Uredništvo in opravniStvo:
Maribor, Koroške utice 5.
»STRAŽA“
tahaja * pondcljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vraćaju
t uredništvom se more govoriti W>k dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon M. 113.
Rarofinina listo:	
Celo teto		(2 K
Pol leta		6 K
Četrt leta		3 K
Mesečno		1 K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj A rastri j e celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od čredne pentvrste; pri većkratnili ona* nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Ši. 25.	Maribor, dne 1. marca 1911.	Letnik TU.
Na pepelnično sredo.
(Popustita reflekcije).
Ne mislite, da se vdajam danes na pepelnično sredo sentimentalnim refleksijam, ker žalujem za pustom. Nikakor ne! Vesel sem, da ga ni več in rajši si zažvižgam ono znano: „(Oj ti pust, ti čas presneti . . In tudi mačka nimam, da bi mi vdihaval duhovitosti in podžigal esprit. Sicer se bo mogoče kateri izmed mojih prijatelje^ nekoliko nasmehnil, ko bo slišal drzno trditev, toda nič ne Škodi. Z nasmehom, če tudi nekoliko porednim, moje trditve še niso spravljene iz sveta, in njih resničnost Še ni razveljavljena. Ad rem!
Pepelnična noč je vdahnila nekoč v srečni uri našemu goriškemu slavčku nepozabnemu Gregorčiču krasno pesem:	„,V pepelnični noči.“ Si licet parva
componere magnis, budi tudi v meni pepelnična sreda misli svoje vrste. Mogoče bo videl v njih marsikdo preveč idealne, abstraktnosti, mogoče jih bo smatral kdo za banalne, toda brezdvomno so izraz mišljenja in čustvovanja človeka, ki je preživel že dokaj časa v politični javnosti in zasledoval vse njene toke.
Predpust je čas malenkosti, osebnega koristo-lovja. V tem času zgubi človeštvo ves smisel za sp.lo-šnost, vse stremljenje se osredotočuje krog lastne o-sebnosti: ta si išče zabave, magari razigrane in pa razkošne, oni neveste, ki naj bi mu slajšala življenje in mu pomagala nositi križe in težave, ena se brezmiselno vdaja plesu, druga s,e vstrajno peha za možem. Z eno besedo: vse se vrš.i v znamenju omejene sebičnosti, Ta trpka sodba ne izvira iz sitnega fili-strstva. Ne poznam tega! Ampak sodba je objektivno resnična in se ji da težko oporekati.
Danes, pa stopamo v postni Čas. Pred nami se dviga postava Križanega, zatapljati se pričnemo v misteriji trpljenja Boga-človeka, ki je, sam sebe žrtvoval, da bi rešil človeštvo. Ko je odbila na pustni torek polnoč, je bil za nami čas prežet od misli na lastno dobrobit in pred nas je stopil spomin na včlo-večenega sinu božjega, ki je učil: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.
Kratko: Pust in post nekako značita dva življenjska ekstrema, tvorita diferencijacijo dveh svetovnih: naziranj. Hie materializem, hic idealizem!
Ta logična razločitev pojmov sili človeka k raz-
motrivanju političnih odnošajev. Vsi momenti, ki označujejo predpust, njegovo taksno in nedosledno vdej-stvovanje, so bistveni za delovanje naših nasprotnikov, bodisi liberalnih ali štajerčijainjskih. Njihovi u-krepi in koraki niso diktirani od kakega vzvišenega pravca, ampak njih izvor je konečno vedno egoizem. Včasih se sicer trudijo obdati se z gloriolo visokih ciljev, se postavljajo v pozi idealnih junakov, toda komaj nekoliko završi in zaprši in že so porušeni vsi zlati gradovL Goli in vsakemu skupnemu napredku sovražni egoizem ti zija iz razvalin nasproti. Opazili smo lahko ta proces pri štajerčijancih, ki se, kakor kričavo zatrjujejo, bore za prospeh slovenskega kmeta, pri tem pa vzdržujejo šnopsarstvo, to najnevarnejšo ra'krano na našem narodnem telesu, ker jim to narekuje strankarski in osebni interes nekaterih voditeljev. Vidimo ta razvoj tudi pri liberalcih, ki so enkrat za obstrukcijo v Gradcu, drugi dan zopet ne, ki se danes vesele odločne opozicije na Dunaju, jutri zopet ne, ki danes napadajo nemšjkutarijo, jutri se pa z njo vežejo, ki delajo pač tako, kakor trenutno ugodnejše kažejo politični termometri. Nikjer nikakega stalnega programa, nikjer nika-ke doslednosti, ampak samo nelogični skoki, izvirajoči iz zgolj strankarskega, ali kar je 'Še žalostneje, osebnega koristolovja. Edini pravec, ki se še najbolj dosledno javlja, a je moralno slab in kvarljiv, je sovraštvo do nas in našega dela.
Ni treba biti političen somišljenik, ampak samo brez prizme je treba premotriti naše javno delo, pa se opazi nepremostljiv prepad med nami in nasprotniki. Tam vse kaotično in nesistematično, pri nas vse konsekventno in zapovrstno, temelječe na skali, na katero je sezidal Bog-sin svojo cerkev. Nikdar se ne opazi pri nas dvomljivega omahovanja in vpoštevanja raznih nelepih interesov, ampak samo cilj:	dobrobit
slovenskega ljudstva, nam lebdi pred očmi in zanj se tudi borimo.' Ogromne množice, ki stoje za nami kot nejorodirna falanga, so vse naše plačilo. —e—
Nase prireditve.
Zreče.
Tukajšnja podružnica, društva „Slov. Straža“ je im la dne 26. februarja svoj redni občni zbor. Namesto zadržanega načelnika gospoda Ignacija Hrena
je zborovanje otvoril in vodil odbornik gospod Janko Kovač. Pozdravni govor je govorila gospodična Ana Komperšek. Sledilo je poročilo tajnika.. V tem ozjru je gospod Škofič na kratko razložil zgodovino naše podružnice. Ista se je ustanovila dne 25. septembra 1. 1910. Pristopilo je 44 članov, to je za ovokrajne razmere dovolj visoko število. Blagajnico je oskrbovala gospodična Micika Kračun; ta je dobjla 62.20 kron članarine im podpore za Slomškov dar. Njega sestra, gospodična Haniku, je razpečavala društvene .znamke. —
Zatem je gospodična Franica Klančnik slikala krasoto slovenske domovine. V svojem govoru pa je gospodična Micika Karba naglašala, da je za ta lepi del sveta „Slovenska Straža“ prevzela posebno skrb, naj pa društvu na roko gre vsak domoljub; ne bodi ne moža ne žene, ne mladeniča, ne mladenke, ki bi ,po svojih močeh ne podpiral vsega priporočila vrednega in prepotrebnega društva. Govornica je priporočala, naj bi pri vseh trgovcih kupovalci zahtevali le tisto blago, od katerega ima „iSlovenska Straža'5 dobiček.
