za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi je moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUK.I
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Ste%>. 27.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 2. julija 1909.
Kdor ne misli svobodno. se ne more boriti za svobodo!
Leto VIII
AGRIKULTUR
Glasilo slovenskih kmetov
v Ameriki.
Poziv na zavedne rojake, dopisovatelje in voditelje ameriških Slovencev.
Z orizom na današnji dopis g. Gajsheka, glej 3. stran, smo za-dfl/o vsestransko pretresali in do zaključka prišli, da kmetijski list za naše rojake Slovence v Ameriki ne bi bil samo velikega pomena, temveč zadostilo bi se silni potrebi, ker dober, vsestransko odgovarjajoč list, kateri bi bil svojemu namenu posvečen, bi bil neprecenljive vrednosti za kmeta-producenta kakor tudi za delaivca-konsumenta. Kmetje se bi združili v produktivno društvo a delavci in sploh slovenski našel niki bi se združili v zadrugo ter kupovali od slovenskih kmetov, to je od slovenskih produktivnih, zadrug, in tako bi bilo vsestransko pomagano. Kmetu ne bi bilo potreba ameriškim oderuškim trustom svoje pridelke za ničnostno ceno prodajati in obratno ne bi bilo treba delavcu kupovati od o-deruškega prekupca, kateri je že tako od trusta izkoriščan, potem preknpec zopet izkorišča kupoval ca, da slednjič je le delavec vsestransko tepen.
Slovensko ljudstvu bi se na ta način osf/obodilo najvažnejšega faktorja, to je: življenskega pogoja. Bilo bi rešeno lopovskih pijavk in brezdelnih parasitov — trustov, kateri sedaj brezsrčno kri in mozek izčrpajo iz življenskih mišic delavca trpina. Korak, velikanski korak za bodočnost bi bil s tem storjen, katerega mora vsaki, naj si bo kdor hoče vpošte vati komur količkaj blagor svoj in svojega bližnjega pri srcu leži.
Rojaki! Vpoštevajte naš namen, kateri je posvečen v vašo dobrobit! Prebudite se že enkrat iz spanja malomarnosti, vrzite od sebe to prokleto nizkotno zavist, s katero le sami sebi in svojemu bratu škodujete! Prevdarite, da ako se bo vašemu bližnjemu, vašemu bratu dobro godilo, gotovo se tudi vam ne bo slabo! In to je moment, kateri mora vse pomiselke odstraniti.
Železnice so danes po Ameriki toliko preprežene, da se vsaka stvar lahko in po ceni na vse kraje razpošilja; tedaj kar se tiče dobave je zelo dobro priskrbljeno. Slovenci so se domalega že povsodi kot kmetje naselili, tako da se že sedaj silno veliko pridela in v par letih smelo trdimo, se bo toliko pridelalo, da bodo Slovenci lahko od rojaka vse za živež potrebne produkte dobivali in s tem bo velikanski socialni prob lem rešen, ne da bi bilo treba premoženje in imetje deliti, kakor to gotovi obersocialistični osli trdijo in zahtevajo.
Agrikulturni list slovenskih kmetov v Ameriki bi imel nalogo podučevati o poljedelstvu in posredovati o razpečavanju agrikulturnih pridelkov.
Agrikulturni list slovenskih kmetov v Ameriki, bi spodbujal in vnemal naše rojake k poljedelstvu ter jih reševal današnjega robstva po tovarnah in rudnikih.
Agrikulturni list slovenskih kmetov v Ameriki, pošiljal naj hi se v razne čitalnice in društva brezplačno v staro domovino, kakor se to godi z “Glas Svobode’’, in tako bi se rojaki v stari domovini podučevali o tukajšnjih razmerah in marsikateri bi se odločil iti v Ameriko a ne kot suženj v smrtonosna podjetja, temveč prišel bi v Ameriko kot svoboden kmet — gospod!
Vidimo druge narode, kateri se trumoma v Ameriko naseljujejo, a naš rojak Slovenec se drži svojega skalovja kot klop (klošč) kravjega vimena, in strada soka namesto da bi živel človeku spodobno.
Tukaj v Ameriki je še silno veliko zemlje, katera bi in bo milijone ljudi pošteno preživljala, samo pridnih rok manjka in te ima naš rojak Slovenec.
I Slovenci so delaivni in podjetni samo voditeljev jim je treba, da ga spodbuja in olupi iz staro veških navad in predsodkov, potem pa gre; začetkoma počasi a vedno hitreje in uspešneje.
Slovenec ljubi svojo rodno zemljo to je res, ali naše. mnenje je, da ta rodna ljubav tiči v tem, ker če ipride kakšen rojak iz pod svoje strehe ter potuje do Trsta že misli da je onkraj sveta. Paro-brodstvo in železnice so dandanes toliko dovršene, da je potovanje iz Evrope v Ameriko ali pa obratno prava zabava. Toraj so predsodki in bojazen pred daljavo potovanja, ničevi.
Agrikulturni list, kot glasilo slovenskih kmetovalcev v Ameriki bi imel tudi nalogo rojake v tem oziru podučevati, da se predsodki odstranijo.
Se ve, začetkoma bo težavno z listom, ker je kmetov še premalo da bi obstoj lista zagotovljen bil, toda prepričani smo, da bodo naši zavedni naročniki na “Glas Svobode’’, tudi agrikulturni list gmotno podpirali, in to temveč ko bo list na način uredovan, da ga bo vsaki rad čital, če tudi ne bo kmetovalec.
Toraj na stran versko in politično nasprotstvo; v tem podjetju moramo biti solidarni, gre se za napredek in dobrobit naših rojaka/ Slovencev.
Izdajalo bi se list za pričetek po enkrat na mesec, kakor hitro se pa vidi da se upravni stroški pokrijejo izhajal bi po dvakrat v mesecu, kar hi zadostovalo.
Med upravne stroške bi pripadala primerna nagrada za strokovne spise, slike itd. Dobiček se ne bi nobeden iskal, ker se ne mora iskati in to zaradi tega ne, ker list bi bil namenjen edino v korist in napredek našim rojakom Slovencem.
Prosimo v prt/i vrsti tem potom gg. W. Brunshmida, Grama, Gajsheka, Frana Pleško in vse druge, kateri se za stvar zanimajo. da blagovolijo svoje mnenje in nasvete na naše uredništvo poslati, da stvar v nadaljni pretres vzamemo, ter da z akcijo nred ko mogoče pričnemo, ker odlašanje bi bilo nezmiselno. “Ce bi” “ali bo šlo” in take premiselke ne poznamo. Odločnost mora veljati!
Tedaj: Živijo, agrikulturno Glasilo slovenskih kmetov v A-meriki!
GLAS SVO&OVE CO.
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.
— Na odredbo naselniškega ko-misartja, se na Ellis Mandu ne sme tmočneja pijača piti, kot — voda. — Oči vidno se mora naseljence, koj v pristanišču na vodeno svobodo ameriško opozoriti.
SVETOVNI PREGLED.
Austrija.
—	Dunaj, 28. junija. Vlada je gospodški zbornici predložila zakon, po katerem se pripadniki islama kot verska družba priporna.
—	Ljubljana, 26. junija. Cesar Pran Josip je iz zasebne blagajne za nemško gledališče v Ljubljani
20.000	kron daroval. Op. ur. Vsaki zamore s svojim imetjem slo-bodno gospodariti, toda da je ta dar naravnost izzivanje 'Slovencev, ne more nihče tajiti.)
Nemčija.
Berolin, 28. junija. Osem ameriških, 50 francoskih in sedem angleških učiteljev podučuje v angleščini in francoščini v pruskih šolah, kot zamenjalni učitelji. O-semi pruskih učiteljev podučuje v ameriških šolah, dva v angleških in 14 v francoskih šolah. Pruske oblasti so s tem zamenj.alnim sistemom zadovoljne.
—	Berolin, 28. junija. Cesar Viljem je nemški delavski borzi, organizacija, katera ima nalogo brezposelnim delavcem, delo priskrbeti, 30.000 mark daroval. Nemški 'kabinet je sklenil tej organizaciji pri prihodnjem proračunu liberalni prispevek dovoliti.
Italija.
Rim, 27. junija. V predpoldan-ski seji poslanske zbornice v sredo,, kateri je soc. podpredsednik •Costa predsedoval je poslanec Morgan izjavil, .da socialisti so odločeni proti posetu ruskega čara demonstrirati, in tudi ako 'bi se interesom Italije škodovalo. “Roke čara,” je govornik nadaljeval, “so sikrvjo svojih, lastnih otrok oskrunjene. Morilcu pa socialisti n e reče j o pod nobenem po-gojeta dobrodošel.” Večina po-slanleov je protestiralo napram razmotrivanjem Morgana, toda predsednik ga ni k redu pozval. Podpredsednik Costa je izjavil, da vsaki poslane ima pravico svoje mnenje povedati.
Tittoni, (minister vnanjih zadev, je ostro grajal Morganovo izvajanje, ter označil kot “nezaslišano”. Ko je Tittoni izjavil, da bo car italijanskega kralja pose til, so socialistični poslanci 'zaklicali da bode ruski car izžvižgan, kakor hitro bo na italijansko zemljo stopil.
Na to je minister vnanjih zadev odgovoril, da se vlada groženj ne ustraši in bo vsako proti čaru naperjeno demonstracije zabranila in če bo sila, z močjo.
Vzlic temu se tolmači, da se bo poset čara, zaradi tega dogodka v 'zbornici zavlekel ali pa docela preprečil, kakor se je to že leta 1903 zgodilo.
Francija.
Pariz, 29. junija. /Stališče katero kardinal Andrieu iz Bordeauxa zavzema, ker se brani da 'bi se pred sodiščem /zaradi kršenja zakona razdvojitve zagovarjal, odobravajo škofi in lajiki. Tudi razni duhovniki bodo kazensko preganjani, ker so vernikom grozili z izobčenjem, ako cerkveno posest pokupijo. Mar. Gieure, škof v Pajmoni, je bil pred sodišče pozvan, ker je oznanjeval samo-ob-selbno (iipso faeto) izobčenje napram skupnim mestinirn svetom1, dobrodelnih dražb itd, kateri bi si kakšno cerkveno imetje na kakšen si bodi način prisvojili. Raz-ven tega jle/ Mgr. Gieure člane svoje škofije oficijelno pozval, da se upro brezverskemu šolskemu pouku.
Rusija.
Odesa, 28. junija. Mestna uprava, katera se sedaj nahaja v rokah reakcijonarcev, je naperila pravdo proti mestnim uradnikom izza leta 1905, katere ohdolžuje da so mestne denarje zlorabljali. Vsako leto je bila večja svota določena da se Vzdržuje specialna milica za obrambo proti antisemi-tičnim izbruhom.
Listu v podporo.
Fr. Čuk 27 e.; SVobodomrelee iz Bingham, Utah, $1 ; Go. Ana Pishcur 50 e. ; Alois Beri ich 25 e.
RAZNE NOVICE.
Zakonski predlog proti tobačnem trustu.
Washington. — Poslane Stanley i'z Kentucky je v kongresu zakonski načrt predložil, s katerim se tobačnemu trustu prepove1, prodajo tobaka in smodk s takozva-nimii kouponi pospeševali. Vsled Stan Hey vega boja proti tobačnim trustu, je le ta v domovini gonjo proti -• ponovni dominaciji Stanleys iza poslanca, pričel.
Prepoved “tritanja”.
'Kakor se je cesto slišalo: “Kaj boste pili?” se v Ibodoče po salonih v Juižni-Daikoti ne bo več slišalo in priljubljeni mož, kateri je cele “tolpe” pri “barah tritov”, bo moral svoje nikelne lepo v žepu obdržati. Obed ve postavodaj-ne hiše “iSwingoat-drzave”, so predlog sprejete, kateri napivanje po salonih prepoveduje. Vsak salonar, kateri bo pustil “tritati” v svojem salonu, je v nevarnosti da zgubi licenco. Prav tako! (Ali pa ne! Op. stavca.)
Pridelanje zlata po vsem svetu v letu 1908.
Po statističnih poročilih se je leta 1908 naj več zlata pridobilo, kar svet pomni. Vredinost 'znaša $490.000.000; v letu 1907 $400,-000.000 in leta 1906 $390.000.000. Gorenja svota $490.000.000 se na razne dežele sledeče razdeli: A-frika $164.000.000, Zdr. države $89.000.000, Australija $73.300,-000, Rusija $21,000.000, Mexiko $18.000.000, Kanada $8.150.000, Indija $13.0001000; in ostanek $21.650.000 ;se razdeli na drage dežele v katerih se zlato pridobiva.
Deset odstotkov povišanje plače.
Sharon, Pa. 1200 delavcev v Sharon Steel HoPp Go. je 'bilo obveščanih, da se jim z 1. julijem plača za deset odstotkov poviša, tedaj, iza toliko kar jim je bilo znižano. Podjetje ne spada v zvezo trusta.
— Pittsburg, Pa. — Jones & Laughlin Steel Co. je svoje delavce — 8000 — obvestila da delajo od 1. junija s .povišano plačo za 10%, kar se jim bo 1. julija izplačalo. Za pripomniti je da je bila kompanija 10. aprila plačo za. 10% iznižala.
Policaji kot tatovi.
Peter Donegan in Edvard She-han sta bila dolgo let čuvaja tuje lastnine in steber družabnega reda ter člana mestne policije, bila sta preskrbljena na javne stroške, kar jie pa našlo značilni konec. Bila sta obtožena tatvine in sodnik Brü'ggemeyer jih je našel krivim ter obsodil vsakega na $25 in stroške. Da je šla tudi “zvezda slave” rakom žvižgat, je samo na sebi umevno.
Da je obsodba toliko milostno izpadla se imata “koliekarja” zahvaliti pomožnemu državnemu pravdniku Clifford Rose, kateri se je za lopove 'zavzel, da se je prvotno nameravana zaporna- v denarno kamzen spremenila. Kazen je dokaj milostna, ako se pomisli da sta policaja kradla, katera sta v njn stavljeno zaupanje zlorabila
'Vzorna tiča sta bila nastavljena, da sta čuvala nitko skladišče pre.d1 tatovi, tedaj ker tatov ni bilo, sta pa sama ogromne /množine blaga odnesla.
Ponarejen denar.
Iz New Yorka se svari pred ponarejenim-bankovcem. Jeden je $10.00 bankovec, na katerem se eita, da je izdan oziroma založen po National' Union Bank of Baltimore, dragi je pa dober falsifikat $10 nationalne note na Germania Bank of San Francisco. Pozor toraj !
JAPONSKI LIST.
Chicago Daily Socialist piše. da so1 tukajšni Japonci ustanovili svoje glasilo zvano “Proletarec”. Urednik mu je T. Takahaši. — List, ki je socialističen j/e pisan- v angleškem in japonskem jieiziku.
(Vpraš. stavca:	Urednik, pa
menda ne mislite s tem našega soseda izza plota?! Čuda bi ne bilo saj sodrg Zavertnik tudi najbrž po japonsko klati.)
“DAS DEUTSCHE CULTUR-VOLK”,
je pomoril 120.000 Afrikancev v teku enega leta.
V Londonu se je nedavno tega obelodanilo konzularno poročilo o situaciji v oemišlkih provincijah v Jožnozapadi) ern delu Afrike, v katerem se navaja, da je nemško “civilizirano” vojaštvo poklalo 120.-OOO domačinov v enem letu, med tem. ko m izgube- na vladini strani izelo neznatne. Poslušajte! V bojih jb bilo ubitih 11 evropejskih in 80 domačih vojakov.
Iz tega raporta se tudi vidi, da se je nemška vlada poslužila naj--nesraminejfceigla, sreidistva za uničenje nstaje. “Kuga in lakota naj rešijo Nemčijo”, ta.ko je bilo -dano ipovelje od 'Zgoraj. In res, on-dotni zapovediniki so prepovedali domačinom pokapati na bojiščih težoča trupla mrtvih domačinov. S časoma se je 'zrak: okužil in ljudstvo je začelo umirati na kužnih boleznih. Kmetje, katere je vojaštvo po “imesar” Weyler — jevem načinu -nagnalo v hribovje-, niso mogli pri najboljši volji obdelati svojih 'Ztimljiišč; posledica tega je bila pomankanje in lakota.
Aber, es ist doch absdheulieh!
SREČNO MESTO.
Leclaire, 111. ima 6000 prebivalcev. Tekom. 18 let njegovega obstoja se ni pripetilo, da bi se vršila tam samo ena sodnijška o-bravnava, nohten občan ni bil 'zaprt za kak prestopek; v tem mestecu niso še .nikoli imeli straiža-jev ali kakih policajev; nimajo nobenega župana im tudi ne mestnih očetov; -kar je pa še -najbolj očipadho je fakt, da -mesto nima nobenih sirot, batiere bi moralo preživljati in hraniti na mestne stroške. Kaka blaginja! . . .
Večina meščanov ima lastne hiše, prodajalne itd. Imajo tepe parke, otročje vrteče, šole in razna javna zabavišča. Bede v tem mestu -ne poznajo. V tem mestu, ki je samo nekaj milj stran od St. Louisa je velika jeklena tovarna, katero lasti N. O. Nelson, v kateri ljudstvo še precej dobro zasluži
To mesto, kakor nek časopis o-pišuje je prava -preetpodoba soci-jalistične vlade. Isto nam pa tudi jasno kaže, ikaddet male vrednosti je policija in vsa humlbuška sodnija z so.diniki- vred, v mestih kjer žiive ljudje, katerim se je dalo vsaj mala priložnost .za- pošteno življenje, katerim se plačuje vsaj nekoliko pošteno za njihovo delo.
iSedaj pa poglejmo zločinske rekorde dragih mest iste velikosti. V prvi vrsti bomo našli, da v teh mestecih je po eden ali dva policajev, imajo policijski magistrat, žulpane, mestne očete in graftarje vsakojake politične ¡baze. Potem bodemo naleteli na ljudi, ki se bodejo pritoževali radi slabe plače in velikih 'davkov in mestnih doklad;, na v-se zadnje pa pridemo na mladež, .ki -ni imela prilike dobiti vsaj prepotrebne šolske vzgoje in iki se suje po ulicah kakor neumna 'žvinčat. Parkov se menda tam ne dobi, šole so slabo obiskovane, ker otroci namesto da bi obiskovali šolo, morajo -delati v tovarni ali predilnici ali pa v radokopu. In kaj naj pričakujemo od take mladine? Večina -zaide na slabo pot, postará jo zločinci, delajo ¡preglavico sebi, sorodnikom in cehi dražbi. Vse to zlo pa izhaja večina iz tega, ker krušni očetje sami ne zaslužijo dovolj, da ibi svoje otroke lahko dostojno izobrazil-i in jim dali vsaj prvi podstav olikanosti.
Mestece Leclaire, pa nam' je dober dokaz, da se da tudi človeška navada oziroma narava predrugačiti. Seveda, dobe se slučaji, da se narava ne da predrugačiti, am. pak človeška početja se ya dajo tako obl a žiti ali pa pobujšati, kakor že sosedne okoliščine n-aneso. N. pr. človek, ki je vdan pijančevanju in igranju, pride mod dostojne ljudi, se/ bo odvadil teh slabih lastnosti oziroma se jih ho vzdržal, nasprotno pa se dober človek v slabi*, dražbi kaj rad1 “pohUdiči”.	_
PRVA KONVENCIJA S. N. P.
ZVEZE.
I	______
Glavni o/dlbor 'S. N. P. Zveze v Chicago je pri svoji seji z dne 30. junija t. 1. odločil 'dan prv-ei konvencije, 'ki. se ima pričeti s 26. julijem t. 1. to je na pondsljek.
Do sedaj je prijavilo enajst(ll) društev svoje delegate. Ostala društva se pa vljudno na prosijo, da takoj prijavijo imena izvoljenih delegatov spodaj podpisanemu. Imena delegatov, ki pridejo na konvencijo bodo priobčena v prih. številki Glas /Svobode. Tudi draga .poročila, nasveti itd', pridejo na vrsto v prih. i-zdaji lista. Društva /pripravite se!
Z bratrskim pozdravom Jos. Ivanšek, glavni tajnik, 1517 So. 43rd ave.,, Chicago.
