PROLETAREC
STEV.—NO. 780.
Slovensk* Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 24. avgusta (August 24th), 1922.
LETO—VOL.—XVII.
Upravniitv« (Office) 3889 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL—Telephone Rockwell 2864.
Predsednikova poslanica.
Dne 18. avgusta je predital predsednik v kongresu »jo poslanico, s katero se je odprto postavil na stran jleresov, ki vodijo boj proti arperiškemu organiziranim delavstvu. Socialisti vemo, da Harding ne more jostopati drugače, tudi če bi hotel. Ampak v tej dekli je še na miljone delavcev, ki pričakujejo pravič-kti od republikanske in demokratske stranke. Pred-sednikova poslanica bi jim lahko razpršila to mne-ije. če bi jo znali čitati. Toda večina delavcev jo je Stala le v kapitalističnih listih. Sestavljena je zelo previdno. Harding namreč obsoja tudi finančne interese in graja tiste elemente, ki vodijo .neizprosen boj jroti unijam. To naj bi pokazalo predsednika prijaz-lega unijam v očeh nerazsodnega delavstva.
Predsednik je šel pred kongres in mu priporočil prejetje nekaterih zakonov, tikajočih se stavke železničarjev in premogarjev. Zakonov, ki so naperjeni proti unijam, je že sedaj dovolj. Predsednik jih želi še iee. Priporoča, naj se z vsemi mogočimi načini pro-lektira pravico dela. To pomeni, naj se z zvezino armado protektira stavkokaze na železnicah in v premo-jovnikih. Po Hardingovem mnenju je na tisoče in tisoče premogarjev, ki bi radi delali, če bi imeli zadostno protekcijo pred stavkarji.
Lepo je, če se govori o protekciji pravice do dela. Ampak zakaj ni predsednik nikoli govoril o protekciji pravice do dela tam, kjer .ni si,avk, n. pr. v slučajih brezposelnosti? Zakaj naj se samo stavkokazom varuje pravica do dela?
Predsednik je zvalil vso krivdo za pomanjkanje premoga na unijo premogarjev, ki ukazuje, kedaj naj se dela in kedaj naj se stavka. Omenjal je tudi verižni-Svo s premogom in svetoval, naj se sklene to in ono, da se draginja prepreči. Toda nasvetoval ni nič takega, kar bi lahko res preprečilo draginjo. Tega ne sme. ker reprezentira stranko posedujočega razreda.
Operatorji so izvršili nad ameriškimi premogarji io njihovimi družinami atentat, toda predsednik jih «e graja. Pognali so jih najprvo v brezposelnost in potem na stavko in s tem v nepopisno trpljenje. Sedaj seje pojavilo pomanjkanje premoga in cene so mu poučile. To pomeni, da bodo višje cene pokrile vso izgubo, ki so jo imeli operatorji vsled stavke, ki pa v pravem pomenu besede sploh ni izguba. Izgubo imajo edino premogarji in tisti, ki bodo morali plačevati premog po višjih cenah. Vsega tega je kriva unija premogarjev — po mnenju predsednika, ki je bil po-in v Washington z večino delavskih glasov.
Razun premogarjev si je predsednik privoščil tudi železničarje. V interesu publike je treba po njego-rem mnenju storiti vse, da se ohrani neprekiden pro-|et in nastopiti je treba z vsemi sredstvi proti kon-spirantom. Konspiranti so unije železničarjev. Če hočejo izjoljšati svoje življenske razmere ali se obvarovati znižanja plač, morajo stavkati, ako ni druge po-
ti. To so konspiracije za oviranje prometa. Dolžnost vlade je, da v interesu ljudstva nastopa proti takim zarotnikom. Toda dolžnost vlade bi bila protektirati železničarje pred izkoriščanjem, pred suženjskimi razmerami v transportni industriji. In vse, kar priporoča Harding, je prisilno razsodišče, ki bi razsojalo v sporih med železniškimi družbami in njihovimi delavci.
Tako razsodišče obstoja že sedaj, toda njegove pravice so še omejene. Harding želi, da se jih razširi. To pomeni, da naj se železničarje izroči na milost in nemilost razsodišču. Nikakega priziva se ne bi priznalo in stavke železničarjev bi bile prepovedane. Ako bi železničarji šli vseeno na stavko, bi imeli proti sebi zvezino vlado in s tem seveda armado.
Predsednik je v svoji poslanici bridko obsojal brezvladje, to je izgrede v stavkah, posebno slučaj v Herninu. Zahteval je več protekcije za inozemce. To se pravi, apeliral je na kongres, naj sprejme zakon, ki bo dovoljeval zvezini vladi poseči s svojimi justič-nimi organi v vse tiste spore med delavstvom in kapitalom, kjer so življenja inozemcev v nevarnosti. Da bo stvar razumljiva. V Herninu je bilo menda ubitih par mehiških državljanov. Mehikanska vlada je zahtevala pojasnila in zadoščenja. Dotična Mehikanca sta bila stavkokaza, vsaj poročila so se glasila tako. Ako je kak Amerikanec v Mehiki ubit, tedaj je ves vladini aparat Zedinjenih držav pokoncu. Kadar dobi mehiška vlada priliko, tedaj proteste vrača. In Harding je izjavil ,da je zvezina vlada skoro brez moči poseči v take zadeve. Lokalne in državne oblasti pa ne vrše vselej svoje dolžnosti.
Izgrede in umore v Herrinu smo obsojali, ker ne koristijo delavstvu v nobenem slučaju. Kapitalistični tisk in trgovske komore ter kapitalistične aliance sploh pa vodijo sedaj gonjo, naj se krivce izgredov strogo kaznuje. In marsikak delavec bo občutil moč zakonov radi tistih izgredov. Da bo nastopanje proti delavstvu afektivnejše, bodo sprejeti nadaljni zakoni, ki bodo dali v takih slučajih več moči zveznim organom.
Marsikak inozemec je bil že ubit v ameriški industriji, ne samo marsikak, ampak na tisoče in tisoče. Marsikak inozemec je postal žrtev puškarjev, ki "varujejo" privatno lastnino v slučajih stavk. Coloradska milica ima na svoji vesti precej življenj inozemskih delavcev, njihovih žen in otrok. Ampak to je druga stvar. V letošnji stavki premogarjev je bilo precej žrtev na strani stavkarjev. In nihče se ne zgraža, predsednik jih niti ne omenja. V mislih ima le izgrede, ki jih po njegovem mnenju in po mnenju kapitalističnega razreda sploh povzročajo. uporni delavci. Uporne delavce je treba potlačiti 1
Administracija je dala kongresu svoja priporočila. Za delavstvo niso razveseljiva. Kapitalizem izvršuje
bojni načrt proti strokovno organiziranemu delavstvu zelo premišljeno, delavstvo pa se ne brani tako, kakor bi se moralo, zato izgublja. Toda igra se bo zaobrnila.
Svojstvo kapitalizma je kopičenje bogastev. Kdorkoli ga pri grabeštvu skuša ovirati, naleti na boj. Pro-fitarski sistem zahteva izkoriščanje delavstva in ljudskih mas sploh. Posedujoči sloji lastujejo danes tudi vlado Zedinjenih držav in skoro vse mandate v zbornicah. Sodišča so na njihovi strani, skoro vse časopisje je njihovo. Velika večina ameriškega delavstva tega ne razume, zato ne zna drugega, kakor da se s stavkami brani napadov. Ampak spoznanje vendar prihaja.
Rešitev delavstva je v socializaciji industrije. To ne bo izvedla republikanska in demokratska stranka. Obe stojite na načelu privatne lastnine. Obe sta jo pripravljeni braniti z vsemi sredstvi. Obe se držite pravila: 'Vse za varovanje privatnih interesov. Ničesar za varovanje ljudskih koristi. Tak je položaj danes.
Ameriško delavstvo ima samo eno pot v boljše razmere: Socializacija industrije in naravnih bogastev. To geslo si mora zapisati na prapor svojih unij. In pridružiti se mora socialistični stranki, oziroma vstopiti v samostojno politično akcijo., da si osvoji politično moč in jo vpotrebi za uvajanje socialističnega ekonomskega reda.
Pri jesenskih volitvah bomo videli, ako se je iz dosedanjih izkušenj kaj naučilo. Da se uči počasi, to vemo. Toda spoznanje mora priti. In da pride čim prej, je naša naloga učiti in organizirati. Vršimo jo neumorno naprej, kajti boodčnost je naša.
Brezprimerna korupcija.
Skoro ne mine dan, da ne bi prišla na dan nova razkritja o korupciji, kateri je podlaga 18. dodatek k ustavi. Prohibicija je obogatela stotere uradnike, katerih naloga je uveljaviti prihibicijo. Podkupnine presegajo že miljone dolarjev. In sprejemajo jih vsi, od najvišjih prohibicionističnih komisarjev pa do njim podložnih uradnikov. Senatorji, kongresniki, župani, policijski šefi itd., so zapleteni v škandale. To so sadovi fanatizma, ki ne pozna drugega sredstva za odpravo socialnih nadlog, kakor prepovedi.
Tudi delavstvu je prinesla prohibicija neizmerno škodo. Na tisoče ljudi se ukvarja s kuhanjem žganja najslabše kakovosti in stotisoče drugih ga pije. Za či-tanje ni časa in za delavske organizacije ljudje nimajo sredstev. Za strupe v obliki "munšajna" jih imajo. Številni organizatorji unij in drugih delavskih organizacij se pritožujejo, da jim pijančevanje med delavstvom ovira delo bolj kakor pred prohibicijo.
Včasi. se dogodi, da washingtonski krogi uvedejo tu in tam preiskavo, če je korupcija že preveč kričeča. Pripeti se, da se kakega uradnika "vsled zanemarjanja dolžnosti" tudi odslovi. Prvo, kar tak uradnik stori, je, da prične "razkrinkavati". Našteje par pro-minentnih oseb, zapletenih v korupcijsko afero, potem pa se vse skupaj potlači, seveda z obljubo, da bo vlada skrbela, da se stvar razjasni in krivce kaznuje. Ne kaznuje pa se nikoli drugega, kakor kakega malega kršilca. —
Pred kratkim je župan mesta Johnstown v Penn-sylvaniji izdal proglas, s katerim je dovolil točenje dobrega piva. Po zakonu ni imel te pravice. Toda po njegovem zatrdilu je bilo v Johnstownu "bootleggerstvo" in "muneshinerstvo" že tako v cvetju, da bi ga moglo
omejiti edino neovirano točenje dobrega piva. Zveiii organi so se takoj zganili in odslovili nekaj uradnik« ter jih nadomestili z drugimi, ki seveda ne bodo pra nič boljši.
Stari ameriški saluni so bili zlo; o tem ni spoji; ne glede, da je bilo mnogo salunarjev poštenih, i luni kot taki so bili ljudstvu škodljivi. Toda tudi prohibicija je zlo. In morda bi bilo najboljše sredstvo, di se to zlo ublaži, prav to, kar je priporočil župan i sta Johnstowna: Dovoljenje točiti dobro pivo. V kolikor se more razvideti iz razpoloženja ljudi glede pro-hibicije, se sklepa, da je večina ljudstva za modifici-ranje 18. dodatka v toliko, da naj bi se dovolilo pivi in lahka vina z gotovimi restrikcijami pri prodaji, ki bi omejevale pijančevanje. Prohibicija kakršna je danes, je le sredstvo za bogatenje nekaterih, medtem kt na drugi strani zastruplja na tisoče ljudi in prazni njihove žepe.
Premogarska stavka.
Premogarska stavka, ki traja že od 1. aprila, se bliža h koncu. Boj je bil ljut in premogarji so ga morali vršiti v zelo neugodnih okolščinah. Blagajne lokalnih unij, kakor tudi centralne, so bile večinoma prazne in o kaki izdatni podpori stavkarjem ni bilo , vora. Kljub vsem neprilikam, katerih je bilo veliko, so se premogarji dobro držali, bolje, kakor so upali unijski odborniki v prvih tednih stavke.
Stavko so povzročili operatorji, ker so zahtevali po preteku stare pogodbe take pogoje, kakršnih unija sploh ni mogla sprejeti niti ne o njih razpravljati na konferenci in tako je bila stavka edini izhod.
V zadnjih dveh mesecih se je pričelo opažati občutno pomanjkanje premoga, čas žetve za operatorje. Zvezina vlada se je držala ves čas spora nekako od strani, le zadnji teden je Harding malo porožljal tudi proti uniji premogarjev in izjavljal, da je vlada pripravljena podpirati tiste premogarje, ki hočejo delati, z vso svojo močjo. Državne in lokalne oblasti pa so bile več ali manj, razun malih izjem, za časa stavke odprto na strani operatorjev in so jim v boju proti pre-mogarjem aktivno pomagale.
Šele preteče pomankanje premoga je nekoliko vzbudilo toliko naglašano ameriško publiko, da se je pričela zanimati za premogarski štrajk. Operatorji so morali nekaj podvzeti in tako so se odzvali pozivu za udeležbo na konferenci z zastopniki unije, ki se je vršila v Clevelandu. Razne konference so se vršile prej, toda do sporazuma ni nobenkrat prišlo.
Na clevelandsko konferenco je prišlo le del operatorjev. Drugi so jo ignorirali in podajali o stavki različne izjave, večinoma namenjene v prebavo javnosti. Z operatorji, ki so prišli na konferenco, se je dosegel sporazum in s tem je bil dan prvi pogoj za poravnano. Clevelandski dogovor bi imel biti veljaven za vse ameriške roye, kjer ima unija dovolj moči, da ga izvede.
Ves sporazum sloni na točki, da ostane stara plačilna lestvica in delovne razmere v veljavi do konca meseca marca prihodnje leto. To pomeni, da je sklenjeno med unijo in operatorji le nekako premirje.
Sprejete so razne določbe, ki streme za tem, da se bodoči boj med unijo in operatorji izvrši brez stavke, Tako na primer naj bi posebna komisija natančnoj preštudirala premogovno industrijo, posebno ono mehkega premoga, in na podlagi rezultata te preiskavi se naj bi določile plače za bodoče. Vsekakor so se (
lorji in unijski odborniki sprijaznili z dejstvom, da
i	treba uvesti v premogovniško industrijo znatne repe. Rovov mehkega premoga n. pr. obratuje pre-ij več, kakor zahtevajo potrebe dežele. Od tod neto delo premogarjev, ki delajo po nekod in gotove ise komaj po par dni v tednu, večkrat sploh nič.
Sporazum, dosežen v Clevelandu, ni splošen. Illi-liiki operatorji se konference v Clevelandu niso ude-ili in ko pišemo te vrstice, se vrše med njimi in liioiškimi premogarji separatna pogajanja za reši-s spora. Dogovor se ne bo mnogo razlikoval od one-1,sprejetega v Clevelandu. Tudi operatorji v Indiani očejo separaten sporazum. Nekateri operatorji pa so nadlajevanje boja, to je, izvojevati si hočejo odprto klavnico.
