LSTO XIX., STEV. 190 . UUBUm, ČETRTEK, 14. fVGtJSTI 1988 ~ _ OSI MVB ib | g • Take bodo 14-nadslropne stolpnice novj ljubljanski nebotičniki v Savskem naselju Pred razstavo ^Družina in gospodinjstvo^ Novi študijsko dognani stanovanjski načrti — Mala republika bo na razstavi v Zagrebu prikazala stanovanja, ki jih grade v desetih ljubljanskih nebotičnikih V CELJSKEM OKRAJU JE POTREBNO V VEČJEM OBSEGU učinku nagrajevanje po CELJE, 13. avg. Včeraj je Imela gospodarska komisija pri okrajnem sindikalnem svetu posvetovanje, ki so se ga udeležili tudi predsedniki občinskih sindikalnih svetov in predsednik gospodarske komisije pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, Roman Albreht. Na posvetovanju so ugotovili, cijah na področju okraja zelo slabo razvija nagrajevanje po normah. Posledica tega je, da niso bili proizvodni plani v prvem polletju popolnoma realizirani. Kakor je bilo v poročilu predsednika komisije Franca Rupreta poudarjeno, se gospodarske organizacije še vedno izogibajo nagrajevanju po delovnem učinku, kar je nedvomno posledica odpora pri po- ob- da se v gospodarskih organiza- administrativnem in tehničnem osebju, ki bi imelo s povečanjem normiranih delovnih mest bolj odgovorne naloge. Lani je bilo v celjskem okraju obračunanih po učinku okoli 11 milijonov 200.000 ur, izven akorda pa nad 11,700.000. Pravilno pa bi bilo, da bi imeli v okraju okoli 70 odstotkov normiranih delovnih mest. Gradnja avtomobilske ceste od Paračina do Niša Beograd, 13- avg. (Tanjug. CK Ljudske mladine Srbije je imel posvetovanje s komandanti brigad, ki bodo v prihodnjih izmenah delale na trasi avtomobilske ceste od Paračina do Niša in od Ljubljane do Zagreba. Na posvetovanju so sklenili, da bodo letošnje priprave na trasi avtomobilske ceste od Paračina • do Niša razširili in da bo v izmeni od 1. septembra do 31. oktobra poleg predvidenih 1700 delalo še dodatnih 960 mladincev im mladink v 8 delovnih brigadah. To so sklenili zato, ker je na gradbišču več strojev dn mehanizacije, kakor so je doslej uporabljali Z razširjenjem pripravljalniiih del bo letos zgrajen tudi del trase avtomobilske ceste, ki ga bodo prihodnje leto s'amo asfaltirali. Pri pripravah na avtomobilski cesti od Parači-na do Niša je delalo doslej 31 delovnih brigad s 3700 mladinci in mladinkami- V zadnji izmeni bo delalo še 2.3 brigad kmečke mladine s 2860. mladinci in mladinkami. mam »Hi mm §6Ii . mmmmšmmm la na avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti napredujejo verjetno hitro. Od Ivančne gorice, kjer šoferji le neradi zastaja gladko betonsko cesto in se morajo spet zadovoljiti s ianjasto in prffšno staro cesto, so zgradili avtomobilsko cesto naprej do naselja Bič, kar znese okrog osem kilometrov. Na i delu ceste-dela sedaj le še nekaj delavcev, ki nasipajo ol aneh zemljo za nasade, na zadnjem delu te novo asfalti le avtomobilske ceste pa še dodajajo betonske robne pasove h napravijo 400 do 500 metrov na dan. Večjo storilnost s< iCj/F z iiporcbo tračnic namesto lesnih opažev. Tu uporab-jo dvojni beton, in sicer spodaj navadni cement, zgoraj pa beli z belim peskom. prispevka. Glede na to manjkljivost, so opozorili činske sindikalne svete, naj sodelujejo z občinskimi ljudskimi odbori, da bodo te odločbe čim prej pripravljene. Na posvetovanju so med drugim tudi sklenili, da bodo občinski sindikalni sveti skupaj s sindikalnimi podružnicami razpravljali o proizvodnih planih. Temeljito bodo obravnavali tudi osnovne pokazatelje polletnih zaključnih računov, preden bodo o njih razpravljali in jih sprejeli delavski sveti. Pri razpravi o zaključnih računih bodo posvetile sindikalne podružnice posebno pozornost skladom in njihovi pravilni razdelitvi. II. mednarodna revijska razstava »Družina in gospodinjstvo«, ki bo v času od 6. do 22. septembra v okviru jesenskega velesejma v Zagrebu, ne bo le ena od običaj nih razstav s stanovanjsko in gospodinjsko problematiko, ampak bo po •napovedih skupna manifestacija vseh uspenov množičnih organizacij, strokovnih združenj, gospodarskih zbornic, zavodov, ustanov in organov ljudske oblasti. Pokazali in v veliki meri tudi demonstrirali bodo zato vse, kar je bilo, ali pa bo v bližnji prihodnosti pri nas storjenega za izboljšanje standarda delovnih ljudi. Razstava bo tako prinesla vzpodbudne vplive na razvijanje novih oblik družbenih odnosov v stanovanjski skupnosti — s ciljem razbremeniti delavske družhiet Velik vpliv bo imela na rešitev/ problema, ki terja ekonomičnost in racionalnost stanovanjskih gradenj; gotovo pa bo vplivala tudi na proizvodnjo, rfia potrošnjo in organizacijo prodaje blaga za potrebe družin in gospodinjstev. Njena naloga pa je seveda tudi čimvečja racionalizacija in mehanizacija gospodinjskih del. Naša republika sodeluje v okviru zagrebške razstave »Družina in gospodinjstvo« z organiziranjem naslednjih šti- rih razstav: »Stanovanjska skupnost«, »Stanovanja in stanovanjska izgradnja«, »Sodobno gospodinjstvo — blokovske pralnice, kuhinje« in \z razstavo »Otroška igrišča in otroške sobe v stanovanjski skupnosti«. Naj se to pot nekoliko pomudimo pri vrstah stanovanj, s katerimi bo naša republika zastopana na razstavi. Gre za tri tipe od skupno desetih, kolikor jih bo mogoče videti v Zagrebu. Izbrali so tri vrste takih stanovanj, ki so bila_ na Zavodu za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani do vseh podrobnosti temeljito študijsko obdelana. Ne gre morda pri tem le za prototipe, ampak za stanovanja, ki se v Ljubljani že množično grade. Taka stanovanja zdaj. grade v savskem in v roškem naselju: v prvem v petih 14-nad-stropnih skeletnih stolpnicah, v drugem pa v petih 10-nad-stropnih opečnih objektih. V vseh desetih velikih stavbah bo skupno 490 stanovanj, od tega polovico dvosobnih in polovico trosobnih stanovanj, Važno je pri tem poudariti, da je ta stanovanja mogoče graditi- tudi v blokih ali v vrstnih hišah. Za stolpnice na omenjenih dveh gradiščih pa so se bili odločili, da bi do- Poročilo je nadalje navajalo, da je bil v letošnjem prvem polletju presežen plan zaposli e-vanja delovne sile tudi v tistih podjetjih, ki niso investicijsko razširila svoje proizvodnje. Ta porast delovne sile gre predvsem na račun tistih gospodarskih organizacij, ki so povečale število svojih delavcev in uslužbencev samo zato, da bi gi zagotovila večji plačni sklad. Te organizacije niso upoštevale dejstva, da omogoča le boljša organijacija dela boljšo in večjo proizvodnjo. Na povečanje delovne sile pa je delno vplival tudi zakon, ki omejuje nadurno delo. Na posvetovanju so razpravljali še o dopolnilnih proračunskih dejatvah, ki jih prispevajo delavci in uslužbenci od svojih plač. Ugotovili so, da niti ena občina v celjskem okraju doslej še ni sprejela posebnega odloka, ki je potreben za zbiranje omejenega Priznanje mladinskim brigadam OTOČEC, 13. av. (Tanjug). Na današnjem sestanku glavnega štaba mladinskih delovnih brigad, ki grade avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb, so proučili delovne uspehe nove izmene.' Glavni štab je ugotovil, da so imele nove mladinske delovne brigade že ob začetku dela dobre uspehe tako na gradbišču, kakor tudi v družbenem življenju v nase-s Ijih. Za najboljšo brigado je bila proglašena XII. beograjska študentska brigada »Mila-din Popovič« v mladinskem naselju »Budo Tomovič« v Ribnici. Ta brigada bo kot priznanje prejela prehodno zastavico glavnega štaba, istočasno pa je bila prvikrat proglašena za udarno. Posebno priznanje za uspehe na vseh delovnih področjih so prejele tuzlanska brigada »Husinjski rudar«, IV. ti-tovo-užiška brigada • »Rado j e Marič«, III. goraždanska brigada »Hamid Beširovič«, III. kragujevska brigada »Nada Naumovič« in brigada »D j uro Salaj« iz Slavonskega Broda. Glavni štab je ob tej priliki proglasil prvikrat za udarne, Seminar za tuje slaviste Split, 13. avg. (Tanjug). V Splitu se je danes končal prvi del seminarja za tuje slaviste, k; se ga je udeležilo 46 slušateljev iz Italije/ Francije, Švedske, Norveške-, Avstrije, Belgije, Zahodne Nemčije, Kanade in Poljske. Drugi del tega seminarja bo v slovanskem institutu filozofske fakultete v Zagrebu. Med predavanji v Slplitu so se slušatelji največ bavili s srb-sko-hrvatsfcim jezikom (fakultativno s slovenskim in makedonskim), medtem ko bodo predavanja v Zagrebu v glavnem posvečena jugoslovanski književnosti, umetnosti in etnografiji. Mednarodni zbor slavistov v Splitu je bil deveti slavistični seminar, ki so ga -organizirali po vojni v Jugoslaviji. Tuji slavisti so obisk*li tudi Trogir, Hvar, Klis in staro Salono, seznanili pa so se tudi s kultumo-zgodo-vinskimi znamenitostmi Splita. 126 mladinskih delovnih brigad 16 mladinskih delovnih brigad pa prvikrat pohvalil. Amoriizacfjja obveznic državnega konvertiranega dolga Beograd, 13. avg. (Tanjug). Danes je bilo 10. žrebanje 3 odstotnih obveznic državnega konvertiranega dolga zaradi amortizacije. Izžrebane so bile za amortizacijo obveznice vseh apoenov, katerih številke se končujejo z eno izmed naslednjih številk: 053, 091, 162, 188, 268, 282, 310, 323, 325, 333, 385, 410, 433, 488, 531, 554, 607, 646, 755, 760,’ 847. 848, 857, 872, 894, 897, 923, 992, 997. Izžrebane obveznice bodo izplačevali od 1. oktobra dalje pri blagajnah vseh poslovnih enot Jugoslovanske investicijske banke, Narodne banke FLRJ, in komunalnih bank in hranilnic, ki so pritegnjene v to poslovanje. (Iz Jugoslovanske investicijske banke). segli arhitektonsko skladnost v deloma že pozidan-ih naseljih in pa glede na bližino mestnega središča, kar terja primerno gostoto prebivalstva na zazidanih površinah. Osnova vsakega od omenjenih stanovanj predstavlja tako imenovani sanitarno-gospodinj-ski instalacijski vozel, ki celotno stanovanjsko površino deli na spalnico, dnevno sobo. dnevni bivalni kot in na prgd-so-bo. Prav vse instalacije, m sicer plin, elektrika, vodovodne in odtočne cevi, ventilacijske in ogrevalne naprave, so združene v steni med kuhinjo in kopalnico ter straniščem, služijo vsem trem in so po načrtih tako prirejene, da je mogoča vsaj polindustrijska proizvodnja. Vse to pa je velikega pomena. Redno problematična in. dolgotrajna obrtniška dela postanejo tako aosti manj problematična. Čas montaže se močno skrajša; cena celotnega instalacijskega vozla (brez uporabnikov) pa se od poprejšnjih več kot 60.000 din zniža na 35.000 din. Obe glavni prednosti — pocenitev in prihranek časa, pa so dosegli tudi z uvedbo montažnih vrat in oken. Pričel; so govoriti o suhi montaži. Vsako vzida vanj e oken in vrat, pa tudi tako nesmotrno izsekavanje sten za instalacije, potem ko je že vse sezidano in ometano, zdaj odpade. Ze pri zjidarekih delih je namreč potrebno n. pr. pri oknih po novem vzidati železne podboje in kompletna, v tovarni. izdelana okna potem le še montirajo. Enako je tudi s stopnicami, ki jih bodo montirali šele potem, ko se bodo iz zgradbe umaknili že vsi zidarji, ki bi jih sicer precej poškodovali. K že naveder , i montažnim elementom se' p. a. užujejo seveda tudi vzidne omare. Novi način gradnje pa terja seveda bistveno spremembo zidarskih del in predvsem zelo majhne tolerance, sicer bi tovarniško izdelanih elementov ne mogli montirati. Se nekaj zelo zanimivega. Ob veliki koncentraciji stanovanjskih prostorov se zelo izplača uvesti tudi posenno centralno ogrevanje. Ena sama toplarna. nad katero bo urejena centralna mehanizirana pralnica, bo zadoščala za ogrevanje vseh petih nebotičnikov in še za centralne garaže, prodajalne oskrbovane mreže in še vrste enonadstropnic v bližini. Za Preveč omaiiovumim Pred nedavnim se je na Jesenicah sešel posebni iniciativni odbor, ki naj pripravi ivsei potrebno za organiziranje stanovanjske skupnosti v novem naselju na Plavžu. Na sestanku so mnogo govorili o tem, kakšne servise bo morala ustanoviti stanovanjska skupnost, kam dlje pa odbor ni prišel. Ustanovitev stanovanjskih skupno-sta na Jesenicah je kljub dolgotrajnemu procesu še vedno na stopnji priprav. Zanimivo je, da nameravajo na Jesenicah ustanoviti le eno skupnost, in to za novo, še ne povsem dokončano naselje večjih stanovanjskih hiš družbene lastnine. Zakaj? Na občini menijo, da so tu vsi pogoji; ker v naselju še gradijo, bo moč predvideti prostor za servise, stanovanjska skupnost pa bo lahko uredila okolje in tako občini marsikaj privarčevala. Razen tega menijo, da bodo najprej poskusili na enem kraju, »kako se stvar obnese«, in usmerili sredstva na eno območje, potem pa šele pričeli ustanavljati stanovanjske skupnosti tudi drugje. MARSIKAJ MANJKA Jesenice, to izrazito delavsko mesto, je glede komunalnega standarda eno izmed najslabših mest v Sloveniji. Nimajo ne pralnice ne šivalnice ali krpalnice ne mlečne restavracije, otroški vrtec je prenapolnjen in sprejema Ib nekaj otrok, servisov za gospodinjstvo ni, itd. itd. Glede na to bi menili, da bo prav na Jesenicah najprej uresničena misel o stanovanjskih skupnostih. Toda akcija ne gre v pravo smer. Stanovanjsko skupnost ustanavljajo na Plavžu, v naselju, kjer so stvari še najbolj urejene, kjer je, če lahko tako rečemo, komunalna, standard prebivalcev najvišji. Na Plavžu gospodinja res nima dosti želja po pralnici, saj ima doma udobno kopalnico, na podstrešju pa lep in urejen prostor za sušenje perila. Gospodinja s Save, recimo, ki mora pozimi prati in sušiti v kuhinji, bo pa prav gotovo hvaležna stanovanjski skupnosti, če ji omogoči drugačno pranje. KJE NI ZANIMANJA? Ne samo na Jesenicah, ampak tudi drugje na Gorenjskem čestokrat slišiš ob pogovoru o stanovanjskih skupnostih mnenje, da »ljudje nimajo zanimanja«. Lepo nam je o tem mnenju pripomnil neki jeseniški politični funkcionar: »Med nami ni zanimanja, pa ne samo v občinskem, tudi v okrajnem merilu ne!« Razen premalo zanimanja pa je tudi mnogo nejasnosti in nezaupanja. »Sam ne vem, kakšna stvar bo to,« nam je dejal nekdo na občini. Tudi odločitev, da bodo najprej ustanovili eno skupnost (»za probo«), kaže, kolikd je še nezaupanja med tistimi, ki vodijo akcijo. Seveda, če je tako z ljudmi, ki bi morali biti pobudniki stanovanjskih skupnosti, je potem razumljivo, da povprečni Jeseničan prav malo ve, kaj pomenijo stanovanjske skupnosti zanj in za našo družbo. V pogovoru ti bo vsakdo hitro naštel, kaj vse Jeseničanom manjka, in pripomnil, da bi se morala občina bolj zanimati za te stvari. Nihče pa ne bo dejal, da bi bilo drugače, ko bi imeli stanovanjsko skupnost. Tudi trditev, da se jeseniške gospodinje ne bodo posluževale uslug pralnic, šivalnic, likalnic, servisov za pripravljanje jedj itd., kot menijo nekateri, je nevzdržna. Poglejmo samo uspehe komaj ustanovljenega zavoda za napredek gospodinjstva, ki je pomagal gospodinjam vkuhavati sadje. Vsak dan je bilo na zavodu polno Jeseničank, ki so vkuhavale sadje in pripravljale sadne sokove. Pa ne zato, ker doma nimajo šedilnika ali ne znajo kuhati. Naša gospodinja je že toliko razgledana, da rada sprejme strokovni nasvet in tehnični pripomoček. In tako kot je bilo z vkuhavanjem bo tudi s pranjem, šivanjem, pripravo jedi in drugim, kar koristi gospodinji. Občinski odbor SZDL je že uvidel, da takšno ustanavlja- nje stanovanjskih skupnosti na Jesenicah ne vodi daleč. Te dni bodo sklicali poseben posvet, kjer bodo izdelali obširen program akcije za razvoj stanovanjskih skupnosti in za seznanjanje prebivalstva s to novo obliko sodelovanja državljanov'. Razgibanost in prizadevnost državljanov pa bo prav gotovo ovedela še tiste, kii danes vse preveč eksperimentirajo in filozofirajo. A. C. Priročnik za ljudske odbornike »Ljudski odbor« — priročnik za ljudske odbornike — najnovejša izd-aja zavoda »Birotehnika«. Zagreb, je namenjen ljudskim od-bornikc.ja ko»L pripomoček pri njihovem vsakdanjem delu in reševanju odgovornih nalog. V priročniku so podrobno obdelane pravice in dolžnosti ljudskih odbornikov, pristejnost ljudskih odborov in njihova organizacija, funkcioniranje notranjega mehanizma v ljudskem odboru (delo na sejali, pravni akti. medsebojni odnesi organov), oblike sodelovanja državljanov pri izvajanju oblasti, gospodarski sistem, planiranje v gospodarstvu, družbeni plan, zbiranje in poraba finančnih sredstev ter kontrola obračuna in vplačevanja, izvršitve proračuna itd. Priročnik je bil sestavljen na pobudo Inštituta za družbeno upravljanje pri Izvršnem svetu LRH. Redakcijski odbor sestavljajo tovariši Juraj Hrženjak, direktor Inštituta za družbeno upravljanje. dr. Božidar Paja. Veljko-Ivi ra to vič, Mirko Funtak in Josip Zupanov. Priročnik stane 500 din in se ga lahko dobi v vseh knjigarnah ali naroči neposredno pri »Birotehnika« v ZagTebu, p, (p. 246. vsako stolpnico bodo tako ogrevalne naprave za štiri milijone cenejše kot bi bile, če bi uredili klasično centralno kurjavo. In še cena stano-vanj: za dvosobno z 52 kv. m netto površine 2j320.000 din in za trosobno s 65 kv. m netto površine 2,900.000 dinarjev. fr j e LJUBLJANA, 13. AVGUSTA Danes popoldne ob pol šestih so na Žalah pokopali slovevr skega slikarja Ivana. Čarga. K tihemu in skromnemu slovesu so se zbrali, v.jegovi prijatelji. S Čargom, je zgubila Ljubljana eno svojih značilnih postav, zgubila pa je enega svojih čislanih delavcev tudi slovenska umetnost. XXX Slikar Ivan Čargo se je rodil 