24. številka. Ljubljana, v torek 29. jannvarja 1895. XXVIII. leto. Izhaja vsak dan tvftcr, izimSi nedel;e in praznike, ter velja po poŠti prejemmi za a v s t, r o-oge r s ko dežele za vso leto 15 nld., pol leta 8 kr., če He dvakrat, iti p> -1 kr., <'•' so trikrat uli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frunkirari. — Rokopisi se ne vmtajo. — Uredništvo iti upravništvo je na KongresiietU trpu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Vabilo na naročbo. Nla»no p. n. »ii«lu>lvo uljudnu fabliuo hm aaroebo, »tiaro gospode naročnike pa, k h-!<•) rim bo potekla kimoeui uieueea naročnina, proalmo, «la Jo o |trar«ni eeau ponove, da pi»-*l-l|aaje ne preneha lu da dobe vae številke. ti SLOVENSKI NAROD ti velja M I. | u b IJ a u» k e naroeutke bres po*il|a* n I m na «lum: Vae leto . . . gld. !»•— I £etrt leta . . tcld. H-»0 Pel leta ... „ 0-501 Jeden mrače. M 1-10 Ca po*UJau|e na dom ae računa JO kr. na mener, AO kr. sa Četrt leta. S pošiljanjem po po iti veljat Vae leto . . . gld. I.-*-— I i Vlrt leta . ■ . ald. 4- — Pel leta ... „ m*—| Jeden uienee . N 1-40 WC~ Naročaje ae lahko a vaaklui duevoiu, a h kratu ae mora pomlati tudi naročnina, drugače ae ne oairamu nn dotlcuu naručilo. Upravništvo ^Slovenskega Naroda". Pouk v drugem deželnem jeziku. (Iz ufiiteljskih krogov.) Z govori naših narodnih poslancev v kranjskem deželnem zboru povodom letošnje proračunske debate moiemo biti učitelji v obče zadovoljni, deloma celo hvaležni, zlasti gosp. Iv. Hribarju, ki je tako odkrito pokazal postopanje nekojih okrajnih glavarjev napram učiteljem. Ako je gospod deželni predsednik skušal zagovarjati dotične okrajne glavarje s fr-m, da so le predsedniki okrajnih šolskih svetov, in kot taki po vse zavisni od votantov, kažejo najbolje prošnje za petletnice, katere okrajni glavarji, ako jim dotični učitelj ni po volji, votan-tom niti ne predlože, kako bore malo se zadevni gospodje brigajo za votante. V tem oziru tedaj gospodom poslancem hvalo ! Nikakor pa ne moremo odobravati trditve, da se mi učitelji poteza mo za pouk v drugem deželnem jeziku, ker si radi slabili plač skušamo kaj prislužiti in tako vzdržujemo umetne narejeno potrebo neobligatnega nemškega pouka. Ne mi učitelji, ampak naši predstojniki, gospodje okrajni glavarji in šolski nadzorniki so isti, ki nam ukazujejo nemščino poučevati! Ko jn deželni zbor odtegnil zlo- glasnih 000 gld , vedeli smo učitelji dobro, da se nam ni nadejati nikake nagrade, ali naši predstojniki silili so nas še nadalje poučevati nemščino, obljubujoč nam pri tem nagrade. Pri tom so seveda pili na medvedovo kožo, misleč, da bode deželni zbor dovolil Nemcu Heinu to, kar je odbil Slovencu Winklerju. Ako bi nam bilo le na voljo dano, poučevati nemščino in dobiti za to nagrado, ali pa nasprotno, gotovo bi bili raje izvolili zadnje. Ali „nije šale" nakopati si na glavo jezo g. okrajnega glavarja. Poučevali smo in poučujemo nemščino ne radi nagrade, marveč jedino le vsled pritiska. V tem oziru prosimo naše poslance, naj ga radi vsiljevanja nemščine primejo naša oblastva, a ne nas, ki moramo storiti, kar nam velevajo. Sicer pa, ako bi si hoteli z nemščino kaj prislužiti, prislužimo si lahko brez zloglasnih 600 ali 1000 gld., ker bi nas starici, katerim je do nemškega jezika svojih otrok, sami nagradili in to bolje, nego more Storiti deželni šolski svet s 800 ali tudi s 1000 gld., kajti od tega dohode posamezen učitelj jedva '20 do 30 gld. za celo leto; ako bi zahteval privaten honorar, če tudi lo neznaten, zasluži si to svoto lehko v jednem ali dveh mesecih, Konečno še povemo, da nam pač nikdar ne pride na misel, tožiti svojo roj s t ve no deželo za nagrade, ker dobro vemo, da je ona po svojih pravih zastopnikih izrekla že pred par leti, da za neobligatni nemški pouk nima več denarja. Marveč, ako bi hoteli koga tožiti, tožili bi one, ki so nam ukazali nemščino poučevati, obljubujoč nam nagrade, a so se sedaj vjeli, ker dotičnih prošenj že par let rešiti ne morejo, Deželni zbori. I4riiiii*kl. (VIII seja dne 2 9. j a n u v a r j a 1 8 9 5.) Deželni glavar Oton Detel a otvori sejo ob polu 11. uri. Ko se je prečital in odobril zapisnik zadnje seje, naznani glavar došle peticije, ki se, kakor tudi poročila deželnega odbora: glede ustanovitve okrožnih bolnu- za silo in za izoliranje bolnikov; o napravi kranjskega zavoda za gluhoneme in slepe otroke; o zgradbi nove deželne bolnice in hiralnice in glede nastanitve umobolnih in uravnave zdravniške službe na Studencu — odka-žejo pristojnim odsekom. Posl. Kersnik in tovariši stavijo naslednjo interpelacijo: Tukajšnji dnevnik „Slovenec" od 12. t. m. štev. 10 prinaša v svojem uvodnem članku Peitler-jev predlog, stavljen v državnem zboru, naj se nota-rijat podržavi. Namesto pa, da bi „Slovenec" podal kako stvarno kritiko o notarijatu, porablja on to priliko v to, da na nesposoben in čisto krivičen način udriha po c. kr. notarjih sploh, ter jim očita, da ljudstvo dero, ne, da bi navel kak konkretni slučaj ali kako ime. Primerja jih z advokati vred škodljivim bacilom, katerih se čila in zdrava kmetska narava sama otrese, ter v nekem dopisu od „ Kolpe" in na katerega on v uvodnem članku izrecno opozarja, imenuje ces. kr. notarijate prave pijavke na ljudskem blagostanji. Ako se pomisli, da je notarijat državna naprava in so imajo njegovi funkcijonarji