Št. 230 (16.267) leto LlV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 19/	'Dober-
dob' v Gc> 'Tl
tembro .	1. m 'w")Onn
nija' p-	pri Id,..,
osvobo	j, kjer jt
P/ ,i partizai .	_ •
/P„ F
:T^ 040 7786300 ■ne •nio 1 - rel. 0181533oo2 'stori 28 - Tel 1190____________
-	, ere POSTNtiA PLAČANA V GOTOVH
I OUU LIK Spedizione In abbonamenlo p<
CARSO
last. Giraldi R.
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA
OKRASNE PECI VGRADNE PECIZA KAMINE
NABREŽINA (TS)
Trg sv. Roka 105	tel. 040/200238
TOREK, 29. SEPTEMBRA 1998
Zasuk m levo brez
pretresov
Rado Gruden
Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Tudi nemška se ne bo, Ce lahko sodimo po prvih reakcijah na evropskih borzah, ki so 'rse pozitivno pozdravile od-(ocen nemški zasuk na levo •n tako kar same odpravile strahove v nekaterih evropskih finančnih in industrijskih palačah, da bo morda novi nemški kancler Gerhard Schroder opustil trdno nemško finančno disciplino, ki je bila temeljni kamen nove Evropske unije, evra in pakta stabilnosti, kar )e pred njim dosledno zagovarjal in se za to tudi boril veliki poraženec nemških volitev Helmut Kohl.
cih, ko so se odlo Kohla po Šestnajstih
rnestii Lmnr-in.-;-! nn*
zocaranje na Nemčije, kjer so po
Driča------------
•avc. iona m M prejšnjih volit
Program, Iti bo v ]
bo kuurai Mcnro Zvezi s tem najl
to revoluciona
10 Popeljal v 21 •noral združiti ] gospodarskih 1 Prizadevajo z konkurenčnost
nn od nekdaj visoko raven sr sti.
V zunanji politiki bo Sch-roeder, kljub nekaterim težavam, ki bi jih znal imeti z oajverjetnejsim vladnim Partnerjem zelenimi, po vsej verjetnosti nadaljeval po potu ki jo je začrtal Helmut Kohl. Združena Evropa in skupna evropska valuta sta namreč že del sodobne zgodovine, ki je ni mogoče vec spremeniti.
Morda je Schroderjeva ^aga Se najveeji zasuk prinesla na evropski politični sceni. Razen v Španiji in de-•oma na Irskem ter Danskem je zdaj povsod drugod v Zahodni Evropi na oblasti levica. To pa predvsem gospodarsko najmočnejše države Evropske unije postavlja pred izredno zahtevno nalogo: ustvaritev gospodarsko cvetoce Evrope, ki naj bi učinkovito rešila vprašanje milijonske nezaposlenosti in pripravljena dočakala načrtovano širitev na Vzhod.
NEMČIJA / PO PREPRIČLJIVI ZMAGI SOCIALDEMOKRATOV
Schroder naj bi vodil »rdeče-zeleno« koalicijo

Nova nemška vlada
Helmut Kohl, najstarejši evropski lider je po 16 letih vladanja v nedeljo izgubil na parlamentarnih volitvah in vodstvo nemške vlade prepustil socialdemokratom
Novi parlament (Bundestag)
Razdelitev sedežev v 669-članskem parlamentu
Socialdemokrati
Možna
koalicija
Postkomunisti
Novi kancler Gerhard Schroder
•	Star 54 let
•	Socialdemokrat
•	Obljublja zmanjšanje brezposelnosti in gospodarske reforme
Liberalci
Krščanski demokrati
AFVVVm. J. Castello
BONN - Bodoči nemški kancler Gerhard Schroder je na včerajšnji tiskovni konferenci po prepričljivi zmagi socialdemokratske stranke poudaril, da bo njegova stranka poskušala Cimprej zaključiti pogajanja z Zelenimi, tako da bi uresničili »rdeCe-ze-leno« koalicijo. Zeleni so že uradno potrdili to »naravno« zavezništvo in so pripravljeni tudi na kompromise, a še vedno ne odstopajo od svoje protijedrske politike. Nemški podjetniki se seveda ogrevajo za drugačno koalicijo. Schroderjeva zmaga seveda pomeni konec 16-letne Kohlove ere, kar skrbi marsikaterega evropskega državnika, ki se boji sedanje negotovosti. Nekateri pa upajo, da ta zmaga utira »tretjo pot« med kapitalizmom in komunizmom.
Na 3. strani
ENERGETIKA / PO POGODBI ZA IZKORIŠČANJE NAFTE V AZERBAJDŽANU
Naftovod od Črnega morja do Trsta?
Namero je potrdil romunski premier, ki kandidora Črno morje za kavkaško nafto
BUKAREŠTA - Romunija si žeb postati tranzitna država za nafto iz Kavkaza in Kaspijskega morja proti zahodu. Mmistrski predsednik Radu Vasile je namreč včeraj ob mednarodni strokovni konferenci dejal, da bo Romunija zato navezala tesnejše sbke z državami Kavkaza in si prizadevala za modernizacijo svoje infrastrukture. Za tranzit nafte namerava Romunija uporabiti pristanišče Constanta ob Črnem morju, predsednik rusko-ameriske-ga naftnega koncema Lukoil, Wa-git Alekperovv, pa je v zvezi s tem
dejal: »V Romuniji ni treba ničesar graditi; vse je že tam, potrebno je le modernizacije.« Lukoil je kupil romunsko rafinerijo Petrotel in med drugim načrtuje transport nafte prek Constante.
Bukarešta se posebej nadeja, da bodo uresničili projekt naftovoda od Constante prek Romunije, Madžarske in Slovenije proti Trstu, katerega pobudnik je italijanski energetski koncern Eni. V začetku junija je namreč Eni podpisal v Azerbajdžanu pogodbo o iskanju in črpanju nafte v Kaspij-
skem morju, za kar je bila ustanovljena mešana družba, v kateri ima azerbajdžanska državna naftna družba polovico kapitala, Eni ima 25-odstotni delež, japonska družba Mitsui 15% in turška državna naftna družba 5%, medtem ko je bilo preostalih 5% prepuščeno morebitnim drugim interesentom. Glede na to Enijevo potezo torej včerajšnja izjava romunskega premira ni le pobožna želja, ampak realna možnost, do katere se bo seveda morala opredeliti tudi Ljubljana.
LJUBLJANA / PREDSTAVITEV V DRUŠTVU SLOVENSKIH PISATELJEV
Slovenski prevod Mračnih let Benečije
Knjigo sta poleg predstavnikov CZ in prevajalke predstavila B. Zuanella in M. Oualizza
V Praprotu proslavljali 50-letnico spomenika padlim
TRST - V Praprotu je bila v nedeljo spominska svečanost ob 50. obletnice postavitve spomenika padlim v NOB. Proslavo, ki jo je žal motilo slabo vreme, a se je je kljub temu udeležilo poleg domačinov precej bivših borcev, je odprl VValter Skerk, slavnostna govornika pa sta bila Alojz Markovič in Arturo Calabria. Za borbeno vzdušje je ob nabrežinski godbi poskrbel Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič.
Na 7. strani
LJUBLJANA - V prostorih društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so včeraj predstavili slovenski prevod knjige Mračna leta Benečije, ki jo je lansko leto v italijanskem jeziku izdala zadruga Dom. Knjigo, ki na nazoren način prikazuje pritiske na Beneške Slovence v letih po drugi svetovni vojni, so predstavili predstavnika zadruge Dom msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella, urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša in prevajalka Vida Gorjup Prosinkovid. Na predstavitvi so med drugim razkrili ozadje delovanja tajne organizacije, ki je bila zadolžena za raznarodovalno politiko v Benečiji.
Na 5. strani
ALBANIJA: Odstopil Fatos Nano
TIRANA - Sinoči je odstopil albanski premier Fatos Nano. Socialistična stranka je za njegovega naslednika že imenovala svojega generalnega sekretarja Pandelija Maika. Novica je bila objavljena sinoči povsem nepričakovano in takoj nato je bilo slišati streljanje po ulicah v Tirani: šlo naj bi za veselje Nanovih nasprotnikov. Nano je vodiul albansko vlado 14 mesecev, prej pa je bil 4 leta v zaporu. Zaradi obtožbe kraje 7 milijonov dolarjev vredne humanitarne pomoči je bil obsojen na 12 let zapora, a je med lanskimi nemiri pobegnil in se je nato vrnil v politiko.
Križ: najbrž nova rešitev za begunce
TRST - Tržaška uprava se je, kot kaže, odpovedala nekdanjemu kriškemu rekreatoriju in za začasni sprejemni center za prebežnike vzela v pretres stavbo nekdanje srednje sole, ki ji domačini pravijo Lega. Vest je Se neuradna, pristojni tehnični uradi so vsekakor že opravili ekspertizo na stavbi, ki je do lanskega Šolskega leta gostila nižjo srednjo Solo. Popravila naj bi stala približno sto milijonov lir, dela za preureditev bivšega rekreatorija pa Se enkrat toliko.
Na G.stram
Videm: doslej trije kandidati za župana
VIDEM - Po dolgobajni razpravi se je glavnina sil videmske Oljke zedinila in bo kandidirala za župana odvetnika Giovannija Paola Businella. Poleg zastopnika Oljke se bosta potegovala za mesto prvega občana tudi bivši predsednik deželne vlade Sergio Cecotti, ki bo vodil koalicijo avtonomistov, medtem ko bo za SKP kandidirala zgodovinarka Alessandra Kersevan. Pol svoboščin pa Se ni izbral kandidata.
Na 5. strani
Soška regata samo za pogumnejše
GORICA - »Regata mora biti!« so si zaobljubili kajakasi klubov Silec iz Gorice in Soške elektrarne iz Solkana. Po odpovedi pred dvema tednoma zaradi narasle Soče jim vreme tudi v nedeljo ni bilo nakljonjeno. Okrog Štirideset jih je kljub nalivu pogumno zaveslalo od Solkana do Podgore, kjer se je 13. Soška regata uspešno sklenila, saj je medtem posijalo tudi sonce.
Na 12. strani
Ul. Cicerone 8 Tel. 662111 Fax: 634301
Nujno iščemo hiše in stanovanja za naše kliente
brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja
POLITIKA / V PRIČAKOVANJU SKLEPA SKP
ITALIJA-ŠPANIJA / VČERAJ PRI PREDSEDNIKU SCALFARU
Veltroni: finančni zakon s to politično koalicijo
Razgibane vode v UDR - Odločitev v zbornici
Kralj Juan Carios na obisku v Italiji
Danes ga v Vatikanu sprejme papež, nato se sreča s Prodijem in obišče parlament
RIM - Podpredsednik vlade VValter Veltroni ostaja trdno prepričan, da mora finančni zakon odobriti le sedanja večinska koalicija (Oljka in SKP), medtem ko so vse ostale hipoteze po njegovem trenutno preuranjene. O teh za sedaj ne razmišlja niti voditelj levih demokratov Massimo D’Alema, ki iz potovanja po Južni Ameriki ponavlja, da je treba narediti vse za preprečiti vladno krizo. Ni znano, če lider LD - podobno kot nekateri voditelji Ljudske stranke - že razmišlja o »pomoči« UDR Francesca Cossige ali pa misli, da bo proračunski manever odobren z glasovi sedanjega vladnega zavezništva.
Politično gledano bo usoda vlade Romana Prodija v marsičem odvisna od izida bližnje seje političnega sveta SKP, v katerem ima Fausto Bertinotti vsaj na papirju večino, igra, če jo lahko tako imenujemo, pa se bo zaiključila takrat, ko bo zakon priromal v poslansko zbornico. V senatu ima namreč Oljka brez
SKP večino parlamentarcev, v zbornici pa nujno potrebuje podporo komunistov.
V primeru razkola v Komunistični prenovi bi namreč, kot kaže, večina poslancev SKP skupno s strankinim predsednikom Armandom Cossutto podprla finančni zakon in s tem Prodijevo vlado. Istočasno naj bi proračunske dokumente podprlo tudi nekaj poslancev Cossigo-ve UDR, a iz vrst t.i. pakta Segni. To je vsekakor le domneva, ki pa ni tako nerealna, zlasti ne, če odgovarjajo resnici novinarske vesti, po katerih naj bi v UDR potekal zakulisni boj med tistimi, ki nočejo podpreti vlade, in med tistimi, ki menijo, da bi morala stranka glasovati za finančni zakon.
Poziv parlamentu, naj v vsakem primeru odobri proračunske dokumente prihaja iz vrst predsednika Confindustrie Giorgia Fosse. Delodajalci niso posebno navdušeni nad vsebino predloga finančnega zakona, so pa prepričani, da pred-
stavlja pozitivno izhodišče na poti sanacije državnih blagajn ter tudi splošnega ekonomskega razvoja. Fossa se boji, da bi Prodi in Oljka v zadnjem trenutku »še dodatno klonila pred Bertinottijevimi zahtevami in pritiski«, zato naj vlada gre svojo pot, tudi če ji v ključnem trenutku zmanjkajo glasovi SKP. Tudi voditelj industrijcev očitno ne nasprotuje morebitni politični podpori pristašev bivšega predsednika republike.
Med članstvom in krajevnimi voditelji SKP pa seveda narašča zanimanje za sobotno sejo strankinega vsedržavnega sveta. Zlasti od članstva prihajajo od vsepovsod pozivi k enotnosti, a tudi nasprotovanje morebitni vladni krizi, ki bi v tem kočljivem trenutku le okrepila desničarski Pol svoboščin; nekoliko drugače pa je med strankinimi voditelji, člani najvišjega organa SKP, ki se bodo morali hočeš nočeš opredeliti za tajnika ali pa za predsednika.
NOVICE
Tim čiste roke vabi Borrellija, naj ostane
MILANO - Tim čiste roke je povabil šefa milanskega državnega tožilstva Francesca Saveria Borrellija, naj ohrani krmilo tožilstva. Na Borrellija so člani tima krepko pritisnili med včerajšnjo dopoldansko sejo, na kateri je sodeloval tudi kordinator tirna in možni kandidat za novega šefa tožilstva Gerardo D’Ambrosio.
Borelli je pred časom napovedal, da bo najbrž kandidiral za šefa milanskega glavnega tožilstva, ker se bo dosedanji šef glavnega tožilstva Vittorio Loi v kratkem upokojil. Borrelli je včeraj dejal, da se še ni dokončno odločil in da bo vso zadevo tehtno premislil. Rok za vložitev prošnje zapade jutri.
Neurje povzročilo veliko škodo
PALERMO - Slabo vreme je v nedeljo povzročilo veliko škode zlasti na jugu. Pri Mesini je narasli hudournik Annunziata prestopil breg in odplavil s sabo avtomobil s tremi potnOd. Truplo ene potnice, 50-letne Marie Cozzolino so našli včeraj, ostala dva ponesrečenca pa še pogrešajo. V naselju Marotta pa iščejo prebivalca Sri Lanke, ki je bil v Italiji z rednim dovoljenjem za delo in ki je izginil.
Veliko gmotne škode na električni napeljavi je povzročilo slabo vreme tudi v Palermu, v Reggio Cala-brii pa je zračni vrtinec poškodoval precej streh in izril drevesa.
Omejitve samo za nove mopede
RIM - Ministrstvo za okolje je včeraj sporočilo, da novi odlok o omejitvi stopnje onesnaženosti z ben-cenom, ne bo zadeval starih mopedov. Tudi v Italiji bodo prihodnjega junija začela veljati evropska pravila za omejitev onesnaženja, vendar ta pravila zadevajo samo nove mopede, medtem ko ne bo nobene obveznosti za lastnike starih mopedov. Kvečjemu bodo župani lahko omejili promet v svojih mestih, če bo onesnaženje preseglo dovoljen prag.
Irene Pivetti povila hčerko
RIM - Bivša predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti je včeraj povila hčerico, ki so jo imenovali za Lodovico Mario. Kot je povedal novinarjem soprog Pivettijeve Alberto Brambilla, tehta mala Lodovica 3.100 gramov, sam pa je prisostvoval porodu. »Bila je zelo lepa izkušnja, tako da z Irene že misUva o drugem otroku,« je dejal navdušeni Brambilla.
Z rojstvom Lovice Marie je se zbornica ponaša že s tretjim roza trakom v tem letu. Pred desetimi dnevi je povila hčerko Maddaleno poslanka LD Giovanna Melandri, pred nekaj meseci pa je prav tako rodila malo Clarisso Benito Rachele poslanka NZ Ales-sandra Mussolini.
V kratkem nov odlok o letališču v Malpensi
RIM - Izvedenci ministrstva za prevoze pripravljajo nov odlok za odprtje mednarodnega letališča v Malpenski pri Milanu, potem ko je komisija EU zavrnila prvi odlok. Vsebina odloka ni še znana, kaže pa, da bodo glavne smernice orisali vladi EU preden bo o njem razpravljala italijanska vlada.
RAKASTA OBOLENJA / STATISTIČNI PODATKI
Veliko več primerov na sevem
Italija prava posebnost med razvitimi državami
RIM - V Italiji za rakastimi obolenji umirajo predvsem v severnem in sever-no-vzhodnem predelu, veliko manj na jugu. Presenetljiv podatek izhaja iz publikacije, ki je izšla na pobudo italijanskega združenja registrov rakastih bolezni in italijanske fige za boj proti raku. V Italiji zboli za rakom letno približno 250 tisoč oseb, od teh je več moških (135 tisoč), vsak italijanski moški ima v življenju 30 ods. možnosti, da zboli, ženske pa 21. Vendar pa je najbolj presenetljiv podatek, da imajo prebivalci Trsta, mest v Venetu ali Vareseja v Lombardiji veliko več možnosti, da zbolijo kot na primer prebivalec Latine v srednji Italiji in kar dvakrat toliko kot prebivalec sicilj-ske Raguse. Kot so povedati avtorji publikacije, je Italija zaradi tako čiste razdelitve med severnim m južnim prede-
lom države posebnost med razvitimi državami. Vendar pa je tako velika razlika tudi nudila več pomembnih elementov pri preučevanju bolezni oz. njenih povzročiteljev. V južnih deželah se veliko manj kadi in tudi količina užitega alko-lola je nižja, zato je razumljivo, da se določene oblike rakastih obolenj manj pojavljajo. Med blagodejne učinke so strokovnjaki pripisali še dejstvo, da ženske na jugu rojevajo v mlajših letih in večkrat, kot tudi značilnosti tako imenovane mediteranske kuhinje (predvsem manj živalskih maščob). Glavni povzročitelji so namreč kajenje, alkohol in živalske maščobe. Zračno onesnaženje ima manjši vpliv, upoštevati pa je treba še tiste oblike rakastih obolenj, ki jih »spodbudijo« delavna okolja (na primer v velikih industrijskih obratih).
RIM - Včeraj je prispel na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Italijo španski kralj Juan Carlos Burbonski skupno s soprogo Sofijo. Monarha spremljata zunanji minister Abel Matutes in šef kraljeve hiše Don Fer-’ nando De Almansa.Visoki gostje so prispeti na rimsko letališče Ciampino opoldne. Tu jih je sprejel zunanji minister Lamberto Dini, uradno dobrodošlico pa jim je kmalu potem izrekel sam predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro na Kvirinalu (natelefoto Ap).
Program obiska je zelo natrpan. Juan Carlos je že včeraj popoldne imel vrsto srečanj. Najprej se je pogovoril s predsednikom Scal-farom ob prisotnosti podpredsednika vlade Veltroni-ja ter ministrov Ciampija, Andreatta in Napolitana. Nato se je sestal s predstavniki italijanskega gospo-
darskega življenja ter se med drugim pogovoril »na štiri oči« z bivšim predsednikom Fiata Giovannijem Agnellijem.
Višek pa bo obisk španskega monarha dosegel danes, ko ga bo v Vatikanu sprejel papež Janez Pavel II., nakar se bo srečal s predsednikom italijanske vlade Romanom Prodijem ter bo obiskal senat in poslansko zbornico, kjer bo imel tudi krajša nagovora v italijanskem jeziku. Ne gre pozabiti, da se je španski kralj rodil pred 60 leti v Rimu in da je tu tudi zrasel.
Kralj Juan Carlos namerava s svojim obiskom prispevati k okrepitvi sodelovanja med Italijo in Španijo, Iti ga sicer obe s tram zelo pozitivno ocenjujeta. Kot je poudaril v izjavah za tisk, se namerava zavzeti za okrepitev mediteranske osi znotraj Evropske unije.
______RIM / NESREČNEGA SIMEONEJA SO UMORILI JULIJA LETOS______
Oče obtožen posiljevanja hčere in Simeoneja
Hči ima danes 19 let in dolži očeta, da jo je kot otroka posiljeval, isto naj bi počel tudi s Simeonejem
RIM - Dva meseca po nasilni smrti malega Simeoneja Nardaccija so pod težkimi obtožbami aretirali njegovega očima, 49-letnega Franca, ki je bil svojčas gost v centru za mentalno zdravje: dolžijo ga, da je dalj časa posiljeval svojo tedaj mladoletno hčer, da je spolno nadlegoval Simeoneja in nekega drugega štiriletnega otroka. Hčer ima danes 19 let, ko jo je prvič posilil, jih je imela deset, nadlegovanje obeh otrok pa naj bi se dogajalo pred nedavnim. Za aretacijo sta se odločila javna tožilca Diana De Martino in Pietro Saviotti, potem ko je nekdo v noči na soboto podtaknil ogenj pred stanovanjskimi vrati družine Nardacci. Javna tožilca sta se zbala, da bi se sosedje ali drugi lahko znesli nad Nardaccijevi-mi, potem ko je prišlo na dan, kaj je Franco počel.
Za nesrečnim Simeo-
nejem se je sled izgubila 19. julija letos: mati ga je okrog 19. ure videla, ko se je igral s prijatelji, domov pa ga ni bilo več. Njegovo truplo so odkrili naslednje jutro, 27. julija pa so zaprli ribiča Vin-
cenza F. in njegovega 35-letnega sina Claudia: slednji je priznal, da je otroka držal, ko ga je oče hotel posiliti. Karabinjerji so v naslednjih dveh mesecih nadaljevali s preiskavo, zbrali so številne in-
formacije o Simeoneje-vem očetu, odločilni pa sta bili prijavi hčere in neke sosede, ki pravi, da je se Nardacci dotikal njenega 4-letnega otroka. Hči je svojo grozljivo skrivnost skrivala deset let,
bala se je povedati, kaj se ji je pripetilo in tudi ni zbrala dovolj poguma, da bi razkrila, kaj se je dogajalo njenemu 8-letnemu bratcu (v hiši je bila še manjša sesta, ki ima danes 14 let). Pred nekaj leti je tudi zbežala od doma. Tudi po smrti Simeonija ni govorila s svoji in bratovi drami. Odločila se je šele v trenutku, ko ji je mati Irma oihenila, da kroži čudna govorica: štiriletni otrok, ki prebiva v isti stavbi in ki se je večkrat igral s Simeonejem, je bil vznemirjen.