Dopisnik pristavlja: Dotične predmete „Slovenske Straže“ se lahko dobi v trgovinah: Kračun, Vidmar, Winter. Ali tudi pri drugih?
O blagodejnem vplivu „SJolvenske Straže" sta obširno razpravljala gospoda Haller iz Maribora in pa tajnik Škofič.
Danes je na novo pristopilo in udnino poravnalo 16 članov. A za Slomškov dar je gospodična Jul. Golčar s krožnikom krožila po zborovabšču ter 7.67 K skupila.
Naš) poročevalec konča: Za pričujoče pismo bi jaz moral na zavitek prilepiti petero društvenih kolkov, a prilepim samo eden komad, iz razfoga: V trenutku ima podružnica samo Še neznatno število teh znamk na razpolago, a da ista v sili zamore postreči drugim rodoljubom, vsled tega sem za sedaj prilepil jedno znamko, v nadomestilo bom pa blagajničarki izročil 10 h gotovine; a bojim se, da me bo kaznovala z večjim zneskom, ker se ne držim za društvena poročila določenega reda, ki za .vsak dopis terja pjora-biti po pet znamk v korist obmejnim Slovencem.
Konjice.
Predavanje o agrarnih operacijah, j ki ga je imel delavni c. kr. lokalni komisar za agrarne ope-

Slovenke v Egiptu.
Prvi Slovenec, ki se je naselil v Egiptu, je bil urar Fernus iz Ljubljane. Nekako pred 50. leti je on prišel v Egi.pt ter si s svojo obrtjo nabavil res lepo premoženje. Obiskal je rodno zemljo, oženil svojo nevesto in se ž njo zopet vrnil v Aleksandrijo.
In kakor je to že v navadi, tako je tudi ta ženica hvalila v svojih pismih prijateljem in znancem bogatost Egipta in „(blaženo“ življenje v egiptovskih pokrajinah.
To je bilo za časa podkralja Izumila. Takrat so je res lahko dobro zaslužilo. Gradile so se železnice, bojne ladije, kopali so nove prekope, po katerih so izpeljavah vodo iz reke Nil v neplodne pokrajine; zidali so mesta po evropejskem uzorcu, zlasti veliko delo je dal svetovnoznani sueški prekop. Na tisoče in tisoče Evropejcev je bilo zaposlenih pri tem delu in kdor je le količkaj znal varčevati, ta si je prihranil lepe svote denarja.
Pisma Fernusove žene so privabile v Egipt dve ali tri njene ^prijateljice, ki so imele v velikih hotelih' imenitne službe. Pisma teh deklet — samoobsebi se razume tudi polna hvale — so zopet privabila nekoliko slovenskih- deklet, te so zopet pisale — in to je šlo tako naprej, da so nekako pred 35. leti našteli v Egiptu, blizu 2000 slovenskih izseljencev ženskega spola. Čudno je to, da ni prišel ne eden moški. Razve n Fernusa in njegovega sina ni bilo tam nobenega Slovenca.
Med izseljenci drugih krajev je pa bilo ravno narobe, prišli so sami moški, večinoma neoženjeni in tako so naša dekleta imele .priliko se „dobro omožiti.“ Mnoge izmed njih so vzele za može Grke, Italijane, Francoze, Bulgare in druge. Katera se je pa že doma zagledala in ni mogla pozabiti lepega in prijaznega obraza slovenskega mlafdeniča, vrnila se je v
rodne kraje in prinesla svojemu ljubljencu sabo lepo dotieo.
Cisto naravno je, da je ta. „splošna sreča“ privabila v Egipt leto za letom večje število slovenskih deklet. Pogostokrat so se celo žene podale, na široko morje, zapustivši domovino iz ljubezni do svojih otročičev, in se z lepimi svotami vrnile v rodno zemljo.
Toda vsaka stvar ima svoj konec. Izmail je bil odstavljen, javna dela so prenehala, zaslužka nič, Evropejcev preveč — slovenska dekleta so še vodno prihajale trumoma v „zlati“ Egipt. Cela gorišjka okolica je bila začarana z egiptovskim bogastvom. Rodbine, ki so imele hčere v Egiptu in dobivale od njih denar, predstavljale so v resnici plutokracijo v revnem slovenskem kraju.
Leta .1881 in 1882 se je konstatiralo na avstro-sgrskem konzulatu v Aleksandriji, da prebiva v Egiptu 3200 žen in deklet iz okolice Gorice in Trsta — toda nobeden moški.
Meseca junija je v Egiptu izbruhnila krvava u-staja, ki je bila naperjena proti kristjanom. Aleksandrija je 'bila od upornikov zapaljena, oblegana od Angležev — cela zemlja opustošena. Evropejci so se (vračali domov, kolikor jih je moglo, med njimi tudi večina Slovenk.
Do tega časa je zadostovalo Slovenkam, ako so ostale dve ali tri leta v Egiptu. V tem času so si prihranile kapital, s katerim so mogle poplačati rodbinske dolgove, kupiti hišico in kos polja in še jim je nekaj preostalo za slabe čase. Z denarjem so se vračale v domovino in ostale doma. V Egiptu so se vedno vedle pošteno, bile so prijaznega vedenja in zelo pobožne. Zelo redka izjema je bila, ako je katera izmed njih krenila s prave poti Zaslužek je bil talio raznovrsten in velik, da so si brez velikih težav, za kratek čas, po pošteni poti za-se in za rodbino pri-Štedile primerno bogastvo. Zgodovina hvali in povzdiguje vernost, poštenost slovenskega, dekleta. Slovenke so imele pri egiptovskih gospeh prednost pred vsemi evropejskimi in azijskimi dekleti.
Toda po letu 1882 so nastali v Egiptu slali časi. Splošna stagnacija, slab zaslužek, vrhutega pa še nezaupljivost in mržnja proti Evropejcem. Toda, čeprav so bile tako slabe prilike, vendar je bilo 1. 1884 v Aleksandriji nad 2000 slovenskih deklet in pa žen. Mohamedanei jim niso dajali brez velike potrebe tudi vinarja zaslužka, egiptovske dame jih niso sprejemale v službo; prej tako spoštovane in cenjene. Slovenke vržene so bile sedaj naenkrat na ulice velikega mesta brez sredstev, brez pomoči. Ne rečem vse, toda velika večina. Najele so si stanovanje v najrevnejšem delu mesta, toda ker tudi teh niso mogle plačati, vrgli so jih na ulico. Nikdo jih ni branil, niti avstrijski konzulat, nikdo jim ni ponudil ladije, katera bi jils prepeljala na državne stroške v Trst, v domovino, po kateri so tako vroče hrepenele. Zgodilo se je to, kar boli srce vsakega poštenega Slovenca — „u* smilili“ so se jih različni izvržki človeške družbe.
