gu 301 hUm Htm tptirtiCirti onnUftt >ifll Lumkl»«k Trth dan c|«trs|. Ursdotttvoi utlc* ir. Prmaftite »*. HV L n»4etwpK DopM M M poMIftfo urvdnifttru. N«franMras* |WB| w ^ I^atj- fboptd •• Ttm««f«. — Odgovorni uredniki Cl F. ruti. L««txrfk tl*i—n Edinost Ttek tlaknnu Edino*. Naročnina n r tt>1,o L T.—l S ihnm L 19-30| pni Uto L in celo Uto L 60.^ 2t iMMW*TC maooten S Hr veš. — TsMon urodniitvn in upravo it. 11-17. v Trsili« v potek ^ dlcmbri 1925. EDINOST Poaanetni številka 10 ceni. Lntnlfc L Potameane itovilk« v Trstu in okoHei po 20 coot. — OfUti »e r»««oa|o V ftirokoati ene kolon« (72 mm.) — Oglati trgovcev in obrtnikov mm po 90 omadL osmrtnice, zahvale, poslanice in vabiU po L 1.20, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L J.—. 0gl*4 naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi EdiaosU, v Trstu, uMen sv. Frančiška Asiikega Ste v. 20, I nad. — Telefon uredništva in upravo il-SI» Pridi — blaga volja! Svetovna vojna je prinesla strašno gorje nad človeštvo. Opustošila in razdejala /e po-liko zlatih in srebrnih spominskih kolajn «1«*««» nmnadande Zaplul Daše. Zatvorltev Svetih Vrat Sveto leto zaključeno s svečano cerimon!)o liki sv. Petra in v ostalih bazilikah vršile svečane cerimonije za zatvorltev sv. vrat. Ob 9.20 se je nabrala na trgu Sv. Petra tisoč glava množica. Iz vseh strani mesta do-važajo tramvaji skupine ljudi, ki hočejo prisostvovati izrednim slovesnostim. Trajni kordon pešadijskih vojakov in oddelki kara biner j ev v paradni uniformi vzdržujejo red na trgu. V avtomobilih prihajajo dostojanstveniki sv. stolice in inozemski diplomati. Papež Pij XI. zapusti ob 10.30 svoje zasebne sobe ter se poda v spremstvu kardinalov, patrijarhov, nadškofov in škofov v Sikstinsko kapelo, kjer je izloženo Najsvetejše. Po dolgi molitvi zapoje «Veni Crea-tar». Medtem se formira sprevod za odhod v baziliko Sv. Petra. Najprej odidejo konzi-storijalni advokati, papeževi kaplani, peni-tencijani sv. Petra, nadškofi, škofi in kardinali. Nato sledi srv. oče. Ob njegovi strani korakajo poveljniki papeževih čet. Kot zadnji pa sledijo člani apostolskega dvora. Ko dospe papež v baziliko sv. Petra, se vsede na sv. stol. Kardinali in kanoniki se mu poklonijo, nakar odide s celokupnim spremstvom pred sveta vrata. Tu se vsede na sv. stol in čaka, da se pripravi vse pO>-trebno za sezidanje svetih vrat. Ko je vse urejeno, stopi papež raz stol, blagoslovi gradbeni materijal ter poklekne na stop-njice svetih vrat. Penitencijarni kardinal katere pokrije papež s tremi opekimi. Na vsako izmed teh nariše znamenje križa. Po teh obredih se sv. oče povrne na sveti stol ter si umije roke. Medtem položi veliki pe-nitencijar na malto še eno opeko in pevci zapoje jo bjfflno za zatvoritev svetih vrat. Zboljšanje gmotnega položaja duhovnikov RIM, 24. Pravosodno ministrstvo javlja, da bo enemu izmed prihodnjih ministrskih svetov predložen nov ukaz-zakon, ki vsebuje navodila za izplačevanje kongrue duhovnikom. Ta odredba predvideva znatno zboljšanje gmotnega položaja duhovnikov. Poslanik ZSSR pri državnemu podtajniku za zunanje zadeve RIM, 24. Državni podtajnik za zunanje zadeve on. Dino Grandi je danes predpoldne sprejel v palači Chigi poslanika Zveze sovjetskih socialističnih republik g. Ker-ženčeva. 25 let ječa, ker je umoril fašista PIACENZA, 24. Tukajšnje porotno sodišče je obsodilo 19-letnega komunista Er-cole Anguissolo radi umom na 25 let ječe, Imenovani je leta 1921. iz političnega maščevanja ustrelil fašista Corcusnija, ki je bil pr-viotno pristaš komunistične stranke. sledica propagande Zaglul paše. Bakhvtn o odnošajih z Rusijo LONDON, 24. V svojem odgovoru na neko interpelacijo je izjavil ministrski predsednik Baldwin, da stoji vlada glede odno-šajev s sovjetsko Rusijo na načelnem stališču, ki ga je izrazil CFsurchill 11. t. m. v svojem govoru v Battersea, kjer je opozoril na znano delovanje tretje internacijonaie. Baldwin je rekel: Naše upanje je, da se bo ruska vlada končno ločila od tretje internacij onaie in da bo tako omogočila stalno izboljšanje odnošajev med obema državama. Na vprašanje, ali razlikuje tretjo inier-nacijonalo in rusko vlado, je odgovoril, da leži sedaj baš v tem težava. Pred odstopom CanKoue vlade Nobene spremembe režima na Bolgarskem PARIZ, 24. Iz Sofije poročajo, da je vprašanje rekonstrukcije oziroma sestave nove vlade zelo aktualno. Tako poroča «N. Fr. Presse», da se vršijo v okrilju Ugovora* podajanja za sestavo nove vlade, ozi^ roma za rekonstrukcijo sedanjega kabineta. To vest potrjujejo tudi sofijski vladni listi, ki dostavljajo, da se režim ne bo spremenil, ker bo nova vlada sestavljena iz članov «Zgovora». Ostavka vlade Cankova se je baje zakasnila zaradi odsotnosti ministra Kalfova, ki se je udeležil zasedanja Sveta Društva narodov. Ostavko zahteva večina vladne stranke, ker upa, da »e bo na ta način ustvarilo potrebno ozračje za sporazum in pomirjenje. Ker se je Kalfov medtem že vrnil v Sofijo, je pričakovati vladne spremembe najkasneje da konca tekočega letet. Večina hladne stranke je mnenja, da je se- Rasije v kolo evropskih držav, z njenim danji moment najugodnejši za odstop Can-aktivnim sodelovanjem bi bilo ustvarjeno \ kova, ker je dosegel s poravnavo grško- ^ mo oćno jamstvo za mir Evrope in nje novi bolgarskega incidenta velik zunanjepolitični padnih držav, češ da so itak samo orodje Premeščene jt*oal. ppduiriks pri Vatikanu BEOGRAD, 24. Kakor se doznava, je jugoslovanski vatikanski poslanik dr. Smod-laka izrazil zunanjemu ministru dr. Nin-čiću željo, da bi bil po poteku svojega dopusta premeščen na kako drugo mesto. Ju-gosl. poslanik v Bernu dr. Milutin Jankovič se omenja kot naslednik dr. Smodlake v Vatikanu. Dr. Smodlaka bi odšel v Bern. Ponovna komunistična zmaga v S t. Denisu PARIZ, 24. V nedeljo so se vršile v St. Denisu pri Parizu občinske volitve, ki so se morale vršiti, ker je vlada odstavila bivšega župana zaradi protimilitaristične propagande. Tudi pri zadnjih volitvah so zmagali komunisti, ki so dobili 60 odst. oddanih glasov. Komunisti so dobili 6534, komunistično socialistična lista 3080, socijalisti pa samo 1850 glasov. Baltske države in Locarno DUNAJ, 24. Rusko sovjetsko časopisje je smatralo dolgo časa baltske države za opirališče bodoče intervencijske politike za- Radi praznika je izostalo danes telefonsko poročilo is Jugoslavije. orocvit. nad mednarodnim položajem, so se torej začele dvigati in pokazujejo se žarki dobre nade. Kje je razlaga za ta blažilni preokret? V spoznanju, da se tudi težka interesna navzkrižja — kakor nazorno kažejo dogo-i*0ž i u Locarnu — dajo poravnati, če je blaga volja na vseh straneh! V se kako so najnovejši pojavi v mednarodnem življenju dragocen božični dar človeštva. Če pa odvrnemo pogled s torišča velike mednarodne politike na naš domači polo-laj. nam lega trpka bol na dušo. Kje je razlega za to žalostno in porazno dejstvo? Ali obstoji morda med našimi stremljenji in interesi države, ki ji pripadamo, res tako navzkrižje, da se ne da poravnati? Tako mnenje je povsem brez poalage. Izpodbija ga vse vedenje našega poštenega ljuastva. Razpoloženje jugoslo-venskega prebivalstva v Julijski krajini za vršen/e vseh državljanskih dolžnosti in pa za mirno sožitje je nesporno. Kljub temu se cilj njegovih stremljenj zdi v nedosledni daljavi. V resnici pa bi se mogel v hipu približati, če bi se zgodilof kar je v Locarnu ustvarilo dozdeven čudež: če bi se uveljavilo spoznanje, da je pravična in zadovoljiva rešitev manjšinskega vprašanja našega prebivalstva potrebna in koristna za to poslednje, za vse življenje v tej pokrajini in za državo, in pa če bi se uveljavila bi aga volja za dosego tega ciljal To bi bil najlepši in najdragocenejši božični dar našemu ljudstvu! Pesem angeljev v noči rojstva Odrešenikovega se je glusda: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! Po miru hrepeneč spopolnjuje to angeljsko pesem naše ljudstvo: < Blaga volja ljudi naj donese mir med nas! Tudi pri nas naj se duhovi razorožijo! Pride naj blaga volja, uveljavi naj se, da bomo vsi brez razlike deležni velikega blagoslova odrešenja, da pride slednjič tudi za naše ljudstvo vesel Božič, ki ga bomo mogli slaviti mirnega srca in pomirjene duše. uspeh. Istočasno z vladno spremembo naj angleške protirnske politike. Toda znano je, .. ' -no arnnestijo, katere naj ' - — ---»— — T ---u l: zemljedelski in komuni- l# , ,. . . j . ^ ~ngo mejašev med Rusijo in Evropo ter sta nasprotno storile vse, da tvorita most med zapadom in vzhodom. Iz-ne stranKe divsi i mane m nunusier ftnuioj vršenih je bilo investicij na železnicah Ljapčev, ki naj bi prevze! tudi ministrstvo in v pristaniščih z namenom, da se olajša za zunanje zadeve. Sedanji vojni minister sovjetski tranzitni promet Kljub temu pa general Vlkov bi ostal tudi v novi vladi. Se nezaupanje Rusije ni zmanjšalo. Šele s Na noben način pa ne bi tvoril nove vlade spremembo poJjsko-sovjetskih odnošajev se sedanji notranji minister Rusev, zunanji mi- je pričela opažati sprememba v ruskem raz-nister Kalfov, finančni minister Todarov in merju do baltiških držav. Zdi ser da se je minister za javna dela Stojančev. Sedanji sovjetska Rusija končno prepričala, da ne Pism® iz *yg@s3awiie Ljubljana, 22. dec. 1925. Še pred par dnevi je bilo v političnem svetu Beograda precej živahno in pridno so se delale vse možne kombinacije o bližnji rekonstrukciji vlade. Sedaj -a je zavladalo popolno zatišje, ker je odločitev o rekonstrukciji vlade pri g. Pašiču. kateremu se, kot znano, ne mudi, zato tudi ni pričakovati nobenih presenečenj in to tem manj, ker smo tik pred odhodom naše delegacije v Ameriko, da se urede dolgovi Jugoslavije hi najame novo posojilo. Že to dejstvo dokazuje, da je situacija sedanje vlade trdna, ker vlada, ki se ima bati ali ki mora tudi samo računati na demisijo, taka vlada ne hodi v tujino po posojilo, že iz tega enostavnega vzroka, ker bi ga dobila samo pod težkimi pogoji. Zato niso vesti o razdružitvi sedanje vladne koalicije niti omembe vredne ter *amo hrana za časopise, ki ne vedo pisati o -drugem. Na seji ministrskega sveta so bila sklenjena že vsa potrebna navodila za našo delegacijo. Načeloval ji bo finančni minister, njen član pa bo tudi Slovenec dr. Shwegel, dočim odide radičevec dr. Dežman že pred delegacijo v Ameriko, da pripravi naše izseljence na prihod delegacije. Jasno je, da bi naša delegacija mogla kar ostati doma, če se ne bi mogla predstaviti kot delegacija Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izgicdi delegacije so dobri in to se je na borzi najbolj jasno pokazalo. Bleerovo posojilo je izdatno poskočilo, dokaz, da finančni svet že računa na sklenitev jugoslcvenskega posojila v Ameriki. V vsem se bo najelo 200 milijonov dolarjev, s katerimi pa se bo Povrnilo tudi prejšnje Bleerovo posojilo, ivaj pomeni to posojilo za Jugoslavijo, ni treba psebej razlagati. Treba bi samo bilo, da se bo posojilo res dobro porabilo in sicer v prvi vrsti samo za take investicije, ki bodo dvignile naše gospodarstvo. Sklenitev posojila v Ameriki je sedaj naša prva politična zadeva in v primeri r\ rf»iconstru] bo ustvarjal dualisem in se postavi v naj4 hujšo opozicijo proti Srbom*. Da pa taka politika ne bo imela uspeha, je-gotovo, če pa poudari slovenstvo ali hrvatstvo, potem pa postane sam neenoten, ker samoslo-veaici in samohrvata bi mogli kvečjem osno* vati federacijo, ne pa skupen klub. In če bi bil centrum zmagovit, potem že celo, ker bi zakonodajna avtonomija Slovenije vzela vsako nujnost zveze s Hrvati. Vprašanje je: kaj išče dr. Korošec na Hrvatskem? bi postalo še bolj glasno. Se manj pa more v so-cijainem aH gospodarskem pogledu igrati centrum v skupščini posebno vlogo. Če hoče zmagati, se mora opreti samo ia kmeta in zato delati kmečko politiko, ki pa je že na programu radičevcev in radikalov. V čem naj bo torej utemeljitev j u gos lev en ske ga cen truma? Edini odgovor je ta, da ima pučka stranka na Hrvatskem tako slab glas, da rabi novo ime in da tudi SLS ne more na Hrvatsko. Zato nova firma! Ampak v politiki tako prepleskavanje tvrdke ne zadostuje in zato tudi jugoslovenski centrum ostane le — ideja. # * V SI oveniji pa doživljamo Hoj za ljubljansko univerzo in v tem je zaenkrat vsa naša politika. Sicer bi se dalo debatirati, će je ta boj sploh še potreben, ker je St. Rodič izjavil, da ni niti misliti na ukinjenje kakšnega oddelka na ljubljanski univerzi, kaj šele kake fakultete! In v radikalnem klubu so bile besede Ljube Jovanovića v prilog ljubljanske univerze sprejete z vsem navdušenjem. Vrhu tega pa izhaja iz beograjske iimivenze »£iko odločen boj pra'.ii vsakemu zmanjšanju obstoječih univerzitetnih naprav, da je vsled tega boja Ljubljana