25. februarja leta IS9S v Tolminu na Primorskem. Že v zgodnji mladosti so mu bila ■namenjena burna in tragična doživetja, ki so se globoko vtisnila. v njegovo občutljivo naravo: prva svetovna vojna js pregnala njegovo družino z domačije, sam je moral koma: sedemnajstleten v vojsko in v tistem nemirnem času mu je umrla mati. Vsa. ta doživetja so kasneje našla neposreden ir močan izraz v njegovih prvih slikarskih delih, ki so tudi že pričala n samosvojem in pomembnem daru mladega .umetnika. Dovolj je, da si prikličemo v spomin njegov ciklus »Vojna«. Volja do slikarskega izpopolnjevanja ga je v dvajsetih letih odvedla na študij v Firence in Rim in tedaj se je tudi nepreklicno zapisal umetniškemu poklicu. V Italiji se je seznanil s tedanjimi modernimi slikarskimi smermi, med katerimi sta posebej vplivala nanj kubizem in konstruktivizem. Toda. Čargo nikoli ni bil formalist, temveč je v umetnosti vselej iskal izraza svojim jasnim in pristnim človeškim doživetjem, le svoji resnici. Zato je tudi vse tuje vplive v sebi temeljito prekvasil in se kmalu razvil v originalno, izrazito slikarsko osebnost. Svojim umetniškim izpovedim je dal tudi ustrezno in markantno obliko. Proti koncu dvajsetih let je prišel v Ljubljano, kjer je v druščini še drugih primorskih slikarjev hitro zbudil pozornost s svojimi impresivnimi in temperamentnimi umetniškimi dejanji. To je bil tudi čas, ko je dozoreval njegov motivni svet: čedalje bolj ga vznemirja socialna problematika, njegova zgovorna risba obtožuje v imenu proletarcev in vseh zatiranih, rad se izraža v popadljivih karikaturah. V tridesetih letih je pogosto razstavljal doma in v tujini vse tja do Severne Amerike. Ječa, mučenje, taborišče — to. je bil Čargov delež v čas k fašistične okupacije. Ostal je pač do kraja zvest svojemu prepričanju o svoji domovini in svojemu ljudstvu. In po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom. Nekaj časa je bil v Bariju, potem pa je s preko-morskimi brigadami odšel v Dalmacijo ter v svojo rodno Primorsko. To je bil za Čarga čas obnovljene umetniške dejavnosti, risal je, ilustriral, razstavljal. Zadnja leta skoraj ni več delal. Toda vsi smo ga spoštovali kot umetnika, ki je v svojem delu in življenju ostal zi:est sam sebi. 12. avgusta 1958 je umrl v ljubljanski bolnišnici. Kot človek in kot umetnik je bil slikar Ivan Čargo celovita in originalna osebnost, zmeraj je bil zaverovan le v svojo resnico. Morda i’ svojem lepem poklicu ni dosegel vsega, kar bi bil lahko dosegel po svojem daru — toda v svoji življenjski vlogi, je zvesto in hrabro vztrajal do konca. Zato se ga bomo tudi radi spomU njali. I Strcih in upi Nekdo je dejal, da je naj-večje priznananje, ki ga pre-■emfi laž od resnice, ta, da se 'skvša laž zmeraj predstaviti ::r,t resnica. Najbolj sebični politični cilji tega ali onega ,• Združenih narodih so bili zmeraj zakriti vsaj s plaščem »zakonitih interesovNasprot-je znal seveda zmeraj po-r-jati, kaj se za tem plaščem ; a za plaščem drugega seda. ne za njegovim. In tako lemo do znane Russellove -cčbe", po kateri je država najbolj nesebična in dobra, :ava B pa utelešen zlomek, šara je le v tem, katera je ■n katera B. Začelo se je izredno zaseda-Generalne skupščine OZN. | . bomo najbrž slišali mnogo ! ■ )rov, v katerih bodo eni I ;rugi hvalili sebe in obto- ■ali druge. Tega smo nava-. toda navajeni smo tu-ga. da take obtožbe nika-ne pripeljejo. Konkretno zdaj govora o Srednjem idu in ne samo o umiku -iških čet iz Libanona, kaže, da se je svet zaveda je treba Srednjemu ■ ■■rtu posvetiti vso skrb in dolgoročno in korenito ■cv za njegove težave, ki samo politične narave. ■z k predvsem gospodar- - je res. da je bilo izredno -■nje Generalne skupščine vno zaradi Srednjega vzho-notem nas ne zanimajo ■ččila starih grešnikov za sne napake in neumnosti ‘eklosti, ampak nas pred-zanima, kaj imajo kon-rga predlagati, da bi se oj zboljšal. Seveda je po- 70 za tc, da Američani ■iejo iz Libanona VSE vojn ne samo en bataljon. rsdlagajo kaj konstruk-. na glede gospodarske potem državam in da se - c?7? sprijaznijo z novimi -rad'mi silami, ki danes -pjo podobo arabskega j n Srednjega vzhoda, ovjetsko zvezo, če ji je srcu blaginja tega dela je nujno, da razvoj v podpre in da po moz-m bolj olajša Zahodu •akšno politiko. To bi ' j čno pričakovati, saj je zaradi tega sklicana Gene-a skupščina, r pa s mn v preteklosti do-preveč razočaranj, veta ne bo povsem tako. ;em naj nam bo dovolje-dvnmili. da bi katerakoli 'esila storila kaj dobrega -le narode iz čiste nese-'■ To hi bilo pravzaprav pričakovali. Ne 'bi pa naivno pričakovati, da -e. biti kaka velesila tudi '■na. Nihče se ni namreč '-oljno odpovedal prediv koristim, ki jih je kot kolonialni gospodar. p]skn Britanija ne. ki je odšla iz Burme, Indije. 'n tako dalje, krčevito drži Cipra in še kakega on dela sveta. To pomeni, velesile RAZUMNO ne-odpove jo. kadar spoznani mogoče plavati, proti in so NERAZUMNO tr-kadar nočejo priznati ali ''ati. da ni mogoče plavati loku. Morda je zdaj ču-tVashingtonu prvo sapico politike do Srednjega r,.a. Morda.. Čas bo to po- LIBANON Simboličen umik Umik enega bataljona ameriške raomorske pehote iz Libanonci ni zadovoljilo azijsko-afriških držav v OZN — Krogi blizu vlado ZKB za^ htevajo popoln umik vseh ameriških in britanskih čet iz Libanona in Jordanije BEJRUT, 13. avg. (Reuter). Danes se je' začel- umik enega bataljona^ ameriške pomorske pehote iz Libanona. V bejrutskem pristanišču ter vzdolž obale severno in južno od mesta se vkrcava vojska in oprema, vštevši tanke in težke motorizirane enote. Računajo, da se bo evakuacija tega bataljona končala v treh dneh. Kakor poroča Associated Press z New Yorka, sporočilo ZDA o umiku enega bataljona ameriške pomorske pehote iz Libanona ni zadovoljilo azijsko-afri-kih držav, ki podpirajo sovjetsko zahtevo, da bi se morale ameriške in t rižanske čete tat koj umakniti iz Libanor Jordanije. Neki vid.ii član a.:ij-sko-afriške skupine v OZN je izjavil, da »umik I0m ali več vojakov pomorske pehote ne zadostuje«. "Mločem smo — je dejal - da vztrajamo pri popolnem umiku ameriških in britanskih čet kot prvem koraku na poti do rešitve krize na Sred- NOVI DAVČNI UKREP! V GRČIJI Atene, 13. avg. (Tanjug). Sklep Trške vlade o uvedbi »oviti dav-:ov in taks na določene uvozne predmete je povzročil nezc !o-voljstvo nekaterih organizacij n združc-j in privedel do nrvih protestnih stavk. Lastniki tovornjaki- so na primer sporočili, da bodo v znamenje protesta umaknili iz prometa od 15. do 19. avgustp vse svoje kamione. Ta stavka bo nekoliko otežkočila oskrbo nekaterih velikih mest, ki se oskrbujejo pretežno s tovornjaki. Nekaj podobnega so sklenili tudi lastniki avtobusov, ki bodo umaknili svoje avtobuse iz prometa za dobo 24 ur, dan pozneje. Z novimi vladnimi ukrepi so se povečali davki nekaterim kategorijam lastnikov prevoznih sredstev, napovedane pa so tudi nekatere omejit, e ter zvišane takse za nabavo tehničnega blaga iz tujine. Nezadovoljstvo taradi vladnih ukrepov so izrazili tudi zastopniki grške trgovinske zbornice. Ti zahtevajo, da je treba narodno gospodarstvo sanirati s poveča -im izvozom, medtem ko bi po njihovem mnenju moral ostati uvoz svoboden. Stališče tega združenja pod-'irajo tudi opozicijske stranke. Tako liberalci v nekem sporočilu poudarjajo, da pomenijo no,vi vladni ukrepi prekinitev s. politiko svobodnega uvoza in da mimo tega obremenjujejo »ne samo gospodarsko oligarhijo, ampak vse druge družbene sloje«. Ko je odgovarjal na te pripombe, je minister za koordinacijo Protopapadukis izjavil da vlada pri določanju novih taks in davkov ni nameravala povečati državne dohodke, ampak je hotela zmanjšati pretiran njem vzhodu«. V krogih, ki so blizu . lad. ZAR, izjavljajo, da umik enega bataljona ameriške pomorske pehote iz Libanona ne bo niti oslabil niti spremenil osnovnega stališča ZAR in njeni: pri- stašev med razpravo o Srednjem vzhodu v OZN. Ti krogi zahtevajo popoln umik vseh ameriških britans' čet iz Libanona in Jordanije. Sklep ameriške vlade, da bo umaknila del svojih čet iz Libanona, ocenjujejo v Londonu kot korak, ki ' a namen pridobiti azijsko-afriške države. Te države imajo namreč ključni položaj v razprav: o Srednjem vzhodu. Hkrati pa v Londonu iščejo možnosti, da bi storili podobne korake v Jordaniji. Zate bo Velika Britanija — kakor menijo v Londonu, skušala doseči v OZN, da bi se položaj v Jordaniji nekako izenačil s položajem v Libanonu. Ob sestanku, ki ga je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd imel včeraj s šefom State Departm .ita Dullesom, je današnji »Daily Mirror« zapisal, »da je bil glavni predmet« hjunih razgovorov Libanon in ti,: a o?; o* a n e >i* i.:* v>.si«;rin ograjnega ljudskega odbora Ljubljana ustanovitelj nclijske soc. stranke Jayaprakash Narayan s soprogo in spremstvom. Seda.i dela v Gandhijevem gibanju Sarvodaya. Na okrajnem ljudskem odboru je razpravljal s podpredsednikom OLO L.jub-Uana Joskom Gorjancem, sekretarjem OK ZKS Janezom Vipotnikom in drugimi funkcionarji -• po.iticmh, gospodarskih in komunalnih vprašanjih. Danes zvečer se bo indijski gost ki je prišel v Jugoslavijo na povabilo SZDL, vrnil v Beograd. Emetifska akcifa vIndlll ?lada |e sprožile veliko akcijo za povečanje kmetijskega pridelka pri drugi letošnji setvi Ne\v Delhi, 13. avg. (Tanjug) Indijska vlada je sprožila ve« liko akcijo za povečanje kme- uvoz, hkrati pa pravično obday- Jordanija. V središču'pozornosti tijskega pridelka pri drugi le-čiti tiste državljane, ki J g-| O V11 a —— m X —___ 2_ . _ + r\ o n i i or* 1-1 U» «•» —n X 1 — o zelo visoke dohodke. Novi davčni ukrepi — je izjavil minister — imajo izključno ta namen, da bi zaščitili devizne sklade, ki jamčijo stabilnost narodnemu gospodarstvu. je bila po mnenju časopisa zamisel o dajanju mednarodni!} jamstev Libanonu glede njegove neodvisnosti. Britanija želi, da bi tudi Jordaniji nudili podobna jamstva in podoben status. CIPRSKO VPRAŠANJE tošnji setvi, ki se bo začela 3. septembra po monsumskem deževju. V tem razdobju po navadi uspeva pšenica, ječmen, fižol, repa in oljna repica. Predsednik republike Pra-sad je pozval prebivalstvo In- Eelste spremembe načrtu LONDON, 13. avg. (Tanjug). V obveščenih londonskih krogih se je zvedelo, da namerava britanska vlada kmalu objaviti sporočilo o prihodnj'i politiki Velike Britanije do Cipra, ki bo temeljila na delno spremenjenem britanskem načrtu za Ciper. To je bil glavni predmet razprave na včerajšnji seji britanske vlade, na kateri je pre- oa IT p ■da eno drži: naj bodo ra-'anja še tako velika, Zdru-narodi .so tista ustanova, ' or se prej ali slej zatečejo s. kadar je treba rešiti "idez nerešljive krize. Lah-- potem kritizirati OZN, če 'rize potem v celoti ne re-Toda še laže bi se znašel v katastrofi, če Združe-narodov sploh ne bi bilo. "■'b cinikom in pesimistom človeštvo v bistvu le vedno "a upa. In zato kljub pomi-■om in razočaranjem, v grebsti 2 upanjem gleda tudi vredno zasedanje General-'kupščine. dobro se zaveda-da to zasedanje ne more b vseh hudih vprašanj, da lahko osvetli pot, ki in h n ba ubrati. Bip TELEGRAMI IVASHINGTON — Tudi druga ameriška podmornica na atomski pogon je plula pod ledeno skorjo Arktike. To je podmornica »Skate«, ki je 30. julija zaplula po isti poti kot »čiautilus« in je v ponedeljek plula pod Severnim tečajem. Podmornica »Skate« nadaljuje pot pod ledeno skorjo Severnega tečaja v Atlantski ocean. VVASHINGTON — Predsednik ZDA Eisenhovver je uporabil veto, da predlog zakona, po katerem naj bi država odobrila GO milijonov do-larjev za graditev ledolomilca na atomski pogon. Predsednik je ta sklep obrazložil s finančnimi težavami. DAMASK — Minister za kmetijstvo sirske pokrajine ZAR bo 18. avgusta odpotoval v Kairo kjer bo s svojim egiptovskim kolegom vodil pogovore o kmetijskih problemih ZAR. Nato bosta oba' ministra odpotovala na dvotedenski obisk v SZ. KALKUTA — Včeraj so v Kalkuti začeli stavkati uslužbenci britanske tramvajske družbe. Desettisoči delavcev in uslužbencev te družbe zahteva zvišanje plač. Bengalska vlada je to stavko razglasila za nezakonito in je mestnemu prometu dala na razpolago 450 avtobusov. ZTjRICH — Voditelji švicarske socialistične stranke so sklenili, da ne bodo še opiedelil, svojega stališča do vladnega načrta o oborožitvi vojske z atomskim orožjem,, dokler ga ne bo vlada predložila parlamentu. RABAT — Maroška policija je prvič začela nadzirati prihode vojaških letal v Maroko, da bi preverila, ali se izvaja njena prepoved o prihodu novih francoskih čet v državo. NE\V DELHI — Konec tega meseca bodo zastopniki Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Japonske in ZDA razpravljali v VVashingtonu z zastopniki mednarodne banke za obnovo in razvoj o tem, kako pomagati 'Indiji, da bi lahko izpolnila svoje obveznosti v zunanji trgovini. mier Macmillan poročal o svojih razgovorih z grškimi in turškimi državniki. Konservativni »Daily Mail« danes piše, da je britanska vlada sklenila vnesti nekatere spremembe v nedavni britanski načrt o Cipru in da je ministrstvo za kolonije dobilo nalog, naj v nekaj dneh pripravi podroben program o tej zadevi. Časopis pripominja, da gre — kot kaže — samo za nekaj sprememb, - »Daily Mail« tudi piše, da bo ciprska guverner Kugh Foot kmalu pozval Ciprčane, da sodelujejo pri prvem obdobju ustanavljanja ločenih parlamentov dveh ciprskih skupnosti. Kako uvesti na Cipru parlament, je bila ena izmed točk, ki jih grški premier Ka-ramanlis ni sprejel, medtem ko je pri t‘em vztrajal predsednik britanske vlade Macmillan. Sklep grške vlade, da bo ponovno sprožila ciprsko vprašanje pred OZN, pomeni po mnenju atenskih krogov, da se je popolnoma izjalovila britanska diplomatska . akcija, da bi našli nekakšno rešitev izven svetovne organizacije dije, naj se zavzame za čim večje povečanje kmetijskih pridelkov. Indijska vlada je predlagala vsem pokrajinskim vladam, naj ustanovijo, posebne odbore, ki bodo mobilizirali vsa sredstva za povečanje pridelka, posebno pšenice. V zadnjih letih je Indija letno pridelala med osem in devet mfijonov ton pšenice, pa je morala kljub temu letno' uvažati dva do tri milijone ton žita, da bi zadostila svojim potrebam. Potem so še načrti za povečanje pridelka in ustanovitev »kampanjskih brigad«, v katere naj bi stopilo vse razpoložljivo strokovno osebje, kmetijskih šol in fakultet. Dolžnost teh brigad bo, da v posamez- nih kmetijskih področjih in vaseh pripravljajo ljudi na setev. Akcija za povečanje pridelka v kmetijstvu vzbuja največjo pozornost v Indiji, kjer je prehrana prebivalstva resen problem, ki stoji pred sedanjim zasedanjem parlamenta kot eno izmed najvažnejših vprašanj. Frondizi sprejel parlcmeži-tarno dslegodjo FLRJ Buenos Aires, 13. avgusta. (Tanjug) Argentinski predsednik Arturo Frondizi je predvčerajšnjim sprejel jugoslovansko parlamentarno delegacijo pod vodstvom predsednika odbora za zunanje zadeve zvezne ljudske skupščine dr. Aleša Beblerja. Nov posk PARIZ, 13. avg. (Tanjug). Francoski ministrski predsednik de Gaulle je imenoval danes šefa kazenskega oddelka v kasa-cijskem sodišču Mauricea Patina za predsednika nove vladne komisije za »zaščito pravic in svobode osebnosti« v Alžiriji. Nečloveško ravnanje in mučenje ujetih alžirskih upornikov sta bila že lani povod za ustanovitev podobne komisije, toda njene preiskave in poro- Pol mllljaide za razvoj Iraška vlada je objavila besedilo sakona o reviziji petletnega gospodarskega plana — Prednost bodo dajali kratkoročnim načrtom BAGDAD, 13. avg. (Reuter). Bagdadski radio je oddaja! sporočilo iraškega vojaškega guvernerja Abdija, v katerem je rečeno, da so »nekateri imperialistični krogi začeli spletkariti ■proti iraški revoluciji«. V Bagdadu so sporočili, da se bo Irak udeležil arabske konference o nafti, ki bo letos novembra v Kairu. Kakor piše arabsko časopisje, je 'sekretar urada za petrolej pri Arabski ligi Mohamed Sala-man prejel od iraškega ministrskega predsednika Kasema brzojavko, v kateri je rečeno, da bo nova iraška vlada podpirala ta urad in ga -navdihnila z močjo, da bi iz njega ustva- rila trdnjavo enotnosti in odstranila vse ovire, ki ji je na poti postavljal bivši premier Nuri el Said.« Iraška vlada je objavila besedilo zakona o reviziji petlet-. nega gospodarskega plana, pri katerem je udeleženih kakih 50 tujih podjetij. Izvedelo se je, da bo vlada spoštovala že podpisane pogodbe z nemškimi, japonskimi, britanskimi in drugimi tujimi firmami, da pa utegnejo biti pogodbe, ki še niso podpisane, odpovedane Petletni plan gospodarskega razvoja Iraka določa skupne investicije 500 milijonov funtov šterlingov. Ta načrt naj bi se uresničil leta 1960. Vladni zakon tudi določa ustanovitev novega izvršnega telesa, ki, ga sestavlja podpredsednik vlade polkovnik Arif in pet ministrov, neposredno odgovornih premieru Kasemu. V obveščenih iraških krogih-trdijo, da bodo spremembe verjetno v tem, da bo vlada dajala prednost kratkoročnim načrtom čila — kakor vse kaže — niso pomirila zaskrbljenosti liberalnih krogov jn vidnih javnih delavcev zaradi metod, ki jih uporabljajo francoska oblast-va v Alžiriji. Prva komisija »za zaščito pravic in svobode osebnosti« je razpadla. preden so se mogli njeni 'člani sporazumeti o tem, kakšno naj bo dokončno besedilo poročila za vlado. Uradni zastopnik je izjavil, da zdaj premier de Gaulle zopet ustanavlja podobno komisijo, ki ima nalogo »postaviti se po robu vsaki več ali manj neodgovornj gonjj proti francoski armad; v Alžiriji« - Ta zastopnik ni hotel nič pove-dati o režimu, pod "katerim živi zdaj nad 30.000 zaprtih »sumljivih« Alžircev in ujetih upornikov v zaporih in koncentracijskih taopriščih v Alžiriji Toda včeraj >e tisk oh javil poročila o protestu f gladovnih stavkah alžirskih zapornikov tako v Alžiriji kot v Parizu in v Franciji. Razen predsednika se vlada še ni odločila za izbo.