podpisovati h pridevkom: cesarski kraljevi notarji; da je njih stan, ki se tukaj Sploh napada, na postavni podlagi urejen, ter se s tem grdi stan, ki je del državnega pravosodnega organizma; ako se nadalje pomisli, da so notarske pristojbe za zgolj notarske agende postavno natančno določene po tarifu, katerega notar pod disciplinarno kaznijo ne sme prekoračiti, pristojbe iz sodnega komisarjata pa mu odmerjajo c. kr. državna sodišča, ter da je notar pod strogim nadzorstvom, ne samo c. kr. notarske komore, temveč tudi pod predsedništvi c. kr. sodnih dvorov, in se torej budi suni, kakor da bi ti državni organi nastran notarjev ne spolnjevali vestno svojih dolž-nostij ; ako se nadalje pomisli, da „Slovenec" n e bega samo priprostega kmetskoga ljudstva z napačnimi nazori, ampak ga s tem, da navaja zgled, kako se je kmetski stan za Kiharda II. na Angleškem uprl proti advokatom in kako je leta 1513 na Vir ■ temherskem ostal proti doktorjem rimskega prava, poživlja naravnost, k upornosti, in kliče vrh tega svoje stranke društva in km-t^k.- občine na jednako pot; ako se nadalje pomisli, tla se s takim hujska- Tudi oče. (Spisal Guy do Maupassant.) (Dalje.) Vlak ropoče ob peščenem bregu Rlione, potem skozi rumeno planjavo mimo belih vasij in potem *opet po dolgi dolini, katero je v ozadji zapirala vrsta visečih gora. Baron Mordiane, ki se nekega jutra vzbudi v spalnem vozu, ogleduje se melanholično v zrcalu. Žareče južno solnce mu pokaže gube, katerih do sedaj še ni opazil na sebi, znamenje propada, katerega ni opazil pri svitlobi pariških dvoran. Opazuje očesne kotičke, vele trepalnice, gola senca in nagubančeno čelo, Bi misli: — Vraga, nisem samo odcvetel, tndi postaran!" In hrenenenje po pokoji vedno raste z negotovo željo, ki se je budila v njem, in kojega do sedaj ni poznal: zibati unuke na svojih kolenih. Okrog jedne popoludne se ustavi v nekem lan-daverji, kojega si je bil najel v Marseillu pred jedno onih hiš na deželi na jugu, ki stoje na koncn ka- kega drevoreda tako bele, da se blišče in povesijo oko; do8pevši do konca drevoreda misli si smehljaje: „Za vraga, to je pa res čedno!" Na jedenkrat skoči deček mej petim in šestim letom izza grma in obstoji na stezi, opazuje z velikimi, okroglimi očmi tujca. Baron Mordiane stopi k njemu. „Dober dan, moj mali!" Nič odgovora. Tedai se baron sklone k njemu in ga vzame v naročje, da bi ga poljubil; ko pa ga močan duh po čebuli, s katerim je bil deček popolnoma na-pojen, skoraj zaduši, postavi ga hitro zopet na tla in mrmra: „Ah, to je vrtnarjev otrok !a Na to koraka proti stanovanju. Pred vratmi je bila razpeta vrv, kjer se je sušilo perilo: srajce, prtiči, predpasniki in rjuhe, pod oknom pa je bilo v gotovi razdalji privezanih cel kup nogovic kakor klobase v izložbi kakega mesotržca. Baron pokliče. Pokaže se dekla, prava južna dekla: zamazana, nepočessna, da so ji lasje padali po obrazu, na obleki se je pa vsled mnogih madežev komaj še poznala pristna barva. On vpraša: „ Je-li gospod Duchonv doma V" Dekla odgovori: „Vprašate za gospa Dnohonva?" „Da!« „Gotovo, v veliki sobi riše crteže". „Naznanite mu, da želi ž njim govorit gospod Merlin!" Začudeno pravi dekla: „Pojdite sami notri, ako želite govoriti ž njim." Oh jednem zakliče: „Gospod Duchonv, nekdo vas poseti!" Baron vstopi in v veliki, sobi z lesenimi na pol zaprtimi okni opazi instinktivno osebe in stvari ki so se mu zdele precej nečedne. Pri jedni, z različnimi predmeti pokriti mizi je stoje delal mal, plešast mož črte na velik papir. Pretrga delo in napravi dva koraka. Odprt telovnik, nezapete hlače, zavihani rokavi so pričali, da mu je zelo vroče, nosil je z blatom ometane čevlje, priče, da jo pred nekaterimi dnevi deževalo. r Dalje pri h.) njun nastopi naravnost tir socijalistov, ki imajo na BVOJSOl indeksu kot škodljive bacile razun advokatov in rofcarjev tudi Se nekatere, druge .stanove; ako se vse to premisli in slednjič še ozira na to, da ko bi bil „Slovrmec" navel kako konkretne slučaje o nepravilnosti notarskega nradovanja ali imenoval imena tacih notarjev in bi bilo potem mogoče, da bi se bili prizadeti notarji sami branili in si iskali zadoščenja za svojo žaljeno čast. s postavnimi sredstvi, ki jih podaje postava vsakemu zasebniku, kar pa ni mogoče, ako se kakor tukaj napada in žali cel stan, ampak je. država sama dolžna vzeti ga pod BVOJe varstvo (§ 302. kaz. zak.), usojajo se podpisani vprašati: Hoče li visoka o. kr. vladi potrebno ukreniti, da se tako hujskanje in sejanje sovraštva do stanu ces. kr. notarjev v občo in posebe kot ces. kralj, državnih funkeijonarjev v niši deželi za bodoče prepreči ? Kersnik, Svetec, S u k 1 j e , B I e i we i s s, G r a s s e 11 i i Hriba r, M urnik, S c h a t" f e r , A u e r s p e r g , Ta v č ar, S c h w e g e 1 , Klein, Ar k o, Rechbaob, Lenarčič, Višu i kar, W n r z h a oh, L a n g e r, Luc k m a u n, L i c h te rili e r g , A p f a 1 t e r n. Posl. Hribar p roča v imeni finančnega odseka o proračunu gledališkega zaklada za 1. 