Zmaga stavke.
Pittsiburg, Pa. 28. junija. Ob pol edennajsti uri' ponoči je /bilo oficijelno razglašeno, da je štrajk pouličnih 'železničarjev po dve-dnevni stavki poravnan in da jutri zjutraj vslužbemci zopet službo nastopijo. Tozadevna pogodba se jiti od delodajalcev in vodij vslužbeneev v zasebni sobi župana Magee podpisala. Župan se je celi dan trudil v dosego sporazu-mlje-nja, toda še zvečer ob 6. uri je vse kazalo, da se kakšno spora-zuimljenje ne bo doseglo. Delodajalci so bili trdovratni. Komečn.0 je 'župan na večer ob 9. uri zopet ohedve stranki na sestanek pozval1, kjer se je odločno izjavil, da ako se delodajalci ne udajo, jim bo mesto porab,o cest prepovedia-lo. To je takoj pomagalo in zmaga Je bila dobljena.
Železničarji so veselja nad1 ■zmago vriskali.
Zopet najdeni milijoni v Yildič Kiosku.
Carigrad. — Bogat zaklad v zlatu in v vrednostnih papirjih, katerega je bil strmoglavljeni sultan Abdul' Ham id v Yildič Kup šku sik rji, se je zoioet našel. V vsemu se je našlo $2.440.000, kateri denar se je nemudoma v otomansko banko oddalo. Ako si bo nova vlada najdeni zaklad prisvojila, še ni1 gotovo:
Rojaki pozor!
Rojake, ki se ižele naseliti na farme, opozarjamo na F. Gramov oglas.	Upr. Glas Svobode.
ŽENITNA PONUDBA.
(Mladenič 25 let se želi seznaniti s ¡mladenko 18 do 23 let, ki ima .nekoliko izobrazbe in je zmožna saj deloma angleščine. Samo resne nonudbe s sliko vred se v ozir jemljejo. Na zahtevanje ste pisma in slike vrnejo.
Pisma je nasloviti,:	“B. 158”
Glas Svobde Co, 597 W. 20th St. Chicago, 111.	26-25-28.
ŽENITNA PONUDBA.
50 let star vdovec, M ima lastno hišo se želi seznaniti ,s vdovo, v starosti od 40 de 50 let, brez o-trok in ki ima nekaj premoženja. Na narodnost se ne ozira. Pisma s slikami vred ¡se naj naslove na: M. Mlakar, L. Box 158, Staunton, 111.	26—27.
Rojaki, priporočajte “Glas Svo bode”. —
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ................ 50	kron,
za	$ 20.55 .............. 100	kron,
za	$ 41.10 ............... 200	kron,
za	$ 102.75 ............... 500	kron,
za	$ 205.00 .............. 1000	kron,
za	$1020.00 ............. 5000	kron
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske r® Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
81 Cortland St,, New York 6104 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Ohio

m*




—vax^vijvví'vir^s—^xy\)
Strahovalci dveh kron

_xv
ZGODOVINSKA POVEST.
Spisal FRANJO LIPIČ
DRUGI DEL.
XXXVI.
Zdaj je (bila Nikozija porušena,
toetaeiška posadka poklana in sko-ro vse vojne ladje turiške so zapustile pristan. Laidislav Gjačič se je tega silno razveselil in svojega veselja mi prikrival. Upal, jiti da. se ,piratje vsaj nekaterih turških ladij poliaste in da napravijo bogat plein, ne da bi morali bojevati posebno nevaren boj. Zaradi1 tega je neprestano nagovarjal Križana, naj' se vrneta na Gj>a-čičevo ladjo.
—	S spretnim manevrom naredimo med 'turškimi ladjami veliko ¡zmešnjavo. Trtlha je le eno našo ladjo zapeljati v pristan in jo užgati. Tluršlke ladje bodo be-ižale pred ognjem in se razkropile na .vse strani. Naše ladje jih napadejo vsako posamezno in narode velikanski plen.
Kržan pa s tenu ni bil nič prat izadovoljnni.
—	To se ne ujema popolnoma e ¡našim dogovorom. Beneški republiki ni nič pomagano s tem, da odvzamete Turkom nekaj plena. Dogovorili smo se vendar, da napadete turško vojino brodovje, ki je zdaj gotovo v Fiamagusti. če pride nocoj do boja, bo Piali-paša obveščan o naših namenili 1.1 pozoren iin v tem slučaju ne opra-v ite ničesar več proti njemu.
Gjačič je dobro uvideval, da ima Kržan iprav, toda njemu je bilo zdaj malo mar za sklenjeni dogovor in še manj za boj s turškimi bojnimi ladjami, mikal ga je le bogati plen.
—	Čas ¡beži, jie rekel osorno in vsaika ¡minuta, ki jo potratimo, je izgubljena. Moj oče čaka, da začne z bojem, če ne napademo turških ladij še muco j, nam jutri lahko utečejo in odneso bogati plen. Ne, ta plen imora biti naš!
—	Jaz pa pravim;, da se to ne sme zgoditi, dokler niste napadli turškega vojnega broidovja. Vaš oče in Vi ste dali besedo, da izpolnite Sklenjeni dogovor in jaz moram zahtevati, da držite te besedo.
Kržanov ostri opomin je razdražil Gjalčiča tako, da je potegnil meč iz inio&nicie in zavpil nad Kržanom:
—	Brigajo mene' ti dogovori! Svoboden pirat sem in storim, kar hočem. Naj isi beneška republika pomaga, kakor ve in zna — plen, ki so ga napravili Turki, mora biti nocoj še naš.
Tudi Križan je bil vzel svoj meč v .roko. Ni se čudil pohlepnosti Ladislavovi. Kajti plen, ki so ga Turki napravili v Nikoziji, je 'bil vreden mnogo milijonov. A odločen ja bil, da onemogoči napad piratov na te turške ladje za vsako ceno. Vedel je, da se ¡piratje po vsaki bitki raaguibe v svoja skrivališča in se umaknejo zasledovalcem in vedel j>e, da bi piratje, če bi dobili kak plen, gotovo ne šli na boj zoper brodovje Piali-paše. Zato je hotel če treba z mečem preprečiti, da bi Ladislav obvestil zunaj na morju čakajočega kralja Gjalčiča, ida je Nikozija porušena in da, prelomi,vši svojo besedo, lahlko napravi o-gromen plen.
Z meči v rokah so si stali Kržan in Ladislav, Tomo in pirat-mornar nasproti, pripravljeni, da se spopadejo vsaik hip. Toda do boja ni prišlo. Naenkrat je zastrmelo med turškimi ladjami, dvignil! is®' je plamen ki je segal nebu pod oblake in razsvetli razvaline dnevnojasno in koj potem je počilo tako strahovito, da se je stresla zemlja in je morje zagnalo visoke valove.
Zgodila, se je eksplozija na ladt ji imenovani “iSuitanjja’’, na kateri je bilo nad sto deklet, namenjenih za ¡harem1 turškega sultana. Ladja je ¡zletela v zrak, zašumelo je morje in plamen se je razširil od ladje d.o ladije tako, da je naenkrat gorelo sknro vse turško brodovje.
Zgodovinsko je dognano, da je bila med dekleti, namenjenimi za sultanov harem, tudi hči beneškega 'kapetana z imenom Arnalda, ki je uižlgala smodnik na ladij« in pognala ladjo v zrak. Preprosto pripoveduje hnmtska pesem,:
„• Od Amaldie lipote divojike
Koija hiše cartu darovana
I još s njome tri sta divojaka:
U navi je barut upalila
Sultaniju v laguni dignnla,
iSve izgori, nitko »a uteče,
ISanm sebi lipu slavu steče.
Plamen je divjal po 'ladij,ah in krik in vik je donel daleč na o-krog. Vse se je trlo na krovih, vsak je skušal, da si reši življenje in le nerado se je vojaštvo pokoravalo ukazu, da miora ogtinj gasiti. Križan je stal v senci velikega 'zidu in trepetaje gledal ta prizor. Od ladje do ladje je hitel njegov pogled in obstal na krovu, kijer so vojaki z biči odganjali s krova veliko število kričečih mladih žensk. Naenkrat -ja planil izza vogala, z žlerečimi očmi je gledal obraz, tki ga je zagledal med otepajočimi ženskami ;in ipozaibivši na vse, izakričal ves iz sebe:
—	Vojvodinja Aisumta — vojvodinja Asunta!
Kržan je plezaj e in skakaj e čez razvaline hi,tol proti pristanu in ni se zavedal, da mn je smrt gotova, če ga ugledajo turški vojaki. Na srečo je bil Tomo preuidar-nejši. Zapodil se je za svojim gospodarjem in ga srečno došel in ustavil.
—	Milostm gospod, za ta mesec še nisem dobil svoje plače,, je rekel Torno z očitajočim glasom. Če že hočete po vsi sili, da Vas Turki obesijo, zakoljejo ali v o-genj vržejo, vsaj mene poprej od-škodite.
Križanu je šele sedaj, prišlo na misel, kalko nerodno je bilo njegovo ravnanje, kako bi sebe in morda tudi Asmnto spravil v nesrečo, če bi bil izvršil svoj namen.
—	Hvala ti, Tom,o, da si me o-nozoril, je rekel Kržan, in da ne boš v strahu iza svojo plačo, ti dam kar tukaj cekin. In zdaj mi svetuj, kako bi sti približal ladji, na kateri je vojvodinja Asunta.
—	To je vendar kaj preprosto, jie menil Torno. Povlejte okrog sebe. ,Vse polno ubiti,k turških vojakov leži tod okoli. Obleciva se kot turška vojaka.
—	To je d'obra misel. Tomo, tako dobra, da dobiš zanjo poseibe ¡on tolar.
Kržan in 'Torno sta slekla dva turška mrliča in oblekla njiju o-bleke. Zdaj sta bila vsaj v toliko varna, da Ibi ju Turki na prvi pogled ne spoznali 'kot sovražnika. Kot turška vojaka sta se že mogla uipati na obrežje.
INa Gjačiča se Kržan ni domislil. 'Zdaj mu je le rojilo po glavi, kako Ibi vojvodinjo Asunto rešil s tulrške ladje. Sto načrtov mu je ¡orišlo na misel, a v trenotku, ko so se rodili, jo že tudi spoznal, da so neizvedljivi. Ko je prišel do olbrejžija, je pač prav iz -bližine videl vojvodinjo Asuinto, a kaj naj ¡stori, tega ni vedel.
GjačilS j,e bil dobro slišal vzklik, ki je ušel Kržanu, ko je iz daljave zagledal vojvodinjo A-suratiO in je tudi hitel za Kržanom in za Tomom, a spotoma si je» premislili Poslal je mornarja, ki mu je sledil, nazaj in mu naročil, naj takoj obvesti kralia Gjačiča o razmerah v pristanu in mu sporoči .nujni nasvet, naj piratje takoj naskočilo turiške ■ ladje, in sicer še v pristanu. Sam Gjačič pa je ostal na kopnem. Da je Kržan videl njegovo ženo, o tem ni dvomil, saj je bil sam Kržanu povedal zgodovino svoje' poroke, la presenetilo ga je, da pozna Kržan Asiunto.
Skrivajoč se za zidovi se je Gjačič ¡bližal obrežju in kmallu se imu je .posrečilo, ¡spoznati na ladji medi drugimi ženskami vojvodinjo Asunto. Ogenj divje radosti je zažarel v njegovih očeh, ko se je prepričal, da je našel svojo ženo, ki jo je iiskal mesece in mesece no viseh otokih in mestih irn kateri do tega dlne ni mogel priti na sled
—	Zdaj bodeva obračunala, o-šabna vojvodinja, »e je rotil. Ker ti je bil kraljevič Ladislav preslab iza moža, ti bodo pa zdaj dobri pirati« kot ljubimci.
¡Gjačič je s svojega skrivališča zapazil tudi diva turška vojaka, ki sta se potikala po obrežju in zdaj premikala kake sode, zdaj si dajala kak drug posel. Zazdela sta se mlu takoj sumljiva, kajti vsi turški vojaki’ so se 'bavili z gašenjem ognja, a spoznal ju je šele, ko sta privalila več sodov na
obrežje in ju ¡zavalila v morje. Zdaj je oigenj metal svoi svit na njju in pri tej strašni luči jima je videl v obraiz-.
—	Kaj neki nameravata, se je Vprašal Ladislav, in z najvočio pozornostjo opazoval Križanovo in Tomovo početje. Toda dolgo ni imel Gjačič te zabave. Kržan in Tomo sta mu naenkrat izginila izpred oči, kakor bi se bila udrla v zemljo. Izkušeni pirat je seveda hitro uganil, ¡da sta Kržan in Tomo navrtala nekaj sodov, ki jih Turki še niso naložili na ladje, in, ko je vino odteklo, sta jih spustila v-morje ter siei na njih bližala ladji, na kateri je bila vojvodinja Asunta.
Gjačič je bil uganil resnico. Kržan in Tomo sta na nekaj sodih, ki sta jih bila priveizala enega ob-drugega poskušala doseči ladjo, na kateri je bila vojvodinja. Seveda sita morala napraviti velik ovinek in se previdno skrivati, zakaj če bi ju ¡bili Turki zapazili, bi bilo hitro konec njilju vožnje. Gjačič je smehljaje čakal na odločitev, miislelč, če reši Asunto Križan, mu jo Vzamem, na kopnem;, če ne, jo rešiim sam, čim pride moj oče s svojo armado.
Pot, po kateri sta brodila Kržan in Tomo, je Ib i la tako nevarna, da se jei 'Torno začel spominjati matere 'božje trsatske in ji obetati različne vsakokratnim njegovim' okoliščinam primerne sveče. Čim bolj sta se s Kržanom bližala ¡gorečim ladjam,tem več je bilo teh obljubljenih sveč in tudi debelile so se čudovito hitro. Naposled so se zedinile v eno samo, ki naj bi bila tako ¡visoka in debela, ‘kakor niajvečji jambor največje ¡turiške galere.
Nevarnost je bila res velika. Kržan in Tomo sta se morala prerivati med gorečimi ladjami, kjer ni 'bilo nobenega skrivališča. V svitu mbgočnih plamen, so turški vojaki seveda kmalu zapazili sode, na katerih sta se vozila Kržan in Tomo. Tudi so se kmalu oglasili turški oficirji in jima klicali različne ukaize, a ker nista ne Kržan, ne Tomo umela turškega jezika, in se torej nista ravnala po tnh ukazih niti kaj odgovarjala, sta; postala sumljiva vzlic t emu,'da sta bila preoblečena kot turška voiaka.
—	¡Skočiva v vodo in plavajva pod vodo, je dejal Kržan, ko je videl, da se pripravljajo vojaki ju prijeti in izvršila sta svoj namen- kar drug za drugim. Cula ista še, da je počilo nekaj pušk in ‘da so krogle udarile poleg njiju v morje, a utekla sta srečno teij nevarnosti.
Zdaj in zdaj sta dvignila glavi izpod vode, da 'zajameta sape 'n vidita, kaj, se godi, Zapaizila sta, da so vojaki iz ladje, na kateri je bil ogenj 'že potgašen, spustili čolnič ¡v morje in se pripravili, jima slediti.
—	Olstani pri sodih in počakaj me, je ukaizal Kržan svojemu slugi in izginil pod vodo. Plaval je tik do ladje. Tam je dvignil glavo in zagledal čoln z vojaki, ki m veslal proti ¡sodom. Hitro se je zopet skril v morje. Cim. je došei čoln, se ga je oprijel na strani in ga srečno prevrnil. Vojaki, ki niso bili pripravi j eni na tako presenečenje, so popadli v morje, Kržan pa je bežal k Tomi, zapeljal sode med druge ladje iu se tako vsaj za nekaj časa rešil svojih preganjalcev.
Zdaj sta prišla Kržan in Tomo do ladje, na kateri je bila vojvodinja Asunta in zagledala sta strahovit priizor. Ladja je bila vsa v ognju. Goreli so jamibori in tudi kajute na krovu. Na zadnjem koncu ladje so bale stisnjene po-ropane deklice, ki so obupno kričale, jokale in klicale boga in ljudi na pomoč. Nihče se ni zmenil zanje, tudi vojaki ne več, zakaj vnel se je bil boj med vojaki in mieid ,sužnji, ki so bili priklenjeni na galero. Ti jetniki in sužnji, boječ se smrti v ognju, so se bili spuh.tali. Poskušali -s<V se osvoboditi in kakor besni tolkli z noži iu z drugimi orodji na vojake. Kri je tekla in tu in tam se je kdo s strašnim ‘krikom zgrudil na tla.
Z enim sainiim pogledom je spo-'zrial Križan položaj. Zasukal je sode k zadinjemu 'koncu ladje in po močili verigi, ki je držala sidro, splelzal na 'krov. Nihče ga ni 'zapazil in ko je bil na krovu, se ni niihče izanj Zmenil. Preril se je med1, ženskami ,do mesta, kjer je stala vojvodinja Asunta, vsa bleda in upadla, kakor bi vsak tre-notek pričakovala smrti. Ko jo je Kržan rahlo prijeli za roko, tega
niti zapazila ni, gledala je kakor zamaknjena na plamen na spodnjem koncu ladje.
—	Vojvodinja Asunta . . .
V	Ihipiu, ko je čula svoje ime, se je zganila in se ozrla.
'Pred njo je stal Kržan. Vsa je zatrepetala in v brezmejnem začudenju.1 zrla Kržanu v lice. Je-li ga je spoznala? Ustne njene so se gibale, ali nobene besede ni ibilo slišati Samo njena roka se ja oprijela Kržamove roke tako krčevito, kakor bi je ne hotela nikdar več izpustiti.
—	‘Vojlvodinja Asunta .... kaj me ne poznate? je šepetaj e vprašal. Jaz sem pri vas, Andrej Kržan.
V	Asuntinih očeh se je zasvetilo. Oklenila se je Kržana in dihnila :
—	Andrej, reši me ....
—	Molčite 1 'Stopite na konec laidjie;, kijier je veriga, ki idržii sidro. Tam me počakajte.
Kržan se je hitro ločil od Asun-te, Ida bi ne obrnil nase pozornosti vojaštva in plakajočih ižomsk. Napravil je mal ovinek in našel pri velikih zabojih, ki so bili na zadnjem koncu krova nagroma-deni, primerno vrv. Ko je prispel do verige, je vrv privezal Asunti okrog pasa. Čez trenotek je Asunto dvignil čez ograjo ladje in jo slpuslti! v imorje, ikjur jo je sprejel Torno in jo posadil na sode. Vse to se je izvršilo tako hitro, da ni nihče izmed vojakov tega zapazil. Pač pa so to videle nekatere ženske in kničaje silile v Kržana, ■proseč ga rešitve. Kržanu je bilo pač težko pri srcu, a ker pomagati ni mogel, je vsaj obljubil, da pride, in se po verigi splazil za Asunto.
Kržan in Tomo sta napela vse moči, ¡da bi svoj iz sodov sestavljeni splav čim prej spravila na obrežje. Ker so1 stale turške ladjici vsporedno druga ob drugi in se Kržan ni upal peljati Asunto med njimi na kraj, saj bi jo s tem izpostavili veliki nevarnosti, je veslal najprej iz pristana ven in napravil ovinek, da bi se izkrcal zunaj ozemlja porušene Nikozije.
Še se je primitivni ^plav zibal na valovih, ko so v daljavi naenkrat začeli pokati topovi in so kroglje zaižlvižgale v zraku.
—	Piratje gredo, je strahoma zaklical Kržan, hitro na breg, drugače nalete na nas in nas ujemo ali pomore1.
Z nadčloveškimi silami sta Kržan in Tomo zasukala splav proti bregu i'n z nadčloveškimi silami sita ga kljubuje valovom pripravila toliko v stran, da so se ognili piratom,.
Drugič so zagrmeli na morju topovi in Zdaj so se prikazale piratske ladje. Imele so vsa jadra razpeta in švignile so kot bUšk čez valove in mimo Krža,novega Splava ¡proti pristanu, kjer so bili streli vzbudili največjo zmešnjavo.
—	Rešeni ste, vojvodinja Asunta, je zavzdihnil Kržan, ko je na smrt izmučen izpustil veslo ter podal Asunti roko, da ji pomaga na kopno, dočito je Tomo za vsak slučaj pričvrstil splav na obrežje.
