The Oldest Slovene Doily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Ncjs+arejšI slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni Volume XIX. —. LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) AUGUST 7, 1936. številka (NUMBER, 186 AMERIKI SE OBE 1^4 mer/š^o unijsko gf6<]r^e sprejem ^ ^ v. o of olimpijskega zmagovalca # IMDUE l&ni napovedal JkŠnjo sušo, prerokuje, ® odo nastopile kmalu •^ove pogubne povodnji. ki Maxwell _ napovedal za prošlo zi-ki ip ,°5° in silno sušo. Sre v dve smeri v Cl^velandu so v teku priprave za veličasten javni sprejem zamorskega tfkača Jesse Owensa, ki si je 'v olimpijskih Ultimatum Lewisovi skupini prinaša siguren razkol v A. D., F. Lewis in njegova skupina ta ultimatum brezpogojno odklanjajo in nadaljujejo s svojim delom. Lewis ima v načrtu kampanjo za pridobitev štirih v Berlinui priboril tri .... v, naslove olimpijskega prvaka, mdijonov novih članov. namreč v teku na sto metrov, v skoku na široko fin v teku na Slovenski dan na de-velandski razstavi WASHINGTON. — Odlok ek-sekutivnega odbora Ameriške delavske federacije, s katerim bo deset unij, ki vodijo akcijo za letos tepla Ameriko ie I organiziranje ameriških yaj izjavil da bodo Združene ^^l^vcev na industrijski podlagi, '^izave WnK. .1 , nove hude . ta vr deževje, pravi ? po preteku tridesetih dni izključenih, ako se med tem ne podvr-eksekutivi federacije ter Gm napolnilo struge rek' svoj industrijski odbor. VT«Q»W UICLVI ^ . ranaKMnapmredovabc, bol*%° OKbmirapokuio akuge nade zaliva pa do Ka-|f naposled privedla federacijo Mehii ^'■egove% preplavilo njihove začelo T ^°^°radu se je to že deželi« reke so vsled sle iti ž dni zelo nara- ->e v ® poplavo. Tudi kjer pričaku-"^—državah, reke v 1 ^ začele nevarno plave; ZTf ^^xwell prve po- do razpoke razkola, ki se naglo širi v bolj in bolj nepremostljiv prepad. Lewis in njegova skupina, ki skupno reprezentirajo nad en milijon članov A. D. F., torej približno eno tretjino njenega celokupnega članstva, se ščati nevarno nara- nikakor ne nameravajo bo n, "eževje, pravi Maxwell P°daU odloku eksekutive z Gree-% nasWpom jesmJ na čelu ter opm*iU ti g °(^Ni se bodo začele širi- za masno organiziranje sevanja, »nwrakih dekwrev na podkyp leto&J kraje, ki jih je udarila ^^^^la: Ena sama velika unija y suša. I za vsako posamezno industrijo! ^.^Ptembru bo "oče rek" Mi-1 da bo teh deset unij ter že spet znorel j Preteku 30 dni izključenih iz iitiičevgj^ svojih bregov in % Pot bo prišlo vramen- astronomsko We Y 1- ^ ^^^Glji na kolebanju T'c lumne KI jih zvezni mor- ^%je urad napo- ^ naprej, po ftnio zažiranju vpliva-°^ločaiQ ledene mase, te pa (^agi i Maxwell je na ^*^10 }iav>r5^. ^^ojega sistema »v,„„. že o božiču, pred m ^ bo sus!^^"^v j® napovedal Ig ponehavati o- Julija. • **& cestah ^^^0 se je svo- jknje avk> ! ? ^ vedn ^^^velandskih ce- ^eliko številu, na , Zftigv. ^.vtomobilistov, da nebi ^>iii_ P evidnega biciklista pi ^ ! "''»M ljudje ki - " Po k ' ' je /° »»Mkljih ze_ " '» Wraf TOziti, otro- v!'*"""!« povpraše- sp zelo veliko. 2a razstavo de, cih IS?,: I^govcih" =1* UkJ: Waterloo RH v C? ^ ' dr. A. A. ."»kar'T' 1533^^'°7 Delavskem Hj'"'' Mulle, S7'°° St ' Marion 'u-u Waterloo 61%^!* Ave *033 % t 8t. Grdhm. Vsf ^ ^Sodtioot Poslužite da nabavite %%kr 2%; da w phhranke zbori So pri mla- He*";" "■ ot°?' t.Op y federacije in posledica bosta dve uniji, ki se bosta udarili za premoč in izmed katerih bo ena morala prej ali slej podleči ter se umakniti drugi. Da bo prišlo do tega konkurenčnega boja med A. D. F. in Lewisovim Odborom za industrijsko unijonizacijo (skrajšano: O. I. U.), je dal Lewis že jasno razumeti z izjavo, da pripravlja načrte za intenzivno organizacijsko kampanjo, katere cilj bo pridobitev štirih milijonov novih članov za OIU, ki ima za seboj zdaj zvrhan milijon u-nijskih delavcev. Lewisov odbor se sicer ni formalno odcepil od ADF, toda Lewisova izjava, da se ne bo oziral oa ultimatum njene eksekutive in da bo nadaljeval s kampanjo z masno organizacijo delavcev na industrijski podlagi, pomeni za praktične svrhe prav toliko kot odcepitev. in ustanovitev konkurenčne unije. Trideset dnevni odlog, ki je bil dovoljen lewisovcem, da se med tem lahko premislijo če bi jih bila volja, pa nikakor ni bila kaka mirovna gesta, temveč se je odbor federacije s tem samo držal pravil, ki določajo, da se mora dati izključenim unijam 30-dnev-ni odlog v svrho premisleka. Končno odločitev v zadevi te izključitve ene tretjine članstva A. D. F. bo sicer podala konvencija v novembru, toda nobenega dvoma ni, da bo konvencija samo potrdila sklep ekseku-tivnega odbora, zlasti, ker za krive spoznane in na izključitev obsojene unije ne bodo mogle imeti delegatov na konvenciji. Ko je Lewis zvedel o odločit-viji eksekutive ADF so se njegove oči jezno zabliskale, nato je pa odločno izjavil; "Mi ne bode-mo razpustili našega odbora!" Odločitev eksekutive je imenoval kot nekaj "neverjetno in neprebavljivo zabitega." Neki drug predstavnik OIU pa je dejal, da ako bo eksekutiva ADF vrsto avtna industrija s 400 tisoč delavci, tekstilna z enim milijonom delavcev, kavčukarska s 150 tisoči delavci, industrija e-lektričnih in radijskih izdelkov (150,000), steklarska (60,000), kemična (200,000), petrolejna (100,000) in druge industrije. Lewisova organizacija bo z zanesen jem svoje kampanje v te industrije nedvomno izzvala o-ster konflikt z A. D. F. Predsednik federacije William Green pravi; da obžaluje, da je moralo priti tako daleč, da pa je to bilo potrebno ter je izjavil, da odgovornost nosijo "tisti ljudje, ki so zanesli v organizacijo dualni unijonizem." Proti odločitvi je glasoval samo en član odbora, namreč David Dubinsky, predsednik unije oblačilnih delavcev (Ladies' Garment Workers'), ki je jezen zapustil sejno sobo, ko je njegov apel za manj drastično akcijo naletel na gluha ušesa. Lewis ie izjavil, da bo Dubinsky resigniral iz eksekutive. Republikanci računajo, da bo razkol v federaciji škodoval Rooseveltu pri novemberskih volitvah in predsednik unije tesarjev Hutcheson, ki je vpliven republikanec, je bil očitno zelo zadovoljen z odločitvijo eksekutive federacije, v kateri sedi tudi on. Lewisovci pa pravijo, da to Rooseveltu ne bo škodovalo in da v tem pogledu razkol ne bo imel nobenega političnega učinka. Lewisova organizacija namreč deluje za ponovno izvolitev Roosevelta. Uprava Velikojezerske razstave je določila posebne dneve za posamezne narodnosti, ki žive v Clevelandu, in nedelja, dne 9. avgusta je bila določena za Slovenski dan. V zvezi s tem je uprava razstave dovolila razne ugodnosti: n. pr. vstopnina bo prosta za člane raznih kulturnih in drugih društev, zlasti za dve sto metrov, župan Burton i posetnike, ki bodo orišli v na je včeraj Owensu poslal kabelj-' sko čestitko ter ^ povabil, da prisostvuje sprej^nim svečanostim ob priliki njegovega po-vratka v Clevelan*^ kot častni gost mesta. Daturn sprejemnih svečanosti se bo .določilo, čim bodo znani bodoči načrti skromnega zamorskega tekača, ki se j zanimiv. Več drugih narodnosti je od tekaškega prvenstva | je že imelo svoje dneve na raz-, Fairmont Junior High šole po-1 stavi, ki so bili prav uspešni. — rodnih nošah. Nastopili bodo razni naši pevski zbori in mladinski pevski zbori pod vodstvom Mr. L. Šemeta, pa tudi naši godbeniki na razne inštrumente bodo pokazali, kaj znajo. Pričakuje se, da bo program Slovenskega dne prav pester in Ameriška vlada posvarila Španijo Španski vladi je bilo formalno sporočeno, da se jc bo držalo odgovorno za varnost a-meriške privatne posesti v Španiji. Vladne čete so zasedle Cadiz in bile zmagovite v nadaljnjih bojih. vzpel do trojnega, olimpijskega prvenstva. Vodstvo clevelandske razprave pa je že včeraj poslalo Owensu kablogram s prošnjo, da dovoli, da se imenuje en dan razstave "Jesse Owensov dan", tekom katerega bodo Owens in njegovi domači častni gostje razstave. Poročila iz Berhna pravijo, da se bo Owens najbrž vkrcal na ladjo 9. avgusta, kar bi pomenilo, da bi se vršil svečani sprejem okrog 18. avgusta. Jesse Owens je doma v Clevelandu. fclaj"!'*"!