180"). Skupna potrebščina znaša za 1895. I. 18.532 gld., in sicer za: plačila 1020 gld , vzdrževanje poslopij 87 1 gld., davke in duklade 811 gld., zavarovanje 2175 gld., inventar za oder 800 gld., amortizovanje in obrestovanje posojila 5400 gld., subvencije lOOO gld., različne troske 852 gld. — dočirn znašajo i! o 111 • < i k i skupaj 13.580 gl i. Poročevalec predlaga, naj mm postavi v proračun nanu sto skupila za ložo 11.000 gld. 12.000 gld., ker BS je lani le vsled ueke agitacije v nemi kili krogih manj skupilo. Slovenski aajemovitelji so !o za 17 gld. manj plačali, kakor nemški, dasi je slovenskih predstav manj Zbornica vzprejme predlog brez razprave. Poroča v;! h c on eni, da se povdarja, da bi bdi dohodki večji ako bi bilo prostorov tu galerijsko publiko. Sprožil HS je nasvet, naj se lože v drugem nadstropji odplavijo in premene v galerijo. Ker se te pritožbe ponavlajo, stavil bo lin. odsek primeren nasvet. Te lože so dale le 1000 gld. dohodkov, če se mesto njih napravijo sedeži in stojišča, se bolo dohodki izdal no pomnožiti ('e .se ho to zgodilo, se bodo morda lahko opustili podpori podjetnikoma ker bodo ti dohodki neka kompenzacija. Deieluemu odbora naj so da nalog, te stvari studirati in o njih poročati. (ilede potrebščin predlaga poročevalec, naj se od deželnega odbora predlagana subvencija po o00 gld. „I)ram. društvu" in nemškemu ravnatelju poviša na 1000 gld. vsakemu, ker se je postavilo v proračun večje skupilo za lože. Končno predlaga poročevalec, naj se izredni proračun li"0 gld. za kurjavo postavi mej redne potrebščine in nasvetuje resolucijo, s katero se naroča deželnemu odboru, na| studira, ali bi ne kazalo odpraviti lože v drugem nadstropju in jo nadomestiti s sedišči in stojišči. Vsi predlogi finančnega odseka se vzprejmejo brez debate. Posl. Hribar poroča o prošnji mestne občine kranjsk<» za podporo za zgradbo gimnazijskega poslopja. Dežela pač ni primorana podpirati občino kranjsko zategadelj, ker se je potegovala za ustanovitev gimnazije, a občina je majhna in ne zmore tolike svote. Pobirati jej bo dolgo let izredno do-klado, da povrne posojilo 40.000 gld., a še jej • ■stane lepo svoto pokriti. Proračun znaša 80.000 gld. in lin. odsek predlaga, naj se občini dovoli brez obrestno posojilo v znesku 30.000 gld., katero je obvezana obrestovati in obrestij plačati, kadar bode mestna hranilnica nosila kaj dobička. Predlog se vzprejme brez debate. Posl. Hribar poroča o prošnji župnega urada v Št Juriju pri Sonarji za podporo za popravo Tabora v št. Jurju in nasvetuje, naj ae dovoli znesek, za kateri prosi županstvo, namreč 120 gld. ; za izdatnejšo podporo naj se županstvo obrne na c-n-tralno komisijo za ohranitev zgodovinskih in drugih spomenikov. Predlo;; B6 vzprejme brez. debate. Posl. Hribar poroča o prošnji Vipavske vinarske zadruge za podporo in o prošnji iste zadruge za podporo za napravo tttniue. Zadruga dobila je že podporo od vlade 500 gld. in prosi jt-d-nake podpore od dežele. Predložila je nekak račun, iz katerega se pa nič ne razvidi, kvečjemu, da je svoj denar prav dobro naložila. Zadruga pa zasluži podporo za napravo trtnice. Te dni je predložila tretjo prošnjo, čez to naj se pivide na dnevni red, za napravo trtnice se pa naj dovoli 300 gld. Zbornica vzprejme predlog brez debate. Posl. baron Sch\vegel poroča o prošnji letoviškega društva na Bledu za izbris zastavne pravice za znesek 3000 gld. Poročevalec pojasnjuje slabe razmere društva in priporoča, če se zastavna pravica že ne izbrise, naj se umakne s prvega mesta, da se na to mesto vknjiži drugo posojilo. V imeni tin. odseka nasvetuje, naj se pod gotovimi pogoji prošnji ugodi. Predlog se vzprejme brez debate. Posl. baron Schvvegel poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada za I. 1803. in u proračunu za 1. 1895. V 1. 1893. je bilo vseh dohodkov 16.780 gld. 011/* kr., trolkov pa 1G.019 gld. 851.i kr. Proračun za leto 18!>5 izkazuje dohodkov 0973 gld., troškov pa isto toliko. Govornik omenja svojega lanskega predloga, priporoča, naj dež. odbor nadaljnjo pogajanja z vlado in čim se doseže zagotovilo, da se lanski sklepi izvedejo, naj se dež. odbor takoj loti reorganizacije muzeja. Računski sklep in proračun so odobrita brez debate. Posl. baron S c h w e g e I poroča o prošnji arhivarja A. Koblarj a za zvišanje nagrade in predlaga v zmislu lanskega sklepa in držeč se tedanjih motivov, naj se dovoli redna nagrada 100 g!d. in izredna nagrada 100 gld. Posl. dr. Tavčar se čudi, da se je finančni odsek postavil na tako strogo stališče, donim misli za neko drugo stvar prav po nepotrebnem izdati 100 gld., namreč za list „Argo". Arhivar Koblar zasluži da za svoje dobro in pridno delo dobi vsaj 300 gld., in govornik predlaga, naj se dovoli ta znesek. (Živahni dobro-klici.) Posl. baron S 0 h w e g e 1 pravi, da ima subvencija za „Argo" namen, da se bodo muzejske publikacije objavljale le v mesečnih muzejskih izvest jih. Sklicuje se na lanski sklep in pravi, da ima athivar kot dež. karat precej dobro službo in da je vprašanje, ali kaže dve dež. službi komulirati. Predlog dra. Tavčarja se je odklonil, proti njemu so glasovali nemški in vsi konservativni po-lanci. Tržaški. Kakor smo že javili, bavi! se jo dež. zbor i tržaški v zadnji seji z rezolucijo, s katero se prote-| stoje proti „pačenju" krajevnih imen. Debato je začel vladni zastopnik baron C o n rad. Ni se upiral predloženi resoluciji, ampak pozdravil jo je z veseljem, češ, da se pride do sporazumljenja glede praVOpisja krajevnih imen. Iz govora vladnega zastopnika konstatujemo le njegovo izpoved, da je ministarstvo italijanskemu jeziku vedno dajalo prednost pred drugimi. In to je priznal gospod vladni komisar