Med divjim streljanjem,, ki se je zdaj začelo v pristanu in ki je bilo tako močno, da je Asunta pri vsakem strelu zatrepetala, pač ni bilo časa za razgovore in pojasnila. Držeč se za roke sta gledala Alsunta in Kržan na strahoviti -boj. ki se je bil vnel v pristanu.
Piratje so ‘bili s svojimi ladjami zaprli izhod iiz pristana in streljali neprenehoma iz topov na turške ladje. Česar ni bil mogel storiti ogenj, to so zdaj opravile piratske ladje. Topovi so grmeli in ker je ibdla razdalja majhna, je zadela vsaka kroglja. čei je priletela na krov, je pobijala ljudi, podirala jambore in 'razdevala kajute, če je zadela v ladje, jih je ranila. da so odletavali celi kosi in zazijale odprtine, skozi katere je vdirala voda v ladje. Tulenjei presenečenega vojaštva je pretresalo ozračje, kajti vsakdo je 'bil prepričan, da je beneška mornarica napadla turške ladje.
iSeveda je- trajala zmešnjava le malo časa. Zadonele so kanalu trombe, turški topovi so začeli odgovarjati (piratskim, rožljale so verige, sužnji, priklenjeni na galere, so zastavili vesla in kmalu so se začele ladje pomikati iz pristana.
Ostale so lei tiste ladje, ki jih je bil ogenj tako poškodoval, da se niso mogle ganiti z mesta. Te ladje pa je vojaštvo zapustilo in šlo na breg, ida se tam ustavi pri-
čakovamemu izkrcanju beneškega vojaštva.
Tam oto koncu pristana je prišlo do bitke. Piratske ladje so obkolile vsako posamično turško ladjo teir jo naskakovale toliko časa, da so jo primorale ločiti se od drugih. Za vsako ladjo je ibil poseiben boj, ljut in neizprosen boj na življenje in na smrt. Z breizprimernhn pogumom so se piratje lotili1 svojih sovražnikov, tu z uSpehom, tam- brez uspeha. Po desetkrat so turški vojaki pobili predrzne pirate, ki so se bili po vrveh splazili na nji,h krov, a naposled so podlegli.
Kralj Gjačič je bil povsod prvi. Po strahovitem' boju je končno zavzel naj.večjo turško ladjo in zdaj so se piratje kakor besni tigri vrgli na turško vojaštvo in ^sc do zadnjega poklali.
Ko se je zdanilo, je boj ponehal. Piratje sei niso radi bojevali po (dnevi.
Zavzeli so bili' šest turških ladij1, med njimi tudi ladjo, na kateri so bila za sultanov harem namenjena dekleta, in napravili o-gromeu plen. Čim' se je napravila, jutranja zora, je dal kralj Gjačič znamenje, naj se ustavi boj in piratske ladje so zbežale s svojim
plenom. Tbnštke ladje bi bile zdaj, ko se je pokazalo, da jih ni napadlo beneško brodovje, rade nadaljevale iboj, a to jim ni bilo mogoče, ker so bille tako poškodovane, da bežečim piratskim ladjam niso mogle slediti.
Tako se je končal zgodovinski napad piratov na turško brodovje v iprisitanui porušene1 Nikozije. Prinesel je piratom ogromnega dobička, a jim nakapal tudi sovraštvo beneške republike, kajti s svojo verolomnostjo so bili piratje -vzrok, da je ponesrečil geniijal-ni načrt iproveditorja Bragadina.
(Dalje prihodnjič.)
Podpisani naznanjam
Slovencom in Hrvatom
datočim v svojima*1 TD j
zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na
680 BLUE ISLAND AVENUE
Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno-kosilo za I5c s kozarcem pive ali vina.
IG. F. HALLER, lastnik
NE OZIRAJTE SE
na vpijoče oglase ki trdijo, da za polovico vrednostne cene prodajajo.
Mi tega ne storimo; marveč Vas vabimo da pridete in si ogledate blago. V zalogi imamo raznovrstne
obleke, slamnike, klobuke, srajce, ovratnike, spodnje obleke i t. d.
Oglejte si vzorce za moške obleke in
velikanska zaloga obutev.
STROGO UNIJSKA PRODAJALNA
JJ.DVORAKi.Co;
UNION CLOTHIERS^TAILORS.

m
ISLAN D AVE.
Izdelane za Vas
Obleke pomladanskega kroja. Oglejte si jih r razložnem oknu in v prodajalni. Posebni kroji, veliko veselje za mladenče.	Konservativni
modeli za priletne moške,najlepšega in najnovejšega kroja; vse obleke so prikladne ter vredne imenovane biti “Sckwitznerjeve obleke”. *|f	^
Največja prodajalna oblek to stran glavnega mesta je
L		a(Am	
	577-579 BUJE ISLAND ME	
Cunard, Ogrsko, Ameriška Linija
Iz New York a v zredozemska in adrianska pristanišča —-*— V Reko čez Gibraltar, Neapolj In Trst ^ ^
Novi Moderno Zgrajeni Parniki na Dva Vijaka
O o O Od 10,000 do 13,000 ton o O O •
Carpathia, Ultonia
Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta še dva največja svetovna parnika Cako-nia in CarmaniA. Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko-modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljna pojasnila obrnite se na
CUNARD STEAMSHIP CO., ltd.,
F. G. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, 111., alina lokalne agente vsepovsod.
riemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati s vem, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438.

■TWW™?
V prevdarek.
'Prosim, priobčite par vrstile v listu “Olas Svobode”, ker so namenjene v korist in prevdarek slovenskim rojakom.
Čital sem dopis g. W. Brunsbmi-da v predzadnji' štev., iz katerega izsprevidim, da je on strokovnjak in Ibla-g trnož, ki 'želi našemu narodu dobro-. Zaupati 'bi mu morali vsi rojaki in ga podpirati v njegovih načrtih; Ikar pa žalibog, ni tako.
Zelo olblžaljiujem če se ustanovi tev “Slovenije” ne ibo posrečila, ker tudi jaiz sem bil že ¡prod več leti tistega .mnenja, da v “Zadrugi” Ibi' (brillo tudi mogoče holj revnim začeti na kmetijah in da bi se lahko otresli jarma suženjstva — kapitalistov. Ko ibi oni kriča či, kii po reklamah upijejo : “¡Svo ji k Svojim”, imeli res kaj, srea za svoj narod, 'bilo bi že lahko -zdavnej več talkih 'kmicifcčkih naselbin ustanovljenih1, ker dosti je takšnih, ki so “prijatelji .svojega narolda” le za napoLnitev svojih žepov ter imajo po več tisoč dolarjev na razpolago in namesto, d.a hranijo svoj denar po bankah, hi prav lahko nakupili velike kose 'zeimljišlč, ki ibi jih potem samo Slovencem prodajali na drobno in po primerai oend. Na ta način bi ¡bile lahko slovenlske naselbine u-stanovljene.
Naši ljudje raje verjamejo tistemu, tkii' jih drži v temi neved nosti in jih tlači v jarm suženjstva ; tistim 'zaupajo vse in jih še vpraša)j o iza svet, ,kaj jim je storiti če izvedo ali čit-ajo, kaj da bi bilo za njih rešitev in korist. Naj-večii prerok in svetovalec je new-vorlški G. 'N., kamor se ¡zatekajo rojaki za svet, toda nepride jim na misel, da z naseljevanjem na farme, hi sei tudi izselitev v stari kralj in pošiljanje denarja zmanjšalo. In to bi bilo v škodo onim gospodom.
Jaiz sem ¡tudi ustanovil eno slo venlsko naselbino v Texasu, in povedati moram1, da mi je 125 Slovencev pisalo da se pridružijo. Odpisali sem vsem in jim dal pojasnila o našem načrtu ; potratil sem obilo časa An potrošil tudi nekaj denarja, a bil sem. st ra j. un in sem vesel mojega dela. ker kupilo je že 20 'Slovencev tam zemljo vsi na enem kosu. 'Tako si bodemo vsi sosedi ; ¡za cesto na Vsake 74 mrilje ali ¡pot minut hod,o lahko po 2 hiši skupaj, ker kupili smo večinoma le vsak po 40 akrov, kjer bomo sadili pomaranče, fige, le m o n e, vinsko trto, breskve itd., potem pa sočivje, katero da v juiž-novshodnem Texalzu lep dobile ek, ne potrebuju veliko prostora in tudli ne mašinarij iza obdelovanje.
Jaiz sem se pogodili za en kos ¡zemifje obsegajoč .2360 akrov in ¡sicer, 'da ga komlpanijia proda naravnost na naše rojake, po ¡ko-sih 40 akrov. ali kolikor takih kosov •kteri hoče. Hu|pi se po sedem (7) 'dolarjev aifteir, in 'ko bi vsi .Slovenci kupili t-aim zemljišče, bi nam še dali en kos ki meri 4000 akrov. ter se vsa zemlja skupaj diJžS. Ker so pa rojaki zelo .počasni z.a to stvar, mi je kompanija pisala, da do 10. julija je še ta cena za zemljo, potem Ibo pa po $10 aker.
Ako bi še katetri se nam hotel pridružiti, naj piše ipo pojasnilo na-mé in 6„ julija lahko gre tja •pogledat in kupit še po tej' -c-eni.
Par rojakov se je 'že tam nase lilo in mi pišejo, da se jim zelo dopa.de in da hi sami nikdar ne mogli idobiti tako doibičkanosne zemlje ih po tako nizki ceni.
Omeniti še moram, da moj na črt je, da se nas več naseli na far me. Ker pa $mo prepočasni, se bo do tudi Alngleži, Nemci in drugi nnekl nas pomešali in ,ke>r na “Svoji h Svojim ’ ’ ih na druge slovenske ibotgataše se ne moremo zanašati, tur 'tudi ue na avstrijske ministre talko, kot Italijani na svoje ; Iboimo pač morali malo potrpeti in obdelovati ¡zemljo, katero si kupimo tu. 'Tudi si moramo takoj omisliti eno halo — dvorano —• -kjer sie homo ob večerih in nedeljah shajali in pogovorili, kaj je boljše saditi .in (kako se sadi in obdeluje. V ¡to svrho bomo enega ¡pošiljali v posklušeivalno poistajo, da se bo tam o poljedelstvu vsega priučil, ter ob nedeljah druge s predavanjem poučil, in če bodemo delali vse po novem in najboljšem načinu, bo uspeh ¡gotov. Polegtega hočemo ipa tudli vsei ta-mošnjo okolično zemljo si ogledati in si jo kupimo, ko bodemo že bolj praktični, drugi velik kos in
napravimo si naselbino “Slovenija ’ po g. W. Brunshmidovem načrtu.
/a sedaj -bi pa tudi vsakemu Slovencu, ki se količkaj zanima za boljše bodočnost, ¡priporočil, da si 'klupi knjigo “Poduk” od g. A . Brun-hmida, da si vsaki sam .aihko prevdari in uvidi da bi bilo re's na ta način, dobro. Kateri ,pa imajo toliko denarja, da bi .si že sedaj lahko ¡podštopili te preko-listne ustanovitve, naj se pismeno javijo na g. W. Brunshimida in če jih bo zadostno število, kar hi se izeilo lahko doseglo, se ta korak, stori in m.i po drugih naselbinah bi pa g. W. 'BrunsbinAda prosili, da Ibi bil naiš vrhovni svetovalec in vodja, in njemu bi mi objavili vse naše raizmure.
Tako bi se .združen im.i močmi lahko ustanovilo več čisto sloven skih naselbin,. Seveda, veliko bi tudi koristilo ko bi imeli svoj ča s opis, ki bi opisa: val edino gospodarske stvari. O takem listu se je ¡že tudi g. Ignac 'Česnik izjavil v A. IS. in jaz sem tiudi priporočal in še par drugih; toda videti je, da s tem načrtom ne bo uspeha. Zatecimo se k .našemu naprednemu listu “Glas Svobode”, morda nam on Usliši to prošnjo da začne tiskati “Slovensko — Ameriškega kmetovalca”.*) Na ta način bi se delavcem, ki' nimajo dela ali kateri .so že siti suženjstva, pokazala prava pot do boljšega dela, samostojhosti in boljše bodočnosti. Pokažimo, da ne spimo, da imamo tudi korajžo kaj takega ustvariti, kar imajo drugi narodi že mnogo let. Zaupajmo možem, ki so zaupanja vredni in ne vprašujmo za isveb samokor istneže, mar se samii prepričajmo na svoje oči, in dosegli bomo naš cilj! Pi-jonirjeiin pa, ki so že začeli to stvar pa kličem.: le pogum in naprej Ido zmage!
Pozdrav vsemi somišljenikom. Tebi “Glas Svobode” pa veliko uspeha!
Mt. Olive, ID. -junija- 1909.
Math Gaishek.
Garje in garjevci.
) Oip. ur. Ta im.isel je vseskozi upoštevanja vredna ih “Glas Svobode” Co. hi bila- pripravljena kmietovalski likat izdajati, samo da se prijavijo stalni strokovni dopisovalci. Ker gg. Brunshmiida in P. Grama poznamo, -da veliko storita tza .zboljšanje stanja sloven stega naroda, tedaj srno tudi pre ■pričani, da- bodeta, list s strokovnimi spisi po!d|pirala. Nadalje je ■potreba da se naročniki lista priglasijo, ker potrebno je .da se zagotovi ne samo o'b|staUdk temveč tudi razvoj lista.
'Oblika lista naj bi bilo kot n. pr. v Ljubljani izhajajoči “Kmetovalec”, 4a format in na 8 strani, ter za pričet ek enkratna izdaja na mesec. Vsebina naj hi Ibila izključna namenu ter posvečena v korilst našim dragim- rojakom.
Vemo da zaprek in zavisti od strani gotovih “ osrečovalcev ljudštva” bi morali premagovati, toda nami to nič ne stori, smo žilavi i'n železne skrajnosti, ker smo prepričani da vsaka -dobra stvar kouečno le zmaga.
‘Tedaj poživljamo vse one, ki se ■za stvar zanimajo, da se medsebojno v zadevi dopisujejo, ter nam uspehe naznanijo, da zamo-ramo odločno akcijo vprizoriti.
'Tedaj na delo v prilog novega slovenskega lista “Kmetovalec”S
Garje! Kaka ostudna beseda, beseda ki iznači neko grdo nalezljivo bolezen, katera se največkrat pokaže na ovcah. Tudi človeški rod je podvržen ti ostudni bolezni. Človek-ganjtvec, ki ima hraste po olbraizu. rokah, telesu in nogah se studi vsakomur. Človeška -družba se ga izogibanje, .beži stran, da se ne naleze t.e grde bolezni. -— Tak človek-garjevec j' usmiljonja vred-eu.
Scalb---- garje........gaijevec...
V človeški družbi pa se dobe še druge vrste garjevci. Njihov o-braiz je gladek, na rokah, nogah in telesu .nimajo onih ost-udinih znakov hrast — ki kažejo bolezen, oni so ljudje tak o. vi, 'kot-drugi, morda zdravi, čili, toda večina teh garjevoev nima čiste vesti, nekaj jih peče v srcu, skeli, a uteoda tako hoče, da jih sv.et ¡kliče : scab — garjevec ....
Emanuel Kline piše: Obžalujem stavkokaze — garjevce, ki so bili impo rti rani v Philadelphio pri godom zadnjega štrajka pouličnih železničarjev.
Da v respited, ti stavkokaze! — vsaj -večina — je pomilovanja vredna. 'Samo jedeu pogled ,na te revne, razcapane in kuštrave de-avee, katere imenujemo skabe — garjevce — pove (žalostno dogodim. Kdo ve, če ni med njimi tropa ‘mož, fci niso že po tedne dobili spodobnega kosila? Drugi .zopet imajo morda žene in malo deco, ki molijo za varnost krušnega o-četa in željno pričakujejo, da jim pošlje poldpore — oskrujeni pe-nez. da jih reši gladu in še večje mizerije. Povejte, kaj ne hi oče storil za svoje drage, kadar so ti v potrebi ? Dokazano je, da so možje ropali, storili umore, kra-li, poneverjali, da celo vag-ali ¡svoje drago življenje samo zato, da utešijo glad svojih 'dragih.
Delavstvo le pomisli. Samo en treuotek! Predstavi si, da si sam stavkokaz, in kot- Itak se vprašaj ipo okoliščinah, k;i so te privedle do tako sramotilnega, garjevega dela, skakanja. Kaj ne, tega nisi prostovoljno storil; bil si v to prisiljen. Kedar Vpiješ nad takim gar.jeveem: “Stealb”, pa še ne pomisliš kaj ta beseda pomeni.
'Ali misli tes da garjevec-slkah vzame tako delo, ker ga ljubi? Prav gotovo ne. Že sama misel,
■da hi se človek tako -daleč poniža!', da hi mogel ravnodušno prenašati občn-o m.ržnjo, .sovraštvo sramoto in nevarnost, nas od tega odvrača. ¡Nasprotno pa oseba. I ki prostovljno — brez vzrokov, katere moramo iskati kije druge [ — nasprotuje 'svoj.Umu sobratu delaiveu, mu trga 'zaslužek, plačo | in delo, najbrž ni pri pravi pameti, ali pa je le old kapitalistov do-1 bro plačano orodje za iizdajislke j namene.
la\ cam, ostani delavec in glasuj za delavca.
Kapitalisti ljubijo take delavce, ki so razredno nezavedni — zabi-
11 m ki. R: s tern" ‘da se delodajal-cem prilizujejo, za njihovo korist m svojo škodo glasujejo..
Delavec pa, ki je razredno zaveden, kateremu bije srce za svojce in pravice delavstva, se ne bo hlinil delodajalcu, ne ho glasoval zanj in njegov izistem, ne bo glasoval za stavkokaze in ga-rjev-ee. Glasoval 'bo proti krivičnemu iin za- pravični sistem, katerega pa pozna le socijalizem.
SALOON
zjepo urejenim kegliščem in sveže Sch-oenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago Dl.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja tel nanal 1386
Češka srednja šola na Dunaju.
Dunajski češki ¡zastopniki so sklenili, da ustanove zadnji čas v šolskem letu 191'0—19-11 češko srednjo šolo.
Družbo ponarejalcev vina so izsledili v Budimpešti. Imieli so v najemu skrito v-eliko klet, kjer so napravili dnevno 5(0—60 hi vina.
Kaj je z onim not/im naročnikom?
Umor vdove Gunnes,
Svojiečasno s-m0 noročali o e-ro-zoviti morilki vdovi Bella Gunnes, katera je na- svoji farmi pri La n o rt e, Ind. svoje snubače zavratno umorila in oropala. Dne 28. aprila je nekdo njeno hišo zažgal ter so ona in njene dve1 hčere zgoreli. 'Preiskava se je bila uvedla proti njenemu bivšemu hlapcu Ray Lamphere; radi- umora in požiga se je moral zagovarjati, a porotniki so umor .zanikajo 'P«'č Pa -požig na “-dokaz okol-ščin” potrdili in Lamphere bil je dne 27. novembra 1. 1. na 20 let ječe obsojen.
■Sedaj j.e došla iz Norvagije -nastopna brzojavka:
Christiania. Evropa, — Neki mladi ameriški pomorščak se nahaja v Frederiokstay, pri Christiania. v zaporu, kateri priznava petkratni umor. On je pripovedo-\ al kapitanu ladje, na katerem se je vozil, da je Belli Gunnes, na njeni znani farmi pri Laporte, Ind. pomagal pri štirih umorih iu koneeno njo samo s pota snravil. Kapitan je dobil utis. da je pomorščak pri popolnem zdravju in da mu ni duh omračen, r>ač pa da je zločine pripoznal zaradi nemirne vesti. Zopet en dokaz, kaj se Pravi po tukajšnjih kaz. zakonih ljudi obsojati brez neovrgliivih dokazil.
Na novem prostoru y Kobzilia
594-596 Blue Island Av., Chicago
Slika predstavlja otročji voziček, trpežnega (fin nn dela s streho samo tbu.iJj
~-PijPoro^a s^av- občinstvu za obisk, ter jamči za točno io pošteno postrežbo

«
Slovenci pozor! Ü
§
%
Za en cent 2y2 let ječe.