- drugih osebno«- sti. ki nai hi »--■ ~v Prof. M. Šnuderl: S poti po Kitajski Kit pivko trgovinski sporazum -'Toskva, 13. avg. (Tanjug) V je bi] sklenjen spora-Gm o 3ovjetski tehničn, pojoči LR Kitajski za zgraditev Podjetij metalurške in ke-‘Ticne industrije. industrije Pternoga, strojegradnje, lesne •rdustrije gradbenih potreb-»čin in industrije eJeirtričnih central. Po tem sporazumu bo Kitajska odplačala stroške, ki jih °odo imele pri tem sovjetske Organizacije z dobavam1 blaea Pod pogoji, kakršne določa sedanja kitajsko-sovjetski trgovinski sporazum. Popotniku se spočetka zdi, da mnogo vidi na Kitajskem, kjer je vse drugače kot v Evropi. Drugačni so ljudje, majhni, temne polti in s poševnimi očmi, druga je pisava, k- ne pozna črk. temveč samo znake, potem so tu templji, pagode. Bude in čudoviti spomeniki stare kulture in umetnosti. In vendar se kmalu zave, da malo vidi. Tega. kar popotnik išče. ne vidi na prvi pogled, namreč kaj je z novo Kitajsko. Opreti se mora na to. kar mu povedo drugi. Kitajci sami ali pa tujci, ki živijo na Kitajskem. Le-ti ga opozorijo na to in ono ter mu pokažejo. kar je sicer prikrito. Tako se dopolnjuje slika, ki jo vidiš, s tem. kar slišiš in na kar si opozorjen. Dokoplje; pa se vendarle samo do. vtisov, ker s poti po tako ogromni deželi s tolikimi prebivalci (okrog GOO milijonov) in neštetimi problemi, za naše pojmovanje zapletenim; vprašanji, s poti. ki t.raia le nekoliko tednov, ne more« odnesti dokončnih dognanj. F,no pa kai kmalu opaziš' liudie delajo neumorno kot mravlje Kar mrgoli :;h povsod-'n vsi h'1ijo pri delu AT je to ooctpdica od Pastile n-ouh šen'h gesel: Izboljšati stil dela! V 15 letih doseči Anglijo' Storiti veliki skok! itd..-kj jih slišiš ob vsakem koraku? Na Kitajskem je težko videti Kitajca, kf bi bil oblečen evropsko ali kitajsko. Ce je kdo oblečen po naše, ni Kitajec. kitajsko obleko vidiš samo na igralcih v gledališčih. Vsi drugi nosijo modre delovne obleke vojaškega kroja, copate in kapo. ki se tesno prilega na glavo, s senčnikom. Zenske so enako oblečene kot moški. Široke nove ulice mest so kar modre od oblek množic, ki valovijo povsod. Delo teče ves teden, tudi v nedeljo. menda še modre delovne obleke nimajo, tu, so vse bolj cunje, slama io. golota; v tem je ta silna zaostalost, s katero se mora boriti nova Kitajska. Tujec, ki biva že več let na Kitajskem in ki po svojem poklicu stalno potuje, mi je pripovedoval, da je zaostalost ljudi na deželi tolikšna, da še stopnje prehoda iz najprimi-tivnejšega človeštva do civilizacije niso dosegli. Zato imajo ti zaostali kmetje toliko otrok: 10 otrok na družino je pravilo, a 15 in več ni redkost. Ta velikanski prirastek ljudi je na- Liudje se namreč prostovoljno ' daljnji problem Kitajske. Znano je, da so poprej v sušnih letih cele pokrajine stradale in da se je prebivalstvo teh pokrajin selilo na jug in da so ■milijoni pomrli od lakote. Danes ni več lakote Pridelek riža. ki je glavna hrana, se je dvignil, ker so v letih po osvoboditvi baje zgradili več namakalnih naprav kakor v preteklih 2000 letih. Delavec, ki ie prei zaslužil mesečno vrednost za 30 kg riža. zasluži sedaj baie vrednost za 500 kg. S tem lahko prehrani sebe in družino. Kmetje so vsi .v zadrugi ni več privatnega kmeta. Oprav ie nn i.utav; zemlja lahko privatna lastnina, ie pa baj° kmetje niso hoteli več imeti odpovedujejo nedeljskemu počitku! Trgovine so odprte ves dan do pozno zvečer, pa tudi v nedeljo. Vidi se, da‘še dolgo ne bo zadosti tovornih avtomobilov. zato vozijo blago na dvokolnicah. k-; imajo ponekod gumijasta kolesa. Kup dolgih traverz alj skoraj kubik opeke so vlekli trije ljudje in celo tekli z dvokolico. Iz vlaka ali avtomobila se lahko vidi. da na vasi ni dovolj vprežne živine. Sploh je 'goveda malo zato tud; ni mesa in mleka Plug vlečejo ljudje moški, ženske m otroci, tu on t.arn comnga bivol. Na deželi so hi-5p i t. blata * štonp ;n streti a tPr‘ luknja za vhod Tu so živina in ljudje. Na deželi ljudje m so jo prostovoljno odstopili državi, ki jo je združila v zadruge, v katerih zdaj vsi kmetje delajo. Verjetno je, da je v tem zadružnem gospodarstvu poroštvo za to, da je vse preskrbljeno za primer lakote. Razen prehrane je pa nadaljnji problem, kako civilizirati te silne množice, dati jim osnovne šole itd. Agronomski inštituti, kj se povsod ustanavljajo. si prizadevajo doseči dve žetvi riža letno. Kakor so mj pripovedovali v takem inštitutu v Nankingu, so to vprašanje že ugodno rešili. Tam. kjer se prideluje čaj, so zadruge pridelovanje čaja izboljšale. V Media U blizu Hankova se je 280 družin prostovoljno včlanilo v zadrugo. Pridelek čaja so dvignili od 60 'kitajskih kg čaja na mo (1 ha ima 15 mojev) na 220 kilogramov. Vas ima zdaj elektriko. otroško zavetišče, šolo. prodajno zadrugo, zdravstveno postajo in avtobus. »Vse se imamo zahvaliti dobremu vodstvu Partije.« je naglasil vodja zadruge Sen Hao Jen. S tovarišem sva se pomešala med zadružnike,“Td so pleli na čajni nlantaž.i. okrog nas pa se je kakor povsod nabralo krdelo otrok. Teh otrok je povsod neverjetno mnogo. Ce se nama je kdaj posrečilo stopiti sama na cesto, se je takoj nabrala okrog naju procesna otrok, ki =o =e naju doUkali m vz-klibili:. Nin hao. sašo! (Dober dan. skrbi kitajskim ekonomistom, saj znaša n. pr. v Šanghaju letni prirastek 200.000 otrok. Ko je rektor pekinške univerze pokazal na težavnost tega problema. so ga osumili desnega odklona. Ko sva bila tam. je bil še v Pekingu, pozneje so listi objavili, da so ga odstavili. Začenja se akcija za omejitev porodov. Čeprav je na Kitajskem -organizacija tako čvrsta, da če eden zgoraj šepne, to sliši vseh 600 milijonov, bo ta akcija spet eden od problemov. V tolikšni zaostalosti je ljudem težko dopovedati ravnanje s kontracepcijskimi, da tJj lahko sredstvi. Pomisliti je" nadalje treba, kako naj dohaja gospodarski razvoj potrebe tako naglega naraščanja prebivalstva, ko še danes komaj zadostuje za prehrano sedanjega števila prebivalcev. Gospodarstvu, predvsem proizvodnji, je zato posvečena vsa politika in je tej vse drugo podrejeno. Danes so na Kitajskem vsa proizvajalna sredstva nacionalizirana in v rokah države. Ni več zemlje v zasebni lasti in nobena proizvodna dejavnost ni več v zasebni podjetnosti. Tudi tisti, kj poganja rikšo, je v zadrugi, rikša pa je državna. Država s svojim aparatom vodi vse gospodarstvo. Opraviti imamo s tipičnim državnim kapitalizmom 7. izredno razvito birokracijo. Kitajska hoče razviti velik gospodarski potencial za potre- stricl), Ti otroci delajo velike -be v državi, že bolj pa za iz- graditev velesile, ki je po svojem številu in obsegu svoje zemlje določena, da obvlada Azijo. Zato se mora temu velikemu cilju vse ukloniti. . Predvsem se mora vsak Kitajec ravnati po navodilih državnega oz. partijskega vodstva. Ničesar ne sme’, imeti sam, najskromneje mora živeti, delati in delati, nič po svoji glavi. Nobene kritike, nobenega drugačnega mišljenja. partijsko navodilo je neizprosen zakon. Na veliko -se ' ustanavljajo osnovne šole. v katerih se' uči peki n v‘ki dialekt. vsi Kitajci razumeli isti jezik in b' se mogla vpeljati latinica, kar bi olajšalo učenje in prihranilo otrokom 2 leti časa. Na visokih šolah se vzgaja mladina v slepi pokorščini, v veri v vsemogočno Partijo in v nezmotljivost njenega vodstva na podlagi programa, ki predstavlja primitiven katekizem stalin;zma. Kdorkoli pokaže, da misli drugače. se mora prostovoljno priglasiti na fizično delo. Profesorji in sploh izobraženci morajo najprej dokazati, da so rdeči, potem šele lahko veljajo za strokovnjake. »Najprej rdeč. potem strokovnjak!« je geslo. Vsak študij se veže s fizičnim delom študentov in profesorjev. Fizično delo je neogibno za spoznavanje marksizma. »Več. bolje, hitreje, ceneje!- To in druga gesla se vsa nanašajo na produkcijo. (Nadaljevanje) HIDROCENTRALA trikrat močnejša kot Jablanica Stara Trebinje, kakršnega so videli tuji potopisci in lokalni kroničarji, je že izginilo. 2ivi samo še v spominih .stoletnikov in v pisanih kronikah. To je bilo Trebinje, polno vrat z okni med njimi v turškem slogu,krivuljastih ulic, slepih ulic in predmestij, kjer je bilo vedno mnogo bose otročadi in mnogo blata. To je bilo Trebinje, ki ga je z drugim svetom vezala samo tista 70 cm ozka pot, kakršna je ostala še iz dni cesarjeve čmorumene monarhije. To Trebinje so poznali ljudje samo po Trebiš-nici. Danes stoji novo Trebinje, ki z ničemer ne spominja na mestece iz nedavne preteklosti. Nebo novega Trebinja režejo nove moderno urejene zgradbe, tovarne, nova naselja in novi mestni deli, hoteli in drugo. In ne bo minilo niti toliko časa, kolikor ga je minilo, pa bo Trebinje skoro desetkrat večje, kakor je bilo ubogo Čorovičevo mestece, ki je iz »razbojniškega turškega«: fevdalizma poletelo naravnost v vrtinec neslutene graditve. Tu ob vhodu v Trebinje in v Trebinjem samem bodo zgradili sistem hidrocentral, za katere se zanima vrsta evropskih držav. Te centrale bodo dajale trikrat več energije kakor Jablanica! TREBIŠNICA NE BO VEC POMIKALA Po petih letih raziskavanja so končno izdelali in odobrili investicijski program za zgraditev hidrocentral na Trebiš-niei. V kratkem se bodo začela glavna dela za ta veliki hidroenergetski sistem. Kaj določa načrt? Približno na pol poti med Btiiečami in Trebinjem pri kraju Grnčarevu bodo zajeli modrozeleno vodo Trebišnice z betonskim jezom, visokim 105 metrov. Od jeza proti izviru v kraški kotlini Miruši bo nastalo veliko jezero, ki bo po količini -»ode štirikrat večje kakor jablaniško. Tako veliko jezero z 1,028,000.000 kub. m bo zadostovalo, da bo Trebišnica vse leto dajala isto količino vode za pogon hidrocentral. Trije agregati hidrocentrale »Grnčarevo« bodo dajali na leto 4-95,000.000 kWh električne energije. Čeprav bo hidrocentrala ■ v Grnčarevu dajala nekaj nad petino kilovatnih ur električne energije v sistemu Trebišnice, štejejo njen jez in jezero strokovnjaki med prvovrstne objekte, kajti brez jezera »Ml-ruša« ne bi niti hidrocentrala »Dubrovnik« v vasi Plat pri Cavtatu mogla dajati to, kar pričakujejo od vodne sile Trebišnice. Od Grnčareva, kjer bo gonila turbine, bo Trebišnica tekla dalje po svoji sedanji naravni strugi, toda v bližini Trebinja pri kraju Gorici jo bodo še enkrat ustavili, vendar tokrat ne zaradi tega, da bi še enkrat padala na lopatice turbin. Jez »Gorica« bodo zgradili samo zaradi tega, da bi dosedanji večni tok Trebišnice okrenili proti morju. Prav tako bodo na levem bregu Trebišnice v bližini tega jeza zgradili obratno poslopje s centralnimi črpalnimi postajami. Tu bo človek premikal vzvode in tako urejal avtomatske zatvornice jeza. Ob samem jezu, prav tako na levem bregu, bosta dva dotoka z rešetkami in ogromnimi zatvorni-cami na hidravlični pogon. Od teh zatvomlc proti morju bodo odvajali vodne gmote v drugo hidrocentralo sistema Trebišnice, ki so jo projektanti že imenovali »Dubrovnik«. Od Gorice dalje bo voda Trebišnice tekla skozi dva tunela, dolga 16.3 km in široka 6 metrov. Tudi tokrat bo Trebišnica ostala zvesta svoji tradiciji ponikalnice. Le pri vasi Rsovac bo tekla na zemljo skozi armirano betonsko cev, da bi prešla čez Mokro polje. Obala Zupskega zaliva je najbolj vtisnjeni del kopnega. Tu je vas Plat, kjer bodo zgradili podzemeljsko strojnico hidrocentrale »Dubrovnik«. V vodni hram te hidrocentrale bo pritekalo vsako sekundo po predorih iz Gorice 180 kub. m vode, a od vodnega hrama se vsak izmed teh predorov cepi v dve vertikalni cevi. Skozi te bo vodna gmota padala na turbine z višine 272 metrov. Zato tudi ni čudno, če bodo štirje agregati hidrocentrale »Dubrovnik« dajali dvakrat več električne energije kakor šest agregatov Jablanice. DVE ŽETVI NA LETO NA POPOVEM POLJU Ponikalnice za Trebinjem, ki požirajo poleti vodo Trebišnice, je v zimskih in spomladanskih dneh ne morejo sprejemati. Tedaj TrebišnicaN poplavi Popovo polje, kjer nastane jezero, ki ye ponekod globoko tudi do 30 metrov. Zbere se toliko vode, kolikor jo imaj-o tri jablaniška jezera. Kdaj pa bo ta voda pridrvela in kdaj bo odtekla, nihče ne ve. Zato včasih jeseni koruzo na Popovem polju trgajo na čolnih, spomladi pa čakajo, da bi jezero Izginilo in da bi mogli sejati. Z zgraditvijo hidroenergetskega sistema na Trebišnicl bo preprečeno poplavljanje Popovega polja. Iz obratne zgradbe v bližini jeza »Gorica« bodo namreč urejali dotok vode proti Trebinju. To pomeni, da bodo s tega kraja urejali vodo, ki sedaj šest do osem mesecev na leto poplavlja Popovo polje. S sistemom namakalnih prekopov in drugih -naprav bodo lahko Popovo polje osem mesecev namakali, prav toliko, kolikor časa traja v tej pokrajini vegetacijska doba. Osem mesecev bodo lahko sejali in zbirali plodove ne samo na Popovem polju, temveč tudi v Konavljih in Du-brovački župi. Ta oblast nad vodami Trebišnice bo prinesla dve žetvi na leto na okoli 12.000 ha zemlje ali okoli 1.: milijarde din čistega dohodk:. več, kakor ga dobivajo dane, s tega' zemljišča. In končno bo zgraditev hi-di-osistema na Trebišnici, -k; bo na leto dajal 2.451,000.00-kWh električne energije, ve ljala 46.941,000.000 din. Računajo, da bodo vsa dela trajala šest let. V prvi etapi bodo zgradili popoln objekt, tako da bodo kasneje lahko namestili še en agregat hidrocentrale »Grnčarevo« in dva agregata »Dubrovnik«, kar bo zahtevalo zgraditev drugega prekopa od Gorice do morja. A. R. Pogled na Trebinje Po sledovih črnih poste!! Naša turistična njiva je letos obrodila tako, kakor menda še nobeno leto doslej. Tudi pri nas v Sloveniji smo lahko močno zadovoljni z »letino«, saj je zanimanje za naše turistične kraje tolikšno, da vseh gostov, ki bi radi v tem času k nam na dopust, niti ne moremo sprejeti. »Kaj takega še nobeno leto ni bilo«, je pojasnjevala pred nekaj dnevi uslužbenka »Putnika« gostu, ko jo je prosil za pojas- Skrb za udobnejšo vožnjo kolesarjev — Madžarski pomožni motorčki tipe »Dongo« - najcenejše pogonsko sredstvo — Dvokolo s pomožnim motorčkom za 47.000 din Motorizacija je danes pri nas v največjem razmahu. Temu je znatno pripomogel razvoj naše domače indu-trije motorjev, avtomobilov in motociklov. Povpraševanje po teh proizvodih sicer daiel- presega ponudbo, čeprav že na videz lahko ugotovimo, da prav tisti, ki bi najbolj potrebovali motorno sredstvo, v večini primerov ne zmorejo tako visokih izdatkov. Tu mislim predvsem na tiste delavce, ki se vozijo vsak dan tudi po 20 in še več kilometrov z dvokolesi na delo in to v dežju in snegu in po poteh, ki ne poznajo betona ali asfalta. Takšna pot terja od človeka mnogo naporov. Nedvomno na tej poti delavec odda iz sebe precejšen del svoje fizične energije, ter stopi na svoje delovno mesto že dokaj utrujen. To je stvarno tudi eden od problemov, čigar rešitev bi posredno pripomogla povečanju pro: vednosti dela v vseh tistih tovarnah, delavnicah in ostalih podjetij, ki črpajo delovno silo na la iz neposredne okolice podjetja, temveč tudi iz oddaljenih krajev. samovžig, ki se niso obnesli. Slabe izkušnje so tudi z močnejšimi motorčki, ki niso primerni za vsako konstrukcijo. Nasprotno pa so ce zelo dobro izkazali madžarski pomožni motorčki tipa »DONGO«, katerih cena je ob prvi pošiljki znašala 29.000 dinarjev, pri novi pošiljki pa znaša le 23.000 dinarjev. To so mali bencinski pomožni motorčki, ki se nameste na spodnji del kolesne konstrukcije med obe pogonski ročici, pri čemer poganja kolo malo torno kolesce ob pritisku na gumo zadnjega kolesa. To je vsekakor najbolj primerna in najbolj udobna lega motorčka na dvokolesu, saj se pri tem težišče dvokolesa še zniža in je zato njegov položaj med vožnjo še stabilnejši. Ku-batura motorčka znaša 38 ccm (ter je torej le za 10 ccm manjša od motorčkov pri »mopedih«). Zato je motorček dovolj močan za vsako vožnjo tudi ob manjših vzpetinah, dasirarvno nima posebnih prestav. Dvokolo s tem pomožnim motorčkom zmore tudi hitrost nad 30 km na uro, pri čemer pa se je treba zavedati, da dvokolo skupno s takšnim motorčkom ne zmore trajno takšne hitrosti. Zato je priporočljivo, da se držimo normalne hitrosti r 0—25 km na uro, ki povsem ustreza udobni vožnji in tudi trajnosti samega vozila. Tomo kolesce mnogo manj obrabi gumo kakor samo cestišče. Do povečane obrabe gume pride le, če bi motorčku iznenada povečavali hitrost odnosno v primeru, če motorček ni pravilno montiran. Pri tem se kaj lahko zgodi, da torno kolesce neprestano polzi ob gumi in jo tako naglo obrusi. Vsekakor pa je tudi pri teh motorčkih priporočati montažo na močnejša kolesa, ker so ta trdnejša in odpornejša. Podjetje »Volan«, ki danes razpolaga z novo pošiljko 1000 takšnih pomožnih motorčkov, je dokaj dobro rosilo ta problem na ta način, da je del teh motorčkov montiralo na ruska dvokolesa, ki imajo pojačano ogrodje. Cena teh koles skupno s pomožnim motorčkom maša 47.500 dinarjev, kar je za naše pojme zares poceni. Hkrati pa podjetje upošteva pri teh kolesih tudi vse reklamacije gl~de na montažo motorčka. Pri vseh teh pomožnih motorčkih delno obstaja nevarnost, da pride pri hitrejši vožnji po cestah ob trenutnih sunkih, ki jih izzove kamenje ali večja kotanja, do zloma vilic ali celo ogrodja. Da bi se izognili takšnim primerom in tudi nesrečam, nudi isto podjetje danes tudi cenene blažilce (amortizerje) za predje kolo, ki s pomočjo posebnega peresa ublaže vse takšne sunke in obvarujejo celotno konstrukcijo pred morebitnimi zlomi, ki bi bili lahko usodni za kolesarja. Takšne amortizerje je priporočati ne le uporabnikom pomožnih motorčkov, temveč tudi vsem koles ar j eri, ki razpolagajo s »štrapačnimi« kolesi, saj Jim bo vožnja tako mnogo bolj udobna in vama. Omenjeni pomožni motorčki so zelo ekonomični, saj porabijo komaj poldrug liter bencinske mešanice na 100 km. Tovarna predvideva za porabo sicer 1,8 litra, toda s pravilno regulacijo zraka je možno znatno zmanjšati porabo. Omenjeni motorčki so dokaj solidni, enostavni in trpežni. Ob pravilnem vzdrževanju vzdržijo dokaj dolgo, vseeno pa je želeti, da bi omenjeni ponudniki našli tudi možnosti za oskrbo z rezervnimi deli, s čimer se bi trajnost motorčkov še povečala. Miloš Macarol itilo, kam v Sloveniji bi sploh šel te dni. »Niti ene hotelske postelje ni nikjer proste. Morda bi utegnili dobiti le še kje privatno.