«), "vratni- ■"oel b"!ml kra Relifna situacija in krajši delovnik Včeraj se je vršila v županovem uradu konferenca tukajš-nih industrijskih, trgovskih in uposlevalnih zastopnikov, na kateri se je razmotrivalo, kako znižati število brezposelnih na relifu, med katerimi je največ gradbenih in domačih delavcev. Direktor javnega blagostanja je svetoval* da se bi znižalo delovni čas v tovarnah in trgovskih podjetjih, da bi se dalo delo več brezposelnim, kar so pa drugi pobijali ter celo trdili, da bi bilo bolje, delovni čas podaljšati, češ, potem bi delavci, ki delajo, več zaslužili, v; promet bi prišlo več denarja, kar bi zopet pomenilo več dela. Imenitni "zdravniki," to je treba priznati . . . WPA sta sleparila Raymond Little, plačilni u-radnik WPA in Harold Sherwood sta osleparila upravo WPA v Clevelandu, prvi s ponarejenim čekom za $49.47, drugi pa s "popravljanjem" plačilne liste za $46.87, zdaj sta pa oba obtožena sleparjenja zvezne vlade in sta bila postavljena pod kavcijo tisoč dolarjev vsak. Smrtna kosa V mestni bolnišnici je umrl John Terček, star 67 let. Zad- TOWNSEND PORAŽEN V KANSASU TOPEKA Kans. ~ Dr. Town-send, ustanovitelj in vodja starostnega penzijskega gibanja za $200 mesečne pokojnine, je bil pri primarnih vohtvah v Kansasu korenito tepen, ko so izgubili volilno bitko vsi njegovi kandidati za zvezni kongres. Pred vohtvami so bili townsen-dovci tako sigurni zmage, da so stavili 10:1, da bodo vsi njihovi kandidati nominirani. — Town-send je doživel tudi poraz v Mi-ssouriju, kjer sta izgubila nomi-nacijsko bitko oba njegova kongresna kandidata. Pričakuje se, da se bomo tudi Slovenci dobro odrezali in da bodo rojaki iz Clevelanda in bližnjih naselbin v Ohiiu in Penn-sylvaniji v obilnem številu pose-tili razstavo pojutrišnjem, ko bo Slovenski dan. STAVKA CESTNIH DELAVCEV AKRON, O. — Včeraj je izbruhnila v Akronu stavka cestnih delavcev, ki so zasedli skladišča mestnega cestnega de-partmenta na Johnson St. in v zvezi s katero sta bila danes suspendirana posle vodeči policijski načelnik Hefferman in ognjegasni načelnik Woehler, ker nista hotela včeraj s silo razpršiti stavkarjev. Stavka je bila danes odpoklicana, a je vseeno prišlo do spopadov, v katerih je bilo ranjenih šest delavcev. Uradnike "Naše Zvezde" Dramsko društvo "Naša Zvezda" v Euclid, O., je na svoji letni seji izvolilo sledeče uradnike :' Andy Ogrin predsednik, Louis Modic podpredsednik, John Korošec, 19709 Shawnee Ave., tajnik, Louis Starman blagajnik, John Korošec zapisnikar, Rosie Zdesar, Frances Gorjanc in Josie Henikmanu, nadzorni odbor, Konrad Floss je mojster odra, Louis Mrhar arhivar, John Korošec in Andy Ogrin pa zastopnika za Slovenski Društveni Dom. Townsendova članarina KRVAVE PRIMARNE VOLITVE V TENN. NASHVILLE, Tenn. — Tekom včerajšnjih demokratskih primarnih volitev v Tennessee-ju je prišlo do izgredov v več krajih in pri tem je bilo ubitih četvero ljudi. Nominacijo za go-vernerja je dobil nasprotnik administracije Gordon Browning. svojo namero izvršila ter priza dete unije izključila, "potem ni j nji čas je stanoval na 1398 East ' 120 St. V Ameriki je bival 26 t«, kar bo poroča-Seme. I r, dvomiti, da se bo ustvarilo novo delavsko organizacijo." Kampanja OIU je zdaj osredotočena v jeklarski industriji, soboto zjutraj ob 8. uri v cer- Jadranov piknik Pevsko društvo "Jadran" bo imelo v nedeljo piknik na znani Stuškovi farmi. Prijateljem lepega petja, neprisiljene zabave in dobre postrežbe se obeta ki uposluje približno en milijon delavcev, pozneje pridejo pa na let. Doma je bil iz Goričice prijna tem pikniku mnogo užitka in Vrhniki. Pogreb se bo vršil v so vabljeni, da ga v velikem številu posetijo. V slučaju slabega vremena se bo prireditev vršila v SDD na Waterloo rd kev sv. Vida iz Frank Zakraj-škovega ix)grebnega zavoda. zvišana Ko je bilo sinoči prečitano članom Townsendovih klubov v 22. kongresnem okraju v Clevelandu pismo dr. Townsenda, da se je letno članarino zvišalo z $1.20 na dva dolarja, je prišlo do rabuke, ki bi se bila kmalu spremenila v tepež. Ljudje so se pomirili šele potem, ko se jim je obljubilo, da bo prišel dr. Town-send sam v Cleveland ter osebno opravičil zvišanje članarine. Ribja večerja Nocoj se bo serviralo ribjo večerjo v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. "Fish Fry" tudi servirajo pri "Big Tony" Tomažiču, 696 East 140 St., in pri Rose Zupančič, 15232 Waterloo Road. Jutri pa ima "Big Tony" kokošjo večerjo, kakor tudi Mike Podboy v Arrow Inn na 27000 St. Clair Avenue. V soboto bodo pri Mrs. Anton Baraga, 15322 Waterloo Road imeli otvoritev gostilne. Servirali bodo pohane piske in točili dobro vino, pivo in žganje. Razprodaja pri Anžlovarju Jutri se prične pri Anžlovarju, 6202 St. Clair Ave., na vogalu East 62 St. in St. Clair Ave. velika razprodaja oblek in potrebščin za žene in dekleta, kakor tudi za moške. Občinstvo se opozarja na znižane cene, katere lahko berete danes v oglasu. Župan gre na počitnice Clevelandski župan Burton bo 15. t. m. nastopil poletne počitnice, ki bodo trajale do 28. avgusta. To bodo njegove prve počitnice, odkar sedi v županskem uradu. Seja Ženskega odseka SND Ženski odsek SND na St. Clairju ima nocoj važno sejo v navadnih prostorih. Članice se naj vdeležijo. ZADNJE VESTI BERLIN. — Nacijska vlada pripravlja rezek protest na špansko vlado zaradi usmrtitve sedmih nemških državljanov v Španiji, izmed katerili so bili trije člani nacijske stranke in časopisi ogorčeno napadajo špansko vlado. V španske vode je bila poslana bojna flota, da protekti-1^ nemške državljane v Španiji in njen poveljnik admiral Carls bo direktno protestiral pri poveljniku špans)kega vojnega brodovja ter zahteval od njega varst\'a za Nemce v Španiji. Ti dogodki so postavili v nemarnost dogovor o nevtralnosti, ki ga sestavlja francoska vlada. RIM. — Tu se smatra, da je pred durmi odločilna preizkušnja moči med fašizmom in komunizmom v Evropi. Časopisi dolže Anglijo, Francijo in Rusijo, da materialno podpirajo špansko ljudsko vlado. MADRID. — Vladne bojne ladje bombardirajo rebelno oporišče Algericas na španski strani gibraltarske ožine in rebel-na bojna ladja Dato je bila tako razbita^ da ni več zmožna za bo j. Vlada je poslala na Belearske o-toke vojaško ekspedicijo 14 tisoč mož, pet bojnih ladij in devet bombnih letal, da zatro fašistični odpor na teh otokih. MEHIKI GROZIJO MASNE STAVKE MEXICO City. — Mehiki se obeta nov val stavk, ki ga napoveduje formalno obvestilo, katero so delavske organizacije poslale tri tisoč trgovskim podjetjem, ki uposlujejo skupaj nad 70 tisoč uslužbencev in uslužbenk, da bo proglašena stavka 15. avgusta, ako podjetja ne pristanejo na izplačitev plač za dobo devetih dni, ko so bili ti u-službenci doma zaradi stavke v elektrarnah. LEWIS IMA 8 TISOČ ČLA-NOV VEČ PITTSBURGH. — Lewisova kampanja za masno organiziranje jeklarskih delavcev je stopila v svoj drugi mesec in organizatorji, ki jih je poslal na pozo-rišče jeklarske industrije Lewisov odbor, javljajo, da se jim je prvi mesec posrečilo pridobiti v unijo osem tisoč izmed okrog 440 tisoč neorganiziranih delavcev v tej mogočni industriji. WASHINGTON. — Ameriška vlada je včeraj formalno obvestila špansko ljudsko vlado, da jo bo držala odgovorno za varnost privatne posesti ameriških državljanov v Španiji, kjer imajo ameriški kapitalisti investiranih v raznih podjetjih okrog 70 milijonov dolarjev. Državni department se je odločil za to akcijo, ko je bil obveščen, da so levičarji v Barceloni zasedli ta-mošnje tovarne Ford Motor Co. in General Motors Co. Ameriška nota opozarja špansko vlado, da mora varovati privatno posest ameriških državljanov in da se bo od nje zahtevalo odškodnino za vso škodo, ki bi utegnila biti prizadeta tem ameriškim interesom. Ameriška vlada zahteva od Madrida vso možno protekci jo za ameriško privatno posest v Španiji, kakor določajo mednarodni zakoni, v slučaju zase-ženja te posesti v vojaške namene pa pričakuje od španske vlade takojšnjo in polno odškodnino. Politični opazovalci tolmačijo to noto državnega depart-menta kot namig, da bo ameriška vlada nemara v kratkem posredovala v prid Ford Motor in General Motors kompanij v zadevi zaseženja njunih tovarn v Barceloni. MADRID. — Ljudska vlad:: je sinoči sporočila, da so njene čete zasedle važno rebelno oporišče na jugu Španije, na severu pa napredovale proti Zaragozi, (Dalje na 2. str.) NESREČA V ANGLEŠKEM RUDNIKU BARNSLEY, Anglija.