25. DEC. 1970
LETO VIII ŠTEV. 47
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Čimveč uspehov v letu 1971
Zopet vstopamo v Novo leto. Če pregledamo rezultate poslovanja preteklega leta Združenega podjetja ISKRA, moramo biti kar zadovoljni. Uspeli smo doseči dobre poslovne rezultate. Razumljivo je, da je to zasluga vseh naših delovnih ljudi.
Ob vstopu v Novo leto je vsem znano, da za poslovanje gospodarskih organizacij ne bo rožnato. Ukrepi za stabilizacijo našega gospodarstva bodo postavili gospodarske organizacije pred celo vrsto pomembnih odločitev. Tudi združeno podjetje ISKRA bo moralo svoje poslovanje prilagoditi tem ukrepom. Na vsak način pa se bomo morali boriti za čimbolj rentabilno poslovanje, za proizvodnja takih artiklov, katere bo možno prodati tako na domačem kot tujem tržišču. Brez dvoma bodo ukrepi stabilizacije gospodarstva postavili gospodarske organizacije, vsaj tako upamo, v ekonomsko logiko. To pa bo zahtevalo seveda racionalno in trdo delo. Upamo pa v sposobnost naših delovnih ljudi, da bomo vse težave prebrodili ter da se bo zvezda ISKRE še bolj svetila tako v domačem kot v tujem poslovnem svetu.
Iskrena hvala vsem delovnim ljudem, organom upravljanja in družbeno-političnim organizacijam v Združenem podjetju ISKRA za dosedanje sodelovanje. Vsem želim v Novem letu mnogo sreče, zadovoljstva in uspehov pri delu, s tem pa tudi čimvečje poslovne uspehe našemu Združenem':’' podjetju ISKRA.
Generalni direktor ZP Iskra: Vladimir LOGAR
Novemu Betu naproti
Ob slovesu otl starega leta je prav, da pregledamo, kje smo bili v obdobju enega leta uspešni in kaj nam bo prineslo novega. Razveseljiv je podatek, ki napoveduje, da bo združeno podjetje letos ustvarilo največji ostanek dohodka. Ta podatek je posebno ohrabrujoč za našega delovnega človeka, saj se skozi njega zrcali svetlejša prihodnost za nas vse.
Družbeno-politične organizacije ZP so v letu 1970 sprejele resolucijo o ekonomsko-družbenem položaju v Iskri. S tem dokumentom smo dali svoj doprinos za ureditev še nerešenih razmer ih vprašanj znotraj podjetja. Seveclu sam ta dokument še ne bo reševal teh problemov, za to bo potrebna naša pozornost in dosledno sodelovanje pri realizaciji sprejetih stališč tudi v prihodnje. Ne nazadnje so tudi med letom sprejeta Pravila sindikalne organizacije ZP Iskra pripomogla, da bo-
mo v Iskri poskrbeli, da se bodo odprti in na novo nastajajoči problemi reševali na samoupravni osnovi, skladno z našo notranjo zakonodajo.
Predvsem pa moramo našo skrb posvečati neposrednemu proizvajalcu — delavcu, najsi bo v materialnem pogledu (OD, stanovanja), ali v zaščiti njegovih samoupravnih pravic (delovna razmerja, itd.).
Smo v obdobju izvajanja nove reforme, katera bo terjala od naših kolektivov obilico naporov in naj večjo zavzetost naših delavcev pri reševanju problemov. Pri tem pa ne smemo pozabiti na ustvaritev takšnega vzdušja, ki bo temeljilo na dobrih medsebojnih odnosih in zaupanju.
Vsem delovnim ljudem združene Iskre želim ob novem letu, da bi le-to bilo polno novih delovnih zmag, že-
Samoupravni organi, uprava, družbeno-politične organizacije in uredništvo časopisa »Iskra« želijo celotnemu delovnemu kolektivu in poslovnim partnerjem srečno in uspehov polno Novo leto 1971!
Podpredsednik ZAR Husein el Šafei:
Program večjega sodelovanja
lim pa jim tudi obilo osebne sreče in zadovoljstva.
Predsednik sindikalnega odbora ZPI Jože čebela
Kranj, 21. decembra — Dopoldne je s svojim spremstvom obiskal kranjsko Iskro podpredsednik ZAR Husein el šafei, kjer so ga pozdravili predsednik kranjske obč. skupščine, predstavniki ZP in kranjske tovarne. Po ogledu proizvodnih obratov je gen. direktor Vladimir Logar ZP imformirai navzoče o organizaciji in poslovanju ZP. Gostje so se poleg poslovnih interesov močno zanimali za vlogo DS in sindikata. Podpredsednik ZAR je dejal, da je bila tendenca in želja pokojnega predsednika Naserja, da bi se ZAR na kar najbolj širokem področju povezala z
Jugoslavijo, tako v industriji kot tudi v gospodarstvu in posebno v pogledu poslovno-tehničnega sodelovanja. Od tod izvira tudi na široko zasnovan program obiskov predstavnikov ZAR, ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v najrazličnejših deželah po vsem svetu.
Na koncu je gospod predsednik izrazil upanje, da bi ISKRA poleg sedanjih oblik sodelovanja z ZAR našla še nove in uspešnejše. Obisk v ISKRI je nanj napravil zelo velik vtis in zaželel je organizaciji kar največ uspehov V prihodnosti.
Predprcdsednik ZAR si z zanimanjem ogleduje modeme tel. aparate v obratu ATN
Novoletna mnenja predsednikov DS organizacije združenega podjetja Iskra
Pred leti smo objavili v novoletni številki »Semenj želja« ob Novem letu, takrat so odgovarjali na vprašanja direktorji Iskrinih organizacij. Lani so na podobna vprašanja odgovarjali predsedniki občinskih skupščin kjer obratujejo naše tovarne. Letos smo stavili tri vprašanja predsednikom DS v ZP Iskra, in sicer: 1. Mnenje o poslovanju; 2. Kakšen vpliv bodo imeli stabilizacijski ukrepi; 3. Vloga samoupravnih organov?
Združeno podjetje ISKRA Kranj
Predsednik DS ZP Inž. Zdravko Tekavec
Ni tako dolgo tega, ko smo si segli v roke, si voščili srečo, zdravje; in že je tu čas, čas prazničnega občutka, čas, ko delamo pregled čez opravljeno pot in se oziramo naprej v bodočnost, v kateri z
rahlim optimizmom želimo •ebi in svojim prijateljem še večjih uspehov pri delu, zdravja, sreče v družini in ne nazadnje tudi mir v svetu.
Ce pogledamo po prehojeni poti, smo lahko nanjo, kot kolektiv in kot posameznik, ponosni. Dosegli smo rezultate, ki niso majhni in na katere smo še v začetku leta gledali z negotovostjo. Dokazali smo sebi in drugim, da smo v stanju izpolnjevati tudi tako stopnjo rasti proizvodnje, kakršna je bila planirana za leto 1970. Zmožni smo tudi prodreti na inozemska tržišča in se tam udomačiti, pri tem pa doseči, da je poslovanje vseh Iskrinih tovarn brez izgube.
S tem, ko dosegamo take rezultate in se vključujemo v mednarodno tržišče, pa se po mojem mnenju podajamo na nova pota in v nove pogoje dela. Kot kolektivi in posamezniki bomo postavljeni pred nove preizkušnje, kjer se bomo morali izkazati tudi na novih področjih. Ta področja pa bodo večkrat tudi moralne narave.
Novi pogoji dela bodo od nas zahtevali več posluha za skupne in hitre akcije, tako na področju dela, organizacije in financ. Temeljiteje in načrtneje se moramo lotiti vzgoje kadrov, zadostnih po številu in po kvaliteti. Znano nam je vsem, da prav na tem področju najbolj šepamo; da nimamo niti enotne
štipendijske politike, kaj šele politike OD, varstva otrok, reševanja stanovanjskih problemov, standarda ljudi itd. Vse to in še mnogo drugih stvari moramo imeti v mislih, ko bomo izdelovali in sprejemali nov statut Iskre, v katerem pa mora biti zagotovljena demokratičnost in samoupravnost članov kolektiva ZP Iskre.
Na koncu bi želel še, da bi se v prihodnjem letu bolje spoznali med seboj, da bi problemi vsake enote bili tudi skrb celote in obratno, problemi celote tudi skrb vsake najmanjše in najbolj oddaljene enote.
Želel bi, da se problemi, rešljivi v obratnih delavskih svetih rešujejo na tem nivoju, problemi tovarn — na nivojd tovarn, skupni problemi pa na DS ZP tako, da se ne bi samoupravljanje odvijalo po principu nadrejenosti, temveč po principu širine problema.
Dovolite mi, da nazdravim vsakemu članu kolektiva in tudi v vašem imenu vsem delovnim ljudem naše domovine za srečno bodočnost in nadaljnje uspehe.
Elektromehanika
Kranj
Predsednik DS Henrik Peternelj
Poslovno leto 1970 bomo uspešno zaključili, saj je bil letni plan izpolnjen že novembra. Predvidoma bo vrednostni obseg proizvodnje v tem letu za 21 % večji od lanskega. S temi rezultati še vedno nismo zadovoljni in želimo, da bo prihodnje leto še bolj uspešno, predvsem kar se tiče dviga OD in ostanka dohodka.