Nastali so različni ženski hoteli v najbolj skritih krajih Aleksandrije. Mlade žene in neizkušena dekleta, ne poznavajoč sveta, brez denarja za vrnitev v domovino, izstradane, vržene brez milosti na ulico velikega mesta — imele so na izbiro: smrt od lakote ali prostitucija.
Pošiljale so roditeljem denar, toda niso povedale, kako so ga zaslužile in vsaka denarna pošiljatev izvabila je zopet več Slovenk v Egipt. Sčasoma je tudi to prišlo na dan, toda pohlepnost po denarju je že tako te ljudi oslepila, da so stariši sami pošiljali mlada, komaj 161etna dekleta v Egipt. Na ta način se je razvila nesramna trgovina z našimi dekleti — in Slovenka, prej vzor nedolžnosti in poštenosti, je bila sedaj najslabša. Ponos imena Slo,Venec je tako padel, da se sedaj žene, ki so se tam omožile, sramujejo priglasiti za Slovenke.
Ini to je vedno slabše! Niso redke prikazni, da je mož sam odpravil svojo ženo v Egipt;. Se sedaj cvete ta žalostna trgovina s slovenskimi aekleti v sokolići Gorice in Trsta; to celo podpirajo očetje, a nihče se ne gane!
racije gospod Sima-Gall v pondeljek dne 27. sveßana ob '/Al. uri dopoldne v Suterjevi gostilni, je izvrstno uspelo. Udeležba je bila .dokaj lepa, posebno lepo je bilo število kmečkih posestnikov.
Navzočih je bilo več odličnih gostov, na primer velečastiti gospod arhidiakon in dekan konjiški Fr. Hrastelj, .okrajni glavar gospod Lehman, državni in deželni poslanec gospod Fr. Pišek, ki je zborovanje otvoril, predsednik kmetijske podružnice Glarici in veß kmeßkihi županov.
Gospod komisar Sima-Gall je v poljudni in lahko umljivi besedi razlagal razne panoge agrarnih o-peracij, 'dal pojasnila in nasvete glede umnega gozdarstva, o zlaganju zemljišč in o drugih, našega lokalnega kmetijstva se tikajočih razmerah.
Poslušalci so bili gospodu komisarju hvaležni, da jim je dal o važnih kmetijskih vprašanjih ,dobre nasvete in jih poußil, kako je treba postopati pri raznih perečih zadevah.
Slov. Bistrica.
V nedeljo ob 10. uri predpoldan se je zbralo v hotelu „Avstrija“ nad 130 najodličnejših mož, mnogo gospodov županov, občinskih svetovalcev in drugih interesentov k napovedanemu gospodarskemu shodu.
Shod je otvoril poslanec Pišek, predstavil gospoda komisarja Sima-Gall, pozdravil zborovalce, ter razložil veliki pomen agrarnih operacij.
Gospod komisar je razpravljal o svojem , delokrogu v zemljiški uravnavi, v pravdnih razmerah, katere so dostikrat nejasne in negotove, nadalje o umnem gozdarstvu in zlaganju zemljišč, o splošni in Špecielni razdelbi itd.
Po govoru gospoda komisarja se je začela zanimiva razprava ter so stavili različna vprašanja sledeči gospodje: Peter Novak, deželni poslanec, Anton Papež, J. Florjančič, Založnik', Martin Koren in več drugih.
Da so Nemci in nemčurji nasprotniki umnega gospodarstva in napredka, je razvidno iz dejstva, da se je „Marburgerca“ izkazala s svojim tneumestnim napadom na ta shod.
Sv. Križ pri Mariboru.
Prireditev tukajšnjega bralnega društva na pustno nedeljo se je izborno posrečila. Vse tri igre, ki so povzročale mnogo veselja in smeha, so se prav lepo predstavljale. Mladeniči kakor tudi mladenke so izročene jim vloge prav dobro pogodili. Med odmori je navdušeno prepeval društveni mešani zbor lepe pesmice, ki so žele od strani poslušalcev obilo priznanja, posebno je ugajala „Slovenska dežela.“ Prostorna sobana je bila natlačeno polna gostov, zlasti mnogoštevilno so ,nas tokrat posetili mili nam gostje iz sosednih župnij. Iskrena jih hvala zato! Pač pa se je, žal, pogrešalo nekatere domačine, ki bi jih bilo zanesljivo pričakovati.
Kakor se sliši, priredi to naše tako živahno delujoče društvo v kratkem občni zbor, na katerem nastopi baje tudi tuji govornik z zanimivim predavanjem. Križevčani, zanesljivo se udeležimo tega občnega zbora in pokažimo, da vemo ceniti in uvaževati veliki pomen našega izobraževalnega /društva. Torej na veselo im prav mnogoštevilno svidenje!
Politični shod v Pišecah.
V nedeljo dne 26. svečana, je bil po rani sveti maši v prostorih gospoda župana Kostevca politični shod, na katerega se je zbralo, dasi se je .shod razglasil Še le zjutraj, lepo število posestnikov iz pišeč-ke fare.
Državni; in deželni poslanec dr. Karl V e r-■s t o v š e k je govoril olfšiirno o deželnem zboru, o obstrukciji v deželnem zboru, o slabem gospodarstvu nemške večine, o slabem stanju deželnih financ in razkrinkal na posameznih primerih nestrpnost nemških in nemškutarskih poslancev trgov in mest. Poslanec je nato razpravljal o državnem zboru in pojasnjeval razna gospodarska vprašanja. Poročilo poslančevo so z velikim odobravanjem vzeli volilci na znanje.
Posestnik Živič Anton se zahvali gospodom poslancem ,S. K. Z. za delovanje in izraža popolno zaupanje.
Posestnik Podvinski mlajši opozarja poslance na dejstvo, da bi bilo ravno sedaj najbolj potrebno, da pazi vinarski instruktor na pristnost vin, zlasti v kleteh raznih gostilničarjev.
Poslanec dr. Karl Verstovšek obljubi storiti potrebne korake, še da mnogo drugih pojasnil in vabi vse navzoče, da se udeležijo popolldan zborovanja izobraževalnega društva.
Občni zbor izobraževalnega društva v Pišecah.
Po večernicah je bilo pri Kjostevcu še bolj živahno kot predpoldan. Poleg gospodarjev so se nde-ležile shoda tudi gospodinje, dekleta in mladeniči.
Vrli posestnik Urek je kot predsednik otvoril zborovanje. Poročal je v splošnih potezah o delovanju društjva, bičal obrekovanje nasprotnikov in liberalcev. Njegovo poročilo je bilo jasno in odločno; podal je kot predsednik lepih načrtov, katere hoče izvršiti v prihodnjem letu.
Ustanovitelja društva, gospoda kaplana Božiče-ka, izvolijo za častnega uda.