V Ul. Capo D’Armi, kjer prebiva družina Simeone, je bilo včeraj precej napeto. Stanovalci so bili razburjeni, pretresle so jih najnovejša razkritja o tem, kar se je dogajalo v njihovi četrti in so najprej napadli ekipo Tg3, kasneje še ekipj Tg2 in Tg5, poškodovali so jim avtomobile in p°' brali videokaseto s posnetki.
H
Socialdemokratska zmaga naj bi utrta pot »rdeče-zeleni« koaliciji
BONN - Dan po prepričljivi zmagi nemških socialdemokratov (SPD) njihovega kanclerskega kandidata Gerharda Schroderja sta s funkcije predsednika poraženih strank odstopila tako dosedanji kancler Helmut Kohl (CDU) kot njegov bavarski kolega Theo Waigel. Schroder pa je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da bo njegova stranka poskušala čimprej zaključiti pogajanja z Zelenimi, tako da bi uresničili »rdeče-zeleno« koali-nijo, ki bi imela 21 glasov prednosti. Po zadnjih še neuradnih Podatkih naj bi imela SPD v bodočem Bude-stagu 298 poslancev (prej 252), Zeleni 47 (prej 49), tako da bi imela »rdeče-zelena« koali-oija 345 poslancev, opo-zicija pa 324, in sicer CDU/CSU 245 (prej 296), liberalci FDP 44 (prej 47), postkomunistični PDS 35 (prej 30). To pa še ni rečeno, da bo SPD res uresničil to koalicijo, saj so odprte vse možnosti.
Schroder je na včerajšnji tiskovni konferenci zatrdil, da ne Pričakuje nepremostljivih težav, a je ponovil svoje prednostne smernice, in sicer: gospodarsko stabilnost, notranjo varnost in nadaljevanje dosedanje zunanje politike. O vsem tem se bodo že v petek začeli pogajati z Zelenimi. Bodoči kancler, ki je imel °b sebi predsednika stranke Oskarja Lafon-taineja, je navedel, da ga ne presenečajo reakcije združenj nemških po-
slovnežev, ki odločno lovali delodajalci, sin-nasprotujejo »rdeče-ze- dikati in vlada. Zavzel leni« koaliciji in se ogre- se je torej za družbeno vajo za »veliko koali- dogovarjanje proti vsilje-cijo« ali celo za »rdeče- vanjem z vrha in to tudi rumeno« koalicijo. Ru- glede delovnika, ki ga mena je namreč barva li- morajo v dogovoru do-beralcev FDP, ki so v ločati sindikati in delo-preteklosti že bili zavez- dajalci. Prav tako se je niki s SPD. Bolj kot ta zavzel za davčne olajša-ugibanja o bodoči koali- ve mali in srednji indu-ciji pa je zanimivo, da striji, tako da bi ta postana včerajšnji tiskovni la gonilna sila in zagoto-konferenci Schroder ni vila nova delovna mesta, napovedal nobenega Kljub nazadovanju travmatičnega preobrata. Zeleni seveda vztrajajo Seveda je ponovil, da bo pri »naravnem« zavez-ukinil nedavno sprejete ništvu s socialdemokra-zakone, ki delodajalcem ti. Njihov voditelj Jo-olajšujejo odpuščanje schka Fischer je včeraj delavcev in zmanjšujejo	poudaril, da je pri-
nadomestila v primeru pravljen tudi s »kompro-bolezni. V boju proti miši« podpreti novo vla-brezposelni je branil do bodočega kanclerja svojo zvezo za zaposlo- Schroderja, tako da bi vanje, v katerem bi sode- uresničili tisti »sveži ve-
ter«, ki so ga v nedeljo sprijaznila s Fischerjevi-zahtevali volilci. Fischer mi »kompromisi«. Soje priznal, da je njegova cialdemokrati imajo se-stranka v prejšnjih me- veda v svojih rokah do-secih nakazala prveč ne- datni adut, saj so zeleni popularne predloge, kot v primerjavi s prejšnjimi je bila trikratna podraži- volitvami nazadovali, tev bencina. Vseeno pa Schroderja torej Zele-Zeleni ne odstopajo od ni pretirano ne skrbijo, svojih protijedrskih zah- saj je včeraj celo izjavil, tev, sporazuma za zapo- da bi lahko zaradi svoje slovanje in za državljan- neizkušenosti v zunanji stvo v Nemčiji rojenih politiki za nasvete za-otrok tujcev. Prav prosil dosedanjega kan-vprašanje jedrske ener- clerja Kohla. Vsekakor gije in vztrajanje na pa je Schroder poudaril, zvišanju ekološkega da bo dal prednost no-davka bosta najtrša tranji in gospodarski po-oreha na pogajanjih s liti ki, ker prav to zahte-SPD. Zeleni podobno vajo volilci, ki so ga kot socialdemokrati podprli. Zavzel se je, da imajo namreč dve duši, bi bila skupna evropska eno pragmatično, ki jo valuta čimbolj uspešna zagovarja Fischer, in in je dvome glede uved-drugo fundamentalistič- be evra ocenil kot del no, ki se bo težko minule »zgodovine«.
Veliki zmagovalec nedeljske volilne preizkušnje Gerhard Schroder ni skrival navdušenja po objavi prvih projekcij, ki so takoj napovedale prepričljivo zmago njegove SPD (Telefoto AP)
S Schroderjem na vrh povojna generacija
BONN - Po 16 letih se je v Nemčiji končala vladavina 68-letnega Helmuta Kohla, na čelo vlade pa stopa 54-letni socialdemokrat Gerhard Schroder, ki je doslej vodil vlado zvezne dežele Spodnje Saške.
Na oblast v Nemčiji je torej prišel predstavnik povojne generacije z željo po »spremembah, novostih in modernizaciji«. Ta je premagala Kohlova zagotovila o varnosti in kontinuiteti.
Gerhard Schroder se je rodil 7. aprila 1944 v Mos-senbergu na zahodu države. Očeta je izgubil med vojno, mati se je morala nato, podobno kot mnoge druge Nemke po vojni, znajti s šestimi otroki. Bila je rojena socialdemokratinja, jo zdaj opisuje Schroder in priznava njen vpliv na svojo kasnejšo politično usmeritev.
Sprva se je izučil za prodajalca, nato pa je ob delu leta 1976 končal pravno fakulteto. Se ne dvajsetleten se je vključil v socialdemokratsko stranko, med leti 1978 in 1980 je bil predsednik mladih socialdemokratov, leta 1980 pa je bil izvoljen v zvezni parlament. Deset let kasneje je postal predsednik vlade zvezne dežele Spodnje Saške. Leta 1995 se je moral zaradi svojih zelo pragmatičnih stališč glede gospodarske politike za kratek čas umakniti v senco, a se je kmalu vrnil in bil v začetku tega leta izbran za kanclerskega kandidata, potem ko je z veliko večino zmagal na regionalnih volitvah na Spodnjem Saškem in si tako končno pridobil odločilno prednost pred strankarskim tekmecem Oscarjem Lafontainom.
Zaradi precejšnje mere pragmatizma, ko gre za industrijsko politiko, si je pridobil naziv prijatelja delodajalcev in večkrat prišel v spore znotraj stranke. Sovražnike v levem krilu SPD si je nakopal tudi zaradi svojih izjav glede priseljencev, pa tudi glede evra je bil zelo skeptičen, dokler ni bilo določeno, da bo skupna evropska valuta v veljavo stopila januarja 1999.
Njegove širše popularnosti pa lani ni zmanjšal niti hrup ob ločitvi od tretje žene in hitra poroka z dvajset let mlajšo novinarko Doris Kopf.
Potem ko je spomladi postalo jasno, da bo socialdemokratski kanclerski kandidat, se je Schroder usmeril proti »novemu centru«, začel je igrati na struno socialnega čuta, njegov pragmatizem pa je očaral tudi vrsto intelektualcev, ki so ga javno podprli. In seveda, v predvolilni kampanji je dodobra izkoristil medije, še zlasti televizijo.
Ko je včeraj postalo jasno, da so socialdemokrati zmagali, je Schroder odločno razglasil konec Kohlove ere in pozdravil menjavo generacij. (STA/AFT)
REAKCIJE / OB NEMŠKEM ZASUKU NA LEVO
Uresničitev »tretje poti« ima sedaj več možnosti za uspeh
Ker pa sta v evropski in tudi v nemški levici prisotni dve nasprotujoči si duši, ni odveč previdnost, ker je Schroder še vedno neznanka
RIM - Z izjemo Španije ter delno •Irske in Danske je po nedeljskih volitvah v vseh državah Evropske unije na oblasti leva sredina. Nič čudnega torej da so bile rakcije na Schroderjevo nedeljsko zmago zelo pozitivne. Italijanski premier Romano Prodi je čestital Schroderju in zaželel, da bi se sodelovanje med državama še poglobilo v duhu gradnje trdnih atlantskih vezi in projekta pohtične in gospodarske integracije Evrope. Prodi je prepričan, da bo Nemčija še okrepila svoje evropsko sodelovanje v korist gospodarskega razvoja ob jamstvih za socialne potrebe in pri uresničevanju novih delovnih mest. Seveda so se vsi evropski državniki in politiki ob čestitkah Schroderju zah-valjevali tudi Kohlu za njegovo neprecenljivo vlogo pri gradnji Evrope.
Nad Schroderjevo zmago je najbolj navdušen britanski premier Tony Blair, ker upa sedaj na privilegiran odnos z Nemčijo, tako da bi
po osi Bonn-Pariz nastal trikotnik, v katerem bi London odigral svojo vlogo. Blair je prepričan, da so sedaj dani vsi pogoji za uresničevanje tako imenovane »tretje poti«, ki bi usklajevala gospodarski razvoj s socialno blaginjo. Seveda so to predvsem zelje, saj je Schroder še vedno precejšnja neznanka, tako da je britanski tisk previdnejši. Uresničitev »konkurenčne Evrope« ne da bi pri tem prizadeli »socialno pravičnost«, je zelo težko uresničljiva enačba, saj sta v Evropi prisotni dve levici. Ena je Blairova, ki se precej zgleduje po Billu Clintonu in njegovi demokratski stranki, druga pa je levica francoskega premiera Lionela Jospena, ki je precej drugačna. Po kom se bo zgledoval Schroder še ni jasno. Ameriški predsednik Clinton, ki je šele v zadnjem času omilil svojo vsestransko podporo »prijatelju Kohlu«, sedaj upa, da bo Nemčija koristila dialogu pri uresničitvi
»tretje poti« med kapitalizmom in komunizmom. Sodeč po včerajšnjih Schroderjevih izjavah pa se Nemčija ne bo odpovedala privilegirani osi s Francijo, ker bo Schroder že v kratkem odpotoval v Pariz. To seveda še ne pomeni, da bo Schroder zagovarjal Jospinove in ne Blairove teze.
Poglavje zase je odnos, ki ga bo imel Schroder do evropske integracije in evra. Ob tem vprašanju so bili včeraj vsi zelo previdni in želeli, da ne bi prišlo do bistvenih sprememb.Vodja slovenske diplomacije Boris Frlec pa je glede Nemčije ocenil, da se nemška zunanja politika tudi z novim vodstvom v svojih zasnovah ne bo spreminjala kar bo veljalo tudi v odnosih do Slovenije. »V bodoče bomo pač imeli opravka z drugimi osebnostmi, ki pa jih tudi že poznamo, celo nekatere osebne stike smo uspeli vzpostaviti,« je pojasnil minister Frlec.
OBRAČUN / DOLGA POLITIČNA KARIERA
Kohlove neizpodbitne zasluge za Nemčijo in evropsko zgodovino
BERLIN - Helmut Kohl, ki so mu številni nadeli vzdevek »Die Walz aus der Pfalz« (Pfalški parni valjar), ni uspel izenačiti Bismarckov rekord 19-let-nega kanclerstva, saj je bil na čelu Nemčije »le« 16 let. Nedvomno pa bo Kohl šel v zgodovino kot eden najpomembnejših nemških in evropskih voditeljev. Sam Schroder je priznal Kohlove zasluge za Nemčijo in zgodovino.
Helmut Kohl se je rodil 3. aprila leta 1930 v po-renjsko-pfalškem Ludvvig-shafnu. Leta 1947 je postal član Krščansko-de-mokratske unije (CDU), leta 1959 je bil izvoljen v porenjsko-pfalški deželni parlament, deset let kasneje je postal predsednik deželne vlade, leta 1973 pa jg bil izvoljen za pred-
sednika CDU. Prvi poskus, da bi bil leta 1976 izvoljen za kanclerja, mu je spodletel, saj je zmagal socialdemokrat Helmut Schmidt. To mu je uspelo leta 1982, po nezaupnici Schmidtovi vladi, ker je liberalna FDP pretrgala koalicijo s SPD in se povezala s CDU/CSU. Prvič
je bil izvoljen leta 1983, ko je njegova stranka prejela 48, 8%glasov. Politični analitiki mu takrat niso obetali dolge kariere, a Kohl je vse presenetil. Pravili so, da ni karizmatični voditelj, a je postal patriarh cele generacije.
Razdeljeno Nemčijo je popeljal iz obdobja hladne vojne in medblokov-ske konfrontacije k združitvi in 3. oktobra leta 1990 postal prvi kancler združene Nemčije, ki jo je trdno vezal na Evropo in je bil med najbolj vnetimi zagovorniki evropske skupne valute, tako da je neke vrste boter evra. Ponovno je bil izvoljen decembra 1990 in štiri leta kasneje, poraz na nedeljskih volitvah pa je bil zanj in za njegovo politično kariero usoden.
LJUBLJANA / PO VEČDNEVNI PRORAČUNSKI SEJI NA BRDU PRI KRANJU
PADOVA / PREJŠNJO SOBOTO
Proračun za prihodnje leto »težak« 958,6 milijarde SIT
Proračunski primanjkljaj bo znašal 29,8 milijarde ali 0,8 odstotka BDP
Italijanski prevod slovenskega kazenskega zakonika
Zakonik predstavila dr. Ljubo Bavcon in vrhovni tožilec dr. Zvonko Fišer
Do 28. oktobra rok za vložitev kandidatur
LJUBLJANA - Republiška volilna komisija (RVK) je na včerajšnji popoldanski seji sprejela rokovnik volilnih opravil, ki med drugim kot zadnji rok za vlaganje kandidatur pri občinskih volilnih komisijah določa sredo, 28. oktobra do 19. ure. RVK je obenem sprejela priporočilo za občinske volilne komisije, da se v občinah, kjer v prvem krogu (22. novembra) nihče od kandidatov za župana ne bo dobil večine glasov, opravi drugi krog glasovanja za župana v nedeljo, 6. decembra.
Republiška volilna komisija je še sprejela sklep o dopolnitvi obrazcev, s katerimi dajejo volilci podporo kandidatom za člane občinskih svetov in za Zupane tako, da lahko volilec fakultativno - po potrditvi obrazca in pred predajo obrazca predlagatelju kandidature - vpiše v obrazec ime kandidata oz. liste kandidatov, ki ga podpira. (STA)
LJUBLJANA - Slovenska vlada je v nadaljevanju proračunske seje, ki se je na Brdu pri Kranju končala včeraj ob pol petih zjutraj, potrdila globalne številke za proračun v prihodnjem letu. Tako naj bi po predlogu vlade državni proračun na odhodkovni strani znašal 958,6 milijarde tolarjev, prihodkov pa naj bi se nabralo za 928, 8 milijarde tolarjev. To pomeni, da bo v prihodnjem letu proračunski primanjkljaj v višini 29,8 milijarde tolarjev oziroma 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je za STA povedala direktorica vla-denga urada za informiranje Marta Kos.
S tem je vlada izpolnila dva svoja najpomembnejša cilja, in sicer, da naj bi proračunski primanjkljaj v
letu 1999 znašal največ en odstotek BDP ter da bo predlog proračuna do konca septembra vložen v parlamentarni postopek. To tudi pomeni, da bo v skla-
du s poslovniškimi pravili, upoštevajoč ob tem dejstvo, da zakonodajni postopek sprejemanja državne blagajne traja približno 80 dni, proračun za leto 1999 do konca letošnjega leta tudi sprejet.
Premier Janez Drnovšek (na sliki) in podpredsednik vlade Marjan Podobnik sta izrazila zadovoljstvo ter poudarila, da so bila pogajanja sicer težka, še posebej v zadnji fazi, ter dodala, da tudi ministri razumejo, da se v takšnih časih, kot so, ne da drugače, kot imeti takšen proračun, kot je pripravljen.
Kot je za STA povedala direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos, bo danes na novinarski konferenci predstavljen natančen prerez proračuna po ministrstvih. (STA)
NEW YORK / ARHITEKTURA
LJUBLJANA / RODE PRI KUČANU
Obnovitev slovenske cerkve
Za svoje delo je arhitekt Lacrazone dobil pomembno priznanje
NEW YORK - Arhi-
Končan postopek beatifikacije škofa Antona Martina Slomška
tekt, ki je vodil prenovo slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku, Eduardo Lacroze, je za svoje delo dobil prvo nagrado za oblikovanje, ki sta jo podelila revija "Faith and Form" (Vera in oblika) ter Medverski forum za religijo, umetnost in arhitekturo (IFRAA) v kategoriji verske arhitekture - obnova.
Revija Faith and Form ter IFRAA bosta nagrado arhitektu izročila na Bienalni konferenci IFRAA letos oktobra v San Antoniu. Fo-
tografije Lacrozejevega dosežka bodo razstavljene leta 1999 na Konvenciji Ameriškega inšituta za arhitekturo v Dallasu. Fotografije bodo prav tako objavljene v pomladni številki revije Faith and Form prihodnje leto. »Obnova cerkve sv. Cirila se je začela v začetku aprila leta 1997 in odtlej je bilo opravljenega veliko dela, vendar na žalost vsa dela še niso končana. Sredi obnove smo se znašli v veliki finan: Cni stiski, vendar nam je takrat na pomoč priskočila država, ki je z
denarno podporo omogočila nadaljevanje del. Zdaj nas čaka še ureditev prostorov pod cerkvijo in bivalnih prostorov,« je dejal pater Martin Krizolog.
Slovenska cerkev sv. Cirila je imela prvo mašo v slovenskem jeziku 4. julija leta 1916, v njej pa se po besedah patra Krizologa ne opravljajo le verske dejavnosti. »V cerkvi je slovenski informacijski center, ki ga vodim sam, prostori pa služijo za razne kulturne dejavnosti, kot so koncerti in razstave,« je dejal Krizolog.
LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je včeraj na njuno željo sprejel ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta in mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja, ki sta predsednika obvestila, da je postopek beatifikacije škofa Antona Martina Slomška končan, so sporočili iz urada predsednika.
Pojasnila sta, da so se slovenski škofje odločili povabiti papeža, naj sklepno dejanje razglasitve škofa Slomška za blaženega opravi priho-
dnje leto v Mariboru. Ob tem sta predsednika Kučana zaprosila, naj ob tej priložnosti papeža povabi na obisk v Slovenijo tudi v imenu države. Predsednik Kučan je gosta spomnil, da se je o možnosti obiska ob razglasitvi škofa Slomška za blaženega s papežem pogovarjal že ob koncu njegovega zadnjega obiska v Sloveniji, in sicer na poslovitvi v Mariboru. Takrat je papežu predstavil zgodovinski pomen Slomškovega dela za ohranitev slovenstva in slovenske kulture. (STA)
PADOVA - Na sedežu ugledne knjižne založbe Cedam, ki je specializirana za izdajanje pravnih dokumentov in prevodov jurističnih priročnikov ter zakonikov, v Padovi so v soboto predstavili italijanski prevod Slovenskega kazenskega zakonika. Predstavitev je potekala v okviru posveta pravnikov s temo Primeri, viri in študije na področju kazenskega prava - kontinuiteta pravnega kazenskega liberalizma: od kazenskega zakona kritičnega absolutizma 19. stoletja do postkomunističnih kazenskih zakonikov.
Dvodnevnega seminarja, ki ga je v Padovi pripravila univerza iz Genove, so se udeležili številni vrhunski italijanski juristi in univerzitetni profesorji kazenskega prava. Mnogo pravnih strokovnjakov se je udeležilo tudi današnje predstavitve prevoda Slovenskega kazenskega zakonika. Ti so soglasno pozdravili nov podvig založbe Cedam, saj je Slovenija prva postkomunistična država z italijanskim prevodom obstoječega kazenskega zakonika.
Zbrane je najprej nagovoril urednik zbirke prevodov kazenskih zakonikov evropskih držav Sergio Vinciguerra, v nadaljevanju pa sta Slovenski kazenski zakonik predstavila izvedenca za kazensko pravo, univerzitetni profesor dr. Ljubo Bavcon, ki kazensko pravo poučuje na ljubljanski univerzi in eden "očetov" Slo-
PROMOCIJA LIPICE
Od petka do nedelje Dnevi lipiške kobilarne
LIPICA - Prvi vikend v oktobru bodo v Lipici potekali tradicionalni dnevi kobilarne Lipica s prostim vstopom, v mesecu oktobru pa organiznajo tudi golf turnirje.
Letošnji že 2. tradicionalni dnevi kobilarne Lipica se bodo pričeli v petek, 2. oktobra, ko bodo ob 17. uri v galeriji Kos odprli likovno razstavo slikarke Mete Adamič Babi iz Ljubljane, ki se bo predstavila na temo konja. V soboto, 3. oktobra, se bo v dopoldanskem času pričela keramična delavnica na prostem pod mentorstvom Jožice Korenjak in prof. Borisa Roceta ter razstava keramike na prostem avtorice Tee Curk v galeriji Kos. Po javni predstavitvi pregleda žrebcev ob 15. uri v veliki jahalnici bodo v poročni dvorani ob 18. uri odprli likovno razstavo. Predstavili se bodo udeleženci slikarske kolonije, ki je pod vodstvom Marijana Miklavca potekala na temo Lipica in konji od 5. do 9. avgusta letos. Ob 19.30 bodo nadaljevali z večerom kraških posebnosti mojstra kulinarike Alexandra Stergarja v hotelu Maestoso. Nadvse zanimiv bo nedeljski program, ki se bo pričel ob 10. uri s sejmom domače in umetne obrti v galeriji Kos ter nadaljevanjem keramične delavnice na prostem. Odprta bo tudi razstava v poročni dvomai. Osrednja prireditev, gala predstava klasične šole jahanja s predstavitivjo izbranih rejskih kolekcij iz Lipice s predstavitvijo sežanske pihalne godbe bo ob 15. uri. Tudi letos so se organizatorji odločili, da v to zeleno oazo sredi Krasa privabijo čimvecje število gostov, zato je vstop na omenjene prireditve prost.
V oktobru bo na golf igrišču v Lipici potekal tudi golf turnir. 3. in 4. 10. bo klubsko prvenstvo (seštevna igra) Golf kluba Lipica, 10.10. Ballantines tour, 17.10. tekma za 3. pokal Lipice in 24.10. Avtodelta Ljubljana.