—Včeraj se je v tukajšnjem premogovniku pripetila silna nesreča, ko je nastala v nekem rovu eksplozija, ki je zahtevala življenje 57 rudarjev. Doslej so spravili na površje 32 trupel ponesrečenih rudarjev, strašno razmr-cvarjenih in ožganih, dočim se jih pogreša še 25. FRANCOZI ODKLONILI PA TRIJOTSKO PREDLOGO PARIZ. — Francoska poslanska zbornica je zavrgla predlogo, ki je določala obvezno poučevanje patrijotizma v francoskih šolah, ki jo je bil senat prej odobril. FRANCOSKI LETALCI UBITI RENNES, Francija. — V tukajšnji bližini je včeraj tekom manevrov zračnega brodovja treščilo na tla vojaško letalo in posadka štirih mož je našla smrt v razvalinah letala. v Colorado Louis Oberstar, sin Mr. ,in Mrs. Andrew Oberstar, 19319 Cherokee Ave., je odšel v torek v Pueblo, Colo., kjer bo ostal mesec dni pri stricu Franku Blatniku. Beli suknjiči za pometače Clevelandski cestni pometači se bodo odslej lahko malo bolj postavili, kajti župan Burton je podpisal ordinanco, določajoče v ta namen 600 dolarjev, ki je bila sprejeta na priporočilo Downtown Improveemnt asociacije. Davčni računi razposlani Blagajnik okraja Cuyahoga Boyle je te dni odposlal davčne račune, ki bodo morali biti plačani najpozneje do 10. septembra. Prevzela trgovino Poznana zakonca Tom in Josie Zakrajsek sta prevzela od Joe Terbižana trgovino z grocerija-mi, slaščičami in pivom na 16610 Grovewood Rd. Odsoten iz mesta Dr. Fred Makovec bo odsoten iz urada. Vrne se 17. avgusta. ITRAN Z' BNAKOPRAVNOSl 7. avgusta, 193^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 ca 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge Inozemske države ca 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ^04 ODMEVI NA MOLKOVO ODLOČITEV Kadar izstopi iz neke organizacije kaka močna in vplivna osebnost, ki se je dotlej nedvoumno identificirala z organizacijo in gibanjem, ki ga ta organizacija predstavlja, je kontroverza okrog tega neizbežna; ti dotičnika obsojajo, oni ga branijo oz. se strinjajo z njegovo odločitvijo, nekateri se skušajo gibati na sredi, da ne bi se nikomur zamerili, do-čim skušajo idejno nasprotne skupine stvar kapitalizirati v svoj prid. Tudi slučaj urednika "Prosvete" Ivana Moleka in njegovega izstopa iz JSZ in socialistične stranke ni bil nikaka izjema. Ni se še poleglo presenečenje, ki ga je u-stvarila njegova odločitev, že se križajo mnenja in padajo trpke besede. Oglasil se je 'Troletarec," obžaloval Molekovo odločitev, ga prištel med "u-trujene radikalce ali cinike ali niencken-jevce, ki gledajo na vse s sodnega stola," nato ga pa pohvalil, ker se je s tem pokazal iskrenega in logičnega; in oglasil se je Molekov uredniški sodelavec Anton Garden ter si ga privoščil zaradi njegove "izolacijske politike." Molek, ki pravi, da ni pričakoval kontrovei-ze okrog svojega izstopa iz zveze in stranke (kar znači, da se je moral podcenjevati), seveda odgovarja na te očitke in njegov odgovor se glasi, da ga ta sod ruga ali ne razumeta ali pa nočeta razumeti. Tudi ugotavlja, da so njuni očitki "oseben insult, pure and simple," katerega jima "ne bo odpustil zlepa." In tako je kontroverza lepo v teku In predno bo stvar naposled zaključena, bo nedvomno porabljenega še mnogo papirja in utegnejo se zasekati rane, ki ne bodo kmalu zaceljene in pozabljene * * » Molekova "izolacijska politika," kakor skuša označiti njegove smernice A. Garden, ne izgleda tako grozno napačna, kakor se zdi nekaterim na prvi pogled. Celo privlačna je. Kaj pa je slovenski socializem v Ameriki doslej dosegel na političnem polju, na katerem se udejstvuje že nad tri desetletja? Ali more pokazati kak omembe vreden uspeh? A. Garden ;;am priznava v svojem članku v Prosveti z dne 5. t. m., da se slovenskim socialistom v Clevelandu ni posrečilo ubiti niti omejiti Pirčeve demokratske politične mašine in njenega vpliva, dasi so že lep čas aktivni v lokalni politiki. In Cleveland je največja slovenska naselbina v Ameriki, edina, ki bi lahko nekaj štela v lokalni ;)olitiki! Torej je moralo biti nekaj narobe. Kaj, če ima torej Molek prav? Če bi bili posvečali več časa in energije kulturnim problemom naših ljudi, se med njimi bolj trdno zasidrali kulturno in tako vplivali nanje indirektno tudi politično, bi najbrž danes imeli močnejšo pozicijo v Clevelandu kot tako. To vprašanje je važno in nam se vidi, da se ga je predolgo porivalo na str^n z enostavnim "ugotovi-lom" o "neaktivnosti clevelandskih so-drugov." Saj so se fantje vendar vsa ta leta trudili in mučili in da ni pravega u-speha, ne more biti temu krivo samo pomanjkanje aktivnosti, kakor se očita, temveč tudi nekaj drugega. Nam se vidi, da bi bilo mnogo bolje za nas vse, ako bi v. Chicagu malo počakali s sodbo in ob-(Dalje v 6. koloni) Zanimive vesti iz stare domovine 1 javil orožnikom, da so ga nezna-I ni cigani na prebrisan način o-peharili za Din 4000 in nato ne- j znano kam pobegnili. 29. junija' Dva ponesrečenca I in sestra Belcijanova. V obe prišla k Lamprehtu 2 ciga- Neka kolesarka s Fužin se je hiši, v Lužarjevo in Belcijano-' ponudila zamenjavo v domači vasi zaletela v pet- vo, ki sta sosedi, se je naselila konj, nakar je pristal. Dal ji-letnega Emila Marolta, sina pa- globoka žalost. Prva je izgu-J® svojo kobilo in 300 Din pirniškega delavca. Otrok se bila skrbnega gospodarja, prid-j gotovine, dobil pa je ciganovega je igral na mostu ter je kolesar- nega moža in očeta, druga paj J® bila zamenjava ki preskočil pot. Pri padcu si mladega in krepkega mladeni- izvršena, sta mu povedala, da je otrok zdrobil kost v desnem ča. Niti šola, niti občina ni ni- iiT^&ta 200,000 Din ukradenega kolenu ter bo ostal najbrže koli imela nobenih težav z Sel-, denarja, ki ga pa ne moreta hrom. — V Šiški so se stepli cijanom. Bil pa je fant bolj v potrošiti, ker je zaklet. Vpra neki brezposelni delavci. Med sebe zaprt in že pred leti mu je pretepom je bil težko ranjen'zdravnik radi živčne bolezni sve-35-letni Ivan Mlakar iz Cerkelj. toval samo kmetsko delo v na-Njegov tovariš ga je med pre- ravi. Za svet se ni dosti bri-tepom neusmiljeno obklal z no-.gal. Prav tako ni res, da bi žem po glavi, tako da je njego- prav Belcijan Franc bil vsak ^ vo stanje smrtnonevarno. Oba can pri šmarnicah. Res pa je, sprejela. Dne 30. junija si ponesrečenca je prepeljal v bol- da je bil, kol vsa hišfl!, tudi on} izposodil 4000 Din in jih izro-I nišnico reševalni avto. versko precej dober in se je le- Nesreča I tošnjih šmarnic ob delavnikih Posestnik Ant.TrajiiarizBe.'"deležil vse tri dni križevega čje vasi pri Trebnjem je sprav- šala sta ga, če se hoče z njima pogoditi v tem smislu, da mu dasta zaklet denar, on jima pa da Din 10,000. Ker Lampreht ni imel toliko denarja, jima je ponudil Din 4000, kar sta ciga- ŠKRAT tedna. Morda bo sodna preiskava dognala, da je tudi on nekoliko živčno zmeden, kar je zadelo že marsikatere njegove ' najbližje sorodnike. Pri zdravi pameti bi res kaj tako strašnega nc mogel storiti, saj obe dru- Ijak seno v kozolec. Pri tem je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Nesreča Posestnik in mlinar pri Sv. Križu pri Litiji, gosp. Jože Pavli trdita, da bi raje do tal po- denarju. Ko je odgovorila, da je te dni doma sušil in spravljal goreli, kot da se je to zgodilo. J® denar prinesla, ga je poteg- mrvo na voz. Pri tem je tako ' ' nila iz nedrij, kjer ga je imela nesrečno padel z voza, da si je • Kaz»jenca-beguna ^ j skritega. Cigan, star okoli 45 težko poškodoval križ oz. hrb-: zunanjega dela za Kalva-1 z veliko brazgotino na nosu čil ženi Katarini z naročilom, naj jih odnese ciganom na dogovorjeno mesto v Podovskem gozdu, od njih pa bo dobila Din 200,000. Žena se je odpravila na pot v Podovsko šumo. Na dogovorjenem mestu sta jo pričakovala dva cigana in stara ciganka. Eden od ciganov je pristopil k njej in jo vprašal po "Mama, kakšna čudna žival pa je to?" "To je krava." "Kaj pa ima na glavi?" "Roge." "S katerim