Mladenič Kostevc poroča o 'knjižnici, blagajničar poroča o gmotnem stanju, ki je ugodno,
Nato gdvori državni in deželni poslanec gospod dr. Karl Verstovšek jako temeljito in navdušuje navzoče za izobraževalno društvo. Nevednost je največje zlo tudi za kmeta; govornik poda iz vseh stanov primere za dokaz, da je izobrazba potrebna za vse sloje, tako tudi za priprosto kmečko in delavsko ljudstvo. Poslanec vspodbuja kmete, da se zavedajo svojega stanu in se ne klanjajo vsakemu tujemu u-radniku in privandranemu gospodu.,
Predsednik Urek se najtopljeje zahvali poslancu dr. Verstovšeku za poučni govor, k'i je napravil velik vtis. Trikratni živio-klici so zadoneli v priznanje in zahvalo.
Nato so bili izvoljeni v odbor: za predsednika posestnik Urek, za podpredsednika Podvinski, za tajnika Bračko, za knjižničarja Kosteivc, za odbornika Gerec in Bregar, za pregledovalca računov č. g. župnik Srabočan in Černelč.
Novacerkev.
Prav mnogo veselja so nam napravili marljivi novocerkovški mladeniči na pustno nedeljo. Uprizorili so.' igro „jTrije ptički.“ Smeha za en teden, tako se je slišalo govoriti med gledalci. Kaj prijetno se je slišala pesem o loncih. Tudi godba je Šla dobro v u-šesa med prizori.
Fant Matek je deklamiral „Nebeška glorija.“
Mladenič Jože Vrisk se zaveda svoje dolžnosti. Društvo si ga je namreč izvolilo v odsek za prirejanje iger. Hvala mu, kakor tudi drugim, ki so se potrudili, eni so morali hoditi nad eno uro daleč k .vajam. Toda ljubezen do napredka naredi vse.
Soba gledalcev je bila natlačeno polna. Slišale so se želje, naj bi se večkrat priredilo enako veselje. Cisti dobiček od vstopnine porabil se bo iv prid bralnega društva.
(Mladeniči! Sedaj pa le vstrajno naprej, po za-pidčeti poti. .Odločnost in korajža nas bosta podpirali, da ne opešamo, in nikdar nam ne bo žal.
Središče.
Zadnjo nedeljo dne 26. svečana tudi naša mladina ni hotela zaostati za društvenimi prireditvami drugih društev. Združili smo 'kratkočasje s pouaom.
Podgorelec Trezika je .v jedrnatih besedah naslikala, kje najde mladina pravega veselja, , posebno postne dni, nakar so „šalovske pevke“ mično zapele pesmico: „Sem deklica mlada, vesela.“
Glavni del vsporeda je tvorilo predavanje predsednika dekanijskega odbora S. K. S. Z., miklavžev-skega gospoda kaplana, ki je s heroično požrtvovalnostjo premagal vse ovire in nas posetil. Vrlo zanimivo in prepričevalno je opisal vpliv slabega berila na srce mladega človeka in pokazal posledice s pomočjo skioptičnih slik.
Mnogo neprisiljenega smeha so vzbudile slike „za pusten smeh in kratek čas.“
S pesmijo „Vesela pevka“ se je zaključila dobro obiskana in dobro uspela prireditev.
Politični pregled.
Delegacije.
V	pondeljkovi seji se je obravnaval bosenski kredit., Med drugimi je govoril tudi dr. Tresič-Pavi-čič, ki je stavil resolucijo, da naj skupno finančno ministrstvo skupno z bosanskim deželnim zborom izvrši ustavno revizijo in določi, na kakšen način da bode bosanski deželni zbor zastopan v delegacijah.
Veliko pozornost je zbudil konflikt radi mornarice. Ogrski delegati so izjavili, da samo pod tem pogojem dovolijo zvišane mornarične zahteve, da se u-godi zahtevam ogrske industrije.
V	torek jo dr. Šušteršič v daljšem govoru grajal smer, v kateri se vodi upraiva Bosne že desetletja in ki nam ni simpatična, ker ne odgovarja interesom naše državne polovice. Na koncu se je še tudi dotaknil vprašanja ličke železnice, ker bi bilo zlasti iz stališča Kranjske želeti, da bi se gradila.
Kriza v poveljništvu naše mornarice.
Cez noč je nastala kriza v skupni vladi. Splošno se je opažalo, ker poveljnik mornarice, Montecuc-coli ni prišel k seji armadnega odseka. Sodijo, da je Montecuecolijevo stališče omajano, ker mu nasprotujejo vse stranke avstrijske delegacije. Nekateri sodijo, da Montecuccoli odstopi in da mu bo sledil pod-admiral Hans, drugi pa sodijo, da se fclo stvar poravnala, ker se vnamejo pri dobavah vedno spori.
Grof Aehrenthal — utrujen?
Listi poročajo, da se poda grof Aehrenthal po zaključbi delegacijskih zasedanj za več mesecev v Opatijo. Nadomestoval ga bode grof PajHavicini, 'ki je sedaj poslanik v Carigradu. Domneva se, da je ta Aehrentlialova -„utrujenost“ v zvezi s kako krizo v zunanjem uradu.
Spor med nemškimi štajerskimi krščanskimi so-
cialci.
Bivši urednik „Grazer Volkshlatta“, nekdanji socialni demokrat Rajmund Neunteufel, je v svojem listu i„0:esterreichischer Staatsbürger“ napadel voditelja nemške, katoliške stranke na Štajerskem, poslanca in deželnega odbornika Hagenhoferja. Radi teh napađpv je vložil Hagenhofer proti Neunteufelu tožbo. Dne 8. marca se bo vršjla pred graškim porotnim sodiščem obravnava zoper Neunteufela.
Poljaki na Pruskem.
Po najnovejši poljski statistiki živi na Pruskem 4,086.416 Poljakov. V mestu Poznanj so jih našteli koncem leta 1910 89.428. Od zadnjega Štetja (1. 1905) so se pomnožili Poljaki relativno za 12.44%, Nemci ipa samo za 11.49%. Leta 1905 so tvorili Poljaki 157 % vsega prebivalstvUi sedaj pa že 57.07%. Ker pa so našteli tudi 0.65% „dvojezičnih“ in 0.84% „IRrezjezič-nih“, moremo te mirno prišteti Poljakom in tako dosežemo številko 58.06%.
Razlastilni boj proti Poljakom na Poznanjskem je začel leta 1886 sam Bismark in se je od tega časa izdalo v ta namen nad eno milijardo mark, vendar brez vspeha, kajti Poljaki imajo sedaj celo okoli 100 tisoč ha več zemlje kot tedaj. Poljske banke, ki imajo nad 260 milijonov mark akcijskega kapitala, posegajo namreč z velikimi vsjpehi v ta razlastilni boj in to ne samo na Poznanjskem, ampak tudi na Slezkem. Zato je bil izdan leta 1908 proti Poljakom razlastilni zakon, ki ga pa dosedaj radi odpora katoliških in konservativnih strank niso porabili.
Baron Banffy,
bivši ogrski ministrski predsednik, je nevarno zbolel. Njegovo stanje je resno. Le malo ur na dan se mu vrne zavest. Cesar se da po 4krat na dan informirati o Banffyjevem zdravstvenem stanju.