Olga Knez
LJUBLJANA / ZA VEČJO PROMETNO VARNOST
Pešci so najbolj izpostavljeni nevarnosti
Akcija Stopimo iz teme želi opozoriti, da vidnost predstavlja varnost - Posebna pozornost starejšim
LJUBLJANA - V času po prvem maju, ko je začel veljati novi zakon o varnosti v cestnem prometu, se je število umrlih v prometnih nesrečah zmanjšalo, število smrtnih žrtev med pešci pa povečalo. Da bi opozorili na to problematiko, bo v tednu prometne varnosti od 7. do 11. oktobra, ki je hkrati tudi teden otroka, potekala akcija »Stopimo iz teme«, katere glavni namen je opozoriti na temeljno pravilo v prometu, da vidnost predstavlja varnost.
Organizatorji akcije so ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo, ministrstvo za notranje zadeve, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS in podjetje Porsche Slovenija. V akciji bodo vsem prvošolcem na šolah razdelili 22.000 kresničk in jih poučili o pravilih, ki jih mora v prometu upoštevati pešec. Učencem tretjih razredov bodo razdelili razglednice Stopimo iz teme. Na njih bodo v skladu z učnim načrtom napisali sporočila, kako se mora pešec opremiti v pogojih slabše vidljivosti in jih poslali svojim starim staršem, saj med mrtvimi pešci na slovenskih cestah izstopajo starejši od 55 let. Sporočila vnukov imajo zaradi, čustvenih vezi večjo sporočilno moč, kot če na to
opozarjamo samo mi, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal predstavnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
V času izvajanja akcije bo policija po posebnem programu izvajala poostreni nadzor v prometu ter razdelila 8000 kresničk in 5000 samolepilnih odsojnih trakov. Policisti bodo v tem času.obiskali vse domove za ostarele, katerih stanovalci se pogosto pojavljajo kot pešci na cestah, ter se povezali z društvi upokojencev in organizbali srečanja z njimi na temo prometne varnosti.
Poleg tega so organizatorji akcije pripravili tudi dodatna gradiva, ki jih bodo razdeljevali v tem času. Pripravljena je zgibanka Stopimo iz teme in ponatis SPV - sporočil Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so namenjena predvsem problemom vidnosti v cestnem prometu. Ponovno bodo predvajali tudi TV film, ki je bil pripravljen za prvo akcijo Stopimo iz teme. Poleg akcij, ki bodo potekale povsod po Sloveniji, so organizatorji spodbudili tudi občinske svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da pripravijo še dodatne akcije v svojih krajih.
Pešci spadajo med najbolj ogro-
žene skupine udeležencev v prometu. Od 1. januarja do 31. avgusta lani je na slovenskih cestah umrlo 24 pešcev, v enakem obdobju letos pa 37, kar je za 54 odstotkov več kot lani. Med 1. majem in 31. avgustom letos je umrlo 14 pešcev oz. 17 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, ko jih je umrlo 12. Samo v mesecu avgustu je na slovenskih cestah umrlo 5 pešcev, lani pa sta v tem mesecu življenje izgubila 2. Polovica žrtev umre v času slabše vi-dljivisti. Zato organizatorji akcije opozarjajo, da je v prometu nadvse pomembno, da se udeleženci med seboj dobro vidijo. Njihovi testi kažejo, da voznik pešca s kresničko opazi ze na razdalji 136 metrov, svetlo oblečenega pešca na razdalji 36 metrov, temno oblečenega pa šele na razdalji 26 metrov. Avto se lahko pri hitrosti 50 kilometrov na uro ustavi šele po 30 metrih in tako ne more preprečiti nesreče, če opazi temno oblečenega pešca tik pred vozilom.
Se posebej pa opozarjajo na dejstvo, da starejši pogosto ne upoštevajo temeljnega pravila, da morajo na cestah, kjer ni pločnikov, hoditi po levi strani ceste, da vidijo vozilo, ki jim prihaja nasproti. (STA)
venskega kazenskega zakonika iz leta 1995, ter vrhovni tožilec Republike Slovenije dr. Zvonko Fišer. Poleg docentke na tržaški univerzi Nataline Folla in sodnega prevajalca v Trstu Marca Ukmarja je dr. Fišer tudi eden prevajalcev zakonika v italijanski jezik.
Dr. Ljubo Bavcon je v italijanskem jeziku predstavil pravno zakonodajo na Slovenskem v povojnih letih ter dogajanja in težave, ki jih je Slovenija morala premagati, da je leta 1995 sploh dobila nov kazenski zakonik. Dr. Fišer pa je, prav tako v italijanščini, pravnim izvedencem v referatu z naslovom Vloga represivnega sistema v državah v tranziciji spregovoril o težavah, s katerimi se na pravnem področju srečujejo postkomunistične države. Slovenija pri tem ni izjema, čeprav se danes že lahko pohvali s sodobnim pravnim sistemom/ki sloni na spoštovanju človekovih pravic in pravno urejeni državi, je dejal ter končal z ugotovitvijo, da so v Sloveniji temelji dobremu kazenskemu pravu že položeni, in sicer s sedanjim kazenskim zakonikom, ki pa ga bo potrebno nenehno posodabljati.
Prevajalka Slovenskega kazenskega zakonika dr. Folla je nanizala vrsto težav pri prevajanju slovenske pravne terminologije v italijanski jezik in opozorila na tiste člene kazenskega zakonika, ki so po njenem mnenju precej ohlapni in bi jih bilo mogoče izboljšati. Nekatere nedorečenosti v omenjenem zakoniku je izpostavil tudi profesor kazenskega prava na tržaški univerzi Paolo Pittaro, ki se je močno zavzemal za prevod Slovenskega kazenskega zakonika v italijanščino. Pittaro je kot pomanjkljivost omenil predvsem dejstvo, da je pri razsodbi oz. odločanju o kazni (ko gre za število let zapora) preveč prepuščeno presoji sodnika.
Predstavitvi, ki se je je udeležil tudi slovenski konzul v Trstu Zorko Pelikan, je sledila jazprava, v kateri so sodelujoči soglašali, da je Slovenija s sprejetjem kazenskega zakonika naredila korak, ki jo uvršča med moderne evropske pravne države. Italijanski pravni strokovnjaki pa so slovenska izvedenca tudi pozvali, naj se slovenski pravniki v prihodnje tesneje povežejo z italijanskimi kolegi, tako na znanstvenem kot praktičnem področju. (STA)
UUBLJANA / PREDSTAVILI SLOVENSKI PREVOD KNJIGE MRAČNA LETA BENEČIJE
Prikaz sistematičnega nasilja nad Beneškimi Slovenci
Marino Gualizza in Božo Zuonello o dejavnosti tajnih služb
LJUBLJANA - Raznarodovalni pritisk na Beneško Slovenijo je bil v letih po nnugi svetovni vojni celo hujši od pritiska v času fašizma; takrat, med faši-zmorn, so bili duhovniki v vseh gorskih vaseh Slovenci, v cerkvi so govorili slovensko in otroci so se slovenščine nauci-h. Kasneje, predvsem v petdesetih letih, pa je bil pritisk kapilaren, segel je v sleherno vasico in, začenši z raznarodovalnimi otroškimi vrtci, prizadel vse prebivalstvo Beneške Slovenije. Ta pritisk je bil organiziran, ta organiziranost pa je prišla na dan šele pred nekaj leti.
To je okvir, o katerem piše knjiga Mračna leta Benečije, ki so jo duhovniki zadruge Dom pred poldrugim letom izdali v italijanščini, včeraj pa je Cankarjeva založba v Društvu slovenskih pisateljev predstavila njen slovenski prevod.
O tem političnem okviru in o okoliščinah, v katerih je nastajala ta knjiga, sta na včerajšnji predstavitvi spregovorila jnsgr. Marino Qualizza in Božo Zuanel-Jn. ki je na osnovih arhivskih podatkov Lnjigo tudi sestavil. Sam se je tudi včeraj otepal avtorstva knjige, ceš, pravi avtor so italijanske tajne službe, ki so to gradivo sestavile in zbrale.
To poglavje neslavne zgodovine italijanske republike je bilo razkrito v Času, Ko le Italija odkrivala afero v zvezi z organizacijo Gladio. Vsebina te knjige pa se, kot je pojasnil Zuanella, nanaša na cas pred nastankom Gladia, torej na obdobje po letu 1947 vse do konca petdesetih in začetka šestdesetih let. Beneški Slovenci so pritisk okusili na lastni kozi in slutili so, da obstaja za tem neka prganiziranost, kajti oblasti niso nikoli izsledile napadalcev in provokatorjev, kaj šele, da bi bil kdo zaradi tega kaznovan.
Dokazi o tej organiziranosti pa so bili spravljeni v arhivu videmskega semenišča v posebnem dosjeju partizanske brigade Osoppo. Zbral jih je general Olivie-
ki je vodil protislovenske dejavnosti. Sele z odkritjem teh dokumentov je bilo mogoče napisati žalostno zgodbo, ki jo vsebuje ta knjiga. Pa tudi takrat ni šlo vse gladko, kajti sodstvo je odredilo zaplembo gradiva in prava sreča je, da so ga slovenski duhovniki preslikali nekaj ur Pred zaplembo; za to ima veliko zaslugo takratni knjižničar msgr. Moretti. Se danes je to gradivo težko dostopno.
Gradivo so najprej zaceli objavljati v listu Dom in takoj je prišlo do pritiskov. Tisti, ki jih je objava motila, so šli celo do videmskega nadškofa, vendar Dom ni škofijski list in je z objavo nadaljeval. Ob koncu so izdali knjigo v italijanščini, natisnili tisoC izvodov in v nekaj mesecih je izdaja pošla, tako da je bil potreben ponatis.
O dejavnosti te skupine je Zuanella dejal, da je šlo za pravo »specialno vojno« tajnih služb proti Slovencem v Italiji. S to vojno so zastrupili ljudi, vlili so jim sovraštva do Slovenije, do slovenskega jezika in slovenske kulture. Slovencem so vcepili v glavo manjvrednostni kompleks, tako da je velik čudež, ce danes po gostilnah ljudje še govorijo slovensko. Velik čudež je tudi dejstvo, da danes tretjina vseh otrok zahaja v dvojezično šolo.
Kaj takega v Času »specialne vojne« ni bilo mogoče. Kdor je bil naročen na Dom ali na Matajur je bil že zaradi tega izdajalec (italijanske) domovine. Kominform je pri tem naredil svoje, saj so se tisti, ki so se opredelili za italijansko partijo, »začeli obnašati do Slovencev kot fašisti.« Pa tudi Cerkev ni bila taka, kakršna je danes, in je povzročaja slovenskim duhovnikom veliko težav, ker so v cerkvi ohranjali materni jezik.
Marino Qualizza je to Zuanellovo pripoved sproti dopolnjeval, opozoril pa je tudi, da so potomci pripadnikov »tajne vojske« vložili že nekaj sodnih prijav proti Zuanelli. Knjiga pa ne vsebuje ocen, ampak samo dejstva, ki izhajajo iz arhivov.
Ob koncu naj še napišemo, da je po uvodnih besedah glavne urednice Cankarjeve založbe Ksenije Dolinar avtorja predstavil urednik Zdravko Duša, ki je omenil, da sta izid knjige podprli ministrstvo za kulturo in ministrstvo za zunanje zadeve. Vida Gorjup Prosinkovič, ki je knjigo prevedla v slovenščino, pa je opozorila, da slovenska javnost vse premalo pozna to problematiko ter je izrazila upanje, da bo knjiga požela uspeh. Povedala je tudi, da je bila v slovenščino prevedena tudi knjiga Maria Gariupa Opcija za 3. rajh, ki prikazuje nasilje nad drugim delom Slovencev v Italiji, to je nad Slovenci v Kanalski dolini ter izrazila željo, da bi tudi ta knjiga kmalu izšla.
B.Br.
* *
|1 ftighe
i*. «=§,_
N


MRAČNA LETA BENEČIJE
ZAGREB / BEATIFIKACIJA
Na Hrvaškem obsojajo ravnanje centra Wie$enthal
V Zagrebu zagotavljajo, da je msgr. Stepinac branil Jude
ZAGREB - »MuCenik hrvaškega naroda, kardinal Alojzij Stepinac, je zaradi predanosti svojemu poklicu precej let preživel v komunističnem pregnanstvu, zato je absurdno, da pariški Center	Simona
VViesenthala izraža dvome glede pravilnosti postopka proglasitve kardinala Stepinca za blaženega,« je na včerajšnji novinarski konferenci v Zagrebu ocenil predsednik Hrvaškega žrtvoslo-vnega društva Zvonimir Separovič.
Zahteva Centra Simona VViesenthala o preložitvi StepinCeve beatifikacije je zlonamerno podtikanje, usmerjeno proti kardinalu Stepin-cu, katoliški cerkvi in samemu papežu, je oce-
KULTURNI DOM PLIBERK / NOVI ZAPLETI
Ne delavcem iz Slovenije
Oster protest Enotne liste proti odločitvi urada za zaposlovanje
CELOVEC - V zvezi z gradnjo novega kulturno-športnega centra v Pliberku (projekt bo stal približno 35 milijonov šilingov in je v zaključni gradbeni fazi) je po rešitvi finančnih težav zdaj prišlo do drugih zapletov. Urad za zaposlovanje za okraj Velikovec je namreč določil, da podjetje iz Slovenije, ki naj bi izvršilo nekaj notranjih del v domu, za ta dela ne sme zaposliti lastnih (slovenskih) delavcev.
Proti odločitvi urada je ostro protestiral predsednik Enotne liste Andrej VVakounig. Poudaril je,
da je R Slovenija prispevala h gradnji novega doma skoraj tretjino potrebnih finančnih sredstev in s tem realizacijo projekta sploh omogočila. Svojo korist pa da je imelo tudi domače gospodarstvo, saj so več kot dve tretjini naročil prejela koroška podjetja, večina njih iz okraja Velikovec.
Kot je poudaril VVakounig, naj bi vrednost spornih del znašala okrog tri milijone šilingov, izvedlo pa naj bi jih mednarodno priznano slovenske podjetje onstran meje, ki ni vložilo le ne najboljše, temveč
tudi najcenejšo ponudbo za izvedbo omenjenih del.
Ukrepanje urada za zaposlovanje je VVakounig kritiziral kot neprimerno ter menil, da naj bi tudi gospodarski odnosi med Avstrijo in Sloveniji temeljili na principu oboje-stranskosti. Predsednik EL je v tiskovni izjavi še dodal, da bi slovenska vlada lahko v bodoče izbirala lahko isti način obravnavanja koroškega gospodarstva - npr. da bi se zoperstavila sodelovanju koroških podjetij pri gradnji Savskih elektrarn.
Ivan Lukan
nil SeparoviC in dodal, da celo znani ameriški )ud Louis Braire trdi, da je bil kardinal največji zagovornik Judov v okupirani Evropi.
Avtorica knjige z naslovom Stepinac in Judje Ljubica Stefan je ocenila, da je ravnanje centra VViesenthal še eno v nizu napadov nekaterih judovskih organizacij na hrvaški narod, državo in Cerkev. (STA/Hina)
Prizivni proces v zvezi
nepravilnostmi goriške COOP
TRST - S poročilom sodnika poročevalca in s posegom tožilca Matea Trotte se je včeraj pred tržaškim prizivnim sodiščem začel drugostopenjski proces o domnevnih nepravilnostih v zvezi s sedežem delavske zadruge v Gorici v Ul Lungo Isonzo Argen ti-na. Na procesu je 11 oseb osumljenih nepravilnosti pri izdaji gradbenega dovoljenja za novo prodajalno zadruge. Proces se bo nadaljeval v petek, ko bo tožilec končal s svojim izvajanjem.
Na prvostopenjskem procesu v Gorici so leta 1996 oprostili d oseb (med njimi bivšega goriskega župana Erminia Tuzzija in predsednika zadruge Lucia Tolloia), tri pa obsodili zaradi manjših nepravilnosti pri gradnji pločnika pred veleblagovnico.
VIDEM / PRED UPRAVNIMI VOLITVAMI
NOVICE
Za mesto videmskega župana se zaenkrat potegujejo 3 kandidati
Za Oljko kandidira Businello, za Ligo Cecotti, za SKR pa Kersevanova
VIDEM - Po dolgotrajni razpravi in nekaterih kandidaturah za župana, ki so bolj razdvajale kot združevale videmsko Oljko, se je glavnina leve sredine strnila okrog imena videmskega odvetnika Giovanni-)a Paola Businella.
Do odločitve pa je prišlo tudi y zavezništvu med Severno ligo in Furlanskim gibanjem, kjer je po dolgem oklevanju sprejel Župansko kandidaturo bivši predsednik Dežele (in novopečeni ženin) Sergio Cecotti.
Tretji doslej znani županski kandidat je Alessandra Kerse-van, ki jo kandidira Stranka komunistične prenove. V Polu svoboščin, ki je, kot je znano, razklan zaradi poskusa ustvarjanja kandidature »velikega centra«, pa zgodba glede kandidatov (resnici na ljubo tudi zavezništev) zaenkrat ostaja še nedoročena.
Odvetnika Businella so pre-
dlagali Levi demokrati in ob njegovem imenu se je strnila večina videmske Oljke, ki je bila še do včeraj prečno razklana.
Businello je v Vidmu zelo ugledna osebnost, za seboj pa ima tudi večletne politične izkušnje. Star je 63 let, rojen v Tangeriju po furlanskih starših. V Vidmu je poznan kot ugleden profesionalec, med drugim je pravni zastopnik podjetij kot so Danieli in Nonino, ki so nekakšni simboli uspešnega furlanskega gospodarstva. Politično je bil v ospredju v sedemdesetih letih, ko je bil več let načelnik skupine nekdanje KPI v videmskem občinskem svetu. Sredi osemdesetih let se je umaknil iz aktivne politike in se posvetil poklicu.
Businello je cenjena osebnost pri širokem spektrumu političnih sil, vse do desnice, ki se ga spominja kot »gospoda«, človeka z velikim demo-
kratičnim čutom, ki uživa spoštovanje tudi pri političnih nasprotnikih. Businello je takoj po predstavitvi izjavil, da je snovanje takoimenovanega »velikega centra« v Vidmu napaka in da je mogoče z Ljudsko stranko še navezati dialog.
Oljka računa na občinskih volitvah priti v balotažo z desno sredino. O tem pa ni prepričana Stranka komunistične prenove, ki je izjavila, da je ubrala pot samostojne županske kandidature, potem ko je Levi demokrati niso hoteli v zavezništvo, čeprav je za to izrazila pripravljenost. Komunisti opozarjajo, da je to vsekaskor ošibitev demokratičnega bloka, s čimer se odpira nevarnost, da leva sredina ne pride niti v balotažo.
»Zasledovanje« Sergia Cecot-tija pa je dekansko trajalo kar nekaj mesecev, ligaši in predstavniki furlanskega gibanja so
ga vztrajno pričakali še na povratku s poročnega potovanja. Naposled je profesor pristal na kandidaturo in bo gotovo predstavljal resno nevarnost bodisi za levo kot za desno sredino, pa tudi za morebitni center, v katerem so zadeve vse prej kot razčiščene. Okoli Cecottijeve kandidature se nabira dokaj pisana druščina ligašev in furlanskih avtonomistov iz raznih vetrov. Dovolj je omeniti samo nekatera imena kot so bivši komunistični poslanec Renzo Pa-scolat in bivši demokristjanski poslanec Danilo Bertoli (ki je na minulih volitvah kandidiral na listi Zelenih). Ob vsem tem premikanju in nonšalantnem prevračanju kozolcev se gre za razlago zateči edinole k preizkušeni definiciji, po kateri je »politika umetnost možnega«. Kaj se bo za Videm iz tega izcimilo dobrega, pa bo treba še videti. (D.U.)
Antonione drevi gost koprske televizije
KOPER - Predsednik deželne vlade Furlanije-Julij-ske krajme Roberto Antonione bo drevi gost koprske televizije in sicer v programu, ki ga vodi Mauri-zio Bekar. Oddaja bo na sporedu ob 21.15, ponovitev pa bo jutri ob 16.uri.
Predsednik Dežele bo obravnaval žgoča politična vprašanja s posebnim poudarkom na mednarodno vlogo Furlanije-Julijske krajine, na odnose s Slovenijo in Hrvaško ter na zaščito in vlogo narodnih manjšin.
V četrtek spet seja deželne skupščine
TRST - Deželni svet se bo v četrtek, 1.oktobra (gre za obvezno sejo, ki jo določa statut FJK) ukvarjal z rebalansom proračuna, ki ga je pred nekaj dnevi odobrila pristojna svetovalska komisija. Večinski poročevalec bo Feruccio Saro (Forza Italia), manjšinska poročila pa bodo prebrali Michele Degrassi (LD), Roberto Antonaz (SKP), Mario Puiatti (zeleni-socialisti) ter Pietro Arduini. Uvodoma bodo odborniki odgovarjali na vprašanja in interpelacije svetovalcev.
Nova publikacija o furlanskem odporništvu
VIDEM - Na pobudo Zveze partizanov ANPI in krajevne občinske uprave je pred kratkim izšla knjiga Ermesa Brezzara pod naslovom »Ragogna v odporniškem gibanju«. Uvod v publikacijo sta prispevala voditelja VZPI-ANPI Federico Vincenti in Lorenzo Cozianin.
VZPI-ANPI v tiskovnem sporočilu poudarja, da gre za zanimivo knjigo, ki jo priporočajo zlasti mladim rodovom. Njen avtor je bil svojčas komandant tretje brigade partizanskih edinic Osoppo.
____PRESEŽNIKI / NOV PREDLOG ILLVJEVE UPRAVE_
Križ: sprejemni center baje v bivši nižji šoli
Za ureditev stavbe je potrebnih sto milijonov lir
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / NA SINOČNJI SEJI
Prvi korak za novo ureditev prometa
Postopek bo trajal več mesecev
V mestni skupščini se je začelo soočenje o novi prometni ureditvi v središču Trsta in v okolici, ki bo v roku nekaj let korenito spremenila navade in obveze avtomobilistov. Pristojna odbornica Ondina Barduzzi je na sinočnji seji predstavila okvirni predlog občinskega odbora, razprava bo sedaj stekla v svetovalskih komisijah in v drugih pristojnih telesih, začenši z rajonskimi sveti, seveda če jim bo Občina potrdila dosedanje pristojnosti.
Gre za pravo prometno revolucijo, ki jo bo uprava postopno izvajala do dokončnega sklepa, ki naj bi stopil v veljavo, če ne bo zapletov, leta 2001. Promet v strogem mestnem središču bo močno omejen, nova določila pa bodo zadevala tudi parkirišča, o katerih so že izbruhnile nekatere glasne polemike. Oglasila se niso le združenja trgovcev, ki so že skoraj po tradiciji kritična in polemična do občinskih upraviteljev, kritike pa prihajajo tudi iz vrst prebivalcev središčnih četrti. Tukaj namerava Občina zelo povečati število parkirišč na
plačilo (akcija je že v teku), kar bi ustvarilo precej težav stanovalcem, ki bi vsekakor za en avtomobil na družino imelo pravico do brezplačnega parkirišča.