rogom je pa zda- Ije zatrobila?" * * * "To vam pa še lahko rečem, gospa, da sem skozi vse leto o-bračal pivu hrbet!" "O, ko bi bil tudi moj mož tak! Le kako ste to začeli?" "Prav navadno: bil sem za voznika — pivo sem prevažal!" "Bogat mož! Kakšen pa misliš, da je? Ali tak, ki ima vse, kar-si poželi?" "O ne! Tak, ki ima vse, kar si jaz želim!" "Praviš, kako morem razlo- tenico. Po odredbi zdravnika "jo sta pobegnila 2 kaznjenca jj jg ^ tem trenutku iztrgal iz ^va dvojčka? Eno so ga z rešilnim vozom prepe- jetnišnice m sicer čevlja;'- denar in zbežal k stari ciljali v ljubljansko bolnišnico, pomočnik Viktor Loparnik g^nki, ki je sedela na mestu, kjer upajo, da mu bodo še mogli G^šovcev pri Ptuju ter Ru- kjer naj bi bU zakleti denar za-rešiti življenje. Poročil se je na Brezjah pisatelj in urednik Slovenskega doma Mirko Javor-nik z Agnes Voduškovo, hčerko iz ugledne ljubljanske družine. Poročil se je v Gradcu dr. Julij Mayr, zobni zdravnik, z Greti Gandl. Padec z lestve pert Rotman, delavec iz Maribo ra., Lopar nik je nedel radi tatvine 6 mesecev ter bi mu pote- Rotman kla kazen 28. avgusta. stavno tako, da jima velim šteti." H ^ M "Seveda, Janezek zna šteti že do 900, Jožek pa le do 870!" kopan. Lamprehtova žena se je podala za njim in odločno zahtevala, naj ji vrne denar. Cigani so medtem inscenirali pre-pa je bil obsojen radi tatvine na j pretep. Zmedo so spret- komunikacijske zveze med važ- 5 mesecev ter bi prišel že 3. av-1 izkoristili in z denarjem vred • nima severnima španskima me-gusta na svobodo. Roperta Rot- j izginili v, hosto in nikdo jih več' stoma Vittorio in Bilbaom. j ni videl. Opeharjena žena pa se' Boj za Zaragozo, glavno re-j je morala brez svojega denarja ^ belno oporišče na severu, bo mana je policija že ujela. Sirthi vžiga Borovnica, 3. julija. Ko-1 in seveda tudi brez zakletih najbrž trd in dolgotrajen. Re-maj je bilo pogašeno pogor'St,v.'200,000 Din odpraviti proti do-, beli so se v tem mestu zelo do-y riati^pn št.^ Vidu j^padel, Antona Debcvca na Do-jmu. Orožniki so se takoj poda-^bro utrdili. Vladni letalski po- li na zasledovanje pretkanih ci-, veljniki so mnenja, da so rebel- lu, že je zopet vžgala strela skedenj ])osestnika Ivana Suhadol-nika na Dolu. Skozi skedenj je z lestve 7-letni Viktor Bančič, sin mizarskega pomočnika. Deček se je pri padcu hudo poškodoval na glavi. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Smrten skok mlade artisiinjc Maribor, 1. julija. — V Mariboru se ie pripetil tragičen slu- , .... . . v, geni le popolnoma unicil s se čaj, ki le zahteval človeško Ziv- . , , . , ; nom m zitom na poln icn kozolec, lien je. V smrt se je pognala v _ : . Resili so razen slarnoreznice vse globino 16 metrov mlada art is- ganov, toda dosedaj še niso na- ^ ni načelniki pripravili načrte za šli za njimi nobenih sledov. Do-' utrditev Zaragoze že mesece vžgala dalje icozolec in šupo, ki' godek je med okoličani povzro- pred revolto in da se je te nacr- i je bila hipomii v plamenih. Stie-! la je razsajali', dalje okrog hiše, čil mnogo razburjenja nad ci- ^ te pripravilo pod vodstvom te-gansko nadlogo, ki jo bo treba danjega vojnega ministra Gil kjer je vedrilo mnogo ljudi. O- {iztrebiti, pa tudi mnogo zabave' Roblesa. Tudi se domneva, da je nad lahkomiselnostjo obeh za- Robles pred meseci namenoma tinja v Veliki kavarni Betka Horvat ter obležala na cementnem stopnjišču z razbitimi udi. Dogodek se je pripetil zjutraj okrog 4. ure. Tedaj, ko so že stroje in poljsiko orodje. Škoda je velika in le deloma krita z zavarovalnino. Roparaki umor pri Ptuju Na glavni cesti med Ptujem odhajali zadnji gostje iz bara, j in Hajdino je bil napaden 52-se je pojavila na balkonu mla- j lelnl ugledni posestnik in živin-da 20 letna arListka Horvatova.'ski trgovec Franc Senekovič iz Nastopala je 14 dni v Veliki ka-, Hajdine. Senekovič se je pono-varni in baru kot plesalka. Njen či vračal iz Ptuja na svoj dom, angažman je potekel in bi mo-, pri sebi pa je imel večjo vsoto koncev, ki sta nasedla tako prozorni goljufiji. Delavca zasulo V kamnolomu na Javorjah je delal 31-letni delavec Edvard Kastelic iz Stične. Zemeljske plasti pa so se podrle nanj ter ga zasule. Ima poškodbe po vsem telesu ter zlomljeno desno nogo. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. Žrtev napada Ljubljanska b o Inišnica je odredil vojaške manevre v gorovju okrog Zaragoze, da so se vojaške čete, na katere so fašisti računah, podrobno seznanile s terenom, kar je v vojni velike važnosti. Madrid je bil sinoči v popolni temi. Luči so ugasnile na povelje vlade, ki hoče pripraviti prebivalstvo za slučaj rebelnega napada iz zraka. BERLIN. — Hitlerjeva vlada je včeraj poslala oster protest rala odpotovati na svoje novo)denarja. Še neizsleden zločinec sprejela 48-letnpga železničarja španski vladi, v katerem trdi, da ga je počakal na cesU in ga S.Franca Taškarja iz Bris pri Zi- španske bojne ladje s topovi tr-dim predmetom pobil na tla. j danem mostu. Taškarja je na- streljale na neki nemški parnik da je obležal nezaveiiten. Ko so j padel že pred dnevi neki njegov španski maroški obali. Iz ga na vse zgodaj našli ljudje, j tovariš iz sosedne vasi ter ga Barcelone se pa poroča, da je stopniščem, ki vodi z mosta v'so odredili prevoz v ptujsko bol-, kruto pretepel. Vrgel ga je na tamošnji nemški konzul protes-Dravsko lUico. Na mostu jej nišnico. Kljub skrbni zdravniš-|tla in ga poškodoval po vsem te- tiral proti usmrtitvi štirih Nem-stal tedaj stražnik, ki tam stal- službeno mesto. Ostala pa je kljub temu še v Mariboru ter se mudila v kavarni in baru. Okrog 4 ure je stopila na balkon nad no vrši službo. Horvatova ga ki negi pa je poškodbam podlo-1 lesu, poleg vsega pa mu je zlo- cev, katere se je baje ustrelilo ;el, ne da bi se zavedel. Ropar mil levo roko. kot vohune. je poklicala, se mu nasmehnila ■ je vzel svoji žrtvi ves denar in Na l je: AMKKlšKA VLADA POSVA- 'španskem notranjem konfliktu, pripetila smrtna avtomobilska j RILA ŠPANIJO , kar vključuje prepoved pošilja- nesreča, koje žrtev je 4:Metni . . 'nja orožja tako vladnim kot fa- Martin Meško, kočar v PreslaV'i ' ' šističnim silam. Države, ki so jjri Veliki N.-^delji. Stražnik je ob tem strašnem uron-i a, n^ji- ^.j n-v | (Dalje iz 1 str.) prizoru obstal kakor otrpel, po- Martin Meško, kočar v Preshivi| tem pa je hitro skočil k telelo- |,ri Veliki N.-delji. Da lažjo ter pri tem ujele dva tisoč faši; se v načelu izrekle za tak dogo-nu ter poklical reševalce. 1 o-j preživlja 9 člansko družino, se sto v. Osvojitev Cadiza pomeni vor, so Frarrcija, Anglija, Itali-moč pa je bila zaman. V holniš-|je ukvarjal tudi s tem, da je važen uspeh za vladne sile, čijih ja, Nemčija, Rusija, Belgija. Ho rrico so jo sicer še pripeljali ži- vo, tam pa je izdihnila. Betka Horvatova je bil i doma iz Bel-grada. Ni zapustila nobenega pisma in tudi nikomur zaupala. gonil kupcei 1 govejo živino ^ pozicija se je s tem znatno o- landska in Cehoslovaška. Italija Maribor. Tako je tudi usodn' Javila. Dalje pravi to poročilo, je pristala pogojih o in prinesla dan, ko je opravil svoj j)0:->tl' da so vladne čete iztrgale rebe- na dan vprašanje, ali ne pred- kort?!