varna. Nevarnosti torej ni nobene Le. zato je po naših pravilih boj za univerzo silno potreben. Manj pa za stvari seveda, kjer še ni pričakovati izboljšanja. Tako na primer v davčnem vprašanju, kjer bo vprašanje izenačenja davkov zopet enkrat odložen-v. # * * Toda politika je sploh stopila v ozadje, ker so prazniki pred durmi, ko bo v družinskem prazniku vsakdo pozabil na dnevno gorje. R. S. ministrski predsednik Cankov naj bi bil izvoljen za predsednika sK>branja. Rušila, Nemalo In Združene države za sodelovanje na prihodnji razorožitveni konferenci Društva narodov LONDON, 24. Daily Telegraph* poroča iz Newyorka: Pred s. Združ. držav Coolid-ge je definitivno sklenil, da bo na lastno odgovornost odposlal delegate na razoro-žitveno konferenco. Zdi se, da bo kongres odobril predsednikov korak. BERLIN, 24. Vlada je prejela povabilo svojim nakupom poleg trgovinske tudi po-na razorožitveno konferenco. Povabilo je litično važnost. podpisal predsednik Sveta Društva narodov j p0 ruski inicijativi se je ustanovila v Rigi Scialoja. Iz povabila je razividno, da se se- latiško-ruska trgovinska zbornica, ki zasle-stane konferenca 15. februarja v Ženevi in uspešen razvoj trgovinskih odnošajev da se je bodo poleg držav, ki so članice jm€Cj obema državama vodijo baltske države nikake agresivne politike napram Rusiji in da si celo želijo gospodarskih odnošajev ž njo. Tako je n. pr. poslala Latiška v Rusijo gospodarsko delegacijo, ki se je vrnila precej optimistično razpoložena in ki zatrjuje, da so komunisti že precej popustili v svojem sistemu, tako da je gospodarsko sodelovanje z Rusijo omogočeno. Istočasno je naročila Rusija pri estonski in latiški industriji večje dobave, kar dokazuje spremembo kurza v Moskvi, saj je splošno znano, da prisoja sovjetska vlada Sveta Društva narodov, udeležile tudi Jugoslavija, Bolgarska, Poljska, Romunska, ameriške Zedinjene države, Finska, Nizozemska in Rusija. Ker Nemčija ni imenovana med temi državami, se smatra, da bo Nemčija do takrat že članica Sveta Društva narodov. Povabilo vsebuje nadalje mnenje, da je popolna rešitev razorožitvenega problema mogoča šele tedaj, ko bodo sodelovali pri njega rešitvi vsi narodi. Svet Društva narodov polaga veliko važnost na prisotnost nemške vlade ne samo na konferenci, temveč tudi pri pripravljalnih delih komisije. MOSKVA, «Izwestija» pišejo z ozirom na povabilo Sveta Društva narodov k razorožitveni konferenci, da je rešitev razorožitvenega problema orez sodelovanja Rusije nemogoča ter jemljejo z velildm zadovoljstvom na znanje povabilo. Istočasno svari list pred ponovno diplomatsko igro ter skuša dokazati svoje nezaupanje s številnimi citati z angleškega časopisja. Tako «Izv«rtija» kakor «Ekonomičeskaja žizn* izjavljajo, da udeležba Rusije na razorožitveni konferenci še ne pomeni priznanja Društva narodov. «Izvestija» še vedno vztrajajo pri svoji zahtevi, naj bi se razoroži tvena konferenca vršila izven Švice. V baltskih državah prevladuje mnenje, da je poleg približanja Rusije največjega pomena tesnejše zfoliiatije s Poljsko. Zaupanje baltskih držav v Poljsko se je po lccarnskih pogodbah precej utrdilo. Sodelovanje s Poljsko je Že do sedaj znatno pomagalo ustaljenju pozitivne politike v vzhodni Evropi. Zboljšanje rusko-poljskih odnošajev bi moglo postati ugoden moment za utrditev mirovne politike v duhu locarn-skih pogodb tudi v vzhodni Evropi. Uresničenje locarnskih idej, ustvaritev imrovnega sodelovanja tudi v vzhodni Evropi je najboljše jamstvo za ohranitev obstoječega stanja, neodvisnosti in svobode baltskih držav. Komunistična n#tacija na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 24. Zaradi komunistične Špijonaže je policija prijela in zaprla upokojenega dvornega svetnika Marica. Marič je prebival zadnje čase v Novem Sadu in tam zbiral razne gospodarske, politične in vojaške podatke, ki zanimajo sovjete. Maricu je pomagal neki bivši bančni uradnik Kulčar, ki ga je policija tudi prijela. Pri obeh so nađi mnogo obtežilnega materijala in večjo vsoto denarja, ki jo je prejel Kulčar baje od sovjetskega poslaništva na Dunaju. Politične vesti MEDNARODNI POLOŽAJ PO IZJAVAH STALINA, GL. TAJNIKA RUSKE KOM. STRANKE Stalin, glavni tajnik ruske komunistične stranke, je na njenem 14. kongresu, ki se vrši sedaj v Moskvi, pedal slika današnjega mednarodnega položaja. Njegovemu govoru, ki je trajal ceiih pet ur, so vsi zboro-valci sledili z velikim zanimanjem. Stalin je v glavnem povedal sledeče: Evropski kapitalizem, kateri je v precejšnji meri obvladal težave, ki jih je prinesla svetovna vojna, je sedaj dosegel začasno stabilizacijo; cena pa, ki jo je plačal, ga e hudo zadela: odvisen je v finančnem oziru popolnoma od Amerike, kjer se je osredotočila svetovna finančna sila. Evrop-i^ki*kap; t bližem išče izhodu iz tega kočljivega poicza;a; poslužuje se transakcij, novih davkov, izkorišča bolj in bolj delavstvo, izkorišča pa tudi v vedno večji meri kolonije, kjer zadobiva revolucijonarno gi- njo izginjajo vse kombinacije o rekonstrukciji vlade. banje vedno večji obseg. In baš to je vzrok kolonijalni krizi, ne pa pretvezne mahina-cije boljševikov. Tisti, ki obdolžujejo bolj-Druoa važna zadeva, ki pride skoraj na ševike, češ, da so oni organizatorji gibanja O ^ - . . « « IT • ' 1________ _ " _ ... 1. — ] .. t« < .' n U : postala zgolj agrarna država, pač pa stremi za tem, da da kar največ pobude in razmaha lastni industriji. Rodi Davesovega načrta bo v Nemčiji lahko prišlo še do revolucije. Kar se pa tiče locarnske pogodbe, nosi ta pogodba v sebi seme, iz katerega ho vzklila nova evrcJpska vojna. Locarnska pogodba ni nič drugega, kot legalizacija ver.saillske pogodbe, s katero se pa obnov* ska vlada pripravljena storiti vprašanje konkordata čim preje reši. Glede zavoda sv. Hieronima pa vztraja Beograd na priznanju jugoslovanskih pravic. Ker osebna vprašanja ne delajo ,eč težav, je pričakovati, da bodo odslej pogajanja tekla ugodno. # * ? Obeta se nam nova stranka. SLS se hoće preleviti v stranko krščanskih socijalislov in postati jugoslovenski centrum. Zlasti na Hrvatskem dela SLS v tem oziru intenzivno Ln gospod Korošec se je ravnokar vrnil z za emancipacijo v kolonijah, delajo boljševikom le čast. Glede Davesovega načrta je rekel Stalin, da je Amerika hatela dvigniti plačilno da ji je odkazala rtki!» vezi z država-mi-kol oni jami - to nalogt mednarodne politike ZSSR X Odplačevanje med-avezniških dolgov, Cestokrabje v mirnem, času narod narodu (država drža i) posojeval velike vsote kapitala. Ta kapital je navadno služil produktivnim namenem. Raditega ga je narod-dolžnik običajno z lahkoto povrml. Na5pro-ten slučaj pa opažamo prt odplačevanju medzavezniških vojnih dolgov. Pod medzavezniškimi dolgovi razumemo ona posojila, ki jih je v času vojne najela ena zavezniška država v drugi. Oni izvirajo tedaj iz neplačanih vojnih dobav in zato jih lah^o imenujemo dolgove pohfjcne narave. Zvveznik-upnik je namreč dovoljeval posojila ki so služita skupnim vojnim namenom — torej političnim ciljem. Raditega upnik ni pomislil, ali mu bodo sploh kdaj povrnili, ampak dajal je zato, ker je bj!o to dajanje v tkladu z njegovimi interesi. Vojni dolgovi so tedaj služili razdiranju narodnega bogastva. Posojena glavnica je bila na bejnih poljanah izgubljena. Izgubljenega pa ie bilo na bojnih poljanah tudi mnogo kapitala v o j sk u j očih se drža>. Države morajo dolgove z dohodki Zato naleta v navadnem obsegu, t. j. straneh. na štirih j tudi plačilo, ki ga je prejel za svoje delo. Zakon določa stroge kazni za vsakega delodajalca, ki ne vodi, oziroma ki pomanjkljivo vodi take kn ige. To je v glavnem neobhodno potrebno vedeti, da zadoslimo pravočasno dolžnostim, ki nam jih nalaga ta zakon. Opozaramo obvezance v njih lastnem interesu, da sklenejo še v tem letu zavarovalne pogodbe proti nezgodam na delu, da se izognejo morebitnim nepril.'kam zakona. Različnost med ukinjenim avstrijskim zakonom 'o sedan im je tudi n. pr. v tem, da obvezu e sedanji zakon delodajalce pri sekan u dreves da morajo zavarovati delavce za slučaj, da 'e vseh zaposlenih najmanj Seat. iNavederao naj še v glavnem okolščine, v katerih 'e delodajalec postavno primoran k zavri ovan ;u; 1. za vsako delo, ki ga opravlja delavec s strojem, katerega ne goni sam zase. 2. ZAPLEMBA NAŠIH LISTOV. Tukajšnja prefektura je zaplenila božično številko «Istarske Riječi« in «Novic». Prvi list je bil zaplenjen radi uvodnika «Po- slan je bil angelj Gabrijel*, drugi pa radi l^TT ' j i c v ?> v- t • 1 sl'Jžu-ejo očrod«a. rnoshcev itd notice pod naslovom -Srečen Bozic», ki pad etja k;cr -e vslužbenih še vsebuje voščilo čitateljem. Uredništvo «Novic» je priredilo Jrugo izdajo. v kateri je izpustilo zaplenjeni članč^č. Društveno vesti — M. 9:2 (4:1) Igrišče «Adria», 20. t. m. «Jadran» je odgovoril s to tekmo na stavek v članka nedeljske ^Edinosti*, «biti al* ne biti». Odigral je dosedaf. menda eno svodih najboljših tekem. Igralo se je pri skrajno slabem vremenu in radi tega na zek> blatnem igrišču «Adri,e». V prvih momentih se je mislilo že, da se «Jadran» ne more najti na igrišču, posebno pa po zelo skombiniranem prvem goalu *Rocoia , ki je bil takorekoč neubranljiv. Toda «Jadra-na» je to le še bolj podžgalo in njegove barve so skočile v oster protinapad. V kratkem času je zabilo deino krilo «Jadrana > od strani dva lepa goala. Potem ena st me i rovka v prid «Ja-drana», ki je pa ostala neplodovita. Kmalu nato prosti strel proti «RocoIu >, ki konča v njegovih vraLih. Nato ie ena enajstmetrovka, katero je pa «Jadran» lah'co zabil, ker sc je vratar umaknil iz vrat, zakaj, tega ne vem. Prvi .polčas konča z žogo na sredini z rezultatom 4:1. Drugi polčas napada *Jadran> še ostreje in zabije še pet goalov, «Rocol* pa enega vsled zmešn ave pred vrati «Jadrana>i. V splošnem je bila igra precej lahka in fair. Sodnik g. Kras ugajal. Publike malo, a živa. Četa zmagovalka: Benčšč II - Resinovič III, R?ce II - Benčfč HI, Benčič I. Benčič IV -Resinovič I, Resinovič II, Novak, Majerovič, Benčič V. • -br- «Pcnziana» - «Prosvcta» (sobota 26. t. m.) «01imp» - «Obzor», «Prosveta» (nedelja 27.tm.) Igrišče *Obzora» v Rocolu. Velik je razmah, katerega ie zavzel naš sport v Jul. Krajini- Ni nam treba dokazov k ravno omen enemu dejstvu; zadostuje gornji naslov, ki kot tak jamči tej športni manilesta-ctji, velik, popoln uspeh. — , do-broznani drugoredni tržaški krožek, bo postavil jutri proti našemu M. d. «Prosveta> svojo hazeno in rezervo nogometa. To bo tretja tekma med omenjenima družinama hazeae. Naravno in logično je mrene onih, ki vidijo v tej tekmi le zagonetko. Upravičeno mnenje, ker prvi, prepričevali zmagi «Prosvete > je sledila druga tekma, katere kronika beleži ponovno, a to pot s težkočo pribor eno in skoro nezasluženo zmago *Prc&veie». Ni torej, preti-ravano trditi, da bo ta tekma približno enakovredna in zanimiva. Kdor pozna le koPčkaj 2. čelo Ponzianc , si mora priznati, da čaka prilično 'ahke nogo- Včeraj je družba «Navigazione Libera Trit-vošči vsem stina» prejela seznam rešenih pomorščakov, k/ se nahajajo na krovu fraacoskega panrik« ^Cif^ iz Marseille-a. V t»m seznamu »o sledeči pomorščaki: kapitan Iran Barich iz Trsta, II. častnik Gino Polfi iz Trsta, I. strooik Juri/ Caiiim iz Milj, II. strojntk Viktor Banin« U Trsta, III. strojnik Anton Coceancig iz Milf, pomožni strojnik Italo Marini, natakar Karal Mocovich iz Trsta, kuhar Petar Lesjak iz Trata, kurač Nunzio Campinciano iz Torre de! Greco, premogar Ahmed Said iz Gibutiia In mornarji Guntanio, Privilegio, Tripodo, Jausch-kriss, Choclaropolous, Traiansoian in PeHev grino. — Rešeni pomorščaki bodo najbrž izkrcani v Marseille-u, kamor pluie Cif . ki sam precej trpel radi silnega viharja. Nezgoda starega upokojenca. 