Novi stabilizacijski ukrepi nam trenutno prinašajo še nejasno sliko ob novem letu. Predvsem nas je prizadel nenadni ukrep o 50 % pologu pri uvozu, kar nam veže ogromno sredstev. Kljub obljubam, da delavci ne bi smeli i nositi bremena teh ukrepov, je jasno, da bodo morale vso težo stabilizacije nositi predvsem gospodarske delovne organizacije.
Spremenjen sistem samoupravljanja v tovarni je omogočil večjo aktivnost kolektivnih izvršilnih organov (odborov in poslovnega odbora) in možnost dokončnega odločanja ter večjega sodelovanja neposrednega proizvajalca pri odločitvah. Vpliva organov upravljanja ZP v naši organizaciji skoraj ni
občutiti, upam pa, da se bodo z novim statutom stvari izboljšale.
Avto elektrika Nova Gorica
Predsednik DS Jože Vodopivec
S poslovanjem v naši tovarni smo v letu 1970 lahko zadovoljni, saj se giblje po postavljenem načrtu. Presežena proizvodna obveznost in presežen plan prodaje sta orno- 1 gočila, da je tovarna dosegla zelo ugoden dohodkovni rezultat.
Stabilizacijski ukrepi že vplivajo na poslovanje tovarne. Njihov odraz se kaže trenutno v zaostreni problematiki likvidnosti.
Ponovno se namreč poslabšuje plačevanje kupcev, kar neugodno vpliva pri reševanju preskrbe s surovinami in drugim materialom. Prav gotovo pa je, da bodo nadaljnji ukrepi to problematiko še zaostrovali, verjetno pa bodo tudi povzročali vsaj začasno stagnacijo pri prodaji. To pa seveda terja določene ukrepe in iskanje novih virov prodaje
na zunanjem tržišču. Trdno sem prepričan, da bo naš delovni kolektiv zmogel tudi te težave, saj je do danes že dokazal svojo ustvarjalnost.
To pa je hkrati porok, da se bodo izvajali stabilizacijski ukrepi disciplinirano in z razumevanjem.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da je delo samoupravnih organov danes neprimerno lažje, kot pred leti. Z rastjo tovarne so se okrepile Kidi strokovne službe, ki mnogo pomagajo samoupravljalcem pri določenih odločitvah. Samoupravni mehanizem je v naši tovarni dovolj trden in ima pomemben vpliv pri izvajanju sprejetih sklepov.
ISKRA Commerce Ljubljana
Predsednik DS Julij Novljan
Po dosedaj znanih rezultatih, bo poslovanje v letošnjem letu zelo uspešno. Mnogo so k temu pripomogli zaposleni v naši organizaciji, nekaj pa je brez dvoma tudi rezultat splošno ugodne situacije na trgu. Tako bo domača prodaja za preko 30 % višja od lanske realizacije, vključno z vštetimi nekaterimi povišanji cen. Posebno j pomembno je dejstvo, da bo ! v izvozu dosežena skoraj 15 milijonska realizacija v dolarjih. Tudi to pomeni 30% povišanje nasproti preteklemu letu. Naš največji izvozni partner je Zvezna republika Nemčija, kamor bomo letos izvozili za skoraj 3 milijone dolarjev, sledi pa ji Italija, kateri bomo prodali skoraj za 2,5 milijona dolarjev Iskrinih izdelkov. Skupaj bomo 70 % naših izdelkov prodali na konvertibilno področje.
Novi stabilizacijski ukrepi prav gotovo ne bodo pustili ISKRE ob strani. Dejstvo je, da istočasno svetu preti manjša recesija. V letu 1971 bo zaradi tega potrebna intenzivnejša obdelava domačega kakor tudi tujega tržišča. Gotovo bo zaradi tega potrebno spremeniti določene pozicije iz naših planskih predvidevanj. Po vsej verjetnosti bodo potrebne tudi korekcije proizvodnih programov, ker vse panoge ne bodo enako prizadete. Sigurno jc tudi, da bomo morali bolj upoštevati točnost in kvaliteto pri po-
sameznih dobavah. Zaradi splošnega upadanja konjunkture, bo konkurenca vse močnejša.
V 20-letnem razvoju samoupravljanja je bilo marsikaj storjenega. Vedno smo iskali boljše oblike s ciljem, da bi pri odločanju sodelovalo čim-več ljudi. Končni efekti pa so odvisni od ljudi, njihove razgledanosti, volje za sodelovanje in pa prilik, v katerih se nahajamo. V naši organizaciji imamo samoupravljanje po delovnih enotah, tako, da sc vse pomembne stvari obravnavajo na vseh nivojih do centralnega delavskega sveta. Menim pa, da v našem samoupravnem sistemu ni dokončno rešen problem samoupravljanje — vodenje — odgovornost. Okrog teh pojmov se vrtimo že dalj časa. Upam, da bo odgovor na to dal II. kongres samouprav-ljalcev, ki bo meseca maja v Sarajevu.
Zavod za avtomatizacijo Ljubljana
Predsednik sveta ZZA inž. Marko Gliha
Poslovno leto 1970 zaključuje Zavod za avtomatizacijo še kar dovolj ugodno. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da delež razvojnih storitev Iskrinim organizacijam upada; to se odraža tudi v pretirani fluktuaciji strokovnega kadra, ki pričakuje pri svojem delu in napredku trajnejših strokovnih perspektiv. Kot protiutež tem bojaznim smo pa ponosni, ker smo doživeli prav letos dokaj zavidljive strokovne uspehe.
Stabilizacijski ukrepi nas bodo prihodnje leto pošteno pretresli in osvestili. Pričakujem umiritev in uskladitev gospodarskih gibanj, seveda, če bomo vsi in povsod izvajali ter spoštovali dogovore. Ce jih bodo pa ljudje izigrali, poiščimo bodočim reformam novo, a vendarle staro ime — obnova.
Kar se tiče naše Iskre bi želel, da bi vodstvo in samoupravni organi združenega podjetja pridobili več besede in pristojnosti. V naši družbi se marsikje preveč dogovarjamo in premalo odločujemo, naša gesla se priče-
njajo z: »naj, bodi, če, ako« itd. V človeških odnosih bi pa želel več humanosti in razumevanja — pa bomo živeli mirneje in uspešneje.
Elementi Ljubljana
Predsednik DS Ing. Jože štancar
Na podlagi analize rezultatov poslovanja in ocene planirane proizvodnje za december lahko ugotovimo, da bomo letni plan realizirali le s 77 %. V primerjavi z lanskim letom je ta rezultat kljub vsemu za 23 % višji. Analiza vzrokov za tak obračun leta sestavlja niz ugotovitev od nastale tržne situacije v zadnjih 4 mesecih, pomanjkanja obratnih sredstev, neredne dobave uvoznega repro materiala, pa vse do sprememb naročenega asorti-mana izdelkov, preorientacije domačega trga na izvoz, tehnoloških problemov, prekomernega izmeta ter splošne recesije na področju elektronike.
Realizacija uvajanja novih stabilizacijskih ukrepov se do sedaj kaže v še tako nejasni luči, da je težko dajati neke ocene za celotno prihodnje leto. Tako ima lahko za našo tovarno na primer določena sprememba deviznega režima v sklopu stabilizacijskih ukrepov pri 80% izvozu celotne proizvodnje občuten vpliv na celotno | poslovanje in ekonomiko | proizvodnje.
Vloga samoupravnih organov v naši organizaciji in ZP je vsakodnevno povezana z vrsto predpisov, pogojev dela in predvsem tržno situacijo. Večkrat se dogaja, da
so samoupravni organi postavljeni pred določena dejstva, ki so rešljiva izven območja njihovih kompetenc.
Aparati Ljubljana
Predsednik DS Jfaž. Viktor Korošec
' Po ocenah realizacije plana bo tovarna »Aparati« dosegla svoj doslej največji poslovni uspeh. Kljub nekaterim negativnim pojavom v našem gospodarstvu nam bo uspelo proizvodni plan preseči za dobrih 7 % pri minimalni planski prekoračitvi delovne sile. Ta uspeh pripisujem prizadevnosti vseh zaposlenih tovarne. Iskra Commerce za uspešno prodajo, delno tudi splošni jugoslovanski konjunkturi, ki se kaže v indeksu povečanja proizvodnje v odnosu na 1. 1969 za prek
44 %. Poprečne neto osebne dohodke smo povečali, vzporedno pa se bo povečal tudi ostanek dohodka za sklade.
Tovarna ima izdelan srednjeročni program razvoja, ki med drugim predvideva dograditev tovarne na Savski cesti v Ljubljani. Začetek gradnje predvidevamo prav v letu 1971, torej v letu, ko bodo stabilizacijski ukrepi pokazali svojo pravo vrednost. Težko je sicer biti prerok, toda ob obljubljeni ukinitvi obresti na poslovni sklad, znižanju obresti na osebne dohodke in ob zmernejši rasti cen reprodukcijskega materiala smatram, da bo tudi leto 1971 uspešno. Pripravljeni smo uresničiti stabilizacijski program gospodarstva, toda s pogojem, da pravila veljajo za vse enako.