Nova prometna ureditev je pomemben preizkusni kamen za upravo Zupana Riccarda Illyja in za njegovo koalicijo, prepričani pa smo, da bo tudi tokrat po običajnih polemikah in prepirih nastopil čas kompromisov. Večjih političnih pretresov, kot kaže, ne bo.
Svetovalci so se sinoči vsekakor pretežno ukvarjali s proračunskimi zadevami. O rebalansu proračuna, ki je bil odobren, je poročal odbornik Giorgio Zanfagnin, uvodoma pa je podžupan Roberto Damiani pokazal precejšnje zanimanje za predlog Piera Camberja (Forza Italia-LpT), da bi neko stopnišče v spominskem parku na griču Svetega Justu (med Ulicama del Monte in Caboro) poimenovali po žrtvah fojb. O tem se vsekakor morajo še izreči vsa pristojna telesa. Skupščina je v občinsko komisijo za enake možnosti izvolila Marino Romi.
URBANISTIKA / NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE
En načrt za tižaški obalni pas
Sodelovale bodo občini Trst in Devin-Nabrežina ter Pokrajina Trst
Mestna uprava se je, kot kaže, odpovedala nekdanjemu kriškemu rekreatoriju in za začasni sprejemni center za prebežnike vzela v pretres stavbo nekdanje srednje šole, ki ji domačini pravijo Lega (na sliki-FOTO KROMA) . Vest je še neuradna, pristojni tehnični uradi so vsekakor že opravili ekspertizo na stavbi, ki je do lanskega šolskega leta gostila nižjo srednjo šolo. Popravila naj bi stala približno sto milijonov lir, dela za preureditev bivšega rekreatorija pa še enkrat toliko.
Prav ta razlika v stroških naj bi prepričala mestne upravitelje za izbiro Lege, ki je v preteklosti nekaj časa tudi gostila sekcijo šole Glasbe-
ne matice. Slednja se je potem preselila v Nabrežino, v Križu pa je pustila le nekaj opreme. Gradbena dela v rekreatoriju bi bila birokratsko
gledano zelo zamudna, saj mora za investicijo v višini 200 milijonov občinski odbor formalno vprašati za mnenje občinski svet, za nižje stroške pa je dovolj tehnično mnenje uprave, ki za to in podobne pobude črpa sredstva iz deželnih in oziroma državnih skladov.
Lega stoji med Križem in Nabrežino, zato bo tržaška uprava glede tega stopila tudi v stik z de-vinsko-nabrežinsko Občino, ki je bila o tej nameri, kot kaže, formalno že obveščena. Soudeležen naj bi bil tudi zahodnokraški sosvet, ki je doslej resnici na ljubo precej odmaknjeno spremljal to zadevo, nekoliko po krivdi Illyje-ve uprave in deloma tudi po lastni krivdi. Podpredsednik Niko Tence nam je včeraj spet potrdil, da je sosvet že nekajkrat zaprosil za sestanek z odbornikom Ubertom Fortuno Dros-sijem, s strani katerega pa doslej še ni dobil no-
benega odgovora. Za javno srečanje s predstavniki uprave so se zavzeli tudi nekateri Križani in Križanke s peticijo, ki so jo poslali županu Riccar-du Illyju ter njegovemu nabrežinskemu kolegu Marinu Vocciju in seveda predsedniku rajonskega sveta Zdravku Bi-zinu.
Tudi sprejemni center y bivši nižji šoli naj bi bil v vsakem primeru začasna rešitev, saj je že stekel postopek za trajno rešitev v strogem središču mesta. Sprva se je govorilo o bivšem občinskem zatočišču v Ul.Ga-spare Gozzi, odbornik Fortuna Drossi pa je v intervjuju za naš dnevnik kasneje omenil možnost centra ali v Ul. Pin-demonte ali v Ul. Milano. Glede tega velja še enkrat poudariti, da bi v Križu in kasneje v središču mesta sprejeli le pribežnike, ki prihajajo iz vojnih žarišč (npr. iz Kosova in Kurdistana) in ki prosijo za politično zatočišče v Italiji.
Dežela Furlanija-Julij-ska krajina, Pokrajina Trst ter občini Trst in Devin-Nabrežina so začele skupno pripravljati p o drob-nostni regulacijski načrt, ki bo urejal obalni pas od Barkovelj do Ribiškega naselja. O tem je bil govor na srečanju, ki ga je včeraj priredil deželni odbornik za urbanistiko Paolo Ciani, udeležili pa so se ga tržaški Zupan Riccardo Illy z odbornico za urbanistiko Ondino Barduzzi, devinsko-nabrežinski Zupan Marino Vocci in pokrajinski odbornik za urbanistiko Giulio Marini.
Za kaj pravzaprav gre?
Kot je obrazložil deželni odbornik Ciani, določa deželni zakon št. 3 iz leta 1998 možnost, da se za posebna homogena območja izdelajo posebni podrobnostni regulacijski načrti, in to tudi če ta območja segajo na ozemlje več občin. In prav takšen primer predstavlja obalni pas na Tržaškem, ki bi po mnenju deželne uprave moral biti urejen na usno-vi istih urbanističnih načel in kriterijev. Ciani je dejal, da namerava deželna uprava poveriti tehniku nalogo, naj izdela omenjeni načrt, ki pa bo pri svojem delu seveda
izhajal iz regulacijskih načrtov obeh zainteresiranih občin.
Na včerajšnjem sreča-’ nju so načelno določili meje območja podrobno-stnega regulacijskega načrta, kakor so se tudi pogovorili o glavnih namembnostih, ki naj bi jih to območje imelo. Devinsko-nabrežinska in tržaška občina ter tržaška pokrajina bodo vsekakor imele možnost posredovati svoje predloge in sugestije, še preden bo deželna uprava poverila nalogo tehniku, naj izdela načrt.
Na včerajšnjem srečanju je bilo vsekakor poudarjeno, da bi morali obalni pas v glavnem nameniti rekreativnim in kopališkim dejavnostim, za kar bi morali izboljšati dostop do morja, pa tudi urediti primerna parkirišča. Tržaški župan Illy je s tem v zvezi tudi predlagal, naj bi speljali peš pot od Grljana do Seslja-na, pokrajinski odbornik Marini in devinsko-nabrežinski župan Vocci pa sta poudarila tudi potrebo, da bi uredili avtobusno povezavo ter pristavila, da bi po možnosti uredili tudi neposredno zvezo po morju med Trstom in Sesljanom.
Na včerajšnjem srečanju pa so tudi poudarili, da bi morali zaščititi ekološko dragocena območja, kot so Devinske stene, rečeno pa je bilo tudi, da bi morali spodbuditi razvoj hotelirstva in športnega pomorstva. Udeleženci so tudi podčrtali, da bi morali spodbuditi razvoj ribištva in ribogojstva, zlasti pa gojenje školjk vzdolž celotnega obalnega pasa od Barkovelj do Ribiškega naselja. Kot rečeno pa so to bile v bistvu le sugestije, ki jih bodo še poglobili.
NOVICE
Policija praznuje patrona
Ob današnjem praznovanju sv. Mihaela nadangela, zavetnika policije, bo ob 10. uri v katedrali sv. Justa tržaški škof Evgen Ravignani daroval mašo, ki se je bodo udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter osebje policije. Po maši, ki je odprta javnosti, bodo ob 11. uri na griču sv. Justa na pobudo državnega policijskega združenja (AN-PS) odkrili spominsko ploščo v počastitev padlih policajev, častna gostja bo Nella Coshani vd. Cosi-na. Na gradu bo zatem krajši sprejem, ki ga prireja Občina Trst.
Natečaj za delovna mesta v otroških jaslih
V	zvezi z natečajem za 30 mest vzgojitelja v otroških jaslih (3 mesta so v sekcijah s slovenskim jezikom) Občina Trst sporoča, da je prišlo do napake. Natečaj je bil predviden v Uradnem vestniku 4. posebna serija št. 64 z dne 18. avgusta 1998, po pomoti pa je bili zapisano, da je pogoj za udeležbo vsaj 36-mesečno službovanje v otroških jaslih ali vrtcih, medtem ko ustrezni zakon predvideva 24-mesečno službovanje. Zato so ponovno odprli rak za predložitev prošenj, ki jih lahko vložimo do 29. oktobra letos. 2e predstavljene prošnje pa so veljavne. Podrobnejše informacije nudijo na Občini Trst (urad za natečaje, tel. 040-6754312, 6754675) ali na URP (tel. 040-6754850). Besedilo razpisa natečaja dobimo v uradu za natečaje ah pa pri URP (Trg Unita 6) ter na internetu: htt://www.comune.trie-ste.it/comune.htm.
Novi umiki urada za gradbena dovoljenja
V	okviru načrta informatizacije urada za gradbena dovoljenja na Občini Trst bodo uslužbenci tega urada morah obiskovah ustrezne natečaje, in sicer 48 ur vsak. Zaradi tega bo urad za javnost odprt po naslednjem umiku: v ponedeljkih in četrtkih od 11.30 do 12.30 (tako kot doslej), v ponedeljkih in sredah od 15.00 do 16.30 (začasno so ukinili jutranje odprtje in nekoliko podaljšah popoldansko), v petek pa bo urad zaprt.
V	gledališču Miela konferenca o Palestini
V	četrtek, 1. oktobra, bo ob 20. mi v gledališču Miela (Trg Duca degli Abmzzi 3) konferenca, na kateri bo Michele Giorgio, jeruzalemski dopisnik dnevnika »il manifesto«, govoril o Palestini v vidiku proglasitve neodvisnosti. Konferenco prireja tržaški odbor organizacije »Salaam - ragazzi delTohvo«, ki bo ob tej priložnosh orisal načrt pomoči otroškemu vrtcu v Gazi, ki ga financira Občina Trst v sodelovanju z omenjenim odborom.
Interaktivna konferenca
Univerzitetno kulturno z draženje ISRU (Istituto Sviluppo Risorse Umane) bo danes ob 18. uri priredilo interaktivno konferenco na temo »spomin, seznanjanje in učenje«, Konferenca bo v knjigami Demetra v Ul. hnbriani 7. Vstop na srečanje s Car-melom Latinom je prost. Informacije dobimo tudi po telefonu (telefonska tajnica: 367696).
Bertinotti-Cossutta: drevi bo zasedal politični svet SKP
Znana razhajanja med predsednikom Arman-dom Cossutto in tajnikom Faustom Bertinottijem bodo v središču pozomosh današnje seje pokrajinskega sveta Stranke komunistične prenove. Na zasedanju, ki ga bo uvedel tajnik Jacopo Ve-nier, je pričakovah precej živahno razpravo.
Vprašanja, ki boleče odmevajo med člani in volilci Komunistične prenove, so bila v preteklih dneh predmet soočenja v strankinih sekcijah. Kolikor smo izvedeli na skupščinah ni prišlo do preštevanj med Bertinottijevimi in Cossuttovimi pristaši, saj je v razpravi prevladala zelo velika zaskrbljenost nad hudimi posledicami morebitnega razkola, tako da ni manjkalo zlasti pozivov k enotnosti in k premostitvi notranjih sporov.
Pokrajinski tajnik Venier se je preteklosti vsekakor že odkrito opredelil za Cossutto, kar je v intervjuju za Radio Trst A naredila tudi deželna svetovalka Bruna Zorzini Spetič, na strani Bertinottija pa je pokrajinski predsednik Giorgio Canciani. Drevišnja seja bo služila tudi kot priprava na sejo vsedržavnega strankinega sveta, ki bo 3. in 4. okrobra v Rimu odločal o strankinem zadržanju do finančnega zakona in do vlada Romana Prodija. Člani vsedržavnega sveta SKP so iz Trsta tajnik Jacopo Venier, ki je po statutu v tem telesu, Stojan Spetič in Giorgio Canciani, ki ju je izvolil kongres ter nekdanji poslanec in senator Antonino Cuffaro. V vsedržavnem jamstvenem odboru sta tudi devinsko-nabrežinska odbornica in pokrajinska svetovalka Giuliana Zagabria ter Riccardo Luccio, ki pa nimata volilne pravice.
V KONGRESNEM CENTRU SEJMIŠČA
V petek strokovno srečanje o bolezni divjega kostanja
V petek, 2. oktobra, bo v kongresnem centru tržaškega sejmišča zanimivo strokovno srečanje o novem škodljivcu, ki napada divji kostanj. Srečanje bo v okviru sejma FLOREST ’98, ki ga prireja Tržaška občina v sodelovanju z združenjem Assofloristi na tržaškem sejmišču od 2. do 4. oktobra že drugo leto. Na posvetu bodo sodelovali Deželno vodstvo za kmetijstvo, Tržaška občina in Videmska univerza.
Srečanje bo prav gotovo zanimalo veliko ljudi, saj je divji kostanj eno najbolj razširjenih okrasnih dreves na naših dvoriščih. Od lanskega leta je mogoče opaziti nenavdne bolezenske znake na listih divjega kostanja, bodisi v tržaškr pokrajini, kot po vsej deželi in tudLonstran meje. Listi se predčasno pe^ sušijo in odpadejo. Povzročitelj je gosenica majhnega metuljčka z imenom Cameraria ohridella. Veliko ljudi se boji za usodo svojega divjega kostanja. Problem je res zaskrbljujoč in zadeva ne le posa-
meznike, temveč širšo javnost, saj divji kostanj ne krasi je dvorišč, temveč tudi trge in ulice.
Prireditelji posveta so v tekočem letu bolje proučili problem in izvedli poiskuse o najbolj primernem načinu ukrepa proti škodljivcu. Na strokovnem srečanju bodo podrobneje seznanili vse, ki jih to zanima, tako o problematiki, kot o prvih rezultatih, ki zadevajo zatiranje škodljivca.
Program posveta je sledeč: ob 9. uri pozdrav predstavnika oblasti; 9.15 uvod in začetek posveta; 9.30 razširjenost, biologija in škoda žuželke Cameraria ohridella -P. Zandigiacomo, oddelek za varstvo rastlin pri videmski univerzi; 10.00 predhodne izkušnje zatiranja in prvi rezultati - L Ciabassi, Opazovalnica za varstvo rastlin v Trstu: 10.30 stanje infestacije v mestu Trst in strategije zatiranja - A. Tome, tržaška občina, oddelek za javne zelenice; 10.45 razprava.
Magda Sturman
ŠOLSTVO / DELOVNA PRAKSA
Dijaki Stefana na delu v »tujini«
Bili so na praksi v podjetjih v severni Italiji
Za osem dijakov Četrtih razredov poklicnega zavoda Jožefa Stefana je bil včeraj prvi dan pouka. V Solo so stopili dva tedna po sošolcih, a ne zato, her bi si privoščili podaljšek počitnic, pac pa Zato, ker so tri tedne v septembru preizkušali znanje, pridobljeno na Šoti. na delovnih mestih v velikih tovarnah v Furlaniji, v pokrajini Trento in v Lombardiji.
Njihovo delovno prakso je omogočilo sodelo-vanje med Solo, pokrajino in tržaško trgovinsko zbornico. Sola Stefan je bila ena od Štirih tržaških višjih srednjih Sol (med njimi je tudi trgovski tehnični zavod Žige Zoisa), hi se je odzvala načrtu za uvajanje visjesolcev v svet dela, in sicer ne v domačem kraju, temveč v velikih tovarnah v severni Italiji. Tako je želela trgovinska zbornica, ki je finančno podprla pobudo, da bi se mladi seznanili z delovnim svetom v tujem okolju, s skritim upanjem, da bi od prakse nekaj odnesli in morebiti cez leta vpeljali tudi pri nas.
Dijaki so opravljali tritedensko prakso od 7. do 25. septembra v treh tvrdkah. Črtomir Kobau, noger Žagar in Tin Matjacic so se (pod mentorstvom prof. inž. Igorja Sancina) delovno preizkušali v podjetju Danieli Pri Buttriu v videmski Pokrajini; Mitja Kocjan in Cristian Zottich sta opravljala prakso v tvrdki rerco iz kraja Cinisello Balsamo pri Milanu (njun nmntor je bil prof. inž. Carlo Mucci); Katja Gre-gori, Alessio Pincin in Aleš Zajc pa so pridobivali delovne izkušnje v Podjetju Arco v bližini Gardskega jezera (njihov nrentor je bil prof. inž. Davor Pečenko.
Profesorji so sledili dijakom do delovnega rnesta. Dijake-delavce so razmestili v hotele, saj so prebili tri tedne od doma de »zaposleni« v podjetju Danieli so se ob koncih tedna vračali domov). Na delovnih mestih so imeli mentorje iz podjetja, ki so jrh seznanili z delovnimi zadolžitvami, jim stalno Cedili med delom in ob
koncu prakse njihovo delo tudi ocenili. Iz njihovih zapisov je mogoCe razbrati, da so se dijaki dobro odrezali, nekateri bi bili celo pripravljeni za bodoč vstop v delovni svet.
Med osmerico smo izbrali mnenja dijakinje in dveh dijakov o njihovem »delu«.
Katja Gregori s kemij-sko-bioloskega oddelka je delala v kemijskem laboratoriju v podjetju ArcO, ki proizvaja razne sintetične materiale. To je bila njena prva tovrstna izkušnja. V glavnem je testirala kvaliteto materialov in sledila proizvodnemu procesu. Podčrtala je, da je bila izkušnja nadvse pozitivna, obenem pa si je lahko tudi ogledala kraje ob Gardskem jezeru.
Roger Žagar z oddelka mehanikov je bil »začasno zaposlen« v podjetju Danieli v Buttriju. Dva tedna je delal v uradu, tretji teden pa je sledil de-
lu v delavnici. Povedal je, da se je na delovnem mestu dobro imel. Delavci so bili večinoma mladi, ker so starejše predhodno upokojili, kontakt z njimi je bil povsem sproSCen.
Cristian Zottich z oddelka elektronike je v tovarni robotike Ferco pri Milanu delal najprej v uradu in na računalnikih spoznaval, kako poteka projektiranje naprav. Nato je dva tedna v delavnici pomagal pri montaži različnih proizvodov. S sošolcem Mitjo Kocjanom je bil med vsemi »praktikanti« Se najbolj oddaljen od doma, a je priložnost vsekakor spretno izkoristil, saj si je ogledal dirko avtomobilov formule 1 na dirkališču v Monzi. Koristno je torej združil s prijetnim, tako mu bo delovna praksa ostala gotovo še dlje v spominu.
Na sliki(f. KROMA) dijaki, ki so opravljali prakso, s svojimi mentorji.
____OB 50. OBLETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA_
Praprot je počastil spomin svojih padlih
Nastop TPPZ in govora A. Markoviča in A. Calabrie
Pred skoraj petdesetimi leti je bil 12. decembra 1948 tudi v Praprotu postavljen kamnit spomenik, na katerem so neizbrisno vklesana imena padlih borcev in ostalih žrtev nacifaSistiCnega nasilja. Preprosto nedeljsko slovesnost pred pra-proskim spomenikom je otvoril domačin VValter Skerk, nakar so delegacije borčevskih, političnih in vaških organizacij položile častne vence oh spremljavi žalostinke Žrtvam v izvedbi nabrežin-ske godbe na pihala.
Vreme organizatorjem ni bilo najbolj naklonjeno, neizprosen dež pa nikakor ni pregnal številnih udeležencev slovesnosti. Za ponosno borbeno vzdušje je ob nabrežinski godbi poskrbel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič (na spodnji sliki), ki je sicer že stalni gost takih manifestacij. Priložnostna govora je pra-proska vaška skupnost poverila dvema stebroma tržaškega partizanskega spomina, in sicer Alojzu Markoviču in Ar-turu Calabriji.
»Žalostno bi bilo, ko bi tu danes stalo le par preživelih borcev... vendar tu nas je veliko, vsi domačini in veliko mladih, ki izpričujejo aktualnost vrednot izpred petdesetih let,« je ganjeno dejal Markovič. V nadaljevanju je partizanski borec obžaloval dejstvo, da skušajo nekateri danes na novo pisati zgodovino, z novimi resnicami in novimi procesi. »O pravičnosti našega boja pa pričajo spomeniki v vseh vaseh in dej-
stvo, da smo se borili za ideale bratstva, svobode in socialne pravičnosti,« je zaključil Markovič.
Podobne misli je izpričal tudi deželni predsednik VZPI Arturo Ca-labria. Odločno je obsodil vsak poskus rehabilitacije takratnih zapriseženih Hitlerjevih
služabnikov, saj so se partizani skupaj z zavezniki borili za svobodo Evrope in vsega sveta. Spomnil se je neštetih žrtev, »ki so bile za to potrebne in katerim se tu danes klanjamo«, svoj poseg pa je Calabria zaključil s pozivom k budnosti, saj mračnjaške
sile niso nikdar dokončno poražene.
Nedeljska slovesnost se je zaključila z veselo družabnostjo na vaškem prireditvenem prostoru pod borovci, kjer je udeležence Čakal partizanski golaž ter seveda partizanske koračnice in borbene pesmi, (gb)
»OBIETTIVO 2« / INFORMATIVNA SREČANJA ZA PODJETNIKE
Posegi za gospodarstvo
V	glavni dvorani Trgovinske zbornice v Trstu se je sinoči odvijalo prvo informativno srečanje v zvezi z možnostjo finansiranja podjetniških načrtov in investicij v sklopu enotnega programamatskega dokumenta »Obiettivo 2«. Program evropske skupnosti ima namreč namen, da spodbuja gospodarski razvoj ekonomsko šibkejših obmoejij, kot je skoraj vsa Tržaška pokrajina.
V	svojem uvodnem poročilu je ravnatelj Deželne direkcije za evropske zadeve Giorgio Tessarolo (na sliki v sredi) uvodoma orisal možnosti, ki jih Obiettivo 2 predvideva za obrtniške dejavnosti. Na tem področju je namreč možno največ petdeset odstotno finansiranje konzulenc za posodabljanje podjetij, njihovo prilagoditev evropskim normativom, zmanjševanju škodljivih vplivov na okolje, notranje reorganizacijo dela, novih komercialnih oprijemov.
Prav tako na področju obrtništva je preko tega programa mogoCe finansiranje zgraditve novih obrtniških delavnic ter nakup in posodobitev opreme že obstoječih. Za take posege lahko prispevek na posojilih znaša največ Stirintride-set odstotkov investicije. Program zadeva posege v naslednjem triletju, ki pa
se morajo vsekakor zaključiti do 30. junija 2001, medtem ko bo morebitni prispevek izplačan preko deželne uprave do 31. decembra istega leta.
Na Deželni ravni znaša skupni razpoložljivi sklad za prispevke investicijam v obliki konzulenc petsto milijonov lir, medtem ko presega osemnajst milijard
sklad za povečanje ter novo ustanovitev produktivnih obratov.