74-Ietni upokojenec Anton Slivar, stanujoč v ulici Ruggero Manna št. 28, je včeraj pred-poldne srečal pred hotelom *La Vilic na obrežju Tre Novembre neko znanko šn sc spustil z njo v kratek razgovor. Kar pridrvi po cesti kolesel:, kateremu se Slivar, ki jc stat sredi ceste, ni dovoli ročno ognil; konj ga i« podrl in ubogi starec je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v stegnu. Lastniki koJ-eslja, 51-letni državni usfuzbencc Josip Se-meraro, stanu oč v Chiadino in Monte št. 1, je priskočil Slivar^u na pomoč in ga prepejal v 1 mestno bolnišnico. Tam so starca sprejeli v, kirurgični oddelek, kjer sc bo moral zdra\itl kakih pet 'tednov. Pazite na otroke! Včeraj predpoldne e komaj^ 3-letna, Ana Vardabasso, stanujoča v ulici Bosco štev. 34, potegnila doma z mize veliko ponev, misleč menda, da je v nji kak slasien prigrizek ali slaščica. Toda ponev je bila polna vrele vod*, ki jo jc matii pripravila za pomivanje posode, in ker jo je dekletec prevrnilo, se je precej hudo oparilo po prsih in rokah. Mati jc prenesla ubogega otroka v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik podal potrebno pomoč. Tatinski obisk, Predvčcra šnjim so sc nezsiani zliko\c; s pomčjo ponarc>nih ključev vtihotapili v stanovanje uradnika Silvi^a Mairsig^o, stanu^o-čeg-a v ul. Pieta St. 15, ter pokradli za približno 1200 lir perila in oblek. Mars glio javil tatvino na policijskem komisari.atu v ul Brunner. Neprijetna prigoda dunajske^ trgovca. Na ovadbo trgovca Alojzi a Fiklnerja, doma iz Dunaja, so policijski organi komisari a ta v ul. Sanita predvčerajšnjim aretirali ntkc^al Antona Peter, Karela Moravca in Uršulo Pras-sel, ki so obdolženi, da so zvabili Fildnerja v neko srfaromestno beznico in ga tam okradi«; vzeli so mu listnico z zneskom kakih 500 lii in razne osebne listine. Aretirana tro ica sicc» taji tatvino, a c bila kljub temu pridržana v zaporu. Reška pokrajina VSEM VOJNIM POHABLJENCEM BISTRIŠKEGA OKRAJA. Pozivajo se vsi vojni pohabi enci, bivajoči v območju občin Bistrica, Trnovo, Zagorje, Prem. Knežak in Jablattica, da se nemudoma :o pri gosp. Lo^ar- u pri okrajni bolni&ki faji^rni v Trnovem, da jih vzame v seznam ter im izroči izkaznico in znak. Obenem se bodo zaznamovali tisli pohabljenci, ki potrebujejo melase »-Presvete > naporna naloga. Ker pa kako protezo (umetno nogo, roko, oko itd *, smo že videli naše jutr'?n e mlade zastopnike | Kakor tudi se bo pregledal n ihov položi na delu, prepustimo lakko vso skrb ajih »:tni na njihovo poko'nino Obenem na. se vsi obrambi, ki bo z uspehom kljubovala še tako, pohabljenci z^rasijo v {iori omen en h in v l utim napadom bele-modrih Ponzianinov! i vsej, drugih zadevah pri zastopniku državnega Nasiedn:i dan, v nedcFo 27. t. m , bo v vseh - udružena vo'nih pohabi encev, gosp, Etioro naših sportn'h krc;'h nestrpno pričakovanje, j Moronr, ki se naF^aia vsak dan v Bistrici, iz-Kot že v torkovi številki objavl eno, ima Ob- • vzemši ob sobolah, nedeljah ;n praznikih. zor» v gestih «Olimpa^ iz OpatiTe^ s?. priporočamo vsem -vojnim .pohabljencem, da darstvo v polu in tru ne čitaš d«nes gospodarskih knjig in sc zanimaš za u*p«>he, ki «o jih drugod že drugi na podlagi večltinih skušenj dosegli. Kupovati v i*} utaginji drage gospodarstvene knjige ni vsakemu mogoče. Eno pa je dolžan vsak naS gosped^r sirriti, eno dolžnost mora jzpolniti, ako ho£e veljati za dimnega, napredka željnega človeka: naročiti ti mora •Gospodarski ve»fnik», ki izhaja mesečno in ki prinaša v vsaki številki bogato vsebino naukov z vseh polj našega gospodarskega udejstvovan a. Naši dolgoletni izkušeni zadrugarji poročajo o raznih perečih vprašanfilt, ki so tečaji naše Zadmžne organizacije; o pradnuelih, ki se nanaša o na živinorejo, ililiMnliiiiiiilTO »a aiie-karstvo, razprarfiafo v le|M lahko umlHvi besedi :n izčrpni obliki naši najboljši strokovn akJf ki so izšli iz naše sr&de in ki deluje o med našim ljudstvom že leta in leta; list posveča posebno pažnjo tudi čebelacatva, ki obeta postali važen vir dogodkov za naše ljodetvo, razumi. 1-vo je da »e vprašanja, ki se nanaša o na umno Vinc^radbištTO, kletarstvo in fladfcrstvo obrav- Sircpatična hazena-družina -.Prosveten bo tudi danes, in s;cer v drugič nas opila. V Opatiji odigrani tekmi je pred nedavnim časom podlegla močne šim sorojakinjam, ni torej čudno, če bo današnja tekma imela obliko revanše, v kateri si bodo skušale Prosveia*ice priboriti zažeT eno zmago. Na igrišču «Obzora* odigrane tekme bodo nudile našemu občinstvu, ki bo s svojo pr sot-nost o na najboljši način pozdravilo vrle goste, prave športne senzaciie. M vr ^ , i '__. m ~ Adria» i (Adamiči, mešan zbor; Ti si urce zami cCHtaveca-a «ex .E^ero«) III. div. A v sv«ji dvoran. z lastnimi močmi žaloigro v treh d^j«an Ih Užii-karjia (Al. Remec). Na sporedu bo tudi pet « društvenega zbora. Izvajale se bodo: »Naročilo* fVodopivec), mešan zbor; .Tekica teče > «^Ti si urce zamudila > pop. imenovani četi v prijateljski tekmi na lepem igrišču *Adrijfc» (ul- Calvola). Zanimajte za lo tekmo je bilo že po prvih vesteh veliko, ker bo nudila ta tekma naš^m. «portmkom do vel j užitka, merijo s četo, k:- zavzema v drugo-rodni prvenstveni tekmi odi čno me«lo. Prepričani smo, da bodo danes Aor-jasi na peli vse svo'e mlade moči ir. na častnejse re IZ URADA TEŽAŠKE KMETIJSKE DRUŽBE V TRSTU. _ , vtem da i rava o v listu kar n&pbširnejej razen-tega pn- od uk:n enega ^strisk^a v ^ Goapodaraki vcetuik-------- prepušča obvezanccm, da st tzD«rr^o poifau u _ ^f^ M aktualna v trpooblaščen zavarovalni zavod proti ne- k, se nana^jo aj^^a^ m obrtni zmedam, do katerega , c^T^S^SS^^ li^ P- gospodar- ki jim nudi nfednejše in zavarovalne premi e obču;'e za vsak mesec posebej, fe izborno praktično navodilo, z« «a*e gospodarje; v trž- sedaj plačevati vojne veliko zmanjšanega kapitala odplačevanje na tako velike težkoče. SPOMINJAJMO SE NAŠIH MALČKOV! «Šolsko društvo^ skrbi tudi leto« za nad 2000 ctrok. Skrbeti1 mora za njih duševno In telesno hrano! Kakor v preteklih letih, tako Irka «&ol*ko društvo« tudi letos n« srca vseh ljubiteljev naše mladine: SPOMINJAJTE SE NAŠIH OTROK! Božični praznila, dan nedolžnih o*iok, Silvestrov ;ečer, novo leto, st. trije kralp so praimku ob katerih se ne sme nikjer pozabiti *Soi-ako društvo* — naša mladina! Letos se ne bode potikale posebne pole zrn. tozadevno zbirko, ker »o s tem združene rwn« ovire. Upamo, da bo naie ljudstvo kflub temu na-re^lo »vo^o dolžnost in «e odzvalo klicu, kar bo v čast narodu in na korist naši bodočnosti! . t . Vil darovi, ki naj se pošiljajo «Solskenm dru$tvu» v Trstu, via S, FranceSco d'Ass|-si 20. 1., boat*/> ir lastnega premozena _ ____.____i___n * • • *— »Ai m. šili svofo nalogo. ka?j kakor vidimo, jc Adrra y v prvens.veni tekmi S. U. med fta bo^m..;^, Cela nastopi v prvenetv en^ lorm3ci)i, zaKar . o njai>!C raz' zanimanje tem več e. S. d. «Adria-> STedeči igralci nio/a o bUi danes točno ob 13 20 ca igrišču; Kocijančič. Kvp^ Počkaj, Ko?uta, Mahne, Vrbec, Blaž 2er^l, Cesar, Stolfa n Valoveč. - Ob 11 45 mora bib na druga četa -Aorije,, ki :*ra prot^II. četi «Zarie». _ * _ a cer orodja, živioe rtd.; ▼ _ aiLiEjcui ^.v«,- ...-----e f . * ,. t priobčuje kratke go^odar. novic«, ki more o zapade delodajalec kazni v denam. globi lurr j j-^. p^ebne važnosti je pa y . . . ------! - - - ----m! Vsak naroč- i« „„„ — lahko obrne na zavaroval podrejeno osob|e. h» če pooe*re& uredništvo jisU s katerimkoli resnim vpraša- _ nem in dobi oc„ . - „„ K---------^ . . i važnejša vprašanja priredi eredmttvo tudi po- ponesrečencti odžkodn.no, ki j 5ebne članke, v katerih se aa izčrpen način * "' " razmotriva stavljeno vpara6anre. Iz navedenega lahko vsakdo razvidi da je vsebina Gospodarskega vernika bogata m vsestranska. Če pa fe pomislil, da stane list le bornih 10 lir letno, moraS reči, da si grešil, ako nisi naročen nanj. Goepocfereki veatnik —i je na primerne si čas, da obreže in oiteta svoje drevje. Vsaj suho 4er gosto razrađeno, bolno vejeve mora odstraniti. Drevesno deblo je treba s ščetom očistiti mahovja m kia n.kov __________ _ ^ PO potopitvi S^e^TprVz^strnoTne° karbolineum (dendrin), katerega rabimo 12 d o Pritrditi je na debla lepi ive pasove proti raznemu mrčesu, kateri leze na drevo tu^ nozimi posebno pozimski pedic L>revo vara bo tfotovo obilno poplačalo trud. katerega mu boste posvetili, če ga okopljete v obsegu krone ter pognojile, najsi z domačimi ali pa z umetnimi gnojili 1! Za drevesca, katera nameravale spomladi, je seda:. na;pripravnejši čas, " kopljete jame, če tega niste stonh 5e v jesem, kakor imajo v inozenrstvu navado ^ii^Me s^tiTmorate že sedaj nakup drevesc, da Zbo£bTLe tedaj, ko bodoeenegotovo mnogo višje ali pa čas za sajenje ze prekora- Za nasvete glede vašim zeml am ter leji vaših zeml^Sč primernih sadnih vrst se »e obrnili vedno )e na strokovnjake. vita v tragično tajnost. Ako pomislimo, da se je parnik potopil že v nedeljo zvečer, je sedaj pač je malo upanja več, da so ti vzdržali borbo z mogočnim elementom, ako Lih oa še niso pogoltnili hladni valovi, ph brez-dvojno že muWa glad in žeja, k.^ zaloga živeža In vode, ki »o jo vxeb .«ho]v 'ešilm čoln jim ie gotovo že pošla 'Vsekakor pa je u^nji da bo tajnost, ki obdaja usodo ne- Wečtdb pomoščakov, v najkra^m č^rujpojas. - nena; akTso pa podlegh viharju, bodo par- v Trstu, du 23. decembra 1925, Voščilo K božjim tem doni nam z višav nebeški pozdrav: Oj slava Bogu na višavi in mir na niza vi vsem dobrim ljudem! ♦♦♦♦ Marijan Sever: Mir ljudem na zemlji... Napisal bi premišljevanje o božični noči in bi bile v njem bele ovčice in daljna svetla Srečko Kosovel: On prihaja Prihaja. Preko poljan, preko teh tihih, belih poljan. Kadar je sneg najbolj tih, prihaja: opolnoči. Odprl sem vrata: v belo gredo vse poti. Prihaja in jaz sem sam. Tako lepo je biti sam. V tišini je zbranost, v samoti posvečen je. Kako lepo je biti sam! Sele, ko si sam, si z vsemi ljudmi, šele ko si sam, ko ne vidiš njihovih obrazov, šele ko si sam, ko ne slišiš njihovih besed, jih vidiš in ljubiš. Kajti besede so kakor oblaki, zakrivajoči j as ni no. Človek je jasen šele ko molči, šele takraf je odkrit. Tiho fe; vse je pripravljeno. Da bi le ui Mm. . »c"1 " -----—--.--- . lino JC; vse piip» zvezda ter revni pastirčki in častitljivi sveti i p^Sel, 0 da bi le prišel! Trije krali i .. in bi bilo okrog mene vse toplo Tik v9e :e Driora in lepo, kakor je biio takrat, ko je prišlo na svet božje oznanjenje: Mir ljudem na zemlji... Tiho je, vse je pripravljeno. Na črnem zidu je zasijalo kot zlat odsev. Nekdo je šel pred durmi; skozi ključavnico je zasvetilo. V enem trenotku je šlo mimo tisočih duš ln ko bi bila vsa ta historija končana in bi. stopil kot z nebeškim snom v srcu na živ- kakor veter, ljenja bučno ulico, pa bi moja duša — o, toj On je šel mimo. On, Nevidni, dobro vem in slutim! — bolestno vztrepe- £ej fe po beli poljani, med vaškimi cer-tala pred trdim vprašanjem: *Kam pa ho- kvarni, šel med bolniki in roparji in razgra-češ, človek, s tem svojim zakladom, polnim ja£j jn so se ustavili in zastrmeli, kakor da jih je razdelil val, val bele, dobre roke. Šel je k študentu, ki je bil hudo bolan. Mučno brezupje sivih sten mu je leglo v obraz, da je molčal. On je prišel in študent ga ni spoznal. «Nočem zdravnika!» je vzkriknil študent. «Pojdi, da umrem!» On je odvrnil: « Nisem zdravnik, jaz sem dobri človekU Ali študent je kričal: «Nočem sirupa lepote in dobrote, ki ni od tega sveta, za te ozke, ozke meje našega vidnega življenja?* In bi moja duša vprašanju ne znala odgovora in bi stopila spet čez domači prag ter se od spoznanja in razočaranja bolna zaklenila v svojo samoto, nedoumljena in nerazumljena, kot je prelepa skrivnost božjega oznanjenja: Mir ljudem na zemlji... fn zato ne pišem premišljevanja o božični -------- ----- --------- noči, ne pesmi o belih ovčicah in daljni tvoje dobrote, nočem usmiljenja, ki me po-svetli zvezdi in niti ne pojem biblijskega ■ nižuje! Pojdi, da umremU psalma o revnih pastirčkih in častitljivih: Qn pa je rekel: «Človek umre lahko le svetih Treh kraljih, ampak molčim, ves ^ žalosti. Ne od trpljenja, ne od zatiranja prevzet od mrzlične groze, ko gledam iz ne „^re umreti!* svojega težkega molka na bežne slike, ki| Student je odvrnil: «Moram umreti, pojdi drvijo v p red smrtnem bakanalu mimo od-j^a umrem.» prtih oken moje misleče duše: j pa ^ fcL Sklonil sc jc k bolniku in Mir ljudem na zemlji! — In pred mano'mu razlagal: «Smrt je dobrota, le dobri vstajajo cvetoče daljne dežele, ki se poti- umirajo, smrt je očiščenje, le zmagovalci kajo po njih pošastna telesa neštetih mili- trpljenja umirajo, smrt je preizkušnja in le jonov in se v živalskem sovraštvu grizejo v j preizkušeni umirajo. Ti pa si mlad.* lastno meso, da se iz njega napi jejo tople 1 ■ * -----1 !---- krvi za boljšo rast svojega življenja... Mir liudem na zemlji! — in prcu umuv j--->— —-—. —• ... - ,. • jejo peklenski obrazi vseh krivih prerokov, samozavest ,e P° ki z mečem in ognjem v rokah oznanjajo smrti ,e klic po dobroti. Kajti smrt je do-bednemu svetu krivo vero, da brat ni več brota, le dobri umira,o-> bratu brat, ker je zakon življenja tak. da Šel je; odšel. Študent je zaprl oči in poslušal. «Nimai prijatelja, odtod ta sovražnost, In pred mano si- dvojen obraz imaš, odtod ta bolest. Tvoja .... , ^ —.. ^.