Ko ocenjujem delo samoupravnih organov v tovarni trdim, da so odločitve in delo teh organov neposreden odraz celotne stopnje zavesti in intelektualne sposobnosti kolektiva.'Kadrovanje in dopolnilno izobraževanje, zlasti visoko strokovnega kadra kolektiva postajata temelj, na katerem je mogoče dobro delo samoupravnih organov.
Delo samoupravnih organov v ZP je po mojem mnenju odraz stopnje organiziranosti in povezanosti med organizacijami v združenem podjetju, finančne moči ZP in kvalitete kadrovske zasedbe strokovnih služb na nivoju ZP. Težko je igrati šah brez šahovnice.
Elektromotorji
Železniki
Predsednik DS inž. Matevž Šmid
Plan proizvodnje za leto 1970 je za 28,5 % večji od plana za leto 1969. Kljub velikemu povečanju plana pa nam je uspelo, da smo v 10 mesecih v letu 1970 presegli plan za skoraj 8%, ob tem pa se je število zaposlenih povečalo samo za 2,5 %. Z boljšo organizacijo dela, uvajanjem sodobnih metod za študij dela in ne nazadnje z velikim prizadevanjem celotnega kolektiva, smo dvignili produktivnost za več kot 20 %. Omeniti moram tudi velike napore uprave tovarne in odgovornih služb, da kljub stalni borbi z likvidnostjo ni prišlo do večjih zastojev pomanjka. nja materiala. Žal nam bosta celotni uspeh nekoliko po-
kvarila zadnja dva meseca V' letu, ko nam zaradi novih gospodarskih ukrepov ni uspelo pravočasno dvigniti vsega potrebnega materiala iz carine. V celoti gledano pa bo 1. 1970 najuspešnejše poslovno leto, odkar obstaja tovarna.
Kakšen vpliv bodo imeli novi stabilizacijski ukrepi za naše poslovanje, je še težko oceniti, ker vsi ukrepi še niso znani. Pričakujemo pa, da posebno v prvih mesecih naslednjega leta za našo tovarno ne bodo ravno ugodni, ker smo pri večini osnovnih materialov (dinamo pločevina, lakirana žica) vezani na uvoz. Domača industrija še vedno ni v stanju, da bi nam zagotovila potrebne količine materiala v predpisani kvaliteti.
Vedno več neposrednih proizvajalcev neposredno ali posredno sodeluje pri važnejših odločitvah, zato lahko rečem, da se samoupravljanje v tovarni krepi. Ne morem pa mimo tega, da se nekateri člani DS ne zavedajo popolnoma odgovornosti do kolektiva, ker kažejo premalo zanimanja ali pa celo do nalog, ki jih postavlja prednje kolektiv. Za DS ZP pa menim, da je ena njegovih glavnih nalog iskati in podpirati vsa tisti prizadevanja, ki naj poudarjajo in krepijo enotnost ZP. Na žalost pa prav člani DS ZP dostikrat ne najdejo skupne poti in dajejo prednost interesom svojih tovarn na račun interesov vseh članov ZP.
Avtomatika Pržan
Predsednik DS Franc Siissinger
Smatram, da smo poslovali uspešno, vendar ne tako kot smo želeli in si predvidevali z letnim planom, saj pri elementih delitve ni bilo bistvenih odstopanj, ker proporci, ki so bili predvideni s planom niso bili porušeni. Sanacija tovarne poteka po predvidenem planu in bo zaključena z letošnjim letom. Predvidena razmerja v letnem planu so bila dosežena tako, da so sredstva za osebne dohodke in sklade ustvarjena v predvideni višini.
Glede stabilizacijskih ukrepov smatram, da nastajajo naslednji problemi:
— Zaradi depozita pri uvozu materiala se denarna masa
zniža in s tem tudi možnost, da se obdrži sedanji nivo proizvodnje.
—	Negativno zaviranje uvoza brez subvencioniranega izvoza.
—	Obstaja možnost zmanjšanja proizvodnje in s tem udi obseg delovne sile.
—	Blokiranje cen bi pri nas pozitivno vplivalo, če bi to veljalo za vse, vendar se že slišijo napovedi o povečanih Stroških energije in transporta. Ce se bo to zgodild, bo negativno vplivalo na naš razvoj.
Samoupravljanje v tovarni je doseglo že lep napredek, dobilo je določeno vlogo. Dejansko ca ukvarja z generalnimi problemi (proizvodni plan, plan razvoja, investicije, kadrovska politika, sanacijski načrt itd.), kajti še pred nekaj leti se je DS ukvarjal z manj pomembnimi zadevami. DS ima odločujočo vlogo, dovolj odgovorno in resno obravnava probleme poslovanja tovarne in kadrovske politike.
Seveda pa ima tudi DS svoje težave, kar se tiče samih članov DS. Nekateri so premalo seznanjeni s celotno problematiko, ne kažejo dovolj lastnega interesa in zato niso kos nalogam, ter odpovedo prav na relaciji samoupravljanje — kolektiv. Člane kolektiva ne informirajo ali jih celo napačno informirajo. Kar zadeva relacijo uprava — samoupravljanje, so oduosi v redu,
DS ZP ISKRA KRANJ, pa ima premalo kompetenc. Vse je bolj deklarativno. Njegovo delo sloni v glavnem na resolucijah in priporočilih.
Instrumenti Otoče
Predsednik DS Franc Reberšak
V letu 1970 je bila v naši tovarni značilna hitra rast proizvodnje. To smo omogočili s pridobitvijo novih tovarniških prostorov ter z dodatno zaposlitvijo. V proizvodni program smo vnesli miniaturne indikatorje, ki predstavljajo noviteto. Prav tako smo bili uspešni pri povečanju izvoza. Seveda pa se nismo mogli izogniti mnogim negativnim pojavom, značilnim za naše gospodarstvo. Neprekinjena rast cen, predvsem reprodukcijskega materiala in raznih uslug.
nas je kar precej prizauem. To bo vsekakor vplivalo na končno delitev kjer bo potrebno skrbno pretehtati vsak dinar.
Prvi stabilizacijski ukrep nas je že prizadel. Dodatna sredstva, zahtevana kot polog pri uvozu, so dokajšnja obremenitev. Prvenstveno bo potrebno pregledati in poiskati razne dobavitelje V Jugoslaviji ker bi lahko prihranili marsikatere devize. Niso še znani vsi ukrepi, upam pa si trditi, da bo potrebno pripraviti pretehtan gospodarski plan za prihodnje leto, ki bo upošteval realnost in naše možnosti.
Samoupravni organi so močno angažirani pri svojem delu. Njihovi rezultati so tudi posledica predhodnih strokovnih mnenj ter lastne presoje. Sodelovali in sklepali so o vseh pomembnih vprašanjih v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti.
Zdi se mi za potrebno pripomniti, da ne bi škodilo, če bi člani, ko so na novo izvoljeni, na kakšnem seminarju ali na drug podoben način dobili primeren pouk o njihovih dolžnostih in pravicah, to je, da bi bili stvarno seznanjeni z delom, ki jih čaka.
Usmerniki Novo mesto
Predsednik DS Slavko Mihalič
Letošnji rezultati poslovanja so zelo uspešni. Obseg proizvodnje bo presežen za 35,1 %. število zaposlenih bo povečano le za 1,3 %, vendar moramo poudariti, da je bilo opravljenih precej nadur, kar predstavlja cca 9 zaposlenih. Osebni dohodki rastejo vzporedno s proizvodnjo. Zaradi močnega povečanja proizvodnje in ugodne strukture izdelkov je poslovni rezultat v letošnjem letu zadovoljiv, saj je od leta 1969 povečan skoraj za 200%. Delilno razmerje med osebnimi dohodki in skladi se je močno povečajo v korist skladov.
Nekoliko težje je danes ocenjevati poslovanje za naslednje leto, saj često prihaja do raznih sprememb v gospodarskih tokovih. Vendar sedanji dosežki že dajejo neko možnost, da se doseže dolo-
(Dalje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
čeno raven, optimalno rast proizvodnje, moč in rentabilnost, pri tem pa upošteva splošno gospodarsko gibanje in vpliv zakonskih ukrepov.
Upoštevajoč določila novih stabilizacijskih ukrepov menimo, da bodo prišle težave v dobavi reprodukcijskega materiala od inozemskih partnerjev, kar pomeni, da bodo vplivali na obseg proizvodnje v končnem rezultatu vrednosti proizvodnje že v letošnjem letu.
Vloga naših organov samoupravljanja raste, ker je potrebno zelo hitro reševati naloge proizvodnje. Težave, ki se pojavljajo v tržnem gospodarstvu, zahtevajo, da so samoupravni organi pri od-
ločanju hitri. Značilnosti samoupravljanja se kažejo tudi v skrbi za rast produktivnosti dela, družbenega in osebnega standarda, strokovnega usposabljanja zaposlenih delavcev, pripravljanju novega strokovnega kadra. V teku letošnjega leta so organi upravljanja tovarne reševali precej pomembnih zadev, kot so: dvig družbenega standarda vseh zaposlenih delavcev, izgradnja in razširitev skladiščnega prostora, priprava projekta za izgradnjo proizvodnih prostorov, od katerih je odvisna nadaljnja proizvodnja tovarne. Vse to kaže, da je vloga organov samoupravljanja v naši tovarni zelo pomembna, in nenadomestljiva.