kar brez ovinkov. Tekom njegovega govora godrnjala je galerija, pazno pa je poslušala in seveda sem in tje burno odobravala dr. V e n e z i a n a , kateri je pobijal vladnega zastopnika. Kulminacija Venezianovih trditev je ta, da so bila krajevna imena okolice ! t ržaške italijanska še p r e d n o s o 8 e naselili Slovani v te kraje. (!) To svojo j trditev dokazoval je na temelju starih listin in svoja izvajanja zabelil s trditvijo, da so v starih časih prihajali v tržaško okolico Slovani le kot roparji. Proti tej iufaimji ni vladni zastopnik zinil niti besede. Ni pa povedal, da so imena v istih listinah latinska, kakor so to bila v navadi v prejšnjih stoletjih. — S pad On i je namignil „bratom" na Goriškem in v Istri, da naj bi i oni sklenili slično resolucijo, kajti tudi v teh dveh pokrajinah so „ pristna" laška krajevna imena silno „popačena". Seveda je zbor VSprejel resolucijo soglasno. Isto tako soglasno vzprejeli so resolucijo, da naj se vodstvo civilnih matic odvzame d u -h o v š č i n i in da naj se izroči upravnim organom občin kot zastopnikom vlade. 0 razpravi glede te resolucije opozoril je poslanec dr. Morpurgo skeptično, kako težko je šlo na Ogersketn z isto stvarjo; do-! dal je še predlog, da naj se v resoluciji uvrsti stavek, ! s katerim se izrecno protestuje proti samovoljnemu ■ pravopisu imen iz politiškib namenov. Tudi ta do-| datek so vzprejeli soglasno. Vladni komisar se tudi tej resoluciji ni upiral, ampak izjavil je le svoje pomisleke, da bi ista dosegla svoj namen. V LJiit»l|nnf, 29. januvarja. Zapis-k isterskih porotnikov. Tržaški „Piccnlo" javita, da je tržaško višjM deželno sodišftn na poziv pravosodnega ministersr.va izreklo glede sestave zapiska porotnikov v Istri, da zraatra to sestavo za popolnoma nezakonito. Nam se ta vest ne vidi verjetna. Minister grof Kalnokv — tako se brzojavlja nekaterim dunajskim listom iz Budimpešte — se pripravlja na odstop. Morda ostanu šs nekaj mesecev na krmilu, gotovo pa je baje, da odstopi, prodno se snideta delegaciji. Program ogerske vlade. Novi ogerski minister notranjih del Dezider Perczel je v Bonvhadu nastopil kot kandidat za državnozborski mandat in pri tej priliki pojasnil vladni program. Ta program soglaša soveda s tistim, kateri je ministerski predsednik razvil v poslanski zbornici, nova je le napoved, da misli vlada že dne 1. septembra t. 1. po-državiti matice. Vodili jih bodo učitelji. Agrarni socijalisti na Ogerske m Po vsem žitoroduem Alfoldu, kjer se je razvil pravi kmetski proletarijat, se širijo socialistične ideje in vsakdo se še spominja male revolucije, katero so kmetski tlelavci lani uprizorili. Te dni se je v Szegodinu zapazilo neko nevarno gibanje. Vsled intenzivne agitacije nekaterih socijahstov je bila nastala neka razburjenost. Policija je agitatorje zaprla, kar je ljudstvo silno razdraždo. Nastali so izgredi in policija je zamogla socijaliste razgnati le s pomočjo busarjev. Novo francosko ministerstvo je v stiski, še prodno se je predstavilo parlamentu. Bivši policijski ravnatelj Andrieux očita IMiotu, da je svetoval neki banki, naj izplača molčarine 30.000 frankov revolveržurnalistu Portaliau. Andrienx je svoj čas spravil v javnost panamsko afere tajnosti, on je tudi prav kakor sedaj Rabota takrat napadel FJoqueta in ga uničil. To obuja misel, da prouzroči tudi novemu ministerstvu vsaj velike neugodnosti, če že nič drugega. Ribot bi rad pridobil javno mnenje za se in zato predlaga splošno amnestijo. Dopisi. e*om1 nago„ 20. januvarja. (Se j eden - k r a t o t r t n i c i n a S I a p u.) Ko je trtnoušna komisija dognala, da je vinograde v katast. občinah St. Vid, Lozice in Podraga trtna ni napala in v prvih dveh občinah tu li večinoma uničila, bavila se je vlada, Itojo je pri nas zastopal tedaj znani vitez Schvvarz, z osnovanjem trtnice Vse intencije trtno-ušne borbe merijo na to, da se najprej v onih občinah najiravijo trtnice ozir. poskusni vinogradi, v kojih BS je trtna uš najprej in najbolj razpasla; doslednost in zdrav razum branita pa napravljati take nasade v občinah, ki še niso okužene. Poleg tega ne sme se puščati iz vida, da je pouk in vzgled temu najbolj potreben, kjer je sila največa, a da je največji nesmisel napravljati trtnice tam, kjer trtne uši še ni, kjer torej ne more koristiti in onega potrebnega živega zanimanja vzbujati. Jaz ne nasprotujem vladi za vsako ceno, niti mi je namen hujskati proti »strokovnjakom", kakor mi g. Kavčič iz Št. Vida nad Vipavo v wSlov. Narodu" z dne 18. t. m. podtiče. nego drage volje priznam, da je imela vlada prvotno namen imenovati druzega voditelja trtnici, ter trtnico osnovati v St. Vidu, v središču okuženih občin, ter da je bil g. Reichel že odbral par njiv na vidnem mestu ob javni cesti ter ob vodi. To je bilo pametno in umestno. Toda kar nakrat je bil gosp. K. imenovan voditeljem trtnice, najelo se je za trtnico neko neumestno in hribovito ter skrito zemljišče v občini Slap, kjer takrat še ni bilo trtne uši in so se ljudje trtnice branili ter proti njenemu osnovanju protestovali. Občina Št. Vid z Losicami je glede vinogcadatva popolnoma [»ropala; trtna uš ni še nikjer tod niti primeroma toliko škode prouzročila kakor v tej občini, in vender ni imel g. K. toliko lokalnega patriotizma, da bi bil deloval za osnovanje trtnice tam, kjer je je vlada nameravala in kjer je bila v