--..ojJ namili in tvrtia 7£>l 1 a nn močnejši slakiča peha od polne Gospodove mize... Opojno kadilo se je razgubilo ob svetli polnočnici. Veseli ljudje so se razhajali. Ko ..J ,... t mann ra SO v cerkvi ugasnUe vse luči in so se okenca Mir hudem na zemlji! - ln pred zasVetiiklla, se mi je zdelo, da sem stejo zlobne oci izkušnjavcev, ki odeti v raz- trgane plašče opevajo kraljestvo lažnive £ • drevjem( ^ gmajnif za ^ svobode, kjer življenje razcvete naj vsem ^M« ' ^ ^ ^ iz preču dežnih prstov mamo na v opojne se j y ljudjc ^ sedeK po kuhi- rože naslad in pohote... |njah in govoriH "^Mr ljudem na zemlji! — In pred mano se Zlate zvezde so tiho sijale nad mahom in 'ečejo dolge vrste vseh bednih, mož, žena, skalami, v hrastičju je šumel ledeni veter, n čičev, ki, prevarani in osleparjeni za ^ja vrata so bila odprta v belo polje, vso vero preteklih in bodočih redov, se pe- ^am daiećf v kasarni, pa je vse tiho. Že hajo ko gladni volkovi po mračnih cestah' Q£j devcte ure spijo. Le tisti študent ne spi puščave in glodajo vse dni na suhi kosti I Vojaki stojijo na straži, na mrazu, na duha in materije beraštva... Mir ljudem na zemlji! — In pred mano se bi išči j o beli domovi rodnega kraja, kjer bratje in sestre, ki enega očeta vsi so sinovi, zapeljani od zlobe zavestne strasti, se zrejo kot gadje strupeni v brezsolnčem, nesvo-bodnem gnezdu... Napisal bi... o, napisal le eno besedo in bi v njo izlil ves žolč svoje žalostne duše, ki čaka vse ure in dneve, da nad zemljo vesoljno, nad brati, nebrati, razlije neskončna ljubezen se reka in bo vse lepše in globlje zapela nad svetom pravečna Beseda: Mir ljudem na zemlji .. . ♦♦♦♦ Marijan Sever : Božična noč Tiha, skrivnostna in svetla noč, polna drhtenja iri sanj bogata... Steza se bela od vaških koč vije skoz njo pred cerkvena vrata. V orgel j predrami jenih bučni šum lijejo jasni, pobožni glasovi v vroče molitve zatopljenih trum — vmes pa brnijo pojoči zvonovi... Izza kadila se sveti ornat mašnika, ki se oltarju bliža, da bi nad ljudstvom poslednjlkrat sioril znamenje svetega križa. # K tlom se prikloni vsak obraz, roka skesano na prsi se bije — Dušam napočil je sveti čas, Milost božja nad njimi sije... ♦♦♦♦ Uran tgur: Božič, milost zlata... Božič, milost zlata krije naša vrata, sije v hiše; upa cvetje trosi dušo k Bogu nosi, solze briše-- Slava Božič! v zimi jezni vrzi v dušo cvet ljubezni! meji. On pa prihaja, preko zlob«, sovraštva in smrti, prihaja, prihaja... Zdi se mi, da je zemlja visoko nad nebem. Kaj se bojite, kaj stražite s puškami? On je zmagovalec smrti. ♦♦♦♦ Srečko Kosovel: Oče in mati Nad golimi latniki trepečejo drobne, zlate zvezde. V poljih je tiho, na cesti samotno. V oknih so luči. Oče je sklonjen nad mizo in čita. Čita, čita, čita. Nenadoma se ozre proti durim. Mati je tiha; v njenem rnolku je nema bolest: Kako da ga ni? Oče čita koledar. Veliki potresi so na Japonskem. Mati molči; niena misel ponavlja: Veliki potresi. Ena misel presune srci: Dolgo ni pisal. Ena misel vznemiri tišino: Dolgo ni pv V mrzli slutnji se srečajo tihe oči. V nemi grozi se srečajo: Kaj misliš ti? Dvoje ljudi misli eno in isto: Kopljejo v rudniku tudi na Božič? Dvoje plahih src, prestrašenih, zapuščenih, v tišini kraške vasi, v zapuščenosti, v samoti. Ena hiša je tako sama in zapuščena. Okoli so goli latniki, črno drevje, pusta polja. Nad vsem zlate, drobne zvezde. «Kako da ga ni7» V oknu so luči. In drugi dan pride pismo. Dolgo in topio, da zajoka v samoti dvoje dobrih src. Nad zapuščenima polji, nad golimi braj- dami sije veliko, tiho, Žalostno solnce. ♦♦♦♦ Sračko Kosovsl: V sveti uri Pride, očara nas s svojo tišino in preko nas razprostrs pafčolao z mehko dobroto, s topio mittno, vodi nas v daljno svetlo davnino, v krajino lepih sanf* Vse kar nas je pekoče bolelo, kar nas prevaralo, v hipu molči; kar je umrlo, je oživelo, sanjsko se je v resnico odelo, da duša lepote prevzeta strmi. Ko da so angeli krila razpeli preko polja in preko srca, ko da so v dalji tiho zapeli, tiho zapeli in odhiteli v bleščečem molčanju onkraj sveta. Naših src so se dotaknili (tako poljubi mati sinu) in bolečine so v sanje prelili, naše brezupje so z vero pokrili, s srvetlo sladkostjo miru. Šli so; za njimi bleščanje sijaja in ugašajoči šum... a v naših čašah pelin ostaja... ne obupuj, izprazni do kraja, pelin daje pogum! K. Balmont: Zaveza Bitij Svobodne Vetrove sem vprašal: da mlad bom, kaj naj naredim. Odvrnili so mi vetrovi: «Kot mi bodi vzdušen, ko dim.» In vprašal mogočno sem Morje v čem bitij sorodni je glas. In reklo mi šumno je Morje: «Da si polnozvočen, ko jaz.» In vprašal visoko sem Solnce, kako bom svetlejši od dne? Ni dalo odgovora Solnce, a čulo je: «Gori!» srce. Prevedel Alojsij Gradnik. Dr. Ivo Šorti: Njih božično drevo Na svetega večera dan sem pod noč en-krait pogledal v pisarno. Na hodniku sem srečal žensko, kateri sem za postrežbo prepustil kuhinjo s sobo. Pogledala me je tako žalostno, da sem vprašal: «Kaj je, gospa?«* «Kaj je? Oh, gospod, saj ne, da bi vas česa prosila. Nasprotno: ne jemljite si P«^ nič k srcu; toda niti toliko nimam pri hiši, da bi zaktuila, kaj da bi skuhala večerjo ali celo mislila na drevesce in pet svečk. Dobto, da je ostalo od poldne nekaj fižola! Ta nesrečni človek je včeraj še zadnji groš zapil.» Molče sem ji vsilil bankovec: za enega skoraj ne upam povedati... kakor bi naprej vedela, kaj se lahko zgodi. Pa vendar nisem verjela, nisem verjela...« Nemo sem gledal to sliko in otlej tni neizbrisno stopi vsak sveti večer pred oči. ♦♦♦♦ Albert Širok: Zimska Sneg... sneg... sneg... Bele lehe, bele strehe, bel je breg. Mehka žalost sipi je iz megle mrzlo, belo seme na sreč... Bele lehe, bele strehe, bel je svet. Tudi tvoj obraz je nekam bled; vsahnil sredi lic je rdeči mak, še poljub teh tvojih usten ni sladak kot je bil nekdanje lepe dni. Le spomin še cvete in dehti! Glovanni Pascoli: Fides Ko lep večer se razgori vse rdeče in od zlata se zde ciprese, bori pa majka sinčku tiho zašepeče: — «Tako lep vrtec ustvarjen je tam gorila — In dete spi in sanja veje zlate, drevesa zlata in gozdove zlate. — A bor, ki ga pokriva noč globoka, se z vetrom meče in skoz vihro joka. (Iz ital. prevedel Marijan Seoer). Oiovanni Pascoli: Sneg Že sneg se trudno usipa, usipa, usipa... In v rahlih lokih se zibel zaganja, otrok v njej joka, s prstkom v usta tipa; a starka poje, brado v dlan naslanja. In starka poje: *Ob postelji beli vrtovi lilij, rož so ti vzcveteli; zasnulo v njih boš, dete, neprebudno...» A sneg se usipa trudno, trudno, trudno... (Iz ital. prevedel Marijan Sever). ♦♦♦♦ Lev N. Tolstoj: Pravičen sodnik Alžirski car Baukas se je hotel prepričali, ali je resnica, kar so mu pripovedovali, da živi v enem od njegovih mest pravičen Sodnik, ki ve takoj, na čigavi strani je pravica in kateremu se noben pretkanec ne more-izmuzniti. Baukas se je preoblekel v trgovca in se odpravil na konju ravno v tisto mesto, v katerem je živel ta sodnik. Na potu v mesto se približa Baukasu umazan tistih vršičkov bo, ki si jih siromaki posta- berač in ga prosi za miloščino. Baukas ga vi j o na mizo, za pet svečk tudi, megeče celo je nagradil in šel dalje, ali berač ga je za-še za košček sira in pol hleba kruha, če ga grabil za plašč. bo v teh groznih časih kje dobiti. j «Kaj želiš?* ga vpraša Baukas, «kaj tej Potem sem šel ven v žalostno mesto, še nisem nagradil z miloščino? neskončno bolj žalostno tak večer, ako ga; -Nagradil si me», ,e rekel berač, *ali slon moraš preživeti sam tako daleč od svojcev.!™ se to milost, vzemi me k sebi na konja. Okrog enajste sem se vračal tam mimo, jknredt me#na trg, da me ne pregazi jo konji Tu zapazim v svoji sobi luč. Nisem si mogel in veiblodi.» - - - Baukas je pcsadil berača izza sebe m ga privedel na trg. Na trgu je Baukas zaustavil f * A T * 1 ___ Jt * _X —.i m « W a 11 r% drugače: odprl sem težka železna vrata ter geri potrkal, ker je bilo zaklenjeno. Skoraj da ji je padla iz rok^ sveča — moja, s katero sem pečati! — ko je zagledala .mene. je rekel berač. «Pojdita z mano,» je rekel sodnik Baukasu. Šla sta v konjušnico. Baukas je takoj izmed 20 drugih pokazal na. svojega konja. Potem je pozval sodnik berača v konjušnico ln mu velel, da pokaže konja. Berač je prepoznal konja. Sodnik je sedel potem na svoje mesto in je rekel Baukasu: «Konj je tvoj » Beraču pa odštejte petdeset batin.» Ko je bila obravnava pri kraju se je sodnik napotil domu, Baukas pa je šel za njim. «Kaj želiš, kaj morda nisi '.adovoljen a mojo sodbo?» ga je vprašal sodnik. «Ne, zadovoljen sem,» je rekel Baukas, samo vedeti bi hotel, iz česa si sklepal, da j« bila žena učenjakova in ne seljakova, da so bili novet mesarjevi in ne oljarjevi, da je konj bil moj in ne beračev?» «Za ženo sem spoznal tako: poklical sem jo zjutraj k sebi in ji-rekel: nalij črnila V moj črnilnik. Vzela je črnilnik, oprala ga brzo in rečno in nalila Črnila; jasno je, da je bila na takšen posel navajena. Da je bil» seljakova, ne bi bila temu poslu vešča. Zategadelj je bila pravica na strani učenjaka, Za novec sem spoznal tako: vrgel sem novec v čašo vode in zjutraj sem pogledal ali je na površino priplavalo olje Da je novec pripadal oljarju, bi bil zamazan od njegovih mastnih rok. Na vodi ni bilo olja, pravica je bila torej na strani mesarja. Da spoznam, komu pripada konj, je bilo težje. Berač je prav kakor ti spoznal izmed dvajset drugih pravega konja. Ali jaz nisem vaju privedel v konjušnico, da vidim ali bosta prepoznala konja. Ko si se ti konju približal, je okrenil glavo in se primaknil k tebi; kadar se ga je berač dotaknil, je stri-gel z ušesi in dvignil nogo. Po tem setu spoznal, da si ti njegov gospodar.» Nato je rekel Baukas: «Nisem jaz trgovec, ampak car Baukas. Prišel sem k sodišču, da se prepričam, ali je resnica, kar pravijo o tebi. Vidim zdaj, da si moder sodnik. Zahtevaj, karkoli hoče§, vse ti bom dal.» Sodnik pa je rekel: «Ne potrebujem nagrade; zelo srečen sem, da m^je moj car pohvalil. ^ j konja. Ali berač ni stopil s konja. Baukas r an 9ur- Iz megla zavese stkane... mu reče: «ICaj sediš, srazjahaj, na mestu svaf» Ali berač je rekel: «Zakaj bi razjahal, konj je moj, ne odre- tak je bil spet nocoj. In vaša peč je tudi ^m se konju prostovoljno, pojdtva k sod->«aj še nekoliko topla. Saj nismo ničesar premaknili. Prepričajte se, prosim! Na tleh so sedeli tisti tako strašno shujšani otročički. Nanizali so si bili prazna sukančeva vretenca na vrvico ter se igrali vlak. Poleg peči je stal moj naslonjač. Edina luč je biia moja sweča, ker si električne ni upala užgati. «Pa kako, gospe?» sem jo pogledal. «Kako?» je za&tela. «Saj veste, kakšne so moje noge; pa sem rekla ajemu: ža dve kroni dobiš pri Zel linij u smrečico skoraj pol metra visoko, za eno deset svečk, so tri, kvečjemu Štiri krone; za ostalih šest kupiš potem par bombonov in greš v kantino k prijatelju šiamlju, da ti da nekaj moke in masti. Pa še dve smotki kupi zase, sem rekla, za vse bo dovolj! On gre, mi pa čakamo. Osma, nič; deveta nič. 2e me je zaskrbelo, pa sem si rekla, da ga je gotovo le prijatelj ustavil. Šele ob desetih ga slišim butati na vrata. Takoj sem vse vedela. Moj Bog, sej ne bi bila verjela, ne bi bila verjela! de Žival ne bi mogla napraviti tega! In je začel divjati kakor obseden čeprav še ust nisem odprla. Gospodarjevi so poslali deklo gor, alt še ne bo miru —» «Kje pa je zdaj?» sem jo prekinil. «Tam leži. Poglejte!» si je obrisala oči in stopila s svečo na kuhinjski prag. D&, tam je ležal na borni, polomljeni zofi, Ljudje so se zbrali okoli njiju, slišali so njun prepir in vsi so klicali. «Pojdita k sodniku, cn bo vama sodil!» In Baukas in berač sta se napotila naravnost k sodišču. Pri sodišču je bil zbran narod in sodnik je po vrsti pozival one, katerim je moral saditi. Predno je prišla vrsta na Baukasa je pozval sodnik učenjaka in seljaka; prepirala sta se zaradi žene. Seljak je trdil, da je žena njegova, učenjak pa je dokazoval, da žena pripada njemu Sodnik ju je poslušal, nekaj časa je molčal, potem pa je rekel: «Pustita ženo tukaj in pridita jutri.» Ko sta odšla, sta vstopila mesar in olj ar. Mesar je bil ves krvav, oljar pa ves masten. Mesar je držal v roki novec, oljar pa je držal mesarja za roke. Mesar je rekel: »Kupil sem od tega Človeka olje; izvlekel sem denarnico, da mu plačam, on pa me je zagrabil za roko m mi hotel vzeti novec Tako tudi sva prišla k tebi; jaz držim v roki novec, on pa drži mene za roko. Novec je moj, on pa je tat.» Oljar zopet reče: «Ne govori resnice. Mesar je prišel k meni, da kupi olje. Ko sem mu nalil poln sod, me je prosil, da mu menjam zlatnik. Izvlekel sem novec, položil ga na klop, on pa ga je vzel in je hotel z njim pobegniti, z obema rokama, navzdol, z nečloveškim Prijel sem ga za roko in privedel semkaj » obrazom spečega pijanca, a skrbno pokrit do vratu s njegovo zimsko suknjo — da se ne prehladi hranitelj družine. «Saj nam dovolite, da ostanemo v vaši soU, dokler se na zbudi?, sem proseče zaslišal za seboj. »Mogoče, da bo trezen še strOnej«, ko ga bo še bolj pekla vest. Saj vest še ima, to se