Kot je poudaril sam Tessarolo pa je rok za predstavitev prošenj izredno omejen, saj zapade že 19. oktobra.
Z druge strani pa predstavitev prošnje Se ne zagotavlja prispevka, saj bo to odvisno od kvahtete predlaganih posegov in seveda skupnega števila predloženih prošenj.
Za vsa dodatna pojasnila pa se zainteresirani podjetniki lahko obrnejo na urade Aries pri Trgovinski zbornici, razne informacije pa lahko nudi tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje.
Danes zveCer se bo prav tako v prostorih Trgovinske zbornice z začetkom ob 18. uri odvijalo drugo srečanje osredotočeno na možnostih, ki jih programacijski dokument predvideva za razvoj trgovskega in turističnega sektorja, (gb)
NOVICE
Murkovic nasledil Petmccu
Predsedstvo tržaške delegacije ACCOA (združenja trgovinskih zbornic za onkraj Jadrana) je prevzel Gian Carlo Murkovic, tržaški operater, ki se ukvarja z uvozom-izvozom. Murkovic je nasledil umrlemu Petmccu.
Spadaro protestiral zaradi okrnjenih železniških zvez
Tržaški tajnik Levih demokratov Steho Spadaro se je pridružil protestom zaradi okrnjenih železniških zvez med Trstom in Rimom in drugimi mesti osrednje Italije, kakršno predvideva novi zimski umik Državnih železnic. Spadaro je vCeraj naslovil telegram na predsednika vlade Romana Prodija, v katerem poudarja, da povezave Trsta z osrednjo Italijo nikakor ne predstavljajo zgolj tehničnega problema. »Trst je že preveč plačal zaradi oddaljenosti od Italije,« je med drugim zapisal tržaški voditelj LD ter pozval Prodija, naj se konkretno zavzame za rešitev tega problema.
Bazni sindikati prevoznikov kritizirajo lllyjevo upravo
Pokrajinski tajnik baznih sindikatov prevoznikov RdB Fabrizio Gianolla je vCeraj objavil tiskovno noto, v kateri ponovno kritizira tržaško občinsko upravo zaradi premajhne skrbi, ki naj bi jo kazala, za varnost javnih in drugih prevozov. Sindikati RdB so namreč pred tedni opozorili občinsko upravo, da so zaradi pogostih javnih del mnoge mestne ulice razkopane, tako da je večkrat po njih težavno in ne-* varno voziti. Na to opozorilo pa je tržaška občinska uprava odgovorila, da bodo za popravila tako in tako poskrbela podjetja, ki vodijo javna dela. Po mnenju sindikatov RdB pa si občinska uprava na tak naCin prevzema odgovornost za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi vožnje po razkopanih ulicah.
BARKOVLJE / TRK SIRENA
Odpili razstavo o našem ribištvu
Uredil jo je kapetan Bruno Lisjak Volpi
Prostori Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah so vCeraj zaživeli z ribiškim Čolnom, vesli, sidri, vsakovrstnimi mrežami in fotogafijami. Ob vsakem eksponatu nadvse zanimive razstave o ribištvu na naši obali je njen kurat or kapitanBmno Lisjak Volpi uredil kartonček s podrobnim opisom predmeta, da bi obiskovalcem ponudil čim bolj jasno podobo slovenskega ribištva na Tržaškem.
Razstava, ki je že na openski postavitvi zabeležila velik uspeh občinstva, se je sedaj preselila na obalo, le nekaj metrov od morja, po katerem so pluli Čolni in barke naših ribičev. Cez slaba dva tedna se bo »CudeZ« ponovil. Na dan pred regato Barcolano bo namreč pred obalo zaplavala Cupa, slovensko plovilo, ki so ga izdelah prav po navodilih Lisjaka Volpija, da bi na etnološko originalen način proslavili Četrt stoletja delovanja istoimenskega»se-sljanskega jadralnega kluba.
PROSEK / V SOBOTO V KULTURNEM DOMU
Godba iz Lesc ogrela občinstvo
V soboto se je v kulturnem domu na redbami slovenskih narodnih motivov Proseku odvijalo drugo srečanje »Zai- ter mogočno Avsenikovo »Lovsko ko-grajmo skupaj na Proseku«, ki ga pri- raCnico«, je orkester dobesedno ogrel reja proseško godbeno društvo pod ne preveč številno občinstvo, ki ga je pokroviteljstvom Zadružne kraške nagradilo z bučnimi aplavzi, tako da banke. Gost sobotnega večera je bil so jim godbeniki posvetili še dve sk-Pihalni orkester Lesce.	ladbi.
Gorenjski orkester, ki je lansko leto Ob zaključku koncerta, se je pred-osvojil zlato listino s pohvalo na repu- sednik Pihalnega orkestra Lesce Ferdo bliškem tekmovnaju godb v Sežani, se Kikelj iskeno zahvalil tako publiki, kot je pod izkušeno taktirko umetniškega proseškim godbenikom za čudovito go-vodje Dušana Mlakarja suvereno in stoljubnost, obenem pa je uradno po-kvalitetno predstavil občinstvu. Predv- vabil proseško godbo na tradicionalno sem v drugem delu koncerta, ki je bil srečanje godb, ki bo prihodnje leto v tematiCno oblikovan s StruClovimi pri- Radovljici. M. R.
Cupa odplula v Barkovlje
Cupa, ki so jo v soboto popoldne slovesno in ob številni udeležbi elanov in prijateljev istoimenskega jadralnega kluba ( ob tej priložnosti je zapel tudi društveni otroški pevski zborček pod vodstvom Karol Hrovatin - na sliki), splovili v Sesljanskem zalivu, je od vCeraj pred Jadralnim klubom Sirena, kjer bo pričakala bližnjo jadralno regato Barcolano. Ob tej priložnosti bo tudi zaplula ob tržaškem nabrežju.
BOLJUNEC
Zora Bandi je presegla pragsiolelja
V Boljuncu, na hišni številki 123 je danes posebno prazničen dan: že navsezgodaj so se zaCele priprave na dogodek... stoletja! Ne da bi zvenela preveč prisilno, je igra besed tokrat kot nalašč. Gospa Zora Bandi, rojena Kofol slavi namreč danes okroglih sto let. Življenjska pot jo je peljala skozi vse naj-večje in žal tudi najbolj tragične dogodke našega stoletja: doživljala jih je v kraju, kjer se je natanko pred sto leti rodila in še danes živi v krogu svojih domačih. Na lastni koži je preizkusila trpkost obeh vojn in težko preživljanje v dobah, ko je bilo težko dobiti skorjo suhega kruha za pod zob, v prvi osebi je okusila spremembe družbenega razvoja, ki je vasi v tem stoletju pravzaprav preoblikoval podobo. A vse to ji ni uspelo zamoriti tiste življenjskosti, značajske živahnosti in prijazne gostobesednosti, ki jo še vedno spremlja pri številnih dnevnih opravilih.
Kljub res Častitljivi starosti je namreč gospa Zora izredno delovna in marljiva hišna gospodinja: življenje jo je naučilo, da je vselej treba skrbeti za jutrišnji dan, človek pač nikoli ne ve, kdaj se stvari lahko obrnejo na slabše. Zato - kot pravi živahna pranona - če na svojem sprehodu po sosednjem gozdu vidiš drvce, ga moraš pobrati in odnesti na dom: za kar si našel danes, ti paC ne bo treba skrbeti jutri! Se tako enostavna življenjska filozofija je še dandanašnji dragocen napotek za skrbno gospodinjenje, še posebej tedaj, ko jo pove gospa z res stoletno izkušnjo.
Gospa Zora se je rodila 29. septembra
1898 v Boljuncu, na hišni številki 15, kot Četrta izmed desetih otrok družine Kofol. Njena mati je nekaj časa služila tudi pri Ven-turinijevih, kjer se je marsičesa naučila in to predala svojim otrokom. V šolo je hodila le tri leta, ko je bila namreč 12 ler stara, jo je mati »pobrala« iz šole in jo vzela s seboj, da sta skupaj nosili mleko v Skedenj. Iz teh časov se še danes živo spominja pretresljivih prizorov iz prve svetovne vojne, še hujša pa, pravi, je bila druga in še posebno doba, ko so k nam prišli Italijani. Januarja 1920 se je poročila z Lovrencem Bandljem in se preselila na njegov dom: dogodek, ki je sicer izredno prazničen, je v njenih spominih ostal zabeležen s pikro izkušnjo tašče, moževe maCehe, ki je ni hotela za snaho. Kljub vsemu pa sta z Lovrencem srečno živela vse do njegove smrti. On je delal v občinskem uradu, nato dolgo let v banki, ona pa je bila perica, doma je skrbela za otroke in hišo.
»Ne jemljem zdravil«, mi je zaupala, »samo včasih, ko me trže po nogah, grem v »Stene«, si naberem timijana in se okopam v njem«. Danes bodo poleg domačih z gospo Zoro praznovali tudi vsi vaščani: počastili jo bodo društveni odborniki, tamburaši, zapeli ji bodo značilni Živi torej, poklonili se ji bodo tudi občinski možje, saj je gospa Zora ne le v Boljuncu, temveč najstarejša tudi v dolinski občini. Da bi doživela še veliko srečnih in veselih trenutkov v krogu svojih najdražjih pa ji voščimo tudi mi vsi!
(dam)
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
29.	septembra 1998
MIHAEL
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 18.50 - Dolžina dneva 11.50 - Luna vzide ob 14.54 in zatone ob 0.30
Jutri, SREDA,
30.	septembra 1998
ZOFIJA
VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 10006 mb raste, veter 12 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno, v jutranjih urah je padlo 6,4 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodila sta se: Luca Dosoli in Anna Turolla.
Umrli so: 81-letni Luigi Andreasi, 87-letna Cesari-na Devescovi, 76-letni Ot-torino Carletti, 80-letna Germana Floreani, 85-let-ni Mario Silvami, 81-letna Vanda Garelli, 90-letni Giordano Rautnik, 65-letni Corrado Bergamaschi, 89-letni Ermanno Dover, 73-letni Aldo Zuanelli, 76-letna Enrica Leon, 55-let-na Gaetana Lionetti, 83-letni Renato Segatti, 80-letna Angela Rustia, 80-letni Luigi Bonini, 84-letni Renato Parovel, 74-letna Glaristella Magarotto, 71-letni Antonio Montrone.
M LEKARNE
Od ponedeljka, 28. septembra do sobote, 3. oktobra 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Oberdan 2 (tel. 040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 040 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124).
Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Sesljan (tel. 040 208334)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
UL Baiamonti 50 (tel. 040 812325).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 040 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »The Truman Show» r. Peter VVeir, i. Jim Carrey.
EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Dark Dity« r. Alex Proyas, i. VVilliam Hurt.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.15, 18.50, 20.25, 22.00 »II dottor Dolittle«, i. Eddie Murphy.
AMB ASCIATORI -15.30, 17.45, 20.00, 22.20, »Godzilla«.
NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00, »Armaged-don« i. Bruce VVillis, Liv Tyler.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »Sli-ding Doors«, i. Gwyneth Paltrovv.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.00,	19.50, 21.30, 23.10, »Dity of Angels«, i. Nico-las Gage, Meg Ryan.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »I giardini delPEden«, r. A. D’Alatri, i. Kim Rossi Stuart.
MIGNON - 16.00 -22.00 »II vizietto di una moglie in calore«, prepovedan mladini pod 14. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.15, 22.10 »In-contri proibiti«, i. Alberto Sordi.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 Igmar Bergman: »Gonversazioni pri-vate«, r. Liv Ullmann, i. Max Von Sydow, Pernilla August.
Danes praznuje 100-	•
letnico rojstva naSa so-vaSCanka
Zora
Kar korajžno naprej
ji zeli	SKD France Prešeren
	
a	ČESTITKE
Danes praznuje v Boljuncu gospa ZORA BANDI okroglih 100 let. Ob častitljivem jubileju ji voščimo ter želimo veliko zdravja in zadovoljstva Milena in Stojan, Matilda in Dušan ter Elda.
M PRIREDITVE
SKD PRIMORSKO in PD MACKOLJE bosta v nedeljo, 4. oktobra 1998 ob 55-letnici požiga vasi postavila spominsko ploščo na Srenjsko hišo v Mackoljah. Spored: ob 15. uri bo sv. maša, na kateri bo pel zbor PD Mačkolje, ob 16. uri poklon žrtvam pred spomenikom padlim v NOB, nato povorka do Srenjske hiše, kjer bo osrednji del proslave. Sodelujejo mladi člani društev, ki bodo brali pričevanja o požigu vasi, Pihalni orkester Breg in MePZ Primorsko. Slavnostni govornik bo prof. Aldo Stefančič.
OPENSKA GLASBENA SREČANJA - v nedeljo, 4. oktobra ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah nastopil Jiho Ceske kuarteto - godalni kvartet iz Čeških Budejovic. Na sporedu Antonin Dvorak in Jiri Kosina.
SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabita v soboto, 10. oktobra ob 20. uri v dvorano Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna 89, na ogled komedije F. G. Lor-ce Lepa Cevljarka. Nastopila bo gledališka skupina KPD Planina iz Sel na Koroškem.
SKD VIGRED prireja v okviru III. kraškega Okto-berfesta 3. izvedbo Kraškega Muzikfesta -srečanje amaterskih glasbenih skupin domače glasbe, v nedeljo, 11. oktobra ob 16. uri. Vabljeni so amaterski godci, ki igrajo različne instrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do kvinteta ali večje skupine. Dobrodošli so tudi pevci. Udeleženci se lahko prijavijo pri društvenih odbornikih, na ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 od 10. do 16. ure oziroma na prireditvenem prostoru v Praprotu od četrtka, 8. oktobra do nedelje, 11. oktobra.
3 OBVESTILA
SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK
obvešča vse, ki bi se ra-di seznanili z zimskim programom, da nudimo 'nformacije o zimo-vanju, smučarskih treningih in tečajih, o smučarski opremi in o rekreacijskih pobudah na sedežu društva v do-rnu Albert Sirk v Križu danes, 29. t; m. od 18.
do 19. ure.
kd rdeča zvezda
obvešča, da predvajanje nima Babica gre na jug, danes, 29. septembra odpade zaradi tehničnih problemov.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi vse otroke od 4. leta dalje na prvo pevsko vajo danes, septembra ob 16.20 v osnovni šoli Albert oirk v Križu.
UpRAVA OBČINE ZOONIK sporoča, da danes, 29. septembra 1998 I Priložnosti sv. Mihae-3 z80niskega patrona, ne bodo delovali obcin-u ,Uradi in naslednje občinske službe: občin-
ski otroški vrtec, služba za prevoz učenčev, šolska kuhinja, čiščenje sol, delavska in smetarska služba.
SK BRDINA vabi vse interesente na sestanek, ki bo jutri, 30. t. m. ob 20.30 v Domu Brdina na Opcinh. Pogovarjali se bomo o sezonskih kartah, predsmuCarski telovadbi, zimovanju in smučarski opremi.
REKREATIVNA SEKCIJA SZ BOR organizira, za Zenske in moške: jutranjo telovadbo za starejše (Krut) in odrasle, popoldansko vadbo za odrasle, aerobiko za mlade, vadbo z glasbo za starejše, večerno telovadbo in odbojko. Za informacije tel. v urad 040-51377 (od 11. do 13.30) ali popoldne na 040-299269 (Silva).
TABORNIKI RMV -DSB vabi vse otroke od 9. leta starosti dalje, da se pridružijo prijetnim taborniškim uricam. Interesente vabimo na sestanek s starši, ki bo v Četrtek, 1. oktobra ob 19. uri v občinski telovadnici v Dolini.
KRD DOM BRISCIKI
organizira tečaj vezenja. Prvo srečanje bo v Četrtek, 1. oktobra 1998 ob 17: uri na sedežu društva. Informacije na tel. št. 040-327062.
SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom, v Četrtek, 1. oktobra 1998 bo začetek tečajev telovadbe po običajnih urnikih. Pridite!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Doni-zetti 3, vabi v soboto, 3. oktobra na ogled filma PETI ELEMENT (v glavnih vlogah Bruce VVillis, Gary Oldman, Mila Jovo-vic). Uvodna predstavitev: Matej SusiC. Začetek ob 18. uri.
BARKOVLJANSKA SKUPNOST vabi vse v nedeljo, 4. oktobra t. 1. po jutranji maši od 8. ure v procesijo Rožno-venCne Matere Božje. Posebno vabljene noše.
OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED obvešča, da bodo vaje vsak ponedeljek, za prvo skupino (vrtec in 1. in 2. razred osnovne šole) od 16. do 17. ure, za ostale od 17. do 18. ure v društvenih prostorih v Sempolaju.	Prvo
srečanje v ponedeljek, 5. oktobra.
PLAVALNI KLUB
BOR sporoča, da se bo vadba za neplavalce, osnovno in nadaljevalno Solo plavanje začela v ponedeljek, 5. oktobra ob 15. uri v bazenu na Alturi. Prva vadbena ura rekreativcev pa bo v torek, 29. septembra ob 20. uri. Vpisovanje je možno tudi neposredno pred pričetkom vadbe.
SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da se bodo zaceli treningi in vpisovanja v Četrtek, 1. oktobra in ponedeljek, 5. oktobra od 16. ure dalje, dvakrat tedensko v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Prosimo dosedanje gojenke naj vpis potrdijo, obenem vabijo nove, ki ljubijo balet. Za informacije tel. na St. 040-220222 po 14.30.
OBČINA DOLINA prireja v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Trsta dva tečaja slovenskega jezika za odrasle. Tečaja bosta potekala v občinski knjižnici v Boljuncu v večernih urah dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in Četrtkih, od 12. oktobra dalje. Zaradi tehničnih in organizacijskih razlogov, je število udeležencev posameznih tečajev omejeno. Vpisovanje in pojasnila v občinskem tajništvu od vključno petka, 2. oktobra (urnik: 8.30-12.00 od ponedeljka do Četrtka; 14.30-17.55 ponedeljek, 14.30-16.45 sreda, 8.30-13.00 petek - tel. 040 8329244).
KRD DOM BRISCIKI
vabi na rekreacijsko telovadbo. ki lio potekala
dvakrat tedensko. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra 1998 ob 20. uri na sedežu društva. Informacije na tel. St. 040-327062.
SO TI VSEC Back Street boys in si star od 10 do 14 let? Pridi na TEČAJ MODERNEGA PLESA, ki ga prireja KD Lonjer-Katinara vsako sredo od 17.30 do 18.30. Info. Jana (tel. 910178) in Tamara (tel. 910387).
MOTORIČNA PLESNA SOLA za otroke osnovne in srednje šole v prostorih KD Skala v Gropadi. Prvo srečanje bo v torek, 6. oktobra ob 17. uri (vpis je omejen). Inf. na tel. St. 040-912843 od 8. do 12. ure (Petra).
PROGRAM NAČRTNEGA OBLIKOVANJA IN VZDRŽEVANJA LEPEGA IN ZDRAVEGA TELESA za gospe in gospodične. Prvo srečanje bo 6. oktobra v prostorih KD Skala v Gropadi ob 19. uri (info. na tel. št. 040-912843 - Petra).
SKD VIGRED prireja od 8. do 12. oktobra 3. KRAŠKI OKTOBERFEST pod šotorom v Praprotu.
V	Četrtek, godba Long Zlunk, tekmovanje v zobanju grozdja, ples z ansamblom Dori iz Laškega.
V	petek, ples z ansamblom Annie Oakley coun-try band, med plesom tekmovanje v žaganju. V soboto, ob 15. uri ex-tem-pore za otroke in mladino, ples z ansambom Zamejski kvintet. V nedeljo, od 10. do 11. ure zbirališče in vpisovanje za pohod Spoznajte znamenitosti naših vasi, ob 16. uri 3. kraški MuzikfeSt, ples z ansamblom Gašperji. V ponedeljek nastop plesne skupine Shovv chance, ples z ansamblom Status symbol.
KD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira teCaj standardnih plesov (val-zer, tango, foxtrot itd.) pod vodstvom priznanega koreografa iz Ljubljane Uroša AndiCa. Za vpisovanje in informacije tel. na št. 040-213153 (Tatjana).
ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST (vegetotera-pija, bioenergetika, re-birthing) v nedeljo, 11. oktobra bo v dijaškem domu Simon Gregorčič, Ul. Monte Santo 84 v Gorici, celodnevna delavnica od 10. do 13.30 in od 15. do 18.30. Delavnico bo vodil dr. Gustavo Ma-riconda, psiholog in psihoterapevt iz Centra W. Reich v Trevisu (inf. na tel. St. 040-220130 Milena).
KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Dolenjskih Toplicah, od 11. do 21. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Tel.: 040/360072.
PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bodo vaje v novi sezoni ob četrtkih v društvenih prostori!) v Sempolaju
od 16.15 do 17.30. Prvo srečanje v Četrtek, 15. oktobra.
KD IVAN GRBEC -
Skedenjska ul: 124 - obvešča, da je vpisovanje za teCaj slovenščine ob ponedeljkih in sredah od 20. do 20.30 v društvenih prostorih do 14. oktobra 1998. TeCaj je odprt tudi za začetnike.
SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice zbira fototografije, razglednice, dokumente in listine o delovanju društva in o vaških dogodkih za pripravo razstave in priložnostne brošure. Gradivo zbiramo v Ljudskem domu vsako sredo od 19. do 21. ure do konca oktobra 1998. Zagotavljamo vam, da bomo prejeto gradivo varovali na najboljši naCin in se vam že vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA 98/99. Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. št. 040-362542.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja. Tel. št. 040-212289.
SKLAD MITJA CUK
obvešča, da vsak dan potekajo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Tel. št. 040-212289.
VZGOJNO-ZAPOSLIT-VENO SREDISCE MITJA CUK zbira majhne lesene predmete (omarice, police, pručke, stole ipd.) in blago. Informacije na tel. št. 040-212289.
ARHIV SLOVENSKE ZAMEJSKE SKAVTSKE ORGANIZACIJE iSCe material za razstavo (stare rute, srajce, značke ipd.). Pokličite na tel. St. 040-417829 (Rudi).
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah, od 15. do 19. ure.
3 ŠOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30.
s_____________IZLETI
SLOMŠKOV DOM BAZOVICA organizira izlet v Rezijo v nedeljo, 4. oktobra. Sveta maša v Ra-venci, ogled muzeja o življenju in delu tamkajšnjih ljudi, kosilo in ples z njihovo glasbo. Odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj. Ob vpisu se plača
50.000	lir. Na voljo je Se nekaj prostih mest. Pokličite na tel. št. 040-226117 ali 040-226180. Vabljeni!
