Za poduk in kratek čas. Nove črtice iz slovanskega bojišča v Aziji iu Evropi. I. Ko so hrabri Rusi in Ramuni lani 10. dec. vdvli v Plevno in vlovili Osman-pašo z vso nje- govo silno viijsko vred, je glas o tem dogodku stresel vso Turčijo, turkoljube pa neizmerno pre- strašil. Šaljivi nBrencelj" pise: _ko je Pievna propala, godile so se po svetu čudnc re6i. Na Ogerskern so magjarski petelini kar znoreli. V Lljubljansko nemčursko kazino je vdaiila strela,  vsi nemčurji in turčiui bili so omamljeni. Neka- terim, ki so prej na vse grlo upili, je bipoma za stal jezik; v Celju so dobiii vsi neiučurji drisko, v Kamniku je g. Kecelj padel znak z stola in si spabnil možgane, v Postojni je Dreota zadelo na jezik, da sedaj z nosom govori; Hočevar na Krš- kera se je tako zmešal, da je svoje šolsko poslopje  dal za slovensko šolo, v Ko6evji je bil tak potres,  da so ljudje na glave padali, v Tržiču so tako  škripali z zobmi, da so si skoro vse polomili in  si morali zabiti v 6eljusti svoje _cveke"; na Du- naji je nemčurske poslance iz slovenskih dežel celo noč mora tlačila, Dežman je iz postelje sko6il na zobe svojih ,,grabelj" tako, da so ga vnovi6 po žnablib udarile; sploh je bilo po nemčurskem in tur6inskem svetu 10. dec. 1877. veliko nesre6u. Tako popisuje šaljivi ,,Brencelj" nasledke slavne zmage ruske za slovanožrece; vendar pustirao sedaj šalo ia nagledimo si resno in krvavo delo natanč- niše in po najnovejših poročilib! Ni dvomiti, da bodemo tako še bolje spoznali važnost Plevenske zmage ! Bilo je v noči od 26.—27. juuija, ko so Rusi pri Zimnici prestopili Donav in potem naglo prodirali v Turčijo ne zmenivši se za Ruščuk in Šumlo; 1. jul. bili so že v Bjeli, 7. jul. v Trnovi in 13. jul. unkraj visokega Balkana na stezi v Adrianopel; 16. jnl. so z naskokom vzeli Nikopolje ter vlovili 2 paši in 6000 Turkov. Ali sedaj se Rusom zmagonosnonapredovanje hipoma vstavi, nepričakovane nesreče jih stiskavljejo od vseh strani. Kriv tega je bil bržčas visji poveljnik, veliki knez Nikola, sam in tisti, ki so Srbom in Rumunom takrat zabranili iti v boj. Kajti le tako je bilo mogofis, da je Osmau-paša z 40.000 najboljših vojakov, ki so se lani izurili v srbskem boju, naglo zapnstil Vidin blizu sibske meje in tihotapno prilezel z Plevno neopaznim Rusorn ccl6 na vrat in za ledje. Tukaj se je Osman brž tako strahovito zaiil in z šancami obdal, da ga Rusi niso mogli z nobeno silo pregnati. Trikrat so ga napali, brabro in junaško, z vedno večjimi močuii, a vselej zastonj in rselej z ve6jimi zgubarai. Osman je namrec vedno vec vojakov dobival od Sofije in število šanc pomnoževal; pri naskoku 20. jnlija palo je 2800 Rneov ubitih in vanjenih, 30. jul. 8000 in 11. sept. 14.000, skup 24.800 mož. Strahovite zgube so tedaj Ruse napotile, počakati na carsko gardo, napadanje opustiti in Osmana z šancatui obdati in v Plevno zapreti. To je zdalo. Do 24. okt. je privrelo iz Rusije toliko vojakov, da so ne samo Osmana popoluem obkolili, anipak tudi vso druge turške generale tako zadržavali, da ti niso mogli Turkom v Plevui zaprtim pomagati. Osman se tega ni nadejal in je torej potrpljiv« čakal na rešenje, eakal je 60 dui od tistih dob, ko so niu pripeljali zadujo krat živeža in streljiva, čakal je 45 dni, odkar je bil popolnem od zunanjega sveta zaprt. Od svojih vseb 95.01)0 mož imel je še kakih 45.000 na nogab, vse drugo je bilo že ubito, ranjeno ali boleno. Glad, zima in bolezni začele so ga čedalje buje stiskati. Drugi teden decembra se je uebo v oblake zavilo, sneg je začel naletavati, oster krivec nemilo iz Rumuneje črez Donav briti, turški vojaki, v razcapane poletne brnje borno oblečeni, so kar saniega mraza drgetali in z zobmi klepetali, na katere še tudi kaj djati uiso več prav gleštali. Sedaj sklene Osman zadnje mo6i zbrati in ž njimi vdreti skozi rusko-rumunske aance in sicer proti Vidiuu. Vsakeinu je dal za 3 dni živeža, 150 patron, i par novib opank in olja za puške. Od 204 kauouov je dal, razve 77, vse pokopati ali z dinamitoni raznesti; 24.000 bolenib in raujenib je pustil ležati v Plevni brez vsake pomoči. Z zdravimi 44.000 Turki, 77 kanoni in 000 vozmi, pred katerimi so bili slednji njegovi voli vpreženi, se je začel v noči 9.