mu je videlo, ko je tako besnel. O tudi srceJma prav za prav dobo, Moj Bpg, gospod* — je pokazala nanj — "poglejte: fc> je danes naše božično dravtH Sa dobro, da otročiči prav ne vedo, pomen! nocojšnji večer. S«j se jim Sodnik je nekaj časa molčal, potem pa je rekel: «Pustita novec tukaj in pridita jutri*. Ko pa je prišla vrsta na Baukasa in berača, je povedal Baukas vse, kako se je dogodilo. Sodnik ga je poslušal in potem je vprašal berača. Berač je rekel: «Vse to je laž. Jahal sem skoz mesto, on pa je sedel na zemlji in me prosil, da ga vzamem s seboj. Poeadil sem ga na konja in od jahala sva, kamor me je prosil; on pa ni hotel razjahati, ampak je trdil, da je konj njegov. To pa ni resnica » Iz megla zavese stkane zagrnile so gore; legle so čez vse poljane, pale v trudno so srce... Tam za morjem v sinji dalji v cvetju deva je pomlad — Vsa blesteča v solnčni halji, piic jo spremlja roj krilat, Plaka slavec v svitu lune spev iz božjih strun spočet — Kogar pesem ta presune, mrtev zanj ta pust je svet! Konj krilat ga v nebotično daljo nese, kakor ptič — Tam poljubi se s hraljično pesmi solnčnih — kraljevič! ♦♦♦♦ Fran Zgur: Klic ' Zaplal sladak je zvona glas, poljubil je jutranji čas — Poljubil goro, dol, polje, poljubil trudno je srce... Oj vstani, zabi mrak tfcman, odgrinja iiue jasni dan; prevar oprosti se in zmot, pogumno s solncsm spe j na pot! Janko Samec: Spomin na dom Kdo naj bolest sred nam vso izmeri, ko mrzli čas nas z rodnih tal odtrle in kakor list v neznani svet nas vrže, ki nosi ga jesen v vetrove štiri? — To tiste so ljubezni tajne mreže, ki rastla v nas je dolga, dolga leta; in je spomin na mater, na očeta ln vso mladost, ki nas s to zemljo vežeb In če usoda z nami poigra se in sreča vzdigne nas na svoje rame, če svet nam vsak spomin iz duše vzame —» naš dom živel bo v njem na večne čase! IV. «EDINOST» V Trstu, dne 25. .decembra 1925. vam zdaj lahko povem, zakaj je onda; naš tkme-4ič nosil klobuk po strani. Evo vam! lilo tempore..... V onem času, začne listina, je prilel v naš grad kmet Krašun, naš podložnik, da se pritoži proti temu, da bi mu gosposka odvzela zemljišče, kakor -je nameravala in kakor je bila tudi njena pravica, zapisana v daritveni listini našega deželnega kneza in v urbarju. Bilo je v mladem poletju, baš svetega Urha dan, ko so odmevali po grajskem hodniku težki, prav okorni koraki. Gospoda v velikKi dvorani je takoj vedela, da se približuje kdo onih kmetijskih Ljudi, (»homo rusticus» —-piše učeni menih,) ki so podložni graščini in ki ka: rad: jad&u,ejo m tarnajo. In gospoda je povzdignili glavo, ko je naznanil grajski birič, da želi govo-. riti ž n o nekakšen kmetavz v tej in tej zadevi. ! Gospoda je pravkar dobro pokosila in je ' zelo dobre volje, pa je dejala: < Aha, lo bo oče Krašun, saj ga poznamo po njegovi štramasti hoji. Kar noter naj pride, bo vsaj kaj zabave za pokoeilekt* , Tedaj je stopil v dvorano oče Krašun s širo-popii po malem ob težkih urah mjkim klobukom v roki, pa se je nerodno priklo-cb veselih dneh. Tedaj je bila trta pred kočo njegova l aso re živel oče Krašun dolgo let zadovo- len sam s seboj, z vsem svetom in tudi z go- Ferdo Plemič: Oče Krašun in njegova zemlja (Pravljica iz starih časov.) V Štanjelu v ponosnem gradu je prebivala nekoč mogočna gospoda. Daleč naokrog je bila kršna zemlja njena lastnina in kmetje, ki so to obdelovali, so bili njeni podložniki. Pod Štanjelom, ponosnim gradom, je tedaj živel oče Krašun, kmet in podložnik mogočne gospode. Dolg in suh je bil, resen in samotar-cki in vendar vča«h šega v. Vse njegovo bogastvo je bila njiva v dolini, ki pa ni bila me-gova, krivenčast gozd vrh doline, ki tudi ni bil njegov, majhna kamenita hišica na strmem brd ki tudi ni bila njegova, in košata trta pred kišo. Ta trta pa je b !a n egova. Sam jo je bil vsacfcl pred davnimi leti, sam ffojii in vzgo ii, sam io napelial na širok latnik, k mu -e dajal sedaj gosto senco, sam jo obrezoval, sam stiskal leto 2a letom iz njenega sočnega grozda belopeneči se temni teran, ki ga je sam * 1 " u Fran Žg ur i Prošlo nil kakor se pač priklanja ta niž i lj,ud («minor gensv — piše učeni menih). In prav nedostojno se odhrka in reče, kakor je zaukazano: ... i «Ponižno prosim, ali smem biti vprašan?» s pod o v Stanielu v ponosnem gradu, ki k fe j pa ^ je gospo<| ostro pogledal in je dejal: skrbr.o odšteval naloženo desetino in oprav-1 ^Milostljivo ti bodi dovoljeno, da smeš biti t>ai dolžno t?ako. Gospoda je bila ž njim tudi vprašan. Torej oče Krašun, čemu si prišel?» zadovoljna, dolgo, prav dolgo. Ali ker je bila j < prišel sem>>, je povzel kmet, prišel sem, : proč.--.* ga prekine go- gospoaa tedaj vedno malo muhasta, se ;e do-j morai oditi s svoje zemlje proč m šalili nekega dne. da baš ni treba, da bi biia t »• •-------*—- ---- zadovol;na ž njim. Pa mu je sporočila, da lahko pobere šila in kopita in da lahko gre, Zemlja je mo a, pa ne tvoja, i spod, < to si vendar zapomni I» f < Tako je,» pritrdi oče Krašun. «Zato mi ]e kamor mu ijubo in drago, ker bo že ona^po-j naložjja siavna gospoda, naj poberem šila in naii pustim njivico, pa brdo za njo, pa latnrk pred njo drugemu.» skrbela, da bo kdo drugi namesto očeta Kra-| kopita in tuna obdeloval ono n ivico v dolini in sekal j pa ^^^ dračje v onti. gozdiču vrh doline in to celo -bolje negoli on. starokop:tnež sčarokopitni. j * To je očeta Krašuna zbodlo. Takoj je dejal, da ga kar tako, meni nič tebi n;č, nihče ne bo Res je,» je rekel gospod. reče oče Krašun. * O joj! vzklikne brihtna botra, potem je pa že huda.» Huda je, prav huda, ali to e moia stvar,» pritrdi oče Krašun. Sam ne vem kako se bo iztekla ta pravda. Ali toliko vam že povem, botra, da boste spoznali že od daleč po mo:em klobuku, kako je končala vsa zadeva. Ko stopim namreč iz grada, pa bom nosil klobuk pomaknjen nazaj v tilnik, tedaj sem pravdo dobil; če bom pa klobuk poveznil na oči. sem jo izgubil Tako tore ! Zdaj grem v cerkev, potem pa v grad.» Tako se ie cdrezal :n je stopil v cerKev, bo-*ra ?pela pa je stekla po Štanjelu, da temeljito razglasi, kako ima oče Krašun hudo pravdo v gradu in kakšno znamenje ji je dal In pred gradom, kamor je bil izginil, se je nabrala kaj kmalu ladovcdna množica, da bo spoznala iz moškega vedenja očeta Krašuna, kako je dognal svo o pravdo, ki o nji ni nihče vedel kaj natančnejšega, o kateri so bili vsi prepričani, da je zelo zamotana. Čakali so in čakali, slednjič se prikaže v gra;sk'h vratih oče Krašun. Vsi pogledi se upro v njegov širokokrajni klobuk. Ali glej! Ni ga nosil pomakn enega v tilnik nazaj, niti povez-n;enega na oči. temveč na levo uho ga je potisnil prav močno postrani in eno oko je za- --- , . - , t - v _ tiskal pa se je prav prebrisano smejal, češ: a spoznala je, da očetu Krašunu • Zdaj pa uganrte!» «Ali je dobil?* Air e izgubil?» -■ Dobil je!» «lzgubil je!» Ne eno, ne drugo.» Kako pa potem?« Tako so vršela vprašanja med množico. Ali predno se je ta zavedela, da jo oče Krašun bržkone vleče za nos, je on že izginil in je zavil v krčmo, nad katero ^e visel kamenit grozd, io naročil si je peneče črnine, kakor je bil sklenil poprej. Ker je ohranil oče Krašun na ta načm svo'O tajnost, bi vam tudi jaz ne mogel povedati, kako se je iztekla njegova pravda. K sreči pa se je ohranil v gra ski kn;ižnaci star pergament j s kaj čudovitimi čačkam i, ki ga je napisal neki učeni menih. Ta pergament govori v latinskem Jeziku o Kra Sonc vi pravdi ter nosi naslov: «De i ure Carsuni» (o KraSunovi pravici). Dvoje če prsti moje krvne srage in vrnite mi lih, po-~ tem pa le pokličite drugega, bomo videli — če bodo rasle same rožice,» > Tako je govoril kmet Krašun in vedeti je bil grozen, ker oko mu je bliskalo, le pri zadnjem stavku je pomežiknil hudomušno. Gospoda krog mize je onemela. Slednjič je nekdo dejal: «Morda pa ima starec le pravh Hm,» je zagodrnjal drugi, «dalo bi se gnati pravdo do cesarskega sodišča » Kaj šeb je dostavil tretji. «Izguba ;e očivid-na. Kdo mu more dokazati kaj nasprotnega? Prič ni, krvi pa tudi ne morete iztisniti iz te zemlje.» t j «Tako jeU zamrmra gospod m se obrne do očela Krašuna: «Pojdi in ostani na svo em, ker bom o stvari še razmišljal.* Oče Krašun je odšel. Lepo je pozdravil vse, ali predno je zapustil dvorano štanjelskega grada, je skrbno spravil prgišče raztresene zeml e z mize v svoj žep. Zraven pa je mrmral: «Nič mi ne zamerite gospodje, da jo nesem zopet domov, ker če bi vi vedeli, kako malo je te zemljice....* Ni končal stavka, temveč se je obrnil do vrat v popolni zavesti, da pravde ni niti dobil niti izgubil. Zato ni pomaknil pri gra:skih vratih klebuka niti v tilnik niti na oči, temveč ga je pritisnil pogumno na levo uho. Gospoda e pridno proučevala njegov slučaj, „ spoznala je, da očetu Krašunu ne more do živega. Tako je oče Krašun mirno živel in umrl na svoji zemlji pred sto m sto leti in njegovi pravnuki še dandanes z isto ljubeznijo obdelujejo čudovito rdečo kraško prst. —1 -.^s-kili noči sem zapravil, da sem razrešil [ rsebino te čudovite lisiine, in oi- mi žal, ker Tako sem razbral iz stare listine in menda bo vse to že res, ker nosijo Kraševci še danes klobuk po strani. Fran Žgur: Božič trka na podboje... Božič trka na podboje, kliče, pesem to nam poje: Nesem srečo v tej vam uri, brž odprite okna, duri! Nesem zlato vam povesem, iz nebes veselo pesem; čudo v pesmi prerojenja, radost no»vega življenja — — Pridi Božič, da veselo nam srce bo, jasno čelol zabavala ob njegavi zadregi objestna dekleta Bil je vaški tepček. In vendar ni bil ne zabit, ne pokvečen, samo nekoliko ub temu je z obema rokama narahlo objemal krizantemo ter jo stisnil na prsi. Ko si je malo opomogel od ostrega prahu, je uprl svof očitajoči pogled v Cveto in rekel: — Vseeno jo imam rad. Obrnil se je in stopal doli po stopnicah, podoben Kristusu, -ko ga je Pilat pokazal rjoveči množici: «Glejte človeka.» In tudi Jože ni dobil usmiljenja. Ko je prišel do fantov ie še bolj krčevito stisnil k sebi cvetlico, kakor bi se bal zanjo. To so oni opazili in eden med njimi je stopil k njemu, da bi mu jo iztrgal. Pa je naletel na hudo. Jože ga e z ramenom sunil, da je napadalec padel v cestni prah. To je bilo znamenje za splošen napad. Jože se je branil kakor junak. Na vse je pozabil v tem boju, samo na krizantemo je mislil, njo je hotel ubraniti za vsako ceno. In ko so ga vrgli na tla, se je obrnil na prsa in tiščal pod seboj cvetlico, se otepal, grizel in brcal. Do krizanteme ni pustil. Kakor ranjena kuščanca je poskakoval in se zvi al na tleh. Končno se je toliko oprostil, da je mogel skočiti na noge, in ubežal jim je. V razpraskan:h, odrgnjenih in okrvavljenih rokah pa je držal belo krizantemo, ki ni imela madeža na sebi razen znakov onega zlobnega praška, ki ga je Cveta nasula na cvetlico. II. Po tem dogodku je bilo Jožetu, kakor da ga je kdo uročil. Neka; dni ga ni bilo na iz-pregled. Večinoma je presedel na skednju nad hlevom, držal je pred seboj belo cvetLico, strmel vanjo, vzdihoval, jo včasih nežno stisnil na prsa in jo poljubljal. Če bi ga kdo videl, bi dejal, da se je popolnoma zmešal. Očetu je v kuhini izmaknil steklenico, jo nalil z vodo in krizantema je iz te vode in njegove nege srkala podaljšek svojega življenja. Žalostno je povešal revni Jože glavo in se začel morda prvič zavedati svojega^ položaja. Ponoči je imel nemirno spanje. Večkrat se je zbudil, skočil pokoncu in šel v kot pogledati, če je krizantema še tam. In ko je zopet nemirno zadremal, so mu neznani strahovi hoteli vzeti cvetlico.... Pa se ie znašel na cesti, fantje so ga dražili, mu vzeli krizantemo, on pa je hotel za njimi, toda noge se mu niso zganile. Potem je prišla Cveta, se mu porog^ivo sme-ala in rekla: *Tako si čuval mojo vahtnico!...> Stopil je za n o in jo prosil za cvetlico. Pomolila m.u je krizantemo, in ko je bil blizu n;e, se je odmakn la in mu jo zopet prožila. In taico je koprneče hodil za njo, ne da bi je dohitel. Silno ga je utrudilo to brezuspešno beganje Ko je n'egovo koprnenje prikipelo do vrhunca se je zbudil in naglo šel h krizantemi. Šele po treh dneh je zopet prišel na cesto.