Nadomestna državnozborska volitev v Litomericah na Češkem.
Za izpraznjen državnozborski mandat umrlega poslanca dr. Funkeja se trgajo nemški naoionalci in svobodomiselci. Tudi krščansko-socialna stranka je postavila svojega kandidata, ravnatelja Habela. Nemški radikalci kandidirajo magistra Humerja iz Dunaja. Volitev se vrši dne 4. aprila.
Turčija in Grška.
Siri se vest o novih spopadih med turškimi in grškimi vojaki ob turško-tesalski meji. iTurške Čete so ujele neki grški vojaški oddelek. Kakor se zatrjuje, namerava vlada v Atenah storiti energične korake pri visoki porti.
Raznoterosti.
Duhovniška vest. Župnijo Lernbah je dobil častiti gospod Andrej Bračič, dosedaj župnik pri Sv. Ožbaltu.
Iz justične službe. Višje deželno sodišče v Gradcu jo imenovalo avskultantom sledeče pravne praktikante: pri deželnem sodišču v Gradcu Julija. Kuder, dr. Henrika Poschacher in Viktorja Klocker, pri deželnem sodišču v Celovcu Blaža Reichmana, pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Franca Ženko, pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Josipa Pammer in Alojzija Lesnik, in pri okrožnem sodišču v Celju dr. Viljema Sribar.
Konkurz Glavne posojilnice. Danes se je vršila v dr. Hudnikovem stanovanju sodnijska hišna, preiskava in se je zaplenila vsa korespondenca.
Umrla je dne 24. februarja v Konjicah gospa Uršula Pirkmajer v 80. letu svoje starosti. Ranjka je bila mati nadučitelja v Framu, gospoda Fr. Pirkmajerja.
Gospod Anton VerovŠek, režiser in igralec v Ljubljani, deluje že od leta 1886 na slovenskem odru, ter je vzgojil celo vrsto domačih igralcev. Zato ima v nedeljo dne 5. marca 1911 svoj častni večer.
Deželna pletarska Šola. Na deželni pletarski šoli v Spodnjem Bregu pri Ptuju se je dne 28. februarja zaključil trimesečni kurz. Kar obstoji ta šola, namreč od leta 1907, je bilo na tej šoli skupno 24 u-čencev. Letos jih je bilo 7.
Zopet argentinsko meso za Gradec. V četrtek dne 2. marca pride druga pošiljatev mesa iz Argen-tinije.
Poroka v hiši štajerskega cesarskega namestnika. V pondeljek dne 27. februarja. se je poročil sin cesarskega namestnika grofa, Claryja Edmund grot Clary z Margarito državno grofico Lodron-Laterano. Ženin je nastavljen kot koncepjtni praktikant pri .namestništvu v Trstu.
Aprobirana šolska knjiga. Aprobirana je. slovenska, šolska knjiga za spodnje gimnazijske razrede „ Kemija in mineralogija“, katero je spisal profesor dr. Vladimir Heile v Kranju.
Klub slovenskih amater-fotografov v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da namerava prirediti v majniku prvo splošno amatersko razstavo. Razsta-ve se lahko udeleže samo društveni Alani ž najrazličnejšimi predmeti. Odbor Si bode prizadeval, da dobi razstava jednotno lice, kjer bodo lahko našli vsi različni sujeti in vse raznovrstne tehnike, svoj prostor. Ojdbor bo tudi skušal, da poda prva razstava kolikor mogoče popolne slike razvoja amater-fotograf-ske umetnosti na Slovenskem. Opozarjamo torej že sedaj vse člane društva, naj se začnejo pripravljati za prvo razstavo, s katero hočemo tudi dokazati javnosti, da, smo na tem polju važen faktor, s katerim je treba računati. — Odbor.
Poraz socialnih demokratov v Ljubljani. Pri volitvi v odfcbr bolniške blagajne v tobačni tovarni dne 27. svečana so zmagali kandidatje in kandidatinje slovenskega krščansko-socialnega delavstva, ki so dobili od 1642 do 1679 glasov, socialni demokratje pa so dobili 373 do 380 glasov.
Stran Si
Železniška nesreča pri Zagorju ob Savi. Ana Camar iz mariborske okolice, ki je bila priča nesreče Ivana Tomažiča, se je oglasila, ni pa povedala svojega naslova. Vljudno se prosijo vsi, ki bi vedeli za naslov Ane Camer, da ga sporoče zastopniku revnih dr. Karolu Trillerju, odvetniku v Ljubljani.
Boj za žensko volilno pravico v Ameriki. V državi Washington se vrši vsako desetletje splošno ljudsko glasovanje o ženski volilni pravici. V tej državi namreč ženske najmočnejše in najglasneje zahtevajo zarse volilno pravico. Zato se vpraša mnenje ljudstva. Leta 1889 je stranka, ki pobija žensko volilno pravico, zmagala z 19.000 glasovi večine, leta 1898 zopet z 9000 glasovi in leta 1910 so nasprotniki ženskih volilk propadli z neznatno manjšino proti 25.000 glasom, 'M so se izrekli za žensko volilno pravico. Kljub temu pa bodo morale ženske še dolgo čakati na vspeh svojih zahtev.
Kmetijski pouk v armadi. Že precej stara in, dobroznana je zahteva naših poslancev, da bi se poučevalo aktivne vojake v kmetijskih vprasianjih in s tem zabranilo njihovo popolno odtujenje kmečkemu stanu. Nekateri c. kr. brambovski polki že imajo posebne inštruktorje, ki poučujejo vojake praktično in teoretično v raznih panogah kmetijstva. Ne zabrani se s tem samo odtujenje kmečkih fantov svojemu stanu, ampak doseže se tudi velike moralne vspehe. Ce vidijo namreč vojaki, kako se ceni kmetijstvo, mora to ugodno vplivati na vse druge stanove in poklice. Udeležba vojaštva pri teh poučnih kmetijskih kurzih je splošno zelo zadovoljiva, čeprav se nikogar ne sili. Tudi ižkušnje, ki se jih je pridobile s takimi vojaškimi tečaji na Bavarskem, v Italiji in na Francoskem, so zelo razveseljive. Tisoči vojaških' obvezancev se na ta način ohranijo kmečkemu stanu. Na. Ogrskem se tudi že uvideva veliko važnost takih kurzov. Ogrska agrarna korespondenca javlja:	„poveljstvo in-
Janterijskega bataljona v Aradu se je na inicijative poveljnika majorja Hauserja odločilo prirediti za podčastnike in kmečkemu stanu pripadajoče možtvo poučna kmetijska predavanja, da bi vojaki pozneje v civilnem stanu lažje in primernejše izhajali. Kmetijska družba v komitatu Arad je že sestavila program za ta predavanja, ki se bodo vršila v februarju in v marcu. Poučevalo se bo o živinoreji, perutninarstvu, čebelarstvu in rastlinstvu.“ Po teh' vspehiK moramo samo reči in zahtevati, naj se ti poučni tečaji raztegnejo na vso armado.