Nekateri smatrajo clevelandski dogovor za zmago remogarjev. Zmaga sicer ni, ker premogarji niso do-I®tistega kar so zahtevali in kar jim po pravici pri-ida, toda boljše je nekaj kakor poraz. Slabo pri tem [»razumu je to, da je boj le odložen do prihodnje mladi, oziroma se prične že to jesen. Dobro pa je b, da se bo skušalo napraviti dogovor, oziroma po-odbo na konferencah med unijo in operatorji na podaji najdb tozadevne komisije, ki bo preiskala vse tari, tikajoče se premogovniške industrije, ne da bi ipremogarji na stavko. To je, sporazum se bo skušalo upraviti brez stavke. Če bo to izvedljivo,, brez večje bde za premogarje, je še vprašajne. Vse odvisi, kako »bodo stvari razvijale v bodoče. Odvisno pa je tudi
ii	premogarjev. Če bodo iz svoje organizacije ustva-i močno fronto in ne bodo sledili raznim provoka-tjem, ki bi zavedno ali nezavedno rušili unijo, in če se bodo zganili tudi na političnem bojišču, potem jim lo situacija v prilog.
Vkoliko je stavka končana in v koliko ni, sedaj loto pišemo, še ne moremo reči. V nekaterih rovih se Jtz delom že pričelo. Ena poročila pripovedujejo, da »obnovi obrat tekom enega tedna v vseh rovih, med-tako druga niso tako optimistična.
Delavstvo je v tej stavki trpelo velike žrtve. Kakor ivseh bojih, so bile tudi v tem storjene napake. Unija k iz njih lahko uči za bodoče boje. Ln kar je najvaž-itjše, unije morejo stremeti za tem, da se v bodoče izdajo dolgotrajnih stavk ,ki so umorne za delavstvo, niun tega tudi zelo drage — za delavstvo. Včasi se »veda dolgim stavkam ni mogoče izogniti, ako se uniji noče podati na milost in nemilost. V slučaju pre-nogarjev pa bi se dalo marsikaj spremeniti, predvsem, odpraviti bi se moralo odlaganje stavke na pomlad, ki je za operatorje najugodnejši čas. Strategija velja Idi v stavkah.
Ko bomo situacijo bolje premotrili, se bomo k pre-nogarski stavki še povrnili. Sedaj je ,kakor omenjeno, poravnava v mnogih ozirih še nejasna posebno še zali,ker je ne priznavajo vsi operatorji unijskih rovov, taznme se, da se bo precejšen del operatorjev tudi i bodoče upiral imeti kakršenkoli opravek z unijo in odprta delavnica v takih rovih bo ostala v veljavi. Roj lorej ni končan in ne bo — v pravem pomenu besede te bo končan vse dotlej, dokler bodo rovi privatna posest in se bodo obratovali za profit in ne za dobrobit pmogarjev in celokupnosti.
tč^
Pšenica in koruza, krompir in fižol raste v božji prirodi.
Ali Bog je izgubil oblast nad svojo naturo in njenimi darovi. Kapitalistična družba je reformirala te reči in napravila red.
SEMINTJA.
Stara igra. — Zločini in stavkarji. — Čudni dokazi. — Orožje v rokah reakcije. — Dobrodušnost trgovskih zbornic. — Celjenje srčnih ran. — Najboljši business. — Dolarji po 5 centov. — Kajzerjevi spomini. — Relativnost.
V nedeljo zjutraj dne 20. avgusta je skočil eks-presni brzovlak železnice Michigan Central raz tira v bližini Garyja, Indiana. Strojevodja in kurjač sta našla smrt v razvalinah vlaka. Par izmed železniškega osobja je poškodovanih. Potnikov na tem vlaku ni bilo. Kmalo po nezgodi so dospeli na lice mesta uradniki železniške družbe iz Garyja in Chicage. Pronašli so, da so stavkujoči železničarji ali pa njihovi simpa-tičarji populili na dotičnem mestu žeblje, ki pritrjujejo tračnice k železniškim pragom. To je povzročilo nezgodo. K sreči se je dogodilo vlaku, ki ni vozil potnikov. Potniški brzovlak bi imel privoziti po dotičnem tiru nekoliko časa po tej nesreči. In čudežnemu slučaju se je zahvaliti, da so vandali vrgli s tira vlak, ki ni imel potnikov. Tako so izjavljali svetu železniški uradniki po tej nezgodi.
* * *
Na progi Pennsylvania železnice v bližini Chicage je našel nek detektiv par kosov dinamita, tudi v nedeljo zjutraj. Dvajset minut po tej najdbi je privozil po dotični progi brzovlak. Če ne bi bilo paznega detektiva, bi bil vlak pognan v zrak. Dinamit so podtaknili stavkarji — o tem ni dvoma. Ta dva dogodka in število drugih so bili paznim javnim organom zadosten dokaz, da so radikalni elementi na delu. In pričeli so z akcijo. V nedeljo zvečer so detektivi državnega pravdnika okraja Cook (Chicago) udrli v urad W. Z. Forsterjeve Izobraževalne lige strokovnih unij in odpeljali vse listine 'in knjige. Iz New Yorka in od drugod poročajo, da so merodajni faktorji vzeli pod paž-njo vse znanejše radikalce. Izgleda, da se bo Palmer-jeva igra ponovila.
* * *
Vlak, ki je skočil s tira v bližini Garyja, je vozil 60 milj na uro in dmel je pet ur zamude. Ko je kolesje zapustilo tračnice, jih je skrivilo in prevrnilo. Žeblji, zabili v prage, so se s tem populili. Proga na dotičnem mestu je razruvana. Noben pameten delavec ne Bo šel puliti žebljev z namenom, da povzroči železniško nesrečo. In če je na trditvi železniških uradnikov, da so bili žeblji namenoma populjeni, kaj resnice,,kar mi o-pravičeno dvomimo, tedaj so jih populili bedaki ali provokatorji. Metanje vlakov s tira ne more koristiti stavkujočim železničarjem v nobenem oziru in delavči to vedo. In prav gotovo ne pade na železniško delavstvo prav nobena krivda za to nesrečo. Dinamit, položen na neko drugo progo, je bil pravočasno opažen. Pazljivemu detektivu gre kredit, da je s tem preprečil veliko katastrofo. Toda kdo je položil dinamit na progo in zakaj? Na to vprašanje ne bomo dobili nikdar zadovoljivega odgovora. Sicer pa je znano, da so se v vsaki stavki dogajale podobne najdbe, in to skoro vselej nekaj minut prej, predno bi se imela dogoditi nesreča.
W. Z. Foster, ki je bil pred kratkem izgnan iz Colorade kot "nevaren radikalec", je ustanovitelj Izobraževalne lige strokovnih unij. Njen namen je vzgajati strokovno organizirano delavstvo za industrial-ni unionizem. Zadnjo veliko stavko jeklarskega delav-stava je vodil Foster. Delavstvo je bilo poraženo, kakor navadno v vseh velikih stavkah. Svoječasno je bil Foster član I. W. W., pozneje pa je odstopil in pričel obsojati dualni unionizem; pridružil se je propagandi socialistov, naj radikalno delavstvo ostane v strokovnih unijah Ameriške delavske federacije, kjer naj vrši vzgojevalno in propagandistično delo za industrials unionizem. Državni pravdnik Crowe smatra tega moža nevarnega redu in miru. Zato je ukazal preiskavo Fosterjevega urada. Razume se, da so našli mnogo radikalne literature, neštevilno pisem od radi-kalcev raznih struj, Leninovo in Trockijevo sliko itd. To seveda že potrjuje krivdo, po mnenju varuhov reda in mira.
* * *
• Palmerjeva gonja proti radikalnemu delavstvu je imela en namen: Oslabiti ameriško delavsko gibanje v celoti. To se je zgodilo. Radikalne fraze prenapetih komunistov so mu služile v opravičevanje svojega početja. Kakor takrat Palmer, bodo našli tudi sedaj obilico letakov, brošur in proglasov, v katerih se poziva delavstvo na upor, v katerih se govori o direktni akciji, sabotaži in podobnih rečeh. Oblasti pa potem izvajajo direktno akcijo in sabotažo proti celokupnemu delavskemu gibanju. Ekstremisti niso ameriškemu kapitalizmu danes še prev nič nevarni. S svojimi "revolucionarnimi" frazami pa škodujejo delavski stvari. Foster je inteligent. On razume razredni boj. On ve, da se z nasilji v danih razmerah ne more ničesar doseči. Toda okoli njega se zbira tudi nekaj ljudi, ki o razrednem boju nimajo pojma, pa si ga razlagajo po svoje. Raditega je on, kot njihov vodja, proglašen za "nevarnega radikalca". In progoni se morajo vselej pričeti po kaki katastrofi, ki se jo podtikuje stavkar-jem, in po najdbah razstrelitev. Na Fosterja ne odpada prav nobena krivda za razne nezgode na železnicah v času sedanje stavke. Ampak nezgode se dogajajo. Kri vci so na glavnih uradih železniških družb. Ti imajo sredstva in pota, da zvračajo krivdo drugam. Skrajni ekstremisti jim le premnogokrat dajejo orožje v roko. Nezavedna delavska masa pa jim je v najboljšo oporo. Če ne bi bilo toliko nezavednosti, bi Harding svojo zadnjo poslanico drugače sestavil in Crowe ne bi pričel s svojimi progoni. Tudi uradniki države Colorado bi si konstitucijo drugače tolmačili.
* * *
Illinoiška trgovska zbornica je prispevala v fond za persekutiranje povzročiteljev izgredov v Herrinu $25.000. Razne trgovske komore se zgražajo nad umorom neorganiziranih delavcev v Herrinu in za tiste, ki so po njih zatrdilu odgovorni za umore, zahtevajo smrtno kazen. V ta namen zbirajo prispevke, ki jih izročajo illinoiškemu generalnemu pravdniku. Ta obljublja, da bo uvedel najstrožjo preiskavo in zagotavlja, da bodo krivci kaznovani. Možno je, da bo čez nekaj mesecev precej "krivcev" obsojenih v dosmrtno ali dolgoletne ječe, par jih bo morda poslanih na veša-la. In ves sodni proces bo imel značaj boja proti pre-mogarski uniji. Državni pravdnik Brundage, velik prijatelj finančnih intere.sov, je odločen izpeljati svojo nalogo. Sedanje mesto zavzema, ker so mu ga poverili delavski glasovi. Socialistični kandidat za državnega pravdnika pri delavstvu ni prišel veliko v poštev.
Socialistična administracija v Springfieldu bi tu-
di zasledovala krivce, toda bi jih našla drugje, U Brundage.
* *. »
Albert J. Moore, še zelo mlad in pretkan, je pi letom prodajal delnice, znane kot "oil stock". To bila zelo priljubljeno "obrt", ki pa ne nese več toliko. Ljudje, ki so želeli hitro obogateti, so s kupov* njem takih delnic izgubili še tiso, kar so si tekom dol gih let prihranili. Moore je pri tem poslu spoa slabosti ljudi in' pričel je z najboljšim business« ustanovil je "novo vero." Za žrtve si je izbral ženi bogatejših slojev. Zdravil jim je "srčne bolečine". Pi tem, ko si je nekoliko opomogel, je odprl v Chie "življenski institut" v bližini, kjer stanujejo premoi nejši ljudje. Moore je vedel, da so postarne bogal ženske naivne, pa je pričel s svojo žetvijo pri njih. Kt mu je nova "vera" nesla, si je dal na enem najlepši krajev zgraditi rezidenco, ki ga stane nad $30,0(Hi. An pak vere imajo tudi sovražnike in odpadnike. Nekaj žensk, katerim Moore ni zacelil srčnih ran, so vlofl proti njemu tožbo. Najbolj razjarjeni so pa možje, I jim je Moore "zmešal" žene in prinesel v družine pri pir. Moore se iz vseh norčuje in vleče neumne Iju! naprej. Na sodišču se mu ne bo ničesar zgodilo, kajt
zakoni protektirajo premetene lopove.
* * *
Raymond J. Bischoff je iznašel čudežni način, k je obetal prinesti bogastvo tisočerim delavskim dreti nam. Litvinci, Poljaki in drugi so mu nosili desetake, stotake, pa tudi tisočake, kdor ga je mogel spravit skupaj. V nekaj tednih se je vloga podvojila. Taki obresti niso dobili nikjer na svetu. Tako so mu nano sili nad dva miljona dolarjev. Peter Lyskawinski, k dela v klavnici, mu je prinesel $50. Slišal je. kako si denar pri Bischoffu lahko pomnoži, pa je poskusil. C« dober teden je dvignil vlogo. Dobil je 75 mesto Lyskawinski se je čudil in je pustil vseh §75, da kup ček še bolj naraste. In pripovedoval je o tem Lvthe» su, Kinskiju, Mondrowskemu in drugim. Geo. Pauksti tis je prodal celo hišico, da je na ta način čim več investiral. Ko je Bischoff "bankrotiral", je bil Paukszi-tis ob hišo in denar. V obupu je napravil samomot Drugi vložniki, žene in moški, so oblegali in nask* kovali Bischoffov urad, policaji so se jim pa smejal in jih razgnali. Joka in solz je bilo veliko, dolarjev pa to ni priklicalo nazaj. To se je dogodilo pred mesec in o stvari smo pisali v tej koloni. Sodišče je imenovalo upravitelja bankrotnega podjetja, ki je pred nekaj dnevi naznanil, da dobe vložniki za vsak vloženi dolar pet centov. Navadno se v takih procesih vsakegi kreditorja obvesti, koliko ima prejeti. V tem slučaju st to ni izvršilo, ker je število upnikov preveliko. Takih in podobnih sličic je zelo veliko. Ignoranca vladi med delavskim ljudstvom in tisti, ki mislijo s tako ma so delati že drugo leto revolucionarne poizkuse, niso] mnogo bolji od tistih, ki so nosili svoje prihranke Pon-i zijem in Bischoffom ali od tistih žensk in moških, k hodijo zdraviti svoje srčne bolečine v Mooretov "življenski institut".
* * »
Sindikat, ki je kupil kajzerjeve spomine, napisane na papir, za okoli miljon dolarjev, je poveril Angležinjo May Christie prenesti kajzerjeve rokopise v Zedinjene države. Prišla je iz Londona. "Dragocene" spomine je dala shraniti na parniku v jekleno blagajno, Ko je dospela v New York, so jo na pomolu čakali časnikarski poročevalci in fotografi. Kajti kajzerjevi spo mini so velika reč. Priobčevali jih bodo serijalno raz ni ameriški kapitalistični listi in neumna publika jih(
iitala. Za dobra književna dela nima smisla. Če [a imela, bi tudi vedela, da so spomini raznih kaj-iev, kronanih in nekronanih, raztreseni po neštetih grobovih v Franciji, Rusiji, ipo skoro vsi Evro-, v Aziji in Afriki. In tudi v Ameriki jih imamo. In vet se nahaja v krizi, ki je pahnila miljone in mi-ljudi v mizerijo. Ko bi znali ti miljoni misliti, bi trebili vse kajzerje in njihove spomine. Toda kajzer-so jim še nekaj vzvišenega, zato miljon dolarjev za ijierjeve rokopise, v katerih opisuje svoje spomine s ijzerskega stališča.