<;il v temni noči proti svo- lom tudi strateško važno opori- stavlja izražanje simpatij tudi iemu domu. V Borovcih p;i gti šče Baena v provinci Cordoba. , "nevarno vmešavanje", s čemer zakaj gre v smrt. Dogodek je'je dohitvl neki tovorni avlo i" Rebeli so po peturni bitki v je vščipnila francosko Ijvičai"- povzročil v Mariboru razburje-! ga ['ovozil, dii je obležal z rai'" K^braltarski ožini izkrcali na ako in rusko sovjetsko vlado, o nje in mnogo govoric. I bito lobanjo in strtim prsnim španski cehni nadaljnih 4,000 katerima je znano, da simpati- /v nho'm 1)1 i Mengšu 'košem mrtev. Avtomobil je od- mož maroškega vojaštva, tako, zirata s špansko ljudsko vlado. V nedeljo, 28. junija, je biljbrzel, ne orizajoč se na svoji* da imajo zdaj v Španiji skupaj Neki rimski časopis je včeraj že pogreb ubitega Fronca Lužar- žrtev. Oblafli zasledujejo bren- oaem tisoč maroških vojakov, priporočal, da se prizna tudi reja ki ga je kot je že bilo poro- ve stnega šofer ja. , l^ebelni generalni štab dalje po- belno vlado v Španiji, kar je po- čano ubil Belcijan Franc ob iz- O pehar jena .zakonca ^^ča o zmagi pri Orduni, katero vzročilo, da so Francozi pohiteli redni udeležbi ljudi. Med po- Posestnik Anton I,ampr(4it niosto da so robeli iztrgali vlad- s sestavljanjem nevtralnostne- grebci sta bila tudi dva brata iz Brekole v občini Rače je pri" četam ter s tem pretrgali ga dogovora. Gospodarstvo in socialna poli tika v svetu Nemčija in Italija. Xi dvoma, da Je tu poročilo opi'ii^''^ pesimistično, kar opažamo v vsaki vi'sj* kar je izraz razmer, ki niso ])rav nič l\ odsotnosti Nemčiji na konferenci je pridružila .sedaj se odsotnost HfiliJ'-'' odsotnosti važnih industrijskih dežel po-ja delo le organizacije, ki je že itak še težje. Socialna ])olitika jo ozko z gospodarstvom. Tmazana konkurenci' gospodar.stvi glavnih industrijskih J'-'''''-', nemogoča napredne socialne refoi'®® tam, kjer je najboljša volja zanje, čc jib bija socialni dumping iz socialnili cialni dumping (to je, nižje ]jlače dejansko najhujši v deželah, ki se ^ r ajo od dela v tej organizaciji. Izliod čaranega kr oga je v ponovnem včkiHJ teli upornikov v krogu tega dela, v mednarodnih .socialnih obvezah; fli gospodarskem bojkotu teli abstinentom'' Psihoza vojne in nje posledice- Poi'očiIo opravičeno ])oudai'ja no psihozo, ki | ne veva narode, rine v vso socialno politiko, požir a ogronm'-' ponekod več kot polovico državnih nov. Socialne zahteve niso o.stale I'C'isciH', marveč so se v nekaj miui iilili celo dajatve zmanjšale. ZnuuijStuijt-' nezaposlenih, ki so dobili zaeasiio s» zap' iia^ iev v vojni indnslriji, ne jtomeni Jijc števila nezaposlenih, kei- je os1:iio strahotni višini, kakor je bilo ob ^ nastala splošna vznemirjenost in rešitev tega ])roblema. Pod vtit^koiH |isihoze se vse dežele go.sjjodarsko jejo bolj in bolj vsaka nase; vsakfi ^ jo lastno škodo; indnstrlj.ske dežele ^ 'penjajo v ])ravcn reoi'ganizacije, i" ne reforme v praven indnstrijaliziici.l'-''j ka od njih tone pod bremenom neno' cen in neekonomičnih ])i-oizvaji>nii'' Mednarodni ])rom(*l z blagom jt' P*' neznatnosti. V deželi ovira promet sorazmerje v eenah med agrarnimi sti ijskimi prodnkti. To povečava izvodnje, neza|)osienost, poslabšava no in zdravstveno stanje širokih roda. Kapital v velikih množinah strani — dočim je v dobi meihu'i"' zanpanja ustvarjal čuda v inieijativi'"' (Dalje prihodnjič) 111 zastoj i? CIGANSKO LJUDSTVO JE FARAONOV IZ pO 111 Romunski ciganski voditei.i --, _ p; hazurica se bavi z mislijo, da bi ke združil v narod. Jedro tega bi bilo 500,000 do 700,000 ciganov-danes v Romuniji, državi, ki ima i'*'-' ga nomadskega ljudstva na svetu. Cei^rav ži\ ijo tudi I'omuiiski nes še svoje prosto življenje, ,ii' vodstvu veliko sprememlio. ' ' ^ n.)i li stoje ve<' 11: a čelu njihovih ])oediii'l ^ ' intelektiif' med temi ciganskimi inteleklualci J' ' 1 »i ' stari poglavarji, temveč intelektiif/^ jyil: :l.- l" ijazurica. Slovi kol nadarjen pej^i" nikar, pa namc'rava izdajati P<"' . |,n i i \'......... 1 i,>.....: I.... 71 .........1.: i;..( 1(1 „0(1 i"" ' ' ;....... .......' 1,; I"', Xeamiil Romilar" ciganski list, čel izhajati še letošnjo jesen. Ta bil glasnik vseh ciganov na svetu y za\'edo svo,i('.".'^|,j,i pozival, ua.i se spe * *1 k J na. Po t rdit\'ah I,azurice so ciga"' f rod ol'.stojali že v času, ko so I'"'' dali nad Kgiptom. (Dalje iz 1. kolone) sodbo tei- najpi'ej napravili poŠte'^ s samim seboj, da bi si bili docela rl)l snem, na katerem polju je žito " y in kje ne, ker potem bo nemara j priznanje, da ima Ivan Molek se vidi, da je v pravem, le raZ^''^ je treba in priznati hladna dejst^^' * * * Za zabavo v tej zadevi j(^ frančiškan p. Hugo v Slovencu," ko je hinavsko Moleku, ga lepo pohvalil ter izrazil med vrsticami upanje, |" Molek zdaj temeljito "reforii^i'^ ^ bodo lemontski frančiškani rili z njim "kot z žentlemenoni čen čitatelj bi mislil, da se gy tru Hugu samo jneša, pa menda^^ ko daleč sprt s svojo pametjo, takega verjel, temveč se sanio no norčuje avgusta, 1936 KNAKOPIlAVl^OST BTRAN 3. Mačka je bila vsega kriva Iz italijanskega kraja Calci-zanimiv doka je zašla tuja mač-jG mačko za-MaolfD zapodil iz sobe. >)>.: i. planila na balkon in ček L- cvetlični lonček'h balkonu. Lon-letel ter je pri-bi sp h-i "^Gke služkinje, ki ' 3- morala drugi dan po-"ikle je bilo takoj mrt-Adi «p i ženin zvedel, kres in ^ je vzel samo- ga (jv, ustrelil. Zvečer iste- "■ ženin nekai'n nesrečni ji nanie .J Poprej v loleri-lir. Ker K je 45,000 za niiw, ^ mrtev, jih je rejši brat^°^?°^^^ njegov sta-^Plačali isti hT^ denar gospodar « v, ^'v j® hišni metal P°"^ocjo sodnih slug kr bildcf gično tlačiti z dozdevnimi klasiki, med tem ko je sedela knjižničarka pri mizi in pisala; "Podpisani smo sestavili poročilo, po katerem se vzamejo iz knjižnice naslednje knjige J. Lermontova 'Izbrane pesmi'." Ko so vrečo zvezali in zapečatili, je dejal poverjenik s poučnim tonom; "Sporočite avtorjem, da smo njih knjige vzeli iz prometa. To naj upoštevajo v svojih nadaljnjih delih . . ." mi je eden sploh prepočasen za I črti za še tri slične velike nosil- potegnjena. Na eni strani se vojno službo, trije so predelane, ^ ce letal. križarke, štirje pa predelane tr- Znatni krediti so namenjeni govške ladje. Sedaj gradi An-i tudi za obnovo torpedovk, ki jih glija novo matično ladjo za le- je sedaj v aktivni službi 168. tala "Ark Royal," ki bo imela! Med njimi pa jih je 110 že 12 22,000 ton. Izdelani pa so na-1'let starih. Ko Moderniziranje angleške vojne mornarice Civilna vojna v Španiji — iskra, ki zaneti vojni požar? je po- ® ^voiiiYi tem bahal *:%W tujec ^^''^otuein k S& je na pobral Hp &a pobil, mu ^°^®gnil ^ avtomobilu zaletpi pa se je v sti pri gg^' ^ .^eko drevo ob ce-^%je^ j® ^ii ropar močno (bgoc&ov ^ bUa J nesrečna mačka. ^V(l ^bogi klasiki ^ iz sovjetskega Ptf'Tadiza liki v rn_ j^^^-angkjf državni zaje vladalo ve-Vodja založ-'^j&vil: "Beetho-J^tako m skladatelj. Ker iz pokazal okrož- ° bral črn ^^teri si lah- ! °^"ih onS ^^em "Vodje 2a to, jamčijo oseb- i ^'^odliiviif^ P'"odaja ideološ- je onemogoči." ^JJiih del ^znam 72 Bec- Br ' ko T\T_f obsojen brez a k Odd, • M v -WOVJJC11 ure . -tika K1- Slasbcneg ^•"«0,,^™«" Je stekel thi Sa biti pomo-® Je, da bi Bee- dela ^"a J je ,,^'^sba klasik! Njego-Ni Pf'epovedali. Sen,. Do"h"'v^^®'" nienil K'■"• > kl?!"'''™- "f'fs J= V I ^>10 SP napravimo?" no.^°«kvi =tvar pojasnila: % Bachov- g^kfožnigj P^^noti pritožili Wba, ki S "»V ' ,>1 VašJl*'8a dne je pre-■ °^sku. ^^"Jiznico v No- ti- jo je ov v bliži- Angleška vojna mornarica je še vedno glavni steber moči in sile britanskega imperija. Zaradi tega je razumljivo, da je velik del izrednih oboroževalnih kreditov, ki jih je dobila angleška vlada poslednje mesece, določen za spopolnitev in obnovo angleške vojne mornarice. V zadnjih desetih letih so angleške vlade znatno znižale kredite za vojno mornarico ter zanemarile njeno obnovo računajoč na uspeh razorožitvene konference. Kakor se čudno sliši, vendar je resnica, da je danes angleška vojna mornarica po svoji kakovosti daleko slabša, kakor je bila 1. 