Elektronika Horjul
Predsednik DS Milan Železnik
Rezultati poslovanja v letošnjem letu bodo v naši tovarni po vrednosti praktično enaki lanskemu. Iz proizvodnega plana nam je izpadel del proizvodnje s področja radijskih zvez, kar pa v kratkem roku nismo mogli nadomestiti z drugimi artikli. V drugih branžah smo se držali, ponekod tudi presegli plansko proizvodnjo tako, da je produktivnost in ekonomičnost v tem letu kljub omenjenemu izpadu naraščala.
Ukrepi o stabilizaciji nas bodo prizadeli zaradi tega, ker za našo proizvodnjo rabimo precejšen delež rapro-materiala iz uvoza, na katerega pa naši predpisi o cenah nimajo vpliva. Iz teh razlogov bomo pri nekaterih
artiklih imeli težave pri formiranju cen, ker smo že sedaj na kritični točki. V zvezi s samimi uvoznimi predpisi
ne bomo imeli večjih preglavic, ker nam je pred kratkim uspelo zagotoviti tak obseg naročil s finančnimi jamstvi, da bomo lahko prebrodili prihodnje poslovno leto.
V naši tovarni oblikujemo vlogo samoupravnih organov v sodelovanju z upravo in s strokovnimi organizacijami izven tovarne in pričakujemo, da bomo s takim pristopom dosegli višjo raven vloge samoupravnih organov v življenju tovarne. Specifičnost naše proizvodnje in dislokacija tovarne nas nekoliko ovira v komuniciranju z drugimi organizacijami ZP, zato tudi ne morem ocenjevati njihove vloge.
Naprave Ljubljana
Predsednik DS inž. Franc Štancer
S poslovanjem v naši tovarni v letu 1970 nismo zadovoljni, saj nismo prve tri četrtine leta izpolnjevali planskih nalog, ki so bile postavljene z gospodarskim planom za leto 1970. Sedanji rezultati kažejo, da bo potrebno posvetiti
vso pozornost odstranitvi saj tistih vzrokov, ki obstajajo v tovarni sami in katere bi se, po mojem mnenju, dalo kolikor toliko hitro rešiti oziroma odstraniti. Smatram tudi, da so slabi rezultati gospodarjenja odraz velikih težav pri nabavljanju reprodukcijskega materiala iz uvoza, težav pri uvajanju novih artiklov, neurejenosti v organizaciji sami in pomanjkanja osebne odgovornosti do dela.
Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva so bili nujni, vendar mislim, da so bili dosedanji ukrepi preveč »ad hoc« pripravljeni in so občutno obremenili proizvodne organizacije, predvsem tovarne, ki so vezane na reprodukcijski material iz uvoza. Da je temu tako, kažejo tudi korekture teh ukrepov (ukrep o plačevanju carine). Jasno je, da bodo stabilizacijski ukrepi precej prizadeli ne samo našo, temveč verjetno vse organizacije v ZP.
Težko je že sedaj dajati oceno, v kakšni meri bodo ti ukrepi prizadeli posamezne organizacije, saj smo šele na začetku izvajanja stabilizacijskega programa. Mislim pa, da mora biti program stabilizacije dobro preštudiran, jasno definiran z najmanj možnimi korekturami, kajti večje korekture programa vnašajo že pri sestavljalcih programa dvome in nejasnosti, kaj šele pri izvajalcih, s tem pa tudi možnost, da se taki ukrepi izigrajo.
Vloga samoupravnih organov v posameznih organizacijah je z zakonom in statutom ZP jasno določena. Nekoliko nejasno in premalo definirana je povezava med samoupravnimi organi organizacij in centralnimi samoupravnimi organi ZP, kar pa izhaja iz same konstitucije ZP.
na našo prodajo, saj proizvajamo artikel, ki je zelo podvržen tem vplivom.
Iz izkušenj, ki jih imamo iz prejšnjih let (začasna uprava) lahko ugotovimo, da samoupravni organi lahko odigrajo svojo vlogo le pod pogojem, če se v celoti izvaja njihove sklepe. Začasna uprava v Sežani pomeni neuspeh, kajti če bi se sklepi DS ZP izvajali, ne bi prišlo do velikih izgub. Na drugi strani pa lahko vidimo, da se je s prevzemom poslovanja tovarne v Sežani s strani samoupravnih organov, stanje izboljšalo. Zato smatram, da bi morali postaviti izvajanje sklepov na večjo ostrino in izvajati sankcije za neizvrševanje sklepov.
vin, katere smo imeli na carini, od kupcev pa nismo dobili denarja. Dvignili smo OD, izboljšali pogoje v pripravi dela, konstrukciji, TPD, prodaji in razvoju. Veliko je pridobila proizvodnja z novimi napravami in opremo.
Glede novih stabilizacijskih ukrepov je za sedaj težko odgovoriti, ker še vedno ne vemo, kaj bo. Lahko bo naša tovarna to zelo občutila že zato, ker so znižali kredite, s čemer je v zvezi manjša potrošnja, kar vpliva na manjšo prodajo naših artiklov. Po drugi strani pa smo pretežno vezani na uvoz surovin, v kolikor nam material izpade iz LBO na GDK nastopijo zopet težave deviznih sredstev, ker ne vemo, če bomo dobili zadosti naročil za inozemstvo.
Mišljenja sem, da imajo samoupravni organi zelo veliko vlogo že s tem, če sestav odgovarja zahtevam časa. Pri nas se sestajamo vsak mesec enkrat, po potrebi tudi večkrat, če je to potrebno. Na sejah razpravljamo o tekoči problematiki same tovarne in o problematiki kraja, v katerem živimo. Zato pri nas ni problemov, če dajemo denar krajevni skupnosti, ker vemo, da bodo vse zadevne investicije prinesle boljši standard kraju in našim ljudem.
Spejemniki Sežana
Predsednik DS inž. Srečko Grmek
Leto 1970 pomeni za tovarno nedvomno prelomnico v poslovanju. Po lanskem letu, ko je poslovala brez izgube, bo v letu 1970 tovarna prvič prikazala pozitiven rezultat — ostanek dohodka. Ta rezultat bi bil lahko še boljši, če ne bi bilo stalnega dviganja cen materialov, saj se je material podražil poprečno na prek 10 %. Tako bomo ob 15 odstotno preseženem planu proizvodnje komaj dosegli plan čistega dohodka. Tudi osebni dohodki so se primerno dvignili, so pa šc sorazmerno nizki oz. na zadnjem mestu med tovarnami v Iskri. Ti rezultati so doseženi brez kakršnihkoli vlaganj, z manjšim številom zaposlenih, toda z močnim angažiranjem celotnega kolektiva in vsakega posameznika ter služb. Taki rezultati pa še ne omogočajo razbremenitve izgube iz preteklih let. Za modernejšo proizvodnjo bo treba precej vlaganj v delovna sredstva in prostore, ker je tehnologija, ki jo tovarna sedaj uporablja, starejša kot sama tovarna. Tudi prostori so premajhni za tolikšno proizvodnjo.
Stabilizacijski ukrepi so nas že prizadeli, čeprav smatramo, da so nujno potrebni, saj so nam povišane cene zasegle okrog 10 % dohodka. Vse kaže, da bo v naslednjem letu precej težje poslovati in to predvsem zaradi rastoče nelikvidnosti celotnega gospodarstva. Tudi zmanjšanje potrošnje bo zagotovo vplivalo
Kondenzatorji
Semič
Predsednik DS Alojz Justin
Poslovanje v letu 1970 ocenjujem zelo uspešno, če gledamo rezultate, ki jih je naša tovarna dosegla v preteklem obdobju. Letni plan bo presežen za 10% kljub temu, da smo imeli skozi vse leto večne težave glede suro-
Zahvaljujemo se vsem predsodnikom DS naših organizacij, ki so se odzvali našemu vabilu. Hkrati, ko jim želimo čimveč uspehov v mandatni! dobi, se priporočamo za čim tesnejše sodelovanje.
Uredništvo
S čim večjim elanom v novem letu
Ko se izteka staro leto navadno intenzivneje začnemo »čistiti« proizvodnjo in našo vest. Iščemo in vrtamo, da bi iztisnili še zadnji dinar, ki se ga še da iztisniti, da bi v novo leto šli s čimveč-jim uspehom in zaupanjem. Pretekle prebrodene težave se nam tako zde mnogo manjše, kot so bile ob svojem nastanku. S skupnimi močmi bomo tudi v bodoče pripomogli k razreševanju nasprotij in gradili lik Iskra-ša, ki si ga nekje v bodočnosti predstavljamo. In prav je tako, tovariši. Stremeti moramo za tem, da našemu podjetju povrnemo nekdanji ugled in stabilnost, da bomo s ponosom povedali, da smo | Iskraši, da smo člani delov, ne skupnosti vodilnega pod-
jetja na področju elektronike v Jugoslaviji.
Ta želja predvsem pred mlade člane delovnih kolektivov postavlja nalogo, da z vsemi silami pripomoremo k dosegu zadanega cilja. S svojim neizmernim elanom mora mlada generacija dati zgled sodelavcem in pokazati, da se zaveda svoje odgovornostjo pred skupnostjo, da se zaveda, da ji poleg sedanjosti pripada tudi bodočnost.
V novem letu 1971 želim vsem delovnim ljudem Združenega podjetja Iskra veliko delovnih uspehov, predvsem pa mnog» osebne sreče.