* « *
Poljska je povečala svojo armado za 50,000 mož. isija je uvedla pregnanstvo, kakor ga je imel preje smem. Evropa se potaplja v blatu ekonomskega moč-V Italiji vlada fašizem. Francoski militarizem iperializem besni. Ameriški kapitalizem vztrajno iktira boje proti delavstvu po vsem svetu, najbolj veda doma. Na Irskem se klanje nadaljuje. In tako ilahko naštevali naprej in naprej. Družabni red je je krivičen. Delavstvo, ki je pozvano, da ga imeni, se prepira in obklada z blatom. To pomeni, smo danes zreli za tak družabni red kakršen je. dno bo boljši, mora tudi človeštvo postati boljše.
Zabite kritike.
Nekateri elementi, ki se proglašajo za "edino zve-iavno delavsko stranko", oziroma celo vrsto takih ink in strančič, vodijo boj proti kapitalizmu z lopa-po socialistih. Pred par leti so bili ne samo "pa-iotje", ampak šovinisti. Mnogi so do nedavna bili ipadniki kapitalističnih strank. Svojo službo za ka-italizem pa vrše sedaj pod krinko "delavskih" strank, [kaj je bolj v korist kapitalističnemu sistemu, kakor delo desetletij, ki so ga izvršile socialistične or-iiizacije? Samo pazite, kako napadajo ti novi odreše-. Nikdar ne boste opazili, kaj so oni napravili bolj-, ampak vse, kar znajo, je blatiti delo socialistov. Mihvauški Novaček, ki je delal preje pri republiški Sloveniji, je takrat prevajal članke proti socia-iimu .katere je plačala kapitalistična gospoda. Potem, list prešel v druge roke, se je tudi Novaček prebil in iz kapitalističnega lakaja je postal "revolucio-irni" demagog. Kako d<;la Novaček za revolucijo? (veda s tem, da blati socialiste. V zadnji izdaji svoje-plista je napisal tudi zmes, ki jo je zlil na ogrske :ialiste. Povodom otvoritve novega ogrskega držav-;a zbora so podali tudi socialistični poslanci svojo ivo. In Novak in z njim drugi papagaji kriče, da ni i dovolj revolucionarna in pri tem stresajo psovke ;or za stavo. Ali Novak ve, koliko ogrskih socialise bilo pometanih v Donavo, koliko je bilo pomo-ijenih in koliko poslanih v ječo? Seveda, beli teror je d po padcu Bela Kunove vlade proti komuni-jJom in socialistom enako brezobzirno. Ampak velika tina glavnih vodij komunističnega režima je pra-fasno pobegnila in pustila svoje manj vplivne tova-v komunistični stranki usodi. Znano je, da so ogr-komunisti dvignili obtožbo proti Bela Kunu, v kašo ga dolžili strahopetnega bega in korupcije. Tri-ial moskovske Internacionale je po preiskavi izja-da so obtožbe neutemeljene, toda med ogrskim de-kvstvom vlada drugačno mnenje. S svojo nepremiš-) taktiko so komunisti razpalili ogrski buržvaziji strasti ,ki je po Kunovem begu morila na levo in lo. In največja žrtev orgij belega terorja so bili so-
cialisti. Ko je teror malo ponehal, so pričeli socialistični elementi zbirati ostanke svojih razbitih organizacij in se prijeli taktiko, ki je v danih razmerah edino mogoča. Fanatiki in otročaji pa iz daljave kriče o izdajstvu in predanosti buržvaziji. Marsikaj v delavskih organizacijah je vredno graje in marsikaj bi bilo potreba spremeniti. Vse to je dosegljivo, toda ne na način kot se ga poslužujejo kapitalistični lakaji v "delavskih" strankah, ki so največ odgovorni za zrahlanje odporne moči mednarodnega delavstva proti svetovni reakciji.
Novaček je lahko "hero" v taki. distanci od Buda-pešte. Iz njegovih dosedanjih del lahko sklepamo, kakšen 'hero' bi bil, če bi se nahajal v senci Hortijevih žandarjev.
Ti možiceljni se strašno radi zaletavajo tudi v Amsterdamsko Internacionalo. Pred rusko revolucijo in še nekaj časa pozneje jim je bila nekaj svetega, ko pa so v Moskvi organizirali rdečo Internacionalo strokovnih unij, so dobili papagaji ukaz, da morajo udrihati po Amsterdamski Internacionali. Razume se, da tudi to ne koristi nikomur drugemu kakor mednarodnemu kapitalizmu. V amsterdamski federaciji je bilo mesta za vse unije, radikalne in konservativnejše. No, Gompersu je tudi Amsterdam preradikalen. V Amsterdamski Internacionali je organiziranega ogromna večina mednarodnega delavstva. Vsi tisti, ki jo danes napadajo, so bili do pred par leti sami njeni člani, razun tistih ,ki so prišli v "radikalno" gibanje po vojni, preje pa so delovali direktno v kapitalističnih strankah.
Iz Anglije se izvaža v Ameriko premog. "Odreše-niki" kriče, da hoče s tem Amsterdamska Internaciona-la zlomiti stavko ameriških premogarjev. To je absurdna trditev, kakor je bila absurdna trditev komunistov, da je hotela United Mine Workers zlomiti zadnjo stavko angleških premogarjev, kajti tudi ameriški kapitalisti so takrat pošiljali premog v Anglijo.
Bojkot v mednarodnem obsegu je proglasila Amsterdamska Internacionalo proti Ogrski vsled divjanja belega terorja, toda ni bil uspešen. Edino avstrijske strokovne unije, ki so socialistične, so ga popolnoma izvajale, najslabše pa jugoslovanske, ki so bile takrat pod kontrolo komunistov. Pa naj gospodje razjasnijo ta pojav, če morejo. Oni se zavedajo, da so navadni demagogi; če bi sedeli danes v unijah angleških premogarjev komunisti, bi angleški kapitalisti vseeno izvažali premog v Ameriko in paobratno iz Amerike v Anglijo.
Čut mednarodne vzajemnosti ni še tako daleč razvit med mednarodnim delavstvom, da bi se dale mednarodne akcije v bojih delavstva proti kapitalizmu izvajati s popolnim uspehom. Tega se delavstvo šele uči, pa naj se že prišteva k socialističnim, komunističnim ali h katerimkoli dnigim frakcijam.
t^
Kapitalizem je individualističen, in ne more biti drugačen. Kapitalistična produkcija ne služi potrebam ljudstva, temveč kapitalističnim profitom. Zato ne more biti socialno organizirana. V njej vlada konkurenca. Kljub vsemu poizvedovanju po tržnih zahtevah itd. se ne more preprečiti od časa do časa hiperproduk-cija; neizogibni so tupatam polomi; celo elementarni dogodki, od katerih prihaja revščina, igrajo vlogo. V skladiščih se nagomili blago, ki se ne more prodati, pa se zapro tovarne. Slaba letina zniža kupovalno moč agrarne dežele, pa izgubi industrialna dežela kupčijo. Vojna se napove iri trgovina je preprečena. Podjetniki pa odslove delavce . . .
Kongresna kampanja socialistične stranke za jesenske volitve v polnem teku.
Kongresna kampanja socialistične stranke Zedinjenih držav je odprta. To ne pomeni, da je vzela stranka iz svojih zaprašenih zabojev razne bobne in cimbale, in iz svojih polic razna gesla, ki naj mamijo ljudstvo, da ostane vse tako kakor je. Bobne in gesla prepušča socialistična stranka starim političnim šarlatanom, ki se zbirajo pod praporjem republikanske in demokratske stranke. Socialistična stranka ne vodi politične kampanje samo ob gotovih časih, temveč vseh 365 dni v letu; kajti zanjo pomeni vsaka politična kampanja nekaj več kakor samo glasovi, ki se oddajo na volilni dan. Za socialistično stranko je vsaka politična kampanja politična vzgoja za njen program. In če socialistična stranka ob času volitev povzdigne malo bolj svoj glas kakor sicer, če bijejo njene življenske žile malo bolj, kakor sicer, ni to nič drugega kakor znamenje, da se zaveda časa, ob katerem se izvrši lahko nekaj več propagande za razredni boj in razredno zavest, in privede v njen tabor lahko nekaj več raztresenih sil in simpatičarjev, kakor v času, ko ni volitev.
Volitve za socialistično stranko pomenijo v prvi vrsti nekakšen političen nabor, kjer se rekrutirajo nove politične sile, ki imajo uveljaviti prej ali slej, kar stranka zastopa v svojem programu.
Da pa ne bo napačnega tolmačenja, moramo takoj konstatirati, da program socialistične stranke ne razglaša samo revolucije, ki naj pride sama ob sebi. Med končnim ciljem in sedanjostjo je pot, ki jo je treba prehoditi in preživeti. To je treba vedeti, sicer se udaj amo lahko iluzijam. Spoznavajoča to dejstvo, socialistična stranka ne pravi: vse ali nič, temveč skuša graditi stopnje kamne, po katerih ima priti do končnega cilj a. Ti stopnji kamni so razne zadeve, ki se tičejo raznih koristnih slojev družbe že danes. Ti stopnji kamni pa so lahko relativno bolji ali slabejši, trdnejši ali šibkejši. To relativno bolje ali slabše je treba priznati, ker je tukaj in se da diferencirati; treba je priznati to radi poti, radi splošnega napredka, ki ga človek mora imeti, če hoče, da ne zastane na poti kulture in civilizacije. Kaj naj bi bile te zadeve na kratko? Zadeve so to industrialnega delavstva, zadeve malega farmarja ali najemnika, zadeve učiteljev, zadeve šolstva, starostnega zavarovanja, zadeve elementarnih svobodščin itd. itd. Te zadeve se tičejo v globljem smislu vseh članov človeške družbe, ker so druga od druge odvisne. In ker je to tako, je čisto naravno, da mora imeti stranka v programu izjave, ki določajo poleg končneg acilja tudi to, kakšno stališče zavzema stranka glede teh zadev danes.
Ameriška socialistična stranka je izdala pred kratkem program za kongresno kampanjo, ki je program, kakršne izdaja stranka ob takih volitvah. Da se čitatelji seznanijo ž njim in ga lahko primerjajo s programi drugih političnih strank, ga prinašamo tukaj v prevodu.
Ta program se glasi z uvodom: tjvod.
"Nastopne kongresne volitve se bodo vršile v znamenju neizprosnega boja profitarjev proti interesom delavskega ljudstva.
Kakor hitro je bil sklenjen z evropskimi silami
ciar
mir, so naši industrialni magnatje napovedali škemu delavstvu takoj vojno.
Gospodarji po vsi deželi, organizirani v . zvezah, so začeli neizprosen boj, da se ovrže pri nje unij in ustanovi "odprta delavnica". Nameni je bil, da se odvzame delavstvu pravica do organizi nja in tako omogoči, da postane masa brezmočnih i lov, ki bi bili za vsak odpor napram gospodarjem! sposobni.
Med tem ko so gospodarji delali v vojnem še potem velikanske dobičke, tak* da se ob njih vilkah človeku ježe lasje, so jeli trgati delavstvu, omogočilo te velikanske profite, plačo in pomno; delavne ure, češ, da so padle cene blagu.
V	tej kampanji ameriških kapitalistov proti lavcem je stalo v ospredju kapitalistično časopisje podpirano po oddelkih sedanje vlade.
Potom ceie vrste uničujočih odlokov devetih r ki tvorijo najvišje sodišče Zedinjenih držav, ne da b bili odgovorni ljudstvu, so razveljavili takozvan tonov zakon, edini zakon, ki je bil kedaj spre kongresu proti gospodarski tiraniji in obrambi v bojih z gospodarji, in tako omejili pravico do ( niziranja novih članov v unije; onemogočili so izi nost njihove moči v bojih z odvzetjem pravice do ketiranja; izročili so njihove fonde na milost in i milost njihovim gospodarjem, in razveljavili so za obrambo otrok proti izkoriščanju od strani nei sitnih in grabežljivih kapitalistov, ki posedujejo mli rove in tovarne.
Vsa vladna mašina proti delavstvu.
V	času najintenzivnejših bojev, ki jih je bilo | morano vršiti delavstvo za svoj obstanek v pren: ski industriji in na železnicah, je predsednik Zedinjenih držav držal javno z magnati železnic in premo: nih rovov, pozivajoč državne uradnike, naj zapodei zadovoljne sužnje s surovo silo nazaj k delu.
V	izvrševalnih oddelkih zvezne vlade kakor sodiščih; v kongresu kakor v državnih postavoda v časopisju kakor v šoli, vzdiguje reakcija svojo | vo; tiranija in brutalnost triumfira.
To ogroževalno stanje pa se ne more na nol način pripisati zgolj novemu geslu "o normalnih sih", ki ga je bila izdala republikanska stranka, stanje ima svoje korenine že pri demokratski str: ko je vladal še Woodrow Wilson, in ga podpirati daj obe stranki enako. To je praktično izvajanje t tature kapitalističnega razreda, ki se izraža tako j v demokratski stranki, kakor pri republikanski. Za i lavstvo ne more biti v teh dveh strankah torej i nega upanja, ker ne imore zastopati delavskih inte sov. Njegova rešitev je edino v tem, da stare oba la kapitalistične stranke, to je republikansko in i kratsko in s tem vrže ob tla ves profitarski sistem vzame v roke politično vlado in upravo industrije jo vodi v interesu vsega ljudstva — brez kakih po: nih privilegijev za tega ali onega, pač pa enako] vično za vse.
To je velika naloga, katero mora ameriško de stvo izvršiti radi samoohrane, radi upostavljenja žavljanskih svobodščin in za blagostanje vsega Iji stva.
To je tudi končni cilj socialistične stranke; ozirom na izvrševanje in dosega tega cilja, stopa i listična stranka v kongresno borbo 1922, s progr; ki se glasi:
1. Socializacija ali podružabljenje.
Javno lastništvo vseh javnih naprav in prirodnih virov, zlasti železnic, rudnikov, jeklarn in drugih temeljnih industrij, ki so dosegle narodni monopol, z adostno oskrbo zastopništva delavcev, ki naj upravljajo te industrije.