1914. pred izbruhom svetovne vojne. To dejstvo opravičujejo angleški odgovorni krogi s tem, da so morali takrat računati n^ nemško nevarnost in stalno naraščajočo nemško vojno mornarico, dočim je do zadnjih let kazalo, da bo kljub vsem težavam le prišlo do razorožitve na morju. Posledice tega občutijo danes Angleži na vsej črti. Angleška vojna mornarica danes ni sposobna za podvige, ki bi bili zvezani s prevelikim tveganjem. Kot takega so smatrali angleški pomorski strokovnjaki spopad z Italijo brez sigurne podpore in zavezništva Francije. Tega se je Mussolini dobro zavedal in je lahko mirne duše tvegal abesin-ski pohod kljub vsej koncentraciji angleške mornarice v Sredozemskem morju. O vsem tem čisto mirno govori angleška "Bela knjiga," ki opravičuje potrebo velikih izrednih kreditov za obnovo in spopolnitev angleške vojne mornarice v čim krajšem času. Predvsem bodo obnovili in spo-polnili Angleži z izrednimi krediti brodovje velikih bojnih ladij, na katerih počiva vsa angleška pomorska vojna strategija. Posebna pažnja je posvečena tudi opremi angleških velikih bojnih ladij za protiletalsko brambo. V tem pogledu imajo Angleži sredstva, katerih nihče niti ne sluti. Tako je vsaj slovesno zatrjeval prvi lord angleške admiralitete sir Eyres Monsell. Veliki krediti pa so določeni tudi za graditev novih bojnih križark, ki imajo prvenstveno sigurnostjo španski fašisti, ki so meseca ka, zlasti z bombnimi aeroplani. februarja izgubili bitko na vo- Dobro utemeljen sum pada pred lišču, nakar je prišla na vladno vsem na Mussolinija in Hitler-krmilo k o a licija levičarskih: ja, da zalagata svoje španske strank, so pred dvema tednoma | tovariše z bojnimi letali in mu-' začeli s krvavo revolucijo. Pri- niči jo. V francoskem Maroku čakovali so brez dvoma, da bo- se je ponesrečilo več bojnih letal do hitro pogazili delavski režim; iz Italije, ki so bili oči vidno na ter upeljali vlado po vzorcu fa- poti v Španski Maroko, kjer se šizma v Italiji in Nemčiji. To- je revolucija začela, in tako je da gen. Franco, poglavar fašis-' svet zvedel za tajno zvezo med tičnih sil, se je zmotil. Puč se italijanskim in španskim fašiz-je spremenil v krvavo civilno i mom. Položaj je skrajno kriti-vojno Kia kopnem, na morju in čen, kajti Francija, kjer je na v zraku. Vlada "ljudske fron-' vladnem krmilu enaka koalicija te," ni bila tako slabo priprav- levičarskih strank kot v Špa-Ijena, kot so računali fašisti.! niji, izgublja potrpežljivost, in borijo pod praporom fašizma fevdalni veleposestniki in kapitalisti, predstavniki stare armade in cerkve, skratka vsa reakcija, na drugi strani pa so delavci in kmetje, združeni v znamenju demokracije in svobode. Srednjega sloja Španija ni nikoli poznala. Na eni strani so bili privilegiranci, cerkveni in posvetni, na drugi brezpravna masa. Lenin je pred leti prerokoval, da bo Španija prihodnja dežela, kjer bo razredni boj izbruhnil z vso elementarno ostrino. Že več let so smatrali opazo- valci mednarodne politike tri točke na obli kot največjo opas-nost za mir sveta: homatije v Avstriji, Danzing in pa napetost med Sovjetsko unijo in Japonsko na Daljnem vzhodu. Pa je počilo na Španskem in težišče vojne nevarnosti se je preko noči premaknilo na skrajni južno-zapadni konec Evrope. Ali se Španija izkaže za drugi Sarajevo? — "Napredek". Ako nameravate barvati vašo hišo ter imeti dobro delo po zmerni ceni se obrnite na V. PETERCA 17724 Grovewood Avenue Pred skupno nevarnostjo so razna krila levičarske vlade, ki so se poprej bolj ali manj neza-upno gledala, pozabila na vsa stara nasprotja ter šla v boj za svobodo, zavedajoč se, da če fašizem zmaga, potem vse brez izjeme čaka ista usoda. Katera stran bo izšla zmagovita iz krvave borbe, danes ni mogoče reči. Nastala pa je resna nevarnost, da bo v borbi med demokracijo in fašizmom na Španskem padla tista iskra, ki zaneti vojni požar v Evropi, in ki bo prej ali slej—kakor v zadnji vcjni—objel ves svet. Vsa znamenja kažejo, da so španski fašisti dobro založeni ne samo z denarjem ,ampak tudi z vsem morilnim orožjem, ki ga pozna moderna vojna tehni- Hisa naprodaj Hiša naprodaj. Cena $2000.00 Naslov 1064 E. 69th Street. — LEOPOLD KUSHLAN 6411 St. Clair Ave. HEnderson 5195 ZASTONJ s tem oglasom! boxa Cratker Jack ali zavoj prest — Zastonj z enim kvar-tom našega doma narejenega sladoleda. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Road je glasom zadnjih vesti dala o-stalim evropskim velikim silam razumeti, da naj ne pričakujejo nevtralnosti od nje, če same ne bodo zavzele strogo nevtralnega stališča v španskem položaju. Črta civilne vojne je strogo Posestvo naprodaj! sto procentna in sigurno dobičkonosna investicija! Kdor ima denar naj ga investira! Posestvo sestoji z 1% akrov zemlje, katera je dobro gnojena, hiša z 9 velikimi sobami in v dobrem stanju, garaža za dva ali tri avtomobile, kokošnjak za več sto kokoši in hlev za dve ali tri krave in več drugih udobnosti na posestvu. Prostor je pripraven za razne piknike ali za Night Club. Nahaja se na 881 Babbitt Rd., Euclid, Ohio. Posestvo se proda za ceno $8,000, za toliko kot je bilo lansko leto ocenjeno po zapriseženih cenilskih izvedencih posestev. Pripravljen sem tudi zamenjati za bolj malo posestvo, kje v bližini sedanjega posestva. Za podrobnosti se oglasite na 881 BABBITT RD., ali pa na 15701 WATERLOO ROAD pri urarju. LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BARV AR, PAPIRAR IN DE-KORATER Unijsko delo POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nogavic In pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli. MANDEL DEUG 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna V petek FISH FRY v soboto Pohaue Piščance — (Chicken Dinner) Oba večera dcbra godba! BIG TONY TOMAZIG CAFE 696 EAST 140 ST. Nocoj serviramo FISH FRY in 6% Pivo ROSE ZUPANČIČ 15232 Waterloo Rd. ^ja po ijjj j ^P^^šal je vo- nalogo bdeti nad izpo-1 pomorskih zvez med Anglijo ter čno in oner- k« ®^vite ^— ^ v gOBtilni 1 »« Veliki • "Mtavi. Ljub-jezer- žark pove statistika, ki pravi, da mora Anglija slehernega dne uvoziti preko svojih pristanišč 50,000 ton življenjskih potrebščin ter 110,000 ton surovin zai predelavo v angleških tovarnah., . Naloga teh križark pa je tudi, I skrbeti za varnost 1850 angleških ladij (s preko 3000 ton), ki opravljajo dnevno redno paro-i plovno službo med domovino in njenimi kolonijami ter domini-joni na 85,000 milj dolgih morskih potih angleških paroplov-nih družb. Poleg tega pa je treba misliti tudi na varnost obalne plovbe, ki jo opravlja dnevno 1560 parnikov pod angleško zastavo. Koliko važnost polaga angleška admiraliteta na spo polnitev flote križark, je razvidno iz tega, da misli v najkrajšem času zgraditi 23 novih kri žai'k po 10,000, tako da jih bo imela v teku dveh let 70. Angleška mornarica ima da nes 10 nosilcev letal. Med nji- The MAY Company BELA RAZPRODAJA Prihranki v Augustu VOLNENI KOVTRI 3.98 PEPPERELL TUBING, JARD 25c HOPE KONTENINA, JARD lOc VSE-VOLNENE BLANKETE, vsaka 5.98 Preje 4.98. Saten (bombaževi) kovtri, napolnjeni s pravo volno. Gorki in trpežni. Mera 72x84 Navadno 35c. Dobro zviti tubing, ki je snežno belo pobeljen. 42 in 45 inč širok. Samo 10 jardov na osebo Navadna cena 19c, fine kakovosti, pobeljena kontenina, 36 inč šii-oka. Trpežna. Samo 10 jardov na osebo Posebno velike mere, 70x90, tehtajo 4 Ibs. Gorke, mehke. Navadna cena 7.98 Na roke zarobljen namizni prt Di inner Cloth Mera 72x77 inč Navadno 6.98 Dobre kakovosti kontenina, svetel, gladek izdelek, ki postane lepša ko se pere. Chrysanthemum, scroll, Shamrock in Carnation vzorci. 6.98 mera 72x72 inč 4.98 7.98 mera 72x90 inč 5.98 10.95 mera 72x126 inč | 8.98 3.98 mera 72x108 inč 6.98 8.98 napkins 22x22, ducat 6.98 11.95 mera 72x144 inč 5.98 Irska kontenina Damask. Clotks Svetli (lamask cloths iz čiste kotenine, dobro vezano blago, ki zgleda mehko in se sveti. Popolnoma obeljen. Izbe-ra treh vzorcev. Mere 70x70, 2.98. Mera 70x88, navadno 4.98, sedaj 3.98. Mera 70x106, navadno 5.98, sedaj 4.98. Napkins, mera 22x22, navadno 4.98, sedaj ducat Zarobljeni, pripravljeni za rabo 3.98. 9.98 Rayon seti za obedova-nje Rayon in bombaževi. Navadna 9.98 mera «4x84 Inč z 8 prtičl, 5.98. Navadna 12.95 mera 64x104,- 12 pr-tičev, 7.98. Navadna 5.98 mera, 52x70, 6 prtov, 3.98. Plošče za na mizo. Koteninaste brisače 5.98 ki iste varujejo proti vročini Bele Saiiltas plošče z zelenim hrbtom-; OarHutirane, |3a'obvarujejo proU I vroči-J nI. Mere do 64 inč. Stranice do 12 inč •1.29. Navadna cena 19c, Steven's čiste konte-ninaste brisače, z barvanimi konci. Samo 12 jardov na o-sebo. 15c THE MAY CO. AUGUSTOVA BELA RAZPRODAJA. ČETRTO NADSTROPJE HBA ZA DVE DRUŽINI S3D00 v Lake Shore in East 140 distriktu. 5 sob in kopalnica spodaj in zgoraj, garaža za dva avtomobila. Plačilni pogoji. Dohodek od posestva večji kot plačila. Sedaj je vse v najem oddano. To je prava posebnost za dom ali kot investicija. Imamo tudi veliko drugih posebnosti v hišah za eno ali dve družini. J. N. FOLDEAUER CO. 14444 EUCLID AVENUE GLENVILLE 5000 Domači mali oglasnik AVTOMOBILSKA POSTREŽBA E. 61st St. Garage Popravijalnica motorjev, ogrodja in fenderjev Barvamo avtomobile HEnd. 9231 1109 E. 61 St. Frank Rich in Franih Petrovič lastnika BEER GARDENS FR. MIHČIČ CAFE 7202 ST. CLAIR AVENUE Night Club 3% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj KROJAČI . JOHN SUSTER 1148 EAST 6Gth STREET Krojačnica in čistilnica moških in j ženskih oblek. Se priporočam. MLEKARNE LYON DAIRY 1166 E. 60th ST.