« Poslušala sem ta razgovor, naslonjena na pult in čakajoč, da bom prišla na vrsto i povprašala po tisti zadevi, ki mi je ležala na mojem novinarskem srcu ... • Ze dolga leta ugotavljamo, da nag »žulijo« premajhne hotelske zmogljivosti oziroma, da je »posteljni fond« — bolj sodobno povedano — premajhen in nezadovoljiv. Tako je in trenutno tu ni mogoče kaj več storiti, ker ni sredstev za nove gradnje. Domači in tuji gostje pa le pritiskajo k nam in si želijo preživeti nekaj dni v naših krajih. Kaj moremo, preveč lepo je pri nas! In ko je tako že v naiših letoviščih, ni prav nič bolje tudi v naših mestih, kjer se po večini ustavljajo le med potjo, za dan ali dva. Morda bi ostali tudi kaj dlje, pa žal — nimamo prostora. Hoteli v Ljubljani so vse te dni več kakor samo napolnjeni. Potem se mimogrede primeri nekaj takega, da vrže čudno in prav nič bleščečo luč na naš turizem. Poleti v Ljubljani povečini ni dijakov in študentov. Marsikatera sobica — ki je sicer zlato — se izprazni za mesec dni ali dva. Tudi številne družine se v dneh dopustov razredčijo. Turizem pa je čisti zaslužek povsod. In zakaj bi sobice ležale prazne in neizkoriščene. Meščani so iznajdljivi. Ponudijo jih »Putniku« ali »Turist — biroju«. Za mesec, dva ali celo tri. če bodo hoteli prepolni, pa pošljite k nam prenočevat. Tak je dogovor in do tu je vse v redu in prav. Sanitarna inšpekcija pregleda razmere v teh zasebnih stanovanjih in še ugotovi, če so za take hotelske »depandanse« dovolj primerne in udobne, če je v njih vse tako, da ne bodo sramota našemu turizmu in oba turistična urada (samo in edino ta dva!) skleneta z lastniki teh sob pogodbe in določita tudi najemne cene za nočnine. Te cene so solidne in se gibljejo glede na udobnost (kopalnica, topla voda, tekoča voda v sobi itd.) od najmanj S50 do največ 500 din za eno nočnino. Turiste in druge goste pošiljata na te naslove lahko samo ta dva turistična urada in tudi prijavnice so veljavne samo tiste, ki jih za taka prenočevanja žigosata samo ta dva urada. "Vse te informacije sem dobila pri Putniku, ko sem povpraševala glede primera, ki se je zgodil v začetku prejšnjega tedna. Ker smo zanj zvedeli popolnoma slučajno, ni odveč domneva. da najbrž sezoni. ni edini v letošnji Tisti večer, ko se je g. Gustav Stan,ley iz Huttona (Anglija) pripeljal v Ljubljano z ženo, bratom in svakinjo, ni bilo v ljubljanskih hotelih niti enega ležišča. In ne samo v Ljubljani. Tudi pri Ciirmanu v Mednem ne in niti v Podutiku. Celo v Kranju ni bilo mogoče prenočiti. Tako je dobil v hotelu »Turist«, ponavljam v hotelu in ne v biroju! — naslov za zasebno sobo v Malgajevi ulici 12. Tudi do tu bi še nekako šlo, če odštejemo, da soba ni bila registrirana in da so bile to v resnici »črne postelje«. Zavozlalo pa se je zjutraj, ko jim je stanodajalka izstavila račun — 4.300 din. Seveda se jim je uprlo. Potem se je začelo. Od »Putnika« do hotela »Turist« in spet nazaj v Malgajevo 12, kjer jima je stanodajalka ogorčeno porinila nazaj tisoč din, pa so še ta denar užaljeni pustili — zaradi načina. Hotel »Turist« je obema Angležema vrnil po 1.500 din, s tem, da bo zadevo sam uredil v Malgajevi 12. * Tako v kratkem. Vse skupaj seveda ni bilo tako na kratko. Kako j e natančno bilo, tudi ni bilo mogoče ugotoviti, ker se niti iz- jave dveh v verigi udeležencev niso skladale na vsej tisti pc-ti po sledovih »črnih postelj«. Celo mož in žena nista govorila enako. Prav tako tudi ni bilo mogoče ugotoviti, če sta bila v teh dveh angleških družinah tudi dva otroka, saj sem o njiju zvedela samo v Malgajevi 12. A vse podrobnosti končno niso tako silno važne. Tudi se mi na zdi tako važno, ali jim je gospo v Malgajevi 12 res grela vode za čaj, zakurila kopalnico in p nudila žganje (čeprav to žganj* — Po njeni izjavi — ni šlo r.? račun tradicionalnega slovenskega gostoljubja). Dejstvo je, da je cena 4.300 din za noč četudi je šlo v resnici za šest postelj m svilene odeje, kak --pravijo v Malgajevi 12 — na povedano, navadno odiranje, pa nam v nobenem primeru ne dela časti, čeprav je ras, da turizem povsod po svetu dorv ■■■■ n,a gospodarska panoga. In še za nekaj gre: z.a skr- -nostne naslove privatnih prenočišč v hotelskih vratarnicah, kakšn; poti dotekajo in. ka donosne so take »črne« uslu Domneva, da to ni osamljen p mer — žal je edini, ki je povsem slučajno odkrit — umestna in je bila potrjena vsej tej poti — po sledovih n.ih postelj. —vš,— S SEJE ObLO NOVO MESTO Mmmlim ekonomske srednje sole Zaradi nove teritorialne razdelitve, po kateri se je novomeški okraj povečal za štiri priključene občine iz bivšega trboveljskega okraja, so bile te dni v vseh občinah volitve odbornikov okrajnega ljudskega odbora, ki šteje odslej 110 odbornikov. Občinski ljudski odbor Novo mesto je izvolil v okrajni zbor 9 odbornikov, v okrajni zbor proizvajalcev pa 11 odbornikov. Mimo tega sta oba zbora razpravljala na skupni seji o obrtništvu v občini. Stanje v obrti že dolgo ni zadovoljivo, vendar dosedaj ni bilo dovolj ukrepov, da bi se zboljšalo. Odborniki so menili, da niti obrtna zbornica niti ljudski odbor nista storila dovolj za napredek obrtništva, zlasti ne za njegovo načrtno usmerjanje, čeprav je bilo o tem že dosti razprav. Menili so tudi, da je treba izdelati točen perspek- tivni načrt razvoja obrti in tega tudi izvajati. Med drugim je potrebna tudi taka davčna pol tika, da ne bo zavirala razv obrti. Na seji sta zbora sprejela orf-ldk o ustanovitvi srednje ekonomske šole v Novem mestu Pred leti je v Novem meso že delovala taka šola, venet je bila ukinjena, čeprav' S: mnogi s tem niso strinjali. Potreba po kadrih, ki jih vzgaja taka šola, je velika. Sola pričela s poukom letos 1. septembra, pouk na njej pa bo trajal štiri leta. Hkrati je obč. LO sprejel od lok o odpravi vajeniške šol trgovske stroke, ki se je preselila v Brežice in odlok o odpravi dopolnilne šole, ki se je preselila v Črnomelj. Občinski ljudski odbor je tudi potrdil imenovanje ravnateljev, odnosno vršilcev dolžnosti na gimnaziji, učiteljišču in obeh osemletnih šolah 4 v Novem mestu ter na osemletnih šolah v Stopičah, Mirni peči in Smarjeti. (r) Pomožni motorček »Dongo« za dvokolo Osluševci Kmetijsko gospodarstvo Sobetinci je v Osluševcih letos na novo zasadilo 4 hektare plemenite vrbe, ki se prav lepo razvija. Zemljišče je za to kulturo zelo primerno, saj je dokaj vlažno in peščeno. V prihodnje nameravajo uredit: še več takih nasadov, saj je po plemeniti Vtrtri precejšnje povpraševanje. Vendar pa bi ta problem lahko dokaj ublažili s proizvodnjo cenejših pogonskih . sredstev, kot so n. pr. pomožni motorčki za dvokolesa. Posamezne tovarne in trgovska podjetja si v tem že prizadevajo, kaže pa, da so potrošniki o teh stvareh dokaj nepoučeni in zato niso pokazali posebnega zanimanja za to Morda je to i.-koliko tudi posledica razočaranj s prvimi tovrstnimi domačimi motorčki na Poznanj je poznan pri nas predvsem po mednarodnih velesejmih, ki jih prireja vsako leto junija. To trgovsko in industrijsko mesto ob Warti s svojimi 375.000 prebivalci, ki je bilo pred tisoč leta zibelka poljske države, je vzbudilo predlani pozornost ob znanih delavskih demonstracijah in veliki stavki. Začela se je v velikem kovinskem kombinatu H. Cegielski, ki je bil ustanovljen že pred 110 leti. S skupino tovarišev sem se želel pobliže seznaniti z ljudmi iz tega največjega poznanjske-ga industrijskega podjetja, ki sodi hkrati med največje tovarne na Poljskem. Ker ogled kombinata ni bil v programu našega bivanja v Poznanju, je bilo potrebno opraviti v uradih raznih direkcij nekaj več formalnosti kot sicer. V spremstvu inženirja, ki nam je na široko postregli s podatki, smo se napotili po razsežnih tovarniških obratih, od kovačnice pa tja do montažnih dvoran. Za ilustracijo naj povem le, da obsegajo površine kombinata z osmimi tovarnami 505.500 m2, zaposlenih pa je okoli 14.000 ljudi. Izdelujejo lokomotive, potniške vagone, orodne »troje, orodje Med poznonjskimi d itd. Pravkar so prenehali izdelovati parne lokomotive ter pripravljajo preusmeritev proizvodnje na ladijske stroje in Diesel-lokomotive. Na Poljskem v zadnjem času zelo intenzivno modernizirajo železniški promet. Elektrificirali so na pr. progo do K ato vri c proti Warszo-wi, drugod pa zamenjujejo parne stroje z Diesel-lokomotiva-mi. Toda vrnimo se k našemu kombinatu. V velikih dvoranah so brneli stroji in le bežno smo se seznanjali s posameznimi obrati. Tu in tam smo se za hip ustavili . in se pozdravili z delavci, potem smo pa pohiteli dalje, da jih ne bi motili pri njihovem delu. Brž ko so zvedeli, da smo Jugoslovani, so se prijazno nasmehnili in nam krepko segli v roko. Z izraza na njihovih obrazih smo lahko razbrali več kot če bi se z njimi pogovarjali nekaj ur. Bil je nenarejen, prijateljski in topel. Sestali smo se tudi s predsednikom in nekaterimi člani delavskega sveta. Razgovor je bil odkrit in prisrčen. Vprašanja so padala vsevprek. Odgovori so komajda mogli utešili obojestransko zanimanje. Na sto delavcev izvolijo po enega delegata v delavski svet vsakega od osmih tovarniških obratov. Centralni delavski svet kombinata sestavljajo predsedniki vseh delavskih svetov in po eden delegat iz vsake tovarne. Po svoji funkciji so člani delavskega sveta tudi direktor, sekretar partijske organizacije in predsednik sindikata. Delavski svet ustanovi po potrebi periodične komisije, kot n. pr. za organizacijo dela. Ker je centralizirano planiranje, dobi podjetje plan od ministrstva, ki ga delavski svet s kolektivom prouči ter potem predvsem skrbi za praktično uresničevanje planskih nalog. Beseda je tekla tudi o novih organih, ki so bili nedavno stavljeni nad delavske svete. Gre za nekakšne konference samoupravljanja, ki jih sestavljajo v enakem črivilu predstavniki delavskega svet', vodstva partijske organizacije in sindikata. Zatrjevali so nam, da ta organ obravnava samo načelno vsa vprašanja in da je potreben glede na njihove razmere in sedanjo stopnjo razvoja delavskega samoupravljanja na Poljskem. Zadovoljili smo se s takšno razlago, Pozanimali smo se tudi, kako delavci prežive svoj dopust. Čeprav je po vsej Poljski precej domov oddiha, ki jih vzdržujejo sindikati, zlasti v Karpatih, ob jezerih in na Baltiku, so možnosti še omejene, ker se lahko zvrsti v njih sorazmerno majhno število delavcev. Precej sredstev pa dajejo v podjetju za kulturno—prosvetno dejavnost in družbeno življenje v tovarniškem klubu. Pogovorili smo se še o tem in onem. Poznanjski delavci zelc racionalno razporejajo svoje dohodke, tako da si marsikdo dandanes že Ir.hko kupi motor ali pa vloži svoje prihranke za zidavo stanovanja v zadrugi. Stanovanjski problem je tudi tamkaj zelo pereč in ga zato skušajo reševati na različne načine. Tovarne s svojimi skladi prav tako gradijo stanovanja. V Poznanju so nedavno dogradili novo delavsko naselje za 5.000 prebivalcev. Tako se je naš pogovor približal koncu. Ko smo se poslavljali, >3 predsednik delavskega sveta še naročil: »Pozdravita Jank» Rudolfa v Ljubljani. Seznanila sva se lani na vašem kongresu delavskih svetov.« Poznanj je tudi kulturno središče nekdanje Velikopolske in njegovi prebivalci se po mentaliteti razlikujejo od prebivalcev ostalih predelov Poljske. Ti jim sicer priznavajo njihovo marljivost, vendar jim radi hudomušno očitajo, da so stiskači. Toda čeprav so Poznanje! varčni, so zelo gostoljubni in prisrčni in smo se zato prav prijetno počutili v njihovem ma«tOi Boris Lipužrt Uspešno reševanj e komunalnih zadev Občina Straža - Toplice spada po velikosti mca manjše občine novomeškega okraja, po načrtnem, in zato uspešnem reševanju številnih komunalnih problemov pa med najboljše občine. Uspeh je tudi zato tolikšen, ker pni tem pomagajo podjetja in prebivalci. Najprej so se lotili zdravstvenih ustanov. V Straži so zgradili in za prvo silo opremiti zdravstveni dom ter nastavili zdravnika, v Dolenjskih Toplicah pa pravkar dokončujejo preurejanje prostorov zdravstvene postaje. Tako so ustvarjeni pogoji za boljšo zdravstveno službo v občini. Ob sodelovanju občine, podjetij in prebivalcev sta dobila potrebno opremo in izboljšave zadružna domova v Dolenjskih Toplicah in'v Straži, tako da lahko sedaj oba služita svojim namenom. Prav tako je dala občina pomoč za notranjo opremo gasilskega doma v Podturnu, v katerem je dvorana za prireditve in trgovina. Pri obnovi doma »Partizana« v Vavti vasi se je zlasti izkazal tamoš-nji krajevni odbor in pomagal društvu »Partizan«, da ima sedaj lep dom. Med drugim so ureddili tudi cesto do doma. Letos nadaljujejo gradnjo vodovoda na desnem bregu Krke. Večji del Vavte vasi ima že vodo. Vodovod je zgrajen že do šole v Vavti vasi, tako da bo poslej tudi v šoli tekoča N'i dolgo tega, ko so se ljudje v Rogaški Slatini ustavljali kar sredi ceste in gledali za človekom, ki je v naročju nosil mlado lisičko. Iz previdnosti ji je gobček zavezal z vrvjo. Ne vem, če je bilo to potrebno; meni pa se je zdelo, da ujeta lisička ni kazala zlih namenov. Sicer pa, bila je lisica ... To malo zverco ‘e sredi brloga zagrabil jazbečar in jo v gobcu prinesel pred svojega gospodarja. Velika Nedelja Učenci kmetijsko-gospodarske šole iz Velike Nedelje so si ogledali, kmetijsko gospodarstvo Z'aivrč. Vodstvo posestva jih je sprejelo zelo gostoljubno in jim razkazalo vse, kar jih je zanimalo. Talko so si ogledali vzorne hleve, žični vinograd, nov nasad hmelja in drugo. Po ogledu so goste še pogostili. Učenci kmetijske gospodarske šole iz Velike Nedelje so biili z ekskurzijo zelo zadovoljni. a Te dni razdeljujejo kmetijske zadruge 'kmetovalcem nagrade za lanski pridelek krompirja. Ob tej priložnosti se posvetujejo po vaseh o raznih vprašanjih s področja gospodarstva. Med šolskimi počitnicami so začeti v Veliki Nedelji popravljati šolsko poslopje. Poleg zunanjosti nameravajo urediti tudi učilnice. V prihodnje pa naj bi foiiili na vrsti drugi prostori in ostrešje. Za popravilo šole so precej prispevali tudi sami prebivalci. a V prihodnje večja izbira Iz perspektivnega načrta o napredku trgovine v soboški občini V občini Murska Sobota na •.borih volivcev, sestankih So-b alistične zveze in na sekate-Ih drugih konferencah stalno ugotavljajo, da trgovska mreža ne skrbi dovolj za potrebe po-: ošnikov. Ta ugotovitev je , podbudila gospodarske činite-e in Trgovinsko zbornico, da so ačeli razmišljati o izboljšanju .zbire in zalog blaga, hitrejši in. boljši postrežbi, dostavi blaga a dom, odkupu vseh tržnih vi--:ov kmetijskih pridelkov ter o - azširitvi maloprodajne trgovin-■■ke mreže. Perspektivni načrt predvide-a, da bodo zmogljivosti maloprodajne mreže povečane z ustreznimi adaptacijami in preureditvijo posameznih poslovnih . .ros toro v, kakor tudi z mekate-. :rrii novogradnjami in ustanavljanjem novih trgovin. Tako nameravajo v Murski Soboti v prihodnjih letih zgraditi nove poslovne prostore za trgovino z žiJ • :li in gospodinjskimi potrebšči-ami. Predvidena je tudi ustanovitev podjetja, ki bo imelo v svoji sestavi najmanj štiri mesnice. Pekarna družbenega sektorja bo razširila svoje prodajalne kruha in peciva od dosedanjih dveh vsaj na pet in sicer na področja mesta, kjer bodo na razpolago poslovni prostori. Prav tako bodo ustanovili tudi prodajalno mleka in mlečnih izdelkov v neposredni bližini trga oziroma tržnice. Za izboljšanje preskrbe z mlekom bo Tovarna mlečnega prahu uvedla prodajo mleka v steklenicah, kar bo znatno vplivalo na kulturno postrežbo. Predvidena je tudi gradnja nove tržnice v mestu, kjer bodo zadruge in posamezniki prodajali svoje pridelke. Med