^ Prignalo ga je koprnenje po Cveti. In res jo • gonijo napajat govedo 1 r-r I T" rt L- .nt n 'n Cl7fll .1 i. — Kje imaš vahtnico, Jože? — Imam ;o... doma, — je odgovoril in povesil glavo. — Saj ni res, lažeš, — ga je dražila CveU, — Imam jo. Nobeden mi je ne vzame. Nikdar je ne izgubim, — je ponovil Jože in oči »o mu zablesketale v nenavadnem ognju. — Ne verjamem, prinesi jo. Jože se je v strahu ozrl v Cveto. — Vzeli bi mi jo. — Rekel si, da ti je nihče ne bo vzel, Zdaf pa se bojiš. Strašljivec! Jože se je ozrl okrog sebe. Videl je same vesele, smehljajoče se obraze. Ti veseli obrail' pa mu niso obetali nič dobrega. Tako je gledal v te ljudi, kakor da so tujci, sovražniki, ki komaj čaka o, da padejo po njem in ga raztrgajo na drobne kosce. V glavi ga je zabolelo. Šel je z roko preko čela, težko vzdihnil .in pogled mu je zopet obstal na Cveti. — Hitro, Jože, če ne bom jezna nate, — >e rekla Cveta. — Sa je nima, za norico te drži, — je rek«l Peter. — Jože je lažnivec. — Jože je prekanjen. —> Svoji punci ni nič zvest. — Jože, vahtnico čem videtii Sredi ceste je stal in omahoval. Njegovo notranje omahovan e se je odražalo v smešnem nihanju života in visečih rok. In je omahnil, pa |e stekel kakor veter domov. Crez minuto je bil že zopet pa cesti s Cvetino krizantemo v rokah. Cvet/ca jc bila dobro ohranjena in še nekoliko //va. Jože sc j? previdno ozrl na levo in desno, nato je stopal mirno fantov in deklet naravnost k. Cveti, ji prožil kirizantemo in dejal: — Tu je, vrnem ti jo, če češ, pa samo tebi. Cveta jc vzela krizantemo, pogledala cvetlico in začudena uprla nato svoje oči v Jožeta. In kakor da se ji je nenadonrui zasmilil revn. človek, ki je stal pred njo, je vrnila Jožetu uvelo cvetlico in šla v hišo, ker ji je bilo de-volj šale. Jože je vzel krizantemo in sel naza; skozi vrsto fantov in deklet. Tedaj se je Peter splazil neopazno za njim, se mu nenadoma približal, segel in mu iztrgal krizantemo iz rok. Kakor okamenel je obstal Jože za trenotek, potem pa se je hitro zavedel, kaj se je zgodio Kot blisk je skočil za tatom. — Dai mi, vahtnico, daj! — je prosil in grozil obenem. — Oj, Jože si je pustil vzeti rožo! — Sj-am te bedi, tak fant! — Mevža! — Strahopetec! Jože pa ie tekel za Petrom, še bolj podžgair po teh vzklikih. Na mostu se je fant ustavil, se obrnil k Jožetu, potresel v zraku s krizantemo in deial zlobno: — Ali jo vidiš? In zagnal jo je črez most v Vipavo ler se režal v obraz Jožetu. Nesrečnež je posinel. Nekaj hipov jc stal tam kakor pribit, nato se je sklonil črez železno ograjo mostu in pogledal v vodo. Malomarno je tekla od zadnjega dežja se motna voda po široki strugi. Tam blizu brega je počasi plavala njegova križancema. iMoč-nejši tok sredi struge je ni še zagrebel. Počasi se je sukala v vodi, kakor bi hotela reči Jožetu, naj se podviza. V tistem trenotku je Jožeta prevzela ena misel: Rešiti krizantemo. Stekel je po mostu, nato dol po stezi, koder srečal. Zardel je, potegnil z nag.lo kretnjo svoj klavrni k7obuk z glave in pozdravil: — Dober dan, Cveta. _ Ti Jože, kje si bil, da te nismo videli toliko dni? Hotel je nekaj reči, pa jezik je samo neka> za:ecljal, Cveta pa e šla vase zamišljena dalje in se ni več zmenila zanj. J Zavedel se je svoje neznatnosti. S klobukom v roki, raztrgan, z kiknjastimi črevlji na nogah, :e stal sredi ceste in strmel za odhajajočo. Bil je prava podoba žalostne smešnosti. Pa so ga spazili, videli njegove zaljubljene poglede, uganili njegovo brezupno in smešno koprnen:e in postal je zopet zabavna igrača ob estnih tovarišev... Vsak dan ga je pognalo na cesto, da bi videl Cveto, četudi se je izpostavljal zasmehovanju. Vsak dan je bil bolj zaljubl en, vsak dan ne-srečnejši. Cveta pa se je neusmiireno norčevala z n;im in podžigala fante proti nesrečnemu norcu... III. V nedel o po molitvi je prišel zopet na cesto pred mostom. Bil je dolgočasen dan. Obiacno nebo je ves dan enako neprijazno viselo nad doHno, za dež pa se ni še odločilo. Veliko s.e-v:lo mladeničev in deklet sc je zbralo pred mostom in čakalo, da bi se že izgubi ta dmgo-časni nedeljski popoldan. Takšen ;e bil e zamrla, klic vam groze je vaš glas zaprla? — Kakor, če se bitje, sreča z ženo belo, s koso, roko vso koščeno? _ jaz s svojo voljo, trdo reko, zakopal sem v prsi vas globoko! Tamkaj spite, da vas kdo ne p6nos tlačen vaš, ne zasmehuje — Da ne vidi vašo, mojo bolečina, brezna temnega vso — globočmo! Spite, kakor zvok presekan v nočt, dokler bedno srce to nc pon. V Trstu, dne 25. decembra 1925. *fcl>iNU51» Vesti z Goriškega Gorica, dne 24. decembra 1925. GORIŠKI BOŽIĆ. t.Vsaka vas ima svoj glas , pravi modri narodni pregovor. In tako bomo imeli tudi mi. goriški Slovenci še svoj poseben, gorišk: Bofrč. Vsi si sicer voščimo vesele božične toda pri vseh voščilih tud! letovi božični prazniki ne bodo bogvekako veseli. Božič je družinski praznik, na ka/terega se kot lastovke zberejo družinski člani pod rodnim krovom, Božič je praznik miru in zasluženega uživanja po trudapolnem letu. Poljski .pridelki so že davno pobrani in tudi vnovčeni, z njimi je družina na novo oblečena in obuta od pete do glave, na bogato pogrnjeni miri se peni vino in se vrste slastna jedila. Tako je bilo nekdaj, kako jc pa sedaj? Ce bi se hoteli seda; zbrati vsi družinski člani pod rodnim krovom, bi morali prejeteti kot lastovke široke oceane in visoke aip^ke gore, ki fih ločijo od ljubega doma in druž;ne. Zakaj baš radi svojega doma in svoje družine so se morali napotiti v tuji svet, da omogočil svojcem življenje na domačem svetu. Na farmah in v tovarnah Amerike, v rudokopih Francije .Belgije in Nemčije bodo danes v duhu prisluškovali pritrkavanju domačih zvonov m le v duhu bodo prisostvovali polnočr.ici v domači cerkvi. Mnoge, premnoge družine ne bodo letos odete v novo praznično, ampak zakrpano vsakdanjo obleko. Na mnogih, premnogih mizah se ne bodo letos vrstila razna slastna jedila, domača gospodin;a bo zadovol na, ako bo mogla postaviti v lonec vsaj nekar, kar o od daleč spomhralo na nekdanje praznike. V premnogih hiiah pa bi tudi slastna jedila ne šla v slast, zakaj za mizo bo prazno marsikako mesto družinskega očeta, sina, hčerke ali brata in sestre, ki se daleč od doma muči o za vsakdanji kruh. Ko bo mnogi naš kmet danes škropil z blagoslovljeno vodo svoi dom. se bo z grozo *" " ' * dom, zakaj in vesele zabave, zalaj na sporedu «<\ veleko-mične točke. Osobito ne pozabite priti kolesarji ki vsi, ki imate opraviti e kolesi in stroji, katere proda aj o ali popravljajo Cuk, Ker&e- vartf.^Saunig Franc ali pa Nace, urar SuL'goj ali pa Miha Špecjar. S smehom in zabavo se' poslovimo od starega leta, z židano voljico do nrvvn Trk Ao Vti kai nri manjkovalo, zdravimo novo. In če bi še kaj priman* bo to nudil izborno oskrbljeni bufet. VRTOJBA Oj ta naša pošta! Povsod smo že skupaj, le tu, pri tej preklicani pošti, smo še Gorenjci in Dolenjci, v veliko veselje v*?eh naših starinsko navdahnjenih vaških voditeljev. To bi ne bilo nič hudega in mi b; jim to veselje prav iz srca privoščili1. A da trpimo radi te neumestne delitve vsi Vrtoj-benci, v prvi vrsti oni iz dolenjega koncai, razen drugih, tudi škodo na denarju, to ni in ne more biti prav. Saj je del občine, dolnji konec, obdačen še s posebno poštno do klado. Vsak, ki biva v tem koncu in ki do-bi kaj po pošti, mora plačat* piismo-noši 20 stertink. In to je kriviči*o. Županstvo pravi, da se je potrudilo za ureditev preža-lostnih poštnih razmer v občini. Sliši pa se tudi, da ni poštnemu uradu v Šempetru zahteva« županstva preveč po godu. Kolka resnice je na tem, ne vemo. Nekai pa tičati za tem grmom, ker drugače bi se morala vendar oblast ozirati: na predio»ge županstva. Dajte gg. občinski veljaki, zastavite svoje sale in napravite tu>di tukaj brezobzirno red, kakor ste ga drugod. Graja in hvala vam je zagotovljena. ŠEMPETER PRI GORICI "" Naš občinski komisar g. dr. Dia merno ljub in drag. Od stare Cafove m Pa- Ubogi svetolucijski .liberalcu, ki vam rapatove_ izdaje pa do raznih, bolj ali manj branjeno! tisočih izvodih. Založba Kleinmayr & Bam- Tako je torej prt nas po petA letih, oa dr ^ o. z. v Ljubljani, se je lotila na- kar smo Čitalnico obnovila Mikuževa cKo^ ^ tQ knjiievno veledelo vendar rana. pa pontžno čaka kot zakleta Kraip- ^ enkrat v rcs vzorni izbiri in času primer-čina onega, ki jo resi samote, pa bodua no dwršcni jczikovni obliki. Njena izdaja «liberalec» — .hamasoji>> ah P^^v^iru- ^ ■ rfšla u dni M trgi jc v jar — nadistrankar. ZalosAna nam majKa. ^ pQgledu prava ^^^^ odličnega SOLKAN pisatelja in prevajalca Vladimirja Levstika Vzlic vsej protiagitaciji je nedeljska pri- \ in mimo tega še ilustrovana z izvirnimi ris-reditev neumornega Mladinskega odseka bami Rajka Šubica. Roditelji, ki hočejo raz-Z P D izpadla kar najbolje. Igrali so «Ne- veseliti svojo deco z «Robinsonom», ter šol-besa na zemlfi> Režiral je g. Žiivec rz Go- ske in ljudske knjižnice, ki ga žele nabaviti, rice ki je pred kratkim žel kar najboijše še zdaj ne bodo mogle več pritoževati, uspehe z isto igre v Cerničah. Tokrat je da dobrega slovenskega «Robinsona» ni. Za-nastopil v vlogi Pavla, kjer se ni počutil beležiti je treba tudi to, da je KIeimnayr & tako domač kot v vlogj Balona, ki je bila i Bamberg-Levstikova izdaja s svojimi 162 podana dobro vseeno. Teta iz Bosne je bila stranmi srednje osmrke doslej najobšir-naiavnost krasna, podala, je živo to svojo ne j ša v slovenskem jeziku. Cena je spričo vlogo le škoda da na par mestih ni znala tega pač skrajno nizka. Lepo m vsebinsko DELITEV SKUPMH ZEMLJIŠČ, občinskih pašnikov in gozdov! - Brezplačne informa* c i je da a pisarna v Gorici, Corso Vitt. Ema* nuele III., 19 pritličje (v hiii hipotečnfga zavoda). POŠTENO dekle želi vstopiti kot hišna k boli* ši slovenski družini. Ponudbe pod «Pošte na* na upravništvo. 1791 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovenske Slavec, via Giulia 29. 64 Zobozdravnik Dr. I. Linka Trst, Corso Vitt. Em. III št. 24 Izvršuje vse ustne in zobne operacije ter vsa v to stroko spadajoča dela Sprejema od 9.-13. in od 15.-18. .;. •:• •:» o •:• •:• •:■ •:• •:• •:• v ■■••• •• • •> pomnil, da to ni najbrže n egov dom zaiiaj ^^ ^ ^^ . b4Jo nagrmadenih raznih na njega e vknnžena ban*a za kupov ^^ na glavnem trgu, kar nam ^fcrtev sl^^r^^! ni Zo v čast. G. komisar pa je napravil ki so ga okaniH za vo no odškodnino. f energično potezo m t, grdi kup, so skoro Pa kai b; Še nadal e, kakor ža! že več let izginili. Naše priznanje. P rosimo g. korah prebirali a gode tega žalostnega rožnega venca, ^j-ja, naj && z enako vnemo zavzame tudi pozabimo raje li-mstični. krožek. VSAKDANJI KRUH ZOPET DRAŽJI V enem delu naše uboge vasi se jc tekom vojne napravil vodovod, drugi del vasi pa ' je trpel pomanjkan-je vode. FrosaK smo županstvo v Vrtojbi, naj nam ve dovod izpopolni, da bomo vsi Bukovčani v tem enaki. Vrtojbenci so nam dali poine koše ob.ljub, a nismo jćm preveč verjel, ker so prevečkrat prej pozabili na svoje obljube, ki so nam jih dajali ob volitvah. Pri tej reči pa so držali bessedo. Imamo dovršen vodovod, kakor smo si ga žeLeB, in priznamo rach, da. je dekwartie sedanjih starešin v Vrtojbi vse drugo, kakor smo ga bili vajeni pre^. Ne zagotovijo kar tako na slepo. A če so enkrat rekli da. potem smemo s tem raću>- Ka neprijetno božično voščilo poklanjajo nati kakor z gotovostjo. To se je tudi pc-združeni pekovski mostni goriškemu prebiva!- j kazalo pri popravi kapelice na pokopa-stu, ko mu sporoča i o nov cenik kruha, kate- starešmci so se že več črsa rega je v sporazumu z n imi določil goriški j fcj S€ to dalo izvršilo. In danes komisar sen. Bomb:g. .. L ctvar končana :'n kapelica iepo urejena. Radi občutnega Pc^ažen,amok^je stopil M^ kakoJ. sc ^o^ Razumemo, da ni L^STn.1^'SU* vsega, -enkrat narediti ker fina^ za k|; bel-i kruh iz moke št. 1 v h'ebih od t M ce ne dovelo. A veseli nas, da L 2.60; beli krrh iz moke fct. 1 v hlebih od <+obi p'xi to občuvtito upravo tudi butoica M ktf L 1.40; s 20% turšične moke mešam feruh vsak'rj leto svoj del in da ni tako zanernar-L 2 40 kg. j jam., kakor se je to godi ki prej. Priznari Pekovska mojstri so obvezani prcoa ah kj-iih ■ mCyrain0f ^ z vodovodom, ki je precej stai, vloge! Gospe Pavlovi ženi priporočam malo več korajže. Gospodična je dfofcer «mate-riial«. le opiliti jo bo treba in malo instrukcije. Škoda bi balo, če zapusti oder. G. Po-držaj je svojo vlogo premalo markiral. Bil je premalo boječ m pa pijan ni znal bili. Škoda, da se tudi statisti niso maskirali. To bi bili pogreški I^ro iso študirali mesec dni, za tako kratek" čas dobro, da ne rečem druge besede. Društvo se toplo zahvaljuje vsem onim , ki so pomagali, da je prireditev dobro izpadla: g. Živcu, g. MaWšiču in g. Me-dveščeku, ki so vsi člani Dramskega društva v Gorici, — Jaz sam pa bi želel videti naše Solkance še večkrat na odru. Vzlic vsemu pokažite, da na »cvdprefekturo, v katere skladiščih bo revica praznovala božične praznike, medtem ko bodo »eni čitatelji zaman čakali na njen prihod, za-Itaj uredništvo bo težko utegnilo pnred.ti idrugo izdajo. KAM NA SILVESTROV VEČER? Marsikdo pravii: nikamor! Toda Ti, mifilim., nisi med temi, in se pripravljaš, da posetiš večer, ki ga priredi pevski zbor -Pevskega in Gorici. Na Silvestrov smo veliko pridobili. SV. LUCIJA V stave siaremu letu bodo imela v naš* na^b'ižji ck&lici ra^aa druživa zabavne večere v razi« obliki, «21110 pri nas v Sv. Lu- no petsečali prireditve Čitalnice? Odgovor na to bi bil kratek. Imamo namreč pri nas v Sv. Luciji, kakor pravijo, dva ali celo tri tabore. Imam«, čujte in strmite, *ltberalce» (po domaće «framasone*), klerikalce 'po domače kršč. socija-tee) m zastopnike rdeče garde. Najhujše pa nastopajo, kakor se slaši, takozvani ^liberalci*. Pravzaprav bi jih nihali imenovati k-emuniste, kajti «m baje nočejo sploh pripoznati sedanjega odbora, še manj pa načelnika istega v podobi gospoda predle cinika. Vse naštete struje sa žele samostejnosti, t. j. hrepenijo jk> njej, nastanejo pa vse nadstrankarske, ko je treba reševati razna vpraianja. ki se tičejo društva. Tajnik društva pa dobi takoj nalog, naj vpiše v zapisnik, da je društvo nadstrankarfko, ne sme imeti v svojem Znanost ln umetnost DANIEL DE FOE : RoUbson Cruoe. Za slovensko mladino priredil Vladimir Levstik. Z barvno naslovno sliko in 7 celostranskimi ilustracijami po izvirnih risbah Rajka Šubica. Založila Kleinmayr & Bamberg, dr. z o. z. v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 28.