ZDRUŽENA DRAMSKA SKUPINA IZ BREGA obvešča, da bo odhod za Gardaland v nedeljo, 4. oktobra ob 6. uri izpred gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
50-LETNIKI občine Zgonik in Devin-Nabreži-na prirejajo 17. oktobra izlet in ogled beneških vil ob reki Pad. Udeleži se ga tudi ti, ne bo ti Zal. Poklici ob uri obedov na tel. St. 040-200522 - Bogomil, 040-200757 - Jožica ali 040-229293 - Gigi. Izlet je tudi za nečlane.
IZLET NA CAPRI, V NAPOLI IN SORRENTO je zaradi organizacijskih razlogov prestavljen na kasnejši datum in sicer od 7. do 11. oktobra. Kdor se želi vpisati, naj poklice do 22. septembra na tel. 040-208989 (Car-men Kocman).
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
POLO Volksvvagen, 1300 GT, avgust ’91 v zelo dobrem stanju prodam. Tel. na št. 040-220216 ob uri kosila.
NUDIM NEGO starejši osebi 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam ze iskusnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure.
PRANJE IN LIKANJE -
poceni in hitro - List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote.
FOTOKOPIJE - tudi barvne do formata A3 -List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sooote.
FAXI - pošljanje in sprejemanje od 8. do 19. ure od ponedeljka do petka, ob sobotah pa od 8. do 12.30. List, Ul. Vena 1 - Opčine.
GOSPA, vešča vseh hišnih del išCe zaposlitev enkrat ali dvakrat tedensko dopoldne ali popoldne. Tel. na št. 0038552-662107 od 20. do 22. ure.
ZEMLJIŠČE, 1.000 kv. m. (zazidljivo) prodam v Doberdobu. Tel. št. 03382442231 v večernih urah.
DARUJEMO mlade psičke. Tel. na St. 040-200543.
NA CESTI Katinara-KljuC sem našla novo rdečo majico »polo« in pisane hlaCe. Kdor jih je izgubil, lahko poklice na tel. št. 226440.	.
PRODAM v starih Miljah novo, lepo dvonadstropno hišo s pogledom na morje. Tel. na št. 040-225396 med urnikom trgovin.
ISCEM na Krasu lepo hišo z vrtom. Tel. na St. 040-225396 med urnikom trgovin.
PRODAM Suzuki 413 Station wagon, s trdo streho in opravljeno revizijo, za 7.000.000 lir. Tel. št 040-214679 po 17. uri.
HARMONIKO Scan-dalli, 120 basov, klavirsko, v dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. St. 040-53421.
PRODAM lesene mize in stole, primerne za bar. Ugodna cena. Tel. št. 040-368318.
BOHINJSKO JEZERO, za vec let oddam nov, zelo lep apartman, dva balkona, odlična lega, pogled na jezero in planine, vsa oprema izdelana po meri. Vsi dogovori možni. Kličite zvečer na tel. št. 00386-609-614571.
PRODAM grozdje na trti (malvazija, sauvignon in refošk). Tel. v večernih urah na št. 040-231578.
MANUFAKTURA Udovič, Trg Ponterosso 4, ostane zaprta zaradi obnove do 6. oktobra.
PRODAM Fiat Tipo 1400 IE, letnik ’94, cena po dogovoru. Tel. št. 0347-69-66845.
PRODAJALKO s polnim delovnim urnikom isce slovensko podjetje na Opčinah. Pogoji: znanje slovenskega in italijanskega jezika, vljudnost in okus za estetiko. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »VLJUDNA«.
ISCEM drugi del knjige Zgodbe Svetega pisma (dr. Frančišek Lampe), izdalo društvo Svetega Mohorja v Celovcu leta 1894. Tel. St. 0481-21958.
BABY SITTER za petletnega fantka iščemo. Tel. št. 040-380047.
KOVAČEVI v Doberdobu imajo spet odprto. Kmečki turizem nudi kot vedno samo domačo proizvodnjo. Za rezervacije tel. 0481-78125.
OSMICO ima Romano Škabar - Repen 91.
PRISPEVKI
V spomin na Maksa Kalca darujejo svojci
100.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB pri sv. Ani.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
TRST
Šolsko leto 1998/99
rečo/> ki ga je odobril Deželni Odbor in ga finansirajo:
Kvropska komisija Ev ropski Socialni Sklad
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo
I | Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje
□ UPRAVLJANJE PODJETJA (730 ur)
- namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol do 25. leta starosti
• obiskovanje in didaktični material sta brezplačna • predvidena je štipendija
• v sklopu teCajev bo organizirana večtedenska delovna praksa
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 vsak dan, razen sobote, od 9.00 do 13. ure
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST
prireja v šolskem letu 1998/99 sledeče tečaje
□	uvod v PC (50ur)
□	vodenje srednje-malega obrata (70 ur) Q upravljanje gostinskega obrata (50 ur) Q vinogradništvo in enologija (55 ur)
Q splošno kmetijstvo (150 ur)
□	kmečki turizem (100 ur)
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu,
Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 vsak dan, razen sobote, od 9.00 do 13. ure.
Za tvoje sanje	ka postelja, barvnlh
krasna zaKon=> narazpoiagovi2 to.
raditicah l onePmlewasum
vzmetnica	1 r-)Uha,
podom, 2 a ^lepa za pernico ^r^mLrvnmv.orch
SMVlO 'JO v v
v^yti]ueenQl
Na pobudo Združenja staršev OS Alberta Sirka iz Kriza je v teku nabiralna akcija za nabavo ukradene šolske opreme. Prispevali so: VValter in Karin Purich 100.000 lir, Li-dia, Neva in Ennio
50.000	lir, Anica Stefančič 50.000 lir, Neva in Alfredo Cibic 100.000 lir, Franček Žerjal 200.000 lir, N.N. 100.000 lir, Gina in Paolo Hrovatin 50.000 lir, Pierina Sirk 20.000 lir, Olga in Marino Danieli 100.000 lir, Ivo Sedmak
300.000	lir, LuCi Soavi
20.000	lir, Vera in Nino Košuta 50.000 lir in Roži-na Semec 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob dragega Maksimilijana Kalca daruje družina Kju-der Oskar 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB Lonjer-Katinara.
Nosilci krste Romana Poggija darujejo 150.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na dragega Maksa Kalca daruje Oskar Cok z družino
50.000	lir za Zadrugo Lonjer-Katinara.
V	spomin na Milko Kalc in Maksa Kalca darujeta Sonja in Stana
60.000	lir za pevski zbor Skala iz Gropade.
V	spomin na Franca Grgiča daruje Svetko Kralj z družino 20.000 lir za KD Slovan.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
t
Tiho in mirno je zaspala naša draga mama, no-na, pranona in teta
Angela Korošec vd. Umek
Žalostno vest sporočajo hci Vilma, sin Gnido z družino, vnuka Dragan in Suzi z družinama, zet Lojzi, nečakinja Klavdija z družino ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, 30. septembra ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v boljunsko cerkev. Boljunec,
29. septembra 1998
t
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga
Fioretta Abrami vd. Pertot
Žalostno vest sporočajo hčerka Ileana z možem Radom, sestra Fany, vnuki Erik, Ingrid in Liviana s Perom in Eugeniom ter vsi sorodniki
Posebna zahvala naj gre gospe Pini.
Pogreb bo jutri, 30. septembra ob 9.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v proseško cerkev.
Prosek, 29. septembra 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo)
SODOBNI TRST / OBLIKOVANJE
IL SOLE-24 ORE / ČLANEK
Tokratni natečaj namenjen hrani
Prvo mesto si delita Erika Škabar in M. Gajewska
Topolovo in nova slovenska poezija v oceni Franca Loia
S Cim se srečamo, ko sedemo za pokrito mizo? Kakšne so mize? In predvsem: kakšna je hrana? S Cim jemo, s cim pijemo, s Cim...?
Taka vprašanja so vzbudila radovednost v združenju Sodobni Trst, ki je za Četrto izvedbo niza »Sodobni Trst. Dialogi z umetnostjo srednje-vzhodne Evrope« predložil oblikovalcem iz tega področja razmislek na temo »Design za hrano« oz. to je bil naslov tokratnega natečaja. Razstava, ki bo do 15. oktobra naogled v tržaškem Studiu Tommaseo na ulici del Monte, vključuje najboljše izdelke vzporednega Tretjega mednarodnega nteCaja za design, pobube, ki jo Sodobni Trst predstavlja vsako drugo leto pod pokroviteljstvom A.D.I.-ija, Združenja za industrijski design in tržaške Trgovinske zbornice. Prireditelji so med še ne predstavljenimi izdelki umetnikov iz Poljske, Nemčije, Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije, Hrvaške, Romunije in naše dežele, sosednjega Veneta in Tridentinskega-Južne Tirolske, za najbolj originalna in ekspresivna ocenili izdelka Tržačanke Erike Škabar in Poljakinje Magdalene Gajevvske. Skabarjeva s svojo posobo za sadjeiz Ledu Uma in Gajetvskejeva s kleščami za orehe sta si enakovredno prvo mesto de-
lili po trikratni ocenjevalni selekciji. Oba izdelka usklajujeta uporabnost in svojevrstno oblikovanje, sta pa tudi odraz izvora umetnic, kažeta na kraj, odkoder prihajata. Posebno zanimivi so še izdelki Marie Ville iz Romunije, Cristiana Riolfa, Gigette Tamaro in skupine Ceschia - Mentil iz Italije, in skupinskega dela Juzove -Hedderrayove iz Češke.
Projekt je zaradi svoje težnje k premošCevanju meja in širjenja kulturnih obzorij, bil deležen podpore in pokroviteljstva Urada za Italijo v evropskem parlamentu, italijanske vlade (oddelek za prireditve) in madžarskega ministrstva za kulturo. Torej spet - Trst kot priviligirana točka za stičišče kultur in navad... tokrat prehrambenih. (JPc)
Topolovo si s svojo tradicionalno in že utečeno Postajo vse bolj uveljavlja v širpem prostoru. Tokrat ji posebno pozornost namenja Franco Loi v prestižnem pretežno ekonomiji namenjenem dnevniku II sole-24 ore. V nedeljski številki (na 31. strani) je objavljen pesnikov članek, v katerem predstavlja pobudo kot tako, nato pa dve publikaciji, od katerih se tista, ki ji posveča največ pozornosti, samo posredno veže nanjo. Topolovo, »malo vas pri Čedadu, v gorah ob meji s Slovenijo«, kot je zapisal Loi, v fotografiji lepo predstavlja Miroslav Janek v publikaciji Topolo s teksti G. F. Pe-i doteja in z doprinosom oblikovalke Donatelle Ruttar (izšla je letos pri za-' ložbi Di). Za Loia pa je Topolovo za-: nimiv kraj, ker »se v tem kmečkem, pozabljenem svetu med gozdovi in : oblaki že pet let odvija veselo medna-j rodno srečanje poezije, umetnosti, ! glasbe, plesa«. In prav odgovoren za pesniške večere na Postaji je pripravil tudi antologijo Nuova poesia slovena, ki jo je v oceno prejel tudi Franco Loi. Ob objavljenih poezijah v italijanskem prevodu (za izbor in prevod je poskrbel Michele Obit, knjiga je izšla pri založbi ZTT) pa je po Loievi oceni izredno zanimiva spremna beseda Mirana Košute. Razen Petra Semoliča, ki je Loia z muzikalicnostjo, ob-j zirnostjo in silovitostjo nekaterih pri-
spodob osvojil prav na pesniškem večeru »v meglicah« Topolovega, ostalih mladih slovenskih poetov iz antologije Loi ne pozna osebno. Z ustvarjalnim delom Aleša Debeljaka, Alojza Ihana, Taje Kramberger, Matjaža Pikala, AleSa Stegerja in Uroša Zupana se je zato sreCal z branjem pesmi, objavljenih v antologiji. Med razlogi, da jih ni spoznal prej, tudi Loi navaja premajhno pozornost italijanskega kulturnega sveta do slovenske poezije. Pri tem se pridružuje kritiki, ki jo je Miran Košuta zapisal v spremni besedi. Med citati, katerih se je poslužil Košuta, pa so Loievo pozornost vzbudili podatki o Številu slovenskih pesnikov in ocene le-teh. Tako povzema navajanje podatkov, da je v organizaciji slovenskih književnikov ve C kot polovica poetov in da letno med približno 2.500 publikacijami izide 150 pesniških zbirk. Zato ni Čudno, da je za Milana Kundero slovenski narod v glavnem osnovan na kulturi, na knjigi, na literaturi in v prvi vrsti na poeziji. Primerjava s položajem v Italiji bi bila po Loievem mnenju zelo zanimiva. Po njegovem mnenju »nismo daleč od Slovencev«, Čeprav poezija ne pride »v multimedijski truSC«. In zato se pridružuje besedam-verzom Uroša Zupana o težki nalogi, pred katero se znajde clovek-poet.
NOVICE
Odprti prenovljeno Slomškovo domačijo
Na Slomu na Ponikvah so v nedeljo popoldne na tradicionalno Slomškovo nedeljo, ki jo slovenski verniki vsako leto praznujejo zadnjo nedeljo v septembru, slovesno odprli prenovljeno domačijo škofa in narodnega buditelja Antona Martina Slomška. Domačinom je uspelo veC kot 300 let staro hišo obnoviti po dolgoletnih prizadevanjih in to prav v letu, ko je papež Janez Pavel II sprejel dekret o Slomškovi beatifikaciji, je poročal Radio Slovenija.
V	spominskih sobah so prikazali Slomškovo življenje ter versko in prosvetiteljsko delo. Potem ko bo papež tudi uradno razglasil prvega slovenskega svetnika, pa bodo v posebnem prostoru prikazati tudi Slomškovo pot do svetništva. Večino denarja za obnovo hiše so prispevati mariborska škofija, Mohorjeva družba in verniki. (STA)
Kras Radka Okretiča
Ob letošnji proslavi v počastitev 100-letnice rojstva velikega slikarja Avgusta Černigoja so v Kosovelovi galeriji v Lipici odprti kar dve zanimivi razstavi. Najprej se je z razstavo slovenskih ljudskih vezenin predstavila Mija Kompare LabroviC iz Mengša. Sedaj pa je do 4. oktobra na ogled razstava akvarelov sežanskega slikarja Radka Okretiča, elana sežanskega društva likovnikov amaterjev pri ZKO Sežana in likovne skupine pri Kliničnem centru Ljubljana. Slikar, ki ima za sabo številne samostojne in skupinske razstave ter je prejel veC nagrad, se udeležuje likovnih kolonij ter se posveča prefinjeni slikarski tehniki akvarelu. Njegove slike zasledimo tudi na koledarjih. Osnovni motiv pa je Kras z vso značilno kraško arhitekturo, kraskimi vedutami, portoni, kamini in vodnjaki.
Olga Knez
Sodobno ameriško grafika v Kostanjevici na Krki
V	četrtek, 1. oktobra, bodo ob 18. uri v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki odprti razstavo sodobne ameriške grafike, ki bo odprta do konca novembra. Razstava sodi v okvir 5. bienala slovenske grafike, ki bo od 2. oktobra do 30. novembra potekal na OtoCcu in Novem mestu. Na Četrtkovi slovesnosti bo o razstavljenih delih spregovoril dr. Joel S. Eide, razstavo pa naj bi odprla veleposlanica Združenih držav v Ljubljani Nancy Ely Raphel. Slovesno odprtje petega bienala slovenske grafike, katerega pokrovitelj je predsednik Slovenije Milan KuCan, bo v petek, 2. oktobra, ob 18. uri na Gradu OtoCec. Na tej bienalni prireditvi bodo tudi letos podeliti več nagrad: Grand prhe OtoCec ter dve nagradi Novega mesta ža grafiko. Na slovesnosti pričakujejo predsednika države Milana Kučana in ministra za kulturo Jožefa SkolCa. (STA)
Sproščeno prepletanje
Niz komornih koncertov ».. . od Baroka do Tanga« je prišel na polovico svoje poti. V Četrtek, 24. septembra, sta v nabito polni Luteranski cerkvi v Trstu nastopila v duu pianistka Cristina Santin in violinist Em-manuele Baldini (na sliki, f. Fotodomani). Program, ki sta ga predstavila, je sproščeno združil dela velikanov romantičnega obdobja in spod-budljive novosti, virtuo-zistiCne fantazije in vabljive prizvoke južnoameriških plesov.
Prva na vrsti je bila Sonata v F-duru s pridevkom »Pomlad« Ludvviga van Beethovna, v kateri sta vladali nežnost in elegično ozračje. Interpretativna napetost izvajalcev se je razkrila predvsem v oblikovanju pianov in najbolj rahlih
odtenkov te skladbe. Sledila je Pessinova »Mačja zgodba«. Zabavno delo, ki izhaja iz baleta istega avtorja, je imelo svojo krstno izvedbo letos spomladi v okviru Openskih glasbenih srečanj in je
zdaj ponovno doseglo svoj zasluženi uspeh, tudi zaradi zelo prepričljive izvedbe, kateri so poslušalci lahko prisluhnili.
Violinist Emmanuele Baldini (ki je koncertni mojster v gledališču Co-
munale v Bologni) je izvrsten glasbenik, ki se odlikuje s svojo natančnostjo in tenkočutnim pristopom, kot je že dokazal pred tednom dni v svojem uspešnem recitalu. Cristina Santin je
pri klavirju mojstrsko podpirala zvok violine in ga s tem ovrednotila. Talentirana pianistka, ki odraža izredno občutljivost v fraziranju in v iskanju najprimernejšega zvoka, bi si vCasih lahko privoščila bolj izrazito prisotnost, medtem ko se je spoštljivo zadržala, da bi violinist imel glavno besedo.
Po Schubertovi Sonati-ni v g-molu, katere izvedba se je nagibala k klasičnemu obdobju, se je duo prepustil nevzdržljivemu plesnemu ritmu skladb Grantango in Sertango Paola Pessine. Najvecji elan pa je violinist pokazal v Carmen-fantasy španskega skladatelja Pabla de Sa-rasateja, ki je s svojo živahnostjo zagotovila nav-dusljiv zaključek res kakovostnega koncerta.
Rossana Paliaga
V Sežani razstavljena dela udeležencev kolonije Šent
V kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani so pripravili likovno razstavo slikarskih del, ki so nastale na majski koloniji društva za duševne bolnike Sent pod vodstvom in v ogranizaciji sežanskega centra za socialno delo. Na odprtju razstave, ki bo na ogled do konca oktobra, je direktorica sežanskega CSD Silva Sonc opisala, kako je do kolonije prišlo, vlogo CSD in pomen razstave za udeležence in obiskovalce.
Za vseh šest udeležencev, ki so prišli iz cele Slovenije, med njimi sta tudi dva domača umetnika (Janko Kastelic in Radko Okretič), pomeni novo socialno izkušnjo in afirmacijo v družbi. Za obiskovalce pa prav tako srečanje z drugačno umetnostjo, z umetnostjo, ki so jo
ustvarili duševni bolniki. Opaža se, da ljudje Se vedno ne dojemamo duševne bolezni, ampak nas je pred njo strah, nam jemlje pogum. Prav likovniki so dokazali, da je duševna bolezen ena od mnogih bolezni, ki zadene lahko kogarkoli od nas in jo je kot tako tudi potrebno sprejeti. Da so med duševnimi bolniki tudi ustvarjalci, je pokazala prav likovna kolonija, ki je potekala konec maja pod pokroviteljstvom Štefke KuCan v Štanjelu. Njihova dela dajo slutiti, da bodo z vztrajnostjo in delavnostjo ter učenjem se marsikaj dosegli. V tem Času so se ustvarile vezi tudi z domačim društvom. Vezi, ki se šele ustanavlja, organizatorji nameravajo s tovrstno kolonijo nadaljevati. ^
Exodos ’98: tudi Kabinet spominov
V okviru festivala sodobnih odrskih umetnosti Exodos '98 bodo obiskovalci vsak dan v tem tednu lahko sodelovali v "akciji prostovoljnega darovanja solz" - Kabinet spominov. Gre za projekt, namenjen raziskovanju emotivnega odnosa do spomina, zlasti skrajni manifestaciji Čustvenih stanj - joku oziroma solzam.
Projekt avtorja Emila Hrvatina, ki je nastal v produkciji Društva B-51, omogoča izbiro med prostori individualnega, kolektivnega in fiziološkega spomina. Prvi prostor bo namenjen osebnemu podoživljanju stanja, ki posameznika spravi v jok. Pri tem si bodo obiskovalci lahko pomagali s fotografijami, glasbo na kaseti, video kaseto ali katerimkoli drugim predmetom, ki ga bodo prinesli s seboj. V prostoru kolektivnega spomina bodo na zaslonu predvajani kratki TV in filmski odlomki, izbrani na podlagi stanj in razpoloženj, ki lahko posameznika privedejo do joka. Prostor fiziološkega spomina pa bo namenjen kemičnemu izvabljanju solz. (STA)
Z			Torek, 29. septembra 1998
z	:				
KOSOVO / IZJAVE NA IZREDNEM ZASEDANJU SRBSKEGA PARLAMENTA		RUSIJA / VEDNO NOVI ZAPLETI	
Beograd je končal antiteroristične« akcije
Cohen pa je Miloševiču zagrozil z zračnimi napadi
BEOGRAD - Srbski premier Mirko Marjanovič je na izrednem zasedanju srbskega parlamenta včeraj dejal, da so »teroristične skupine« uničene, kar omogoča vladnim	silam
»zmanjšanje aktivnosti« in postopno vrnitev v vojašnice. Marjanovič je Se povedal, da so se akcije končale z aretacijami »zadnjih terorističnih tolp« na območju Bajgo-ra in Cičavice na severu Kosova in Jezerske planine na jugu pokrajine. Dodal je, da bodo vsi kosovski Albanci, ki bodo v prihodnjih 10 dneh prostovoljno izročili orožje, pomilpščeni, »če niso osebno storili zločinov«.
Srbski premier je Se izjavil, da vzpostavljene razmere omogočajo uresničitev sporazuma, ki sta ga junija v Moskvi sklenila jugoslovanski in ruski predsednik Slobodan Miloševič in Boris Jelcin. Sporazum določa, da bodo »srbske sile na Kosovu zmanjšale navzočnost izven svojih stalnih oporišč, ko bodo prenehale teroristične aktivnosti«.
Kosovski informacijski center v Prištini je sporočil, da včeraj na Kosovu ni bilo spopadov. Albanski informacijski center je ob tem povedal, da je bilo včeraj na območju videti goreče hiše v več vaseh, kar je posledica nedeljskih spopadov.
Ameriški obrambni sekretar VVilliam Cohen pa je jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču kljub temu ponovno zagrozil z zrač-
nimi napadi zveze NATO v primeru, da se srbske enote ne bodo umaknile s Kosova. »Izkušnje kažejo, da Miloševič ne razume previdnih opozoril. Zato moramo ravnati z vso ostrino, da bi Miloševič umaknil svoje enote s Kosova in dopustil ukrepe človekoljubne pomoči,« je dejal Cohen v Rimu. Cohen je hiter nujen poseg utemeljil tudi s kritičnim položajem beguncev. »50.000 ljudi na Kosovu bi pozimi lahko umrlo zaradi lakote in mraza,« je dejal.