Predsednik koordinacijske konference ZMS ZP ing. Franc Lavrič
i.
Elektromehanska izpolnila letni plan proizvodnje
Plan proizvodnje za november je bil presežen za 6 %. Lahko bi naredili mnogo več, če nas ne bi prizadeli stabilizacijski ukrepi ZIS (50% depozit). Kljub ukrepom pa smo v 11 mesecih presegli tri milijarde, kar nam v kumulativi predstavlja izpolnitev letnega plana proizvodnje s 100,05 %. Celotna proizvodnja v decembru bo torej presežek letnega plana.
Poprečna dnevna proizvodnja v novembru se je nekoliko zmanjšala, še vedno pa je daleč višja kot je poprečna dnevna proizvodnja letošnjega leta. Če vzamemo, da bo decembra tovarna delala s poprečno dnevno proizvodnjo letošnjega leta, potem bo letos imel kolektiv 9 % preseganje letnega plana proizvodnje.
PROIZVODNJA V NOVEMBRU
DE	Izvrš.
	%
Rotacijski stroji	156,6
Kinoakustika	142,3
Produkcija	120,7
Elektromeh. izdelki	148,7
Električni števci	115,7
Stikala	104,9
Telefonija	87,9
Merilne naprave	101,6
Mehanizmi	112,5
Orodjarna	141,8
Vzdrževanje	53,3
Skupaj	106,1
DE ROTACIJSKI STROJI
je z novembrsko realizacijo že 13 % čez letno zadolžitev. Plan za november so po vred-
V odnosu na tržišča, je bila slabše izpolnjena začrtana naloga za domače kupce, kjer je mesečna realizacija
96,08	%, zelo ugodna pa je kumulativa, kjer smo dosegli že 107,64 %. Za izvoz pa so kazalniki v obratnem sorazmerju, saj je bila mesečna izpolnitev nalog visoko presežena in je tako mesečni kazalnik kar 169,83 %, dočim
Srečno v
Poslavljamo se od leta 1970, ki nam je ob koncu prineslo nove skrbi in težave. Prehajamo v novo obdobje, ko se stremi, da bi vsi delovni ljudje enakomerno prevzeli del nalog stabilizacije.
Prepričan sem, da bodo veterani NOB tako kot doslej vedno prevzeli nalogo resno in zavzeto. Ob tem pa moramo izreči zahtevo, da si v bodoče ne želimo stalnega Popravljanja naših dosežkov
nosti izpolnili 156 %, po asor-timanu pa so izpolnili plan EVS-06 in VVS-08/II, na vseh ostalih izdelkih pa so zaostali za planiranimi količinami.
DE KINOAKUSTIKA je močno presegla novembrski plan in s tem presegla letni plan za približno 10 %. Izdelali bi lahko več zvočnikov, ojačevalnih naprav in 16 mm kinoprojektorjev, če bi pravočasno dobili sestavni material od dobaviteljev.
DE ŠTEVCI je v novembru presegla plan za 15,7 %. To preseganje je bilo predvsem zaradi povečane proizvodnje trifaznih števcev. Dvotarifnih števcev bi izdelali več, če ne bi primanjkovalo zadevnih številčnikov. Stikalnih ur so izdelali malenkost nad planom, dočim sinhronega motorja ne forsirajo, saj je prodaja manjša kot je bila predvidena.
DE STIKALA je mesečno zadolžitev presegla. Težave je povzročal manjkajoči material iz uvoza in kot posledica tega menjavanje artiklov na linijah.
kumulativa nekoliko zaostaja in*smo jo ob koncu novembra dosegli le s 95,10 %.
Zelo različna je tudi izpolnitev načrta po posameznih skupinah izdelkov, čeprav so tudi tukaj odstopanja v ku-mulativah občutnejša, kot pa v mesecu novembru. To dokazuje, da sicer uspešno izpolnjujemo nalogo kot celo-
(Dalje na 7. strani)
letu 1971
in ponovne delitve ustvarjenih rezultatov. Življenje naj bo bolj stabilno, dvig življenjske ravni pa primeren našim dosežkom.
Vstop v novo leto nam torej pomeni pričetek stabilizacije in novo borbo za nove delovne zmage.
Vsem borcem in vsem delovnim ljudem ZP ISKRA želim srečno novo leto 1971!
Predsednik ZB ZP ISKRA Franc Hutter
DE TELEFONIJA je izpolnila plan z 87,9 %. Ukrep o 50 % depozitu je najbolj prizadel telefonijo, ker ima največje potrebe po uvozu. Tudi dva domača kooperanta nista dobavila v določenem roku polizdelkov.
DE MERILNE NAPRAVE
je v tem mesecu izpolnila plan interne in eksterne proizvodnje.
DE MEHANIZMI je vrednostno plan presegla. Imeli so težave s polizdelki, tako da so malenkostno zaostali za planom pri števcu pogovorov. Dinamični plan dvotarifnih številčnikov so izpolnili, toda potrebe po povečani proizvodnji števcev niso pokrili deloma zaradi prepozne dobave medenine za zobniček.
ENAJSTMESECNA
PROIZVODNJA
DE	Izvrš.
	%
Rotacijski stroji	124,3
Kinoakustika	1203
Produkcija	241,8
Elektromeh. izdelki	134,3
Električni števci	106,2
Stikala	102,1
Telefonija	105,7
Merilne naprave	95,1
Mehanizmi	109,1
Orodjarna	121,4
Vzdrževanje	75,1
Skupaj	110,1
Merilne naprave so	ostale
pod planom eksterne proizvodnje predvsem zaradi zaostankov v oktobru. Ostali obrati so kumulativni plan presegli, od tega so rotacijski stroji, kinoakustika, s tem EMI skupaj presegli že letni plan eksterne proizvodnje. Prav tako je letni plan presegel obrat orodjarne, kar pa ni v skladu z dogovorom, da naj sc orodjarna bolj angažira za potrebe tovarne.
V enajstih mesecih lotoš-njega leta je tovarna izdelala za 17 % več kot v istem obdobju lani.
PRIMERJAVA
ENAJSTMESEČNE
PROIZVODNJE (1969-	-1970)
DE	Izvrš.
	%
Rotacijski stroji	139,7
Kinoakustika	108,2
Produkcija	80,9
Elektromeh. izdelki	115,8
Električni števci	96,2
Stikala	107,2
Telefonija	128,4
Merilne naprave	98,1
Mehanizmi	135,7
Orodjarna	91,4
Vzdrževanje	56,6
Druge storitve	76,0
Skupaj	117,0
Ce analiziramo proizvodnjo v novembru vidimo, da se pojavljata dva glavna problema: prvi je uvoz repromate-riala glede na stabilizacijski ukrep s 50 % depozitom, kar povzroča velike zastoje oziroma težave v montažah. Drugi problem pa izvira od naših domačih dobaviteljev. Posledica nesolidnih dobaviteljev pa je vrsta nekompleti-ranih artiklov.
Aparati: zadovoljiva proizvodnja v novembru
Pregled o proizvodnji v tovarni električnih aparatov v Ljubljani za november kaže, da je celotna vrednost na nekoliko nižji ravni, kot ie bila v prejšnjem mesecu. Tudi kazalniki izpolnitve v primerjavi z dinamičnim proizvodnim načrtom so nekoliko nižji, čeprav je mesečni načrt dosežen s 102,83%, kumulativa pa s 106,50 %. To je vsekakor razveseljiv uspeh, posebno če omenimo, da so bile razpoložljive kapacitete v pogledu števila delovnih dni v novembru nižje, kot smo to prvotno predvidevali.
»Elektronika«, Horjul
Bogata perspektiva terja zrelost in prizadevnost vodstva in vsega delovnega kolektiva
Naš sodelavec se je te dni pogovarjal z direktorjem in vodjo tehničnega sektorja tovarne elektronskih me-ralnih instrumentov v Horjulu, dipl. ing. Radovanom Vrablom in Maksom Simončičem. Beseda je tekla o letošnjem poslovanju tovarne in njeni perspektivi, ki predvsem temelji na široki in donosni dejavnosti na področju naprav za radijske zveze. Preberimo si nekaj zapiskov iz tega razgovora.
Za uvod v razgovor in ta zapis ne bodo odveč nekatere številke in ugotovitve, ki izvirajo iz poslovnega poročila tovarne v Horjulu za obdobje januar — september 1970. Seveda se pri tem ne bomo spuščali v prav vse pokazatelje, pač pa se bomo zadovoljili le z nekaterimi izmed njih ki pa bodo vendarle dovolj povedale o poslovanju do konca septembra in o možnostih do konca letošnjega poslovnega leta.
Številke o izvrševanju letošnjega proizvodnega načrta nam povedo, da celotne planske naloge kolektiv do konca leta 1970 ne bo uspel izpolniti. Realizirali bodo pa okrog 20 milijonov dinarjev proizvodnje. Takšen proizvodni rezultat izhaja iz nekaterih objektivnih razlogov, ki jih bomo skušali v naslednjem vsaj na kratko pojasniti
V letošnjem proizvodnem načrtu tovarne v Horjulu skoraj polovico vrednosti predstavljajo sprejemno-oddajne aparature. Prav pri le-teh pa je bilo do konca tretjega trimesečja doseženih samo 17,27 % plana. Aparature, ki so jih razvili v ZZA in jih je tovarna plani* rala po svoji kakovosti in zmogljivostih vsestransko ustrezajo na področjih, ki nudijo bistveno večjo prodajo, je pa ta prodaja odvisna od vrste proceduralnih rešitev in vključevanja v sistemske rešitve kupca.