2. Delo.
Navadno 44 urno tedensko delo ali manj, če diktirajo tako izjeme; minimalna plača, temelječa na dostojnem življenju in sistem vladnega zavarovanja vseh delavcev za slučaj bolezni in brezdelja; za slučaj starosti. onemoglosti, kakor za slučaje pohabljenosti pri delu, brez kakih prispevkov od strani delavcev. [ Uzakonitev zadostnih ustavnih dodatkov, ki naj ubranijo delo mladoletnim bodisi v katerikoli industriji. trgovski ali agrikulturni stroki; dodatki, ki naj enkrat za vselej ugotove pravico delavcev do organiziranja, štrajkov in piketiranja; odprava izdajanj sodnijskih prepovedi po sodiščih, kjer ima delo spore s kapitalom, kakor tudi, da se odvzame sodiščem pravico zlorabe moči za razveljavljanje zakonov, ker so baje neustavni.
3.	Farmarsko vprašanje.
| Obdavčenje vseh zemljišč, ki niso obdelana ali jih lastniki ne obdelujejo, za polno rentalno vrednost; raz-tegnitev zadostnih vladnih kreditov za farmarske zadruge z nizkimi obrestmi in oskrbo modernih poljskih strojev in orodja; obsežen načrt za odpravo najemninskih farm; ustanovitev javnih žitnic, sprav in hladilnih shramb.
4.	Državljanske pravice.
I Takojšnjo uspostavljenje popolne svobode govora, tiska in shajanja in popolno amnestijo za vse osebe, ki so v ječi radi političnih izpovedanj, ker so bili proti vojni ali so bili v vojnem času aktivni v unijskem gibanju. Stroga izvedba 13., 14. in 15. dodatka k ustavi, li se tičejo črncev, kakor tudi izdatno postavodajo, da se zasigura črncem popolne politične, industrialne in izobraževalne pravice.
5. Imperializem in militarizem.
Priznanje ruske in mehiške vlade. Takojšen odpoklic okupacijskih čet iz Haiti in Santo Domingo, in odstopitev od samovoljnega in nezakonitega gospod-itva nad tema republikama. Hitro znižanje in končno odpravo stalne vojske.
: Socialistična stranka predlaga te politične zahteve volilcem Zedinjenih držav, zlasti delavstvu, kot korak, ki je namenjen, da reši vlado izpod neprenašujo-če kontrole grabežljivih interesov profitarjev, da vrne ljudstvu njegove pravice in svobodo, ki je potrebna za demokracijo, da • osvobodi producenta izpod tiranije in izkoriščanja kakor konsumenta izpod neoviranega odiranja in potlačevanja, in tako gladi pot za vlado, ki ima temeljiti na resnično politični in industrialni enakosti, družabni pravici in svetovnem miru. . Socialistična stranka in vsi njeni kandidatje, ki bi bili izvoljeni v kongres, se zavezujejo, da bodo napeli za realizacijo tega programa vse sile, in na pod-iagi tega vpraša stranka vse ameriško delavstvo za njihove glasove."
Naša kongresna kampanja je s tem odprta. Na delavstvu vseh poklicev Zedinjenih držav pa je sedaj odvisno, v koliki meri in v kako doglednem času naj se gornji program uveljavi.
LEV NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ:
Dva starca.
(Konec.)
Ko se je Jefim ulegel počivat, ga je obšla izkuš-njava. Niso okrali romarja, je premišljeval. Zdelo se mu je, da oni ni imel nič denarja. Nikjer ni nič daroval. Mene je pustil plačevati, sam ni dal nič in pri meni si je vzel rubelj.
Tako je premišljeval Jefim in si očital: kaj bi slabo sodil človeka, greh si napravljam, nočem več misliti na to. A vedno zopet se je spominjal, kako je imel romar piko na denar, in da ni prav nič verjetno, da bi mu bil ukral kdo mošnjo — denarja ni imel. Laže.
Zjutraj zarana so šli k maši v veliko cerkev vstajenja, h grobu Kristovemu. Romar ni izpustil Jefima, šel je z njim skupaj.
Kako vrvenje ljudi najrazličnejših narodov okoli cerkve! Rusi in Grki in Armenci in Turki in Sirci, nepregledna množica. Jefim je prišel z vsem tem ljudstvom k svetim vratom, šel mimo turške straže h kraju, kjer so vzeli Kristusa s križa in ga maizilili, in kjer gori izdaj devet velikih svečnikov. Postavil je luč.
Potem ga je peljal romar po stopnicah navzgor na desno na Golgato, na kraj, kjer je stal križ; Jefim je opravil svojo molitev. Pokazali so mu razpoko, kjer se je odprla zemlja dol do pekla, pokazali mu tisti kraj, kjer so roke in noge Gospodove z žeblji pribili na križ, pokazali mu Adamov grob, kjer je Kristova kri tekla na njegove kosti. Prišli so do kamna, kjer je sedel Kristus, ko so ga s trnjem kronali; k stebru, kamor so ga privezali, ko so ga bičali. Potem je videl Jefim kamen z luknjama za nogi Kristovi. Hoteli so pokazati še več, a ljudstvo je sililo naprej; vsi so hiteli, da bi prišli v grobno kapelo, k rakvi Gospodovi. Tuja maša je bila pri ikraju, začela se je pravoslavna. Jefim je šel z ljudstvom h kapeli.
Hotel se je iznebiti romarja, ki se mu ni zdel pošten, a ta ga ni izpustil, in tako sta šla skupno h grobu Gospodovemu. Hotela sta stopiti na-ospred, a nista prišla skoz množico, ki se je rinila in drenjala, tako da ni mogel človek ne naprej ne hazaj.
Jefim je gledal naprej in opravljal svojo pobož-nost; zdajpazdaj se je potipal, če je njegova mošnja še tu. Njegove misli so bile razdeljene: prvič je mislil — da ga romar goljufa; drugič je mislil — če ni sleparil, ako je v resnici okraden, da bi se njemu utegnilo istotako goditi.
* * *
Tako je stal Jefim, molil in gledal na-ospred v kapelo, kjer je gorelo nad grobom šestintrideset svetilk; ko je pogledal preko glav, kako čudo! Ravno pod svetilkami, prvi od vseh, je stal star mož v sivem kaf-tanu, pleša se je svetila čez vso glavo kakor pri Jelise-ju Bodrovem. Podoben je Jeliseju, je premišljeval, pa saj ne more biti. Pred menoj ni mogel priti sem, teden pred nami je bila odšla zadnja ladja — in na naši ladji ga ni bilo, videl sem vse romarje.
Starec je opravil svojo pobožnost in se priklonil trikrat: enkrat naprej pred Bogom in potem pred pravoverniki na obe strani; in čim je obrnil glavo na desno, ga je spoznal Jefim. On je bil, Bodrov sam! Črna, kodrasta bradica, ob licih osivela, in obrvi in nos in ves obraz — Bodrov je! On sam je, Jelisej Bodrov!
Jefim se je veselil, da je našel tovariša, in se obenem čudil, kako je došel Jelisej pred njim.
Ej, Bodrov, si je rekel, kako ti je prišel čisto na-ospred! Moral je dobiti ikoga, ki ga je peljal. Pri izho-

du ga gotovo najdem. Svojega romarja v kuti pustim in potem grem z Jelisejem; morda me spravi tudi na-o spred.
In vedno je pogledaval Jefim tja, da bi ne izgubil Jelisefa iz oči, a maša je bila pri kraju, romarji so se drenjali k svetišču, poljubit ga, in so pehali Jefima v stran. Zopet se je začel bati za svoj denar. Tiščal je eno roko na mošnjo in se izkušal preriniti. Prišedši iz gneče, je hodil in hodil, iskal in iskal Jeliseja. Ne da bi ga bil srečal, je zapustil tempel. Iskal ga je po prenočiščih, a nikjer ga ni našel. Ta večer tudi romar ni prišel. Izginil je bil in tudi rublja ni bil oddal. Jefim je ostal sam.
Naslednjega dne je šel zopet h kapeli božjega groba v spremstvu eniga starcev iz tambovske gubernije, s katerim se je vozil na ladji. Hotel je priti na-ospred, a zopet so ga spehali nazaj, in postavil se je k stebru in je molil. Gledal je naprej — pod svetilkami, tik ob grobu Gospodovem, na prvem mestu je stal Jelisej, roke razprostrte kaikor duhovnik pri altarju, in njegova pleša je svetila preko cele glave. Zdaj ga ne izpustim iz oči, si je mislil Jefim. Posrečilo se mu je, da se je zdrenjal v ospredje — Jeliseja ni bilo.
Tudi tretji dan je šel Jefim k maši, in zopet je videl: na najsvetejšem kraju, vsem viden, je stal Jelisej, roke razprostrte, in gledal navzgor, kakor bi videl nekaj nad sabo; in pleša je obsevala vso glavo. No, si je rekel Jefim, zdaj ga ne prezrem, hočem se postaviti k izhodu; zdaj pa že ne prideva več vsaksebi. Jefim je šel ven in je čakal, da je odšlo mimo vse ljudstvo — Jeliseja ni bilo vmes.
Šest tednov je ostal Jefim v Jeruzalemu in je obiskal svete kraje: bil v Betlehemu in v Betaniji in pri Jordanu; na grobu Kristovem si je dal pritisniti pečat na novo srajco, da ga pokopljejo v tej srajci; vzel si je prsti, sveč s svetih krajev, napolnil steklenico z vodo iz Jordana, izdal svoj denar in obdržal samo majhen ostanek za nazaj. Odpravil se je na pot, prišel do Jaf^ se peljal z ladjo do Odese in šel peš domov.
Jefim je hodil sam isto pot. Čim dalje je prišel tem bolj ga je skrbelo, kako žive doma brez njega. Veliko vode, je premišljeval, steče v enem letu. Za dom nabiraš vse svoje žive dni, a razdreti hišo, ne traja dolgo. Kako je neki gospodaril sin — kako se je naredila pomlad — kako je prezimila živina — če je hišo kakor sem naročil, dozidana?
Prišel je tja, kjer sta se prejšnje leto ločila z Jelisejem. Ljudi ni bilo spoznati več. Pred letom v bedi, in zdaj so živeli dobro. Polje je bilo izvrstno obrodilo. Vsi so si opomogli in so pozabili na prejšnje trpljenje. Ko je prišel Jefim v vas, je priskakljalo iz bližnje koče dekletce v beli sraijci.
"Dedek! Dedek! Ustavi se pri nas."
Jefim je hotel iti mimo, a dekletce ga ni pustilo naprej, prijelo ga je za suknjo, ga vleklo v kočo in se smejalo.
Tudi kmetica in majhen fantič sta bila prišla na prag in sta migala.
"Ustavi se pri nas, dedek; večerjaj in ostani čez noč."
Jefim je vstopil. Poprašam po Jeliseju, si je mislil. Saj je bila pač ta koča, ki je šel vanjo, da bi pil. Kmetica mu je odvezala malho, mu prinesla vode, da se je umil, in ga povabila, naj sede iza mizo. Potem je prinesla mleka, sirovih pogač in kaše. Tarasič se je zahvalil in pohvalil ljudi, da gostoljubno sprejemajo romarje.
Ženska je zmajala glavo.
"Kako bi mogli drugače," je rekla. "Romar niu| ličil spoznati življenje. Živeli smo, pozabivši na Bogi in Bog nas je tako kaznoval zato, da smo vsi priči vali smrti. Lanskega poletja smo prišli tako daleč, i smo vsi ležali — ničesar nismo imeli jesti in bili sm bolni. In bili bi umrli, a Bog nam je poslal starčka M kor si ti. Sredi dneva je vstopil, da bi pil, in nas jen del, imel usmiljenje in ostal. Dal nam je piti in jesti ii nas postavil na noge — in zastavljeno zemljo namjl rešil, konja in voz nam je kupil in nam ju pustil.' 1
V kočo je stopila starka in prekinila ženskin
vor.
"In sami ne vemo," je dejala, "ali je bil človek afij angel božji. Vse je ljubil, vse je pomiloval in je šel ■ ni povedal svojega imena; tako da ne vemo, za koga naj molimo k Bogu. Kakor da vidim pred seboj; ležim, čakam na smrt — starček vstopi, preprost možiček t plešo, da bi pil. Kaj se klatijo taki ljudje okolu? se® mislila jaz grešnica. In on pa — kaj je storil za nas! Čim nas je zagledal, takoj je djal malho dol. tukaj nt tem-le mestu, jo odvezah . . ."
Dekletce se je umešalo.
"Ne, babica, najprvo je sem-le, na sredi koče položil malho, potem jo je djal na klop."
In prepirale so se in omenile vse njegove besede in dela; kje je spal, kaj je storil, kaj in s kom je gowj ril.
Na noč je prišel tudi kmet s konjem in pripovedo-j val o Jeliseju, kako je živel pri njih.
"Da ni prišel k nam," je rekel "vsi bi bili umrli? grehih. Ležali smo v obupu in umirali, godrnjali na Boga in na ljudi. On nas je postavil na noge in po njeM smo spoznali Boga in zadobili vero v dobre ljudi. Kristus mu poplačaj. Preje smo živeli kakor živina, on nas je naredil ljudem."
Jefim se je ulegel. Ni mogel zaspati, Jelisej mu nfl šel iz misli, kako ga je videl na prvem mestu trikrat v Jeruzalemu.
Torej tukaj, je premišljeval, me je prehitel. Če je sprejel Gospod mojo daritev, ne vem — njegovo pa je Gospod sprejel."
Zjutraj se je poslovil od svojih gostiteljev. Dali so mu sirovih pogač na pot in so šli na svoje delo. Jefim
je stopal proti svojemu domu.
* * *
Ravno pred letom dni je bil odšel Jefim. Na spomlad se je vrnil domov.
Zvečer je prišel. Sin je bil v krčmi in je kmalo vstopil, že nekoliko pijan. Jefim ga je izprašal in je iz-previdel kmalu, da je sin zapravil veliko denarja in zanemarjal gospodarstvo. Oče se je kregal, sin je postal grob.
"Sam bi se bil ganil," je vpil. "A si šel, si pobral ves denar in zdaj ga hočeš imeti od mene."
Stari se je razhudil, in udaril sina.
Ko je šel zjutraj Jefim Tarasič k starosti, da bi oddal svoj potni list, je prišel mimo doma Jelisejeve-' ga. Jelisejeva stara je stala zunaj na stopnicah.
"Bodi pozdravljen boter. Ali si, ljubček srca, srei-no potoval?"
Jefim Tarasič se je ustavil.
"Hvala Bogu," je rekel, "prišel sem tja, sem izp-bil tvojega starega, slišim pa, da je prišel domov." 4
In starka je govoričila — rada je klepetala.
"Je prišel nazaj, dobrotnik, kmalu po Marijinem] Vnebovzetju. Kako smo bili veseli, da ga je Bog prip« Ijal domov! Žalostno je bilo pri nas brez njega. Z delom mu ne gre nič več prav od rok — njegova leta so> že prešla. A vendarle je on glava in znjim se čutimo
teselejše. In kako se je tudi fant veselil! Brez njega, ni, je kakor brez luči v očeih. Žalostno, zaželjeni, um je bilo brez njega, radi ga imaimo, in kako ga ima-»radi!"