Tudi v krogih NATO so se včeraj zadržano odzvali na sporočilo Beograda, da ustavlja protiteroristične dejavnosti na Kosovu. Zavezniški viri so dejali, da se mora NATO najprej prepričati, ali bodo besede tudi udejanjene ter zatrdili, da zavezništvo nadaljuje s pripravami na morebitno posredovanje v kosovski krizi.
Osvobodilna vojska Kosova (OVK) je v poročilu, objavljenem v včerajšnji Številki albanskega dnevnika Koha Di-tore, pozvala mednarodno skupnost k izredni akciji na Kosovu in obenem izrazila pripravljenost za sodelovanje s skupnostjo.
Poveljstvo OVK poziva mednarodno skupnost, naj razmere na Kosovu smatra za politično in vojaško krizo, ki je povzročila človekoljubno krizo, ta pa prerašča v katastrofo. OVK v poročilu še poziva vse politične dejavnike na Kosovu, naj se združijo pod njenim okriljem.
Srbski premier Mirko Marjanovič (Telefoto AP)
Težave Primakova pri sestavi vlade
Mednarodni denarni sklad zelo zaskrbljen zaradi nadaljevanja gospodarske krize
MOSKVA - Pri sestavi nove ruske vlade premiera Jevgenija Primakova prihaja do novih zapletov. Potem ko je odstopil podpredsednik Sohin zaradi potrditve Zadornova za finančnega ministra, je včeraj ruski predsednik Boris Jelcin odpustil še reformistična člana vlade Borisa Fjodoro-va in Viktorja Hristenka. Oba politika sta nazadnje opravljala dolžnosti namestnika premiera. Fjodorov je bil obenem odstavljen tudi z mesta vodje davčne uprave. Njihova odstavitev ni bila nepričakovana, ker so obema ministroma v nekdanji vladi Sergeja Kirijenka odločno nasprotovali komunisti.
Primakov se je včeraj ponovno sestal z Jelcinom, da bi skupaj poiskala rešitev zaradi Sohinovega odstopa, ki je kot reformist predstavljal protiutež levo usmerjenim ministrom in je bil idealen človek za pogajanja s Svetovnim denarnim skladom (IMF).
Prav IMF je včeraj odločno kritiziral govorice, da bo ruska centralna banka poskrbela »za nadzorovano
emisijo« denarja. Martin Gilman, Sef moskovskega urada IMF, je včeraj poudaril, da bi bilo tiskanje novega denarja »zgrešeno« in da ne obstaja koncept »nadzorovane emisije«. Gilman je obenem poudaril, da Pri-makovova vlada še ni predstavila jasnega gospodarskega programa in dodal, da je za IMF gospodarski položaj v Rusiji »kritičen« zaradi rasti inflacije, razvrednotenja rublja, krize bančnega sistema, prevsem pa zaradi razkoraka med prihodki in razhodki v zveznem proračunu, kar povzroča neplačevanje pokojnin in plač.javnih uslužbencev.
Guverner ruske centralne banke Viktor Geraščenko, ki je zagovornik »nadzorovane emisije«, pa je včeraj izključil, da bi nacionalizirali ruski bančni sistem. Njegova namestnica Tatjana Paramonova pa je vseeno navedla, da bi lahko centralna banka v zameno za pomoč pri poravnavi bančnih obveznosti prevzela omejeno nadzorstvo nad bančnimi zavodi, ki so v krizi.
ZDA / VRH CLINTON-NETANJAHU-ARAFAT
Premaknili zastoj v bližnjevzhodnih pogajanjih
Oktobra v VVashingtonu obnovitev pogajanj - Izgledi za uspeh pa niso najboljši, saj so le omilili razhajanja
VVASHINGTON - Po predsi-nočnjih pogovorih izraelskega premiera Netanjahuja, ameriške državne sekretarke Albrightove in palestinskega voditelja Arafata je bil kot kaže včerajšnji vrh s Clintonom »uspešen« (na sliki AP) . To je vsaj navedel po pogovorih ameriški predsednik, ki je navedel, da so se razhajanja omejila, a je takoj dodal, da jih čaka Se ogromno dela. Kot kaže Clintonu ni uspelo Netanjahuju vsiliti 13-odstotnega umika z Zahodnega brega, a je kot kaže vsaj dosegel, da sta se Netanjahu in Arafat domenila »za vozni red« nadaljnjih pogajanj, ki so zastala pred 18 meseci. Clinton je namreč napovedal, da bo oktobra v VVashinto-nu bližnjevzhodni vrh, ki se ga bosta udeležila Netanjahu in Ara-
fat s svojima delegacijama.
Izgledi seveda niso najboljši. Netanjahu bi pristal le na simbolični umik, češ da se palestinska avtonomna oblast ni zavzela dovolj odločno v boju proti islamskih skrajnežem. Arafat seveda trdi, da so to storililn za zaplete dolži Netanjahuja. Da bi bila mera polna, se vedno bolj sirijo govorice, da bi Netanjahu lahko za zunanjega ministra imenoval Ariela Sarona, ki je med najodločnejšimi nasprotniki izraelskega umika z Zahodnega brega.
Netanjahujeva vlada pa ni v težavah samo s Palestinci, temveč tudi z izraelskimi Arabci, saj so se tudi včeraj nadaljevale množične protestne manifestacije, ker je vojska v galilejskem Um-el-Fahemu razlastila zemljo Arabcem.

SS
;
Tl
ZDA / PO VEC KOT 300 MRTVIH V KARIBIH JE ORKAN V ZDA POVZROČIL LE MATERIALNO ŠKODO
NOVICE
Georges pustošil tudi po Alabami, nato pasejo usmeril proti Louisiani
VVASHINGTON - Močan veter in poplave, ki v Mehiškem zalivu spremljajo ciklon Georges, so včeraj že dosegli tudi ameriški zvezni državi Mississippi in Alabamo, nato pa se je Georges usmeril proti Louisiani. V Alabami so tropski dež in orkanski sunki vetra povzročili veliko škodo, vendar pa o žrtvah za zdaj ne poročajo. Najhuje je bilo v mestecu Mobile, kjer je voda iz reke poplavila ulice v centru mesta. Voda je segala do višine avtomobilskih oken, veter pa je podrl tudi mnoga drevesa, ki so še dodatno ovirala ceste. Rdeči kriz je v lastnih strukturah poskrbel za zatočišče za 4000 najbolj ogroženih oseb. V Mobilu je deroča voda tudi odnesla veliko plavajočo igralnico, vendar na srečo tudi tam ni bilo žrtev.
Nacionalni center za ciklone v Miamiju je sporočil, da se je včeraj ob 10. uri po srednjeevropskem času ciklon nahajal približno 64 kilometrov jugo-jugovzhodno od Bilortija in 129 kilometrov jugovzhodno od New Orleansa, kjer so že nekaj dni v popolni pripravljenosti, da bi v čim večji meri omejili posledice vremenske ujme. Hitrost orkana se je od včeraj malce zmanjšala in je včeraj dosegala 169 kilometrov na uro, medtem ko je v nedeljo znašala 185 kilometrov na uro.
Prebivalce so z obalnega območja že evakuirali, nekaj manjših krajev ob ustju reke Mississippi v okolici New Orleansa pa je že poplavilo. Lokalna televizija je poročala, da je približno 100.00 ljudi ostalo brez elektrike.
Na Karibih je pred tem ciklon Georges ob velikanski materialni škodi že zahteval 301 življenje, na Floridi pa je tudi povzročil veliko gmotno škodo.
Brovmnebo »razvezal mošnjička«
BLACKPOOL - Britanski finančni minister Gordon Brovm je na letnem kongresu laburistične stranke v Blackpoolu opozoril, da ne bo spremenil politike strogega nadzora nad javno porabo in inflacijo. »Ne bo obratov v levo, niti v desno,« je poudaril minister, ki je izpostavil, da je omenjena politika v duhu zavezanosti vlade dolgoročni stabilnosti, ki je Se toliko pomembnejša v sedanjem nemirnem obdobju na mednarodnem prizorišču. Sindikati in levo krilo laburistične stranke zahtevajo, da država zaradi slabšanja gospodarskih razmer »razveže mošnjo«.
Evropska komisija zadovoljna s potekom volitev v BiH
BRUSELJ - Evropska komisija je pozdravila miren in pošten potek nedavnih volitev v BiH, evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek pa je spomnil, da so pred volitvami vsi kandidati potrditi brezpogojno zavezanost uresničevanju Dayton-skega mirovnega sporazuma. Polno spoštovanje te zaveze pa je predpogoj za nadaljevanje pomoči in finančne podpore s strani EU, je opomnil van den Broek.
V spopadih med vojsko in tamilskimi uporniki včeraj v šrilanki 237 mrtvih
COLOMBO - V hudih spopadih, kisov noči na ponedeljek potekali na severu Srilanke, je bilo ubitih 237 šrilanskih vojakov in tamilskih upornikov, je sporočila vojska. Tamilski uporniki so malo pred sončnim zahodom napadli območje pod nadzorom vladnih sil na jugu Paranthana.
NOVICE
Kongres mednarodne zveze za probleme beguncev v svetu
V	deželnem avditoriju v Gorici se je včeraj začel kongres mednarodnega združenja AWR, ki se ukvarja s problemi pribežnikov. Zasedanju, ki se bo nadaljevalo še danes in jutri, sledi okrog sto delegatov iz 12 evropskih držav. V svetu je danes skoraj 20 milijonov beguncev, posebno pozornost pa zasluži balkansko območje, kjer je po Bosni danes v ospredju drama Kosova, odkoder je že 280 tisoč ljudi poiskalo zatočišče v tujini. Tudi zaradi tega so za sedež kongresa izbrali Gorico, skozi katero se pretaka del tega preseljevanja. Na zasedanju bodo načeli tudi vprašanje migracije delovne sile, ki je prav tako aktualno na tukajšnjem obmejnem področju. Včeraj je bil govor tudi o zaščiti manjšin, saj so prav pripadniki narodnostnih manjšin najbolj ogroženi in pogosto prisiljeni v beg v tujino. Demokratične države imajo dolžnost, je bilo rečeno, da zadovoljivo uredijo ta vprašanja na lastnih tleh, prav tako pa naj bi mednarodna javnost bila poklicana k humanitarni intervenciji v državah, kjer se demokratična pravila igre ne spoštujejo in so človekove pravice teptane. V uvodnem delu zasedanja je v imenu dežele pozdravil odbornik Romoli, ki je menil da je problem ilegalnega priseljevanja kompleksen in je želel, da bi posvet nudil napotke tudi za posege deželne in krajevnih uprav.
V	Krminu se je zrušila hiša
Gasilci so bili včeraj- ves dan zaposleni z odstranjevanjem ruševin stare zgradbe v Krminu, kjer se je zrušilo ostrešje in ogrozilo tudi bližnje poslopje. Na kraj v Ul. Dante 63 so jih poklicali pozno dopoldne, ko je popustil tram v ostrešju ene od skupine starih hiš. Na srečo v njej ni stanoval nihče. Pri sesutju je bila delno poškodovana tudi bližnja hiša, v kateri živijo stanovalci. Gasilci so zaradi tega preverili stabilnost poslopja in podprli stene. Do večera so nato nadaljevali z rušenjem delno sesutega poslopja.
Ronke: motorist padel, avto ga je povozil in oddrvel
V	Trstu je še vedno na zdravljenju s strogo pridržano prognozo 25-letni Andrea De Vertis iz Škocjana ob Soči, ki se je v nedeljo ponoči ponesrečil pri Ronkah. Peljal se je na motorčku. Deževalo je, vidljivost je bila slaba in mladenič je trčil v ustavljeno vozilo ter padel. Takoj zatem ga je povozil neznani avtomobilist, ki je zbežal in ga sedaj policija vztrajno išče, saj je očitno De Vertisu povzročil najtežje poškodbe.
A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD' /X ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1998/99 naslednje tečaje:
- angleščina za poslovno uporabo (80 ur)
■	fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (65 ur)
■	uvod v PC (50 ur)
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. d el la Croce 3, tel. 0481/81826 vsak dan razen sobote, od 9.00 do 13.00
SOŠKA REGATA / OD SOLKANA DO PODGORE
Letos so se izkazali »hrabri« kajakaši
Štirideset se jih je kljub dežju podalo na regato v izvedbi KK Šileč in KK Soške elektrarne
RONKE / NA OBČINI
Umestitvena seja komisije za Slovence
Problem rabe slovenščine
Kakih štirideset »hrabrih« je v nedeljo predpoldne izzvalo slabe vremenske razmere in se s svojimi plovili podalo na osem kilometrov dolgo veslaško pot od Solkana do Podgore. Trinajste izvedbe priljubljene soške regate se je držala neverjetna smola. Kot je znano so jo pred petnajstimi dnevi morali organizatorji odpovedati zaradi izredno visoke in deroče vode, s katero bi se lahko spopadli le naj-vešči kajakaši, nikakor pa ne veslači-rekreativci. Tedaj pa sta se prireditelja, KK Šileč iz Gorice in KK Soške elektrarne iz Solkana odločila, da regato morata spraviti pod streho, pa naj stane kar hoče.
Nedeljsko zbiranje pri čolnarni v Solkanu je potekalo pod hudim nalivom, toda vsi tisti kajakaški navdušenci, ki so prišli na zbirno mesto, so bili trdno odločeni svoje plovilo spraviti v vodo in zaveslati proti Podgori. Med njimi smo
opazili obraze, ki jih na soških regatah videvamo že vseh trinajst let in bi si brez njih bržkone težko predstavljali vsakoletno soško prireditev. Kar nekaj pa je bilo mlajših, kar daje upati, da bo tovrstna obmejna prireditev uspevala tudi v naslednjih letih. Za nas zamejce je zlasti razveseljivo dejstvo, da so več kot polovico udeležencev predstavljali člani društva Šileč. Obenem pa ni nič kaj spodbudna ugotovitev, da se na nedeljsko prireditev nb prijavil niti en sam italijansko govoreči kajakaš.
Takoj po Startu, malo po enajstih, je dež naenkrat ponehal; na trenutke je celo posijalo sonce. Zgodilo pa se je nekaj drugega, česar na soških regatah nismo bili vajeni. Vso strugo je namreč ovila zelo gosta megla, ki se je nekoliko razredčila le v bližini pevmskega mosta. Vsem številnim gledalcem, ki so se zbrali na omenjenem mostu, se je nudil prav neobičajen
prizor. Zanimivo je bilo gledati, kako so kajakaši, v družbi nekaterih labodov, kot nekake rečne prikazni prihajali iz goste megle.
Na cilju, ki je bil kot po navadi postavljen pod ločniškim mostom, je prihajajoče kajakaše pozdravil odbornik za šport pri goriški občini Mauro Bordin, lansko leto tudi sam udeleženec regate. Na dvorišču Kulturnega doma A. Paglavec je sledila družabnost z okusno » paštašuto «, ki so jo pripravili člani društva Šileč. Podelili so tudi pokale najštevilnejšim skupinam, ki so tokrat bile štiri: KK Šileč, KK Soške elektrarne, ŠD Partizan Renče in Top Ekstrem iz Solkana. Kot je postal že običaj, so izžrebali tudi nekaj praktičnih nagrad. Predsednik Šilca, Andrej Briško, je ob slovesu povabil prisotne, da se udeležijo tudi prihodnje, 14. soške regate, kar so prisotni ' seveda častno obljubili.	VIP
Prejšnji teden se je prvič sestala novoizvoljena komisija za slovensko manjšino v ronski občini. Med poletjem je občina Ronke končno odobrila nov pravilnik za komisijo in uradno sprejela novo 10-člansko skupino, ki bo v naslednjih letih do za-pada tega mandata občinske uprave (še 3 leta), skrbela za razvoj slovenske kulture v občini Ronke. Pravilnik je sicer samo v italijanskem jeziku in tudi na sestankih prevladuje italijanščina. To zaradi tega, ker sta»obvezno«prisotna tudi odbornik za kulturo in šolstvo Sergio Bearzi in upravnica občinske knjižnice Vera Fragiaco-mo, ki seveda ne obvladata slovenskega jezika. Do sedaj se slovenski člani komisije iz praktičnih razlogov temu niso preveč upirali, kajti prevajalec bi bil zdaleč predrag in bi protest lahko ogrožal sam obstoj komisije. Drugi razlog naj bi bil tudi ta, da so sestanki, z razliko sej slovenske konzulte pri goriški občini, nekaka srečanja z odbornikom za kulturo, ki sprejema vse predloge, posluša vse razne problematike, ki mu jih predstavi komisija in skupaj iščejo rešitve. Tokrat pa je članica Bernarda Rade-tič odločno protestirala in zahtevala volitve v zvezi z uporabo slovenskega jezika na sejah. Odbornik in upravnica knjižnice sta se vzdržala, ostali člani pa so glasovali za slovenščino. Kako naj bi to potekalo in kdo bo prevajal, pa je še odprto vprašanje.
Na tem prvem sestanku sta bili izvoljeni predsednica komisije Sonja Božič in podpred-
sednica Luisa Gergolet. Dnevni red je sledil s problemom slovenske osnovne šole v Romjanu glede uskladitve popoldanskega urnika z razpoložljivostjo menze in prevoza. Tudi srednješolci iz Laškega so od začetka šolskega leta v težavah, kajti njihov šolabus je na popravilu že par mesecev in se morajo srednješolci, ki obiskujejo slovensko šolo v Doberdobu prevažati z lastnimi sredstvi. Tudi za naprej ni nobenih zagotovil.
Prisotne učiteljice so izrazile potrebo in Zeljo po rednem vodenju malčkov v knjižnico, da bi jo pobliže spoznali in istočasno bi tudi poslušali pravljico, da se približajo branju in knjigi z večjo lahkoto. Zamisel je bila seveda sprejeta v obojestransko zadoyoljst-vo, toda trenutno ni slovenske knjižničarke, ki bi se temu posvetila. Ravnateljica je zato predlagala, da se vsekakor še sestanejo skupaj z italijanskimi učitelji iti sestavijo program dela in obiskov za celo šolsko leto. Animatorje pa bo potrebno proti plačilu poiskati izven ustanove. Tudi slovensko knjižničarko je potrebno nadomestiti, toda za to je zadolžena dežela, ki pa zaposli osebno samo za določen čas (eno leto). Vsako leto se torej ponovno postavlja vprašanje slovenskega knjižničarja, medtem pa nastane časovna luknja, ki jo nihče ne krije. V knjižnici žal ni redno zaposlen nihče, ki bi vsaj deloma obvladal slovenski jezik, kaj šele, da bi bil slovenske narodnosti.
Luisa Gergolet
MODA / NA 6. MEDNARODNEM NATEČAJU »M1TTELMODAPREMIO«
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
GORICA
Šolsko leto 1998/99
Tečaja, ki ju je odobril Deželni Odbor in ju finansirajo:
■BH Evropska komisija Wttm Evropski Socialni Sklad
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo
Avtonomna Dežela Furtanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo 2a Poklicno usposabljanje
□ UPRAVLJANJE PODJETJA (730 ur)
- namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol do 25. leta starosti
□ URADNICA V INFORMATIZIRANEM OKOLJU (650 ur)
- namenjen brezposelnim ženskam
•	obiskovanje in didaktični material sta brezplačna
•	predvidena je Štipendija
•	v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 0481/81826 vsak dan razen sobote, od 9.00 do 13.00
Zmagali sta izraelski ustvarjalki
Na goriškem sejemskem razstavišču so v soboto zvečer priredili modni defile in nagrajevanje mladih stilistov iz 32 držav z vseh petih celin sveta, ki so sodelovali na letošnji šesti izvedbi tekmovanja »Mittel-modapremio«. Prireditev se je ponovno izkazala kot ena pomembnejših tako po kvaliteti kot po odmevnosti v državnem in mednarodnem merilu v okviru goriškega modnega sejma »Mittelmo-da«, ki bo na sporedu v prihodnjih dneh.
Prvo nagrado v vrednosti 10 milijonov lir je ocenjevalna komisija priznanih modnih ustvarjalcev (predsedoval je Elio Fiorucci, med člani sta bili Chiara Boni in Silvana Coveri) podelila dvema mladima izraelskima ustvarjalkama. Si-gal Deker in Sari Yechi-
movich sta se uveljavili med 42 sodelujočimi modnimi ustvarjalci zaradi domiselnih modelov, za katere sta črpali navdih pri punčkah-
igračah iz prejšnjega stoletja in v judovski veri. Pri tem sta posredovali sporočilo o napetosti med versko pripadnostjo, ki se izraža v med-
sebojni podobnosti in brezosebnosti punčk, ter težnjo po individualnem osvobajanju. Žirija je podelila tudi drugo nagrado (5 milijonov lir) Bel-
gijcu Crstofu Baeufaysu. Poleg tega so podelili še ducat štipendij, delovnih praks in master tečajev pri nekaterih med najpomembnejšimi modnimi ateljeji v Italiji. Nagrade so šle ustvarjalcem iz Francije, Izraela (kar tri), Poljske (dve). Finske, Škotske, Hong Konga, Južne Afrike, Rusije in Južne Koreje.
Na sobotnem večeru je bil med raznimi znanimi imeni iz modnega sveta prisoten tudi podtajnik za kulturne dobrine Wil-ler Bordon, ki je pohvalil kakovost prireditve na meji med gospodarsko in kulturno vsebino. Ekipa televizijske mreže C anale 5 je dogajanje snemala za oddajo»Nonsolomo-da«, ki bo na sporedu 25. oktobra.
Na sliki (foto Bumba-ca) nagrajeni modeli izraelskih ustvarjalk
_____GLEDALIŠČE / PREDSTAVITEV ABONMAJSKE SEZONE V GORICI_
Slovensko stalno gledališče ponuja kvalitetno sezono
Sedem predstav izmenično v obeh mestnih kulturnih domovih
POKRAJINA / SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Uprava poleti ni mirovala
Brandolin poročal o številnih srečanjih, dejavnostih in načrtih
Pokrajinski svet se je sestal včeraj po skoraj dvomesečnem premoru. Uprava je v tem Času imela vrsto srečanj in dejavnosti, kot izhaja iz dejstva, da je predsednik Brandolin posredoval kakih dvajset sporočil, v glavnem na teme, o katerih smo v tisku 2e poročali.
Med novostmi naj povemo, da bo po ustanovitvi Čezmejne zaveze oz. teritorialnega pakta nocoj seja italijanskega dela tega Čezmejnega omizja, v Četrtek Pa prvo uradno zasedanje celotnega omizja. Zdi se, da so se med nekaterimi gospodarskimi združenji Pojavili pomisleki nad Brandolinovo kandidaturo za koordinatorja, sam predsednik pa je izrazil Prepričanje, da bodo nesporazumi premošCeni.