drugim bodo zgradili trgovske lokale v zgradbi DOZ, razširili galanterijsko prodajalno trgovskega podjetja »Merkur« na Titovi cesti, poslpvne prostore manufakture trgovine trgovskega podjetja »Plavica« na Titovi cesti, prodajalno s tehničnim blagem trgovskega podjetja »Tehnopromet« in preuredili poislovne prostore trgovine tr- govskega podjetja »Usnje«. V že obstoječih lokalih bodo uredili trgovino s konfekcijo na Titovi cesti in trgovino s čevlji na cesti Stefana Kovača. Bazen tega je predvidena še gradnja trgovskih lokalov v zgradbi Okrajne obrtne zbornice, v katerih bo poslovala trgovina z materialom za potrebe obrtništva, grad-nja trgovskih lokalov v zgradbi Okrajne lovske zveze, v katerih bo trgovina Z lovskimi potrebščinami in pirotehničnim materialom, gradnja novega skladišča trgovskega podjetja »Petrol«, ki bo imelo v svojem sestavu tudi prodajalno za tekoča goriva in maziva in razširitev raznih trgovskih 'lokalov. Prav tako bodo v Murski Soboti v prihodnjih petih letih zgradili tudi sodobnejše prostore za prodajo tobaka, tobačnih izdelkov in časopisov. Vzporedno s povečanjem prometa se bo izboljšala tudi založenost prodajaln z vsemi vrstami potroš-nega blaga, kar bo znatno vplivalo na boljšo preskrbo potrošnikov. M. K. vofia. Precejšnja si-edstva je občima dala za ureditev šole v Soteski ter za popravilo ceste do šole. Med letošnjimi komunalnimi deli straško-topliške občine je tudi načrtno urejevanje pokopališč. Se letos bodo urejena pokopališča v Dol. Straži, v Poljanah in Vavti vasi. V Poljanah bodo v zvezi z urejanjem pokopališča izravnali tudi oster cestni zavoj. Pota in ceste na sploh terjajo od občine in občanov veliko naporov, vendar tudi ta problem letos kar dobro rešujejo. Razen dveh manjših vasi bo letos elektrifikacija v občini zaključena. Občina je pomagala letos z napeljavo elektrike nekaterim raztresenim domačijam v Gornjem polju in na Vršnih selih. Da znajc) ceniti koristi, ki jih imajo od elektrike, so pokazali prebivalci Rumanje vasi, ki so prispevali za napeljavo industrijskega toka v njihovo vas nad 70 odstotkov stroškov. Tudi na gostinstvo in turizem v straško-topliški občani niso pozabili. V nekdanji stavbi gozdne uprave v Gornji Straži so pričeli urejati sodobno gostišče z restavracijo in tujskimi sobami. Ker je stavba na nekoliko vzvišenem prostoru pod Straško goro, ko bo hkrati lepa turistična točka. Novo in sedanji dve gostišči bodo združili pod eno upravo, da bodo režijski stroški manjši. To bodo izvedli že s prvim septembrom letos. (r) Skoraj vsaki dan, predvsem pa ob sobotah in nedeljah, je lepa asfaltirana cesta v dolini Soče polna najrazličnejših motornih vozil, od mopedov do avtobusov. Ustavljajo se predvsem v gornjem delu doline, kjer jih najbolj privabljajo Bovec, Slikovita Koritniška dolina in zlasti Trenta, od koder je naš posnetek. Tu si gostje z zanimanjem ogledujejo izvor zelenomodre Soče, planinski vrt »Julijana«, planinsko razstavo in številne druge zanimivosti. Na svoje domove se navadno vračajo po letos razširjeni cesti čez Vršič, če seveda .le niso Po tej poti prispeli v dolino Soče. Te dni je okrajni štab mladinskih delovnih brigad v. Ljubljani proglasil za udarne nekatere brigade, ki so pokazale velike uspehe na delovi- NEKAJ .. . DRZEN TAT Blagajničarka letnega kina Partizan v Kranju je zaključila s prodajo vstopnic, zložila denar v torbico in odšla proti domu. Bila je že blizu doma. Nekdo ji je prihajal nasproti. Ni mu posvetila pozornosti. V trenutku, ko je srečala neznanca, ji je iztrgal torbico z okrog 40.000 din. Toda denar se je stresel po tleh. Uspelo mu je pobrati le nekaj denarja in pobegniti. Na klicanje so pritekli ljudje. I. M. je bežal pre-ko vrtov, toda ljudje so ga prestregli. Pred senatom okrožnega sodi- šča je obtoženi I. M. priznal de- janje. Zagovarjal se je, da je bil vinjen. Omenjenega dne je I. M. ie sklenil počakati blagajničarko. Obsojen je bil na 7 mesecev zapora. NAPADEL GA JE M. B. se je pred okrožnim sodiščem zagovarjal, ker je napadel in poškodoval V. G. Pred kavarno »Zvezda« v Kočevju se Je V. G. poslovil od kolega S. Počasi je odšel proti domu. Nekaj korakov pred domom pa ga je nepričakovano napadel IVT. B. in ga tolkel po obrazu. V. G se mu je skušal umakniti, vendar ga je M. B. vztrajno zasledoval. Sele čez čas mu je uspelo se umakniti. M. B. je svoje dejanje priznal. Omenjenega večera je bil močno srečal znanca, s katerim sta pri- vinjen, tako da pred senatom sam nnl o i -v-n lr.r n »»4- —\ 4-1 l_J y» 1 • - » _ » J _ —_ 1 ti n al.a j u o_ čela piti in kvartati. Pri kvarta-nju je zapravil ves denar, ki ga je imel za hrano in denar, ki ga je kot inkasant »DOZ« dobil od strank. Ker je kot bivši biljeter poznal razmere v kinopodjetju, Filmski spored v Ljubljani Potem, iko* bodo v začertfltu prihodnjega tedna iz kino »Komune« odleteli Pariški vrabci, zvaljen,! M. NEUSPEL BEG K. je prestajal kazen Ljubljani, bo prišel na .program porov in da naj mu pomaga. Ob- ■» rl r, 1Fll „ clmrifan-n fvnnonc-Iranrd 1-inV.il mu io r.rpnplčni r\ ripnprnd zadnji film slovitega francoskega režiserja Jeana Renoirja »Belema in možje«. Klim je neke posebne vrste glasbena fantazija, uglašena nekoliko satirično, z njim se je pred dvema letoma po nekaj letni odsotnosti vrnila k filsnu Ingrid Bergman in s to vlogo ponovno očarala svet. Njena soigralca pa sta Jean Marais in, Mel FerireT. Kino »Union« ho predvajal že od danes dalje avstrijski barvni film »Noe v Benetkah«, iki Je posnet po istoimenski Straussovi opereti. Kakšna je Straussova opereta vemo. kakšen je film. bomo pa videli. Za jugoslovanskim filmom »Rafal v nebo« bo kino »Vič« predvajal reprizo morda najboljšega ameriškega barvnega filma do danes, »Zvezda je rojena«. Ta film smo videli ob premieri na navadnem cinemascopu, sedaj pa ga bomo videli » stereofonskim zvokom. liubil mu je precejšnjo denarno nagrado, pomagal pa mu bo tudi, da bo lahko prešel mejo kamor je želel tudi pobegniti M. K. M. K. je še isti dan ko je bil odpuščen iz zaporov kupil žago. Zvečer je splezal na zidno ograjo in K. M. izročil- žago skozi okno, da bi prežagal križe na oknu. Pri žaganju pa se mu je zlomila žaga, tako da mu beg ni uspel. IVE. K. je dejanje priznal. Obsojen je bil na 10 mesecev zapora, ker je pomagal pri pobegu osebi, ki Ji je bila odvzeta prostost. e O G t A 5 • * »SLOVENSKEM • POROČEVALCU« • GOTOV • USPEHI šču in tudi pri organizaciji brigadnega življenja. V koprskem pristanišču in na Ankaranskem polju delajo tri ljubljanske mladinske delovne brigade, ih sicer XVIII. LMBD »Ljuba Šercerja«, XIX. LMBD »Marijana Klemenca«-Andreja in XXVI. LMBD »Janeza Kiklja-«. Sestavljajo jo večinoma srednješolci vseh ljubljanskih gimnazij, ekonomske srednje šole in učiteljišča ter drugih srednjih šol, nekaj pa je tudi vajencev. Vse tri brigade so bile zaradi dobrih uspehov v prvi dekadi, od- soko presegali delovno normo. Delali sta pri gradnji stadiona na Kodeljevem in pri urejanju Kavčičeve in Smartinske ceste. Lepe uspele so brigadirji dosegli tudi pri notranjem brigadnem življenju. Zlasti veliko pozornost posvečajo športnemu udejstvovanju. Velike Lašče Občinski odbor Zveze borcev in poseben pripravljalni odbor, k bo vodil vse priprave za proslavo občinskega praznika, ki gla slavijo 19. septembra, sta že ni - vedel pojasniti zakaj je napadel V. G. Senat ga je obsodil na štiri mesece zapora pogojno za dobo dveh let. kar so prispele na gradbišče, razpravljala o pripravah. Med proglašene za udarne. Njihov uspeh je toliko bolj pomemben zaradi sorazmerno visokih norm in težkih delovnih pogojev (skoraj ves čas visoka vročina in mokro delovišče). Okrajni štab mladinskih delovnih brigad v Ljubljani je proglasil za udarni tudi dve mladinski delovni brigadi, ki delata v Ljubljani. To sta V. koroška MDB »Paradiževega Franceta-« in čakovska MDB »Marka Kovača«. Obe brigadi sta pri delu na gradbišču vi- okrajnih zaporih v Kranju. Na sprehodu’ je spoznal K. M. kateremu je povedal, da bo kmalu zapustil zapore, ker mu poteče kazen. V razgovoru mu je K. M. zaupal, da bi rad pobegnil iz za- Ko je gnal kravo s sejma, je zbolel za sončarico in umrl V Smolenji vasi pr| Novem mestu so pokopali 49-letnaga kmečkega gos-podairja in družinskega očeta Lojzeta Mohorja iz vasice Kirke pri Novem mestu na Dolenjskem. Mohar je bil na glasu dobrega getspodarja in, se je zadnjič odločil, da si bo kupil novo kravo, na sejmu v Metliiki v Beli krajini. Tja se je podal z vlakom in po kupčiji je živ inč e veselo in zadovoljno gnal iz Metililke peš v klanec na Gorjancih mimo vasi Luže ter se nato spuščal v dolino reke Krke pro*ti Novemu mestu. Ker je bil predolgo izpostavljen soncu in pripeki, ga je napadla sončarica. Brž ko je prišel d cm o V*, je tožil ženi o hu-dean pritisku v glavi. Domači so ga poslali k zdravniku, zatem pa so mu še v bolnišnici lajšali bolečine in dali celo transfuzij^. Vse to pa snu ni več pomagalo. Kmalu zatem je umrl. Tako je letošnja huda poletna vročina zahtevala tragično smrt podjetnega dolenjskega kmeta« drugim so se domenili, da bodo letošnji občinski praznik povezali s pomembno zmago Prešernove brigade na Turjaku. K sodelovanju _ v pripravo h bedo skušali pritegniti tudi druge organizacije in društva. P. C. Otrok zažgal kc-sblea polis žila V torek, dne 12. avgusta, popoldne so- se ustrašili prel« , alej SlPodnjega Lega pri Litiji ko se ie pojavil nenadoma oveni na kozolcu posestnika Simončiča, no domače Gradiška. Ker je okrog- Gra-diškovega kozolca dvoijmika "četah no naselje Spodnji Ir-g, m se zaradi požara zbaili za svoje domove tudi sosedje, o preteči nevrmiosti so obvestili talko! postajo Ljudske milice v Litiji, ki jr r.c/jvala gasilce. Na kraju nesreče so se zbraili gasilci iz bližnje vasi Save in Litije, a niso mogli dosti pomagati, ubranili sn le. da požar ni preskočil na bližnje hiše. Na kraj požara so prihiteli tudi poklicni gasilci iz Ljubljane z naglico, ki je domačini niso pričakovali. P,cil ure po požaru se je’ veiltk Gradiško/v kczpilec dvojnik zrušil in v njem je poporeilo vse žito in tudi dva veza. Domači sr- sicer skušali potegniti oba voza Vapod gorečega kozolca pa jim ni uspelo, ker so Otroci pri svoji iv-7 pred požarom voza r OF in Centralni komite KPS". Okupator je zbral za napad na jedro slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja štiri diviziji — 60.GOO mož, oboroženih s težkim orožjem. Boji so bili hudi. vendar so se voditelji in borci prebili skcz- več \>broče,v, po večini čez Suho krajino na Dolenjsko. sovražniku za hrbet. Takoj po ofenzivi, ko so belogardistični časopisi pisali, da »partizanov ni več«, sn bile že ustanovljene štiri nove brigade: Gubčeva, Cankarjeva, Tomšičeva in Sercerjeva, ter več odredov«, ki so decembra prečil v protiofenzivo. Čudili se boste uspehu, ki ga ooste dosegli pri zdravljenju bolezni želodca, jeter, žolča in črevesja z rednim uživanjem rogaškega »DONAT« vrelca. Zahtevajte ga v trgovinah pri »Prehrani« in »Mercatorju« v Ljubljani. Primariju novomeške bolnišnice dr. BAJC-u se naj srčneje zahvaljujem za uspelo težko operacijo moje žene Anice. Zahvaljujem se tudi aseptičnemu in kirurgičnemu osebju za skrbno nego. Vasle Ernest, Zabukovca. a) kratek življenjepis, b) potrdilo o vpisu na šolo oziroma potrdilo o že opravljenih izpitih, c) potrdilo o imovinskem stanju prosilca in staršev, d) potrdilo podjetja o zaslužku staršev« in o prejemu otroških doklad, e) potrdilo oziroma priporočilo študentske organizacije ali organizacije SZDL. .Zaradi nujnih potreb kadra bomo sprejemali le prošnje prosilcev zadnjih letnikov. Komisija za štipendije. S EP € O / s AL ohrani noge zdrave, jim podeli svežost in prožnost v- z Cekarne - parfumerije. stalno RAZPIS zaposlitev potrebuje avgusta 194-5 je bila po-itulacija Japonske in s Dne 14. polna kapitu tem konec druge svetovne vojne Na tehniški fakulteti je diplomiral za inženirja kemije DOLINAR JANEZ iz Butajnove. Iskrenp čestitata S. in A. NOČNA zdravniška dežurna SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU — OD 20.—7. URE ZJUTRAJ. — OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni docn VIC: dr Štrukelj Milan, Prešernove 1-TTI.. tel, 22-111. Nedeljska de Suma služba v ambulanti Mirje Trg mladinskih delovnih brigad S, cd 3 do 14 ure. tel 21-797 Zdravstveni doni MOSTE: dr. Žitko Marija, ZD Moste. Krekova 5. tel. 31-333. v odsotnost zdravnika kličite tel LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. .Jereb Marjan. Ambulanta Ižanka c. 3. rel 20-167. v odsotnosti zdravnika kličite tel.'LM 20-500. V soboto dežurna že od IS. ure dalje. Zdravstveni doni BEŽiGRADi dr Tiča«, Lojze. Veselova 19, tel 21-960. V odsotnost: zdravnika kličite tel LM 30-300 Zdrav stvenl doni SISKA; dr. Kušei Miklavž. Vodnikova 93 tel 31-728 Zdravstveni dom CENTER: dr. Kajzelj Mirko, Miklošičeva čt. 24. tel 39-151 Za obiske otrok ista tel. številka. POSKUSITE SE VI NAJBOLJŠO KREMO Ce ne preprečite razvoj glivičnega lišaja med prsti nog se bodo Pojavile boleče razpoke. Preparat »NOGIS« dobite v drogerijah in lekarnah. UŽIVAJTE na soncu! Biti opečen je huda muka in trpljenje namesto uživanja. Zaščitite se s specialnim ULTRAGIN MLEKOM za sončenje. tKkAlKfe&FS' H-jiee-j in . dečo kežo. k v in n jo ;e povzročilo sončenje, Vam spremeni TSCHAMBA FII v prožno, lepri tn ogorelo rjavo polt. Pege Vam ob stalni uporabi zagotovo odstrani FEGESAv krema. Odklanjajte nadomestila in zahtevajte povsod samo pravi originalni PEGES-AN z rdečezlato etiketo. Glinek Turistično olepševalno društvo v Ortneku uspešno skrbi za napredek turizma. V letošnji sezoni mu ,ie uspelo privabit: v kraje okrog Ortneka. Velikih Poljan in Gregorja več sto turistov. V prihodnje namerava zgraditi razgledni stolp in urediti smučišča za zimsko sezono. ŠOLSTVO RAZPIS Komisija za podeljevanje štipendij pri občinskem ljudskem odboru Jesenice razpisuje po 7. členu temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLBj štev. 72-349/55) naslednje štipendije za '-Iško leto 1953/59 1 na pravni faktilteti. I na ekonomski fakulteti tn 1 na šoli za socialne delavce. K prošnji, kolkovan: s 130 din državne in 90 din občinske takse, ki jn vročite do 25. avgusta Občinskemu ljucLs/kemu o-dboru Jesenice, priložite: Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec«, Ljubljana, Tomšičeva št. 1-3 It razpisuje delovni mesti }( SM2ILKE in (I KURIRJU J) Ponudbe pošljite sekretariatu podjetja najkasneje do 23. avgusta 1953. C(i!li!!ill!!ii!ii!!liillli':i!l!illl!i!!illi!!i!lll!!lilllli!il! Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju TO - Tovarna industrijske opreme - LISCB razpisuje delovna mesta za: . šefa konstrukcijske risalnice - pogoj: strojni inženir ali strojni tehnik s potrebno prakso; 2 kcmstmktorja pogoj: strojni tehnik, lahko začetnik; tehnologa - normirca pogoj: strojni tehnik ali strojni mojster z najmanj 2—5 let prakse; 2. 3. 4. 5. referstita sa nefesviio službo v komerciali - pogoj: komercialist ali tehnik s potrebno prakso v panogi 117; referenta sa prodajno službo - pogoj: komereirlist ali tehnik s potrebno prakso v panogi 117. Nastop službe takoj — Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Pismene vloge s''Kratkim življenjepisom in z navedbo dosedanjih zaposlitev vložite do 30. 8. 1958. Stanovanja pod 1. v gradnji; pod 2. in 3. samska soba. 4967-R !!:!!llii!II!lllII!i!inii!lilllii[|II!!!!ll!iiiliiii!i:iin!li!I!!i!Nil!!IEni!lllI!II]i[iilli£i!![!!liil!!iiHi!l!l!!!!ll!!l!IIllill!!tOIiiill!Ji!liniiiiini!!lJi!!l!ii:iI 0F010E1L0 KADILCEM! Tobačna tovarna v Rovinju opozarja vse cenjene vadile e, ki jim prija cigareta »International«, da je poskušal »Duvanski kombinat v Titogradu« dati v prodajo »International« cigarete v sličnih škatlicah, ki so po etiketi in barvi podobne našim in katere je do sedaj izdelovala edino naša tovarna, Ker se v tem primeru poslužuje »Duvanski kombinat Titograd« nelojalne konkurencp in se s tem poraja nožnost zavajanja v zmoto, opozarjamo vse kadilce naše »International« cigarete, da pri kupovanju te cigarete pazijo na naše originalne zavojčke. Samo naša dosedanja originalna etiketa in barva škatlrie vam garantirajo renomirani okus in originalno kvalitete »International« cigarete. TOBAČNA TO VAMA V ROVINJU 4968-B llllllffliliffilffi!!!! Za mo: kvalificirane kuharice. dve kvalificirani natakarici in samostojnega knjigovodjo. Zaželeno je znanje italijanščine ali nemščine. Nastop službe takoj. Samsko stanovanje je na razpolago. Plača po tarifnem praviimiku podjetja Pismene ponudbe pošljite Upravnemu odboru podjetja restaracija s prenočišči »Soča« Kanal. R RAZPIS prostih službenih mest na območju občine Dobrepolje Sola Ponikve — mesto šolskega upravitelja — stanovanje je na razpolago Šola Struge — mesto šolskega upravitelja in mesto učitelja — stanovanje ie na razpolago. Osemletka Dobrepolje — mesto za predmetnega učitelja iz skupine biologija-kemija — stanovanje Je na razpolago. R RAZPIS Zdravstven j do-m Nova Gorica razpisuj e MESTO ZOBOTEHNTSA * Pogoji: zobotehniška šola. Temeljna in položajna plača bosta določeni po zakonu o javnih uslužbencih. Pismene ponudbe pošljite upravi doma. R RAZPIS Kmetijska zadruga z o. J. Dra-gatuš razpisuje mesto KNJIGOVODJE Pogoji: srednja strokovna Izobrazba z najmam 3-letno knjigovodsko prakso' Samsko stanovanje je zagotovljeno. Nastop službe takoj Plača po dogovoru. R RAZPIS K-omisija za razpis delovnih mest pri Splošni bolnišnici Celje razpisuje naslednja delovna mesta: 4 medicinske sestre — končana šola za med. sestre, 5 otroških negovalk — končana šola za otroške negovalke, 5 bolničark — končana šola za bolnič.arj e. 5 pisarniških moči' s popolno q!1 srednjo šolsko izobrazbo. Vloge za razpisana delovna me. sta pošljite Ravnateljstvu Splošne bolnišnice Celje do 31. VIII. 1958 R RAZPIS Komisija za siklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij veletrgovina »Loka« Škofja Loka razpisuje mesta za: Sefa računovodstva, SKLADIŠČNIKA, DELAVCA. Pogoji: ad: 1: višji strokovni uslužbenec z 3 let prakse v knjigovodstvu; ad. 2: visokokvalificiran delavec v trgovski stroki; ad 3: odslužen vojaški rok. Nastop službe takoj! Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite upravi podjetja. R Z1HVHLE ZAHVALA Ob tragični izgubi našega nad vse ljubljenega in nikoli pozabljenega sinčka BOJANCKA KAPSA se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. ki so nam izrekli sožalje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali mnogoštevilne vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo tovarišu, ki mu je priskočil na pomoč ter pionirjem-sošolcem, godbi in govornikom. Prav vserA še enkrat srčna hvala. Žalujoči: atek, mamica, se- strica in ostalo sorodstvo. Semič, Gaber, 13. VIII. 1958. Ob smrti našega dragega moža to očeta ANTONA ŠIMENCA se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem ter duhovščini za spremstvo na njegovi zadnji poti in za darovane vence in šopke Topla zahvala za vsa ustna in pismena sožalja. Simenč-evi ZAHVALA Ob hudi nesireči, ki nas Je zadela s smrtjo našega nadvse skrbnega moža in očeta ERNESTA FORTE-ja , se iskreno zahvaljuj emo za vso iskreno nesebično pomoč kolektivom Komunalne banke, Zdravstvenega doma, Občinskemu odboru, Gasilskim društvom. Prosvetnim društvom. SZDL, RK, ZB, govornikom, rudarski godbi in pevcem, nadalje vsem, ki ste našega dobrega moža oziroma očeta v« tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegov grob s cvetjem, kakor tudi številnim posameznikom za pomoč v teh hudih trenutkih. Prav vsem naša najiskrenejša zahvala. Najlepša hvala tudi vsem dobrim sosedom, ki so sočustvovali z nami in nam vsestransko pomagali. * 2alujoča žena z otroki. n ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega ne-pozabne-ga RADA JEREBA na njegovi poslednji poti, ga počastili s cvetjem in nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala krajevni organizaciji ZB, godbi in govornikoma tov. Sucu in Sporerju za izkazano počastitev pri pogrebu, zdravniku dr. Ivu Rudolfu pa za njegovo izredno požrtvovalnost pri zdravniški pomoči. Jerebovi s sorodstvom, R IS D I 0 spored za Četrtek Poročila: 5.05, S.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. — 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila; 6.40—6.45 ISTaš jedilnik; 8.05 Odlomki iz veristčnih oper; 8.45 Poslušajmo »Tončkov kvintet«; 9.00 Radijski roman — Juies Roy: Srečna dolina — V. 9.20 Godala v ritmu: 9.40 Pesmi mojstrov romantike; Schubert: Popotnik (Dušan Popovič. bariton) — Schumann: Oreh (Vera Klemenšek, mezzosopran) — Brahms: Sen (Anica Čepe. sopran) — Čajkovski: Predobre zvezde (Božena Glavak, mezzosopran) — Rubinstein: Sanje (Mitja Grego- rač, tenor); 10.10 Simfonična dela jugoslovanskih . avtorjev: 11.00 Lepi glasovi — znane popevke: II.20 L. v Beethoven: Senata za klavir v G-duru; 11 30 Oddaja za cicibane: 12.00 Pianist Lou Stein z godalnim orkestrom: 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milko Breznik: Setev rastlin za podor: 12.25 Narodne n umetne pesmi in melodije: 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila; 13.30 Iz baletov Petra rijiča Čajkovskega »Trnuljčica« in »Hrestač«; 14.10 Poje Lola Novjf kovič s Plesnim orkestrom Radia Beograd: 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 15.40 Filmska kronika: 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Odprite sprejemnik! (spored za ljubitelje zabavne glasbe): 18.00 Če-trfcJcova reportaža: 18.15 Lucijan Marija Škerjanc: Godalni kvartet št. 5 v TTis-molu (izvaja Liubljan- sk: godalni kvartet); ’ 18.43 Radijska univerza — Dušan Kuščer: Kako so nastale gore: 19.60 Zabavna glasba, vrne« o-bvestila in reklame: 13.20 Radijski dnevnik: £0.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21 09 Arnold Bennett: Kronika petih mest: 21.30 Aleksander Skrjahin: Koncert za klavir in orkester (Solist Paul Badura-Skoda in Dunajski simf. orkester, dirigent Henry Svoboda): 22.15 Moderna plesna glasba H. PROGRAM 16.00 Zabavna glasba; 17.00 Ljubljanska kronika in obvestila; 17.15— 13.00 Hector BerlMz: Harold v Italiji. simfonija za violo in orkester; •Mii! 0 o L I S ! UPRAVA GORIŠKIH VODOVO- D O V, Nova Gorica, sprejme v službo gradbenega tehnika takoj ali po dogovoru. Plača po dogovoru. Samska soba je preskrbljena. Prednost imajo tehniki za nizke gradnje. Ponudbe pošljite Upravi goriških vodovo-dov, Nova Gorica. R,2290-1 ZAPOSLIMO: vač avtomehanikov, ključavničarjev in kovinostru-garjev. Prevoz je zagotovljen z lastnim avtobusom. Interesenti naj se javijo osebno al: pismeno v upravi podjetja Agroservis. Ljubljana. Draga 41 (Koseze). R 2233-1 CENTRALNI ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA potrebuje več dobrih akviziterjev za prodajo knjig. Informacije od 10. do 12. ure na zavodu. Miklošičeva c. 4-n.. soba št. 23., R 2313-1 NATAKARICO sprejme Dom v Podutiku. Vsa oskrba je v hiši. 18018-1 PRVOVRSTNA FRIZERKA dobi • stalno zaposlitev. Plača dobra. Hrana in stanovanje sta preskrbljena. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Frizerski salon Luha, Bled 1. 1S039-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem Vprašajte popoldne: Siante. Bežigrad, Svetosavska Št 22. 189S4-1 20 MESECEV STAREGA OTROKA dam v varstvo k dobri in zanesljivi osebi. Takoj I Naslov v ogl odd. 1S077-2 OHRANJEN PISALNI STROJ modam. Naslov v ogl. odd. 18043-4 DOBRO OHRANJENO ITALIJANSKO HOŠKO KOLO prodam. — Smrekar Milan, Drenikova 31. 18054-4 NSU — 175 MAKI MOTOR, malo vožen, prodam. Mestno gledališče. Ljubljana. 1S090-4 2 GUMIJASTI BLAZINI za kopanje in taborjenje, novi. poceni prodam. Naslov v o-gl. odd. 18932-4 RADIO znamke Pari prodam po ugodni ceni. Ambrožev trg št. 7. vhod skozi dvorišče. 18076-4 2 MOPEDA COLIBRI, odlična, brez pedalov, z ročico, za vžig, prodam. Ljubeljska ul. 7. pritličje. Zg. Siska. 18071-4 NOVO ZENSKO ITALIJANSKO KOLO ugodno prodam. Nasiov v ogl. odd. 18069-4 STROJ ZA NAREZOVANJE NAVOJEV za matične vijake profila 3/8’5 do 1” kupimo. R 2314-5 INOZEMSKI RADIO, boljši, kupim. Ponudbe pod »Najraje Lo-we« v ogl. odd. 180G5-5 LEPO SOBO z 2 posteljema (kopalnica) oddam za 2—3 mesece boljšemu ponudniku. Pismene ponudbe pod »Blizu tob. tovarne v ogl. odd. 18038-9 DVR SKROMNI DEKLETI iščeta skromno sobo ali kabinet. Za uslugo delata ali plačata. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Železnikar Marina, Rudnik 24, Ljubljana. 18058-9 HRANO IN STANOVANJE dam za pomoč v prostem času. Naslov v ogl. odd. 18096-9 ZA VARSTVO DVEH OTROK v dopoldanskem času nudim stanovanje in hrano. Naslov: Pe-truše Roman, Lj., Zaloška 51 a - III. - 48. ’ 18987-9 SOBO TN PROSTOR ZA MIRNO OBRT, kletno, na periferiji Ljubljane oddam. Ponudbe pod »200.000« v ogl. odd. 18081-9 KMEČKA UPOKOJENKA, išče sobo pri dobrih ljudeh, lahko starejših za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Hvaležna« v ogl. odd. 18872-9 POŠTENI SIMPATIČNI DF nudim stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd. 1807 y-a DVOINPOLSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE, v bližini centra, prvo nadstropje, prodam. Ponudbe pod »Vseljivo proti zamenjavi« v ogl. odd. 18066-9 LISTNICO Z RAZNIMI DOKUMENTI in osebno legitimacijo glasečo se na ime: Oblak Karel, Sitarjevec št. 12, pošta Litija sem izgubil 11. avg. Poštenega najditelja naprošam, da ml jo vrne proti nagradi. 18080-10 EVIDENČNO TABLICO S 12115 sem izgubil na cesti Ljubljana— Bled. Izročite jo proti nagradi najbližji postaji Ljudske milice ali pri Rešetič, Miklošičeva 14-111 18067-10 PO MOŽNOSTI PRIUČENO KNJI-GOVESKO DELAVKO ali novinko, sprejmem. Ogrinc Stane. Lj., Breg 2. 18095-1 VRATARJE sprejmemo takoj. — Ortopedsko podjetje »Soča« — Llubliana, Linhartova 47-a. 18142-1 TAKOJ SPREJMEMO: mehanike, ključavničarje in pomožnega delavca. Ortopedsko podjetje »So--ča«. Ljubljana, Linhartova 47-a. 18141-1 BRIVSKO IN FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Stanovanje je preskrbljeno. Mihael Godno v. Tržič. 18123-1 DIPLOMIRANA TEHNIČARKA KEMIJE Išče službo. Javite prosim s pogoji v ogl. odd. pod »Tehničarka kemije«. 18114-1 TRGOVSKO POMOČNICO sprejme takoj ali pozneje trgovina s čevlji Celje. Ponudbe na SP Celje pod »Pomočnica«. 18109-1 VEC TRGOVSKIH POMOCNIKOV- PRODAJALCEV za bencinske servise sprejme Petrol. Celje. PERFEKTNO STROJEPISKO potrebujem ''honorarno za dopoldanske ure v mesecu septembru. Pisarna, Tavčarjeva št. 8. FRIZERSKO POMOČNICO in vajenko sprejme salon Vida. Gosposvetska 13. 18100-1 OTROŠKO KOMPLETNO POSTELJICO prodam. Poljanska 15-v st. Vodnik. 18149-4 NEKAJ HRASTOVIH SODOV po 50. 100 in 200 litrov ugodno prodam. Pirc Franc, Lj., Celovška 248. 18139-4 9 A2 PANJEV ČEBEL ugodno prodam. Zakrajšek, Trnovski pristan 8. 18136-4 TELOVNIK (vestjo) zelo lepo in škornje za narodno nošo prodam. Ogled popoldne. Lepodvor-Ska 23-1, levo. 18133-4 ITALIJANSKO ŽENSKO KOLO prodam. Pretner, Štrekljeva 5. 18125-4 POSTELJNO MREŽO, žimnico, posteljno omariao. vse čisto) prodam, zelo ugodno. Naslov v ogl. odd. ■ 18112-4 TOPOLINO, odličen, poceni prodam. Prepeluh Alojz, Kamnoseška 13, Ljubljana — Stepanja vas. 18101-4 MOTORNO KOLO PUCH 125 cem nujno prodam. Tacen 13. 18098-4 ZAZIDLJIVO PARCELO ob glavni cesti Vižmarje prodam. Na- slov v ogl. odd. 18131-7 OSEBNI AVTO vzamem takoj v najem do 3 mesecev. Plačam po km. Avto zavarujem. Naslpv v Ogl. odd. 18107-8 KABINET IN HRANO nudim ženski, ki je zaposlena popoldne, za pomoč v gospodinjstvu Škerjanc Mara. L1.. Zaloška 34. 18127-9 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v Mariboru zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Vselitev je mogoča takoj. Ponudbe pod »Maribor« v ogl. odd. 18124-9 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enosobnega s kabinetom v centru. Naslov v ogl. odd 18120-9 TRŽAČANKA potrebuje prazno ali opremljeno sobo za par mesecev. Ponudbe pošljite pod «27-1-34« v ogl. odd. 18117-9 Tovarna mesnih izdelkov Murska Sobota razpisuj e natečaj v znesku 10.000 dinarjev za Ime, ki bi bilo najbolje sestavljeno in najbolj primerno za podjetje. Ponudbe pošljite podjetju do 20. avg. 1958 z oznako natečaj imena. 4973-B Po dolgi in mučni bolezni je dotrpel brat in stric MT0N ŠIRCA železniški upokojenec Pogreb bo v četrtek, 14. avgusta, ob 18. uri v Dol. Logatcu štev. 35. Žalujoče družine: Sirca, Gorjanc, Kogej, Deržaj, Šebenik. Dolnji Logatec, 13. avgusta 1958. Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je nenadoma zapustila naša ljubljena mama, stara mama in teta FRANČIŠKA HAFNER roj. STARE Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 14. avgusta, ob 17. uri na pokopališče Stražišče pri Kranju. Žalujoči: mož Lojze, hčerka Tinca z družino, Meta, Rozika z družino, Vera, sin Slavko,' mama, sestre, bratje in ostalo sorodstvo. -Zgornje Bitnje, Poljane, Tržišče na Dolenjskem in Združene države Severne Amerike. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega skrbnega in dobrega moža, očeta, starega očeta JOŽETA GERBCA na njegov poslednji dom, vsem, ki ste'darovali vence in nam izrazili sožalje ter se od njega poslovili, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo godbi in moškemu pevskemu zboru SKUD »Poštar« ter tov. Lunačku za poslovilne besede. Žalujoči STANOVANJE iščem pri pošteni družini uslužbenke. Naslov v Ogl. odd. 18105-9 PROSIM OSEBO, KI JE VZELA aktovko z vsebino ter dve i opici iz avtobusa »Istra« avto Umag dne 12. avg. 1958 dopoldne, da vrne Vagaja Olgi, Valdoltra 93. Koper. 18135-10 TRATA — GODESlC sem izgubila 19. avgusta popoldne črno žensko jopico. Najditelja naprošam, da mi jo vrne. Godešič št. 13, Škofja Loka. 18134-10 AKTOVKO SEM IZGUBIL na poti od Medvod do Ljubljane v noči od 12.—13. avg. V njej je zračnica motorja in francoski ključ. Prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi. Lj., Poklu-karjeva 5, Vič. 18118-10 JOPICO sem izgubila od sredine Aškerčeve, po Tržaški cesti do tovarne mesnih izdelkov. Najditelja lepo prosim, da jo vrne ali sporoči proti nagradi na naslov: Sirme Sarika, Ljubljana, Tržaška cesta 122. 13111-10 BIZJAN MARIJA, delavka, Brdo — opekarna obžalujem in preklicujem, kar sem žaljivega izrekla o Kerečevi Mariji, delavki, Brdo — opekarna in se ji zahvaljujem, da je odstopila« od tožbe. 1S138-11 ELEKTRIČARJA sprejmemo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. »Cementar« Ljubljana. Vodovodna 3 a. R 2323-1 DNEVNEGA VRATARJA sprejmemo. Pismene ponudbe pošljite pod »Takoj« v oglasni oddelek. R 2322-1 PODJETJE-»OBRTNIIv«, Ljubljana Masarykova 34. sprejme v službo poslovodjo trgovine in trgovskega pomočnika za trgovi-noy centru mesta. Ponudbe pošljite Upravi podjetja. R 2321-1 PODJETJE »OBRTNIK«, Ljubljana. Masarykova 34. sprejme v službo za obrat v Ljubljani več krojačev in krojaeic. Nastop služ.be takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Podjetje s stanovanji ne razpolaga. Oglasite se v Upravi podjetja. R 2320-1 ZA MEZDNI ODDELEK potrebujemo takoj mlajšo moč lahko tudi začetnika. Prednost imajo osebe z dokončano srednjo šolo. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite do 20. avg. gradbenemu podjetju »OBNOVA«, Izola. R 2318-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — srednjih let, sprejmeme takoj. Trubarjeva 12, Ljubljana. 18157-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejme štiričlanska družina v Ljubljani. Jordan, Savsko naselje, blok III, Lj. 18151-1 MOTOR JAMES 95 PS. motor Chevrolet z menjalnikom in karoserijo s kabino za 3-tonski voz proda Kmetijska zadruga Celje. R 2317-4 OSEBNI AVTO DKW prodam. Cena 140.000 din. V račun vzamem tudi motorno kolo, lahko moped. Naslov v ogl. odd. 18159-4 NEMŠKEGA VOLČJAKA starega 10 mesecev, primernega za dresuro prodam. Informacije vsak dan od 16.—17. ure na Vodnikovi 65. 18154-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Skrabčeva ul. 7. 18144-4 TRGOVINE S SADJEM! Kupim zaboje od »Jaffa« pomaranč. Ponudbe na tel. 2:2-845. 18147-5 fJ-TONSKO STISKALNICO »Excen-ter« kupim. Ponudbe: ing. Pirnat. Ljubljana - Vič. 18X46-5 80 AROV ZEMLJE, nekaj že zasejane z deteljo lucerno oddam v najem. — Več poizvedbe pri Požar, Dravlje. Kamnoaoriška 18. AVTO VZAMEM V NAJEM ali V kratkem roku izplačam osebni ali do l t. Jamstvo imam. Ponudbe pod »Privatnik« v ogl odd. 18155-8 LEPO DVOSOBNO STANOVANJE v strogem centru Maribora zamenjam za enakovredno ali večje v Kopru. Informacije v upravi Trgovskega podjetja »Soča-Koper« Koper. Verdijeva ulica 6. , R 2319-5) UPOKOJENKA potrebuje prazno sobo (z januarjem). Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«. 18145-9 JOPO RDEČE BARVE sem pozabila v torek, 12. avg., ob 14. v parku pred sodnijo. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Pan-geršič Peter. Slovenski poročevalec. klišama. 18148-io zadružno podjetje »agro-OBNOVA« sprejme takoj več traktoristov. Ponudbe pismeno ali osebno upravi podjetja Crto-mirova ul. 4. Ljubljana. K 2324-1 ZA DELO V KOMERCIALNEM ODDELKU sprejmemo dobro moč, po možnosti s prakso. Nastop takoj ali po dogovoru. In-dos. LiubUana-Moste. R 2326-1 STEKLOBRUSILCA s prakso potrebujemo za stalno zanoslitev. Plača po dogovoru. Mohorko Stjepan, Zagreb. Ul. 8. mala št. 7- , R 2327-1 SPORED ZA ČETRTEK KINO »UNION«; premiera avstr, barv. filma rp,o Straussovi opereti »KOC V BENETKAH«. Tednik Skozi ves svet št. 8. Predstave ob 17., 19. in 21. KiNO .KOMUNA«: — slovensko - fratfeoski koprodukcijski film »KO PRIDE UD- BEŽEN« (Pariški vrabčki). Igralo: Vera Talchi. Milena Demon-geot. Metka Gabrijelčič. Milan Miloševič in Stane Potokar. Tednik F. N. 32. Predstave ob 17, 19 in 21. kino »sloga«: francoski kri- minalni film »INŠPEKTOR NA DELU«. Igra Nicole ccurcel. — Predstave oh 17., 19. in 21. KINO »VIC«: domači film »RAFAL V NEQO«. V gl. vi. Bert Sotlar. Predstave ob 17., 19. in 21. KINO »ŠlSKA«! zaprto zaradi popravil! »LETNI KINO BEŽIGRAD«: amer. barv western »ČLOVEK BREZ ZVEZDE«. Tednik F. N. 52. Predstava ob 20.30. uri. — Broda;} a vstopnic uro pred začetkom predstave. Danes zadnjikrat! Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do U In od 15 dalje. *1LAD?NSK1 KINO »LM« KOTNIKOVA 8: francoski film »TARAS BU?,JBA*. Predstavi sta vsak dan ob 10. in 15. »TRIGLAV«! ameriški barvni fi&m »POLETNO POTEPANJE«. Tednik v g*, vlogi:. Katherine Hepburn, Rossano Brazzi. Isa Miranda. Predstavi ob 13. in 20. — Prodaja vsi topni c od 17. daTjb. LETNI KINO DOMA »JLA«: frane. film .»L01SBONSKE NOČI«. — Predstava ob 20.30. »LITOSTROJ«: franc, film »KROJAČ ZA VSE«, ob 20. Predprodaja vstopnie uro p«red pričetkom predstave. VEVČE: amer. barv. film »NA GtADKI P O VRSTNI«, ob 20. ČRNUČE: amer. barv film »STEZA SLONOV«, ob 20. DOMŽALE: amer film »BEG IZ GUAYANNE«, ob 18. in 20. KAMNIK »DOM«: amer. barv. film »VELIKA NO C CASANOVE« DUPLICA: jugoslov film »NT BILO ZAMAN«, ob 20. BLED: amer. fi]m »BEG IZ GUA-YANNE«, ob 18. tn 20 30. NOVO MESTO »KRKA«: kitajski film »MATI«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. fiflm »MOJIH SEST KAZNJENCEV«, ob 18. in 20.15. KRANJ »PARTIZAN«: premiera amer filma »DEMONSKA ZENA«, Ob 20. KRANJ »SVOBODA«: amer. film »DARILO NA VRVICI«, ob 19. JESENICE »RADIO«: amer barv. vi stavi s. film »NEVŠEČNOSTI S H ARI JEM«, ob 18. in 20. JESENICE »PLAVŽ«: ruski barv. film »VESELA ZGODBA VOJAKA BROVKINA«. ob 18. in 20. Murska Sobota: ob 20 30. amer. film »KLIC DIVJINE«. Ptuj: domači film »TUJA DEŽELA«. ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam. Naslov v oglasnem odd. 18145-0 KOVAŠKEGA VAJENCA sure.i-mem. Hrana in stanovanje po dogovoru. Solar Franc, l-rm-ač. Podnart. 18162-3 VAJENKA FOTOGRAFSKE OPRTI išče učno mesto z vso oskrbo. nairaie v Ljubljani. N^iov SP Krani. 18180--: TRGOVSKE. G A VAJENCA 7 a lov-sko in ribiško stroko sp^eire? Lovec — Lovska zadruga. Lbi -liana. Titova 31. R -■ FTAT epo, nov. 9.090 km. br^zhib^: orodam za gotovino. Kovač:'-: Komunalna banka Krani 1 91 G1 - 4 ŠIVALNI stroj nriznanih znamk z dolgim čolničkom k"n''o. Rn-uman Marii a. Polšioa. Kranj. ?n.non PTN popnjTLA mrmn potrebujem. Vrnem -sn.noo štirih obrokih. Ponudbe »H »Sigurna vrnitev« v ogl. odd. 18132-11 M n r i p. ri s> četrtek. 14 avgusta. Dežurna lekarna: »Pri gradu«, Partizanska c. 1. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 8.00—8.C5 Domače vesti: 8.15—9.00 Slovenske narodne pesmi pojo naši ansambli: 9.00-14.30 Prenos sporeda Radia Ljublians: 14.30—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 17.00—17.19 Domača poročila: 17.10—17.30 Zabavna glasba: 17.30—17.40 Z magnetofon cm in beležko naokoli: 17.40—1-3.00 Popularne skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. Do-trpel je naš mož, oče, sin in brat ADOLF PAVLIN (IVO) mizarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 14. avgusta ob 16 uri iz mrliške veže na pokopališče v Kopru. Žalujoči: žena Slavica, sin Janko, hči Metka, mati. sestre, brat, svakinje, svaki, nečakinje in nečaki. Koper, Gorica, Trst, Kojsko, 13. avgusta 1958. Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v tujini tragično preminil naš ljubljeni sin. očka. brat stric in svak CVETKO FELDIN Pogreb nepozabnega bo v Dortmundu. Žalujoči; mati, oče, hčerkica Ingl, sestra Eli poroč. Bfelčič, brat Albert z družinama 1 ter sorodstvo. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Dortmund, Kolthausen, 13. avgusta 1958. V visoki starosti v 88. letu nam je umrla naša ljubljena, skrbna mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča, gospa MARIJA GRAŠEK roj. MEJAČ Pogreb nepozabne mame bo v četrtek 14. avgusta ob 17. uri izpred njenega doma na pokopališče Zale v Kamniku. Žalujoči: otroci Janko, Slavko, Ivanka, Marija, Pepca ta ostalo sorodstvo. Kamnik, Ljubljana, Breg, Skoplje, 12. avgusta 1958. ^ * I«2 EOIZr»^Ii3^rilS3ZSXlIia oje vite j še V. kolo portoroškega turnirja"" od vseh prejšnjih Matanovič izgubil, Gligoria prekinil brez jamstva za uspeh V. kolo medeonskega šahovskega turnirja je prineslo^ do prekinitve naslednje izide: Petrcsjan — Matanovič 1:0 (23), Olalsson — Cartlosso 1:0 (27) de Greiif — Szabo 0:1 (35) Taij — Filip 1:0 (38), Larsen — Fiister 1:0 (30), Sanguinetti — Najkirii 1:0 (32), Averbacb — Rosetto 1:0 (41). Tri partije so ostale prekinjene. Po že skoro pretirano miroljubnem uvodu v medconski L. bovški turnir, ni še noben : .:o velik o-ptimist pričakoval, da bo ta elitna prireditev tako .tnalu zašia v drugo skrajnost — v neusmiljeno igranje n zmago. Prvi signal je bil že v IV. kolu, ko smo v nadaljevanju zabeležili kar 7 zmag, to ;v- svojevrsten rekord. Toda v kolu so igralci že do prekinitve sedemkrat ukazal) de-• i-.-monstratorjem, naj izobesijo na demonstracijskih deskah ttončke z napisom 1:0 in 0:1. Resnično, to V. kolo je bilo c .dej najbolj »krvavo«, čeprav bilo samo troje velikih srenj. Logično je bilo računati s teni, da bodo veliki neusmi-eno napadli male in jih sku-; uničiti čimprej. Toda — č bo prišlo do prelivanje krvi vilo v velemojstrskih partijah, nihče pričakoval vnaprej, . ratka, da v takih derbyjih ni rih remijev kakor na pri-■r na jugoslovanskih šsm-iiiatih. Tu gre namreč za-. za velike reči, za plasma 'd izbrane kandidate. Prav to igrajo velemojstri proti akemu in še posebej proti : vsrednim tekmecem zelo v. medtem ko skušajo priti bice« do kake nepričakovane ibtinice. Najzanimivejše v V. kolu je : na kar me je opozori! :vni sodnik Anglež Harry rmbek. namreč to, da so ■ gai; med drugimi tudi .afsson, Szabo in Larsen. to je pi-vi trije s conskega turnirja na Nizozemskem. Nekaj podobnega je tudi s sovjetskim zastopstvom, saj so kar trije od štirih (Averbach, Petrosjan in Tal j) pospravili celo točko. Samo Bronstein bo najbrž le remiziral; doslej nas s svojo igro tudi tako ni navdušil, le proti Gligoriču je zaigral iz vseh registrov; ker pa mu ni šlo, je videti kakor da ga je to vrglo iz ravnotežja in še ni našel samega sebe. Kako naj sicer razumemo, da ’e z Najkirhom in Roset- tom iztisnil samo dva remija, saj bo večina tekmecev zagotovo izvlekla proti njima več. Kako močan igralec je Talj! Pravijo, da velja pravilo »po porazu se zadovolji z remijem«. Kaže pa. da sovjetski šampion za to reklo sploh ne ve. Dr. Filipu je samo v za malenkost boljši poziciji odklonil remi in ga pozneje z elegantno žrtvijo dobesedno raznesel kakor bomba. Nov dokaz za to, da je Talj še zlasti nevaren za velemojstre. Petrosjan je imel v v. kolu odgovorno nalogo popraviti neuspeh Talja v igri z Matano-vičern, obenem pa se še bolj utrditi v vodstvu ali pa vsaj ostati v vodilni skupini. Toda čeprav se je hiočno zavzel, se mu to ne bi bilo posrečilo, vsaj lahko ne, če ne bi bil Matanovič zaigral proti svoji, navadi že v otvoritvj slabše. N.č čudnega torej, da je ' njegov sekundant Rabar že med partijo nezadovoljen. Zato pa je Gligorič ves izgoreval v igri s Pannom. Toda v nadaljevanju ga čaka trdo delo ih nova prekinitev, po izjavi njego- morda celo Pozicija je vega sekundanta Puca taka, da mnogo obeta, vendar prednost, enega kmeta ni moč lahko uveljaviti. Zatorej se utegne celo zgoditi, da se bo partija končala remi. Bilo bi zelo dobro, če bi Gligorič zmagal, ker bi s tem znova dosegel vodilno skupino. Skratka, silna borbenost „ brez sence remija, to je najboljša ocena V. kola. F. B. ODMEVI IZZA ZELENE MIZE O TEKMI ODRED-RUDAR Kdo ima prav? Komisija za tekmovanje Nogometne zveze Jugoslavije je pred dnevi na sestanku v Beogradu razpravljala o pritožbi »Odreda« (Ljubljana) in Rudarja iz Trbovelj proti registraciji medsebojne kvalifikacijske igre za vstop v II. zvezno ligo. Komisija je zavrnila obe pritožbi, češ da sta neutemeljeni, in registrirala tekmo na dan 20. julija v Ljubljani z doseženim izidom 1:1 (1:0). Obe moštvi imata še pravico pritožbe na Komisijo za pritožbe pri upravnem odboru NZJ v roku osmih dneh. ledsljkavičeva vodi sama II. kolu šahovskega šam-nta Jugoslavije za ženske v roli, so igrale: eri : Vinceljak remi, Ro-■ Delak : Kitonič 0:1, Ra- vič : Jovanovič 1:0, Pe-fmvič : Katalinič remi. Pihaj-č : Štruc 1:0, Timotejeva : .'edeljkovič 0:1, Jocič ; Ciro-:č 1:0. Ker se je Ročič-Delakova v I. kola brez nadaljevanja . a Lazarevičevi, je zdaj vena samo še partija I. i med Jocičevo in Piber-v . k; bo odigrana na prost V III. kolu so bili izidi ta-Irovič : Piberl 1:0, Ne- : j kovic : Jocič 1:0, Štruc : nofejeva remi, Katalinič : hajke 0:1, Jovanovič : Peke 1:0, Lazarevič : Raden-; v:č remi, Kitonič : Velimi-:č 0:1, Vtnceljas : Ročič-Laiak remi. Viar.n. red po III. kolu je k kle: Nedeljkovih 3, Radenko-2.5, Lazarevič, Velimiro-., Pikajiie po 2, Cirovič, bruc, Jovanovič, Kitonič, Vin-tcljak 1.5 itd. KAJAKAŠKO prvenstvo NA MIRNIH VODAH Letošnje državno prvenstvo v ■oni kajakov na mirnih vodah zvezni razred in mladince bo in 3: t m. na Savi pri Beo- ■ ■'•ciu. 14 klubov iz vse države je •r: javi'Io_ okrog 270 tekmovalcev. Najmočneje bo na tej prireditvi z- kopan kajakaški klub »Lola Ri-■ s 40 udeleženci. Ker je toliko km.ovalcev, bodo potrebne četrt--a i n e in polfinalne vožnje. Ekip-■ letos udeleženci tega prvenstva bodo tekmovali. Med mladin-kajakl pripisujejo največ '-panja na zmago članom Bečeja Zrenj-anlna. Na posebni tiskovni konferenci pri NK Odredu smo izvedeli, da se je vodstvo ljubljanskega društva res tudi pritožilo v določenem reku z enim samim namenom, da bi naposled vendarle že prejeli odgovor na tolikokrat zastavljeno vprašanje, do kod segajo meje svobodne sodniške presoje na nogometnih tekmah. Za.kaj pravzaprav gre? Vodstvo Odreda se je proti izidu tekme z Rudarjem pritožilo predvsem iz treh razlogov, in sicer zato, ker je sodnik izključil iz igre Milana Medveda — brez razloga, dalje ker je sodnik v 43. min. nepravilno prisodil enajstmetrovko proti odredu in ker slednjič v 56. min. ni enakega ukrenil v prid Odreda. Te očitke Je komisija za tekmovanja zavrnila, češ da je po pravilih nogometne igre odločajoča edinole odločitev sodnika na tekmi (zakaj so tam dežurni delegaii in nadzorstvo nad sojenjem?), ki pač po lastni presoji v0di celotno igro. Hkrati je tudi zveza nogometnih sodnikov, torej pristojna strokovna organizacija, pristavila svoje mnenje, češ da o tej tekmi n,- mogoče ugotoviti, ali so bila pravila nogometne igre kršena ali ne. Odred pa navaja v drugi pritožbi. da je sodnik izključil Medveda in Jeršeta brez pravega razloga, ki bi ga upravičeval do take kazni, in dodaja še. da so bili takega mnenja dežurni delegat ter zastopnik Rudarja in lastnega kluba. Glede tretje sporne točke pa pravi, da je bilo očitno, da je Rudarjev igralec v kazenskem prostoru namerno igral z roko. Kakor kolt je že bilo, sodnik je ta dva dogodka ocenil, kakor je MLADI PLfi¥IL0I »LJUBLJANE« MIPEEDUJEJ0 V torek zvečer je bil na Kolezijl plavalni dvoboj v \vaterpolu med ekipo Prešerna Iz Radovljice in -moštvom 2.PK Ljubljane II Dvoboj se je končal z zmago Ljubljane v razmerju 73:69. v ekipi Ljubljane so t-o pot nastopili izključno mladinci, ki so pokazali lep napredek in dosegli nekaj dobrih rezultatov Najbolj se je odlikoval Grundner z dvema zmagama na 100 in 400 m prosto., dalje Majdič na 100 m metuljček in Dekleva na 200 m prsno, v ekipi Prešerna ni nastopila najboljša plavalka Ce-buljeva, s čimer so bili Radovljičani močno handicipirani. Najboljši so bili Mulejeva, Miadeno-vičeva in Cilenšek, v vaterpolu je z yisokim rezultatom zmagala Ljubljana 8:3 (3:1). Rezultati tekmovanja: Moški: 100 rn prosto: 1. Grundner 1:07.6. 2. Rejc (oba L) 1:09,S. 400 m prosto: 1. Grundner 5:26,6, 2. Gorjanc (P) 5:53,4, 200 m prsno: 1. Dekleva (L) 3:08,2, 2. Pikelj (P) 3:13,0, 100 m metuljček: i Majdič (L) 1:22,4, 2. Pikelj (P) 1:23,0. 100 m hrbtno: 1. Cilenšek (P) 1:22,3, 2, Abram (L) 1:22,8, 4 x 100 m prosto: 1. Ljubljana 4:44,0, 2. Prešeren 4:54,3, ženske: 100 m prosto: 1. Hočevar (L) 1:23,3. 2. Mladenovič (P) 1:26,0, 100 m prsno: 1 Mas-nec (L) 1:44,5, 2. Camlek (P) 1:53,0. 50 m metuljček: 1 Mladenovič (P) 44,6, 2. Aplenc (L) 51,1, 100 m hrbtno: 1. Mulej (P) 1:37,9, 2. Mevlja (P) 1:45,0, 4 x 50 tn prosto: 1. Prešeren 2:42,2, 2. Ljubljana 2:42,8. s-" l.lAikL Odkar je bila zgrajena žičnica na Krvavec, zahaja tjakaj zmerom več ljudi, med njimi seveda največ miadine. Kako tudi ne, saj je že neposredna okolica te nove žičnice prelepa, nič manj pa seveda krajše in daljše planinske poti in ture ob njej. Do Doma na Krvavcu (1700 m) je na primer samo 25 minut hoje, na vrh Krvavca (1353) pa še trikrat več. Planinskih izletov Pa .je seveda na izbiro še več. Tako ni daieč do Cojzove koče na Kokrškem sedlu, čez 'Veliki Zvoh in Kalški greben ali pa čez Kalce, pa na vrh Grlntovoa in še manlkam drugam. Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri Eiektro-Ljubljani okolici, Ljubljana, Parmova 33, razpisuje delovna mesta: 1. skladiščnika v Elektrokovnski delavnici Tacen, 2. skladiščnika v skladišču Črnuče, 3. kvalificiranega ključavničarja v Elektrokčvin-ski delavnici Tacen, 4. polkvalificiranega ključavničarja v Elektrolco-vinski delavnici Tacen. — Osebni dohodek po tarifnem pravilniku. Prijave pod J„ 3. in 4. sprejema Blekbrokcrvinska delavnica Tacen v Tacnu. Prijavo delovnega mesta pod 2. pa uprava v Ljubljani, Parmova 33. 5015-R Plavalno tekmovanje v Mežici Mežiški Partizan je zadnjo nedeljo priredil plavalno tekmovanje, ki so se ga udeležili tudi člani Fužinarja iz Raven. Prireditev je bila prav dobro organizirana in tudi lepo obiskana. V skupni oceni so zmagali domačini pred Ravenčani s 100:62 točkam. V posameznih disciplinah so zmagali med člani: Vevar na 100 m prosto, Vpnčina na 100 m prsno in Lednik na 100 m hrbtno: med mladinci Pumpas na 50 m prosto. Gnamuš na 50 m prsno in Lesnik na 50 m hrbtno; med mladinkami pa Kranjčeva na so m prosto in hrbtno ter Pajankova na 50 m prsno. Tudi v štafetah za člane in mladinke sta bili mežiški ekipi najboljši. V prijateljski \vatenpoIski tekmi so prav tako Mežičaru zmagali nad Ravenčani s 14:2. S. L. ODKED : RAD NIK 9:7 Za - povratno srečanje med boksarskima ekipama ljubljanskega Odreda in reških boksarjev na Reki je bilo izredno veliko zanimanje. Več ko 1200 gledalcev je več ur vztrajalo na soncu in s Kar največjo pozornostjo spremljalo pnsamezne ho>rbe. Gostje so se izkazali s tršimi ipestmi in tudi to pot zasluženo zmagali 9:7. Za Odred sa osvojili po dve točki Aleksi,č Prešeren in Bitenc. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Trgovskem podjetju »Tkanina-galan-terija« v Celju, Stanetova ulica štev. 1, sprejme PISARNIŠKO MOC za fakturni oddelek. Pogoj: perfektno znanje strojepisja. Nastop takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene vloge z navedbo dosedanjega službovanja naslovite na upravo podjetja. 5005-R pač najbolje vedei in znal. To mu bodo po vsej prilik-: tudi ver- jeli — kljub mnenju dežurnega delegata — bržkone tisti, ki bodo reševali pritožbo Odreda po premisleku pač, da je sodnik edini, k: v takih primerih odloča po lastnem preudarku Mnogo bolj zamotan je pretres v drugi sporni točki — prisojeni enajstmetrovki proti Odredu. Sodnik trdi namreč, da je v 48.’ min. eden Rudarjevih napadalcev prodrl pred Odredova vrata v spremstvu Odredovega gralca št. s (Lima), kj je napadalca s hrbtne strani oviral in nate celo zrušil, nakar je odredil najstrožjo kazen. Odred pa izjavlja, da si je sodnik tak položaj pred vrati v celoti izmislil, ker Odredovega igralca št. 6 ta čas. Ito je sodnik piskal enajstmetrovko, sploh ni bilo v kazenskem prostoru. To* mnenje podkrepljujejo z izjavami Rudarja, ki zatrjuje, da je sodnik prisodil enajstmetrovko zaradi nepravilnega posredovanja vratarja Odreda proti napadalcu Rudarja, ne pa prekrška Odredovega igralca št. 6. Tudi dežurni delegat — Rudar iz Beograda — navaja v svoji izjavi, da dejansko igralca št. 6 v kritičnem trenutku ni bilo v bližini Rudarjevega napadalca, temveč samo vratar Odreda. Slednje je vsekakor najbolj sporna točka, zaradi katere je Odred ponovno vložil pritožbo proti izidu I- kvalifikacijske tekme z Rudar-jem v Ljubljani. Ce pa gre za osporjeno odločitev sodnika, ki je v sporni tekmi posloval strokovno pomanjkljivo in kazal celo nagnjenje k pristranosti, bo mogoče to nesoglasje mnogo laže odpravit- s sveta v zadovoljstvo obeh prizadetih taborov. PRIMORSKE PRIREDITVE KCPER v priredb: Plesne zveze Slovenije — MEDNARODNI PLESNI TURNIR za pokal SLOVENSKEGA PRIMORJA Četrtek, 14. VIII. v Kopru ob 20.30 — Moderni držabni plesi, Petek, 15. VIII. v Portorožu ob 20.30 — Latinsko - ameriški plesi, Sobota, 18. VIII. v Izoli ob 20.30 — Zaključna plesna revija. Sodelujejo plesni pairi iz.: Francije, Italije, Švice, Avstrije, Belgije, U'anske> Anglije, Holandske, Norveške, Poljske, Nemčije in Jugoslavije. — Zveza z avtobusi ugodna. Komisija je sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri zunanje-trgovinskem podjetju JUG0TEKST1L - impex, Ljubljana, Cankarjeva 1-1V, razpisuje delovna mesta; 1. SEFA FINANČNEGA KJIGOVGDSTVA z ekonomsko fakulteto in dveletno prakso ali ekonomsko srednjo šolo in petletno prakso v finančnih poslih; 2. POMOŽNEGA REFERENTA ZA OBRAČUN UVOZA z ekonomsko srednjo šolo in znanjem stenografije ter strojepisja; 3. DVE ADMINISTRATIVNI MOCl z ekonomsko srednjo šolo in 221 anjem stenografije ter strojepisja; 4. KORESPONDENTA V ODSEKU UVOZA VOLNE z ekonomsko srednjo šolo in znanjem strojepisja ter dveh tujih jezikov; 5. KORESPONDENTA V ODSEKU UVOZA TRDIH VLAKEN z ekonomsko srednjo šolo, znanjem strojepisja ter nemškega in angleškega jezika; 6. KOMERCIALNEGA REFERENTA V ODSEKU UVOZA BOMBAŽA z ekonomsko srednjh šolo ter znanjem strojepisja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene ponudbe je treba poslati sekretariatu podjetja. 