"No, ali je zdaj doma?" ; "Doma, ljubček, v čebelnjaku, spravlja roje. Boj je 1 dober, pravi. Tako moč je dal Bog čebelam, da sta-lienakega niti ne pomni. Neračuni grehov Bog, pravil. Istopi, zaželjeni. Kako bo stari vesel!"
Jefim je šel skoz vežo čez dvorišče v čebelnjak k kliseju. Jelisej je stal brez mreže, brez rokavic v sign kaftanu pod brezo, roke razprostrte preko cele ave, kakor je stal v Jeruzalemu pri grobu Gospodo-Hi, in nad njim, kakor v Jeruzalemu, je bliskalo skoz Irezo nad njegovo glavo so se v migljajočih solnonih hrkih zlate čebele spletle kakor v venec, rojile so o-loli njega, a pičila ga ni nobena.
Jelisejeva stara je poklicala moža. I "Boter," je rekla, "je prišel."
Jelisej se je ozrl, pobral previdno čebele iz bra-dein šel veselega srca botru naproti, t "Si zdrav, boter, zdrav, dobri človek? Ali si imel dobro pot?"
"N'oge so hodile in vode sem ti prinesel iz reke Jordana. Pojdi k meni, vzemi si jo. Ali če je Gospod (prejel daritev. . . ."'
"No, hvala Bogu, hvaljen bodi Jezus Krist!"
Po kratkem molku je Jefim zopet povzel besedo. | "Z nogami sem bil tam," je rekel, "a če sem bil tudi z dušo, ali kdo drug. . . ." i "Je božja stvar, boter, božja stvar." t. "Stopil sem domovgrede v kočo, kjer si zaostal. . .
Jelisej se je prestrašil. [ "Je božja stvar, boter, božja stvar. Pojdi vendar v liso, prinesem medu."
In Jelisej je pretrgal pogovor in je govoril o do-načih stvareh.
Jefim je vzdihnil in ni govoril ne o ljudeh v koči it o tem, da ga je videl v Jeruzalemu. In zapopadel je, da je Bogu dopadljiva le ona daritev, ki jo prinašamo (ljubeznijo in dobrimi deli.
Kdor pomaga organizirati proletariat, si pridobiti večje zasluge, kakor tisti, ki ga hujska. [ Socializem predpostavlja znanje in razumevanje, k samega srca se ne zajema. Študirati tga je treba, in Mor tega ne stori, nima pravice govoriti v njegovem imenu.
ALI VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Pričujoča številka "Proletarca" je 780.
Če je številka poleg vašega naslova manjša kot 1, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Ponovite jo takoj, ali pa sporočite, da jo poravnate pozneje, sicer se vam list ustavi. Zlasti velja to za močnike v tistih naselbinah, v katerih Proletarec lima zastopnika.
Poštni zakon zahteva, da je naročnina poravnana; istotako hočejo svoje tiskarna in drugi upniki. Se čakajte, da vas upravništvo opominja s posebnim pismom. Ti opomini morajo za en čas izostati. Prvič itanejo denar, drugič pa vzamejo čas, ki je odločen is druga dela. Prosimo, uvažujte to!
UPRAVA PROLETARCA.
Socialistična zmaga v Burgenlandu.
Burgen.land je deželica, ki jo je zavezniški svet s St. Germainsko mirovno pogodbo določil Nemški Avstriji; preje je pripadala Ogrski. Njeno prebivalstvo, broječe 300,000 duš, je večinoma nemško. Madžari so se dolgo branili izročiti ta kos Avstriji. Hortijev teror se je čutil v Burgenlandu ravno tako kakor po vsem ostalem Ogrskem in socialistično gibanje je bilo zatirano in ovirano. . Pri zadnjih volitvah v deželni zbor male deželice se je pokazalo, kakšno je resnično razpoloženje prebivalstva. Socialistični kandidatje so dobili 50,067 glasov in 13 poslancev; klerikalci 39,995 glasov — 10 poslancev; kmečka liga 22,008 glasov — 6 poslancev; vsenamci 16,029 glasov — 4 poslance. Poslanci so bili izvoljeni na podlagi proporčnega volilnega sistema. V dunajski državni zbor so izvoljeni iz Burgenlanda ob istem času, kakor v lokalni (deželni) zbor, trije socialisti, trije klerikalci, eden vsenemec in eden agrarec.
Volitve so zanimive v toliko, ker dokazujejo, da ves dolgotrajni Hortijev beli teror ni mogel udušiti socialistične misli in so V'šli socialisti z volilnega boja kot najmočnejša stranka.
j* JU
Pri bari se nekdo priduša: "Jaz sem boljši socialist-kot kdorkoli drugi." Agitator, ki se je na svojem agitacijskem potu slučajno ustavil v lokalu, stopi k njemu: "Naroči se na Proletarca. Iz liste naročnikov razvidim, da vtej naselbini list sploh nima naročnikov razun dveh." — "O, jaz čitam samo angleške socialistične liste, na katere sem naročen." — "Katere?" "Najboljši socialist" ni vedel za noben angleški socialistični list po imenu. Priznal je končno, da ni na nobenega naročen. In končno se je naročil na Proletarca. Danes je "najboljši socialist" dober socialist, ker ve, da v socialističnem gibanju ni takih stvorov, ki bi se označevali z "najboljšimi" scialisti.
Bojujemo se za nekaj, kar naj pride, česar pa še ni. Torej ne moremo voditi boja tako, kakor da bi že bilo, kar še ni. Boj se mora voditi na takem polju, kakršno 'je.
1 1 i V nedeljo 3. septembra |
| - VELIK - |
(Socialistični i
I piknik R
i i |v RIVERVIEWJ
y	A
n
Vstopnice se dobe v upravništvu Proletarca. J
i ^ ......... _ _ _ „.. . _ _ _ I
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. |
dopisi.
VTISI Z AGITACIJSKEGA POTA.
CHICAGO, ILL. — "Clevelanad !*' je zaklical sprevodnik ,ko smo se bližali Union postaji ob Erijskem jezeru. Mislila sem si: "Zdaj bom pa videla tisti toliko opevani Cleveland, o katerem se je že mnogo govorilo in pisalo."
Mesto Cleveland je lepo; posebno se mi je dopad-lo ko sem slišala na ulici slovensko govorico. Človek se počuti neko domačega med domačini. Sodrugi in prijatelji so me sprejeli prijazno in mi šli na roko v vsih ozirih tako, da sem se počutila med njimi kot doma. Videla sem načrt za nemaravani Slovenski dom, ki obeta biti nekaj znamenitega. Slovenci, samo nekoliko več vzajemnosti, sodelovanja, požrtvovalnosti in kooperacije naj bi bilo med vami, pa boste v kratkem imeli stavbo, na katero boste lahko s ponosom kazali kot največji in najmodernejši Slovenski dom v Ameriki. Ko bo prišel kdo odzunaj, mu boste lahko z veselim srcem rekli: "Poglej, to je naš Dom!" Rrez dela in skupne vzajemnosti niso še nikjer zgradili Slovenskega doma, dasi se že mnogo slovenskih naselbip ponaša z njimi.
Slovenski dom je potreben v vsaki naselbini, da se v njem zbirajo rojaki in razpravljajo o važnih vprašanjih, nanašajočih se na industrijo, gospodarstvo, politiko in vsesvetovne vzajemnosti. Od takih zborovanj je več pričakovati, kot od vsega cincanja krog božjih hramov, kjer imate pravico le plačati in poslušati. Ob času volilnih kampanj se v svojih prostorih prirejajo shodi in tako prirede velikanske demonstracije vprid svojim kandidatom.
Slovencem v Clevelandu resno priporočam, da naj pristopajo v socialistični klub. Možje, vaša dolžnost je, da pridete zraven in da tudi žene pripeljete s sabo, da se natanično pouče o politiki in programu delavskih kandidatov. To je neobhodno potrebno, da ne bodo rekle, kot sem zdaj naletela na en slučaj: "ne grem volit če me pride policaj iskat!" Žene! možje so vam dali po dolgoletni borbi naprednih mož in žensk volilno pravico: pokazali so, da imajo zaupanje v vas. Vaša sveta dolžnost je torej, da se pokažete vredne družice svojih mož in vpoštevate enakopravnost, ki ste je deležne. Zato pojdite vse na volišče meseca novembra, in volite socialistične kandidate!
V Collinwoodu sem prisostovala seji stavkarjev iz Lake Shore tovarne. Opazila sem nekako zaspanost pri stavkarjih. Za službo stavkovnih straž se rje vsak zanašal le na drugega, tako da so skoraj vedno le eni in isti bili na straži, kar pa ni pravilno, niti pravično. Bratje, ko enkrat zmagate, boste vsi deležni enakih pravic, torej bi se morali zavedati, da je dolžnost vas vseh pomagati k zmagi. V slučaju da je stavka izgubljena, boste krivi vi. ki niste hateli pomagati bratom in sebi v borbi za zboljšanje delavskega stanja!
Se eno zanimivost sem se domislila. V Clevelandu je rojak po imenu Vahčič, ki prodaja neke vrste po-mado in tinkturo za lase, ter jo razglaša kot najboljše sredstvo. (Ne vem ali misli za rast, ali za izpadanje las.) Prilika je nanesla, da sem osebno spoznala g. Vahčiča. Opazila sem, da nima mož popolnoma nič las na glavi, čudila sem se, zakaj ne rabi mož nekoliko tistega mazila na svoji glavi, ki ga tako hvali drugim. Jaz mislim, da je mazilo dobro ako hoče človek lase zgubiti, in priporočam vsem rojakom, ki bi se radi iz kateregakoli vzroka iznebili sivih las, naj si naročijo Vahčičevo mazilo.
Upam, da mi bodo sodrugi in rojaki v Clevelandu oprostili, ako se ne bom vsakemu posebej zahvalila za prijaznost in postrežbo, ker bi vzelo preveč prostora. Zadostuje naj to, da se vam vsem ki ste mi pripomogli do dobrega uspeha in izkazali postrežljivost, naj-prisrčneje zahvaljujem. Ostali mi bodete v živem spominu.
Iz Clevelanda sem se napotila v Barberton, Ohia Prišedši tja sem se takoj napotila na agitacijo za Proletarec z rojakom Železnikarjem. Presenečena sd bila, da so naše slovenske žene tako napredne. Zavedi jo se, da so žene delavcev in da se morajo z možmi vred boriti za vsakdanji obstanek. Žene Barbertonskd le tako naprej; boljša bodočnost za vas in vaše otrok^ vam je zagotovljena.
V načrtu imajo tudi Slovenski dom, katerega bodi baje kmalo zgradili, ker zemljišče je že kupljeno. P« trebujejo ga kot vse druge slovenske naselbine. Le p« gumno naprej in ne bo dolgo ko boste imeli svoje id rodno zbirališče, kjer bo vaše delo še bolj plodohosw kot je bilo do sedaj.
Slovenci v Barbertonu so bili jako prijazni z i no, za kar se jim najprisrčneje zahvaljujem. Hvala tudi za postrežbo in kooperacijo pri agitaciji za list Proletarec. Živeli!
Iz Barbertona sem se podala v Lorain, Ohio. I> rain ni ravna velika, ampak dokaj prijazna slovensn naselbina. Kot v drugih mestih, tako tudi v Lorainij ko prideš med Slovence se oddahneš in praviš: "Zdaj smo pa doma." V Lorainu so Slovenci napredni in delajo na to, da bodo kmalo zidali Slovenski dom. v katerem bo kulturno delo veliko lažje, kot pa potikati se po drugih dvoranah. Svoječasno so Lorainčani imeli socialistični klub, ki pa je propadel med vojno, kot v mnogih drugih naselbinah. Želeti je, da bi ga na novo organizirali, kar bi v naselbini kot je Lorain in ij naprednjaki, ki jih ima, ne bilo težko.
HVala vsem, ki ste mi pripomogli do dobrega uspeha pri agitaciji za delavsko stvar. Nadalje se »i hvaljujem za prijaznost in naklonjenost, ki ste jo ii-kazali, ter vam kličem: Živeli!
FRANCES A. TAUCHAR.
DVA NAČINA PROBUJE.
CHISHOLM, MINN. — Iz Minnesote poročila niso tako pogosta v slovenskih listih, kakar n. pr. iz Penn-sylvanije in Kansasa. Pri nas ni stavk, dasi z delavski razmerami nismo prav nič zadovoljni. Kako se de-j la po tukajšnjih železniških rudnikih, vedo le tisti, m so garali, ali pa še garajo tukaj. Plače so nizke za naporno pogodbeno delo. Ravno tako škandalozno niT ke so tudi dnevne plače. Idealnih razmer tore pri nai ni. Zabavlja se veliko, toda večinoma pri pijači.
iNaš napredek ne oglašamo tako glasno, kakor nekatere naselbine po drugih državab. Smo bolj skromni. Mi, kakpr že omenjeno, se pogovarjamo najrejšl pri pijači. Za "munshine" vsakojake kaikovosti skrbe-"organizatorji" Workers party. Ljudje, ki so jo ustanovili, menda ne verujejo v izobrazbo, pač pa v nav-dušnost mase. Munshine navdušuje, zato ga fantje pro-ducirajo da je kaj.' Nekateri so prišli celo v navskrižje z varuhi 18. amendmenta, drugi, bolj oprezni so se pa poskrili. ,
Je pač čudna ta naša Minnesota po železnem o-krožju. Zima se bliža, revolucija in take reči. Tudi gozdne požare smo imeli, kakor skoro vsako leto. In jezimo se na delavske voditelje, ki nas vsaki dan trikrat prodajo. Proti kompanijam— well, proti tem nimamo ničesar. Delavstvo po železnem okrožju se ravna večinoma tako, kakor žele bosi. Bo pač treh* najti kaj drugega kakor munshine, da se prebudi tukajšnje delavstvo in postane resnična sila, zmožna^ šiti boje za svoje interese. Sedaj je še žoga v rokah po-litičarjev na eni strani, na drugi jo pa zavajajo demagogi, ki ga pitajo z neumnimi frazami in ga napajajaj z "munjšajnarskim" strupom.
Zelo potrebno je širiti med tukajšnjim slovenskim delavstvom "Proletarca". Čitanje Proletarca bi mnogim odprlo oči. žal, da se tu tako malo čita. Bo paq treba še veliko dela. da se prebudi naše delavstvo ii duševnega spanja, da preneha sanjati in se pri resnega dela — A-n-A.

IZ UPRAVNIŠTVA.
Uspehi agitacije. — Nad tisoč naročnin, večinoma nove. — Pot do še boljših uspehov. — Številni sovražniki. — Malo primere. — Čitanja ni nikdar dovolj. — Važno je, kaj in kako čitate.