— Din, vezani knjigi 32.— Din, s pošto 3.— Din. več. Ako je v besedah nemškega pesnika, da je -najboljše baš dovolj dobro za mladmo», le količkaj resnice, potem smemo ceniti slavno zgodbo o Robinsonu nad vse knjige tega sveta. Mladež vesoljne zemeljske oble je oddala zanjo svoj glas in priča zanjo leto za letom, vsak dan iznova. Ni ga kulturnega jezika, na katerega «Rcbinson Cru-soe» ne bi bil preveden, ni ga pismenega človeka, ki ne bt prišteval te divne knjige med najdražje spomine svojega detinstva. Še odrasli je ne moremo odpreti, ne da bi nas iznova uklenila v svoj čar. Nič čudnega ni tedaj, da je «Robinson Crusoe^ od svo- ZAHVALA O priliki nenadomestljive izgube gospe KrSsftSne Hr@¥i!e roi. Kova? si štejemo v našo posebno dolžnost zahvaliti se preč. domačemu g. župniku za dušno tolažbo, prečastiti duhovščini, bi. gg. dr. Lokarju in dr. Bačarju, si. domačemu šolskemu vodstvu in si. učiteljstvu, vsem dragim znancem od bHzu in daleč, zlasti domačemu prebivalstvu, ki je počastilo predrago na katerikoli na in. Vsem tem in drugim srcem bodi povrnjeno stoterokrat. Žalujofi ostali. ZAHVALA Globoko ginjeni po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja ob priliki izgube naše ljubljene Joslplne S@bula izrekamo svojo največjo hvaležnost vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo družini Antonič. Bog plačaj vsem. BRESTOVICA, 24. decembra 1925. (849) Žalujoči ostali. f^erio^i vdovski' d o m" kdo/st želi\^eha prest^drugih čatsopiscv kot onih, ki' soj jega prvega pojavi jenja med Slovenci tudi, PODLISTEK E. PHLILIPS 0PPENKE1M: hm iEaj gospoda Mm Ita Prevel France Magaiaa. < Aii niigiitt, d« jc prišla v Evropo zaradi Jo-ce>yoa Thewa? ^ vprašal Brightman. *Oh. Jocelyna Th«wa naj vzame vragb je odvrnil Crawshay srdito. »Mislim da ne! Oba ava videla, da sc lc ni posebno razveselil. Gotovo je naimnlejdi človek na svetu » Teieionski zvonček se je zx>p*t ogjasil. Craw-ghai je pograbil za aiutolko. Govoril je Hens- «Glsde uniforme sem se zmotil,* je naznanil. nMfadi mož nosi uniformo kanadskih letalcev fti ye brst gospodične Bererley. Naziva>o gfe kapitan Beverley.» brat!» ye vzklckml Crawshay. ♦Manjliajoči člen!» je mrmral Brightman. Med tem se j« mala poj edina v restavracij* fcotela Claridge razvila, vsaj v kolikor se tiče obeh mož, v živahen in radosten obed. -Ona se ni izpostavila nikakemu riziku,» 1 prosila, »Moja neumnost je, če sem res vznu-mu je zagotovil Jocelyn Thew. «Svoj del je ona'mir ena. Reenično nisem imela prav nič opra-i z vršita izborno. Povsem mogoče je,» je nada-1 eval s čudmrn blidtom v očeh in s posebnim hladom v besedah, «da boste morali vi izbrisati preos.ali dolgb Beverlei se je nemirno zganil v svojem stolu. Zapomniti si morate,» je rekel, «da «0 se stvari spremenile. Zdaj nisem več prost. Vsto- Sii sem v armado ko-t nekak pustolovec, a pri ogu, Thcw, stvar mi j« prešla v kri. Jaz no- «Zadnji pondeljek smo vrgji več tisoč kopiji ga nepozabnega dogodkaf3> j* odvrnil Jocelyn predsednikovega govora», e pripovedoval ka-' pilan Beverlei .To jim bo dalo neka misliti. Mladi čsstUik se )e stres«! m prijel za čašo, Oni vedo samo tisto, kar jim je povedano. Po- katero je izpraznil, slednji oddelki jeinikov, ki smo jh dohili, sp -Kakšna je ta usauga?» je vprašal, bili trdno prepričani, da ;e eden njihov h ar- «V aša sestra je opravila službo bolniške madc-h korov ie v An#ji in da >e vsak hip strežnice pn osebi, za katero sem se zanimal pričakovati padec Londona.: *n kl ie b,la P1"®! °P*nra»f ▼ "f«" bohiišn:ci,» „ , t T ie poašmeval Jocelin. -Ta oseba je bSl neka -Vsa vojna se napačno umeva,» je rekel Jo- An^Icžf ki ^ ^^ 2elel dojeti v svojo domo-celyn rhew. vino precj 9mr|jo.s Mladi mož se j epretegnil. Obedoval je izbor- «Jaz tega ne morem prav razumeti.® je dejal, \ * JL ^TJ 1 ii^Ke ne , ruviitm o mn nV vr^fal Jvt^vil C vn a5a. tu____ l fem, da pnde ks? med mene m slavno iivi^en.e, ki ga doživljam zdaj.» JoceIyn Thew je odobravajoče prikimal. *To je pravi duh, BeveHey,» je pritrdil. «Jaz sem vedno čutil, da je v važi krvi nekaj živega. Pravi duh imate! Vala sestra je po-kazala isti pogum, ko je bito potreba.* cOh, ne vmešavajte m« v to, prosim vas!*» mu je segla ona v besede. " «Izgleda, kakor da si bila prisiljana v to* , je rekel njen brat preteč«. «In jaz »e tega ne veselim posebno. Svoje dolgove lahko pfačam sam » *V njegovem glasu se je rasodevala vstaja oča ieza. Katarina ie polotila svoje mehke prste na njegovo roko. 1 «Ne domSšljut) si stvari, prosim te, Dick,* je ^ko in pogum se mu je vračal. Stavil e vp aSa- kapiian Beverley. JoceIyn Thew še je ozrl nje, s katerim se doslej ni upal na dan. brezskrbno okoli. Njegovo zadržanje je bilo vse •Nobena stvar se mi ne zda tako čudna,» je prej kot sumljivo, a odgovoril jc žele, ko se je rekel, «kot to, da sem naiel vaju dva tukaj, prepričal, da m niti natakarja blizu. Kaj te e prineslo sem, Katarina?* «Po nekem mojem zelo važnem načrtu,« je Nastala je kratka tišina. Katarina ni vedela, rekel, • e bilo potrebno težko bolnega moža kako naj odgovori. Bil je Jocelyn Thew, ki je prevesti v Anglijo, ne da bi to vzbudilo sum fjel ta poziv g;ede popolne istinitosti njegove bolezni aH par tednr> je po-asnll, »sem se oglasil glede njegovega kopmenj« po domovini. Da si pri v aii sestri v New Yorku Prosil sem jo, naj zagotovim to, sem izrabil Ime in socialno sta-mi stori neko uslugo. Privolila fe. V vršen u i* lišče vaSe sestre. Ako se ne motim, BeverJe ste usluge je doepela na pamiku City ol Bc -ton ste mnogokrat po vda rja H, da obstaja neka v Anglijo » napram meni. rol tistega dolga je plačala vaša -Ka sta se vidva videla večkrat tam? Saj sestra s svo'o nslugp.* nisi nikoli omen'Ia gospoda Thewa v svo ih «-Pa vendar niste zapletli Kataitne v kak ne- vprašal mladi častnik raz- «Vi torej pogestoma letate preko nemSke pismih Katarina?* P črte na bo:iščureh?» je rekel Jccehm Thew. 1 «Va*a sestra :n jaz se nisva srečala od neke- b DŠten posel?* je urjeno. viti in gospod Thcw je bil v vsakem oziru oi> ziren.* • Naj bo že kakorkoli,* je menil Jjcclyn Thew, «jaz misHm, da bo boljše, če botno o tej« stvari razpravf&ti ob drugi priliki, ko bodo sami. Lahko se zgodi, da omenimo stvari, kl za javnost niso primerne.» Za trenutek ko se njegov« srečale i mla-deničevitmi. Slednji je strepetal in jih povesil. -Zaka' naj jih sploh Jadaj omenimo? ie vprašal. «Ah, dobro, bomo že videH. Kai misliU, ča bi ili zdaj malo v glodaHKče poslušat koncerti V gledališču Alhardbra imam najeto ložo. Katarina je tako* vstala. Vsi so počasi odšT. proti predsobi. Dočim je tam Katarina postala, da doH svoj piašč, se je Beverl«y obrnil prot' svojemu tovsriiu. '.Pofliuiaite me,* je rekel. «Vi veste, da m«n| ni zase, toda kakfoo igro igrate zda ? R©snioa je, da ne vem mnogo o vašem življenju izpred tistih je v par besedah ta-le: Kruta usoda pisatelj in novinarja, ilci ga idealizem in dobro srce, pomanjkanje cneržije, pa čut do trpečega sočloveka, priti-Tajo do neizprosnega poman kanja in mukotrpnega glada v vseh fazah do telesnega in duševnega izčrpanja. V najmanjših, pa zanimivo in pomembno izbranih podrobnostih riše pisatelj posamezna dejanja -in njih posledice, v po-sebe pretresujoči položaj, v katerega sc čedalje bolj pogreza unak. Glad, mraz in najhujše pomanjkanje izčrpavajo trpina v vseh stopnjah do nezavesti. Razvoj dejana je tako plastičen in učinek opisovan a tako pretresajoč, da brav-ca globoko gane in nehote vzbudi njegovo sočustvovanje. Poleg tega *e roman podan v dobrem, g'adkemt za slovensko uho blagodone-čem prevodu, za katerega že dovolj amči ime preva alćevo. Kratkomalo: Ta novo izišli pripovedni spis bo gotovo vzbudil pozornost ne samo r»ri bravclh, ki išče;0 v čiivu zgolj zabave in razvedrila, ne 'o tudi pri onih. ki pobožno už va u detajle tudi iz stilističnega 'n psiholo-gične^a vidika Cena :e nizka. Knjiga se dobiva pri založn:ci Zvezni kn 'garni v Ljubl ani. Cvetka Golar, Bra je in ses«.re v Gospodu. sanje poletnega jutra. Splošna kn ižnica zv. 61. V Ljubi i ni 1925. Založila Zvezna iiskarna. 156 strani Ćena broš. D n 24.— vez. Din. 32.— Pisatelj Cve .ko Golar jc pravi in pristni otrok narave, pevec žitnega pol a. Njegova deviza e: Oj iaz pa grem, na polje grem zeleno. Videl in sišal bom sanje žita in rož!>. Njegov notran i pristni pesniški vzklik se glasi: «Ze se začer-ja pol e, že se temni ob moj acsm visoka n iva, že me objema duh zorečega žita, duh zeml e in svobode. Pozdravljen, veličastni, nebeški moj dom!» Njegovo zabubi eno pismo se začenja: Dobro jutro, Ančka! Poslal bi ti cvetoči pozdrav z dehtečih, modrih vijiolic, ali šle so s pemladjo iz naših gajev, poslal bi ti v nežno voščilo div ;h, rdečih rož, ali se bojim, da bi se ranili tvoji prstki, na neusmiljenem irrru, ki jih cbda a, pos'al bi ti v vroč spomin plamenečega maka, iki ga je rodilo naše polje.•> To e pristen, nepokvar en pesnik prirode. Cvetko Golar, kakor se v najpristnejšem odsevu zrcal' v na'večji meri v njegovem pripovednem spisu Bratje in sestre v Gospodu >. Ce e Golar s svo ima zadnjima oderskima proizvodoma izzval raz'ične dojme za sebe in pr.oti seb . je v tem pravkar izišlem delu, ki datira iz pre šn.jega časa, brez vsakega dvoma na višini po svo em stilu, po šegavosti Golar je v jem spisu ustvaril sMko čisto posebne, slovenske boherre, kakor je Golar sam pravil pravcati slovenski bohemien. Vsi n egovi unaki in ■junakinie te krasne povesti .Bratje ;n sestre v Gospodu», kakor se sami naziva:o, so pnslne slovenske postave, ki živijo svo e posebno ?iv-l"en;e v san avosti. vzajemni udanosti, vriskajoči in plaka:ooi, kakor jih zajame hip. Prepričani smo, da bo vsak prijatelj dobre in raz-\edru oče kn i^ e z velikim zadoščenjem in z napetost\o vžival to nežno-mično povest pristnega Golar a. A. M. Doslo)evski>: ^Zapiski iz mrtveca doma«, roman v dveh dcl'h, prevcl Vlad. Levs.ik. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Splošna knjižnea, zvezek 59-60 I. del, 260 strani, broš. Din. 36, vez. Din 46, II. del 21*2 strani, broš. Din. 30. vez. D:n. 40. Veliki ruski pisatelj Dostojevski), avtor C Besov* :n . je podal v »em svetovno-znanem romanu plastično s1;k0 življenja ruskih kaznjencev v takozvanih katorgah, utrjenih jetniških taborih v Sibiriji, v kater h mora o prestati civilni 'n vo aški obsojenci dolgoletne ali dosmr ne kazni Uredba v ka-torgah, življe-r.ie kaznjencev v niih, do na man šega detajla, pretresljive z^edbe in zločin', k: so nesrečneže dovedli v te p«ro?lule jetniške naprave, razni čistokrvni ruski tipi. nadalie razni dogodki; nežna ni a i usodepolni. ki se razv^a;o v tem pestrem, če-tudi eno' čnern, ž votaren u; vse je opisano z de a:lno natančnostjo n v mojstrskem sloffu Ta veliki, turobno veseli kos živ! en a rusVh > bso encev pri veže bralca tako močno, da s težkim utrpom srca sled pisatelju. Padanje breftpoMteMtt t Cehorfovrfki Število brezposelnih, ki so iskali dalo pri posredovalnih ustanovah se je koncem meseca oktobra zmanjšalo na 39.743 napram 42.440 koncem septembra Jugoslavija in Romunija konkurirata češkemu steklu. Iz Prage poročajo, da je v praških mero-dajnih krogih vzbudila veliko pozornost vest, da išičeta Jugoslavija in Romunija sposobne čehoslovaške steklarje. — V Romuniji ustanavljajo nove steklarske tvornice. Ravnotako grade v Jugoslaviji, in sicer v Zaječaru, novo steklarsko 'tovarno. Na ta način je ogrožen izvoz čehoslovaškega stekla na Balkan. Odpuščanje tekstilnih delavcev na Poljskem. Poznanjska manufakturna tvornica je odpustila 4000 delavcev. Tvrdka Groh'mann &. Schieber se je odločila znižati število delavstva. Znana tekstilna tvrdka Gottesdiener je ustavila plačila. Pasive te tvrdke znašajo okrog enega milijona zlotih. Svetovna produkcija sladkorja. Po podatkih londonskega < Economista > znaša letošnja produkcija sladkorja okoli 24 mili-:onov ton. Omenjeni list meni, da bodo sladkorne cene kljub povečanemu konsumu padale. Obtok novčanic Narodne banke SHS znaša 5.977.065 470 dinarjev. Med 8. in 15. t. m. se ;e obtok znižal za 105 milijonov dinarjev. KAM ITALIJA NAJVEČ PRODAJA IN KJE NAJVEČ KUPUJE? Italijanska izvozna in uvozna- statistika zadnjih 9. mesecev t. i. nam nudi sledečo sliko: Trgovina Italije z inozemstvom (v milipaiiii lir) Prvih 9 mesecev 1924 Uvoz izvoz razlika Skupaj 13.794 9,785 — 4,009 Prvih 9 mesecev 1925 Uvoz izvoz razlika Francija 1.723 1,436 — 287 Anglifa 2,026 1,386 — 640 Nemčija 1,507 1,472 — 35 Švica 367 1,167 H- 800 Zedinjene države 5,040 1,336 .