Za „Slov. Stražo“ se je na gostiji Mih. Repnika v Črešnjevcu nabralo 14 K. Vsem darovalcem prisrčna hvala!
Štajersko.
Maribor. V nedeljo dne 26. februarja je umrl obrstlajtnant baron Rehbach. Pogreb se je vršil dne 28. februarja. —• V Viktringhofovi ulici je umrla hišna posestnica Ivana Kämmerer, rojena Oehm. Pogreb se je vršil včeraj dne 28. februarja popoldne.
Maribor. V soboto dne 25. februarja je v mar riborski bolnišnici umrl Franc Guzej v starosti 17 let. Bil je pošten in zaveden slovenski fant. Pogreb se je vršil v pondeljek dne 27. februarja pop;oldne.
N.	v rm p.!
Maribor. Justicni minister je imenoval gospoda Jakoba Pascolotti, dosedaj oskrbnika obeh kaznilnic v Trstu, za oskrbnika moške kaznilnice v Mariboru.
Maribor. Zadnjo nedeljo dne 26. februarja so zborovali v našem mestu štajerski dimnikarji. Na dnevnem redu je bila ločitev spodnještajerskih dimnikarjev od deželne dimnikarske zveze in ustanovitev lastne zveze. Iz cele stvari ni bilo nič, ker se Nemci bojijo, da bi prišli v zvezi Slovenci do premoči. Ja strah je čudna stvar!
Maribor. V soboto dne 25. februarja je zborovalo tukajšnje nemško učiteljsko društvo. Ni bilo nič posebnega. V odbor so bili na novo izvoljeni: Haas, Kovač, Brandl in učiteljica Reidinger.
Maribor. Slovanska Čitalnica. Vstopnina za koncert dne 12. sušca se dobi v predprodaji pri gospodu Vilku WeMu in na dan koncerta od 2.-3. ure popoldne v čitalniških prostorih v Narodnem domu. Kdor želi dobiti vabilo z besedilom pesmi, naj se čim preje oglasi pri čitalniškem odboru.
Smolnik. Na zborovanju štajerčijancev, ki se je vršilo dne 11. t. m., razlagal je velenemec Dietinger, da prihajajo Kranjci z namenom, da uničijo naše gozdove. Čuditi se moramo, da se ta velemož ni spomnil na kupce Gornjakovega posestva, saj ti vendar niso Kranjci! Z, dokazi in pričami beležimo, da se proda-. jalec tega posestva bridko joka, ker je prodal. Pri tej kupčiji je usoda zadela tudi soseda, da je morai dokazovati svojo pravico z nad 20 pričami, ko se je po prepričanju c. k’r. okrajnega sodnika priznalo do-tičnemu sosedu servitutno pravico. Gospa Gornjak se je poslužila vseh sredstev. Niti čudodelec, v katerega je zastavila vse upanje, je ni rešil iz zagate. Čuditi se moramo, kako da so glasovale nekatere odlične dame kot priče; niso hotele slovenski izraziti svoje mnenje. Da, da, slovenski groš je pa všeč iz ubož-nih rok.
Št. Lenart v Slovenskih goricah. Tukaj je dne 24. februarja umrla mati predstojnika tukajšnjega o-krajnega sodišča in deželno-sodnega svetnika, dr. Kronvogla gospa Marija Kronvogl, rojena Kocmut. Stara je bila 81 let. Pogreb se je vršil dne 27. febr. N. v m. p.!
Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Umrl je dne 26. februarja na influenci vrl naš pristaš gospod Al. Bračko, veleposestnik v Zgornjem dolu. Pri zadnjih občinskih volitvah je stal neomahljivo na naši strani in je bil tudi izvoljen v občinski odbor. Mož je bil stare sloivenske korenine, poštenjak skoz in skoz. Pogreb se je vršil danes dne 1. marca, Naj n miru počiva!
Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji. Kakor smo že poročali, vrši se v nedeljo dne 5. marca po večernicah ustanovni občni zbor podružnice „jSlojv. Straže.“ Govori Fr. Žebot iz Maribora,
Teharje. Zakonska Martin in Rozalija Košto-maj, posestnika v Bukovem žlaku, sta dne 21. februarja pustila 'svoja dva otroka, šestletnega sinčka Ferdinanda in sedemletno Cecilijo sama v hiši. Hčerka je našla škatljico vžigalic in je iste tako dolgo prižigala, da ji je začela goreti obleka, Krieaje je bežala mala na prosto, nakar ji je obleka začela še hujše goreti. Stariši so sicer takoj strgali gorečo obleko z otroka, a nesrečno dete je dobilo tako težke opekline, da je umrlo.
Celje. Delavec Florijan Prenk, ki je uslužben pri celjskem mestnem mlinu, je zadnjo nedeljo pretepal svoje stariše. Pozneje je mati spremljala surove-ža. Drugi dan so jo pa potegnili ubito iz vode. Morilca so v Zidanem mostu prijeli.
Sv. Krištof pri Laškem. Velika je naša, občina, po obsegu menda ena največjih na Spodnjem Štajerskem. Razteza se v več župnij, a kljub temu vlada v občini še dokaj lepa zastopnost in edinost. Zastonj so vse pobožne želje nemčurjev in liberalcev, dobiti v naši občini odločilno besedo. Naši možje, dasiravno v hribih, se vedo vendar ubraniti vsak čas liberalnih', posebno pa nemškutarskih škodljivcev iz Laškega in Celja, ki še vedno štulijo 'k nam. Volitve dne 23. in 24. februarja,v občinski zastop so zopet jasno pokazale, da tukaj biva narod še krepak, ki svet ga še o-kužil ni, ki čas ga omehkužil ni. Volitve so se izvršile skoraj enoglasno, kar je najlepši dokaz, da vlar da med našimi možmi disciplina in sloga. Evo vam volilni rezulttat: V III. razredu se je od 634 volilcev udeležilo volitve 167. Z veliko večino glasov so bili izvoljeni za odbornike: Luka Kačič, Andrej Reboza, Anton Petek, Karl Sunta, Jernej Selič, Franc Bergan, Vinko Senga, Valentin Jančič; za namestnike: Anton Kolenc, Franc Kozole, Franc Koblie in Anton Čehovin. V II. razredu je od 196 .volilcev volilo 79 volilcev. Izvoljeni so za odbornike: Alojz Sipek, M. Juteršek, Peter Draksler, Robert Vaclavik, J. Sluga, Jernej Orožen, Martin Železnik in Jožef Stare; kot namestniki: Janez Petek, Izidor Kandolf, Matevž Jelenček in Ivan Drobnič. V I. razredu je prišlo od 24 volilnih upravičencev 12. Za odbornike so bili izvoljeni Anton Urbajs, Martin Grešak, Janez Cencelj, Franc DernovŠek, Valentin Kozmus, Karl Ulih, Jak. Draksler in Anton Čehovin; za namestnike: I. Mlakar, Alojz Grešak, Janez Draksler in Ivan Petek.