—HEnderson 5832 Joseph G'favan, lastnik Pri nas dobite vedno čisto iu zdrava mleko EDNA DAIRY 6302 Edna Ave.—HEnderson 7963 Anton Znidaršič, lastnik Pijte naše mleko, ker je čisto m zdravo I F E I. I K S D K E N I K 5132 Hamilton Ave. GOSTILNA Pri nas dobite vedno dobro 6% | pivo in vino ter domačo hrano. Se priporočamo za obilen obisk. i Peter Muhovetz 1231 East 61 Street CONFECTIONERY Dobro pivo in sladoled. PAPIRAR John Peterko Papcrhanger and Painter IDelo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 RAZNO CVETLIČARNE Imamo cvetlice za vse namene. Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu. Frank Jelerčič 15302 Waterloo Koad KEnmore 0195 Ignac Slapnik, st. CVETLICAH 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 PO NAJNIŽJIH CENAH lin 7, najboljšimi pogoji Frigi-iduire, Maytag Washers, White šivalni stroji, Electrolux ledenice, radija in pohištvo Vzamemo tudi hranilne knjižice International, Sav. and Loan Co. Custodian in North Amecican Trust Co. po najvišjih cenah. JERRY BOHINC 6614 Bliss Ave. Endicott 4613 KEnmore 1282 GASOLIN MIKE POKLAR E. 43 St. hi St. Clair Ave. ENdicott 9181 Pennzoil Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. RE^VRACIJE PAULICH'S RESTAURANT 5238 ST. CLAIR AVE. Vsakovrstna domača jedila In najboljše pivo KLEPAR SLIKARJI Frank Kure 1118 East 77 Street SLOVENSKI KLEPAR Popravljamo strehe, žlebove, furneze in vse kar se tiče našega dela. — Vse po zmernih cenah in dobro delo. SE PRIPOROČAM Pokličite nas ENdicott 0439 BUKOVNIK STUDIO 762 EAST 183th STREET V lastnem modernem fotografskem ateljeju. Julija in avgusta odprto ob nedeljah samo po naročilu Pokličite KEnmore 11W« Oglašajte v — "Enakopravnosti" 7. avgusta, Carica Katarina Zgodovinski roman — Ivan! — Ivan, zbudi se — sicer je po tebi! — Oba sta izgubljena! — zavpije zločinec, ki je imel samo eno oko, potegne nož in navali name. Spretno sem se umaknil zamahu z bodalom — udaril sem ga s puškinim kopitom po glavi in razbojnik se je zgrudil. Ivan se je medtem tudi zbu- — Od dne do dne je postajala lakota vedno hujša, z njo pa je rastel obup. Ko nisva imela ničesar več, ko sva pojedla zadnji košček kruha, sva začela žvečiti kožo. C — Stari Ivan je skoraj vedno spal. Mene se je lotevala mrzlica, mučile so me strašne sanje, dokler nisem nazadnje tudi pestjo po mizi. — Človeško; se vračal v Rusijo, sem ga pro-življenje ne pomeni meni niče- sil, da bi odnesel pismo k grofu dil in takoj spoznal položaj. — i jaz zaspal in spal ves dan. Zgrabil je svojo puško in sprožil — Nekega dne sem opazil, da tretji razbojnik pa se je mrtev se stari Ivan ne gane več. Ležal zgrudil na tla. Sedaj sva se znebila razbojnikov. Ali pa se bova tudi rešila? Ali bodo zidovi naše hiše dovolj močni, da bodo vzdržali ponovni naval volkov? je nepremično, videl sem, da je mrtev. Prepričan sem bil, da bom tudi jaz kmalu zaspal in se ne bom več prebudil. -—- Tedaj sem se naenkrat i gvoj lastni žep ?! zdrznil. Pred hišo sem slišal su sar — saj je itak vsak človek lopov! — Vaše ogorčenje je upravičeno in človek vam ga prav rad oprosti, — reče Pavel. — Poznam vašo preteklost in vem, da so vam radi umora odvzeli het-mansko čast. Stražmojster plane — njegov obraz je bil strašno spačen, iz o-či pa so mu švigali plameni. To je bilo razpoloženje, ki si ga je Pavel tako želel. — Obsodili so me skoraj na smrt! — zakliče Sergij. — In čemu? Samo zato, ker sem ubil nekaj takih lopovov, ki bi jih bil mogel odpremiti v Sibirijo. Mar ni vseeno, če pomro ti ljudje med potjo ali pa v Sibiriji? Vsaj ne jedo celih sedem mesecev zastonj in nas ne mučijo. — Denar pa, ki ste ga na ta način prihranili, ste vtaknili v — Ivan in jaz sva se dogovar- i mljive glasove. jala, kaj nama je storiti. Imela j — Volkovi! — sem pomislil, sva samo še enega konja, kajti ■ — Slišal sem kako so kopali vsi drugi so nama poginili. To jejin grebli. Stena se je polagoma bil ,moj konj, izredno plemenite j rušila, sneg je padal name, po-pasme. Temu konju še niso po-: kril me je vsega, jaz pa nisem šle moči, kajti jaz sem skrbel, da" imel moči, da bi se ga osvobodil, je dobival vsak dan hrane, bil je — Cez četrt ure bo itak vse-še precej trden. i ga konec! — Hetman, — reče mi stari' — Zgrozil sem se, ko sem po-Ivan, — ne preostaje nama niče-! mislil na strašni konec, sar drugega, kakor zaupati v moč in hitrost tvojega konja. — Samo po sebi umevno! — odvrne Sergij. — Neumen bi bil pač, če bi ga ne spravil! — Gospod poročnik, povejte mi, čemu pošilja carica ljudi v Sibirijo? Mar mislite, da jih zato pošilja v Sibirijo, da bi se tam zdebelili? Ali je morda v Sibiriji tako ugodno podnebje? — Ne. carica ve prav dobro, da kaznjenci, ki jih pošle v Si- — Po dnevi morava odjezditi, če nočeva srečati volkov, kajti nocojšnjo noč se bo posrečilo volkovom preglodati stene in, udreti v hišo in če bi prišli do naju, tedaj je vsega konec. — Tako sem mishl tudi jaz. V strahu sem čakal, da bom ibirijo, ne bodo dolgo živeli. Jas-vsak hip zagledal glavo kake J® torej, da jih pošilja v smrt zveri, čakal sem, da bo celo krdelo navahlo name. — Ha, kaj pa je to? To vendar niso živalski glasovi! To so bili ljudje in razločno sem slišal besede; Odprtina je tako velika, da Ali je torej zločin, če jaz ubijem te ljudi, ki so že itak obsojeni na smrt, nekaj časa prej — u-maknil sem jih s poti, denar pa, ki sem ga na ta način prihranil, sem spravil seveda v svoj žep. — Stražmojster, — odvrne Pavel. — vaša logika je izvrstna. To morava zaliti. — Pavel napolni čaše znova. — Enkrat ste bili že torej obsojeni na smrt? — vpraša Pavel. Takoj sva se začela pripravljati | pridemo lahko v hišo. Morda na pot. ' bomo našli še katerega živega! — Pregledala sva najino za- — Kriknil sem, sedaj pa — logo, očistila orožje, zažgala o- ko sem videl, da se pomoč na-genj, skuhala sva si čaj in se- haja v bližini, so mi pošle zad-dla, da bi obedovala. nje moči. — Tedaj začne najin konj na — Cez malo časa se je poru-ves glas rezgetati. šil zid, jaz pa sem se onesvestil. — Aha! — vzkliknem, — moj , — Ko se mi je vrnila zavest, konjiček že sluti, da se bomo' sem ležal v postelji v nekem ve-kmalu osvobodili. .; likem in udobnem šotoru. — Toda, vsemogočni-Bog, kaj ' — Rešen sem bil. Rešili so me pomeni to? jkozaki, ki so takrat slučajno pri- . !šU mimo naše snežene hiše. Bil — Moj konj se je naenkrat: ^ ^ J., , , J 4. 1 J + :sem edmi, ki je ostal od tolik- zgrudil, kakor od strele zadet, i ^ , v , , . „■ ,sne ekspedicije, ki je štela osem- m začel udarjati z nogami po! , tleh. Opazil sem, da mu j« briz- 'J""" konj. gnil. iz trebuha kri. i «2 POGLAVJE. — Konj umira, — zavpijem, i Plačani morilec _ Ivan - Ivan - na pomoč! Ko je stražmojster Sergij Tudi najino zadnje upanje je šlo ; končal to povest, je izprazml ča-po vodi! --SkočUasva, dalw pomaga- Pavdl SoltUK,vga ^ nedrpno la konju - bilo pa je prepozno. Poslušal. Jezil se je, da mu je _ žival je poginila čez nekaj stari Kozak pripovedoval svoj mkmt. Jih, grcmpod pordknk, 1%% "jeg* iwaanknr/ dozivU^j nikAir ne bom pozabil pogbda,|pr*v konwj ^ čakal, da s katerim me je ta dobra žival končal. pogledaki. BUo je. kakor da w' Pavel SolUkov je zmrmrato- hotela s tem pogledom obtožiti svojega morilca. — Moj konj je bil umorjen. — Takoj sem vedel, kdo je storil to usodno delo. — Konja je umoril enooki zločinec, ki je ležal na tleh samo — Da, obesiti so me hoteli, toda obnesel se je zame močan prijatelj, in sicer tri dni pred u-smrtitvijo. Vedel sem, da ne bom umrl na morišču, kajti zanesel sem se na svojega prijatelja Gregorja Orlova. Orlov me je moral rešiti, ker je vedel, da bom sicer pod vislicami povedal marsikaj. Pavel je dremal, sedaj pa dvigne glavo in pogleda starega kozaka. — Kaj ste rekli? Stražmojster izprazni zopet svojo čašo. Vino je vedno bolj