I Sodrug L. Urbancich iz Detroita komentira med dragim: "Iz poročil s. Pogorelca in sodruginje Taučar jt razvidno, da se list (Proletarec) da razširiti, samo energičnejšega dela in več požrtvovalnosti je treba." Da, list se da razširiti. Toda za to delo je treba več agitatorjev. Nadalje je treba več takih, ki bi bili pripravljeni tudi nekaj žrtvovati za naše socialistično glasilo. Ne več požrtvovalnosti od tistih, ki že leta žrtvu-•jejo, ampak VEČ požrtvovalnosti od tistih, ki nič ne prispevajo na altar razredne borbe, dasi se mnogi izmed njih prištevajo k razredno zavednemu delavstvu.
*
[ Od 1. januarja toaleto do 14. avgusta so poslali agitatorji 1.151 naročnin za Proletarca. Izmed lokalnih lastopnikov jih je poslal največ s. Gorjup iz Clevelan-da, namreč 101 naročnin. Drugi so jih poslali od SO in manj. Sodruginja Tauchar, ki se je zavzela brez vsakega pritiska od katerekoli strani iti na pot za pridobivanje naročnikov Proletarcu, je poslala 227 naročnin. C. P. jih je poslal 297. Naši sodrugi in čitate-' Iji lahko razvidijo iz rubrike "Agitatorji na delu", kdo se v resnici trudi za širjenje našega glasila, še neko-, liko truda do novega leta, pa bo to število podvojeno. Ne samo energičnejših agitatorjev, ampak več agitatorjev potrebuje socializem.
Moloh kapitalizem z vsemi svojimi priveski je v ' tem in zadnjem letu potisnil ameriško delavstvo daleč nazaj. Stotisoče premogarjev in njihove družine je pa-i hnil v bedo. Sedaj se jim roga, kajti na svoji strani t ima vso vladno moč, takorekoč vse časopisje in neštete organizacije, ki delujejo med ameriškim ljud-f stvom pod krinko religij in patriotizma. Kako naj si delavstvo najde pot iz te neprekidno enake situacije? Najti mora najprvo pot v svojo organizacijo — v socialistično stranko in podpreti in čitati mora svoje časopisje. V času teh stavk Se je pokazalo, da je v Ame-iriki mnogo listov, pisanih v angleščini in drugih jezikih, ki se laskajo delavstvu, vse z namenom, da love oaročnike. Toda samo kritiziranje kapitalistov in jokave prošnje na vlado ne bodo spremenile razmer, Delavstvo potrebuje listov, ki ga vzgajajo za borbo, ki ga vspoznavajo o ekonomskih in socialnih problemih in ga navajajo v organizacijo, v tako organizacijo, ki ima za svoj cilj odpraviti sedanji družabni red in ga nadomesti s socialističnim. Zato je širjenje socialističnih listov absolutno potrebno. Sodrugi in sodruginje, pomnite, da je Proletarec odvisen od vas in nikogar drugega, ker je socialistični list. Ce ga ne boste širili vi, naši sovražniki ga gotovo ne bodo. In če ga ne boste podpirali vi, bo ostal brez podpore. Sovražnikov imamo veliko na vseh koncih in krajih. Eni sovražijo socializem in socialistično časopisje vsled ignorant-onsti; klerikalci vsled tega, ker širi socialistični tisk loč, ki je klerikalni temi smrtno nevarna; takozvani ekstremisti zato, ker jim je nekdo povedal, da so vsega gorja na svetu krivi socialisti. Slednji vrše službo, ki je kapitalizmu najbolj koristna, pa mu niti ni treba plačati zanjo. Proti vsem tem številnim sovražnikom se mora braniti socialistični tisk; in kakor je doslej odbijal od sebe vse udarce, tako jih bo tudi v bodoče, Kajti socialistično časopisje in socialistične organizacije pripravljajo pot družbi bodočnosti. *
Dasi je naše delavstvo v zadnjih dveh letih zadela splošna brezposelnost, se je število Proletarčevih naročnikov precej pomnožilo. Ni pa se pomnožilo v, toliki meri, da bi dohodki od naročnine pokrivali izdat-
ke. še v začetku leta 1919 je nas stalo v tiskarni enako število izvodov, kakor jih tiskamo sedaj, nekaj nad šestdeset dolarjev na teden. Sedaj je treba plačati tiskarni še enkrat toliko, dasiravno se je tisk za nekaj malega v zadnjih dveh letih pocenil. Treba je torej plačati tiskarni nad $3,000 več na leto, kakor pred štirimi leti. Razun tega so tudi tiskovine in druge potrebščine dražje, kakor so bile pred leti. Deficit, ki pri tem nastane, je treba pokrivati iz drugih virov, kot s prispevki listu v podporo, z eventualnim dobičkom od prodaje koledarja, knjig in z apeli na društva za gmotne prispevke. Pred nedolgim je uprava organizirala skupino štiristoterih, toda odziv od nje ni bil tak, kakršnega je bilo želeti. Mnogo tistih, ki so že leta aktivni in podpirajo socialistično gibanje med jugoslovanskim delavstvom, so se tudi temu apelu odzvali, razun njih tudi precej novih. Toda kljub temu bi moral biti odziv večji. Upamo, da se bodo še drugi odzvali, kadar bodo mogli. Tisti, ki morejo, pa naj ne odlaša-jo.
Pisma, ki jih prejemamo od zastopnikov in sodrugov sploh, dokazujejo, da je v naših vrstah mnogo volje za agitacijsko delo, ki se prične energičnejše izvajati čim zavladajo malo boljše delavske razmere. V naselbinah, kjer ni stavk, oziroma brezposelnosti, pa ni nobenega vzroka za odlašanje agitatoričnega dela. In delavski stvari koristite najbolje, ako ste aktivni v socialističnemu klubu in pridobivate Proletarcu nove naročnike. Izkušnje zadnjih dveh let so nam ponovni dokaz, da je edino socializem v stanu spremeniti sedanje mizerne razmere — ki so mizerne samo za delavski razred, posedujoči sloji pa žive v izobilju na račun produktivnega dela proletarcev.
Kakor razvidno iz našega cenika knjig, imamo boeato rbirko boljših slovenskih literarnih del in prevodov, kakor tudi razne brošure in nekaj znanstvenih del. Sezite po njih. V literaturi najdete duševni užitek, znanje, v nji dobite marsikaj, kar vam je bilo doslej neznano. Človek, ki nič ne čita, je neznalica. itanna ni nikdar dovolj in človek ne ve nikdar zadosti. Kdor je neznalica. trdi, da že dovolj ve, je idiot. Človek se mora učiti do groba, pa bil zdravnik, profesor, iznaj-ditelj ali kdorkoli. Na nesrečo vlada ravno med delavskim in kmečkim ljudstvom še vedno precej utrjeno mnenje, da se iz čitanja ni mogoče ničesar naučiti. Zato nas vladajo in tepejo tisti, ki se veliko uče in svoje znanje prodajajo kapitalizmu na škodo delavskemu ljudstvu. Torej ne zametavajte učenja. Čitajte dobre knjige in brošure. In čitajte Proletarca, kakor ga čita toliko naših čitateljev — z mislijo — ne samo z očmi — in si sami delajte komentarje. V par letih boste spoznali, kako daleč je napredoval vaš razum.
Izvleček zapisnika seje eksekutive J. S. Z.
dne 11. avgusta 1922.
Navzoči so Mary Auchin, Bojanovieh, Godina, Gottlicher, Petrich, Tauchar, Udovich in Zaje. Od u-pravništva je navzoč Pogorelec. Predseduje Gottlicher. Zapisnik zadnje seje prečitan in sprejet.
Tajnik poroča, da je dobil od socialističnega kluba v Milwaukee, Wis., list in $58.00 za štrajkujoče rudarje v Miehiganu. Pismo je naslovljeno tajništvu J. S. Z. in se glasi:
"Priloženo Vam pošiljam Money order v znesku $58.00, katera vsota je bila nabrana za stavkujoče rudarje v Miehiganu. Ker sem dobil informacije, da je bila gori omenjena svota izkazana v "Proletarcu" in ker se je stavkovni sklad nabiral v imenu Jugoslovanske socialistične zveze, smo prišli člani soc. kluba do zaključka, da denar pripada Jugosl. soc. zvezi in Vas prosimo, da istega porabite v namen, za katerega je bil nabran, da se tako ustreže onim, ki so kaj prispevali.
Upajoč, da boste uredili to, ostajam Vaš, Martin
Rozich, blag. S. k. 380 Virginia str., Milwaukee, Wis."
Datum pisma je 5.' augusta 1922.
Ker iz pisma ni razvidno, od kod izhaja gori na-značena svota, je tajnik mnenja, da je treba dobiti od kluba podatke o virih dotične svote. Sklenjeno da piše tajnik klubu po tozadevne informacije, in ko jih dobi, poskrbi, da pride svota na pristojno mesto.
Dalje poroča tajnik, da je dobil od nekega sodru-ga bivšega kluba št. 41 v Clinton, Indiana, informacije, kdaj je imel klub zadnjo sejo, kaj je bilo sklenjeno na njej, koliko denarja je bilo tedaj v blagajni, in kdo ga ima. Iz teh informacij je razvidno, da je bilo ob zaključku zadnje seje, ki se je vršila meseca augusta 1919, $67.00 v blagajni kluba, in sicer $17.00 v gotovini, $50,00 v enem liberty bondu. Svoto je sprejel tedanji blagajnik Lambert Bolškan. V zapisnik pa je bilo stavljeno, da se ima dotična svota odposlati gl. blagajni J. S. Z., ker spada svota centrali.
Na podlagi te informacije je pisal Bolškanu pismo, v katerem ga poživlja, naj odračuna rečeno svoto blagajni J. S. Z. Pismo je bilo datirano 10 julija t. 1. Odgovora še ni prejel.
Med tem časom — pravi tajnik — se je mudil v Chicagi sodrug Severino Pollo, organizator tamošnje o-krožne organizacije socialistične stranke, ki so mu stvari kluba št. 41 znane in je imel ž njim že prej enkrat pogovor o tem. Ob tej priliki mu je povedal o informacijah, ki jih je dobil pred kratkem glede denarja, to je koliko ga je, in kdo ga ima, kakor tudi, kako je bilo zaključeno na klubovi seji, ko je bil klub raz-puščen.
Sodrug Pollo je obljubil, da skliče skupaj ljudi, ki so svoječasno spadali h klubu in da stvar urede, na kar bo poročal tajništvu. Če bo treba, pokliče tajnika J. S. Z. v Clinton. To se vzame na znanje in odobri.
Glede aktivnosti klubov poroča tajnik, da so aktivni glasom pravil sledeči klubi: Št. 1, 2, 10, 13, 20, 25, 27, 32, 47, 50, 65, 69, 83, 114, 128, 157, 175, 176, 178, 181, 182, 184, 210, 211, 213, 217, 218, 219, 220, 221, 224, 225, 228, 229, in 230. Posameznih aktivnih članov je 11, članov v aktivnih klubih pa 623, skupaj torej 634 aktivnih članov. Neaktivnih klubov je 6.
Dalje poroča, da so razposlali gl. stan in razne državne organizacije na vse lokalne klube apel za pridobivanje članov in gmotne podpore za tiskanje letakov za kongresno kampanjo v jeseni. Ker mora na vsak način izdati nekaj tisoč letakov in jih razpečati med člane raznih podpornih organizacij tudi naša Zveza, je mnenja, naj bi tajništvo apeliralo na gl. stan in državne organizacije, ki dobe od naših klubov finančno pomoč, za 20 odst. povrnitev od svot, ki jih bodo poslali naši klubi, s čimer bi bili pokriti delni stroški za izdajo kampanjskih letakov pri J. S. Z. Drugi stroški za to kampanjo bi se pokrili iz fonda izobraževalne akcije J. S. Z. S tem v zvezi bo pisal klubom, naj pošljejo tajništvu informacije, koliko denarja bo kak klub skolektal in odposlal glavnemu stanu ali drž organizacijam. Se vzame na znanje in odobri.
Tauchar, član nadzornega odbora poroča, da je bil pri tej reviziji zopet sam, in ker je bil že v uradu, je pregledal postavke računa, ki ga je priredil že tajnik ter primerjal in seštel končne svote, ki so se vse vjemale z računi. Poročilo podaja le v toliko, da se vidi, kakšen je račun, končno poročilo o njem pa naj poda skupni nadzorni odbor, ko pregleda knjige. Svote, ki jih je našel so sledeče: Dohodki od prvega januarja do 31. marca 1922, s prenosom od 31. decem-
bra 1921, ki znaša $247.85, znašajo $1.774.25, izdatki v istem času pa $1,412,96. Blagajna dne 31. mara $361.29. Klubi so dolgovali Zvezi $18.53, imetekjebil toicj $37.82. Dolg je znašal istočasno slov. sekciji M 8c od člana za tri mesece $128.22, srbski sekciji pd $3.68. Skupaj $131.90. Čisti preostanek imetja na koncu meseca marca je bil torej $247.92. — Račun od J aprila do 30. junija sledi: dohodki s prenosom od marca $1,568,84; izdatki $1,120.96. Blagajna dne 30. juniji $447.88. K tej svoti je pripisati še dolg klubov, ki znaša $18.53, tako da znaša imetje 30. junija $466.40 Dolga je bilo v tem času: Za ruski fond $265.05, slow sekciji po 8c od člana za tri meseec $83.48 in srbski: sekciji $4.48. Skupaj je dolga $351.91. Čisti imetek Zveze dne 30. junija (inventar knjig in pohištva ne vštet) $114j50.
Poročilo Taucherja se vzame na znanje, dokler ne poročajo o računih ostali nadzorniki.
Rojanovich pojasnjuje, zakaj se člani nadzornega* odbora srbske sekcije niso odzvali revizijam. Pravi, dal delajo pozno zvečer in da se ob delavnikih ne morejo vdeleževali revizij. Petrich sugerira, naj se vrše vsleil tega revizije ob nedeljah dopoldne. To se vzame na znanje in sklene, da se vrši revizija knjig najkasneje« štirinajstih dneh po tej seji.
Godina predlaga, da se dolgovi, ki jih ima Zveza; napram sekcijam brišejo za vseh šest mesecev. Predlog sprejet- soglasno.
Odpre se razprava glede imenovanja mest za ob-j državanje zbora J. S. Z., kakor predpisujejo pravila! • člen 15.
Predlagana so sledeča mesta: Chicago, Detroit, Cleveland, Pittsburgh in Milwaukee. Pri glasovanju so* dobila sledeča mesta večino glasov, vsled česar pridejo na glasovnico: Chicago, Detroit in Cleveland.
Glasom tega sklepa priredi tajnik glasovnico in j* razpošlje vsem aktivnim klubom J. S. Z.