vsakem pogledu jedino umestna t. j. v Št. Vidu, ne pa na sedanjem pustem zemljišču na Slapu, ki tako nesrečno leži, da se mora celo potrebna voda dovažati, kar vender menda ni iz gospod irskih nzirov pametno, kakor menda tudi to ne, da se mora g. K. v skoro 1uro oddaljeno trtnico na Slap voziti. Prav nič ne bi torej škodovalo, ko bi g. K. pojasnil provrat, vsled kojega se je osnovala trtnica v občini Slap in ne v St. Vidu! ? — V svojih izvajanjih podtika mi g. K oepoznanje razmer. Vender je tudi še brez mene v Vipavskej dolini obilo inteligentnih inož, ter priprostih kmetov, ki ne potrebujejo, da bi kedo za nje mislil in vladi Potemkinove vasi gradil. In vsi ti inteligentni možje kakor priprosti kmetje so mnenja, koje sem jaz hal vsled njihovega prigovora v svojem dopisu razjasnil. Trditev, da ljudje v St. Vidu, Lozicah itd. navdušeno ameriške vinograde sade, da se celo že plodov svojega truda vesele, da je skrbel on in drugi za pouk, ter sklicevanje na domača ob'astva in posestnike, da je obrekljiva moja trditev, da je g. K. ljudem pogum jemal z izjavo, da nima zaupanja v ameriško trto, da iz vsega tega ne bode nič itd. presega daleč vse meje. Resnica je, da je baš v St. Vidu in na Lozicab — tedaj v domovni občini g. K. — vinogradstvo popolnoma propalo, da ljudje obupani in brez pomoči roke križem drže, da ni o novih nasadih niti govoriti, da se je v pouk ljudstva v dolgih G letih baš in samo ono storilo, kar je g. Kavčič naštel, da so se pa pri tem pouku cele občine v kojih trtna uš hudo razsaja, kar na kratko zanemarile in prezrle, in resnica je tudi to, da je g. K. ljudem pogum jemal, za kar mu morem žive priče imenovati. Pohvalno moramo pač omenjati tu popularnih predavanj g. Pirca pred 6. let ; kar se je pa pozneje storilo, ni skoro vredno, da se omrnja. Ni čudo torej, ako ni uspeha, in ako se čuje obča in javna graja. G. deželni predsednik bar. Hein bil je 1. 1894 na Slapu, ter si ogledal tudi trtnico. Gospodje, ki so bili v njegovem spremstvu, trde, da se je o trtnici nepovoljno izrazil, opazivši, da se polagoma pretvarja v vinograd — g. Kavčič pravi „v poskusni vinograd". Tega mnenja smo tudi Vipavci, ljudje ne potrebujejo vzgledov, marveč cepljenih trt. Sicer zadostuje pa za vzgleden vinograd kakih 1(>00[ ]m prostora; v tem prostoru more se vse pokazati in poskusiti; g. Kavčič je pa že pred leti toliko po-cepil, da se je po njegovem priznanji 10 kvintalov grozdja pridelalo. Od trtnice dobivamo sedaj le kolči; te dobimo za isti denar lehko tudi drugod, kajti trgovina ž njimi se je že toliko razširila, da se ni bati pomanjkanja. Vsled tega nimamo Vipavci od trtnice nikako koristi, kakeršna je danes. Preverjeni smo pa da vlada ni imela takega namena in bode morda venderlo trtnico preosnovala, če tudi jej ni g. Kavčič doslej tega nasvetoval. V ostalem vzdržujemo pa prvi svoj dopis popolnoma ter dostavimo le še, da bi morda stvari ne škodovalo, ko bi se mnenje prvega dopisa uvaževalo, da bi se večinoma cepljene trte vzgajale in prodajale, kar bi troškov, ki bi se pa iz skupila za trte pokrivali, znatno ne povišalo, in bi ne mogli več reči, da zavrže vlada denar, kojega v trtnico potrosi, kakor moramo to sedaj na žalost storiti. — Završevaje sagradimo se pa proti očitanju od strani g. Kavčiča, da mlatimo z nalepim namenom puhle fraze ter vračamo to očitanje neodpečateno. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20, januvarja. — (Deželni zbor kranjski) je imel danes sejo, katero bi mogli imenovati jedno najmirnejših, da se ni onela kratka debata o stvareh, ki so v zvezi z našim muzejem. Dva značilna momenta je pa treba zabeležiti: naši katoliški konservativci so z nemškimi poslanci vred glasovali kakor jeden mož zoper to, da bi se pošteno delo dež. arhivarja g k ura t a Koblarj a tudi pošteno nagradilo, pač pa so v isti družbi glasovali za podporo nemškemu listu „Argo". „Sapienti sat!" — (Državnozborske volitve na Dolenjskem.) Tudi v Metliki je bil volilni shod, ki jo proglasil g. Višnikarja kandidatom. — Iz Krškega smo danes prejeli brzojavko, v kateri nekateri volilci protestujejo zoper to, da bi zvrše-valni odbor narodne stranke proglasil drugega kandidata kakor g. dra. Vojsko. — Vest, da g. grof Margheri kandiduje, je utemeljena. — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes se bode pela v tretjič Verdijeva krasna popularna opera „Trubadur". Potem ne bode predstave do nedelje, kakor smo že omenili, ker hode v petek zvečer glavna skušnja za veliko i» težavno dramo „Jan Vyravau. — („Sokolova" maškarada) bode letos pustno nedeljo in ne, kakor lani, pustni vtorek. Na to opozarjamo narodna društva, katera prirejajo predpustne veselice, ker smo prepričani, da bode „Sokolova" maškarada zaradi originalnega svojega programa „the great atraction4* letošnjega predpusta. — (Občni zbor društva „Pravnik") je bil včeraj v čitalniški dvorani. Iz nagovora načelnika g. dra. Ferjančiča in iz poročil tajnika g. dra. Pirca, blagajnika g. i. Gogole ter revizorja g. dra. Munde odsevalo je vrlo delovanje, odnosno ugodno gmotno stanja društva. Za danes naznanjamo, da je bil izvoljen jednoglasno zopet načelnikom g. dež. sod. svetnik dr. FerjanČič; Ljubljanski odborniki so za bodoče leto gg. dež. sod pristav dr. Babnik, notar Gogol(a,dež. sod. pristav Kavč-ni k, advokat dr. Krišper, advokat dr. Maja-ron, adv. kand. dr. Pire