Dol pri Hrastniku. .Odkar so dolski liberalci pri občinskih volitvah propadli, kakor niso nikdar pričakovali, jim ne da več miru in pokoja, kuha jih huda jeza in hlastno zgrabijo ,za vsako bilko, iz katere Jbi se dala napraviti za preklicane 'klerikalce, ki so jih pomedli iz občinskega odbora, kaka laž, ki bi naj izpodkopala njihovo veljavo. Zlasti pa so začeli napadati našega gospoda župnika, ker si domišJjujejo, da je on podkuril doslej liberalni stranki prizanesljive Dolance, da so izbacnili iz občinskega odbora njemu neljube osebe. Se krčma pri Sv. Juriju, ki jo oskrbujeta cerkvena ključarja, nad katero se dosedaj ni nihče spodtikal, jim ne da več pokoja. Dopisnik „Narodnega Lista“ je naenkrat zasledil, da se Jam „popa rajše zamcflči. Kako pa je to izvedel? Saj še doma ne hodi k sveti maši, š,e manj pa k poldrugo uro oddaljeni podružnici Sv. Jurija, Liberalni .dopisnik sodi pač obiskovalce Sv. Jurija po vedenju svojih pristašev in misli, da se morajo ravnati po njihovih zgledih. Tudi o krčmarskih računih je slišal nekaj zvoniti, pa ni spoznal, kje in kako. Iz njegovega dopisa bi se dalo lahko sklepati, da župnik vtika v svoj žep dobiček, ki ,ga prinaša krčma pri Sv. Juriju, cerkev pa pusti plačati dac in druge pristojbine. Kaj ne, Kako bi ljudje lahko izgubili spoštovanje do gospoda župnika, ako se ga na ta način natolcuje? Ali bi ne bila to obilna voda na liberalni mlin, da bi lažje ruvali proti krščanski stranki in šveti cerkvi? Tioda motite se, liberalci, če ne zavijate nalašč resnice! Ne ljudje, ampak gospod župnik je zahteval krčmarski račun od ključarja, ki se je odpovedal svoji službi in upamo, da ga bode prav uredil, četudi liberalni dopisnik ne vtika vmes svojega nosu. Sploh ne razumemo, čemu se liberalci praskajo tam, kjer jih ne srbi. Gospodu župniku pa damo Še dober svet. On je skušal tudi z liberalci živeti složno in se je majo, ali skoraj bi rekli nič ni brigal za volitve, da, bil je celo za to, da bi liberalna odbornika,, ki sta sedaj zletela iz občinskega odbora, ostala, še v njem. Napad za napadom v liberalnih časopisih' Vam je sedaj plačilo za Vašo miroljubnost. Naj Vas to zdrami, da se krepko oklenete Kmečke zveze in pospešujete njeno stremljenje.
Trboveljske novice,
Pri zadnji veselici v Društvenem domu se je pridružil tudi neki inteligentni liberalec. Ko je pa videl, da je naša veselica dobro obiskana, se je v Šali izrazil: „Prok .... klerikalci, tako naraščajo kakor gobe po dežju; ako bo to šlo tako naprej, bodo pri prihodnjih občinskih volitvah v II. razredu res lahko
zmagali.“ Za odgovor je pa dobil: ^Gotovo, saj I. razred je nemški, II. kmečki in III. delavski, " ali bolj natančno rečeno: socialdemokratični.
Brza pošta Trbovlje II. Neki,delavec je prejel meseca januarja 1911 neko pismo iz Savinjske doline, ki mu ga je pisal njegov prijatelj meseca novembra 1910. Ako vzamemo to daljavo med Savinjsko dolino in Trbovljami, bi lahko prišlo pismo trikrat krog zemlje in potem nazaj v Savinjsko dolino na dotično pošto.i Pač pa skrbi gospod poštar na postaji Trbovlje II. točno za oddajo ^Slovenskega Naroda.“ Ako ne^pride naročnik ob nedeljah sam po njega, mu ga posije popoldan na dom. Cisto drugače pa je, ako ima kak kmet „Slovenskega Gospodarja“ ali pa „Stražo“ na pošti, in pošlje po časopis.
Skupina J. S. Z. ima v bodoče vedno svoj mesečni sestanek popoldan in sicer ob 3. uri, kakor je dogovorjeno. Že ta mesec se vrši sestanek dne 19. t. m. popoldan v Društvenem domu. Naj vzamejo vsi člani to na znanje.
Elektrarna. Tukajšnja zadružna elektrarna je bila dne 25. svečana prvokrat za poskušnjo vporab-ljena. Razsvetljenih je bilo že nekaj hiš,in cest. Sicer imajo delavci še precejšnjega dela pri razpeljavi. Tokrat so si naši „purgarji“ to res dobro izmislili, ker elektrarna se bode gotovo dobro izplačala.
Primorsko.
Nesreča na morju. Zadnje dni je bila na Jadranskem morju gosta megla, vsled česar se je ponesrečilo več ladij. Dne 25. t. m. zjutraj so blizo otoka Lošinja zadele na prod tri avstrijske ladije in sicer parnik „Flink“ tržaškega brodolastnika Martinolicha, parnik „IZadar“ paroplovne družbe „Dalmatia“ in pa brzi parnik avstrijskega Lloyda „jPrinc Hohenlohe.“ Parnik „Princ Hohenlohe“, ki je vozil v Kotor in na katerem je bilo okoli 90 potnikov, je, na vse zgodaj blizu otoka Lošinja obtičal na produ. Lloydova agen- * cija je poslala po drugi parnik, ki je potnike in prtljago odpeljal v Zader. Iz Trsta je odplul na mesto nesreče Lloydov parnik „Carinthia“. in upati je, da se posreči osvoboditi parnik „Princ Hohenlohe.“ Poškodbe so znatne.
Trst. Ljudsko Štetje. Magistratni organi raz-glašlajo, da je ljudsko Štetje dognalo, da Šteje Trst 229.471 prebivalcev. Izmed teh jih odpade 155.765 na mesto samo,, na okolico pa 73.706. Število hiš v Trstu znaša 11.958. Pripomniti je, da magistratni organi še vedno molče o tem, koliko se je naštelo Italijanov in koliko Slovencev. Zatrjuje se, da so vkljub italijanskim mahinacijam in nasilstvom vendar-le našteli okrog 70.000 Slovencev.
Kuga v Aziji.
V	Charbinu so začeli te dni izkopavati plitvo zakopane in ,v snegu ležeče mrliče, da jih zažgo. Neznosen smrad se Širi po mestu in okolici, 'kljub temu, da je sedaj nastopil hud mraz. Do dne 26. februarja se je izkopalo in zažgalo že 7000 mrličev. Sanitarna komisija, ki ima namen, kolikor mogoče omejiti razširjenje kuge, posluje noč in dan v Charbinu. V tej komisiji so zastopniki zdravnikov iz vseh večjih svetovnih držav.