Pred šestimi meseci je neki John Curran v New Yorku s silo iztrgal Thomas Quayle zadnji cent ki ga je- imel. Curran jie bil aretiran in včeraj ga je sodišče obsodilo na dve in pol leti v -Sing Sing ječo.
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge va ne reci za mozke - za delavnik ali praznik, tedaj se og-lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove —	_	po	—
najnovejši modi in nizki ceni. ^
JURIJ MAMEK,
581 S. Centre Ave., blizo 18. ni.,
^	CHICAGO, ILLINOIS

m
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1—3. ure popoludne in
od 6,—3:30 ure večer.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.:
°d 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoladue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
PR'. ^EISSKOPF j'e Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.	J
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3
VP'J'W
Srečna najdba.
Ko je- pred nekaj meseci Rev. John Kirlklpatrick umrl in se ni nolbena oporoka našla, je sodišče postavilo nekega oddaljenega -sorodnika Rev. William Moore za zapuščinskega oskrbnika. Te dni je gospa Margaret Kaig, ;pri kateri je umrli stanoval, v navzočnosti gospe ¡Dwyer temeljito pospravljala učno solbo pokojnega, nakar najde pod' pisalno mizo testament v 'katerim umrli gospe j Kaig vse svoje premoženje od $15'0.000 do 200.000 zapušča. Kaiig je izročila oporoko odvetniku S. F. Clevingeir, da iZposlljtuj-e priznanje veljavnosti oporoke.
Pa naj še kdo reče, da duhovniki nimajo denarja. —
Vsak tori ve, čemiu se vnanja zdravila vporaibljajio. “Anfcer Pain Ex|peller” je naijholjše od visih! On se pod vestno adlravnii-šbo^znainstvianiim nadzorstvom izdal ju j e in po vsem svetu proti revmatizmu, n.eurtalgie, prehladu itd. porablja. Sam-o 23e. in 50c.
Ali ste že ponovili naročnino na “Glas Svobode”?
iSedajjni kapitalistični sistem- jej seme in kal nezdravega socijatn-e-ga Iživlja. Ta gniloba je okužila svet is silo. Današnji kapitalistični sistem je rodil -tudi sbalbe. Kedo j je tedaj -kriv, ali delavec, ali zi-st-em ipod katerem živimo, da se dobe v človeški dražbi taki gar-jevci? Prav gotovo sisit-em. Treba | je le pošeči v ikorein izločina, r-aibiti t-ak lek. ki bo pripomogel do boljšega. In vsak član človeške družbe je dolžan tako storiti, že radij dolžnosti do svojcev.
'Ko -'bi ne Ibil-o toliko ali -pa nič ■brezposelnih, bi plača delavcev rastla in ne padala. Kedar je vet-iiko brezposelnih, plača pada, ker pod takimi razmerami je vedno -dovolj ljudi, ki šo ne le privolji temveč prisiljeni, da drugemu delo1 izpodbije, pa miakar dela za manjšo plačo.
človeški raizuim je dandanes v| toliko popolnil stroj-ei, izumil novejše — ¡boljše, -da s-e veliko manj j delavcev potrebuje -za produeira-nje svetovnih potrelb, kot j-e 'bilo pa pred letn. in posledica tega je, da je vsaki dan več brezposelnih. Edina rešitev tega problema bi Ibila1, da se primemo skrajša tudi i delavni čas. Na ta način bi lahko vsakid’o zmira.j stalno delal pa tudi stavkokazov ne bi bilo v toliki j mnoižEhi.
Delavec, ki stavka na iudustni-jelnemi polju, a oh času volitev pa voli proti' svojemu razredu n: drugo kot — garjevec , . . Ali ste še kedaj premotrival-i o tem? Takega ga rje v ea lahko imenujemo “'poliran” skah, a fakt pa o-, stane. da. je izdal svoj delavski razred. Če si ¡delavec, hodi 'z de-
/	dne 30. aprila 1909.
V pojasnilo.
Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši lja denar ( vloge) v Mestno hrani lnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knjižico, ker se poslovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hranilnico ljubljansko jako točno izvršuje. Kdor pa pošilja sam denar, zavleče se s tvar večkrat za več mesecev, in sicer zato,
ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lnice, kaj naj se stori s
pos lanim zneskom, ali pa svoj naslov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica pos lati.
Gospod Frank Sakser je naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi inzatoje naj bolje, da se ameriški rojaki naravnos t do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hrani lLica ljubljanska.
!
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
____________WEEKLY______________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list zci slovenski narod v Ameriki.________________
’Glas Svobode* izhaja vsaki petek ------------in velja----------—
za pol leta............¿1.00
ZA EVROPO:
Za celo leto........kron 10
za pol leta.........kron 5
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 West 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivallisča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.	___________
KDO JE “REVOLVER-ŽURNALIST”?
To so onie inf amine iadajiee o-krog soseda izza plota. Tei duševno onemogle revice se .hočejo k žnraalistom prištevati, toda “re-volver-žumalist’ ’ je za take pro-palice še vse prečastno im®, kajti v pravieml pomenu ’besede so nič druzega, kot izvržek človeške dražbe, s kojim pošten in zaveden človek noče nič opraviti imeti. In idla se maši rojaki zavedajo in spoznavajo Zavertnikovo komedijo nam dokazujejo razni dopisi, katere prijemljemo vsaki dan. 'No pa saj manever, katerega igrajo Zavertniik- & Co. je toliko prozoren, da iga vsak slepec vidi in kdor ga vendar še ne vidi, tisti je z večno slepoto udarjen in zanj ni pomoči.
INašim canjenim č it atelje m je znano, da smo v štev. 25. “Gl. Sv.” na sosede izza plota stavili poziv, da nam naj svoj “revolver Žumra! ” vsaj redno pošiljajo, ne pa tdla .ga dobivamo po celo 2 dni kasneje kot izide in pristavili smo tudi primerno pripombo. Kaj so ti “vtzorni” šlmok-žu,rnalisti storili? Ustavili so nam sploh, zamenjavo, ter, 'kakor smo čuli, v u-pravniški' listniei nas Obvestili, da nam svoj “CVfuSterblatt” v.eč ne pošljejo.
Grozno ! Toda s tem so si dali revolver-áurnalisti ulbožno spričevalo o dostojnosti im dolžnosti 'Vsakega poštenega časnikarja, ker se dolžnost rádi političnega boja ne sme kršiti. S tern so si r.e-volver-žurnalisti okolo soseda izza plota, dali spričevalo, da o dostojnosti niti pojma nimajo, in da jim gre le zato, id!a bi tem ložje izza ploita na nas streljali. Zavert-nik “dberaoci” si zna pomagati, k adiar je v Iškrijpcih. Nosove za nosove si efijaLti s svojim denun-cijanstvom pribore in priborili si jih še bodo ; to jim zagotovimo.
Imamo še gradiva, kar bo dokazovalo kaj se pravi v sosedov zelnik, hoditi. V prihodnjih štev. bomo pisali, kako se' :zna “obarso-eialist Zavertnik pod klop skriti kadar se mu na palee stopi.
'Lopov baje zopet uipije: “Dol’ z “Glas ¡Svobode a mi pa pravimo da glas osla se do neiba ne sliši in bodemo storili tako, kakor “veseli Gorenjec’’,poje:
Jaz pa le počasi jo .režam in kosim', kosim';
Jaz pa let počasi jo režem, in kosim!
“Der grösste Schuft im ganzen Lanidt, ist und! bleibt der Denuncia nt!”
Joža. Zaventinik, 'kaj pa Vaš prijatelj Kaker dela? Ga nočete več zagovarjati? Ja, ja, se bodete morali sami sebe zagovarjati, da pokažete svojo juridičmo spretnost!
Friderik Veliki o iustični oskrbi.
Ko je bil vladar leta 1784 zadnjikrat v Zap. Prusijo orišel, rekel je predsedniku tamošnje vlade baronu pl. Sehrötter-ju : “Jaz sem njega .predsednikom ime noval tedaj ga moram tudi poznati. Jaz sem, prav za prav najvišji justicni komisar v moji deželi, kateri mora nad pravo in pravico čuvati; toda jaz nemoram biti vsemu kos, zatoraj moram imeti take ljudi, kot je on. Imamo težavno odgovornost na sebi, kajti jaz moram ne le samo od vsega zla. kar storim, temveč tudi od vsesa dobrega, kar zanemarjam, račun dajati, in tako tudi on. On mora vseskozi nepristranski soditi, brez o-zira na osebo, naj si bo princ, plemenitaš aild kmet. Ali sliši on? to mu povem, nasprotno smo ločeni ljudje. Ali ima on posestva?” — “Ne Veličanstvo” — Ali si hoče katera kupiti?” — “K temu nimam denarja. Veličanstvo!” — “To mi je ljubo, potem ve on kaj je siromaštvo, iu se bo toliko boi j za preganjane zavzemal.”
' BOGASTVO JE KULTURNO BOGASTVO.
“Bogastvo je gotovo eden najvarnejših faktorjev civilizacije in v idlanašnjemu času eelo njen temelj.”
To jie eden biserov socialo,gične modrosti, s katero Carnegie svojo dobo o prilikah osrečuje. S tem ,pa je v osjo zalego pograbil, kajti od usih strani se mu zagotavlja, da je on v zmoti. Nam se pa dozdeva, da v tem' reku več resnice leži, kot pa v njegovih drugih, obširnih izdelkih.
Samoumevno ne smemo misliti, da je govor o bogastvu kot faktor civilizacije, na razkošje naših milijonarjev. Le-ta je samo kot postranski produkt civilizacije in je socialogieno brez,pomemben.
Za npodobljenjei naših družabnih razimer in naprav, našega socialnega življenja in vrvnetnja, našega skupnega .mišljenja in hotenja., našega oziranja in idealnosti ima edino bogastvo pomen^ ktero je- najti le v materij,elnih življcnskih pogojih predstavljajoče družbe.
Kakovost in množina naših produktivnih in prometnih sredstev od katerih je produkcija in re-producija našega gospodarstvenfci ga obstoja odvisna, je brezdivorano podlaga naše današnje civilizacije, kakor so bile ¡primitivno-ekonomična oblastvena sredstva Indijancev, temelj njihovih neprimerno revnih družabnih eksistenc.
Pač je delo n-eobhodni pogoj za obstanek človeštva iu vsakega družabnega razvoja, kakor je tudi izvir vsej gospodarstveni vrednosti.
Delo je tudi orodje- ustvarilo. Samo orodje je v gotovem pomenu smisla samostojni faktor postalo, v ra-zvojniam procesu družbe. In v njegovi moderni obliki, kot silno velikanski, vele različni in mnogo členkovit sistem od strojnih sestavov, prevlada idielo in vse socialno bivanje, vseh živ-lj,enakih pojav moderne družbe.
Kolikor pa pretežna večina družabnega bogastva, svoj stalen, n-e neposredniji .porabi služeči del, produktivna sredstva vstvarja, od katerih je naša cela eksistenca odvisna, tako moramo pač reči, da je postalo bogastvo temelj naše civilizacije.
¡Primerjajmo civilizacijo ekonomično zaostalih revnih narodov, kot n. pr. Srbi, Turki. Bolgari. Slovaki itd. z civilizacijo Anglije, Nemčije ali Francije, ali tukajšnje dežele, in zapopadli bomo, kakšen pomen pripada bogastvu na elkono,mični sredstvih in pomožnih virih, kot faktor civilizacije.
Kaj bi bile n. pr. Zjd. države brez njenih silno razširjenih železnic? Tukajšne železnice pa repne nzentuj-ej-o veliki del narodnega ibogasltva. Silnih sredstev je 'bilo treba, da si jih je zgradilo, toda one so v svrho služile, da. se je civilizacija preko vsega kontinenta ražširilia in omogočile vstvari-tev, katere so zopet postale vir civilizacije.
‘Oamegie ima prav:	Bogastvo
je bistveni faktor civilizacij«, ¡merodajni element v razvojnem procesu človeške družbe. Ono oibsega ekonomične življenjske pogoje modlerno-kulturneiga sveta, ono je materiljelnl fundament njegovega obstanka. In ker je to dejstvo, ne-mora ostati prepuščeno trajno o-sebni samovoljnosti in nemore o-stati trajno zasebna last.
Ker, kot zasebna lastnina posameznikov ¡postane ono —- bogastvo — vladajoče- in tlačiteljsko orodje ali instrument im vir bede in revščine milijonov ljudi. Ono je za moderni svet /takisto neogibno potrebno, kakor je ¡zrak in voda. Ono je svota našega ekonomično življlttujskega pogoja in mora toraj goapodstvo vsej' družbi podvrženo ¡biti, da bodo vsi po meri svojih potrebščin, kot civilizirani 'ljudje njega idieležni, takisto kot morajo vsi zavezani biti, na njegovi reprodukciji sodelovati.
— Te dni je bil v Syracuse, N. Y. neki mož na dosmrtno ječo obsojen ker je ukradel — kokoši. Stainidlard Oil Company, katera je že neštete miljone ukradla, ji nemore nobeden sodnik do živega. Kdor kokoši krade, se ga za zidovje pok oni e. a kdor kar cele dežele ukrade, tisti je mož in pol'!
Ali ste že ponovili naročnino na “Glas Svobode”?
Slovenska Narodna Podporna Zveza
Chicago,
Illinois.
Vstanovljena dne 1, septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave.
JOHN VERŠČAJ, blagajnik; 1411 Clarence Ave., j>ČLimjisK
Nadzorniki:
JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik; B, J DVORSKY, 55 Fisk Str.
Vsi v Chicagi, Illinois.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, III.
vali in hoteli imeti. Pričakovali,
IZJAVA.
Kakor črtamo v Proletarcu z dne 22. junija, da čitatelji “Glas ¡Svobode” niso socialisti marveč koristolovci. Pa to ni kar tako kakor si ¡mislijo pri sosedu izza plota. Mi hočemo dokazati, da smo pravi socialisti in spadamo k socialistični stranki države Ohio, kamor tudi redno plačujemo določene prispevke.
¡Mi odločno zahtevamo, idla nam Proletarčarji v prihodnji številki svojega žurnala dokažejo na» še. koristolovstvo. Po našem mnenju in ostanemo pri tem. mnenju, da smo vseeno socialisti brez, da bi bili v zvetzi maitematiikarja.
Pripomnimo1, da ako to ne zadostuje, postrežemo v prihodnje s čiim drugim>; opozarjamo pa vas da nebodete krivdo na nas zvra-čali, katera na vas pada. Začeli ste drezati, pripišite si posledice sami sebi1; gradiva dovolj.
Končujemo našo “Izjavo” in naj to za sedaj zadostuje za “za-plotarje”, za žmrnalistične matematika rj« in za socialiste po 5 centov kos.
Pozdirav vsiim. svobodašem po Zdr. državah.
Colli,nwood, O. 28. junija 1909.
J. Potochar, K. Kotnik.
Op. ured. Zaradi takih hum-bug-soeialistov, kot so pri “sosedu izza plota” se ¡pač ne izplača znemiirjati' se. Zavertnik in njegov socializem, potem' Petrič in Molek?! Prosimo Vas, da Vam bi ne slabo prišlo! Mi ne zastopimo zakaj sadlrug Martin Pogorelc v javnost ne pride zaradi znanih 200 gl. kateri' so ¡pri stranki v Ljubljani zginite kot kafra. Tudi ne vemo z alk a j da Vaš so e. klub ne protestira prbti temu, ko figu-rira na sosedu izza plota, kot da bi bilo v zvezi s tukajšnjim ober-soeialisti, kar bi bilo za vaš klub pač skrajna sramota. Kdor si šteje v kako čast da je z Zavertni-kom v zvezi, ima vodeno kilo v glavi. In da dokažemo, kako izga-ja jugoslovanska soc. zveiza — veličastno ime, toda puhli buimbug — svoje pripadnike, naj navedemo samo tri iizgledte. V tukajšnji državi je soc. klub., se ve pripadajoč k bumibugarski zvezi in kadar imajo člani sejo si kupijo sod nive da so do malega vsi pijani. Ko so vsi v zgornjim “štuku” se začno prereka vati, kdo je “hujši’ ’ socialist. Eden iz med njih — ime zamolčimo — se začne koneč-no jokati in govoriti: “Kdo bo rekel, da nisem socialist? Ženo pretepavam, k maši ne hodim in
v f...... ne verujem, tedaj sem
ja socialist.” Ko so pa bile volitve za predseidfcnka, je ta po Zavert-nikovem kalibru vzorni, ženo pretepajoči socialist v prid republikanske stranke svoj glas oddal.
V državi Michigan je soc. klub odločni pripadniki humbugarjev. Le ti vpijejo: “Mi smo tisti, ko bodemo uremoženje delili. Ako komu posodiš $5. bodi u ver j en da dobiš samo 4 in te z veliko težavo naizaj. peti ostane na račun deliltvie premoženja. V tem so ti “ nčeuci” v toliko (boljši, kot njih mojstri, ker le-ti sploh svojih -idloilgoV n-e plačajo, a- vzlic temu hočejo biti neba vrste “voditelji”, (M). Tretji se klati nekje kot pristni tramp. Ta ominozna oseba se je čestokrat v “sosedu izza plota” Šopirila kot “velikodušni” podpornik šmir-žurnala. A naš zvesti prijatelj nam piše iz Washi,ngtioira, da on, dotičnika dobro pozna im da le ta ni nikoli enega centa podpore dal — ker ga nikoli miima — a kar je šuš-marjem ¡poslal je vse na posodo sfebtal pa nikdar vrnil. Na pum-pal je vsakega, a sedaj je vir kredita usahnil, in obersocialist “trampa”. ¡Morabiti bo po slepariji zopet ¡za idHlegata v Cleveland prišel, potem imate priliko da si ga ogledate.
Tedaj to so tifeti obersocialisti, s katerimi se nesramni denunci-jant Zavertniik in njegovi pristaši ponašajo. Gnus, velikanski gnus!
¡Pripomnimo, da Zavertnik ni bil v tukajšnjo soc. stranko sprejet. Zveza je bila s pogojem sprejeta, da Zavertnik za plotom o< stane, a sedaj se je dokazalo, daje “grozna” zveza Zavertnika v stranko utibotapiia, za -kar se bo moral okrajni tajnik zagovarjati
Naša parola je: Proč od takih ga,rjavcev, da se ne okužite!
Če bi bili vsi slovenski delavci naročniki na “Glas Svobode” bi bil ta najrazširjene.jši slovanski Ust na svetu. Somišljeniki razširjajte ga!
TVOJE DELO
Kadar lastniki kakega dela, to so delodjal-ci , odslove one ki delo opravljajo, to so delavci, in kadar ti delavci nimajo prostora v delodajalčevi tovarni, oa bi delali, tedaj morajo delavci, njihove žena iin deca tapeti glad. Seveda nekateri so tako srečni, da so si prištedili nekaj drobtinic, katere so dobili za delo, in imajo te prihranke na strani. Če pa se pripeti, da delavec dalj časa ne .dolbi dela, pa mu poteče šei ta prihranek in potem je “suh”, pripravljen na glad, on in njegova dmjžd-na. Kedar pa delodajalci puste delavcem delati tedaj se pa pre-imlnogokrat zgodi, da se nekateri delavci prekašajo s svojimi so-drngi in gledajo kateri ibo več na-pravnl. Delodajalec se takega delavca veseli. Drugi delavec pa, ki ni tako močen in hiter ga pa ¡zaničuje, ker s tem1, da se oni prekaša tega v slabo luč pri delodajalcu ¡porine, a .poleg vsega tega ¡pa mora še zraven trpeti. Med delavci ne (hi smelo biti prekašovanja in to radi temeljitih vzrokov. Kar sam sebi ne želiš, ne želi tudi dru-gtimtu, pra.vi pregovor. In stem da se delavec preganja, preganja ob jedrnem tudi druge sodelavce. Rezultat pa je ta, da delodajalec toliko miainlj delavcev potrebuje, za kolikor ti prekoševalei več store; iz tega pa je razvidno, da je veliko delavcev brez ¡posla samo radi tega. Če si delavec, stori svoje delo in ne več. Ne preganjaj druge iin tudi ne izpodrivaj .druzega iz dela.