in advokat dr. Supa n; vnanji odborniki pa gg. advokat dr. Hrašovec v Celji, sodnik Leveč v Ložu, in dež. sod. svetnik Tr novec v Trstu. Pregledovalcema računov sta zopet izvoljena gg. notarske zbornice predsednik dr. Zupane in advokat dr. Man d a. — (Predavanje o elektriški razsvetljavi) katero je imel gosp. ravnatelj Ivan Šubic včeraj v Muzealnem društvu, je bilo izborno obiskano. Govornik je v kratkih potezah narisal mejsebojni ; vpliv moj magneti in kovinskimi prevodniki in sli-! kal na podlagi tega razmerja, kako je graditi elek j triške stroje. Pred očmi poslušalcev je sestavil [ model elektriške mašine z jeklenim magnetom (ma-j gneto-elektriški stroj), od te pa je prešel na dina-J mo-elektriške mašine, pri katerih se uporablja tako zvani „dinamo-eiektriški princip". Razložil je bistvo takega stroja, osobito pa pokazal, kako nastanejo elektriški toki v ovojih krog Grammejevega obroča, ki je postal temelj za zgradbo modernih elektriških strojev. Pri tam so poslušalci zvedeli, kaka je razlika mej istomernimi in naeromenjalnimi toki in kako se z jako primitivno pripravo zravna mer menjalnega toka v premočrtni tok. Konečno je govornik skiciral, kako nastane svetloba v žarnicah in kako v ločnih svetilnioatl, kako goni elektriški tok motorje in kako se uporablja na tem polji. Z dinamo-elektri kim strojem je predočil poslušalcem dve lepo goreči žarnici, ločno svetilnieo, elektriški motor in elektriške železnico. Koncem svojega govora pa je v glavnih potezah načrta l moderne elektriške merske jednote : Volt, Ampere in \V.itt, katere pa hoče v prihodnjem predavanji še jeden-krat opisati, ker je sinoči bil čas prekratek za daljši razgovor o tem predmetu, Predavanje je trajalo skoro dve uri ter je bilo Sprejeto z glasno pohvalo. — Prihodnje predavanje bode imel gosp, ravnatelj prve dni prihodnjega tedna. V njem bode opisoval podrobne projekte za razsvetljavo ljubljanskega mesta. — (Kranjci v tujih bolnicah.) Število kranjskih domačincev, ki so bili pretočeno leto ob stro-škiii dežele kranjske zdravljeni v tujih bolnicah, je bilo sicer nekoliko manjše kot prejšnje leto, vendar se je oskrbnih stroškov izplačalo 81.G 14 gld. 01 te svote se je izplačalo Tržaški bolnici 28.812 gold. obema Zagrebškima bolnicama 15 377 gld., bolnici v Brežicah 5018 gld., v Karlovcu 40(J8 gld, v Ueki 4509 gld., v Celovcu 2055 gld., v Gradcu 2097 gl., v Celji 1700 gld., v Koprivnici 1596 gld., v Pulji 1044 gld., v treh Budimpeštanskih bolnicah skupaj 1470 gl., v osem Dunajskih bolnicah skupaj 4070 gl. Ostanek stroškov spada na druge manjše bolnice. — (Posojilnica v Logatcu ) registrovana zadruga z omejenim poroštvom, imela je v 1. 1 ■—>*> 1 dohodkov 100 042 gld. 63 kr., izdatkov 97.295 gld. 64 kr., vkupnega prometa 197.838 gld. 27 kr.; stanje hranilnih uiog koncem leta 1804 bilo je 145.754 gld. 40 kr., a |>o*ojd 151.040 gld. 91 kr. — (Krajni šolski svet v Metliki i je za prihodnjih šest let sestavljen tako-le: Martin l\a-menšek, oskrbnik komende nem. vit. reda, predsednik: Andrej Sest, šolski vodja, podpredsednik; Leopold Gangl, mestni blagajnik, krajni šolski nadzornik; Franjo Dovgan, prost in župnik; Kra njo Staje r, c. kr. notar, in Anton Prosenik, posestnik, udje. — (Narodna čitalnica) v CrnomIji priredi dne 2. febiuvarja Vodnikovo svečanost v prostorih gostilne „Grad". Vzpored, ki je jaku zanimiv, obsega s sijajnim plesom vred deset točk: Tri instrumentalne, tri pevske, slavnostni govor, veseloigro „Mutec" ter izviren dramatičen prizor s petjem. Vstopnina: Za člane-posameznike 30 kr., za obitelj (»0 kr., za neelane-posameznike 50 kr., za obitelj 80 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Zdravstveno stanje.) Legar v Obrhu v Črnomaljskem okraju je prenehal in se n pojavil noben nov slučaj. V Tomaževi vasi so samo še 4 bolniki in utegne tudi tam bolezen skoro ponehati. — (Potovalno predavanje.) Primorski potovalni učitelj g. Fr. G o in buč je nedavno predaval v St. Vidu pri Vipavi o požlahtnovanju trt. Mnogobrojni poslušalci, katerih je bilo okolu 150, so izrekli željo, da bi g. učitelj ob svojem času prišel za več dni v Vipavsko doliuo in pouk tudi s praktičnimi |)Oskusi razširil. — (Sežanska čitalnica) priredi dne 2. febru-varja v hotelu pri „Tr«h kronah" sijajen ples. Vstopnina: Za osebo 1 gld., za družino dveh oseb 1 gld. 50 kr., iz več oseb 2 gld. Začetek ob polu 8. uri zvečer. — (Krvav boj z orožniki) Iz Gorice se poroča, da je v bližnjih Renčali prišlo do krvavega boja z orožniki. Prepovedalo se je bilo namreč streljati s topiči. Orožnikom so se baje razburjeni vaščaui zoperstavljali in sta bila vsled tega dva fanta teško ranjena, dva pa lahko. Ranjence so prenesli v goriško bolnico. — lUbegel kaznjenec.) Iz jetnišnice v Gradiški je pobegnil zaradi goljufije obsojeni kaznjenec Simon Kusa, o katerem doslej ni nobenega sledu. — (Posojilno in konsumno društvo v Bojanu pri Trstu) ima v nedeljo dne 3. febru-varja ob 10. mi dnpoludna svoj občni zbor v dru- I štvonih prostori n. — (Zarad znanih izgredov v Spletu,) ki so se prigodili v Silvestrovi noči, je bilo te dni obsojenih IS Italijanov in 8 Hrvatov na več dnij zapora. Preiskava je d »gnala, da so napad prouzročili Italijani. Obsojeni Hrvatje so vložili proti obsodbi pritožbo. — (Hrvatski Sokol v Zagrebu) priredi dne 4. februvarja v društvenih prostorih sijajen