Tajnik poroča, da se je bila razdrla prodaja strankinega poslopja, vsled česar mu sedaj ni treba' misliti na takojšnjo selitev urada v Proletarčeve prostore, dasi ima selitev vseeno v mislih, kakor hitro bo mogoče. Upravnik Pogorelec in urednik Zaje, omenjata, da je selitev tajniškega urada v Proletarčeve prostore nujna radi bolje kooperacije. Tajnik oba ugotov-. lja, da se to izvrši, kakor hitro dobi glede selitve od gl. tajnika stranke definitivno besedo. Zaje omenja izobraževalno akcijo. Iz pokritja tega fonda, pravi, je namreč odvisen v sedanjem času takorekoč obstanek zveze. Ta akcija je omogočila, da je šel na agitatorično pot upravnik lista, katerega je zamenil tajnik J. S. Z. Dobro bi bilo slišati, kakšne uspehe je dosegel upravnik Pogorelec na svoji agitaciji, bodisi za Proletarca ali za J. . Z. in v kaki meri je bilo na ta način zadoščeno namenom, radi katerih plačujejo člani podpornih društev v izobraževalni fond J. S. Z.
Upravnik Pogorelec pravi, da je brez pretiravanja smatrati njegovo pot z moralnega in materijalne-ga stališča za velik uspeh. Pridobil je listu 297 novih l naročnikov in prodal lepo število knjig. Poleg tega je pomagal pri reorganizaciji dveh neaktivnih klubov in pridobil novih članov klubom tudi v drugih naselbinah. Govoril je na več krajih štrajkujočim premogar-jem in na shodih in piknikih. Da so bili navzoči zadovoljni z njegovim izvajanjem, se lahko povzame iz j poročil, ki so bila poslana Proletarcu in Prosveti. Storil je v štrajkovni situaciji kolikor se je pač dalo, ni pa smel zanemariti glavnega dela, to je pridobivanje ! novih naročnikov in novih sil za J. S. Z. Nasprotni-kov*napram Proletarcu in J. S. Z. po Pennsylvaniji s j

bar izjemami ni naletel. Brezdvomno je, da bo po kontnem premogarskem štrajku Pennsylvania velikanih polje za naše delo. In delati bo treba, kakor nikdar poprej.
E Na svojem potovanju je iznašel, da je propadanje tlubov največkrat kriva medsebojna osebna mržnja »prerekanje o stvareh, ki sploh ne spadajo v področji socialističie propagande. Včasi nastane spor radi mre, včasih radi kake druge zadeve. Vse to pa pomeni, ia morajo ljudje več čitati — več čitati socialističnih knjig, poučiti se o tem, kaj je socializem. To znanje bo prineslo več razredne zavednosti, več stabilnosti in odpravilo bo vse tiste malenkostne stvari, ki danes ovi-rajo jasen vpogled v socialistične naloge, t Ali je pri tem delu pomagala izobraževalna akciji,!, S. Z. — gmotna sredstva, ki jih dajejo napredni ilsai društev raznih podpornih jednot in zvez? Seveda je pomagala! Izobraževalna akcija J. S. Z. je omogoča, da se je vzdržala J. S. Z. v teh kritičnih časih pri iivljenju; omogočila je, da se je vzdržalo stalno tajniku 11 s tem stroj, ki omogoča, da se gibljejo kolesa. Ia akcija je torej omogočila, da je šel na pot in storil, kar je bilo v moji moči za list, za J. S. Z. in za člane podpornih jednot in zvez, ki so bili v tem času na štrajku. Moja želja je le, da se ta akcija razširi v vse baje, kjer imajo naše podporne organizacije svoje postojanke, Mnogo laglje je delati z ljudmi, ki so nekako v zvezi z našo stvarjo, kakor pa v krajih, kjer ni prav [nobenih stikov. Izobraževalna akcija bo pokazala svo-jesadove v vse večji in večji meri, samo zavednosti in potrpljenja je treba, zaupanja in solidarnosti v samega lebe in v tiste, ki žele, da pride delavstvo do svojih pravic, pa bo prej ali slej mnogo doseženega.
Pogorelčevo poročilo se vzame z zadovoljstvom na nanje.
Tajnik vpraša Godino, če je kot tajnik J. R. Z. prejel od tajništva J. S. Z. naznanilo o odboru treh članov J. S. Z., ki imajo prevzeti v sporazumu enake-Sa odbora od strani S. N. P. J. zadeve J. R. Z., ko se zadosti sklepom zadnje konvencije J. R. Z. — Godina pojasnjuje, da je dotično naznanilo prejel in da vodi M tajnik skrb, da se izvrši vse v smislu tozadevnih sklepov.
[ Zaključek seje.
TAJNIŠTVO J. S. Z.
REFERENDUM GLEDE DOLOČANJA KRAJA ZA ZBOR JSZ. IN O POKRITJU NJEGOVIH STROŠKOV.
Kampanja za pridobivanje novih članov ter kampanja kongresnih volitev v polnem teku.
Tajništvo J. S. Z.
t Seja eksekutive J. S. Z. je v dneh 29. junija in 11. augusta t. 1. sklenila, da se vrši spomladi prihodnjega Ida naš zbor in je popravilih člena 15 sprejela tri mesta, izmed katerih ima sedaj članstvo J. S. Z. določiti, kje naj se vrši zbor. Poleg tega je eksekutiva inicira-!i predlog za pokritje stroškov tega zbora. To so sedaj Ive stvari, o katerih ima določati članstvo J. S. Z., potom splošnega glasovanja. Glasovnice, katerih vsebino prinašamo na drugem mestu, so bile poslane vsem aktivnim klubom pred nekaj dnevi. Dolžnost klubovih članov je sedaj, da razpravljajo o predlogih na svojih sejah in poročajo zaključke tajništvu in uredništvu Proletarca, ki jih objavi. Toliko glede predlogov v zadevi obdržavanj a zbora J. S. Z.
Poleg našega zbora je tukaj zelo važna zadeva glede pridobivanja novih članov za socialistično stranko — v našem slučaju za Jugoslovansko socialistično zvezo —in dela za kongresno kampanjo, ki se ima zaključiti dne 7. novembra na volišču. Te dve stvari so zopet ena sama zadeva, o kateri bomo govorili več ali manj v vsaki številki Proletarca, dokler ne doseže stranka 50,000 tisoč članov in niso objavljeni glasovi kongresne kampanje v jeseni.
Delavstvo Zedinjenih držav bo imelo ta dan zopet priliko odgovoriti na samovoljne napade posedu-jočega razreda s svojo glasovnico. Priliko bo imelo povedati jasno in določno, če se strinja z zatiranjem unijskega gibanja, ki stremi za izboljšavanjem delavskih mezd, krajšega delavnika in dostojnejših razmer na mestu dela ali ne; če se strinja s sodnijskimi prepovedmi, s kračenjem svobode govora, tiska, shaja-nja in človeških pravic sploh. S kratka: delavstvo bo imelo priliko povedati, če se strinja s sedanjim kapitalističnim sistemom, ki zatira brutalno vse, kar hrepeni po boljem življenju in večji človeški sreči. Na vsa ta vprašanja bo delavstvo lahko odgovorilo na glasovnici socialistične stranke, ki je jezik delavskega razreda in njegovih interesov in govori torej proti vsemu, kar je protidelavskega, pa naj pridejo ta »nasprot-stva iz republikanske ali demokratske stranke, toje z desnega ali levega krila kapitalističnega razreda.
Zmaga socialistične stranke s Svojimi kandidati za kongres bo pomenila toliko in toliko zagovornikov delavskih interesov v zvezni postavodaji.
Republikansko časopisje, ki stoji za Hardingom in njegovo upravo, že komentira o neugodnemu političnemu položaju, ki je tukaj kot posledica indu-strialnega tormulja, ki je lahko pogubonosen za sedanjo upravo. Kaj čuda, če izraža v svojih kolonah očiten strah, kaj bo, če se razmere še pred 7. novembrom ne poravnajo in delavci ne pozabijo, kaj je bilo.
Kapitalistično časopisje ,ve prav dobro, da krati sedanja vlada delavstvu po ustavi zajamčene pravice. Kapitalistično časopisje ve, da je delavstvo v mejah svojih pravic, ko zahteva več kruha, več izobrazbe in več človeške sreče; ono ve, da pade delavstvu sovražna vlada lahko vsak čas. . . samo če bi delavstvo hotelo. Iz preteklosti ve sicer to časopisje, da delavstvo do danes ni hotelo tega, ampak da se je pustilo šikanirati, pa se v svoji bojazni tolaži, da tudi v bodoče ne bo hotelo tega. Ne bo hotelo. . . Saj skrbi za to neho-tenje to časopisje, ko ga odgaja v hlapčevskem duhu, ko mu pripoveduje, da bogati in revni morajo biti, ker je tako odredil sam 'Bog. Vzlic temu to časopisje danes ni tako sigurno svoje sreče, kakor je bilo nekdaj, zlasti ne, če ostanejo spomini trpljenja delavskega razreda tako sveži, kakor so danes. Valovi iz nižin življenja šume nekam tako ogrožajoče, in sikajo nekam tako visoko, da postaja republikanske zagovornike strah. Zaman vihti lahko kralj Kanut svoje papirnato žezlo in zapoveduje: "valovi — stojte!" In razni patri lahko zaman kleče pred razpelom Nazarenca — o, ironija! — pred podobo nekdanjega revolucinarca, ki je bil zagovornik teptanih in brezpravnih — da varuje sedanje gospodarje pred prihajajočo nevihto, ki je neizogibna.
Giblje se. Ne sicer v tisti jasni in kompaktni črti, ki zaznamuje smer in cilj, temveč v rojih in križ-potih, pri katerih se sile izgubljajo in cilj zamračuje; toda giblje se. Ali da se bodo vsi ti roji gibali v jasno začrtani smeri proti cilju, mora socialistična stranka pojačati svojo lastno silo, ki naj pritegne nase vse tiste roje, ki trosijo svojo moč brez pravega pravca in
brez cilja. Dolžnost naših članov je torej, da po dese-terijo in potisočerijo tisto silo, ki naj spravi mogočne valove do prave veljave in do končnih uspehov.
Da bi bila smer tega dela čim enotnejša, in uspeh tem večji, je poslala socialistična stranka pred kratkem vsem svojim krajevnim klubom apel, v katerem navaja, naj izkoristijo sedanje gospodarsko turmoljne razmere in pridobe stranki novih članov, tako da bo politični uspeh dne 7. novembra tim večji. Strankin namen je pridobiti do omenjenega dne 50,000 novih bojevnikov. Kajti čim večja bo armada bojevnikov, timveč političnega dela bo opravljeno. Stem v zvezi stranka priporoča;
1 Naj vsak klub suspendira do tlej pristopnino, če jo ima, zlasti za tiste, ki so člani unij ali farmarskih organizacij in so priporočljivi za sprejem.
2.	Naj se sprejme v klub vse tiste, ki so zaostali na čl. prispevkih čez' tri mesece, z navadnimi članskimi prispevki za tisti mesec, ko pristopijo.
3.	Naj člani kluba poiščejo vse tiste stare člane, ki so z enih ali drugih vzrokov prenehali biti aktivni in naj jih uvedejo v aktivnost.
4.	Naj člani obiščejo socialistične volilce, ter naj jih pridobe za klub in v naročanje socialističnega tiska — v tem slučaju "Proletarca."
5.	Naj se na sejah do tlej razpravlja glavno o a-gitaciji in uspehih kongresne kampanje.
Poleg tega apelira stranka tudi za denarno pomoč, da ji bo mogoče v čim večjem številu razpečati kongresne kampanjske literature.
Podobne apele za denarno pomoč so poslale vsem svojim lokalnim organizacijam tudi nekatere državne organizacije.
Tajništvo J. S. Z. upa, da se bodo vsi naši klubi odzvali tem apelom po najbolji moči, in pridobili v tem slučaju kar največje število članov za J. S. Z., in "Proletarcu" novih naročnikov!
Končno prosi tajništvo vse klube, naj poročajo, koliko bo kak klub nakolektal in odposlal gl. stanu ali drž. organizacijam denarja. Informacije o tem želi imeti tajništvo iz sledečih vzrokov:
Na podlagi teh poročil bo tajništvo J. S. Z. vprašalo gl. stan in drž. organizacije za 20 odst. od poslanih svot, katerim bo dodala Zveza še nekaj iz fonda I-zobraževalne akcije in bo tiskala in razpečala nekaj tisoč kampanjskih letakov med člane slov. podpornih društev.
Na ta način bo ustreženo kongresni kampanji, skupni stranki, J. S. Z., "Proletarcu" — za katere vse bo v letaku agitacija — in ob enem namenu, za katerega je bila Izobraževalna akcija zamišljena.
Pričakujemo, da se bodo vsi člani naše Zveze e-nergično udeležili kongresne kampanje 1922, in tako pripomogli, da se pojačajo naše bojevne vrste, ki imajo odpraviti sedanji krivični družabni sistem in ga na-s socialističnim.
domestiti
Glasovnica, ki jo je razposlalo tajništvo klubom JSZ. v zadevi njenega zbora, se glasi:
Individualna glasovnica v zadevi obdržavanja zbora in
pokritja njegovih stroškov. Cenjeni sodrug:
Glasom seje eksekutive J. S. Z. z dne 29. junija in 11. augusta 1922, se vrši spomladi 123 zbor J. S. Z. V ta namen imate po pravilih člena 15 določiti mesto, kjer naj se vrši zbor. Poleg tega imate določiti, če naj se pobirajo za pokritje stroškov zbora posebni prispev-
ki po 10c na mesec od člana, dokler ne bo doseženi $1000.00.
Glasujte torej o sledečih dveh predlogih:
1.	Predlog: (glasujte za eno mesto)
Zbor J. S. Z. naj se vrši v:
Chicago ......................Da____ Ne....
Detroit....................'...Da.... Ne...
Cleveland.....................Da____Ne...
2.	Predlog:
Ali naj članstvo J. S. Z. plačuje za pokritje stroškov zboru J. S. Z. posebne prispevke po 10c mesečno, dokler ni dosežena svota $1000.00?
Da____Ne....
Podpis volilca..........................
Št. kluba.......Mesto .............N...„..,.
Datum glasovanja .........................1J21
Pripomba: Glasovanje o predlogih je posamezno, to je vsak član glasuje za se. Ko je član odglasoval, mora glasovnico lastnoročno podpisali in jo oddati i niku kluba. Tajnik kluba sešteje po seji vse glasove, k so padli za in ne in jih vpisati na eno prazno glasovnico. To glasovnico pošlje na to tajniku J. S. Z. — Rezultat glasovanja je poslati tajništvu J. S. Z. najkasneje do 15. oktobra 1922.
Originalne glasovnice hrani klubov tajnik tako dolgo, dokler ni rezultat tega glasovanja objavljen j zveznem glasilu "Proletarcu".