V resnici, to ni prav sistem, pod katerem ljudstvu, to je delavskemu ljudstvu najbolj Ugaja lenoba, počasnost in .malomarnost, ako hoče da živi. Recimo na primer, da vsi delavci, ki so sedaj vp osi eni store samo polovico kakor navadno potem rezultat bi bil ta, da bi še 'enkrat toliko delavcev delalo in da bi bilo toliko manij ihrezpoisielMh1, toliko manj lačnih in razcapanih. Če ¡bi pa na primer ti delavci, ki so sedaj vpo-slend storili še enkrat toliko kot navadno, bi potem samo polovica teh delavcev producirala vse blago, katerega se lahko ziba'vi na trgu in druga polovica bi pa zletela na cesto gladu in brezposelnosti.
Oni veliki potres v Italiji, če ne upoštevamo mrtvih žrtev, je kaj dobrodošel za tisoče delavcev-proletarcev, ker bodejo imen vsaj delo za- nekaj let, vsaj tako dolgo dokler se zopet prosperit-e-ta ne povrne. V letu 1873. ko je mesto Chicago pogorelo, ni delavstvo počutilo krize za polovico v tej meri kot sedajno, ker poslopja so se ¡znova gradila in dela je ¡bilo dbvolj. Gori omenjeni požar je dal delo tudi tisočem in tisočem delavcev zunaj Chicage. Nadalje takratna ¡panika ni bila tako občutljiva, ker kakor se samo-cbsebi razume ogenj je pokvaril mansikako robo in blago in trgovci so je prodajali ¡po ceni, samo, da so nekaj zanjo dobili. V resnici posestniki in lastniki prodajaln itd. so trpeli zgubo, a delavstvu
je pa ta požar dosti pripomogel. •
Delavec, pomisli! Kaj bi -mi rekel. ko bi prišel k tebi in rekel: “Na tukaj imaš drog, vrv in trnek ¡pa pojdi doli k potoku in nalovi deset- funtov rilb. Pet funtov jih boš dal meni, pet si jih pa zase obdrži.” Prav gotovo bi mi odgovoril:	Ali me hočeš za Joška
imeti?! Če ibi pa ti jaz rekel: Vlz-emi svoj pllug, vozove in drago poljedelsko orodje, pa pojdi na farmo, jo obdeluj, in polovico kar na njej pridelaš je tvojega, druga polovica pa moja. tedaj pa bi to prav gotovo storil in ne bi rekel. da te hočem imeti za bedaka. Kaj ne da? Ravno tako je . . . Ali mogoče' talko ne delajo lastniki hiš s delavci in najemniki?
Narava je stvarila vodo in zemljo in vse 'kar je. Tudi tebe . . . in kot tak imaš pravico do viživa-nja vsega kar je narava za te vstivarila. Ampak delavec, ti si bil vzgojen pod starim rimskim sistemom, katerega so nam vsilil že pred par tisoč leti in si šei preneumen. da bi s odprtimi očmi videl., na kak ¡način se te ropa in izkorišča. Pred ne dolgo tega ljudstvo še ni smelo iti k potoku in loviti ribe ako ni dalo polovico lova kakemu usilj-enemu plemiču. — Da godilo se je skoro ravno tako kot danes. Saj danes moraš tudi plačati najemnino posestnikom- hiš. Ljudje ki obdelujejo zemljo naj bi tudi vživali to kar
producirajo brez da ibi plačali kako najemščin-o ali interes ali pa se delili s kom s produktom,. Večina ameriškega ljudstva so najemniki in poid' današnjim sistemom morajo enemu ali dragemu ¡plačati, zato ker žive na planetu. Da ravno talko je kakor v starem času, ko so morali daijati desetino.
Kaj ne to je nazn-osen sistem za delavstvo. Posestniki in kapitalisti se ‘ga pa vesele. In zakaj se ne bi ?! Tako dolgo, dokler bo delavec pohlevno sužnaril in hlapčeval ne bo drugače. Preobrat pa bo prišel le s neodvisnostjo delavskih ¡možganov in s pametno porabo istih. Tbr-aj zakaj naj 0-stanemo neumini celo življenje?...
POSLANO.*)
Vsem tistim h ud omuhneže m, kateri so hoteli pred -dnevi uprizoriti neko “skakanje” v “G. S.” naperjeno proti meni in sicer radi It lega, ker sem jih baje “žalil” v nekem dopisu (poslano) v maju. Godila se jim ni nikakorana krivica, ako se jim pa je po njih mnenju, so si pa to sami iz-
seveda niso tega, ker “Janez” ježe itak “verriickt” in tako ni “ dosti” ž njim, a zbrihta se pa le vendar, ako se hoče. ž njim pometati kot s tepcem.
Svetujem jim, da ono “skakanje” katero si jaz po svoje tolmačim za nekak ples nove “baže’r — odllože za prihodnji pr-edjpust, kamor “skakanje” in ples bolj “paše”, kot pa v “G. S.”. Jaz seveda “ska.kanja” še nisem vajen “probiral” bi pa vseeno, potem ibi videl kako bode “pasata, ko bodem v cajtenigah”. Res, da z “g. St. foks© špilate”, toda z mojim peresom bode teško kaj šlo. naj brž nič! Obrabljena metla pometa le toliko časa, dokler se popolnoma ne “znuea”. — Zato menim da je dovolj.
Priporočam se vam za dirko s skakanjem, ker bi rad videl, kakšni “skakači” se pokažejo.
'Brez zamere in pa pozdirav.
John Batich.
*) Za gorenje poslano ni uredništvo ne, upravništvo odgovorno.
ß dr. “ni	
^RICHTER S l|l	11NEXPELLERJ
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St. NEW YORK.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER | MAGNET | GRANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
r
Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fouček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
Missouri!
Missouri!
I
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od J. Boyden ali Star Ranch, del posestva to je kos ležeč v Ripley okraju, Mo., in obsegajoč 3800 najlepše ravnine in najboljega sveta. Ta zemljišče sedaj vržem na trg med ameriške Slovence in sicer s takimi ugodnimi pogoji, da si lahko vsak omisli lastno ognišče
PRIHODNJI BANAT AMERIKE!
Cena akru $15.00. Pogoji: $6.00 na aker takoj, ostanek pa kedar hočeš s 6 proč. obrestmi. - Kdor se noče baviti s lesom, ga jaz vzamem v nakup in tedaj plača samo $10.00 aker in sicer $2.00 takoj, $8.00 pa na izplačila. - Kedor meni les prepusti, dobi ves rezan les za gradbo poslopij zastonj. Nikdo ne more kupiti več kot 40 akrov, iz vžemši če je velika družina, tedaj lahko kupi 80 akrov. - Špekulantom se ne proda niti čevlja zemlje. - Tekom 10 let bo svet vreden po $100 aker. - To zemljišče leži približno 1 do 6 milj od slovenske naselbine in ob železnici. - Vse posestne in lastninske pravice dobite takoj. Pišite po natančne informacije
F. GRAM, Naylor, Mo.
naselniški zastopnik za državo Missouri
Opazka. Nekoj malega se tudi še lahko kupi med slovensko naselbino
I
i
Slovanska Delavska Podporna Zveza
Pennsylvania.
16. avgusta 1908. 22 aptila 1909'
v Conemaugh
Vstanovljena dne Ink*rporiran i dne
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328
Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,	”
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
I Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 Nadzorniki \ II. nadzornik: JOSIP CULJK AR,
} HI
IVAN GLAVIČ,
) Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni \	//. odbornik: IVAN SPEND AL,
odbor j. ///,	» MARTIN PETRIČ,
Conemaugh, Pa
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,
Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL,
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
DOPISI IN POROČILA
Moon Run, Pa. 20. junija 1909.
Prosim1 da ¡ponatisnete teh. par vrstic, v iprilijuhijenein. mi listu “Glas Svobode”.
Minulo je že prece j časa od kar uilselmi ‘črtal ndhetniega diopisa iz tukajšnje slovenske naselbine; to-naij sem primoran da nekoliko opi-šeim naše razmere, ameriškimi svobodomiselnim1 Slovencem,.
Poroičano je (bilo od nekega tukajšnjega rojaka v štev. 12 našega cetaj. lista “ Glas Svobode”, da se Ibo poročalo 10 blagosiovljenju Moon. rimskega svetišča, katetro se: je vršilo idlne 30. maja. Predmo o tem blaigosloivljenju omenim, povem tistimi, kiateri so (približno štirinajst dni popre-d popraševali, kaj neki “Glas Svobode” piše, da bi jiikn privoščil da bi se vsakteri naročil na “Glas Svobode” in sicer to nemudoma. “Glas Svobode” potrebuje podjpore in naročnikov, da bo radovednežem ustreženo, ter da naim bodo pomagali izboljšati1 naše silno slabe delavske1 razmere. “Glas Svobode” je delavski list, recept in ¡zdravilo umobolnih, klerikalno mišljenih delavcev. —
Tedaj, na dan 30. maja pri lepem vremenu, sešlo se je bilo precejšnjo število ljudstva; bili so skupaj zbobnani, toda šlo ud tako, kakor so mislili. Opisana je ‘bila vsa Pitteburšika okolica v Am. S., kakšne so ceste, kako se nam dobro godi, skoraj najboljše in kaj jaiz vetrn', kaj še vse. Jaz mislim, da slovenšbi delavci v Pittšburgu so zavedni in se morajo zavedati, ker njih je ¡zaidlela dveletna “miserere” kriza, in katera traja še dameS, ter smo jio- tudi mi občutili in jo še občutimo. To bodo priznali tudi tisti, ki so nas obiskali ,na dan 30. 'maja, da je še kriza, ker se za nje tudi ni nič storilo.
Seveda, na klerikalni podlagi
bili so nekateri žejlnii in —------,
ko »o odhajali na svoje domovje. Tisto že staro klerikalno beračenje jie še sedaj na dnevhem redu; nevern kaidtaj ga bo konec. To je že melznoSmo, ker so štvari, ki (bi (bile bolj potrebne urediti in so obžaljevanja vredne, a nanje se nliboe ne zmiisli.
Gradiva še dosti, toda za danes naj zadostuje.	Resnicoljub.
Binghant, Utah, 21. junija 1900.
Prosim Vas, natisnite par vrstic v naš najbolj priljubljeni list ‘‘Glas SvolboeLe”, kar se jih je še do sedaj pojavilo v Zjed. državah in v stari1 domovini.
Slučajno sem dobil v roke Proletarca št. 92 ih 'sem ©ital, da so chdkaška društva volila posebni odbor v korist S. 'N. P. J. dhe 13. jutalija. Talko, .siedaj ste že začeli posebne odbore voliti1, da se bojo poganjali za glavni odibor; saj ho kmalu prišel čas, ko se bo videlo kdo imia prav ali ne,
To pa ni treba trobiti med ljudstvo, d'a Mr. Kohda hoče uničiti Jedtaoto; kje ste 'bili še v.i Prole-targarji v slpaniju “krivičnega’ in Iše sanjate se vam ni nikoli, da (bo fcedajl ustanovljena kakšna Jeldhota ma tej podlagi kot je ravno ¡9. N. P. J.. Ko 'so Mr. Konda im Medica, nagovarjala društva in poisalmeznike v Ro‘dky Mouutain d.a hi sc ustanovila nova Jed,nota. ter smo že volili može,, da bi (Drisostpvalii pri zborovanju, a potem pa je bilo nekako vse zašpan lo in jaz sem bil od tam, šel, talko da ne vem', kako d!a se je bilo vse razbite.
Tako je bite ; toraj le počasi z
vašim čvekanjem in nič .kritizirati, ker kmalu pride: čas, ko bomo videli, kdo je uničevalec Jednote, ali so ustanovitelji, ali so tisti ki so se k polni skledi uisadli.
K sklepu (pozdravljam vse svo-Ibodomiselice in eitatelje “ Glas ISIvolhode” ter priporočam vsem društvam S. N. P. J., da bodo poslali može na prihodnjo konvencijo, ne pa kimavce, da bodo deli vse to na rešeto, ker se sedaj dogaja.	Svobodomislec.
Yale, Kana junij 20. 1909.
Prosim Vas uljudno, ponatisnite mi sledeče zahvalno pišimo:
Meseca aprila t. 1. sem zapustil z nekim svojim tovarišem Nem-ško-Pruisko, se napotil v Ameriko in prišel konečno v Yale, Kans. upajoč, da si .bom tukaj svoj stan izboljšal.
'Toda varal sem se. Hodil sem od rova do rova vprašat po idleto in ko sam delo dobil ter naredil morda 6 šihtov, ,pa me je zagrabila 'bolezen (revmatizem) v toliki meri, da sam1 mogel iti iz postelje le s pomočjo svojih tovarišev.
Aloje stanje je bilo obupno. Denarja nisem imel nobenega, radi ,pomanjkanja časa nisem mogel postati član nobenega društva, toraj ni bilo ulpati od nikoder na kako pomole. Prišli so sicer k meni rojaki, mi svetovali, naj bi šel v toplice, toda kako.
Konečno so se me usmilili bratje in mi priskočili na pomoč.
Anton Rupar je žrtvoval v prvi vrsti za me delo in čas ter nabiral prostovoljne, prispevke pri 'posameznih rovih kakor tudi .pri znancih.
Darovali so:
(Lokal št. 589 $36.95, lokal št. 735 $14.2©, idlruštvo Bratstvo Naprej št. 9 S. 'N. P. J. $3.85, društvo S’v. Jožefa št, 67 J. K. P. J. $3.20; nadalje so darovali rojaki: Alath, Izlakar $2.00; John Podpečan $1.00; Edvard Podobnik $1.; Vine. Štraus $1.; Fr. Šetina 50e.; Andró Wimmler 50c.; Luka Ala-riinšek 50c.; Fr. Jakše 50c.; John Sajpvie 25c.; Alojz Wen© 25c.; Alvtgusti Žnidaršič 25«.; Alath Žnidaršič 25c.; Alartin Golob 25©; Josip Trh 20©.; Alath Golob 25©.: Anton Blatnik 25.c.; George Cvelbar 30e.; John Lipovšek 25©.; Karol Zorc 25©.; Josip Pečnik 25c.; John Golioib 20c.; Jernej Mrežar lOc.
S to pomočjo seim se podal v toplice, šem ‘bil tam približno mesec dn,ij! in sem se vrnil 19. t. m., sicer ne popolnoma zdrav, a upam, da se mi zidtravje kmalu .povrne.
S temi vrsticami se zahvaljujem prav iskreno za pomoč vsem p. t. društvom:, kakor tudi vsem posameznim rojakom, ki so mi priskočili na pomoč v moji bedi in želim to vsakemu posamezuei-mu povrniti bodi si na ta ali drugi način.
Michael Požun.
Afoon Run. Pa. 23. junija 1909.
Prosim je li mogoče, dobiti v našemu listu “Glas Svobode” nekoliko prostora za. par vrstic?
Nekoliko v pojasnilo cenjenim članom S. N. P. J.!
iČitaH sem v našem listu “Glas Svobode” idlopis iz Pueblo,, Colo. in takoj sem' si mislil: vendar se je dobil jedlen, kateri je omenil radi1 odstranitve “Glasila”, čast njemu, kateri je stavil vprašanje, katero se glasi: “Kdo ti je dal toliko pravico, da se predrzneš odstaviti jednotno Glasilo?’' Jaz
sem bil povsem: mnenja da samo naše društvo “Dobri Bratje” št. 88 me, idlobi “Glasila” v Aloop Run, Pa.; temu pa ni tako. (Naš tajnik je dvakrat pismeno upra-šal, n,a kakšen način da ne dobimo “Glasilla” a ne duha ne sluha ni za odgovor dobil. Nam manjka jednotno “Glasilo” za mesece a-pril in maj, in zakaj ga pa plačujemo pa ga ne dobivamo? Sedaj mi je: pa 'znano iz zanesljivih virov, da razven našega društva je še pet drugih društev, katera “Glasila” tudi ne idiobijo. Gotovo je g. Krže poslal' “Glasilo” v Port Artur naíñesto na omenjena društva. Zamolčim, imena tistega, ■kdor one je o tem - obvestil in to radi teiga, ker je oni pod kontrolo Kržetove “trombe” in mora tako plesati, kakor mu Krže veleva. 'No, 'zares lepe ceremonije znate uganjati vi Krže. Le še tako naprej ako vam bodejo pustili gg. d e lega tj e na prihodnji konvenciji v Clevelandu, O.
Jaz bi Vas rad poznal g. Križe, toda obžalujem; ko Vas ne vidim! Kajneda vi g. Knžiček da imate idlober jeziček, ki se vedno oglašate kako se moramo člani S. N. P. J. držati po pravilnih točkah, Vprašam: Ali se vi tudi? In še pri vsemu temu pa imate izvan pravilnih točk še svoje disciplin©! Kdo 'Vam jih jo le dal? Lepo se norčujete iz okrajnih društev, toda upam, da se dolgo ne bodete. Cenjeni poslanci' kot delegatjc vas pa prosim da se ravnate po znani pesmi: “Hajd junaki le v korak; — trdo, čvrsto stopaj vsaki!”
(Nadlalje sem ©ital v “Glasilu” naše Jednote z dne 15. junija t. I na 2. strani: “Vsi za jednega, a jeden za vse.” Je, li tako??? Potem citáis tudi: “da se ne bo na konvenciji izgovarjalo: ‘Jaz .nisem zmožen i)td.” Kateri delegat bi se imel na konvenciji s tem izgovarjati, takemu ne preostaja dnuizega, nego da se odpove že takrat, 'ko je predlagan delegatom pri dotični idfruštveni seji. Tud.i je omenjeno, da naj odpade pogajanje. (??) Častitam tebi sobrat v7 prihodnje, da 'bi dobro došel in da naj se določi “svota”. No to je 'bilo že zdavnaj potrebno, soseibno ker se: imenuje “Podporna Jed-nota”. Na 3. strani “Glasila” predlaga član' dlruštva “Narodnih Vitezov” št. 39, da naj bi se konvencija sklieavala na vsake tri leta. Po mojem ¡mnenju je to ne-pravilho rečeno, toda zakaj, v to se ne bodem spuščal. — Potem da bi imel glavni odbor isto moč kakor jo ima konvencija. Protestiram. proti tej točki, ker potem ni pdtreba nikdar sklicati konvencije. Potem da bi se pravila “ločile”. (?) Le. toda to kadar bodete v zvezi z Jednoto druge vrste. A-bo ste vsi za jddnega in jedien za vse, potem naj ima jeden za vse ravno tiste pravila, kakor vsi za jednega. Za iste; ki pa 'bolj slabo razumejo, naj se bi o teni vprašanju bolj v domačen jeziku pisalo, da bode vsak posameznik lahko razumel ako je le en par ljudskih šol dovršil, in da mu ne bo treba dru.zeiga vprašati: “Ti kaj pa ta stavek pomenja, jaz še nisem take besede nikoli slišal, toliko manj© pa ¡moram to razumeti itd.”
Tu je omenjeno, da bi moral vsaki tajnik paziti na to, da ne zapuščajo člani usmrtnine 'cerkvam, maša,m; molitvam in za take stvari. “Častitim” bodleš vedno dobro došel, kamor se bodeš obrnil. Cerkev je naravno mrtva postranska stvar, pa vseeno popije nekaj krvi im poje marskateri teško pri-skfiženi' cenit ubogemu in nezavednemu siromaku.
Ja da bi se našlo še kaj takih tajnikov, pa ne samo pri S. N. P. J., (marveč potreba, jih je tudi pri drugih Jednotah in društvah. ne na takih, kakor sta v Aloon Run. Pa. podpredsednik in tajnik, ki vedno beračita ¡za “božji hram” in to ne samo pri naši Jednoti.
'Nadalje poročilo iz Indianapolis, In d., zopet dober nasvet da hi se čakalna doba za bol. podporno udeležbo od treh mesecev na en mesec skrajšala; zares ugoden in premišljen predlog ako ga kdo stavi ¡na konvenciji. Toda še boljše bi 'bilo, ko bi. se npeljalo tako, da vsaki novo pristopli ©lan ne bi imel pravico ne voliti ne izvoljen biti skozi tri mesece. Po* seibno naj bi pa to veljalo za tiste, ki še niso bili pri nobenem društvu. Ako novi član ima takoj ko pristopi volilno pravico, oid! kod naj vzame prepričanje o sposobnosti' dotičnaga katerega voli?