Mesto Bei-Bulindse je popolnoma izumrlo. Prebivalci iz okolice bežijo prestrašeni radi neznosnega smradu, na vse strani. Na tisoče mrličev leži po mestnih ulicah, in zamrznjeni reki. Nikogar ni, ki bi pokopal trupla.
V	Bei- Bulindse je začela kuga razsajati ‘dne
27.,	oktobra in je do dne 24. februarja pomorila vse mestno prebivalstvo. Kitajski in mandžurski roparji se klatijo po mestu in ropajo ter opravljajo dragocenosti v svoja taborišča in s tem zopet širijo kugo.
V	mestu Kwangtschöngton umrje dnevno po 75 oseb na kugi. Ves promet je .ustafvljen. Dovažati in izvažati se ne sme nobenega blaga. Ce bo 'kuga trajala dalje, bo nazadnje nastopila še lakota.
V	ječi mesta Tjandsu v Mandžuriji je tudi izbruhnila kuga. Pomrlo je že veliko število jetnikov. Ker kaznjencev vlada noče .poslati v razkuževalne barake, bodo gotovo vsi postali žrtev črne smrti.
Lakota v okuženih krajih?
Angleški listi vedo poročati, da se bode kugi pridružila njena sestra — lakota. Obširna polja v Mandžuriji in drugih okuženih pokrajinah v Aziji leže večinoma neobdelana. Ce bo črna smrt kosila vedno naprej, bo ljudstvo, ki bo še* preostalo, iz bojazni pred smrtjo opustilo obdelovanje polja in tedaj je — lakota neizogibna.
Iz Pekinga prihajajo poročila, da po nekaterih mestih, na primer v Mukdenu, Fudsidianu, Kvang-čentseju in Tientsinu kuga rapidno pojenjuje.
Razgled po svetu.
1000 porok se je vršjlo pretečeni pondeljek v dunajskih cerkvah. Poleg teh se je vršilo tudi 260 srebrnih porok in deset zlatih.
Velika eksplozija. V neki trgovini v Bregencu je dne 26. februarja prižgal nek Italijan umetalni ligenj; iskra je padla v zalogo raket, ki je .eksplocu-rala. Učinek eksplozije je bil grozen. Razrušilo je dvonadstropno hišo, ponesrečilo je 14 oseb. Iz razvalin je švignil plamen, ki se je oprijel tudi stranskih hiš. Le z velikim naporom se je .posrečilo ognjegas-cem lokalizirati ogenj.
||2(|a s petimi stanovanji in klet, gospodarsko pos-lopje je po ceni n» prodaj. Zraven spada vrt in brajde, ta-tere donašaio do 2 polovnjaka vina. Hiša je oddal ena »ainö 20 minut od Celja na pferajni cesti proti T« liarju, davka prosta,_ vse v prav dobrem stanj i. Več se i*ve pri lastniku Peter Cater v čretn 37 pošt Sr< re	3!>
Steklarski
učenec
se takoj sprejme pri Ivanu Kleitišek, steklarja v Mariboru, Koroška cesta št. 17. Ima prosto v so oskrb. SO
Agitirajte za nove naročnike
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne.šk&love, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih ceneb
Jos. KalAb,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moravske.
80 slovenska obrt.
I Zahvala.
Vsem, ki so mi povodom bridke zgube moje ljube nepozabne matere
Marije Kronvogel
roj. Kocmut
izkazali blago sočutje in vsem, ki so moji predragi materi na potu k večnemu počitku dne 27. t. m. v Št. Lenartu in v št. Bolfanku izkazali zadnjo čast, izrekam v lastnem in v imenu svoje soproge in otrok naj iskrenejšo zahvalo.
Javiti žalostnega dogodka radi nedelje pravočasno nijbilo mogoče.
V Št. Lenartu, 27. febr. 1911.
Dr. Jss. Krenvogel.
I
Svoji k svojim!
Urar, očalar in slatar
SBureš
Maribor
Tsgethsfova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatarne, srebrnine, ur i. t. d., po najnižji ceni.
PrcrninfonA 8 *l®*®Mkimi ploščami, čistim in ctlllUlUllC jasnim glasom iz najboljših tovarn.
—	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
POSLANO. —-------------------------------
a9 Brzovlak je kot polž proti hitremu nspehn mineral-nih pastil. In ali so te nevarae ? Ne! Proti nesreči me varuje moja spretnost, proti ozebi pa me varu-
Xjejo Faysove „Sodener- Mineral Pastillen“, katere imam vedno v nstih, če se vozim. Ne morem biti
Xveö brez nj h. Kapi se jih škatljica za K 1*25 v vseh večjih trgovinah. Ponarejene če imajo tudi enako ime, naj se zavržejo.
Slov. brivnica v Mariboru!
Slavnemu občinstvu v Maribora in okolici priporočam svojo brivnico, ki se nahaja v
Tegetthofovi ulici štev. 22
v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk prosi
Juro Gredlie, brivec.
Svoji k svojim!
fifäfi Ufi fifi lififi
li M. Zabukošek j
o	krojaški mojster tr Celju i
o	.. priporoča svoj == X
I; modni salon za gospoda, |
;> ki se nahaja v'novi posojilnični hiši na Ringn. §
«►	I
Kamnosek Franc Koban,
poprej A. Horvat v Račjem ■ pri Mariboru ==
naznanja, da ima v talogi vsake vrste nagrobnih spomenikov po nizki ceni.
u*n*uuuuxnu*n*uuuuuu*
Želodčni likčr
Žalcdčni likč? .FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela!
Ljndska kakovost	liter S t'40.
Kabinetna kakovost	9 s 4'S0.
Naslov za naročila; „FLORIAN“, Ljabljsns.
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito snhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam tečno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove, debel K 2 10, droben po K 1-40 100 kg na dom postavljen v Celjn, drugam, po dogovoru. 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvršb, prediva vsako množino se kupi kakor tudi solnata vreče.
Edina šiaj. narodna steklarska trgovina
no debelo in nn drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev aa podobe.
Prevzetje vseh steklarskih dol pri cerkvah in priv. stavbah.
Majsolidnsjia in točna postrežba. ♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦
©
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
CMT* Stolna ulica št. 8 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo)
					
	Hranilne vloge se sprejemajo cd vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/*• Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in 1. julij® vsakeg3 leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njib obre-stovaaje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na ra?po!ago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. V		posojila so dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/*%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5*/i% o» osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke.		Uradne ure so vsako Bredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnil se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—IS. dopoldne in od 2.—5. popoldne. ^ 8
r#ttsjiiBi<« Ima tail mm rup.l»C* d.maee hrmllm »MmilBifee.					
Tisk tiskarne it. Cirila v Maribora.
Založnik iti lidaistelj: Konzorcij „Straža“.
OäsroTorni jrsdnik: Lav. Kemperle.