Zaradi tega je prišlo do izpada v izvrševanju proizvodnih nalog, vendar pa so si v tovarni prizadevali, da bi ta izpad v čim večji meri nadoknadili s povečano realizacijo na drugih področjih. Seveda celotnega izpada na ta način niso in ga tudi do konca leta ne bodo mogli pokriti, kljub temu pa ob upoštevanju še mnogih drugih težav in problemov v tovarni, doseženega rezultata le ne gre ocenjevati črnogledo.
To potrjujejo v dobršni meri številke iz devetmesečnega poslovnega poročila. V obdobju do konca septembra 1970 je tovarna v Horjulu dosegla nekoliko manjšo realizacijo od Ie-te v enakem obdobju preteklega leta, vendar pa je pri tem pomembno, da je ob takšni proizvodni realizaciji kljub temu dosegla večji celotni dohodek, izboljšala pa tudi rentabilnost in ekonomičnost poslovanja. Izboljšati ji je pri tem uspelo tudi osebne dohodke zaposlenih in sicer iz lanskega mesečnega povprečja v devetih mesecih 886 din na 1118 din v letošnjih devetih mesecih, kar predstavlja dvig za 26,19 %. Letošnji rezultati kljub delnemu izpadu proizvodnje naprav za radijske zveze vendarle niso zaskrbljujoči. Dovolj o tem, saj je perspektiva tovarne v prihodnjem in naslednjih letih tisto, čemur smo hoteli odmeriti več prostora v tem zapisu.
Glede na predvideno širjenje dejavnosti tovarne na področju naprav za radijske zveze, moramo nehote spet malce poseči v najbližjo preteklost, to je za dobri dve leti nazaj, ko je tovarna po končani začasni upravi spet dobila svoje samoupravne organe, novega direktorja in novo upravo. Ta čas pomeni za tovarno v Horjulu mejnik, po katerem naj bi se tovarna po nekaj letih težav in životarjenja priborila trdnejša tla pod nogami in stopila na pot ugodnejše prihodnosti.
Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da je tedanjo proizvodnjo tovarne predstavljalo naslednje: izdelava žičnih uporov, montaža ploščic za ameriško firmo Control Data Corporation, proizvodnja zastarelih in nerentabilnih naprav za radijske zveze za zelo zahtevnega kupca, izdelava omejenih količin merilnih instrumentov in storitve raznim naročnikom. Vsaka izmed tedanjih dejavnosti je sicer dajala nekaj skromnih pogojev za premostitev najbolj kritičnega obdobja tovarne, nobena pa ni nudila pogojev za dovolj hitro ekspanzijo tovarne. Treba je bilo čimprej poiskati dodatne smeri za nadaljnjo rast in življenje tovarne, upoštevajoč pri tem znanje in izkušnje kolektiva, kakor tudi opremljenost tovarne, zlasti pa tudi zagotoviti možnosti za plasman novih izdelkov. Proizvodnji elektronskih merilnih instrumentov, žičnih uporov, laboratorijske opreme in izdelkov iz pločevine (tipizirane in posebne kasete) ter storitvam raznim naročnikom naj bi se pridružila proizvodnja sodobnih sredstev za radijske zveze. Zadevna odločitev tovarne je temeljila na razpoložljivih kapacitetah in potrebah trga. Tovarna v Horjulu naj bi se torej v veliki meri usmerila na 'Dalje na 6. strani)
»Avtoelektrika« Nova Gorica
(Nadaljevanje s 5. strani)
proizvodnjo zahtevanih sodobnih naprav za radijske zveze za komercialne in profesionalne potrebe.
Premalo smo povedali, če rečemo, da je tovarna samo z dopolnitvijo svojega proizvodnega programa zagotovila nove možnosti za uspešno poslovanje v prihodnosti. Od te odločitve naprej je bilo treba prehoditi še težko, trnovo pot, premagati vrsto odločujočih ovir in pripraviti vse pogoje, da bi takšna poslovna odločitev tudi resnično rodila pričakovane rezultate.
Osnovna in nelahka je bila že naloga v samem delovnem kolektivu odpraviti dotedanjo črnogledost in nezaupanje do naprav za radijske zveze, saj so le-te prinašale vsa leta samo neugodne poslovne rezultate in mnogotere nevšečnosti. »Ugleda«, kakršnega so dotlej v kolektivu uživale tovarne aparature, pač ni bilo lahko omajati. S tem je bil led le prebit in dobljena prva izmed pomembnih bitk. Nadalje je bilo treba pridobiti zaupanje v novi program še znotraj združenega podjetja. Povsem na mestu je bilo, da so na združenem podjetju v Iskra Commerce z dokajšnjo mero jtrevid-nosti in začetnega nezaupanja gledali na to odločitev tovarne.
Program tovarne so na programsko-tehničnem področju ZP in Iskra Commerce (tedaj še PSO) najskrb-neje pretehtali. Analize so pokazale realnost tega programa in slednjič se je porodilo tudi na tej ravni potrebno zaupanje. Tovarna v Horjulu je tako dobila drugo bitko, saj je v zadružnem podjetju in Iskra Commerce dobila tudi vso potrebno pomoč.
In zdaj še boj na tržišču!	•
V teku preteklega leta se je ob skupnih naporih ZZA, Iskra Commerce in tovarne rodil komunikacijski sprejemnik CS-1. Uspel je in že njegova druga serija je tovarni prinesla — prvič na področju radijskih zvez doslej — pozitiven finančni rezultat.
Sprejemno-oddajna aparatura »Cuk«, je obetala možnosti za nadaljnji razvoj in je danes sinonim za »družino« radijskih naprav za civilne in profesionalne namene. Dela, prizadevanja, premagovanja težav in ovir ni manjkalo, vendar je bilo v sorazmerno kratkem času opravljeno in danes, komaj 27 mesecev po rojstvu ideje o takšnih aparaturah že imamo konkretne, pomembne rezultate. Za vsem tem se skriva ogromno, naporno in nadvse zahtevno delo, katerega je bilo treba opraviti, da bi prišli do pričakovanih rezultatov. Ne smemo namreč pozabiti na to, da terja razvoj takšne aparature tudi v boljših pogojih 3 do 5 let, nato pa še nadaljni leto do dve, preden lahko steče proizvodnja. Vsekakor je bilo veliko tveganje tovarne v tem pogledu, ob prizadevnosti vseh dejavnikov v Iskri in izven nje, kronano z bogatim uspehom, katerega pravi odraz so tudi rezultati doseženi na področju plasmana teh aparatur. Pokazala se je možnost bistveno razširiti prodajo, če bi lastnosti aparature prilagodili vsem zahtevam določenih kupcev.
Kmalu bodo izdelki iz te družine zapuščali tovarno, toda porajale se bodo nove in nove potrebe. Po že podpisanih pogodbah kaže, da bodo prihodnje leto imeli dovolj dela v tovarni Horjulu, z razvojem in osvojitvi proizvodnje še novih zahtevnih aparatur s tega področja pa tovarno zanesljivo čakajo še velike nadaljnje naloge v prihodnjem obdobju.
Ti izglcdi vsekakor za delovni kolektiv tovarne v Horjulu pomenijo zares bogato perspektivo, seveda pa bodo terjali vso prizadevnost, saj pri razpoložljivih zmogljivostih naloga za kolektiv prav gotovo ne bo lahka. Toda — kje drugje kot prav v marljivosti delovnega kolektiva naj iščemo zagotovilo, da bo ta obsežna in obetajoča naloga zares izpolnjena.
Ne bo ga med člani delovnega kolektiva, ki ne bi z zaupanjem žrtvoval vse svoje znanje, razu-nje, saj pri razpoložljivih zmogljivostih naloga za kolektiv prav gotovo ne bo lahka. Toda — kje drugje kot prav v marljivosti delovnega kolektiva naj iščemo zagotovilo, da bo ta obsežna in obetajoča naloga zares izpolnjena. Ne bo ga med člani delovnega kolektiva, ki ne bi z zaupanjem žrtvoval vse svoje znanje, razumevanje in voljo za to, da bi tovarna te ugodne perspektive, ki se ji nudijo v prihodnjih letih, ne izkoristila in ne izpolnila zahtevnih nalog. Izpolnitev teh nalog za vsakogar pomeni tudi slajši kos vsakdanjega kruha in tudi to daje človeku moč, da na svojem delovnem mestu ustvarja čim več in čim bolje.
Ob takšni perspektivi tovarne v Horjulu pa jasno ne bodo smeli pozabiti na to, da bo treba z novimi vlaganji v razvoj modernizirati tudi proizvodnjo merilnih instrumentov, elementov, laboratorijske opreme in pločevinastih izdelkov, kar je dejansko pomenilo most med kritičnim obdobjem in novimi perspektivami tovarne. Posodobiti pa bo treba tudi poslovanje v tovarni ter tako ustvariti vse pogoje za njen nemoten razvoj in rast v naslednjih letih.