— 3,704 Avstrija 473 514 -f- 41 Čeh oslova ška 357 124 — 233 Argentinija 1,091 1,336 -f 245 Ostale države 7,213 4,019 — 3.194 Skupaj 19,797 12,990 — 6,807 Statistika nam ka-že, da je uvoz napram letu 1924 porastel za 6003 milijone lir, izvoz pa za 3205 milijonov lir. Trgovinska bilanca ravnotežje. Pasivnost napram Nemčiji je prav maihna. Pomisliti oa moiamo, da se Nemčija nahaja v hudi industrijski in finančni krizi in da bo napenjala vse sile, da bi v Italijo čim več izvažala že z oziram na sklenjeno trgovinsko pogodbo. Največjo pasivnost zaznamuje trgovinska bilanca v prometu z Zedinjenimi državarm. Izkazuje namreč pasivnost v znesku 3704 mila?snov lir. To pasivnost pa je treba pripisovati ogromnemu uvozu ameriškega žita v Italijo. Sledi ji Asi&Ha s 640 milijoni, Ce-ho&lovaška z 233 in ostale države s 3191 milijoni lir._______ lorstsia peroni« TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Tore bianca 19, Telefon 44-J9 ima v zalogi: Posnemalnike: znane tvrdke Mayfarth». Slamercznice: od 8 in 10 col. znamke «May- fahtrt». Orala št. 6, osipa n ke, orala za vinograde $er plužne glave št. 8 Rečno orodje: šape vseh vrst, sekire, motike grabi e, vJe, toine škar e, cepiine nože itd. Amerikansko leptvo za sadno drevje «Tree Stichy,>. . Orehove w. sedamo ve tropine zmlete m v kos h. , Med. naravo' cvethčni med po Lir 10.— kg, za večja naročila popust. Semena detelj in trav ter vsa vrtna m poljska semena. U-nctna gnojila: 15-17% superfosfat, viš*eod-stolno kalifevo sol amonijev sulfat in Tomaževo žlindro. . he-.e sli.raorezaice znamke «Mayfarth» imajo v ifclogi: v Sežani: v trgovini Goijevaček, v Ti ni vem: Mlekarska zadruga, katera ima tud! večjo izbero plugov znane tvrdke cČer-v.nka :n Cibak». Tržaška kmetijska družba v Trstu. Mm Hnsonie In gospodarske Zmanjšanje obtoka novčanic. Obtok novčanic jc 30. novembra t. 1. znašal 21304 mili i one lir. Napram mesecu oktobru se e zman šal za 276 milijonov lir Nove investie je kapitala v delauke družbe. Med 12 ju1; je m in 30. novembrom je bilo nanovo naloženega kapitala v it al. delniške družbe za 2821 milijonov lir. Investicije kapitala so v samem mesecu novembru znašale 638 milijonov lir. Denarne naložbe dne 30. novembra. Po&tne blaga ne so upravljale 10330 milijonov lir. hranilnice 12396 milijonov, banke (£ na j večh 31. okt.) 3235 milijonov in pokrain-ski kreditni zavodi (47 po številu) 3857 milijonov lir. Brezposelnost v Italiji. število brezposeln:h e 31. oktobra znašalo 85 769 de^vcev. Število »e napram 30. sept-porastlo za 3005 oseb. Napram istemu raz-dob u lanskega leta je zaznamovati padec števila brezposelnih za 31.290 oseb. DEVIZE: Trat 24 dec Amiterdam od 990.— do — Belfija ed UJ-doll^O. PaH. 91 50 do 92.-Lonllin ođ 1 >0.10 do 120.^0 ; New ^ erk od 24.70 do 24.AS: špiuiija (U 'Ml — do ; Švica od 477.-- do 430.— ; Ateoe od 31. - du 32.ot>; Berlm od 5H6- do 51*4.- ; Iiukarešt od 11.- dO 11.76 Prara ed 73.40 do 7.3.90: Ograka od O.OJ4* d» Lhmaj od ~.34.> do —.3*5; ^n^tob od 4HM0 do KeD«6ij«(k» obvesoic« 6740. VALUT15: lr»t; j4. decembra. Avstrijsko kroa® od 0.0340 do 0.0353; dinarji od 43.25 do : dolarji od 24.63 do J4 80; novci po 20 frankov od 94.— do 97 — luut šterling od 120 - do ViO.25, _ ček, Sverca, Malalan, N. N. Novim, J. Anton-čič, Gruden, Fle^o Marij, Fletfo Božidar, Vi-rant Angelo, BraUna Stanko; po 5 Lir: N. N., Maša Gromova, N. N., N. N., Jeretič Elza, H. C., Karla Ščuka, N. N., Vechiet; po 2 Liri: A. Nerničič. J. J., Fecfolja; Ferluga Dm 30.—. Vsem cenienim darovalcem, kakor požrtvovalni nabiraika srčna hvala! (denar hrani urad Sol. društva*). Darovi objavljen v 299 št. «Edinosti» z dne 22. t. m. nabrani potom gdčne Roza Roze iz Št. Vida pri Vipavo so namenjeni ženski podr. «Šol. društva* v Trstu. Med darovi v 294 št. «Edinosti» popravljamo v toliko, da je L 30 — daroval g. Simonič Karel in ne Sinuunič kakor je bilo pomotoma objavljeno; v St. 298 pa bi se namesto Rupin moralo glasiti Rap&nc. Vsem cenjenim darovalcem kakor požrtvovalnim nabiralkam srčna hvala! Gospod Josip Cink daruje L 25.— «Šolske-mu društvu.» N, N. L 50.— kot božični dar «Šolskemu društvu-. Dobrotniku naših malčkov, ki se jih ob vsa-ki priliki spominja srčna hvala. Za božičnico ženske podružinice Šol. društ.» daruje gospa Marija Gaberših^L 20.—, v isii namen Mari a Koritnik L 5, namesto šivilji V. doda Ana S- še L 5.— vkupno L 30. Za božičnico ženske podružnice «Šol. društva » darovali na polo g. Save Sancin: Mirni Res-ova L 15.—; pa 5 Lir: Marija Sancin, N. N. L uba Kraljičeva, Brana; Lina Zerjal 3 Lire; po 2 Liri: Dora Krai ič, Milan Cuk Marija Zobec, Koradin Marija, Tomaži Uršula, tSoi-Ćič Josip; po 1 Liro: Felicijan, Kozina Anton, N. N., Servo Čtdt, Slavec Antonija, Jos-p Žerjal, Ćesni'k Mario, Alberti Marija, Korošec Anton, Zobec Miha, Montanja Urša, Montan.a Josip, Mario Montanja, Irma Kofol, Bikca; N" -N. 0.70, vkupno L 75.70 (denar naložen). Na polo gdčne Anice Pertot: Grom L 50.— po 20 Lir: Pereles, Hausar, Kralj Peter, Iva-niševič, Serbus, Pertotova; Pasquali L 25; po 15 Lir: Eržen, Kvekič, Stare, Raffaelli, Fab(an Ivan, Clalupa, N. N., po 10 Lir: Mrkušič, Kralj, Stahlova, Jež, Mikelič, Zerjal, Čok, Donncel, Sudek, N. N., Bogadi, Stverak, FWiaček, Maly, N. N., Ferluga, N. N., Goljeviček, Stmkelj, Ger-mek, Kravos, Pitaco, Zajec, Bastjančič, Daneu, N N., Pertot, Budal, Sckaffer, Baučer, Ljubi-čič, Nonveiller, Aldova, Pribyl, Theodorovič, Kohoutkova, N. N., Biz'ak, M. Fabian; po 5 Lir- Paleologo, N. N.( N. N., Šembera, Taglia-pietra, Mach, N. N., Pečan, Sardinko, ,N. N., in N. N. 2 Liri vkupno L 752,— denar naložen. Na polo gdčne Elize 2$ur: Karolina Tuzar L 30,—, Fani Narode L 20.— po 10 Lir: Lampe Marjeta, Iv. Počkaj, Ivan Bidovec, Ljudmila Črnigoj, Andrej Šlrca, Lojzka Abram An ca Zavadlal; po 5 Lir: N. N., U. L., Tončka tfr« Angela Košuta, Karolina Pifičanc, Man a Pompe,N. N., Justina Turk, Skomschey, Mašcva, Urška Zupane L 3.— in MiHca Jelen; po 2 Liri: Neimenovani, Ivanka Birsa. Vkupno L 180.— (denar naložen). Na polo gdčne Milice Golob: Milko Gerdol L 50__Ivan Kerie, Ema Kerže in Čok Andre] po 25 Lir; Albert Povh, Dragica Malalanova vsak po 20 Lir; po 10 Lir: Lekan, Povh. Ljuba Č., Slamič Emilija; Lavrenčič Alojz L 15; po 5 Lir: Ivan Domicelj. Černigo:, Son a Škamprle, I Son'a Se d makova, Pahor Lidija 3 Lire, Boik 2 Liri j Princ, škatljo sira, Špehar Josip 2 kosa blaga za obleke. Vkupno L 245.— (denar na- ložen). . Vsem cenjenim darovalcem kot nabiralkam srčna hvala, Darovi za «Draško kuhinjo^. G. Angel K.o-drič: 5 kg testenin, Yt kg pražene kave, 2 kg sladko-r a, 5 škate^ zmrznjenega mesa Nabrali v Medani po ^dč. Pennovi: Kg 5 li- žola, 40 kg krompirja. Nabrali na Grahovem, Koritmci, Zarakovcu in Sood Bukovem: 6 kg pšenice, 2 kg ječmena, četrt kg zabele Izasek), pokajena prašič;a noga mulca, kos prešič ega hrbta, 40 kg fižola, 40 ,kg repe in krompirja, poleg tega so^ darovan neznani darovalci Lit 20 in da bo pomo število daruje g.a Provčeva Lit 20. .... Vsem darovalcem bodi izrečena na'pr s^cnei-ša zahvala. JAKOB PERHAUC velika zaloga vina, žganja in likerjev ustanovljena leta 187* Trs«, Vi* S. T. Sidla* 6, telefon 2-8« Vedno v zalogi in po cenah Izven vsako, konkurence : pristen Istrski tropinovec, kraški biinjevec, kranjski slivovec. Lastni Izdelki: šumeča vina kot Šampanjec, šumeči istrski refošk, Lacrlma Cristi in druga. Spodellteta: Jajčjl konjak In Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor tudi PRISTNI MAL1NOVEC itd. (671) KROHE plačuje ALOJZIJ POVH, PlflZZB Garmaldl Z prvo nadstropfe Pazite na naslov! Pazit« na naslovi Najvliie con« plačujem za 141 Vaifi&ib^MB 9 11IBS Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na | deb lo in za družine Viale XX seitem. ! 2>fe 94 (prej Acquedotto) na drobno in za ! družine Via 6iu3iani 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik (47} PR. ŠTRAMCAR. sa®®: i Zobozdravnik Dr. O. Sarcloč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ODPRE dne 1. januarja 1926, svoj ambulatorij v TRSTU 829 yia K. R. Imbriani 16,1. (prej Ha i Giovanni) 3g , iH^^ kun, slatiCf lisic, dihurjev, vitfar, ve^c, k p«© ?/, divln in domacžli zafcav. D. WINDSPACH Trsi, Via Casara BaUl&li Š2. 10 13. nadstf., vrala lo (»i Sprejemajo se pošiijatve po pošti IZŠEL JE j Prodaja se v Trstu v Tiskarni ,Edinost4 | Via S. Francesco 20 in v knjigarni J. Šloka Via Milano 37 ; v Gorici v Katoliški knjigarni Via Carducci 4. JC* po L. 2.10 komad Zlsio. i)riiisate, platin. 21-krndK zlate ksniađs kupuje in plačuje po narjvišjih cenah Albert Povli — arama Trst« V:a Kazeini 4S retilslrovana zadruga z omejenim poro5tvou> nraduje v svoji lastni hi$l ulica Torrebianca 19, L nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči r<*čun in vloge za Čekovni promet, ter jih obrestuje i^r s3o 4% večje in stalne vloge po dogovoriL Sprejema „Dinarje" r.3 teko?i ratun in lih cbrestojje po doa&varu. Cav*k od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna meta po dogovora. Na rszsotaso varnostna celice (safe) Uračae ure za stranke oi 87ž flu 13 in od IS do 13 Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 23 - OT. HajslarejSTlou. denarni zeuođ \ ------------- m .—i" j l Kdor rabi Pohištvo, šivalne stroje „Singer" in druge potreb, za stanovanje naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER Trnovo pri Bistrici In Opatija predno kupi kje drugje s firmo In reklamo tvrdke v slovenskem in italijanskem jeziku se naročaje v TISKARNI „EDINOST" V TRSTU, ViaS^ Francesco d' Assisi štv. 20 g&T P» n,zki cenl- ^ •sni! DAROVI _ V poćaSćenje »|>omio* so darovali potom gdčne Marte Mar-tclanc L 1346.— in 30 Dinarjev. Darovali so kakor sledi: po 200 Lir: Fran Kovačić, N. N., Ternovec Viaidko, Mihelčič Jos p; po 100 Lir: Puhalj in Podruž. l^ub. Kred. banke v Trstu; Dr Vratovič L 50.—; po 25 Lk: Janez Setuto, Bolček, Klun in Pilit, Nečitljivo, Fran priimek nečitl'iv; po 20 Lir: Nečitlivo; N. N. 15; po 10 Lir: Bratoš Jos , N. N.( Ihubatčk, Terpin, Go-mizel . A. K. V. M. Janko, Gvozdanič, Mirkuš, Đr E. Bune, Iveša, Star, Frida Gromova, Maša Gromova, A. Martelanc, M. Luxa, Sioven- F. BUDU Trst — Cerso Oaribaldi 35 (Podruinica Vte krilna«• 1) »Bs^a- IZŠEL JE: Roman v treh delih GČ PRETEKLOSTI Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolag« z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briijan- ' tov. dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) •si Spisala V. J. Križanovsk^ Iz ruščine prevedel IVAN VOUK. ^ r nn noSti oriporočeno L 7 40. V inozemstvo PfrM oro« Naprej posPlanemu znesku. - Roman je iz-daL izPza o/ila Ti,karna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trslu, Via S. Francesco 201., - Knjigarna ). *(nlrJ1 via Milano 37 in Žen. dobr. udruženje v Trstu, NariSrnS Carducci 7. - Kraigher losip, Postojna. TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA v TRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom VSA PIES3L1KGI ĐH PALSSTJUNA 4, pritHlje Vezane Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 po 1 4'la - Vrečie vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. = Davek na obresti plačuje zavod sam. j- I Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. | - m\mn tuđi vloge ca tekočI račun v DInarJaH ter Uh obrestme idagodstlSe. s 5 Daje posojila na menično poroStvo, zastavo vrednostnih papirjev, I al! dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. g S PoMno-hran. ra?w»># ^27- Telefon 16-04^ J Uradne ure od 9-1 in od 372-572 pop. lEIMSIl L Uradne ure od ! ■ IIMIIII TISKARNA .EDINOST'v TRSTU —-______—-----------------—:—:— t Izvršuje vs« tiskarska d9la ^^a{modernar»m stilu kakor 1 tudi v včbarvnem tisku. Rarp^aga ^naJmo^rt^lTn^ron, f t>r "*»ci)«klm »trojsm j Vsa naroČila aa_favrieeM>MHMW Ulica S. Francesco d' Assisi 20 iaa mi