Eksekutiva J. S. 1.
"Radnik" i jedinstveni front.
U "Radniku" od 7. augusta o. g. opet se je pojavi naš takozvani revolucioner pod naslovom "Zašto vas napademo" i izneo nekoliko "revolucionarnih" kleveta. Prvo moram na to da izjavim, da drug Petric nema ništa zajedničkog sa mojim odgovorima na napade od strane ljudi, koji nemogu shvatiti mogučnosti i ne-mogučnosti o kojima čemo govoriti.
I. D. veli, da mi ili ne razumemo pokret za jedinstveni front, ili se ga bojimo. Na to moram izjaviti, da mi podpuno razumijemo vaš cinički jedinstveni front, koji hoče da zavadja mase i da ih još više počepa, kao je i sam štab treče Internacionale priznao; a mi soci listi, koji verujemo u istinu, pravdu i jednakost, ; sigurno nečemo pristati na ovakov jedinstveni front, nego mi čemo vama preporučiti, da pirite u taj vaš mehur, dok se sam ne razpukne i OnUa čete videti ka-mo ste dospeli. I odbor devetorice za jedinstveni frt u Berlinu, se je takodjer razišao bez uspješnog rez tata, jer so komunisti i tamo igrali dvoličnu uloj Kada je štab u Moskvi video, da na konferenci u 1 linu nemaju posla sa decom i da se sa njom nemo* igrati dečje igre i kada je duo, da je Radek obeč; da neče biti smrtne kazne i da če se socialistima i zvoliti da izvide kako stvari stoje u Rusiji — onda i je opozvao. I sam Lenin veli, da su ih socialisti zavel Zbiija, čudo, da se može tako velike umove zavesti, nakon toga prekida taj veliki frazer Radek i izvuče iz gvožda on opisuje rad istoga odbora sa u istinima, kao da su socialisti obiju struja stvarali rez« lucije o nekakvim separatnim sestancima bez komuni sta. Žao mi je, da mi je nemoguče izneti celokui izvještaj, kojega je objavila bečka Zajednica. L' istoi izvještaju se na posledku veli:
*'Komun,ist,i provociraju (bez odgovornosti noi konflikt. Oni su razbili pokušaj, da se dodje do si razuma u korist radničke klase, ali če vreme doči 1 da če i druga i treča uvideti šta znači separatizair becka Zajednica če i nadalje ostati za iskreno jedi, stvo radničke klase." — Isti izvještaj se nalazi u "Si cialist Worfd" broj 7. Ali mi je i ono čudno, D. veh nama. D. dobro znade, da bi se moralo radi za poboljšanje radničkog položaja, pa ipak je koi
Itrnacionala odbila naš poziv3 jer se boji borbe, niže D., ja Vas žalim, ako Vi ne poznajete program jcialističke partije, jer baš u toj tačci mi vrlo čvrsto po od uvek, da najme je dužnost i da se mora iti za poboljšice radničke klase u sadašnjosti. Za nj rad baš ste prije par godina nazivali nas refor-islima i drugim imenima, a danas to zagovarate. Sa-isepita, ko je bio u pravu, mi socialisti, koji./to za-itiramo od uvek, ili vi, koji ste to zabacivali kao ne-otrebno, jer je revolucija na pragu? Prkos svega toga ise stalno govori o izdajstvu i da radništvo oko dru-! i bečke Internacionale samo slušaju i čitaju, što i njihove vodje 'kažu; baš naprotiv — socialisti su ,koji su od uvek bili širokogrudni i hteli druge stra-isaslušati. To je ta pravičnost, u koju komunisti iveruju i za koju kažu, da to ne može ni biti. Kako Jane? Na čemu se onda socialistioka nauka teme-,ikone na pravdi? Mi znamo, da su svi veliki socia-itički uniovi pisali, da pravda mora pobjediti, i da [ putem klasno svesnih boraca može doči do oslo-inijenja izpod najamnog robstva. Vi nas nazivate ilsonovim socialištima. Znam,- što se je htelo kazati ■t, Valj da što smo zagovarali one tačke, koje su It dobre — a smo za to izdajice . . . Ja sam više puta ifiao na članke u vašem Znanju od buržvazije. Tako »primer od LaFolletta, senatora Boraha i Franca, pa idrugih, koji su se odobravali. Ovo ne možete pori-i6, A onda što to znači? Dali to nije bilo jedno te (o, samo što vi ne vidite prašinu na svome kaputu, inatudjem vidite. Po ovoj logiki Vi ste dakle isto, j nas nazivate — izdajnici! Dalje se kaže nešto o »ferenci, i kako su levičari izbačeni, ali nikada ne »žete, radi čega, i dali su oni radili po pravilima tanke ili ne. Stranka ravnala se je po pravilima. tako je bilo kot socialističnih organizacija od uvek. iojeprotiv pravilima, onaj ne može ostati i nadalje >organizaciji. Ovo je u civiliziranom društvu svuda (tako, samo kod divljaka je to drugčije. Diktatura roletariata i masovna akcija tada ni bila u programu Idaiističke stranke. Kako se može dakle tražiti od (iepolitičke organizacije, koja je odgovorna za od-oj mas, da proguta nešto, što nije nikada priznala na ijnačin, kako su počeli to tumačiti komunci? Da su i komunci izbačeni iz stranke nije bila krivda Hill-fiita ili kojeg drugog, nego komuncev samih. Naša iranka je samo predvidjala, kao i drugovi u Jugosla-ijj, kanio može ekstremizam ove vrsti dovesti radnič-liklasu, kao što se je to i pokazalo. Dalje se pita ko je ptepio pokret u Jugoslaviji. Ja velim samo komuni-iiika taktika, naredjena sa strane, kao onaj Zinovi-ji! proglas pred Vukovarski kongres, u kome govori i "podpunoj zrelosti balkanskog proletariata za re-iciju, koju če pomoči nacionalisti i nezadovoljnici." Saravski ,ovakve fraze pale kod mase, koja nevoli da una misli i študira, prijatne su, ali samo ne drže.
Na jednoj sjednici veča u Zagrebu rekao je S. Irkovič, kada se je razpravljalo o jedinstvu sindika-la: "Prije če doči revolucija nego ujedinjenje sindi-hla u Jugoslaviji."
Sa ovim velikim rečima je baš onda postao veliki ulja komunističke partije. I sa demagogiranjem su iili zbilja masu uzase čak što više nego spominje Hadnik", da su dobili 60 mandata, od kojih se je poli obznane velik deo preselio u demokratske i radialne redove. Da, da; i to su vam bili ti vaši revolu-ioneri, koji su največe jezike imali i vikali pred main, da je revolucija ovdje, prem da su drugovi stari Ki, koji su imali izkustva o radničkom pokretu i ijisusav svoj život uložili u borbiN za oslobodjenje radničke klase, upozoravali drugove komuniste na kon-(itsa i na drugim mjestima, šta se može dogoditi sa i taktikom. Ali na žalost bez uspeha. D. veli, kako a oni došli do radničkih domova i imanja. To se no po sebi zna, da su socialiste te domove i podigli, i kili su i u odborima sa podpisima, i po zakonu oni iiaju pravo na to, jer imaju i proletariat za sobom. Sala dolaze nekakvi novo pečeni ili rodjeni "revolucio-nrei", koji nisu ništa priložili za domove pa traže »lakva prava na njih. Kako se to glasi, Deliče? Ako lam prošlost radničkog pokreta u Jugoslaviji nije pata, uzmite u ruke novine i knjige pre rata, pa tete se uveriti, ko ima pravo na imanja socialističkog pokreta. Ako nemate ovih knjiga, ja ču Vam ih do-
staviti. Ko nije slep, taj može znati, kako su bila rad-nička prava nakon komunističkog sloma, u kojeg je dotjeralo vodstvo raznih avanturista, uništena i kako je stalo radništvo bez moči. Pošto su socialisti uvideli dužnost, da dodju na pomoč toj razočaranoj masi, oni su odma počeli raditi na ponovnom organizovanju so-cialistiokih i ekonomskih organizacija, i danas se može videti, tko zbilja radi za radničke poboljšice u Jugoslaviji.
Vi, gospodine Delija govorite o cepanju radničkog pokreta u Francuskoj i Njemačkoj. Ko je kriv ovog cjepenja, gospodine Deliče? Ko je izdavao tada nared-be za pocjepanje radničke klase u čitavom svetu? Za-što ne odgovorite na ova pitanja? Vi nečete, jer se bojite, da bi radništvo o tome saznalo. Ali nije bio to štab treče Internacionale u Moskvi? Gdje se radi dakle na ujedinjenju fronte, i gdje na ^cepanju? Vi ne možete dugo slepiti radništvo sa raznim izgovorima, koji ne valjaju pišivega boba. Prije ili kašnije če doči stvari na dan, i tada čete morati gledati za pasušom.
Najnovije vesti iz francuskih komuriističkih žur-nala vele, da če se naskoro i tam pocepiti njihov front sam, jer jedna frakcija zagovara diktaturu, a druga ne. Oni dakle sami ne znadu, što hoču. U Njemačkoj glasovali su komunisti sa nacionalistoma protiv zakona za zaštitu republike. I "Rothe Fahne", glasilo komunista otvoreno poziva radništvo na oružan usta-nak. Sada, kanio to vodi? Kakvih uspeha može ovo donjeti? Uspehe bajonetima, koji se postavljaju za njihova ledja. Moguče da žele fiaska, koji su se odigrali u Madžarskoj i u Bavarskoj!
Još ima gosp. Delija da kaže nešto o Debsu. "Debs neka umre prije neka dodje u Americi do revolucije" . . . Ja znam da bi vi to volili, ne da umre samo on, nego svi oni koji nešto razumeju o radničkom pokretu i sa kojima nije moguče igrati dečje igre.
Workers Party, veli Delija, neče nikada više pitati za pregovore o ujedinjenju, jer nije iskrenosti. Od kuda ovo, Delija? Kako znate, da neče? Workers party i čitav komunistički pokret nije samo jedan put pitao za saradjivanje sa partijama, koje oni nazivljaju izdajničkim, i ja znam, da če doči do ujedinjenja, ali ne prije dok neču komunci prestati sa njihovom bez-glavnom taktikom i priznati ono, što priznaju sociali-stieke partije u čitavom svetu. Socialistička stranka znači ljudi sa glavama, a ne bez glava; ljudi sa mozgom, a ne ljudilom; i kada komunisti pokažu, da žele biti i oni ljudi, odrasli ljudi — a ne deca, onda tek če se sa vama govoriti kao sa ljudima. — S. B.
Stoodstotni ameriški izdelek.
Distilacija olja iz zimzelena je ena domačih ameriških bistvenih oljnih industrij, zakaj, pravo olje ni producirano izven Združenih držav. Izdelujejo ga iz perja neke rastline, ki raste divja v mnogih delih severne Amerike. — Večji del tega olja pa je distilirane-ga v gorah zapadne Severne Caroline, v vzhodni državi Tennessee, južnozapadni Virginiji in Zapadni Virginiji. Navadno da 100 funtov perja 14 unč olja. To olje je važna sestavina Trinerjevega Antiputrin — ustnega izmivala, posebno v slučajih obolelega dlesna ali zobnega mesa, in jako izdatno čistilo ran, kakortudi Trinerjevega obliža, ki je zanesljivo zdravilo za rev-matizem, nevralgijo, trganje v ledju, mišično utrujenost itd. Vprašajte svojega lekarnarja ali trgovca z zdravili za te pripravke ter nikar ne pozabite vzeti s sabo na dom steklenice Trinerjevega grenkega vina, ki je brezprimerno zdravilo za slabo slast, zaprtje ali druge želodčne nadloge.
SLUŽBO DOBI.
V službo vzamem priletno žensko, ki bi imela v oskrbi dvoje otrok za časa moje odsotnosti. Delam v tvomici in za čas mojih delovnih ur potrebujem nekoga, ki bi pazil na otroke. Plača do dogovoru. Katera bi bila pri volji opravljati ta posel, naj se obrne na ROSIE OBLAK, 706 E. 112th St., Chicago (Pullman), 111.
CENIK KNJIG.
(Za cenik drugih knjig glej zadnjo stran platnic.)
JIMMIE HIGGINS, spisal Upton Sinclair, poslove-venil Ivan Molek, 481 strani, lično vezana v platno SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in žila Književna matica SNPJ., 364 strani, vezana
v platno ..................................
SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot,
128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana......
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani, trije iztisi
skupaj...................................
KAZAKI, (L. Tolstoj), broširana, 308 strani......
POVESTI MAKSIMA GORKEGA, broširana, 210
strani ....................................
TRI POVESTI, (L. Tolstoj), broširana..........
TARAS BULJBA, (N. Gogolj), trdo vezana, 206
strani ....................................
IGRALEC, (F. M. Dostojevskij), broširana, 264 str. ZADNJA KMEČKA VOJSKA, (August Šenoa), broširana, 378 strani...........................
KOBZAR, (Taras Sevčenko), trdo vezana, 288 str. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, (Jakoba Alešovca spisi), trije zvezki, vezani v platno, I. zvezek 85c; II. zvezek $1.00; III. zvezek 75c; vsi trije zvezki
skupaj...................................
JOSIP JURČIČA ZBRANI SPISI, trda vezba, IV. zvezek, $1.00; V. zvezek 75c; VI. zvezek, 85c; vsi trije zvezki skupaj......................
1.00 zalo-
2.00 .65
.10
.75
.75 .35
.70 .60
.75 .85
2.60
2.60
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ.,» vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klal prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem i so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udelei se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje i jatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, pridobivamo novih članov. — Organizator.
di
JAVWAVAWA'AWAVAW.WAVWAVW
Edini
■i Jugislovanski pogrebnik in balzamom
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavlja-nje mrtvaških odrov, imamo urejeno po kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem
šasu.
JOSIP PAVLAK
1814 So. Throop St., Chicago, 111. Telefon Canal 5903. WMWAWWWWWVWWWWWIWW
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialstični dnevnik.
Naročnina: $6.00 za cel« leta, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslgv: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE. WIS.
SEVEROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
bodo Joiovo dot i le uspešno odpornoč kadar uživajo
//
5EVERA5 REGULATOR
1onik
a za zen
ske
Pren^a bolečine, popravi neredne funkcije, porr^a naravi okrepčali oslabele ženske organe in jim povrne normalne razmere.
CENA i 1.2 S
Vprasajle V lekarnah«
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
John Plhak k Co.
1191-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
SLOVENSKA
BANKA
&
70 — 9th Ave., New York City
pošilja denar v stari kra
hitro, zanesljivo in po nizkih cenah,
prodaja vozne listke za
vse važne prekomor-ske linije, in
opravlja vse druge posle,
ki so v zvezi s starim krajem.
Postrežba točna in solidna.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tal. 1475 JOdNSTOWN, Pi