Uresničitev začrtanih, nemajhnih nalog tovarne, bo vsekakor najlepša nagrada vsem, ki so si prizadevali najti pot za njen lepši jutrišnji dan. Delovnemu kolektivu tovarne v Horjulu zatorej vso srečo v prihodnje in čim manj ovir na njegovi poti!	-C-
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
::
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
g
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
::
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
25. novembra so že izpolnili letni plan proizvodnje
Novembra lani, ko smo se odločali, kakšne proizvodne zadolžitve smo sposobni realizirati, smo dokaj pogumno sprejeli plan proizvodnje za leto 1970 v višini 17 milijard S din, ki je pomenil za 26 % večje obveznosti proizvodnje v primerjavi s planom v letu 1969. Za tako močan porast zadolžitev smo se morali odločiti, če smo hoteli postopno dvigati osebne dohodke, kriti vse naraščajoče stroške v tovarni in ustvariti pogoje za nadaljnjo rast tovarne.
Osnovno vodilo gospodarskega plana za leto 1970 je iskanje notranjih rezerv, ker tovarna na račun velikih vlaganj v prejšnjih letih, ni mogla v letošnjem letu nadalje investirati. Poleg tega planiramo vlaganje, to je izgrad-
Tudi letos je aktiv ZZB »Iskra Commerce« praznovali dan armade in 25-letnico osvoboditve s skromno svečanostjo na katero so mimo domačih gostov povabili tudi vidnejše predstavnike JLA in osrednjega odbora ZZB za Slovenijo. Tako so postali naši tradicionalni gostje generala Dušan Švara in Miha Butara ter polkovnika Karel Leskovec in Miro Šercer, M so se vkljub vabilom na vse strani odločili za vabilo »Iskre«.
Svečanost je potekala po že ustaljenem sporedu. Prisotne so zabavali pevci invalidskega pevskega zbora ter zabavni kvartet. Posebno presenečenje pa je pripravila delegacija taborniškega odreda »Bičkova sikala« iz Bežigrada, ki je prišla čestitat aktivu ZZB »Iskra Commerce« in njegovim gostom k dnevu armade. Mladi taborniki so pripravili kratek kulturni program, nato pa so prisotne obdarovala z različnimi darili, ki jih izdelujejo v okviru svoje taborniške dejavnosti. Seveda tudi prireditelji niso pustili svoje goste oditi praznih rok: vsak član delegacije je prejel koledar z gramofonsko ploščo, knjigo »Ne vdaj se fant« Franceta Križnarja in spominsko ruto z znakom »Iskra«.
Bežigrajski taborniki so pravzaprav že naši stari znanci, saj so prisostvovali tudi ob letošnjem dnevu Iskre v Mostecu, kjer so z drugimi vred hrabro prenašali neugodno vreme tistega dne. »Iskra« jih je ob tej priliki obdarila s primopre-dajnikom voki-toki, taborniki pa so preimenovali en svoj vod v »Iskro«, ki nosi tudi oznake našega podjetja.
njo specializiranih kapacitet, ki bodo omogočile boljšo izkoriščenost delovnega časa in vloženih sredstev. S tem bodo zgrajeni trdni temelji za bodočnost tovarne.
V letošnjem letu praznujemo desetletnico obstoja to-
varne, zato naj ne bo odveč, če z grafikonom pokažemo rast proizvodnje in produktivnosti v tem času.
V letošnjem letu smo, kljub objektivnim in neobjektivnim težavam, takole dosegli mesečne zadolžitve v S din:
1.724.741.400	107,17
1.464.374.900	117,78
1.416.161.500	108,51
1.692.326.100	105,47
1.807.780,900	112,90
1.639.049.000	121.92
863.567.200	93,77
1.478.511.600	105,45
1.640.988.800	119,81
1.901.388.400	121,47
1.578.093.600	114,29
17.206.983.400	112,12
Dne 25. novembra 1970 je bil izpolnjen letni plan proizvodnje v vrednosti 17 milijard S din.
Doseženi rezultati so vzpodbudni, potrjujejo resen pristop k realizaciji sprejetih zadolžitev, dajejo osnovo za uspešen zaključek poslovnega leta in primeren start v prihodnje leto, še posebej, ker je bil že 26. novembra 1970 izpolnjen tudi letni plan prodaje z odbito vrednostjo reklamacij.
Ob tem ne smemo pozabiti, da imamo še notranje rezerve in da moramo bolj rigorozno odpravljati subjektivne slabosti, ki so ovira za še hitrejši razvoj.
Albert Burnik
izbrale ure, ostale pa so rajši segle po zlatnini.
Med jubilanti je bil samo eden — Albert Burnik, ki je je izpolnil že dvajseto leto službovanja v tej tovarni, medtem ko je ostalih 18 letos praznovalo desetletnico članstva v tem delovnem kolektivu. Za desetletno delo pa so bili nagrajeni naslednji: Julka Čepon, Ferdinand Grabrijan, Franc Jazbec, Ivanka Jurček, Franc Kolenc» Julijana Končan. Peter Merljak, Ana Mrzlikar, Antonija Nagode, Valentin Nartnik, Pavla Oblak, Ivanka Oblak, Marjanca Sečnik, Anton Tominc (mlajši), Silva Ušenlič-nik, Lovrenc Zalaznik, Katarina škof in Anton Gabrov- • šek.
Borčevska organizacija »Iskra Commerce« praznovala dan armade
Mesec
Planirano-
mesečno
Izpolnitev 0dnosv% mesečno
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
Skupaj:
1.609.235.800
1.243.273.900
1.305.027.900
1.604.517.800
1.601.174.000 1.344.315.700
920.860.000
1.402.094.000 U69.670.000
1.565.210.000 1.380.776.400
15.346.155.500
Na ta način so se spletle trdne vezi med taborniki in »Iskro«. V tem imenu namerava prevzeti aktiv ZZB »Iskra Commerce« patronat nad omenjeno taborniško organizacijo, obljubljen pa jim je prek zime tudi počitniški dom v Trenti, kjer bodo imeli lahko svoje smučarske tečaje.
Letošnje praznovanje dneva armade bo ostalo vsem članom aktiva ZB »Iskra Commerce« v naj lepšem spominu. Ob srečanju z mladimi so mnogi spoznali, kaj pomeni prenašanje tradicij NOB in kako se temu streže. Pa tudi to, kakšno vlogo ima sodobno podjetje v druž-beno-političnem pogledu, kar zanesljivo ni ena od zadnjih postavk v nadaljnjem razvoju naše delovne skupnosti.	Mi —
Nagrajeni
jubilanti
V tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu so ob proslavi letošnjega dneva republike počastili tudi jubilante 20- in 10-letnega dela v tovarni. Proslavo so kot navadno imeli v Prosvetnem domu, čigar dvorana je bila do zadnjega kotička polna. Po kulturnem programu in govoru direktorja tovarne o poslovanju in perspektivah tovarne, sta direktor in predsednik delavskega sveta čestitala in nagradila skupno devetnajst jubilantov.
Delavcem, ki so ob koncu letošnjega leta izpolnili desetletnico svojega sodelovanja v tem delovnem kolektivu, so za nagrado namenili ročne ure, jubilantke pa so lahko izbirale med urami, zlatimi zapestnicami ali verižicami z obeski. Tri izmed njih so si
Silvestrovanje na Bledu
Tudi letos organiziramo tradicionalno zabavo s plesom v počitniškem dotm ISKRE na Bledu.
Cena za posameznika 100 Nin
—	Miza bogato obložena
—	Glasba enaka kot lansko leto (magnetofon in plošče)
—	Vabimo zaključene družbe
—	Prijave sprejemamo do zasedbe 50 oseb
—	Pričetek slavnosti in večerje ob 20. uri
—	Prenočišča zaračunamo posebej.
Prijave sprejemamo direktno na tel. št. 064-77-327 Bled od 8. do 9. ure zjutraj do zasedbe.
Vabljeni!
Vsem sodelavcem ZP Iskra želimo ob Novem letu čim več osebnega zadovoljstva in sreče, mnogo delovnih uspehov in obilo zdravja.
Kolektiv sektorja marketing ISKRA COMMERCE
»Iskra« Avtomatika, Pržan
želi svojim sodelavcem, ki so na odsluženju vojaškega roka širom naše zemlje in ne bodo imeli možnosti, da si ob zaključku leta 1970 stisnemo roke in zaželimo srečo,
srečno in zadovoljno leto 1971!
Izžrebani reševalci nagradne križanke 20. november
Križanka je vzbudila dokajšnje zanimanje med člani kolektiva ZP ISKRA. Žreb je odločil takole:
1. nagrada (100 din);
Vida Pavcc, Mala strugama, Kranj.
5 nagrad po 50 din:
Marjeta Lanišnik, Polprevodniki, Trbovlje; Janez Bertoncelj, Merilne naprave, Elektromehanika, Kranj; Majda Logar, Elektromotorji, Železniki; Minka Dežman, Instrumenti, Otoče; Francka Sandalj, ATN, Kranj.
5 nagrad po 30 din:
Mitja Tavčar, Iskra-Commerce, Ljubljana; Fani Jakopin, Orodjarna, Ljubljana; Angelca Mole, Elektronika, Horjul; Metka Kosovel, Elementi, Ljubljana-Stegne; Štefka Lopan, Polprevodniki, Trbovlje.