ples. Godba polka nadvojvode Leopolda. Počete k ob 8 uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 gld, 50 kr , za obitelj 3 gld. Vstopnice z numeriranim sedežem na galeriji 2 gld. — (Nove vrste štrajk.) V Prezidu, ki leži blizu kranjske meje, so priredili tamošnji hrvatski trgovci nove vrste štrajk Dogovorili so se vsi, njih 13 na številu, da letos ne bodo prodajali sladkorja in so ta sklep že tudi izvedli, tako da v Prezidu, ki broji skoro 20O hiš, ni dohiti koščeka sladkorja in ga morajo donašatl iz sosedne Kranjske. Povod temu odloku trgovcev je dalo postopanja H u mčne oblasti, ki je lani dogovorjeni davek na sladkor povišalo od 23 gld. na 200 gld., ter razveljavila lanski dogovor. Pri tako visokem davku trgovcem ni moči izdržati konkurence z bližnjo Kranjsko, ki nima davka na sladkor, in so torej raje opustili prodajo sladkorja popolnoma Ponudili so, da plačajo tretjino zahtevane vsote, če se pa to ne vzprejme, ne vemo, kako se bode končal čudni štrajk. * (Oeški „Narodni dom" na Dunaji.) Češki listi prijavljajo poziv, naj se nabirajo doneski, da se zgradi na Dunaji češki „Narodni dom". Ustanovilo se je v to svrho druaUv , da nabira prispevke. V tem domu bi imela češka društva na Dunaju svoje zavetišče Pri znani žilavosti in vztrajnosti češkega naroda ni dvomiti, da se ta namen tudi doseže. * (Visoka starost) V občini Klein v Upniškem okraju na Štajerskem je umrla te dni bivša posestnioa Jožefi BI um, ki je dosegla redko starost 101 lota. Do lanskega leta je bila čvrsta in je opravljala sama vsa hišna dela. * (Novo srbsko gledališče v Novemsadu,^ katero y> dal m svoje .stroške zgraditi znani bogataš v Bački, Lazar Dnngjerskv, se je slovesno blagoslovilo pre Kč'rajštijim. Gle lališče je veljalo 150.000 gld. 1 p** i' Slovenci in Slovenke! ne zabite družbo sv. Cirila in Metodo! 1 Darila. : Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Neima. novan rodoljub g. V. P. iz T. 5 O k r o n. — „.Jurist" daruje 2 kroni za družbo sv. Cirila m Metodi 2 kroni pa za Velikovsko šolo. Skupaj 5 4 kron. — Živila rodoljubna darovalca in njiju nasledniki ! — Knjižnica za mladino. Ustanovila „Zi-veza slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gab raček. Ta knjižnici bo izhajala zadnji dan vsacega meseca v trdo vn zanih snopičih, obsežnih povprečno po 0 pol V njej se bodo priobčevali izvirni spisi, katere je odobril odsek za ocenjevanje mladinskih spisov, in tuli prevode, katere se v drugili narodih mladini posebno priporočajo. Cena: naročnini za 12 snopičev 1 gl d. 80 kr., posamični snopiči 20 kr. Prvi snopič prinaša dve povesti: „Dva brata, na podlagi italijanskega izvirnika spisal Dušan Mladinski" in „Milosrćn i Zorana", nemški spisal Fr. Frisch. prosto poslovenil Janko Leban. Novo knjižnico priporočamo prav toplo. — Jugoslavenska akademija ponuja vse svoje publikacije, rasan Daničicevega „Rječnika" /a polovico cene in kdor t>i kupil celo serijo, temi dovoli še 10°/o popusta od polovične cene, a kdo C bi kupil vse publikacije, celo 2 O''/o popasta Zel • važne tudi za Slovenj so n pr. „M »im.-nonr.a spectantia historiam Slavomm ineridionahum**, katerih 20 zvezkov se ponuja za samih 'Mi gld. 5'.* kr. (mesto dosedanje cene 81 gold. 30 kr.) Kedor s» zanima za akademijine publikacije, naj n> zatnuli te ugodne prilike. — Nove tamburaške partiture. G. Milut n pl. Farkaš v Zagrebu (Gunduhćeva ulic-i (!) je izdal zopet tri nove partiture za tamburaški zb >r, m sicer: „Dunavski valovi", valček, cena l g!d. 30 kr.; „Selsko kolo" (iz Slavonije) 00 kr. ; „Krasni Sarafan". 30 kr. — Gh Alfons Guči, Ht.ud. tehn. v Sisku, je izdal nastopne litografovaue partiture: „Ples satira" i/. „Dubravke*, (>(> kr. ; „P od bakljama", koračnica, 80 kr.; ,S tobom", pesem za brač I. solo s spremljevanjem zbora, 1 gld. 20 kr. Na skladišču ima tudi še nekaj sta-rejih skladb: „Velika fantazija čeških pesmi", 1 gld. 50 kr.; „Pastir i pastirica", 50 kr.; „Dalmatinski šajkaš", 1 gld. 20 kr., „Hrvaticam" in „Tri časi*«, oboje 80 kr. Mnogobrojnim tamburaškim zborom po Slovenskem bodo te nove skladbe gotovo dobro, došle, da pomnože svoj dosedanji repertoir Dunaj 29. januvarja. Uradni list je priobčil danes cesarski patent, s katerim se razpusti dež. zbor i s t e r s k i in se določijo nove volitve na dan 8. f e -b r u v a r j a. Dunaj 29. januvarja. Iz zanesljivega vira rujem, aa Campitellf ne postane več deželni glavar isterski. Dunaj 21). januvarja Ravnateljstvo južne železnice je sklenilo, ustaviti ves promet na progi St. Peter-Reka in tovorni promet na progi Ljubljana Trst in to zaradi žametov. Peterburg 2i), januvarja. Naslednik Gier^ov postane sedanji ruski poslanik v Londonu Staal. Pariz 29. januvarja. Ribot se je včeraj z novim ministerstvom predstavil zbornici, katera je njegovo izjavo glede programa vzela z ogromno večino na znanje in odobrila nasve-tovano amnestijo. Pariz 29. januvarja. Vsled amnestije se vrne Rochefort te dni iz Londona sem. Vojaška oblast je že pred 12 dnevi dala na skrivnem zapreti nekega topničarskega stotnika, na katerega leti sum, da je sokrivec Drevfussov. Pariz 2 0. januvarja. Maršal Canrobert je umrl, star 8b let. Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tež-kntam probavljanje in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,,MnJl-ov SeidliU-pi asek", ker upliva na prelntvljenje trajno in uravnovalno ter ima oltijševalen in topilen učinek. Skatljica velja l gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLb, c in kr. dvorni salagatelj, na DLTNAJI, Ttic.hlauhen 9. V lekarnah na deželi je iireono zahtevati MOlili ov preparat, zaznamovan /. varnostno znamko in podpisom. ii (4—2) Umrli so v Ljubljani: 25. januvarja: Klizabeta Šafran, kuharica, 59 let, Flonjanske ulice At. 20. 26, januvarja: Apolomja Leben. gostija, 75 let, Poljanska cesta št. 66, — Marija Dopfer, diuinikarjeva hči, D let, Kurja vas št. 1. V deželni bolnici: 24. januvarja: Anton Sodnikar, goitafi, 70 let. Meteorologično poročilo. J Ca« opa-Bovanja St an je barometra v mm. Tempa ratu ra Ve troil Neb< Mo-krina v, mm. C 7. zjutraj 728*8 ma. —8-2" C si. szh. obl. 0-4 «». •—1 2, popol. 728 t u. —28 C si. vah. obl. P.zvečer —48' C si. v^h. obl. snega. I i i I Srednja temperatura fv.'J", za 20° nad normalom. LDvLEieijsisa, Toorza dno 29. januvarja 1805. Skupni državni dol« v notah ..... Skupni državni dolg v srebru .... Atrijska zlatu renta....... Avstrijska kronska renta 4...... Ogertka zlata renta 4" u .... Ogeraka kronska renta 4"/, .... AvHtro-ogei-skc bančne delnico .... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark .... ...... 10 frankov..... ..... Itali jmiski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne" 28. januvarja 189; 4',, državne srečke iz I. lHf>4 po 'M>i> gld. Državne srečke iz t. |Hr»4 po [00 fcld.. Dunava rcij. srečke -t" 0 po 100 gld. Zemlj. obč. uvhtr. i1 ,u/0 zlati zast. listi Kreditne hiečkr- po 10<) gld. ... Ljubljanske srečke ...... Rudolfov« srečke po 10 al-ju lekarnarju v Ljubljani. fj4| Lekarna Trnk6czy v Gradci. fc -i a p •h ►s c 7T O-O N ©K ti .S C. tr. glavnt ravoaicljiiTo anlr. trt, žeton, Izrod iz voznega reda voliaTme^a od 3L. olctoTora. 1 © S j>ohtlu,lr,r oaobul vlak v Trhli, Footalial, H»lj»k. Oolovao, Kri.ii/ciiHfliKt«., I,mlini i, 8olilhal, T>unaj. Ob 4. uri 14 min. ;>i>;»tluttni- .....lun vlak v Trbli, Holj*k, Oelovao, Ljubno, čei Selitlml v Huliionrail, L«n na Jeaeru, Ino-tnoat, Broifiiiu, '"urili, Onnavo, Paril, Stoyr, Lino, Clmumlon, laclil Bndojavloo, Plaruj, Marijina vara, Kger, Pranonv« vnra, Karluva vmo, l'r««<', Lipiko, liiiinii vin Amalatten. Ob 7. uri HO min. *v*č**r melani vlak v Novo meato, KoAavJe. Prihod v Iajubljano (ju*, kol.). Od 3. uri đ& min. ijutmf oubnl vlak a Dunaja via Amalatten, Llp-aiju, Praga, Kranutivili varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varovt Plinja, Budejuvlo, Holuuffrada, Linoa, Htejrra, Umnnrlena, Iiohla, Ana, aeaa, Zeli* na Jeaeru, Lend-Gaiteina, Lfjubneira, Oelovoa, Haljaka-Kranaeuafaatr Trbi.a Ob ti. uri ti* min. ajutfnf mriaiii vlak la KoAevja, Novega meata. Oh ti. uri ¥7 min. ttojHttutin« uiebnl vlak a Dunaja vla AmiteUeab LilpaUe, Prago, Franoovlh varov, Karlovih varov, Ktfra, Marijinih varov, Planja, liudajevio, Soluograda, Linoa, Htejrra, Pariaa, Utnavi, Ouriba, Mrnuuii-n, I mi iti natn, /.ella na Jaaeru, Leud-Uaatolna, LJubneajA, Ouluvoa, Lieiiaa, Pontr.l>la, Trblia. Ob 3S. uri :fJ min. j»>intlHitnr metani vlak la Koouvi. , Novniza moala,. Ob <#. Uri 4H min. ;n);>u/K.*Hf rmelmi vlak a Dunaja, l,liil.iii.«», Hnluthalft. Hcllnka, (liilovoa, Vraniauaftute, Pontabla, Trbiaa €Jb O. uri Meftti mvrrfr m«>iaui vlak la Kočevja, Novega Meata. On y. uri H t min. trefr oaehni vlak a Diiunja preko Amatettena tm Ldtlbnega, Heljaaa, Oelovoa, Pontabla, Trbiia. Odhod is LJubljane (dr*, kolj OO 7. uri *3 min. mJtttnO v Kamnik. B it. a OS m jik;>oImi*M(. „ „ - 0. _ HO _ »ffH-^r a , Prihod v Iajubljano (dr*, kol.). Oft O. uri nO min. zjutraj la Kamnikt „ Ml. ■ 1.1 , doftolutln* „ ,, h 0. i. BO n an Staroznana .rfevovimi k urami n.ijlinejse vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, re-petirk, kalenderskih ur in krono grafov, nuj no vej šega v tableaux-urah, urah z njihalom in drugih nrnh. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optični zavod najfinejših nnonal, sčipalcev v zlatu, zlatu-double, niklu itd.; največja i/.liei kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v to stroko spndajufih predmetov pri (1420—31) IN. ltUDHOLZKIl'ju, Pred rotovžein *t. H. Dr. Rose životni balzam je nad 80 let zna.no, preliavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče tor milo ra/.top-Ijajoče (424—40; domaće sredstvo. Velika Hleklenica I •jld., mala 50 kr., po pošli 20 kr. već. Na vseh delili zavoju ine ie moja ta dodana, zakonito varovani varstvena znamka. Zaloge Hkori) v v seli lekarnali Avstro O^rnkr4 Tam se tudi dobi P raško domače zdravilo. To sredstvo pospešuje prav IsbOlDO, kakor svo-dočijo mnogi skušnje, Čistenje. zrnjenje in lcčenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skal Ijiiali po 85 kr. in ^JU«, . „ „ „ a-^^*y> 2o kr l'o posli li kr več. '""^■^^^SBfS^ Na vseh dalih zavoju me • «• *. ■■») ja'.aaaKaf_ 5>. uri do|»olndiie na lici zapuščino v IVfiallli l.nMt-nli vršila. Premičnine se bodo za inventurno ceno izklicale in tudi pod to ceno onemu oddale, kdor bode največ ponudil. Zemljišča in poslopja pa se bodo le za ali nad izklicno ceno oddala. Dražbeni pogoji leže pri tem sodišču ter se bodo pri dražbi objavili. C- kr. okrajno sodišče v Velikih Laščah dne 21. januvarja 1895. (129) Iziliijutelj in odgovorni urednik: Josip No lli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 2980