Konečno sledeče:
Jaz kot član S. N. P. J, naznanim tajniku našega društva, da s tem napovem izstop iz društva in S. N. P. J. in to radi tega, ker nočem čakati, da bi mene g. Krže izključil; toraj odstopim prostovoljno. Jaz svoje mišljenje za-sc prihranim in ostajam Josip Seme, a Vi pa le ostajajte Franik Krže. Kadar bodete Vi proč od S. N. P. J., potem bodem nazaj pristopil, ako me bo hotelo kako društvo sprejeti.
Predno odstopim zakličem vsim sobratom S. N. P. J. iskreni pozdrav, posebno pa izvoljenim delegatom, da bi na konvenciji S. N. P. J. v Clevelandu, O. si podali desnico zvestobe, da bi delali več ko mogoče v korist delavstva in v prospeh nekdaj prelepe S. N. P. Jednote, ter da bi nastopili kot en mož in temeljito pometli s celim glavnem odborom in izvolili novi odbor, katerega je Jednota silno potrebna.
IS spoštovanjem in pozdravom vsim zavednim delavcem po širni Ameriki; Tebi “Glas Svobode” pa želim da bi prihiteli v ogromnem številu novi naročniki na pomoč in nam v 'korist.
Da si ne bo kdo jezik brusil zaradi podpisa, evo ga:
Josip Seme.
OD NEKOD.
Za zvezdoglede ali “šternkukar-je” ob priliki 5 letne slavno, sti S. N. P. J.
Krže! S. N. P. J. nista .ustanovila le dva človeka, pač pa je sedaj potrebno smešne sekundante ‘ tebersocialiste ’ ’!
Ali ni že skrajni čas, da ne bi nobotali tza druge;? Ali ni že skrajni čas, (dh ne bi delavci mrli lakote in drugi prodajali njih pro* dukciljo? Ali ni že skrajni .čas, da bi socializem vladal celi svet itd. ? Čemu se ne zgodi in čeanu napri-■de tista tetika, ki se jo zove “¡potreba”? OamUi se Proletarec ne tiska vsaki dan ali pa po trikrat na dan? Čemu ,se piše “agitirajte agitirajte ’ ’ ?
No, menda že ni še potreba! Vidiš Krže, da nisi pri zdravi pameti ; pri vsaki organizaciji se ¡mora agitirati. In ti si še v Ribnici češple jtldel, ko se j© “ Glas Svobode” trudil in agitiral, da ja prebudil zavedno delavstvo in organiziral.
“Glas Svobode” je sedaj ¡za nič, ko je Proletarec tukaj. S Proletareom se j,e pojavil maroldni .socializem (? !) in to -dokazuje pismo Petriča, tajnika jugoslov. soo. strank©, v Chieagi, ko piše “čemu podpirate angleške socialiste, ko v.as ne 'zastopajo in ne-maraj'0 zastopat, ker vas nerazu-mtiijo; čemu n© bi podpirali nas. ko smo bolj revni?” Kaj je to in-temacijiohatoi socializem, ali na-rodtai socializem? Smola! Potdm se pa še predrzne jo nekaj čvekati o nekem bojkotu naipram1 ‘ ‘ Glas Svobode”. 'Tlaki bebci !
Sedaj so ¡menda že vsi Rojaki v Ghiiicagi socialisti, ampak kakšni ? Čudno da se jih socializem tako hitro ¡prime, — ali ravno to je Vzrok, da ga ne raizumijo. Ako bi socializem razumeli, bi bili koristmi človeški družbi, tafco pa raed'iraj'01 še to kar se je. s težavo pridobilo.
Bodi socialist povsodi i.n pokaži tlvoj socializem v dejanju, .po-služl se vseh sredštev da bodeš rojaku odlprl oči in da mu razložiš soc. ideje, in ko jih ibo zmožen premišljati in da. jih bo vpo-števal, potem 'bode še lie uspešno deloval in ibo neomahljiv socialist
IN© 'bojkotiraj časopis, ako je svobodomiseln; svobodomiseln mora biti vsak socialist, ako ni, ni aa nič, je omahljivec in je malo koristen. Rojaka, moraš počasi .privaditi ih mu razlagati polahka in prepričevalno, ne pa tako kakor bi mn rudeči klobuk posadil na glavo in bi zakričal: “sedaj si pa socialist! ” ¡Svobodomiselni list je takisto potreben, kot socialističen! ‘Poteimtakim ne hvali preveč samo tvojo robo, drugo pa grajaš. Vsako blago se samo hvali ! — Ali raizumeš?
“Ober-socialisti” v Chieagi! A-li neveste kake organizacije, pri. poroča soc. stranka? Ali priporoča “'Narodne Jeldtoote” ? Ne, in še enkrat rečem' ne! Ako pa vi rečete, ja poteta' ste .nevedni bedaki. Pravi soc. list naj bi se n,e vrne. šavial v narodne organizacije, katere niso pod kontrolo internacionalne; so©., stranke. Razumete ne-vedneži'? Soc. list- nemo-ra biti
Glasilo’” narodne 'organizacije, koja, nima nobenega stika ali zveze s soc. stranko; razumete vi šušmarji'?!
No ja, če nese kaj, poteim socializem se vrže v koš, kaj ne? Ali pa vs© skupaj, da. le nese pa da. se kaj zasluži. Jaz bi vas marsikaj naučil o. socializmu, toda. vi si nikar ne doimii&ljujte, da ste ravno vi edini, ki vise razumete. Kajše! Vi dajete z ene strani potuho; z druige pa 'zagovarjate, kar bi morali kritizirati, a zopet s tretje lažete in. s četrte pa razdirate kar niste vi šušiharji zgradili.
Pojdite k interna,cionalnii soc. stranki v Chiteagi in pokažite gori navedeno in uverjen sem, Ja 'bojo vsaj prikimali, če že ne rekli, da se držite soc. gesla. Dokler pa bodiete godlo mešali, va,s ne priponam za socialiste.
Konečno vam naznanim, da bodete ilmeli nekoč še nekaj za o-ipraviti v uradu glavnega tajnika initemacijonalne soc. stranke v 'Chieagi, zaradi vaše humbugarije. Da ste mi zdravi; tam v Chieagi Mednarodni Socijalist.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, IH.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
rgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni
SALOON
na 101 Main St., LA SALLE ILL.
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in do. mačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, lil.
WELKY’S
Restavracija in gostilna,
55 2 Blue Island Ave.
CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458
lovensko Narodno Samostojno i Društvo
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERL1CH,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. tiri dopoldne v Georgtown pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju
Y slogi je moč ! Od hoja do zmage!
AVSTRO-AMERIKAHSKA-UNIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

v
PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA:
Argentina.......7. julija 1900
Alice.... ......21. julija 1909
Laura............28. julija 1909
Oceanic............4. avg, 1909
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so: ¡3V~ Za Avstrijo—TRST, za Ogrsko—REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp
2 Washington St.,
■ Sl COij
New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........80.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.......22.000 BP
La Touraine.......20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111.
►
►
t
l
►
►
JOS. KRAL I
7-419-421-423 W. 18th St.. Chicago. 111. £
ALI SE BRIJETE BOHA? M»SOTR&
svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 83 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino.
ZALOGA POHIŠTVA.	Tel. Canal 728
Ustanovljeno leta 1875.
---------------------------1
Iz slovanskih krajev (
■rr(wr»wn'rrr'r'r'~r~"~.** ^
Bakreno rudo je izsledil posestnik Jakob Pečar v 'Kranjski gori.
Svinja obgriznila otroka. — V Remšniku je prišla 'pri posestniku Aleksu svinja neopaženo v sobo, kjer je1 enoletnega sinička na glavi, rokah in mogali tako obgrizla, da je v kratkem umrl.
Proces proti češkim narodnim socijalistom. Preiskavi proti na-čeilnikota čeških narodnio-sociijal-riiih mladinskih organizacij so končane. Obravnava se ho vršila koncem tega meseca. Obdolženih je skuipaj '62 oseb, da so delovali proti ipilitarizmiu. To ¡bo zopet zanimiva obravnava.
Misterij ozna smrt odvetnika Lewickega v Krakovu. Lewicky je bil zelo znan in dober odvetnik. Zastopal je v zadnjem času Janino korovsko, kateri je očital “Nia-iprzod’, da špionira za rusko vlado polske revolmeijananjie. Borov-ska trdi, da je bil izvršen umor. Borovstoo so zalprli. Vzroki tega ■umora nišo Ijubiimlski, pač pa politični.
Olikan župnik. G. Jožef Kunej, župnik na Zg. Ponikvi se je; imel pri okrajnem! sodišču v Grilju zagovarjati zaradi razgaljenja časti. Dovolil si je namreč na dan volitev pri perno v shem volišču trditve, da so vsi pristaši narodne stranke goljufi, sleparji in ¡mešetarji. G. Jože Meh iz Žalca ga je tožil in ga je župnik pred sodnijo prosil za odpuščanje, da bi se izognil obsodbi. Zopet zanimiva sličica iz volilnieea ’boja...
Češki delavci v železniških delavnicah pri Sv. Hipolitu so vpri* izorili skupno velike demonstracije proti voldktvui, ker -opažajo v zadujeirt času pri samovoljnem odstavljanju čeških in vspreijcma-tn'ju samo nemških delavcev, da se ¡hoče Čehe1 popolnoma izpodriniti. Uvedli so proti njim preiskavo in obesili vse, seveda zadostno povečamo, na veliki zvon; toda to bo brezuspešno, ker so se češki delavci pri demonstraciji vobče dostojno in. lepo vedli.
Stroški mobilizacije. Stroški zadnjic imobilizacije na bosanski meji znašajo skupno 155 ¡milijonov kron, od katerih je ogrska vlada stavila skupnemu ministerstvu na razpolago 41 ¡milijonov.
Janina Borowska, znana iz pravde zoper urednika lista “Na-iprzod’”’ v Krakovu radi obdolži-tve vohunstva za Rusijo, j«, ustrelila v soboto v jutra ob 3. uri svojega 'zastopnika in bivšega ljubimca dr. Vladimira Lewickega. Početkoma je ¡čin tajila in izjavila, da se je dr. Lewicki v njeni prisotnosti sam ustrelil. Toda razne indicije, posebno pa idejstvo, da je ilmiel dr. Lewicki dve rani, izmed ¡katerih je morala biti ena dobljena iz daljave, iz katere se me ¡more sami več streljati in priznanje, da je raztrgala in sežgala razna, za njo uničujoča pisma, so jo dovedle do priznanja umora. Po vsem sklepajo te doigodljaja tako, da je prišel dir. Lewicki, ki je do idveh ostal v kavarni, domov, ravno ko je Borowska trgala im sežigala pisma, 'za katera je vedela, da jim ima, in ga, ker ji je hotel zabraniti, ustrelila. Nameravala je baje tudi napad na poslanca Dascyinskaga, od katerega jo je dr. Lewicki že dalj časa le z največjo, težavo odvračal. Borowsko ¡so izročili sodišču.
Potop podmorske ladje. V ¡Se-ibalstopollu Ije izadela podmorska ladja “Kambala” radi nenadnega obrata okloipniee “Rotislav” v njen zadnji del in se vsled dobljenih poškodb v kratkem potopila. Rešil se je poveljnik, ki je Lil na krovu. 17 mornarjev in šeif oddelka pomorskih ladij, kapitan 'Bje-likov, ipa so potonili.
‘Nedolžni’ župnik dr. Mauring. 14. jun. je bila ¡pred ljubljanskem okrajnim sodiščem kazenska o-bravn.ava proti ¡župniku na Igu dr. Mauringu. Tožil ga je 'gosp. Ferdo Žagar, ki ga je župnik, kakor smo že poročali v našem listu, pretepal in hudo žalil 'na časti. Dr. Mauring je hotel v pismu indirektno poslanelm na uredništvo “¡Sl. Naroda”, to afero utajiti, no, obravnava je poikaizala, da je bilo poročilo o tej aferi vseskozi resnično. Župnik dr. Mauring 'je bil obsojen tna 300 K globe, oziroma v slučaju neiztir-'Jjivosti v 1 mesečen zapor. Glavno vlogo v tej .aferi je igrala lepa Angela.
Boj s kaznjenci. V ruski kaznilnici v Tiflusu je napadlo pet kaz-
njencev svoje paznike, jim iztrgalo orožje, tri ubilo in pet težko ranilo. Med bojem pa je priteklo vojaštvo, zaprlo kaznjencem pot in jih pozvalo naj se udajo. Ker tega niso hoteli storiti, planili so vojaki nanje in jih v silni jezi vpričo padlih žrtev pomorili.
Rezpečevalci ponarejenega denarja. V Pulju so zaprli lastnika neka javne hiše in več mornarjev vojne mornarice, ker so razpečavali ponarejene zlatnike po 20 K.
—	Ponarejeni so 'bili zlatniki tako natančno, da jih je bilo ločiti samo po Item, ker so precej lažji. — V mestu samieim in morda tudi v okolici jih je precej v prometu.
Izlet bolgarskih “Junakov” na Rusko. Sredi meseca julija priredi 'zveza bolgarskih sokolskih društev “Junak” izlet v Rusijo. Tega izleta se udeleži 2000 oseb iz vseh krajev bolgarske kraljevine. “Junaki” posetijo Odeso, Kijev, Mosikvo in morda tudi Petrograd, Izletniki imajo namen, da se na ta načini 'zahvalijo svojii osvoboditeljici Rusiji za njieno podporo v zaidlnjem' bolgarsko-tuhškem konfliktu.
Kruto preganjanje slovaškega časopisja. Dne 19. majnika je bil obsojen J. Kuštrav soitrudnik ‘Slovanskega T^ždannika’ na tri mesece ječe in 1200 K globe zaradi članka “Cigana”. V tem članku je namreč Kositra dejali, da nimajo Slovaki in neinadžarske narodnosti niti toliko pravice na Ogrskem kakor cigani. Porotniki so uvideli v tem izreku ščuvanje proti Madžarom in pripoznali krivdo.
Ljubljanski škof Bonaventura
hoče iti v Ameriko, da bo nabiral prispevke 'za svoj,e zavode. “Glas Narodu” je priobčil članek iz peresa 'župnika Smoleja, kateri odločno odsvetuje ljubljanskemu ¡škofu beračenje v Ameriki. Sedaj pa beremo zopet v amerikan-skih listih, da postaja ¡od ¡dne do dne odpor med ainerik. Slovenci proti nameravanemu obisku škofa ¡Splošnejši in silnejši. Zgoditi ■se zna, da prinese škof lepe spomine i'z Amerike, toda s temi spomini se ne bo dalo zafiiikati luknja v mj e go vi mošn j i.	“ Soča ”
Bodoči vseslovanski kongres in Srbija. Z ozirom na sklep slovanskih delegatov v Petrogradu, da se ima I. vseslovanski kongres vršiti meseca maja 1910 v Sofiji, piše “Samouprava”, glasilo srbske vlade: “¡Daši je nam žal, da Bolgradu ni dana prilika, da s srbsko goistoljulbn ostjo izkaže svojo visoko spoštovanje in svojo iskreno bratsko ljubezen eapram apostolom slovanske vzajemnosti in dušnega edinstva, vendar moramo priznati, da so 'bili utemeljeni .razlogi, ki so .narekovaHi sedanjo odločitev glede kongresa.
—	Prepričani smo,, da bodlo naši ¡branje Bolgari urneli ceniti vzvišeni značaj tega odlikovanja in ¡da bodo storili vse, da bodo odlični gosti vzeli sabo iz Sofije naj. leptše, spomine o slovanski duši bolgarskega naroda. Takisto pa smo tudi uverjeni, da bo bodoči vseslovanski kongres v ¡Sofiji značil veliko pridobitev 'za sploš^ no slovansko stvar in da bo idlove-del do uresničenja vse velike načrta, ki so bili izasmovami na praški in petrogradski konferenci.
Iz laškega okraia na ¡Spodnjem Štajerskem. Na Dolu pri Hrastniku olb južni železnici ¡postavili so novo veliko farno cerkev. — A vkljub temu, ¡da ta .zgradba niti ddgotovljena ni, 'že stavijo novo župnišče. ¡V to stavbo potrebno zidavo dovažajo farani. A pri tem nič ne1 de, če se to zgodi tudi ob nedeljah in praznikih, čeravno cerkvene postave pravijo, .dla ta čas niso dovoljena tešba, hlapčevska dela, pa ljudje vendar o!b nedeljah dovažajo 'za ¡dolsko župnišče pesek ter za tisto zgradbo delajo, kakor ob delavnikih, v kamnolomu. Seve, če se gre za župnika, takrat je vse dobro in dovoljeno, ¡če bi se pa šlo za kakega dragega, tedaj bi ¡se pa žugalo ? peklom i.n huidličem. Uibogo ljud-stvoi, kdaj se ti bode vendar enkrat razjasnilo v glavi!
Koliko človek popije. — Neki znanstveni angleški list je izračunal, da navadni ¡človek .popije do svojega 50. leta 35.000 litrov vina, vode, piva itd. Kdor do 50. leta ¡ne .porabi toliko tekočine ni normalno razvit človek.
8 milijonov za dobrodelne im-mene je zapustil zasebnik M. En-gel na Dunaju. — Največ je dobila tamošnja judovska 'županija. '— Zapustil je hčer, ki pa ima sama že milijonsko premoženje.
Po svetu.
Iz države vislic.
iSoeialdemokratična frakcija v dumi je na ¡podlagi pisma od bivšega dumskega poslanca, sodruga Lomtatidše, kateri je bil v veie-iddajiniŠkem procesu proti Duma -frakloiji, v prisiljeno delavnico obsojen in se sedaj nahaja v Se-bastopoMd-deželnbjetnišniel, — nastopno interpelacijo vložila:
“Je li predsedniku ministrskega sveta znana: 1. da se v Seba-stopolski jetniŠndici one k smrti obsojene pred izvršitvijo smrtne obsodbe sistematično tepenjiu in .mučenju izpostavlja;	2. ¡da se
smrttaa obsodba, celo na ljudeh izvršuje, kojii so Vsled mučne bolezni nezavestni, kakoršen slučaj je bil pri jetniku Vogt, kateri je bil za vroči nsko boleznijo ibolatn in imel 40 stopinj temparature;	3.
da se ta nezaslišana grozodejstva ¡pred okni jetniške ,bolnišnice dogajajo, vsled česar se vže tako prežalostni položaj 'bolnih jetnikov po ostra j e.”
IV diuimi' je bil soc. de.m. nujni predlog z 176 proti 118 glasovi zavržen in interpelacija neki .komisiji izročena, kjer bo očividno na mesece lelžala. Medtem bo vladar Stolyipin iz 0'd'obrenjem, črne dume nadalje svoje krvniško delo o-pravljala po vizgledlu Sebastopol-iskih krvnikov.
Tolstoj hoče biti postavljen pred sodišče.
Iz Petrograda se poroča: Tolstoj je Ruslko vlado v neprijeten položaj Spravil: on odločno zahteva da se ga ¡pred sodišče postavi zaradi znamenite njegove razprave “Ne ubijaj”; ker je že veliko oseb izaradii razširjanja te razprave pred sodišče postavljeno in obsojeno bilo. On je na o blast.v a pisal ter zahteval, da se ž njim ne ipostppa milejše kot s pripadnikom njegovih idej. To pismo ne pusti uradom nobenega izhoda, ter jih isilii. da Tolstoja pred sodišče postavijo in ¡zaradi ¡žaljenja Veličanstva obsodijo, katera obsodba se ne more milejše glasiti, kot na pregnanstvo v Sibirijo. Ni gotovo da bodo oblasti to pot nastopile, trudile se bodo da kakšen izhod’ najdejo da se preganjanja Tolstoja ižnelbijo, a pričakuje se pa. da Tolstojeva ¡nesebična ini-tiativa ho na vladne organe učinkovala, da bodo v bodoče milejše in tolerantnejše postopali.
Medsebojno presenečenje.