delovalo, vsak trenutek je bil bolj pijan. — Vidite, vsak človek ima v svojem življenju kako temno toč ko, za katero ve navadno še kdo drugi — ha, ha, ha! V življenju grofa Gregorja Orlova je mno- Orlovu. — Pisal sem mu: "Popolno pomiloščenje ali pa bom govoril!" I — Moj prijatelj je izročil pismo grofu Gregoriju Orlovu in čez par mesecev šem bil svoboden. — Odšel sem v Petrograd in obiskal grofa Orlova, dal mi je mnogo denarja in mi je obljubil, da bom zopet postal vojak. Toda nisem bil več hetman, nego navaden kozak, čez malo časa pa sem postal stražmojster. - Kako pa živite? Ali imate kaj denarja? — Ničesar nimam. Takrat, ko sem bil že hetman in ko bi bil lahko še sijajno napredoval, sem se hotel oženiti z neko lepo deklico iz Ukrajine. Toda tedaj so me pregnali v Sibirijo in tako sta ženitev in karijera splavali po vodi. — Ali vam je deklica ostala zvesta ? — Zvesta? — zakliče Sergij. — Ha, ha! Gospod poročnik, videti je, da ste še zelo mladi, žena in zvestoba! Komaj je slišala da so me pregnali v Sibirijo, se je že poročila z drugim. — Pred letom dni pa je umrl njen mož in jaz sem zopet potrkal pri njej. Lepa je še vedno kakor je bila prej. Ko pa sem jo vprašal, če hoče postati moja žena, mi je odgovorila; — Dragi prijatelj, moj mož mi je zapustil osem tisoč rubljev če pa imaš tudi ti tolikšno svo-to, bom postala tvoja žena. Na razpolago pa ti dajem leto dni. — Koliko pa se si že prihranili? — ga vpraša Pavel. — Niti kopejke! — Ali pa ste morda že pozabili nanjo? — Vrag naj me vzame, če bom mogel pozabiti kedaj na to ženo. ' In oba sta umolknila. Tedaj pa se je Pavel zganil in zaupljivo položil svojo roko na straž-mojstrovo ramo in rekel: — Sergij, poslušajte me! Ali hočete zaslužiti teh osem tisoč rubljev ? Te besede so zadostovale, da se je stari kozak takoj in popolnoma streznil. — Osem tisoč rubljev! — vzklikne stražmojster. — Osem tisoč rubljev še to noč — ne, ne godijo se več čudeži — dobre vile ne hodijo več po svetu in ne napolnijo nikomur prgišča z zlatom! — To je res, stražmojster, — odvrne Pavel. — In vendar se vam nocoj nudi prilika, da si zaslužite ta denar. Ali hočete? (Dalye prihodnjič) omamljen po udarcu s puškinim je rdegsvoj%;anu.. kramg^iprknan^LlVatbcdezk,. Ko pa je mislil, da vino že deluje, pričel; — Dragi moj stražmojster, vedno ste bili pogumni in neustrašeni, vendar vas je mnogokrat zadela kruta usoda. Sergij nagrbanči čelo. — Nikdar nisem dobil nika- tvega tovariša, ko pa se je o-svestil, je zgrabil nož in ga zadri konju v trebuh. — Kaj mi je koristilo, da sem mu z istim nožem razrezal vrat, čeprav me je rotil in me prosil naj se ga usmilim? — Svojega konja nisem mogel več oživeti ^— izginilo je torej tudi zadnje upanje v rešitev. — Sedaj je napočil strašen čas. — Ko sva odstranila trupla razbojnikov, sva ostala stari I-van in jaz popolnoma sama v snežni hišici. Zunaj je vladal strašen mrpz. Zopet sva se vrnila v hišo, zadelala vhod in čakala, kaj se bo zgodilo. — V sneženi hiši smo bili že dvajset in štiri dni. Sneženih metežev ni bilo več, poti pa kljub temu nisva mogla nadaljevati, ker je vladal na snežnih poljanah strašen mraz. Čez nekaj dni sva pojedla zadnjo hrano. Razen vsega trpljenja in nevarnosti nama je pretil še glad . čincev sem že odpeljal v Sibirijo, našo vehko carico Katarino sem že osvobodil marsikaterega sovražnika, nevarnega sovražnika, toda nikdar se ni nihče spomnil, da bi me nagradil. — Najbrž sovražite ljudi radi tega? — odvrne Pavel. — Da, sovražim jih! — zavpije stražmojster in udari s vedel bil tako srečen, da sem marsikaj. — Orlov se je torej zavzel za me. Niso me obesili, obsodili pa so me na dosmrtno prisilno delo v Sibiriji. V Sibirijo? — Da, seveda me niso oddelili k onim nesrečnežem, ki morajo delati v rudnikih, temveč so me zaposlili pri gradbi neke tid-njave. — Zdi se mi, da tudi to ni ravno preveč prijetno delo? — Tudi jaz mislim tako — odvrne kozak, — pa tudi nisem nameraval ostati v Sibiriji do svoje smrti. Ko je eden izmed tovarišev doslužil svojo kazen in Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. poiklibite: ENdicott 0718 HEnderson 1218 RAZPRODAJA PRI ANZLOVA.R'S se prične v soboto velika razprodaja Nekaj cen je tu navedenih—veliko drugih posebnosti pa dobite v na'', trgovini. Pridite in se prepričajte, da je blago resnično znižano tako nizko NE ZAMUDITE TE RAZPRODAJE! OBLEKE ZA DEKLETA IN ŽENE vse barve in mere od 14 do 54 Vredne $1 do $1.50, sedaj 74c Vredne $1.95, sedaj 1.59 ali dve za $3 Vredne $2.95, sedaj 1.94 SVILNATE OBLEKE ZA 2ENE IN DEKLETA Prej $4.95 in 5.95, sedaj 3.25 v zalogi imamo tudi veliko izbere boljših svilnatih oblek po znižanih cenah. ŽENSKE NOČNE SRAJCE Prej 59c in 69c, sedaj 39c Znižane cene tudi na boljših nočnih srajcah. ŽENSKA SPODNJA KRILA Prej 59c, sedaj 39c Znižane cene na boljših spodnjih krilih. ŽENSKE SVILNATE NOGA-VICE Full Fashioned—69c, sedaj 50c Ženske bluze in svedri znižani na polovično ceno. ŽENSKI KLOBUKI Prej 1.25 do 2.25, sedaj 79c MOŠKE DELOVNE SRAJCE 39c Polo srajce posebno znižane. Veliko moških srajc vseh vrst na razprodaji! MOŠKE NOGAVICE po 9c par, vse barve MOŠKO SPODNJE FERl''" (TJnionsuits) 59c dva za 1.50 OTROŠKE pajamas Prej 59c in 69c, sed»3 19c in 25c v elika zaloga otročjih mere 2 do 6, prej 59c, 25c oblek' OBLEKE ZA DEKLiCB mere od 6 do 14 44c in 59c, 2 za $1 79c, dve za 1 50 Velika zaloga blaga .G vredno 25c, 35c in 50c J® sedaj 15c jard ^ Velika zaloga zastorov Sets), znižani na 47c par il« ZNl' še imate čas, da se vpišete v naš blanket in kovter klub. Plačate sveto takoj in potem kadar zmorete. Ko pride zima imate pa plačano. Imamo v zalogi tudi veliko izbero predmetov za darila, shower ali ke, kakor tudi za "baby shower." Pridite od blizu in daleč in si oglejte to našo veliko zalogo PO ŽANIH CENAH! ANZLOVAR' 6202 ST. CLAIR AVENUE Vogal East 62 in St. Clair Av®' HARTMAN BEER GARDEN NORTH ROYALTON — RIDGE ROAD. 12 MILJ OD SQUARE v nedeljo popoldan prosti "basket piknik," prosti ples, ballnca-nje, baseball ltd. — V soboto, prosti ples. Začetek ob 8. url zvečer. Frank Klemenčič 1051 ADDISON RD. HEnderson 7757 Barvar in dekorator DEKOBmAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd A. PLUTH 21101 Recher Ave. KEnmore 3934 R. V najem Odda se soba za enega fanta. — Poizve se na 389 East 160 St. spodaj. DOMAČE KLOBASE Imamo še samo malo teh o- j kusnih in dobrih klobas. Le pridite dokler imamo zalogo. Tudi po pošti pošiljamo. Se priporočamo. Mr. in Mrs. John Russ 951 E. 69 St. Naznanjamo vsem Slovencem in Hrvato""' da smo dobili dovoljenje za točenje žganja Imeli bomo fino žganje, 6% pivo in razl'^" dobra vina. V SOBOTO 8. AVGUSTA BOMO IMELI PO* MALNO OTVORITEV. ^ Izvrstne pohane piške in dobro godbo za P se priporočamo. MRS. ANTON BARAGA 15322 WATERLOO ROAD lei- HRANILNA KNJIŽICA ZA $2' od NORTH AMERICAN Mortgage Loan Co. ZA 57c NA DOLAR. Prodamo celoto ali del LIQUIDATING FINANCE CORP. Licencirani trgovci sekuritet 750 PROSPECT CHerry 7477 718 FlM^ 0» V soboto bomo servirali kokošjo večerjo Igrali bodo Krištof Bratje Izborna postrežba in pijača. — Se priporočamo za obilen obisk. MIKE PODBOY v ARROW INN 270()0 St. Clair Avenue I CoA/uj nmm. TT 7% I Zavarovalnina vseh vrst. — Se priporočamo. HAFFNER'S INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVE. Boljše je kupiti hišo kot plačevati najemnino! ♦ 10 Arbor P**" Si. Clulr; Hlfiu z;i eiu> 7 nob in kopalni- fu. VHtt stanju; Nizki (liivkl. takoj; bančna ..........................$3950 13016-IB Auitln Rd., Južno od St. Clnlr; 2 Uni&lnRka hiša; R Hob In kojmlnloa vsako stunovanjo; veliki poriM; Z (raraž!; lep loi. Poboji: Ha)i(!na flnanca------ $4500 14105*7 Ave., družini. sob ZA Uilyden, blizu St. ClalrJ'*' .prostor za najemnike: PJaiilo takoj, drugo """""" ....... $5000 THE CITY & S VOGAL S- IN HURON 13704-6 Dl(>( Ave., »tanovanje za 'i družini od Kast 140 8t., 5 sob. kopalnica t vsakem atanovanju: lot 4 8x80: davki $120.81) na leto-------- $4400 UBURBAN CO. PRospect 76(i0 Cnatfcava-caivj e^ou fir CONVENIENCE fCON' Cleveland Cru^' MEMBER FEDERAL RESERVE SWSTB^ j Branch Banks Throughout Greater Clevel^^ MEMiuM Ki.cM.M nrpt'MT