5003-R l!l!ll!llll!lll!ll!HII!!!!lllllllll!!lllllll!!l! L \ m "V. •jk x Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče FRANC TEGELJ Iesostrugar Pokopali ga bomo v petek, 15. avgusta 1958, ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške veže na pokopališče Zale. 2alujoči: žena Nežka, hčerka Vida, brat, sestre in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 13. avg. 1958. Nenadoma me je zapustil moj naj dražji sin ANDREJ Na zadnjo pot ga bomo spremili v petek, 15. avgusta ob 11. uri v Gornjem gradu. Globoko užaloščeni: mama Vera Munda in sorodstvo. Gornji grad, 13. avgusta 1958. Osnovna organizacija ZK in Sindikalna podružnica tovarne »Utensilia« Ljubljana sporočata žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš zvesti član in dobri tovariš FRANC TEGELJ Dragega in nepozabnega tovariša bomo pospremili na zadnji poti v petek, dne 15. avgusta 1958, ob 17. uri na Zale. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil dolgoletni in požrtvovalni član kolektiva in delavskega sveta FRANC TEGELJ Iesostrugar — preddelavec Pogreb bo v petek, dne 15.. avgusta 1958, ob 17. uri na Zalah. Delavski svet in uprava podjetja »Utensilia« Ljubljana Komisija je sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo razpisuje DELOVNO MESTO vodje gospodarsko-računskega sektorja podjetja. Pogoj: ekonomska fakulteta in desetletna praksa v računovodskih poslih. Rok za vlaganje ponudb je do 30. avgusta 1S5S. Plača po tarifnem pravilniku; družinsko stanovanje je zagotovljeno. Lcl.udbe - obširnim življenjepisom pošljite Komisiji podjetja. . 5004-R VSAKDO LAHKO doživi veliki svet, srečanja z ljudmi različnih barv, jezikov in narodnosti. VSAKDO LAHKO spozna najrazličnejše proizvode svetovne industrijske proizvodnje, novitete in asortimane 30 narodov Evrope, Amerike, Azije in Afrike, če obišče 55. MEDNARODNI JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM II. mednarodno revijsko razstavo DRUŽINA IN GOSPODINJSTVO 1958. 25% popust na- železnici in 50% popust na ladjah 5006-R Razpisna komisija Svilarskega kombinata »Nonča Kamlševa« Titov Veles, razpisuj e NATEČAJ za izpolnitev izpraznjenega delovnega mesta VRHNIŠKEGA DIREKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Da ima končano tekstilno oziroma tehniško fakulteto z desetletno prakso v tekstilni industriji ali da je končal s-rednje tehniško tekstilno šolo in ima nad 15 let prakse v svilarski industriji; 2. Da je kandidat v dosedanji službi bil vsaj 5 let na vodilnem položaju v navedeni industriji. Plača po tarifnem pravilniku ali po sporazumu. — Službo lahko nastopi takoj ali po sporazumu. Komfortno stanovanje je preskrbljeno v Titovem Velesu. Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj (navedite posel, ki ga je opravljal in kako dolgo ga je opravljal) sprejemamo do 30. avg-usta 1958. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani dobe po letefonu štev. 1 Dolno Orizoni. Konkursna komisija SVILARA, TITOV VELES 5002-R Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju ' razpisuje naslednja delovna mesta: pokojninsko-pravnega referenta, p^goj: dovršena pravna fakulteta; 6 uslužbencev s popolno'srednješalsko Izobrazbo, od tega po eno pri podružnicah v Šoštanju, eno v Žalcu, eno v Laškem; - 3 uslužbencev z nepopolno srednješolsko izobrazbo. Prošnje vročite pri okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju do 1. septembra 1958. Vsak prosilec mora izpolnjevati pogoje za javnega. uslužbenca. Za pravnika bo na razpolago koncem leta dvosobno družinsko stanovanje. 5007-R Po težki in mučni bolezni je preminil ANTON MAČEK član Zveze borcev, Socialistične zveze, Rezervnih oficirjev ln nosilec več odlikovanj. Od njega se bomo zadnjikrat poslovili v četrtek, dne 14. avgusta 1958, ob 17.30. Osnovna organizacija Zveze borcev, SZDL in Združenja rezervnib oficirjev Cerknica. JeztH voxl€H> Haua je bila aajlepša deklica saharskega plemena Ennedi. — Ob njeni poroki je moral plačati ženin doslej naj-v-išjo ceno: 20 kamel in 30 glav živine. Še vedno jo štejejo za prvo lepotico, čeprav nosi na hrbta že svojega drugega otročička. Sporazumevanje z vozli je eden najstarejših in najbolj razširjenih načinov »pisanega ^ sporočila. Iz starega kitajskega izročila vemo, da je neki cesar 2200 let pred našim štetjem zamenjal vozle, ki so bili do ta-krat edini način »pisave«, s sestavljanjem celih in različno lomljenih črt. Tudi grški zgodovinar Herodot pripoveduje zgodbico o šestdesetih vozlih perzijskega osvajalca Dareja. Poslal jih je jonskim voditeljem ter jim naročil, naj razve- Raztegljh/ telefonski kabel V Ameriki so uvedli zelo praktičen telefonskj kabel oziroma zvezo med stikalom in telefonskim aparatom. Ta kabel se ne zamotava, podaljša pa se =5 žejo vsak dan enega. Ce se Da-rej do tistega dne, ko bi razvezali zadnji vozel, ne bi--vrnil, se Jonci lahko vrnejo domov. Pomorski zgodovinar Keate piše o slavnih kapitanih, ki so si samo z ustreznimi vozli mogli zapomniti, koliko ladij so srečal; in kakšne narodnosti so bile. V Palestini so uporabljali vozle izterjevalci davkov, v tej ali oni obliki pa jih poznajo skoraj vsi primitivni narodi od Eskimov do južnoameriških Indijancev. V Peruju je- za časa Inkov sporazumevanje z vozli doseglo vrhunec. Jezik vozlov je postal umetnost. Se danes si učenjaki niso povsem na jasnem, zakaj so Inki uporabljali slavne vozle, imenovane »qu,i-pu«. Zakaj so jih našli samo v obalnih pokrajinah? Zakaj jih za sedemkratno dolžino, kar _ omogočajo tanke kodraste žice, uzurpator Atauhalpa zagri- zeno in besno uničeval? ki so vgrajene vanj. AN DRE SIEGFRIED: Ukvarjam se samo z mate-matiko, posebno še z geometrijo. Pred spanjem prečitam teorem ter premislim njegovo logično rešitev. Za natančnejše študije znam premalo mate- A H malike, privlači pa me logika sodim, da so dela Pascala in te vede. Descarta klasična. IIERVE BAZIN: Berem več znanstvenih kot GEORGES SIMENON: leposlovnih del, in to iz astro- Obžalujem, ke. mi manjka nomije, atomistike in antro- znanje, da bi res lahko bral pologije. Zanima me križanje znanstvena dela. Včasih be-znanstvenih mišljeni o isti rem medicinska dela, posebno stvari. Znanstvena dela so naj- pa cenim »Kirurgijo bolečine<• boljše zdravilo proti pusti spe- prijatelja Lericha. cializa.ei.ji leposlovja. Zadnje čase so nekateri strokovnjaki — Wassen, Locke, Vi-vante, Nordenskjold — posre-davali jasno, pregledno in verjetno podobo o perujskih vozlih. Z vozli so Inki nadzorovali pritok rekrutov, zapisovali zgodovinske dogodke, opazovanja meteorologov in ekonomov. Skratka, vsa visoka civilizacija Inkov se kaže v skrivnostni govorici vozlov. Stari ljudje, pa tud; mladi, ki zaradi raznih telesnih hib niso bili sposobni za druga dela, so imeli opravka z vozli. Inkj so gradili veli- 15. MILAN GERKEK (I. n ša!i. glasnik 1953) Mat v 4 potezah. 'ii m. m i . ! 1 tt Ji I GEORGE? DUHAMEL: Ljubim dela, ki vplivajo rta spremembo osebne življenjske filozofije, zato so častno zastopana v moji knjižnici razprave iz biologije. JEAN OOCTEAU: Kot akademik berem dela mladih znanstvenikov, mri katerih me privlači njihov pogum in svoboda n: '. ocenjevanju in razlagi novih problemov in pojavov. Beli: K.'3. Dhl. Lat. I.b2 (4). trn: Kol. Tc2. Lel, Fd2, d3. e2, 7 (7)- ANDRE MAUROIS: Rad berem znanstvenike, ki pišejo dobro, kot na primer Louis de Broglie ali Schroe-dinger. Moj upravitelj Alain pa bere znanstvenike 18. Ut 19. stoletja, ker znajo pisati preprosto in jasno. Tudi sam keSitev naloge St. s 1 Tli- KOS. 2 L::3 p-oi.iubno. S. b4 poljubno — in pat OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU« '. ’ ' V'’ i: '; ; —••• j4"--i ; vSSiKiir m PL varilk, . '• . . V - - [j \L it ; J L i J j& 7 i 0 '-‘jr. * __j ID 11 i ;12 ■ - -j 0 V, E ' i ] 17 I 1 1 L 20 J Za 10G0 dolarjev je zdrvel Karry WooIinan skozi gorečo leseno pregrado in estal pri lem nepoškodovan. Take neumne stave si privoščijo mladi »levi« ameriške družbe, seveda le pekateri, tisti, ki »imajo« ... ?• '• -svcžJna pijača; 7. m. i . riba; D. "proizvod; " ’ t^ra.i; II. ime črke; 12 - :-•) luiNlpj-ko mesto; 13. zv i - u-nsber.n nota; 15. pisec za-1- ' • : ia široka rn?cna ulica 7. ne m. nr*r:lo: 20. plod. O; 1. rl cena če* živaili; 2 ?a phr?.vp.5va; 2. ne mehko: 4 sv:.:: o.ipbliiična p-ri- k' *.* * e v. p-rilasritev ozemlja: S. d c*nf1 e mošV;o im°: S. ve’ika mor-skn žival; 12, zemeljski urlcr; 14. šarenlca v očesu; 16. veznik; 17. banja. ■RKCiJTTtV SOBOTNE KRIŽANKE Vodoravno: 1. akrobat: 3. krasota. -r: 9. kalin; 10. ov: 12. E K G: 13 srp; 15. ae: 16 tarča, -n; 19. inserit; 21. hitrica. 'III kasnka posiop;ai v katerih so bili nagrmadeni svežnji vrvi z vozli. Posebni »arhivarji« sc kmalu našli v tej zmešnjav potreben podatek. »Quipu« je bila navadno debelejša vrv, na kateri so visele tanjše vrvice različnih debelin in barv. Važna je bila tudi njihova dolžina. Dalje je bilo treba upoštevati njihovo prepletenost, število in razporeditev vozlov. Ce upoštevamo, da je bilo vrvic tudi do sto in da so bile dolge do pol metra, si kaj lahko zamislim--.. Kako zapleteno je bilo branje vozlov. Važna in nova je ugotovitev, da vozli niso »zapisovali« besed ali morda računskih operacij. Označevali so samo končni podatek. Bli so nekaka velika statistika, ki je obsegala prav vsa življenjska področja Inkov. Kaže, da rdeča barva govori o vojni, bela o miru. prihodnosti in srebru, rumena o ziatu, črna o ubitih sovražnikih in svojih izgubah'. Kot smo že omenili, se poslužujejo vozlov skoraj vsi primitivni narodi še dandanes. Celo moderna policija je že imela od njih korist. Neki perujski vodnik je med potovanjem ubil Spanca. Preiskava in napori policije, da bi odkrili morilca, so bili zaman. Po šestih letih pa so našli v vodičevi vasi »qui-pu«, iz katerega so razbrali ime morilca in kraj, kjer je bila pokopana žrtev. Marsikdo se bo nasmehnil ob navadi Indijank, ki prinašajo misijonarjem k spovedi vse grehe zavozlane na vrvici. Dejstvo, da bi človek dvajsetega stoletja rad napravi vozel na robcu, pa najbolj priča, kako važna stvar so bili vozli v kulturnem vzponu človeškega rodu. POZABLJIVOST 13 Selitev iraškega nomadskega plemena: moški nosijo orožje, za njimi stopajo natovorjene žene in otroci. (Foto: E. Boubat) Vraga, škarje sem pa pozabil pod ležiščem. d*v ^ PO POVEST’ S-čvMUOLA %COV!LL&,. RIŠE IViiUt MUSTER rvi.T’ 34. Župan je pokazal nanj in dejal: »Peljal vas bom peldeseS kilometrov proti severu v crozdove. Tam stoji gozdarska koč i. ki ima telefonsko zvezo z mestom. Vaša tovariša se bosta is m poslovila, če. pa zaradi mraza in lakote ne bosta vzdržala • gozdu, se lahko vrneta v kočo in me pokličeta. Mislim, da ss bom moral že jutri peljati ponju.« 35. Taborniki se r.iso ozirali na njegove mračne pripombe so dobre volje zlezli na avtomobil. Učitelj in 'župan : La seč' v kabino k šoferju. Veverice se tudi na avtomobilu n: > le. od svojih košar in so jih pestovale na kolenih. I’ — sicer nekaj pikrih opazk na račun razširitve taborniške op::-toda niso se zmenile zanje. n M 36. Zupan je bil med vožnjo precej slabe voljo. »Greh sr p zdi, da ste dovolili ta pohod v gozd!« je dejal učitelj;!. >r se mi ne zdita napačna. Ce ne bi kot nora letala za pravo, čk5 : se drla kot volkovi in lisice, bi utegnila postati moža, ; • ' potrebujemo.« Učitelj je hudomušno dejal: »Vesel sem, da bom dobili kočo!« L fr.*.* 4 ♦ « A - -N: -* < Zaslišal sem nov signal: udarjanje zvonca za splošni alarm. Večina posadke, ki ga je pred\Tidevala, je bila že zavzela svoja mesta, nekaj mornarjev pa je'v naglici tekajo sem in tja pod menoj. Potem se je zaslišal ostri »klak!«, ko je popustila električna zavora pri motorju za dviganje periskopa, in brnenje žic in kolutov, ko je Jim, ki ga je pri delu okrog potapljanja zamenjal Tom Schultz, ukazal, naj dvignejo periskop, da bi si ogledal tarčo. Tiho sem se spustil po lestvi in se postavil poleg krmarja v sprednjem delu 'mašega natlačenega, slabo razsvetljenega kontrolnega prostora. Med oglednim manevriranjem je bilo njegovo mesto na' mostu, kjer so bili prav takšni plovni instrumenti, a med površinskim križarjenjem in kajpak med podvodno plovbo je moral biti v kontrolnem prostoru. Danes je bil to zanj neudoben, prostor, tako prenapolnjen je bil ozki oddelek. Ladijsko vodstvo je bilo na svojih mestih, pripravljeno, da bo preneslo Jimove ukaze na množico instrumentov, ki je bila okrog njih. Tudi člani kvalifikacijskega odbora so bili tukaj in so stali na mestu, od koder bodo imeli pregled ne samo nad napredkom pri približevanju, pač pa nad vsem, kar bi se utegnilo zgoditi v kontrolnem prostoru. Jaz sem bil samo dodatna številka, opazova-lca. Zgoraj je bilo hladno; tukaj pa je bilo peklensko vroče, saj so možje stali tesno drug ob drugem in čutili v nosnicah vonj po znoju svojega soseda. Ker sem stal z bokom vklenjen ob krmarjev bok, sem čutil sleherni njegov premik. Dno periskopa je prišlo na dan. Jim je stopil na vzvišeni prostor — to posebno mesto je kajpak pripadalo njemu — zagrabil za ročaje, ki so se dvignili iz odprtine, jih raztegnil, prislonil desno oko k okularju in se obenem z njim počasi vzravnal. Ko je bil periskop docela dvignjen, je Jim dvakrat urno pogledal z njim krog in krog, potem ukazal: »Spusti nenskop!« in se nekoliko umaknil, ko je pričela svetleča se cev ■ ;eizf‘ti v cevasto odprtino v tleh. Vse tri črne beležnice so se , nakazale-iz skrivališč, sprejele pripombe in izginile. Jim mi je poslal izčrpan pogled. Že tri dni so se črne beležnice prikazovale in spet izginjale. Tudi meni so dražile živce: za ladijskega poveljnika ni nikoli prijetno, če ima na ladji kaj takega, kar povzroča pripombe pri nadzorovalni skupini. Daleč najresnejši učinek pa so imele na Jima, kajti za-nj so pomenile hud duševni pritisk. Kvalifikacijski odbor je pričakujoče strmel v Jima. Sleherni premik podmornice, ki se približuje tarči, je odvisen samo od častnika za približevanje; pravilno opazovanje in prava povelja so bila Jimovo opravilo. »Ničesar na vidiku,« je rekel Jim. Spet so se za hip prikazale beležnice. Jim je čakal skoraj celo minuto, potem pa je ukazal: »Dvigni periskop!« Periskop je pridrsel iz luknje, Jim pa je kakor prej nemudoma pogledal skozenj. Zasukal ga je in se rahlo na desno od kljuna nenadoma ustavil. Rekel je: »Položaj . — beleži!« Okrogla celuloidna plošča, ki jo rabijo za primerjanje položaja .tarče z njenim kurzom, je visela na vrvici krog Keitho-vega vratu. Stal je na drugi strani periskopa in gledal na mesto, kjer sta se sekali navpična črta na osnovni plošči instrumenta in položajni krog na vrtljivi zgornji plošči. Oznanil je: »Nič-ena-šest.« Jimova desna roka je legla na majhno ročno kolesce ob strani periskopa. Obračal ga je, najprej hitro, potem počasi in skrbno. »Razdalja — beleži!« »Sest-sedem-dvakrat nič!« je rekel Keith, ki je posvetil pozornost plošči s številkami na svoji strani instrumenta. »Spusti periskop!« je zalajal Jim in periskop je voljno zdrsnil navzdol. »Kot ob kljunu — težko je preceniti — je kakih trideset levo!« »Trideset levo,« je zamrmral Keith in pazljivo premikal s palcem koncentrične kroge na plošči. Kot pomočnik častnika za približevanje ali »yes-man« je bil Keith odgovoren za to, da je beležil razvoj približevanja na svojem iskalcu. Tako je lahko vsak hip obvestil častnika za približevanje — Jima o napredku pri reševanju problema, o pripravljenosti ladje in torpednih baterij za napad in sploh o vsem, kar bi ga sicei utegnilo zanimati. Odtod izraz »ves-man«, pa tudi nenevarne ime instrumenta — pravimo mu »je — je bil« — kjer je bab-,: relativne položaje tarče in podmornice. »Kako daleč je zasledovanec?« To je bilo lahko vprašanje. Tisti hip je bila tarča na kotu tridesetih stopinj ob kljunu — trideset stopinj od smeri, k: peljala naravnost na podmornico — razdalja od pcamorn • do podaljšane smeri tarče pa je bila enaka polovici razda1.:v o tarče. »Tri-štiri-dvakrat nič!« je odvrnil Keith po trenutne:"’ premoru — še kar zadosti dobro. Keith je bil kar dober. »Krmilo popolnoma levo!« Jim se je nekoliko obotavlja' preden je izdal razumljivo povelje, in tri črne beležnic? s' bile že na pol iz skrivališč, preden ga je izgovoril. Ker sem bi! pritisnjen ob krmarja, sem čutil, kako se mu je napela ritnica, ko je pritisnil z vso težo na kolo. S-16 je ob nenadoma okrepljenem hrušču svojih vijake" skočila naprej, ubogala krmilo in zavila na levo — in tri črne beležnice so prav tako skočile v roke lastnikov. DRUGO POGLAVJE Tri tisoč amperov, kolikor je prejemal vsak izmed obeh gonilnih motorjev S-16 — oba sta jih sprejemala šest tisoč n velikih akumulatorjev — to je v vsakem primeru veliko električno praznenje. Pri majhnih hitrostih navadno vežemo oba velika akumulatorja vzporedno, pri velikih pa zaporedno — tako namreč podvojimo napetost in zmanjšamo tok na polovico pri sleherni obremenitvi. Jim je pozabil zvezati akumulatorja zaporedno in tako ni mogel doseči največje hitrosti, ki jo je dovoljeval obseg električnega praznenja, razen tega pa je brez potrebe tvegal, da bodo zaradi velike jakosti toka in visoke temperature pregoreli električni kabli in osrednje varovalke v motorjih. Postopek za S-1S je bil predpisan v tehničnih navodilih: za hitrosti, ki so terjale več kot dva tisoč amperov za motor, j'e bilo treba povezati akumulatorja zaporedno in pričeti s polovico tokovne jakosti. Zaman sem poskušal ujeti njegove i OČI.