Neki gospod’ in neka gospa sta se skupaj vozila, ,z brzovlakom, kateri je vozil iz Londona proti Škofiji.. Obedva. sta si 'bila- tuja.
Nenadoma se obrne gospod proti 'dalmi ter ji reče: “Milostljiva gospodična, smem li Vas prositi, da za trenotek skozi okno gledate? Rad 'bi spremenil mojo obleko.”
'“¡Gotovo, moj gospod,” je dama odgovorila, vstala ter mu hrbet obrnila.
Po preteku nekoliko minut on reče: “Tako. milostljiva, preoblekel se:m se, Vi se zamorete zopet obrniti. ’ ’
Ko je gospa ¡zopet svoj sedež zasedla, je ¡v.idla. da se je njeni moški sopotnik v damo prelevil, katera je ¡imela pred obrazom gost pajčolan.
“ISed'aJj, tmoj gospod ali moja gospa, ako hočete,” reče dama, “gledite tudi Vi nekoliko časa skozi okno, ¡tudi jaz imam v moji obleki malo spremembo narediti.”
“Gotovo, milostljiva gospodična”. reče ¡moški v ženski obleki in je vsitregel.
“'Sedaj se morate zopet usesti”, spregovori gospa čoz nekoliko časa.
V veliko začudenje vidi mož ko je svoj proistor ¡zavzel, da se je njegova sopotovalka v moškega ¡Spremenila. Začel se je smejati in rečfi: “Kaikor se vidi, imava olbe'dva vzrok, da se naji ne spozna. Jaz se imam nekim- malim ne-sporaizumljenjemi izogniti. Vi takisto?”
“Jaz”, pravi namišljena dama, medtem, ko je svojega sopotnika spretno uklenila “sem detektiv Foran iz Scotland Yard in imam nalogo Vas aretirati, da sei neko nesiporaizumljenje poljasni. ’’
V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.
40w'34-,Sf York Cii'
Zb KA* \ TUD» l VI NE?
// STOTINAM
/se dnevno
POVRNE STALNO k
ZDRAVJE. W
r
I VSAKDANJI VELIKANSKI USPEHI V ZDRAVLJENJU I Collins New York Medical Instituta
pl kateri se dosežejo v takih slučajih v katerih v VSI DRUGI ZAVODI IN ZDRAVNIKI NISO MOGLI NIČ POMAGATI, so vzbudili velikansko presenečenje pri vsej medicinski znanosti in vse to se ima pripisati edino le NAJPOPOLNEJSI ZMOŽNOSTI ZDRAVNIKOV, NAJČISTEJŠIM IN SVEŽIM ZDRAVILOM TER NAJPOPOLNEJŠI OSKRBI.
Popolnoma nič ne stori na kom bolujete, ali na reumatizmu, nalezljivi bolezni, zastrupljenju krvi, mazuljih po koži, na ušesih, grlu, prsih, jetrali, ledicali ali na želodcu, zlati žili (hemeroide), srčni bolezni, zaprtju, astmi, spolni bolezni moški ali ženski, na maternici, slabokrvnosti, bolečinami v križu ali bodisi na kateri koli drugi bolezni, pišite takoj v slovenskem jeziku, ali pridite osebno in zagotavlja se Vam sigurna pomoč.
Ne izgubite tor a j tipanja
le, ker Vam zdravila druzih zdravnikov niso pomagala. Ravno Vaša bolezen je ista, katero naši izvrstni zdravniki radi in z veseljem zdravijo, IN VSI DRUGI SDRAV-NIKI JE NE MOREJO OZDRAVITI.
Pošljite za 15 centov poštnih znamk za slavno zdravniško knjigo “ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE” pisano od Dr. E. C. Collinsa v slovenskem jeziku, katera obdrži navodila, kako zamorete ohraniti trdno zdravje in kako izgubljeno nazaj zadobiti.
o
Dr. J. J. McGlade — Dr. J. F. Coyle zdravniška ravnatelja.
Uradne nre: Od 10-1 od. 2 do 5. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. V torek in petek od 7 do 8 zvečer
VEDNO
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
¡josephtruíeb’»

REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
1005.
Jamčeno po tvrdki W, F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. junija 1906.
MILO ČISTILO.
Za gotovo vemo, da bodo vsi oni, ki trpe vsled želodčnih nepriliki kakršnegakoli vzroka, spoznali
SEVEROV
ŽELODČNI GRENČEC.
za najboljšega in najzanesljivejšega prijatelja. To je milo čistilo, tečen živlen in krepilen pripavek, ki ureja vsakovrstne želodčne ner.de. Najboljše zdravilo za težko prebavo, želodčno bol, nepre-bavnost, krče, pičlo slast, goročico, malarijo itd. Najboljša tonika za slabotne in stare ljudi. Cena 500 in $1.00.
Trpel je prav hudo.
Mr. Andrew Klimassewski, 2 Lanman Place Detroit, Mich., nam je ondan pisal; “Bolehal sem na želodcuže nekaj let. Imel sem želodčno bol, krče, ščanje, glavobol, mrzle noge, napenjanje, zoprn dih, nervoznost, omotico v glavi in čutil sem se zelo onemoglega. Posvetoval sem se z raznimi doktorji potrošil mnogo denarja toda olajšbe nisem dosegel. Samo radi pokuša začel sem uživali Severov Želodčni grenčec in ko sem porabil tri steklenice - sem popolnoma ozdravljen za kar sem hvaležen Pa m ter priporočam to zdravilo vsem na želodcu bolnim ker je tako izdatno."
Na prodaj pri vseh lekarnikih. Vprašaj za Severov in ne vzemi nadomestila.
Nervozni ljudje
l
l
i
dozežejo olajšbo in mnogo koristi, če začno takoj uživati
SEVEROV
NERVOTON.
To je prava tonika za zdelane utrujene in onemogle živine nervozno glavobol, duševno potrtost nespečnost historije živčna oboljenja in živčno onemoglost. Cena $1.00.
Čemu trpeti
vsled obistne in mehurne neprelike? Bolečine v hrbtu? Docela nepotrebno je, da imate obisti in jetra, v takem nžredu, da Vam telo peša in ste ves čas čemerni. Slcrbile za pravo zdravljenje uživajoč
Seraovo zdravilo za obisti in jetia,
in zdrav nasmeh bo kmalu zavlaval na Vasem licu. Vaše lice je najboljše zrcalo Vašega zdravja in gotovo želite, da ste videti zdravi.
Cena SOc in $1.00
Zdravniški nasveti zastonj.
1 Pijte najboljše pivo
Peter Schoentioffen Brewing Go.
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.	fed
P«
HAJDI NA IZLET! NAMA ZALOGA
poletnih čevljev in obuče najnovjšega vzorca kot rumene, bele, rujave i črnč barve, za nizko ceno, se dobi pri
M. Kara.
Detečji čevlji s barvanim površkom, s rumenimi ali rudečimi traki oziroma gumbi, so zelo po ceni ta mesec, samo 79c, manjše pa po 69c. Sandali za bose noge za dečke, deklice in otroke, v št. 2 in više, cena samo 49c za par. Čevlji za televadbo se pri meni dobe najlepši, par samo SOc par. Visoke čižme s šnurcami za tekanje i. d. 6Sc par. Vse druge vrste platnene čevlje, bele, črne ali sive barve prodajam po $1.50 in $1.00 par.
Karkoli potrebujete v letni obuči obrnite se na nas, ako hočete, da se Vam solidno postreže.
25c
Kupon
25c
Pri plačilu predložite ta kupon in vrnilo se Vam bo 25c, če kupite čižme v vrednosti $2.00 ali več. Glas Svobode —Samo za junij 1909
M. Kára, 760 S. Halsted St.
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Vsaik slovenski delavce citati “Glas Svobode!”
mora
John 0. Hruby
7¡*
589-591 So. Centre Avenue
Chicago, 111.
Priporočam veliko zalogo
pohištva
za spalne in jedilne sobe, preproge, astorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin.
NAJNIŽJE CENE“®^
S®“Najsolidnejše blago“®8
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, raznevrste pipe ter izdelujem im popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Edward Paucli
----- gostilničar--
663 Blue (sland Avenue CHICAGO.
Dobra Unijska Gos1ilna,kjerse
dobi
mrzel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom
Jos. S. Stastny
650 Blue Island Ave.
delikd Dvorana za društvene in unijske seje. in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
i* 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, zamožke aliženske 18k SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne [delavcem na železnicah. JAMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške. na pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko
Slačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačen verižico in p^ivezek daruiemo z vsako uro. i
EXCELSIOR WATCH Co
BOB ATHENÆUM B'LD’G, Chicago
fRAZNO IN DRUGO 1
Aretacija krščanskonsodaJnega politika na Dunaju. Policija je a-retirala ¡predsednika okrajnega zastopa Edvarda Geiibiliin.gerja, znanega pristaša kršeansko-soeial-ne stranke. Geibliinger jie tožen hudodelstva poneverjenja in goljufive krivde.
Strašne posledice praznoverja.
V neka vasi 'blilzu Mohileva na Ruskem vlada med prebivalstvom še strašna tema (duševna) in z njo seveidla praznoverje. Avgusta lanskega leta so imeli silno slabo ,že-tvo. ¡Stopili so vaščani skupaj iu pretresovali, kdo <bi 'bil tega kriv. Plrišli so do sklepa, -da je kriv slabe 'žetve nek dveletni otrok, katerega so nekateri kmetje smatrali ba — antikrista. Obsodili so ga na smrt, le mati otroka, je vila roke in prosila milosti; oče otroka sam je glasoval za otrokovo smrt. (to je mogel storiti samo kak ipoživinjen človek!). U-morili so nato otroka med strašnimi1 mukami. Sedaj je soidišče obsodilo vse prizadete kmete na več let ječe. Duhovniki seveda, ki po-neumnuljajo ljudstvo s tem. da take vraže vzdržujejo, hodijo prosti okoli, zapirajo se samo njihove zapelian e žrtve.
Nesreče pri bikoborbah. Po poročilih iz ¡Madrida je bilo pri nedeljskih 'bikoborbah po Španskem težko ranjenih 10 matadorjev, 3 pa so bili ubiti. — Na vse torre-re so napravile te nesreče jako mučen vtitek in splošno nezadovoljnost.
Na smrt obsojen. Pr d sodnijo v Linču se je vrnila razprava proti Romichu in Hinterbergerju radi roparskega uboja posestnice Jaihm. Romi eh je sin znamenitega zdravnika na Dunaju in nečak najboljšega šipeoijalista za nožne bolezni tuidi na Dunaju. Bil je na smrt obsojen, njegov sokrivec pa je dobil 8-1 etn o težko ječo.
Dvoboi radi nemščine. V eni prvih restavracij v Strasslburgu so se zabavali jako glasno trije Framcozje, med .njimi N. pl. baron Zoen. -Vladi zabavo pokliče baron svojega psa z nemškim' klicem. Nato pa stopi k baronu nek nemški dijak iz Kolina in mu pravi:	“Saj vi znate tudi nem-
ški.” “Da”, pravi .baron, “toda nemščina mi je dobra ravno iza psa!’’ Ker Z-eon žalitve nikakor ni hotel1 preklicati, mu je napovedal mladi vsiljenec divoboj.
Električna ura. — Iznajditelj iSigmmund Kutnov je pokazal angleškemu kralju uro, ki ne niha in katere se tudi ne na.viva. Električni tok male baterije vpliva direktno na- kolesca. Ena baterija zamere gnati ta ustroj celih 1000 dnji.
Moža je ustrelila, ker je bil prelep. — 271etna soproga inženirja Boucheza v Parizu je ustrelila svojega za desert, let starejšega soproga., tkie.r j.e bil prellep. Bil je zvest mož 'in dober olče, todla radi njegove izvanredne lepote se je polastila soproge ljubosumnost, katera jo je dovedla do umora.
Kozarci iz ledu. Holandski inženir. Iirilzer je napravil kozarec iz ledu,, .kateri bo imenitno služil v poletnem času. Kozarec je 13 cm visok, 3 cm debel. 100 gr težak in ddži Vi 1. Pijača je lahko pol ure v kozarcu, predno se začne ta topiti. Ker s-o ledu primešani sadni sokovi, se bo lahko -zaužito še kozarec, k,o se .stopi. Na Holandskem že prodajajo take kozarce.
Enooki. IXa Bavarskem je rodila neka kmetica otroka, ki je imel samo eno velikansko oko in sicer sredi čela, kot ciklopje v starih pripovedkah. Očesne jamice pa so bile spodaj malo razvite in popolnoma pokrite s kožico. Otrok je kimalo po rojstvu umrl in ga ¡hranijo1 sedaj v ono n a bovškem muzeju.
Anarhisti na Francoskem. V
Parizu so zasledili dovršeno -orga-oizovano anarhistično izve‘zo. Več udeležencev so zaprli, pri nekem 251etnem steklarju so doibili .popolno delavnico za izdelovanje dinami tnih bomb.
Papežev nuncij na Dunaju. —
Granito di Belmonte postane meseca novembra kardinal. Njegovo stališče kot diplomat je omajeno izza onega časa, ko jo trdil uredniku .klerikalnega lista “ Va.ter-lanid1”, da. je zahteval potom .ministra, naj se Wah>rmunda odstrani od profesure v Inomostu in ko se je izjavil minister za zunanje stvari, da to ni res. Drugače se pa
takih ljudij ne da odstraniti od
tako uplivniih mest., kakor da jih papež imenuje kardinalom.
Rabelj Josip Lang — boter. 0
binkošti h letos je bil rabelj Josip Lang na Lunaj-u že devetič birmanski boter. Birmanec j,e dolbli v dar uro. Kakor znano ja rabelj Lang ognjegasec in \ redsadhiik rešilnega društva v Sium.erimgu na Dunaju.
Električni pisalni stroj. Neki uradnik dunajskega mestnega stavbnega urada je .izumil nov pisalni stroj, kateri piše, premikaj e tipke z malo električno napravo, popolnoma tiho i'n brez najmanjšega Suma. Napravil je tudi poskuse na ta način, da je postavil klavijaturo v prvo sobo, jo zvezal .električno z strojem v drugi sobi iu pisal kakor bi stroju narekoval. »Seveda je moral biti vkljub temu eden pri stroju, ,d’a ji e obračal vrste, za kar pa namerava napraviti izumitelj tudi poseben: mehanizem, ki bo s tipko, kakor črke, obračal tudi vrste.
Ženske kot zločinke. Zločinov napravijo ženske bistveno manj kot moški. Učenjak v Romuniji. Minoivici, je dognal, da pade izmed vseh zločinov v Romuniji na ženske 2.43 odstotkov, v Italiji 8.7%, v Zvedi njenih državah Sev, Amerike 10%, v Šjpanijd 11%, v Avstro-Ogrskd 14%, v Nemčiji 17%, na Francoskem 20% in na Angleškem 26%. Ker so ženske u-dane v veliki imeri alkoholičnim pijačam, kakor na Francoskem in na Angleškem, (tam je tudi število zločink, veliko.
1912? — Annate la marina! — ('Oborožite mornarico-.) Tako je naslovljena knjižica, katero je izdal rvred kratkem neki neznanec, baje bivši laški adlmdral! in svoj-e-časno vnanji minister in mornaric ni višji .poveljnik. V njej trdi, da se vname v 3 letih sigurno vojska in sicer med Avstrijo in Italijo, in napada grozovito, tro-zvezo. Priporoča Italiji, da zgradi v tem času najmanj 4 bojne ladje I. vrste. 4 oklopne križarke, 4 navadne križarke in 18 torpedovk. S tem ¡bi nadkriljevali več kot za polovico avstrijsko brodovj-e in o-stali na morju gospodarji. — Nemško in laško troizvezi prijazno časopisje se grozovito zaletava in blati neznanega pisatelja, laška vlada pa, M bi bila v prvi vrsti poklicana, zajeziti tako ražbur* jeinjie, dvoumno maliči.
Višek krščanske ljubezni. — “Leo” se imenuje neki klerikalni list, ki je bolj papeški nego' papež sam. Nedlavno pripoveduje neko zgodbico iz življenja nekega misijonarja. Med drugim pripoveduje: “L. 1884. so severni Američani ujeli 284 Indijancev, ki jih je vse tre balo postreljati. Obeist, dober katoličan (!), je dal sporočiti misijonarju, če more kaj storiti 'za njihove duše, naj pride in to stori. Misijonar je dosegi 1 podaljšanje termina; ko jih je tri dni poučeval, .se je četrti dan rano zjutraj imela -zvršiti “sodba”. Postavili so lndlijan.ee v vrsto po 10 metro/v narazen. Misijonar je nastopil in jih je krstil. Kakor hitro je blil s katerim gotov, se je tega takoj ostre .lilo in tako je to 'šlo, dokler vseh 284 po milosti božji in junaštvu misijonarja ni zadobilo nebeškega kraljest va ”, — Ali ni to ganljivo, ljubi kristjani ? !
Duhovnik obsojen zaradi kupovanja glasov. Pri zadnjih volitvah 'v dalmatinski deželni zbor (jeseni lerta 1908) je bil zasačen pop Ivo Juginovič na Stobraču, da je nekega kmeta zapeljal in podkupil z denarjem, da bi glasoval po njegovi želji. Zato je 'bil pop tožen in 17. m. m. obsojen na miast-c dini težke ječe. “Kaj je torej naredil ta .pop F vpraša napredni Hist “Pučka (ljuidlska Slo-boda”, ki je'slučaj prijavila. “On je kupoval za denar ljudske duše. Taka dejanja ponižujejo vsakega človeka, in tim .sramotnejša so za onega, .ki jie zato nastavljen in plačan, da uči narod poštenja. Potem' pa še govorei, da mi ubijamo ugled duhovnikov v narodu. Ubijajo va oui sami s svojimi slabimi deli in slabim življenjem.” —- Ali; ni tudi pri nas tako? In koliko duhovnikov bi se moralo pri nas obsoditi -zaradi enakih dejanj ! ?
iSumrall, Miss. 23. junija. C. MlcMelha, eden tukajšnjih mirovnih sodnikov in pridigar v cerkvi Metodistev, jie bil od Jake Bond v nekem sporu ustreljen, ker je hotel (MelMelha Jerry ¡Halla, so-druga od1 Bonda, aretirati.
Draga znamka. — Pri neki razprodaji v Parizu- se je dobilo za eno havajsko .znamko za dva centa iiz .leta 18511—1852 veliko svoto 23.000 kron. Druga havajska znamka iz poprejšnjega časa je ■bila prodana za 5000 'kron. Star izlat z glavo rimskega cesarja De-cima Balbina (238. L Kr. r.) je bil iizdražten za 7500 kron.
Odločna prepoved. .Sultan Mu-ley Hafid iz Felza je prepovedal tamoišnjim Židom' zadržavati se na terasi svojih hiš, ker jih noče niti od daleč gledati., kar bi bil primoran s ¡terase nov o urejen ega paviljona svoje palače. Kdor bo stal kljub* ¡prepovedbi nepotrebno na terasi, se bo nanj takoj streljalo..
Najmanjša pošta na svetu se
nahaja v morski ožini Maghel-haeusa. Tarni ni ne načelnika, ne pismonoš in obstoji iz majhnega sodčka, ki je pritrjen .z verigami v morskem dnu pri rtu Horn južne Amerike. — Vsaka mimoidoča ladja pošlje tja čoln, da pobere tam se nahajajoča pisma in listine ter da vloži nove vanjo. Ta pošta 'se nahaja pod skrbjo in nadzorstvom vseh na morju se bave-čih narodov ter izfpolnuje svojo dolžnost vedno zelo točno.
Strašen umor. l'61etni stavec Gl j ah v ¡Krona.hu na Nemškem, ki je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan, je umoril ženo svojega mojlstra. Vrgel ji je .zanko čez glavo ter jo ubil s sekiro. Ker je tistikrat prištel petleten otrok v sobo, ga je prijel in ga vrgel ob steno, da je .bil takoj mrtev. Potem je obesil .deček ženo in otroka, da bi se mislilo, da je žena to storila. Ukradel je potem nekaj denarja, ostal v hiši in z drugimi iskal ženo, ko so jo pogrešili. Zdaj je brez sramu priznal vse.
Naseljevanje v Canadi.