—10. dec. tiho pomikati po dveuia.mostoma črcz reko Vid, da bi se unkraj vode po planjavi spustil proti Vidiuu. Ali Rusi so njegovo namero že 3 dni prej izvedeli iu 9. dec. zvecer ob 10. uri je ogledub pii.šel piavit, kako Turki proti mostoma gomazijo. V Plevni so Rusi zagledali maogo lučic ia skozi trdo temo se je slišalo drdranje kanonov. Rusi in Rumuni so torej imeli dovolj casa na krvavo odločbo pripravljati se. Ob 4. uri zgodaj bili so vsi na nogah in ko se je deniti začelo, zapazili so, kako je vse črao Turka lezlo črez Vid na stezo proti Metropolju, ki pelja potem kraj Donava v Vidin. Sedaj so torej vedeli, kder boče Osman rusko ograjo prekrbnoti in so tedaj hitro od vseb stiani tje svoje sile tiščali, Rusi od juga, Rumuni od severa. Streljati pa niso .botli, dokler ni bil večji del Turkov že črez most. To je bilo okoli 8. ure. Nebo je bilo temno, oblačno, kakor da bi vsak trenutek začel sneg iti. Sedaj zablisne iz 40 kanonov, v strabovitem gromeuju siplje iz jeklenih žrel točo krogelj m granatov na Turke. Boj se je začel. Turki so pred seboj tirali omenjenih 600 vozov in trčli na raske šance, kder so bili grenadirji nastavljeui. Ko so ti zagledali bližajočega sovražnika, začeli so iz svojib berdank grozno naglo in gosto streljati. Zivina je bipoma postreljena ali divja razkačena v turške čete nazaj. Hitro stopi 12.000 Turkov pod poveljništvom 0--iiiana samega v bojni red in se spusti kakor blisk naglo nad ruske šauce. Kakor aileu vihar zažeuejo se črez plan, vkljub toči ruskih krogelj, vderejo v šance, posekajo kanouirje, vzamejo kanone in vržejo pesake vun, skoro ves severijski regiment je uničen, piva vrsta ruskib šanc predrena; toda druge in tretje vrste ne morejo vzeti., ne utegnejo napasti. Kajti general Strukov jim hipoma 3 regimente grenadirjev nasproti tresne. Z grozno srditostjo plaaejo ti junaki na zasopljene Turke, jih zgrabijo z bajonetom, pobijejo hipoma vse, le malo se jib reši z pobegom iz šanc nazaj za vozove. To je bilo okoli 9. ure. Osmanov napad je bil odbit, ruske šance predreti nemogoče. Osman, čeravno na nogi ranjen, koruandira še dalje in sicer iz voza, na kateri so ga iz kouja preložili. Vkaže iti nazaj v Plevno, kar pa tudi že ni bilo več mogoče. Rusi in Rumuni eo namreč bitro, ko so Turki šauce okoli Plevne zapustili, v nje vdrli, mesto zaseli in v Turka od 4 strani začeli strabovito tiščati. Cele 4 ure je 400 kauonov bljuvalo ogenj in smrt v Turke, ki so se na sredi strabovito gnjeli in zaletavali. sedaj na Skobeljeva, sedaj na Rumune, potem zopet proti Strukovu ali pa nazaj proti Plevni. Ali vse je bilo zastonj. Rusi in Rumuni so pritiskali 6edalje bližeje in siluise, uiti ui biio nikamor mogoče, udati se edino rešenje se nepoklanim ljudenj. Okoli 1. ure popottine vzd|gnejo TiuJd bčlcf zastavo ali bandero blizu Opaneša na severozahodnji strani od Plevne. Rusko-rumunski ogeDJ utibne in 10 miiout potem se uda Osman ruskemu generalu Ganeckiju in Turki pomečejo, v*ak tam, kder je stal, svoje puške in patrone na krvavi sneg. Bojiš6e je bilo kar nastlano z orožjem. Kako 80 Rusi v Plevni nasli, kako z Osmauom in jegovo vjeto vojsko ravnali, to bo pa ,,Slov. Gosp." svojim 6itateljem prihodnjic razložil. SmešniCar 1. Neka pijauka se je podala v Trsat na božjo pot k Materi božji. Žejna stopi v bližnjo krčruo in se žganjice, toda po stari navadi in pozabivša, da se hoče poboljšati, preve6 napije. Potem gre v cerkev. Ko pride pred veliki altar se njej za6ne po glavi vrteti tako, da je na gias vskliknila: ,,uj, blažena Majčica božja, kak' sem jaz sveta, ker Majčica božja okolo mene bodi, namesto jaz okolo nje". J. Petepan Škrljev.