5 nagrad po 20 din:
Ludvik Glavač, Stikala, Kranj; Jasna Repnik, Elementi, Ljubljana-Stegne; Marjan Levičnik, Iskra-Com-merce, Ljubljana; Hilda Zaletel, Števci, Elektromehanika, Kranj; Edo Tepina, Elektromehanika, Kranj.
10 nagrad po 10 din:
Stanka Bajič, ZZA — sektor II., odd. 202, Ljubljana; Jože Cestnik, Avtoelektrika, Nova Gorica; Cvetka Šun-kar, ATN, Kranj; Vika Bemetič, Sprejemniki, Sežana; Slavi Rovan, Elektromehanika, Kranj; Vladimir Žmitek, EMI, Kranj; Milka Lampe, Strokovne službe ZP, Kranj; Edo Krvina, Urni mehanizmi, Lipnica; Brigita Končar, Števci, Kranj; Ivana Ziherl, Stikala Kranj.
Vsem izžrebancem iskreno čestitamo in sporočamo, da bodo nagrade prejeli v januarju 1971.
Vse nagrajence, ki stanujejo izven Kranja prosimo, da čimprej pošljejo točen naslov uredništvu časopisa »Iskra« Kranj, Savska loka 4.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 29. NOVEMBER
Vodoravno: BORšč, OTOCE, NEMIR, SIENA, KAN, DAN REPUBLIKE, JAT, LOS, PATRONAT, ARESTANT, ARAKS, VA, JERMENAR, LT, TREP, CAMUS, UK, MEL, ICA, ELEKTROMEHANIKA, ATENE, AKADEM, KANT, CAR, FE, TAINE, IZID, BRIVNIK, ELAN, RE, EKS, ŽRELO, IKARLA, WATT, IBIS, SOM, SRNAR, RP, KATMANDU, RUK, KIEL, ANA, ELRA.
Zadovoljiva
proizvodnja v novembru
(Nadaljevanje s 5. strani) to, nismo pa še uspeli izenačiti našega dela na vseh posameznih področjih.
Pri skupini stikalnih aparatov smo mesečni dinamični načrt dosegli z 88,39 %, kumu-lativo pa le s 77,11%. H ku-mulativi moramo sicer prišteti še manjši izvoz, ki prvotno ni bil v načrtu, vendar bi to popravilo rezultat le za nekaj desetin odstotka. Tako je ta skupina z najslabšimi kazalniki, čemur so botrovale ne-sortirane in rokovno neusklajene dobave reprodukcijskega gradiva, posebno nekaterih delov, katere nam dobavljajo kooperanti. Tu se stanje do konca meseca ni popravilo in zato lahko z gotovostjo trdimo, da tudi letni načrt v tej skupini ne bo dosežen. Obstaja pa bojazen, da bodo sestavni deli prišli v večjem obsegu šele ob koncu leta, kar nam bo povečalo zaloge na razredu 3 in nam s tem povzročilo nepotrebne obremenitve.
Razveseljivo pa so se z mesecem novembrom popravili kazalniki v skupini industrijskih elektronskih naprav. Za domače tržišče smo z dinamiko zastavljeno nalogo v mesecu novembru izpolnili z 99,14 % in dosegli kumulativo 79,10 %.
Za kupce v inozemstvu pa smo uspeli doprinesti skoraj vse dosedanje zaostanke. Tako je mesečna realizacija izvoznih nalog kar 211,31 %, s tem pa je že skoraj dosežena tudi kumulativa, kjer je kazalnik točno 99 %.
Čeprav v celoti tudi v tej skupini ne predvidevamo izpolnitve letnega načrta, saj je zaostanek na področju domačega tržišča prevelik, da bi ga v decembru nadoknadili v
Vsaj skromni prispevki pri utrjevanju prijateljstva, spoznavanja med seboj in ne na koncu tudi pri graditvi zavesti in pripadnosti Iskri so še kako koristni v podjetju, kjer je veliko organizacij v različnih krajih in katerih člani se redko srečujejo in slabo poznajo med seboj. To funkcijo je naša športna dejavnost prav gotovo opravila.
Tradicijo preteklih let smo tudi v letu 1970 obdržali in se na športnem polju večkrat srečali. Osmih zimskošportnih iger se je udeležilo okrog 400 naših športnikov iz skoraj vseh naših delovnih organizacij, prav tako pa so se po številni udeležbi odlikovale tudi letne igre v Zagrebu, ki je bil prizorišče zagrizenih borb. Dva dni so ekipe organizacij nabirale točke za končno uvrstitev in šele razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in nigrad
celoti, bo pa končni uspeh po vsej verjetnosti občutno boljši, kot pa pri skupini stikalnih aparatov.
Za izpolnitev proivodne-ga načrta v celoti pa je zagotovo najpomembnejše, kako izpolnjujemo načrtovane naloge v najmočnejši skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav, ker ta skupina v odnosu na svojo udeležbo v strukturi proizvodnje bistveno prevladuje. Mesečni načrt za domače tržišče smo v tej skupini v novembru dosegli s
96.46	%, vendar je kumulativa tu zelo ugodna, saj smo dosegli kar 116,65%. V izvozu, kjer je ta skupina prav tako odločujoča, pa smo mesečne obveznosti izpolnili s 165,83 % in dosegli kumulativo 98,63 %. Ti podatki so zadovoljivi in kažejo, da bomo letni načrt v celoti dosegli in presegli. Vendar se moramo tudi ob tem pozitivnem dejstvu zavedati, da nismo storili vsega in, da nam je tudi na tem področju pomanjkanje gradiva onemogočilo še večje pre-sege nalog, kajti tržišče na tem področju lahko absorbira več naših izdelkov, kot smo jih z načrtom prodaje predvideli. In zakaj ne bi te priložnosti izkoristili?!
Po načrtu predvidene usluge in izdelavo rezervnih delov smo v mesecu novembru izpolnili samo s 16,75 % tako, da je dosežena kumulativa
59.46	%. Zaostajanje je v tej skupini zelo občutno, vendar skupina v celoti le malenkostno vpliva na skupni proizvodni načrt. Ker pa je izdelava sestavnih delov in izdelkov za druge tovarne ISKRA dokaj večja od predvidene, je bil ta zaostanek zadovoljivo kompenziran.
na gradu Mokrice je spet pomirila športne duhove.
Se eno srečanje, kot nagrado najboljšim s tekem v Zagrebu je treba omeniti. To je bil dvoboj naših s športniki tovarne »Tesla« na Češkem. Nismo se sicer najbolje odrezali, vendar bomo uspešnejši morda v prihodnjem letu. Izrabljam naše glasilo, kateremu želim, da bilo pestrejše s prispevki nas vseh, da bi se zahvalil vsem, ki so imeli razumevanje za šport, ki so nas moralno in materialno podpirali. Prosim, da bi takšen odnos do naše športne dejavnosti obdržali tudi vnaprej.
Vsem Iskrašem, posebno pa še športnikom ZP Iskra želim v letu 1971 obilo delovnih uspehov in osebne sreče.
Predsednik športne komisije ZP Pavel Časar
Po vseh navedenih kazalnikih lahko upamo na uspešen zaključek poslovnega ieta 1970. Operativni proizvodni načrt v decembru je postavljen dokaj višje, kot je to predvidevala prvotno začrtana dinamika in če bo nabavna služba uspela zadovoljivo rešiti problem vseh dosedanjih zaostankov in urgenc, potem tudi decembrska proizvodnja ne bo problematična in bo lahko dokaj večja, kot je bila v novembru. S tem pa lahko tudi že ocenjujemo, da bomo presegli letno obveznost za približno 10 %.
Ob koncu naj omenimo še to, da je enota »Releji«, ki zajema obrat na Savski cesti in v Dobrem polju, svojo letno zadolžitev z novembrom že presegla za dobra 2 %.
-Lr
POZDRAV OD VOJAKOV
Oglašam sc iz Maribora, kjer služim vojaški rok. Prav lepo se zahvaljujem za redno pošiljanje glasila ISKRA, ki me redno seznanja z dogajanji v kolektivu.
Vsem članom v Tovarni kondenzatorjev Semič posebno pa sodelavcem iz obrata II, želim veliko delovnih uspehov v novem letu 1971.
Anton Marjanovič V. P. 8164-50/4 Maribor
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega ljubega moža
MARJANA ROGAČA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v obratih »števci« in »Stikala« za izraze sožalja, izredno pozornost, denarno pomoč in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala vsem za sočustvovale ob tej težki izgubi.
Pepca Rogač
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
IVANA LAZARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja ter denarno pomoč.
Marija Lazar
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo . — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
Novoletni pozdrav športnikom Iskre
Novoletna nagradna križanka
Uredništvo nagrade:
1 nagrada za 150 din; 1 nagrada za 100 din; 5 nagrad po 50 din; 5 nagrad po 59 din; 5 nagrad po 20 din; 10 nagrad po 10 din.
Rešitve pošljite na uredništvo časopisa »Iskra« Kranj, Savska loka 4, vključno do 20. januarja 1971. Kdor pošilja križanke v kuverti naj napiše na kuverto »Novoletna nagradna križanka«. Izžrebani nagrajenci križanke 29. November so objavljeni na 7. strani.