Winnipeg, Man. Vlada je izdala cenzus Zapadne Canade iz katerega je razvidno, da ondotno .prebivalstvo šteje sedai 1,100.000 duš. Od teh živi' v Manirtoibi 500.000, v 'Soškatchevan., 350.000 in v Alberti ‘275.000. Tekom treh let se je naselilo čez 300.000 oseb v teh pokrajinah.
Nezgode v Montani.
Josip B. McDermott, državni .pregledovalec rudnikov je izdal statistiko o nezgodah v rudnikih po državi Montani za leto 1908. Po njegovem poročilu je bilo 20 večjih 58 manjših .nezgod. 20 novembra se je pripetila največja nesreča v rudniku št. 2, ki je last Northwestern Improvement družbe v Red Lodigu, Ogenj je uničil 9 človeških bitij, 11 pa nevarno poškodoval. Druge večne nezgode ,so zahtevale 7 žrtev vsled padca stropa in kamenja. 2 delavca pa sta bila zmečkana med vozovi.
Carjeve žrtve.
Klanje najboljšega elementa v Ruskem.' narodu je na dnevnem redu. 'Sledeče številke, seveda- nepopolne, dajejo nekoliko ideje o carjevem mesarstvu.
Koncern leta 1905 ie hilo 96 na smrt 'obsojenih, 32 usmrčenih in 376 ustreljenih, katerim se tudi ni dalo priložnosti zagovora. U-sm učenih toralj 408.
V	let'll 1906: obsojenih na smrt 773; usmrčenih 280; ustreljenih na povelje prekosoda 518 in 864 pa, katerim se ni dalo zagovora. Skupno število usmrčenih 1,662.
V	letu 1007: obsojenih na smrt 1432, usmrčenih 508; y strel jenih na povelje prekosoda 158, brez o-bravnave 59. Skupaj usmrčenih 725.
V	letu 1908: obsoieuih na smrt 1,835; usmrčenih 802 in vstreljie-nih brez obravnave 32: Skupaj usmrčenih 834.
V	mesecih Januar in februar 1909 je bilo obsojenih na smrt 233 in usmrčenih 183.
.Skup v treh letih in pol: Obsojenih na smrt 4360 in usmrčenih 38112.
'Te številke pa ne zavzemajo u-nrorov, kateri' so se pripetili tekoma štrajikov, javnih shodov in raznih vojaških ekspedicijah v provinci.j ah Kankas, Baltic in drug old.
— Neki Kitajec bi bil m.oral te dni v Ottowa, kot priča .priseči. »Sodnik mu obrazloži pomen prisege itd. Kitajec vzame evange.l-sko knjigo v rokie, ter si začne ž njo temeljito svoj nos drgniti. (Kitajci s tem, ko si nos drgnejo izkažejo pozdrav in spoštovanje). Se ve, sodniku to početje ni hilo povoljno, tora.j ga vdrugič ponči. Kitajec vzame evangelsko knjigo ter jo je začel slastno žvečiti, da jo poje. Sodlnik je bil užaljen ter Kitajcu $5.00 prismolil.
Prilika.
Pričnite a hranilno vlogo pri nas. Mi p aiamo obresti od i. julija za vse svote, depo-sitirane do 12. julija.
3% obresti.
Industrial Savings Bank
652 Blue Islatid Ave.
Odprto od 6 do 8 večer vsako soboto večer.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sam producira.
Telefon: Canal 2300
Dr, Jan Depelka
zdravnik in OPERATER
izprašan na češki univerzi v Pragi, bivši c. kr. vojni zdravnik, s 20 letnimi izkušnjami v Europi in Ameriki; zdravi zajamčeno, vspešno in primeroma ceno. Zdravniške pomoči iska-joči rojaki Slovani naj se zaupljivo zglasijo
V THALIA HALL, 467 W. 18. in Allport St.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil.
toči PER TJ PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
n
iz
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul_
VLOGE $2,500,000.00
GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . 8100,000.00
Prva la edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo Sif karte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
1	TJ			
o	O			
C/)	>			
1	03			
33	N			
>CD	• v—1			
<v >o	C >SJ	¿d		
	t-G	S-H		
• v-H >V)	03 %-<	<D E <		
• —1 C	bJO O -J->			
TJ O	<-2	>		
E	32			
• »	C/)			
cd	C			
£	03 >			
Fotograf
589 West 18th St.
nasproti
t S. A.
VELJKE
PRODA-
JALNE.
NA BLUE ISLAND AVE.
VOGAL 14. CESTA
NA NORTH AVENUE
VOGAL LARRABEE ST.
Terpežne obleke po zmernih cenah, hitra poštena in zanesljiva postrežba.
MOZKE OBLEKE IH POVRŠNIKI
$¡2.5®! $15.00, $18 $20.00 In $25.00	
Popolna zaloga	fpw
oblek za dečke	
pn $2.95, $3.95, $4.95	Im
do $6.45.	fill
Najboljše klobuke po $2.00 v Chicagi prodajamo mi, kakor tudi tako imenovane zajčjake [Stetson klobuke. ]	w ^ ■

Krist ir| rim. kat. cerkev.
m.
MALIKOVANJE.
Zgodovina .nas uiči, da so bili Rimljani, Grki, Egipčani, Goti, Ogri, stari Slovani in veliko drugih narodov malikovalci. Častili in molili so več .bogov. Pri raznih narodih najdemo različne bogove; tako so na primer Rimljani čaistili Jupitra, Diano, stari Slovani so imeli zopet boginjo smrti Morano, Triglava, Kurenta itd. Bili so narodi ki so častili živali kot slone, 'bike, poleg teh bogov so pa častili tudi prirodna in naravna znamenja 'kakor solnce, mleisec, zvezde, ogenj, viharitd.
Ko ie baje bog dajal TÍozesu 10 božjih zapovedi, je ljudstvo, katero je vodil Mo.zesov brat A-ron, zliio zlato tele in ga častilo kot svojega boga. ( Prava ipred-podoba sedtajne rimske kat. cier-kve.)
TI narodi so bili pravi malikovalci, verovali so v več bogov, napravili si razne ¡pnedpodobe, katere so častili kot bogove in vsak tak izmišljen' 'bog je imel svojo moč in svojo oblast. N. ¡pr. bog solne a, je dal dan in noč, — sviti oho in noč; Morana je bila boginja smrti; Muze so bile boginje pesništva, godbe in drame. Plu-vius je bil Ibog groma, dažj.a. Ta izadtoji 'bog bi se dal primerjati s sv. Elijem, edini razloček je ta, da Pluvij je razburkal mirno .morje s tri rogatimi ostmi in da je bil vedno na morju, a Elija se ,pa vozi po oblakih, da 'kar grmi in meče strele na to grešno zemljo.
Približno nekako tako smo se učili v šoli, pri zgodivinski uri i.n pri krščanskem nauku.
Na vse zadnje pa pridemo na odpor, katerega nam nastavlja naša rimska katoliška aer.kev. Ravno ista zanikuje, da je v njenem nauku zapopadeno malikovalstvo, med tem ko kamor se obrnemo povsod vidimo razne božje podobe, slike, kipe in take podobne stvari, katere časte njeni verni. Seveda .cerkev Ibo trdila, da te slike, izklesane figure, in razne druge stvari le predstavljajo isti-nitega boga ali pa svetnika. Toda to ni izadostno. Rltieimo, stari pagani so imeli boga Kurenta (Pusta). ¡Videli ga niso nikoli in tudi on njih ni, a vseeno so si ga skle-sali iz kamna in ga po svoje častili. Ali niso morda stari Slovani, s tem, da so imeli predpodobo onega boga, okoli katerega so rajali in ¡burke vganjali, častili boga samega? ¡Seveda so. Razlika med pagani in rimo-katoličani je le ta: Pagani so imleli več bogov od katerih je vsaki imel svoj 0-pravek, katoličani pa imajo enega samega boga, katerega za vse prosijo, a poleg tega pa ima še^ ta bog miljone iu miljarde angeljev in svetnikov, ki imajo vsak svoj posel in k temi se moramo obračati ¡za .pomoč.
Marsikdo je 'bil že na “žegna-nju” cerkve sv. Antona pušč. katerega šlikajo kot redovnika v kuti s palico v roki, na kateri je zvonček a ob nogah pa stoji pre-šiček. Ob tej priliki je labko videl nebroj svinjskih krač in šunk, katere jie bil Tonček dobil v dar oziroma mito, da 'bi varoval darovalčevo .živino. Na tem mestu pa naj koj povemo, da niti svetnik niti prešič ne pojesta teh darov temveč jih gosp. župnik prav veselo spravi v klet, ali pa proda na dražbi, kar prinese precej drobiža, svetnik in .prešič pa morata lačna na oltarju stati in varovati živino darovalčevo. Kedar jih pa baje glad prav pošteno zagrab; .pa prenehata .moliti za darovalčevo živino pa tzačne krave napenjati, konje grize, prešiči gin jo, kure imajo kike in pilšanci se ne izvale.
Ta sv. Anton je pa tudi nekako pribežališče devic. Kaj ne rojakinje, marsikatera -mu je že nesla kračo, masla ali jajc v dar in ga prosila za moža? Da je to stara navada, nam kaže .že pesem, katero pojejo dekleta na “žegna-n'ju ’ ’:
.Sv. Anton, kje s’ pa ti?
Na vse se ne morem zmisliti, Kolikorkrat sem k teb’ prišla Jajca sem tl ofrala. iSprosi m i en’ga od boga pa makar raztrgane hlače ima.
Znam kuhati in plesti S hiše ven. pomesti;
Druge potrebne reči me potem, pa mož nauči itd.
Seveda preranogokrat se zgodi, da dekle debi še tisti večer
kar je prosila, ali vsaj polovico, pUtmnog.okrat pa, da of¿ane stara devica, vkljub vsim darovom in “mitarn”, katere je znosila sv. Antonu in njegovemu prašiču.
Bodimo resni. Rim. kat. cerkev ne more dokazati, da njeni verni ne malikujejo, nasprostno pa je dovolj dokazov, ,da ravno cerkev, ta nezmotljiva rimska kat. cerkev sama pospešuje malikovalstvo in častenje izmišljenih podob.
Kaij bi vendar človek imenoval tako čaščenje kedar vidi vernika pasti na koleina pred kipom sv. Petra ali Device Marije, napraviti križ in moliti pred' temi kipi ali podobami? Navadno malikovanje, čaščenjle izmišljenih podob ali kipov.
.Neverjetno se nam zdi ko vidimo duhovna pasti na kolena pred podobami, katere vise na cerkvenih stenah in katere imenujemo “križev pot” in katenemu sledi verno ljudstvo ter moli: Molim te, o Jezus! in hvalim, te! Iker si s svojo grenko smrtjo svet odrešil. Najbolj .značilno pa je tedaj kedar duhoven povzdigne hostijo (katera je le pečfona moka in voda) in verno ljudstvo pada na kolena, se trka in za trdno misli, da leži pred Krist o vini telesom in krvjo. To j.e pravo malikovalstvo. Taka in nekaka bogočastja zapoveduje rimska katoliška 'cerkev in nje pripadniki so trdno uver-jeni, da jlei tako učil in zapovedal Krist in da so te ceremonije in obredi odi njega, postavljeni. Toda temni ni tako. To se je le rimska cerkev sama izmislila, je pravo malikovanje, poganstvo in katera d jan j a preklinja sv. pismo samo.
Rim pravi, da je Bog velel Mo-zesu napraviti skrinjo zaveze (Ex. 25—18) in kerubina in ju postaviti na vsako stran milostnega sedeža. S tem, kakor zatrjuje Rilm, je Bog odobril čaščenje v predstavljanju slik. Ali je temu tako? Citajte dalje. Bog zapoveduje, da se ta skrinja zaveze postavi v najisvetejši del templa in da nihče razven velikega duhovna ne sme isti videti; a veliki dtohoven pa sme tja vstopiti samo enkrat v letu (Lev. 16). Ali najdete' v tem malikovanje? Ne. Bog se je pokazal Aronu na stolu mlilosti obdan z oblaki. In to je bilo samo ea enega človeka, nikakor pa ne za čaščenje temveč za žrtev, kar je značilo zavezo med Bogotm in Mozesom.
Cerkev naj pokaže sv. pisemski dokaz za to, da Bog odobruje malikovanje in čaščenje slik. Takega dokaza ni. Stari in novi testament, oba, oba neštetokrat preklinjata ta.kiovo čaščenje — podob in kipov, ki 'bi predstavljali resničnega boga.
Vsakteri, kateri set je učil krščanskega nauka ali pa obiskaval rimsko kat. cerkve, pozna razne podobe ali kipe, ki predstavljajo boga, sv. trojico, B-oga očeta, sina, sv. duha. Marijo, sv. Petra, Pavla, Jožefa, Antona, Janeza, Aleša itd. Vsak tak svetnik pa je napravljen iz -kamna, kake kovine in največ pa iz lipoviega lesa. Kaj predstavljajo til kipi je sko-ro neverjetno, vzemimo n. pr. svetega .duha, tega slikajo kot golo-
ba.	Marka levaug. kot leva s perutnicami in okolu glave ima sij, sv. Lukeža za vola; Janez Ev. i-ma ptiča, Jurij je na konju in sulico drži nastavljemo nad ziuaje-vtem žrelom, Janez je oca ki leži na knjiga i'n drža s predno nogo bandero na kateri' je zaiznainovan križ, Gal je pa medved. Takih in enakih slik oziroma kipov, ki predstavljajo svetnike, boga, oziroma bogove hi se dalo našteti polnoštevilno. In za vse te svetnike se dobe v mašnih knjižicah posebne molitve, priporočila itd.
Dtrugi koncil v Nice ji pravi o takih domišljijah ozir slikah: Častite jih ito priporočajte se jim, arnlpak molite in prosite pa lle Boga. (Lahbe’s Coucils. Pariz, 1672)
Rimski Pontificia! pravi: Križ rimskega poslanca, kateremu gre latría naj bo na desni roki.
lS'v. Tomaž A5kv. j eden p rvih rimdkih teologov pravi: Od kar je zapovedano da se Krista moli in časti, se naj tudi njegove slike tako spoštujejo in molijo. (Vpraš. 25. člen 3. 3 del, .Sum. Theol.).
Gornic kvotacije deloma kazein veliko diferenco v mišljenju rimskih duhovnov, kateri sami ne vrdo„ kako se naj take podobe in kipi časte in molijo.
čaščenje in molitev Hostije ni nič drugega kot malikovanje. Ta hostija je narejena iz pšenične mokie in vode. Taka zmes ali tekoče testo se potem ziijlei med vroča želeiza, na katerih so vtisnjene podobe. Verno liudstvo vr-jame, da se te hostije po povzdigovanju ali posvečenju spremene v pravo Kristovo tlelo im kri. Take hostije lahko vsak napravi, samo če dimia pripravo. Narejene so iz zemeljskih s no vij, ki so minljive, se uničijo, postanejo strupene in lahko zelo nevarne, čeprav so tudi posvečene in 'kakor rim,, kat. dirke v trdi .spremenjene v pravo telo in 'kri Krista. Velikokrat se je pripetilo, da so osebe, ki so po-vžile hostije, bile zastrupljene, kar je prilhita stvar. In vkljub vsemu temu še vedno vemo ljudstvo veruje, da v istih jiei pravo .kri in telo Jezusa Krista. Ali, so nebeške stvari tako vstvarjene, ali so špirituelne in večne? Da pa bo svet 'Sprevidel, da Bog mi pričujoč v teh hostijah, bomo kasneje pod 'zaglavjem “Obhajilo” dokazali.
[Dobe siei verniki, ki ne padejo na kolena pred hostijo iiz prepričanja, da je ista Krist sam, temveč si le domišljujejo, da ista predstavlja Krista in ga na ta način ičaste. Na isti način so častili pagani svoje bogove; na isti, način so Egipčani obožavali svoje bogove pod formo krokodilov, telet, in drugih živali; na isti način so častilci soltaca obožavali solnee kot svojega boga; Grki so imeli napravljene kilpei bogov iz zlata in mramorja; Izraelci so zlili zlato tele ob vznožju, gore Sinaj, rajali okoli njega in se mu priklanjali, rekoč: “Jutri bo praznik Jehova”, 'i.n Bog jih je kaznoval za to početje; Jeroboam je storil istotako in učinil grozno pokončanje desetih izraelskih rodov. Vsi so jednaki, vsi hočejo častiti boga .po nečem, kair so ustvarile posvetuje! roke ali1 človeška domišljija.
Mogoče je dostojno in napra-vem mestu, če navedemo za vzgled samo del “Rituale Romanum”, katerega je avtoriziral rimski papež Urban VIII., ki obsega konse-kraeijo podob in ki pravi; “Dodeli, o Bog, da kdor koli pred to podobo ali kipom (kakega svetnika ali boiga samega) vestno in ponižno na kolenih časti oziroma obožuje, zadobi po njenih ali njegovih zaslugah in posredovanju
milost v sedajoem življenju, in večno slavo na onem svetu.” S tem je konkluizivno dokazano’, da Rim obožuje in časti bogu po slikah in kipih.
'Sedaj pa pridemo.vieu z dokazi iz sv. pisma. Prva božja zapoved se glasi: Veiruj v enega samega Boga, druga zopet: Ne imenuj po nemarnem božjega imena ali kakor čitamo v Exodusu 20—4: Ne smeš napraviti mrtvih podob, ali sploh kaiko podobo ali sličnost česa, ki je gori v nebesih, ali ¡ki je pod zemljo, ali ki se nahaja v vodi ali nad zemljo: V. 5. Ne smeš se* jim, priklanjati, niti jim služiti: Ker jaz sem gospod tvoj Bog itd.
Kaj hočete več? Ali ,ni bog sam dal te zapovedi ¡Mozesu med gromom in bliskom in z živimi besedami izrazil svoje povelje, ki prepoveduje vsako čaščenje in na-pravljanje podob, ki predstavljajo boga samega ali nebeške prebivalce?! V rimskih katoliških ■cerkvah, kapelicah in celo v stanovanjih vernikov najdemo slike in kipe biti j, ki so bajiei gori v nebesih. Ali se verno ljudstvo s duhovni vred ne nriklanja tem slikam in pada pred njimi na kolena? Kaj bo Bog odgovoril takim vernim) — malikovalcem, kedar pridejo pred nebeška vrata? Bog črti tako malikovanje in radi tega je prepovedal vsako predstavljanje nebeških bitij v podobah, v druai zapovedi.
(Dalje prihodnjič.)
Zguba teže.
Človek ki naigloma zgubiva težo netsme nikoli zanemariti tega zelo nevarnega simptona ki kaže, da telo ali ne dolbiva dovolj hrane ali pa mogoče ni v stanu prebavljati hrano, katero dobiva. Hitra pomoč je v takih slučajih potrebna, ker 'zaniilkamost večkrat pomenlja smrt. če hočete, da vam bo telo prejemalo in prebavljalo toliko točne hrane kot je potrebno iza vzdlržavanje navadne Iteže telesa in moči in če se Vaim to posreči, ste zmagali. Najboljše zdravilo v takih slučajih je Trmerje-vo ameriško zdravilno grenko vino. Rabite ga ko hitro opazite, da ste utrujeni, d'a j.e imate slab a-pettrit in da vaš spance ni okrep-čuijoč. Isto vam Ibo dalo slasten in dober apetit, 'popolno prebavo, čisto kri, moč telesa in duha.
Nla prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos T.riner, 616—622 S. Ashland Ave. Ghidago, 111.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
So. Centie Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
V TISKU JE ZANIMIVA KNJIGA:
Krvava noč v Ljubljani.
Zgodovinska narodna drama s petjem v štirih dejanjih. V isti knjigi bode tudi povest iz življenja ameriških Slovencev:
NAJDENO SRCE.
Cena knjigi 40c- zastari kraj K 2.00 — sprejemajo se tudi avstrijske znamke. Naroča se pri
“CLEVELANDSKA AMERIKA", 6179 St. Clair Ave. in JACOB HOČEVAR, 863 E. 73. St., N E., Cleveland, O
EDINA
VINARNA
kitoči najboljša Kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
			
			
IdhJ			
P			
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni š« nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli I
Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. SUSf