Nizozemec žrtev strele blizu Rupe
Strela, ki je zadela v drevo v bližini mirenskega mejnega prehoda, je domnevni vzrok nezgode, ki se je v nedeljo pozno dopoldne pripetila 31-letnemu kamioni-stu Vincentu Pierro-tu iz Amsterdama. Mimoidoči so ga našli v nezavesti. Sprva so pomislili na prometno nesrečo, potem pa je prevladala domneva, da se je med sprehodom zaradi naliva zatekel pod drevo in doživel elektrošok zaradi strele. Reševalci so obnovili utrip dolge minute ustavljenega srca, nakar so ga prepeljali najprej v go-riško in potem zaradi težkih razmer v tržaško bolnišnico, kjer so ga operirali.
Glede združevanja vodnih storitev in enotnega pokrajinskega vodnega območja je Brandolin poročal o številnih dejavnostih, ki naj bi že v roku 10 dni privedle do oblikovanja skupne avtoritete za vodno območje in to na osnovi pogodbe z občinami.
Predsednik je Se povedal, da se bo vselitev Videmske univerze v palaCo Alvarez najbrž nekoliko zakasnila (do konca oktobra) in to zaradi birokratskih problemov univerze same. Glede javnih del je poroCal o sanaciji plazu pri Mirniku (dela napredujejo in naj bi jih končali do novembra) in za obnovo paSerele pri Gradišču, kjer so odstranili vodne cevi in bodo lahko nadaljevali z obnovitvenimi deli.
Pokrajina je imela tudi srečanje glede odprave železniških prehodov na Tržiškem, kjer obstajajo zapornice na cestah še na 13 mestih. Najnujnejši je poseg med Ronkami in Tržičem, kjer naj bi probleme rešili z dvema podvozoma (pri San Polu in pri ronskem pokopališču) in nadvozom nad progo Gori-ca-Trst pri Selcah. Železnice so pripravljene delno kriti investicijo, treba pa bo poiskati tudi deželna ali državna financiranja.
Brandolin je tudi poroCal o sestanku s sovo-denjsko občinsko upravo glede odlagališča na Mal-niSCu. Pokrajina bo na deželi skušala najti financiranja za sanacijo tega kot tudi drugih dveh odlagališč v Gorici in pri Romjanu.
Slovensko stalno gledališče je včeraj predstavilo abonmajsko sezono 1998/99, ki se bo v Gorici pričela 18. in 19. oktobra dramo Henrika Ibsena Hedda Gabler v režiji Bojana Jablanovca in postavitvi SSG. Sezona bo v abonmaju ponudila tudi letos sedem predstav, ki jih bodo izmenično odigrali na odru Kulturnega doma in Kulturnega cen-tra»Lojze Bratuž«. Na srečanju z novinarji so včeraj ravnatelj gledališča Miroslav Košuta, umetniški vodja Marko Sosič in predstavnika obeh kulturnih domov Igor Komel in Franka Žgavec podrobneje predstavili program sezone.
Košuta, ki je po dveh desetletjih prepustil Sosiču umetniško vodstvo, je poudaril uspešno sodelovanje z goriškimi kulturnimi dejavniki, tako z obema prosvetnima zvezama kot s kulturnima domovoma. Želel pa je, da bi koordinacija bila boljša tudi za mladinske gledališke dejavnosti v okviru Goriškega vrtiljaka, kjer bo SSG sodelovalo z dvema predstavama, po eno v abonmaju za osnovnošolce in nizješolce. Za višje srednje šole pa bodo letos v Gorici v dogovoru z ravnatelji priredili tri matineje s ponovitvami iger iz abonmajskega sporeda, je povedal ravnatelj Kulturnega doma Komel. Košuta je spregovoril tudi o organizacijskih razmerah v gledališki hiši, ki so se letos občutno izboljšale. Likvidnostne razmere omogočajo redno izplačevanje plač in honorarjev, novi umetniški vodja pa je podedoval 12-Clanski, pretežno mlad in zelo perspektiven ansambel. Razmere so torej bistveno
boljše kot pred tremi ali štirimi leti, kar je jamstvo za rednejše in uspešno delo v tej in naslednjih sezonah.
Marko Sosič je predstavil vsebino sezone, ki jo je označil v nekem smislu za prehodno zaradi vrste novosti, začenši s svojim nastopom v vlogi umetniškega vodje, vendar zaradi tega niC manj ambiciozno. V vsebinskem smislu, je dejal, bo to se-zona»v iskanju človekovega obraza in v skrbi za ohranjevanje neke plemenite dediščine«.
V abonmajskem sporedu bomo tudi v Gorici lahko gledali pet produkcij SSG ter dve gostovanji (Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice ter Mestno gledališče Ljubljana). Prva bo na sporedu Ibsenova drama Hedda Gabler, v novembru napovedujejo Molierovo komedijo Tartuffe (gostovanje Mestnega gledališča Ljubljana), v decembru pa krstno uprizoritev komedije Klinike Kozarcky, Dušana Jovanoviča. Po novem letu se bodo predstave prav tako vrstile mesečno: januarja bodo na sporedu tri tragikomične enodejanke Ni tako slabo kakor se zdi Petra Barnesa (gostovanje PDG Nova Gorica), februarja drama Vsi moji sinovi Arthurja Millerja, marca Skrivnost življenja Alberta Bassettija (premiera v režiji Marka Sosiča bo najbrž v Gorici) in aprila Pasijon po abruškem rokopisu v koprodukciji z italijanskim Stalnim gledališčem FJK, s katerim SSG nadaljuje že uspešno sodelovanje.
Vpisovanje abonmajev (redni 110 tisoč lir, mladinski 55 tisoč) poteka v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288), vsak dan od 10. do 13. ure in od 15.30 do 18. ure. Do sobote, 3. t.m., je rok za potrditev dosedanjih abonentov, nato bodo zaceli z vpisovanjem novih. Vpisovanje poteka povsem zadovoljivo, je povedal Komel, tako da bo tudi letos za oba večera v Gorici dvorana zanesljivo polna.
H3 OBVESTILA
ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST (vegetotera-pija, bioenergetika, re-birthing) v nedeljo, 11. oktobra, bo v dijaškem domu S. Gregorčiča delavnica od 10. do 13.30 in od 15. do 18.30. Delavnico bo vodil dr. Gustave Mariconda, psiholog in psihoterapevt iz Centra W. Reich v Trevisu (inf. na tel. 040-220130 Milena).
DRUŽBA se dobi v Četrtek, 1. oktobra, ob 19.30 na Plamti.
KD BRIŠKI GRIČ organizira tečaj sprostilne telovadbe v Domu na Bukovju. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 19. oktobra, ob 20. uri. Prijave pri Maji (tel. 884187).
SD SOVODNJE prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle ob torkih in petkih v občinski telovadnici v So-vodnjah od 21. do 22.30. Prvo srečanje bo 2. oktobra ob 21. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da se bo 2. oktobra spet pričela rekreativna telovadba v Kulturnem domu v Gorici. Vadba bo dvakrat tedensko, ob torkih in petkih ob 14.45.
KC L. BRATUŽA in SCGV E. KOMET.A obveščata, da je v teku vpisovanje abonmaja za glasbeno sezono 1998/99. Informacije po tel. 532163 in 531445.
SPDG REKREACIJA -vadba in 28. sezona se pričneta 2. oktobra ob 21. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
DRUŠTVO TRŽIČ organizira od 6. oktobra rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vaje bodo ob torkih od 18.30 do 20.00 v telovadnici OS v Ul. Duca d’ Aosta. Informacije na št. 482015 ali 44984, vsak dan od 8. do 10. ure do 30. septembra.
GODBA »KRAS« IZ DOBERDOBA vpisuje za tečaje pihal, trobil in tolkal ob ponedeljkih in Četrtkih od
19.30	dalje v glasbeni sobi, ali na tel. 78077 - 78000.
KD O. ZUPANČIČ organizira tečaj sprostilne telovadbe. Prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra, ob 19.30 v domu A. Budala v Standrežu. Vpisovanje pri Loredani na št. 21417, vsak dan od 13. do 15. ure.
KRUT prireja 10-dnevno zdravljenje v Dolenjskih toplicah od 11. do 21. oktobra in 7 oz. 14-dnevno bivanje v Sciacchi na Siciliji od 16. oktobra dalje. Vpisovanje pri Anamariji, tel. 531644.
SZ DOM - sekcija orodne telovadbe in SG SRG je pričela z dejavnostjo za najmlajše. Prijave do 1. oktobra vsak torek in petek od
15.30	do 17. ure v telovadnici Kulturnega doma.
KD O. ŽUPANČIČ prireja tečaj telovadbe za ohranjanje telesnih funkcij. Informacije pri Barbari tel. 33122 in Sari tel. 537525.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.30-20.00-22.30 »Godzilla«
VITTORIA 3 17.00-18.50-20.40-22.30 »11 dottor Dolit-tle«.
CORSO 20.00-22.15 »Truman show - In onda senza sa-perlo«.
H SOLSKE VESTI
UČITELJSKI ZBOR DID. RAVNATELJSTVA ul. Bralo v Gorici vabi ustanove in društva, ki nameravajo sodelovati s šolo, da pošljejo ponudbe do 30. t.m., da bodo šolski organi o tem sklepali.
J PRIREDITVE
KD JADRO IZ ROMK bo
tudi letos priredilo teCaj klekljanja. Potekal bo enkrat tedensko na sedežu društva v Romjanu. Prvo srečanje bo danes ob 16. uri. Vabljeni.
PARTIZANSKI PIKNIK sekcije VZPI Dol-Jamlje bo 25. oktobra v nekdanji OS na PalkišCu. Prijave: Ettore Moro, Jožef Ferfolja in Mario Croselli do 19. oktobra.
RAZSTAVE
V GALERIJI KULTURNEGA DOMA bo v četrtek, 1. oktobra, ob 18.30 otvoritev razstave fotografa Silvana Pit-tolija iz Steverjana. Razstava, ki jo prirejajo Fotoklub Skupina 75, Kulturni dom in ZSKD, bo odprta do 17. oktobra (ob delavnikih): od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter med prireditvami.
ARS GALERIJA vabi na odprtje razstave Annamarie Ducaton v petek, 2. oktobra, ob 18. uri, v Katoliški knjigarni. Umetnico bo predstavil Joško Vetrih. Razstava bo odprta do 31. oktobra.
s_____________IZLETI
SKD KREMENJAK E JA-MELJ obvešča udeležence izleta v Gardaland, da bo odhod izpred spomenika padlih v Jamljah v nedeljo, 4. oktobra, ob 6. uri.
j :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ui. Terenziana 26, tel. 482787.
POGREBI
Danes: 10.00, Virgilio Ferfoglia iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 13.15, Sergio Zidani iz splošne bolnišnice na pokopališče v Vidmu.
KRVODAJALCI / ZBOROVANJE GORIŠKE SEKCIJE
S krvjo ne gre varčevati
Različni pogledi med združenjem in Zdravstveno ustanovo
Člani goriške sekcije krvodajalcev so Catapano povedal, da je število darovanj se v nedeljo zbrali na vsakoletnem v prvem šestmeseCju 1998 zraslo, se je srečanju na gradu. Ob maši, poldonu pre- predsednik sekcije Ezio Gandin potožil, minulim, nagrajevanju najvestnejših da- da skušajo zdravstvene oblasti prihraniti rovalcev in pozdravih oblasti je srečanje tudi na stroških za kri, stem da se pobilo priložnost tudi za oceno trenutnega služujejo darovalcev tudi mimo uradnih stanja na področju krvodajalstva. S tem v	združenj ah kupujejo kri v tujini,
zvezi se ocene niso ujemale: medtem ko Na sliki (foto Bumbaca) udeleženci je odgovorni za transfuzijski center dr. krvodajalskega zborovanja
J
miova banca di credito di trieste BCTKB nova tržaška kreditna banka
Ul. TerzaArmata
BCTKB ^
Ul. Stuparich Ul. Trieste
mejni prehod pri Vrtojbi
smer Trst
smerTržič
ul.terza armata 200
tel.0481/524154
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Torek. 29. septembra 1998
gospodarstvo in finance
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRGI / PO POZITIVNEM ZAPRTJU BORZ NA DALJNEM VZHODU
V	glavnem ugodni odzivi trgov na Schroderjevo zmago v Bonnu
V	Milanu (+4%) so delnice Comit potegnile zo seboj ves cenik
MILAN - Ce so se daljnovzhodni oziroma azijski trgi včeraj kljub bankrotu ene najveCjih japonskih finančnih družb zelo dobro odzvali na sporazum med vlado in opozicijo v Tokiu o sanaciji finančnega sistema Dežele vzhajajočega sonca, so evropski trgi po splošni oceni doživeli pozitivni »učinek Schroder«.
MoCan dvig v znamenju »made in Germany« je doživela tudi Piazza Affa-ri, ki pa je poleg dobrega sprejema izida parlamentarnih volitev v Nemčiji izkoristila tudi pričakovanja trgov po močnem vstopu nemškega kapitala v Comit. Operaterji bdijo, da tako dobrega razpoloženja kot včeraj na milanski borzi že dolgo ni bilo, Čeprav je bil obseg poslov še vedno precej omejen (2.324 milijard, doseženih predvsem po zaslugi bančnega sektorja). Indeks Mibtel je poskočil za okrogle 4 odstotke, medtem ko je indeks najboljših delnic Mib-30 dosegel 4, 60-odstotni porast.
Kot reCeno, so na hgu brez konkurence kraljevale delnice Comit (Banca
Commerciale Italiana), saj vlagatelji po dvigu deleža dveh nemških velikank (Commerzbank in Deutsche Bank) pričakujejo razvoj dogajanj okrog morebitnega združevanja in morebiti celo bitke za kapitalske deleže. To bi seveda delničarjem moCno ovrednotilo njihove vložke, zato ni Čudno, da se je delnica Comit včeraj podražila za 14, 55 odstotka (10.635 Ib) in da je obseg trgovanja z njo dosegel rekordno vrednost 368 milijard Ib.
Razprava o upočasnjevanju gospodarske rasti se medtem nadaljuje in včeraj se je vanjo vključil zavod ISCO, ki je potrdil upehanost italijanskega ekonomskega sistema in opozoril tudi na negativno učinkovanje splošnega ozračja negotovosti v nacionalnih in mednarodnih okvirih. Negotovost namreč šibi kratkoročne perspektive, dodaja Isco v svojem običajnem konjunktumem poročilu, sestavljenem na osnovi sondaž med podjetniki in porabniki. Vzroke pripisuje zavod poslabšanju mednarodnega scenarija, Čeprav opozarja, da so predvidevanja za
rast BDP v Italiji (1, 8%) bistveno slabša kot v Franciji (3, 2%) in Nemčiji (2, 5%). O poslabšanju mednarodnih ekonomskih razmer govorijo tudi nemške banke, ki so napovedale za 1, 5% nižjo povprečno stopnjo gospodarske rasti v svetu. Toda združenje nemških bank (BDB) v svojem najnovejšem konjunktumem raportu zagotavlja, da ni nobene nevarnosti globalne recesije in da so bgi tačas žrtve prevelikega pesimizma.
Sicer pa je v Nemčiji od nedelje v ospredju tudi vprašanje, kdo bo po koncu Kohlove dobe prevzel zahteven položaj finančnega minisba Thea Wai-gla in kako se bodo novemu političnemu položaju na srednji rok prilagodile Bundesbank in struktura Evropske cenbalne banke. Nekateri opazovalci v Frankfurtu menijo, da se bodo posledice zamenjave v kaclerstvu videle sredi prihodnjega leta, ko bo beba zaradi dosežene starostne meje zamenjati šred-sednika cenbalne banke Tietmeyerja, to pa bo zelo verjetno imelo določene učinke tudi na strukturo ECB.
NOVICE
IMF / MED KRIZO IN REFORMO
Na Bledu kmetijski ministri srednjevzhodne Evrope
LJUBLJANA - Na Bledu se bo danes začelo peto srečanje kmetijskih ministrov držav srednje in vzhodne Evrope. Glavna tema dvodnevnega srečanja, ki se ga bodo udeležili minisbi za kmetijstvo in njihovi namestniki iz 16 držav, predstavniki regionalnega urada Organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO) iz Budimpešte ter Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je vpliv Agende 2000 na kmetijske trge srednjevzhod-nih držav. Udeležence bosta uvodoma pozdravila slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj in podpredsednik vlade Marjan Podobnik, drugi dan srečanja pa se bodo ministri udeležili tudi odprtja jubilejne 50. generalne skupščine Evropskega združenja za kmetijstvo (CEA) in Kongresa evropskega kmetijstva v Ljubljani. Gost zasedanja bo tudi evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler.
Kdo bo kupil begunski Elan?
BEGUNJE - Na skupščini delničarjev družbe Elan, ki je v večinski lasti zagrebške privredne banke, so udeleženci pobdili konsolidirano bilanco za leto 19.97 (177 milijonov mark prihodka in 2 miljona mark izgube), v ospredje zanimanja pa je spet prišla napovedana prodaja Elana, za katerega naj bi se po besedah predsednice njegove uprave Božene KljučariC zanimalo vsaj deset potencialnih kupcev, v glavnem iz tujine. Med možnimi domačimi kupci sta se v javnosti pojavljali imeni ljubljanskega Autocommerca in kranjske Save, vendar so v obeh podjetjih zanikali konkretno zanimanje.
Mednarodni denarni sklad pred svojo najbolj vročo skupščino
VVASHINGTON - Zasipan z zahtevami po denarju na eni in s kritikami po drugi sbani, se Mednarodni denarni sklad (IMF) pripravlja na eno svojih najbolj vročih letnih skupščin od ustanovitve leta 1944. Najprej kriza nekdanjih azijskih tigrov, ki jih je pokopala korupcija in špekulacija, potem Japonska, ki je namesto reševanja krize v svoji okolici še sama postala kriza z verižnimi bankroti in negativno rastjo. V drugi polovici poletja je izbruhnila prva kriza »divjega kapitalizma« v Rusiji, zdaj pa je na vrsti Latinska Amerika z Brazilijo in Argentino, ki grozita, da bosta stali ZDA vsaj toliko, kot jih je leta 1995 stala mehiška kriza.
Zaradi te dobe nenehnega reševanja je IMF skoraj izpraznil svoje blagajne, saj mu za mašenje kriz ostaja le 27 milijard dolarjev, je te dni oznanil poddirektor sklada Stanley Fischer. In ce je res, da samo Brazilija nujno potrebuje 30 milijard dolarjev.
potem je stvar zelo resna. Toda ameriški senat, ki je ustavil prispevek 18 milijard dolarjev, kolikor je Clinton zahteval za IMF, ima sklad v rezervi še 87 milijard. Repu-blikanska večina zato vzhaja, da ne bo odrinila niti dolarja, Ce IMF ne bo spremenil svoje metode dela in se globoko reformiral.
Kritike pa ne prihajajo le iz VVashingtona, ampak tudi iz Evrope, kjer skladu očitajo, da je podcenjeval azijsko krizo in torej posegel z veliko zamudo, da je pokozal hdo roko do Rusije v popolnoma napačnem benutku in tako krizo še poglobil ter da deluje neprozorno kot kaka skrivna sekta, hkrati pa počasi in na skrajno birokratski naCin.
Ne glede na zavračanje kritik in opravičevanje, bo wa-shingtonska skupščina nedvomno prelomna za reformo denarnega sklada, ki jo je Bill Clinton že uradno zahteval in prejel takojšnjo podporo Blaira in sedmih najbogatejših držav sveta.
PORDENONSKI SEJEM / »SHOP&BUSINESS DOMANI«
Eden od posvetov posvečen Sloveniji
Udeležba italijanskih podjetnikov pa nfbila preveč številna - Dressi o odnosih s Slovenijo
PORDENON - Na sejmišču v tem najbolj zahodnem mestu Furlanije Julijske krajine, imajo, poleg že ustaljenih in zelo uspešnih, sedaj še eno prireditev, ki so jo poimenovali »Shop & Business Domani«. V štirif^dneh, od petka do včeraj, so tam imeli salon trgovskih in poslovnih novosti, ki je bil namenjen izrecno podjetnikom. Na sporedu je bilo kar 45 srečanj in posvetov. V glavnem So velika podjetja ponujala franchising, bilo pa je tudi nekaj posvetov izrecno trgovskega značaja, tudi na mednarodni ravni. Enega teh je priredil gori s ki zavod Informest, ki je trgovce obveščal o novih možnostih poslovanja v vzhodni Evropi.
V soboto popoldne je bilo v tem okviru tudi srečanje posvečeno Sloveniji z naslovom »Nove perspektive sodelovanja med severovzhodno Italijo in Slovenijo na področju agrozivil-stva«. Pobudo zanj je dal tržaški inštitut Isernt-Alpe Adria. Namen razprave je bil pokazati kaj vse nudi projekt Jop 1 - finansira ga Evropska skupnost - za sodelovanje italijanskih podjetij s Slovenijo. Vse lepo in prav. Podobnih srečanj je bilo v naši deželi in v Venetu že kar precej, doslej pa nobeno ni bilo izrecno namenjeno agroživilski industriji. V zadnjih nekaj letih smo bili na celi vrsti takih srečanj, ni pa se še zgodilo, da bi našteli tako malo ljudi, kot prav v soboto. Na začetku je bilo v veliki zbornični dvorani sejmišča le 37 ljudi - všteti so organizatorji, poročevalci in novinarji. Dobra tretjina se jih je po pozdravnih besedah predsednika sejemske ustanove Scaglie počasi izmuznila. Manjkali so predvsem podjetniki, ki bi jih vprašanje moralo zanimati. Morda je bil razlog v tem, da je bila dopoldne na sejmišCu skupščina veC kot 1300 delničarjev pordenonske banke Friul Adria in so ljudje takrat, ko se je pričenjal omenjen posvet šele bili na kosilu. Med delničarji so bili predvsem podjetniki, posvet o Sloveniji pa se je pričel ob 14. uri. Pobudi tršaškega inštituta je dala svoje pokroviteljstvo pordenonska Ascom (govoril je njen predsednik Marchiori). Prisotna sta bila tudi italijanski ambasador v Ljubljani Spinetti in slovenska vi-cekonsulka ZvonoviC.
Iz ust italijanskih politikov smo slišali laskave besede o Sloveniji. Osrednji gost je bil deželni odbornik za trgovino Dressi. Dejal je: »Slovenski gostje so zelo dobrodošli. Odnosi med FJK in Slovenijo so že utrjeni«. Omenil je sodelovanje med ERSO in slovenskimi vinogradniki za ustvaritev enotnega vinorodnega področja, v okviru projekta Interreg 2. »Moramo razumeti, kakšne bodo sinergije med FJK in Slovenijo, ko bo ta vstopila v Evropsko unijo. FJK se lahko pogovarja s Slovenijo veliko bolj sproščeno, kot to lahko dela Rim. Nobena stran ne sme biti oškodovana,« je še dejal Dressi. Govoril je tudi evropski poslanec Gastone Pari-gi^clan komisije Evropskega sveta o pridružitvi Slovenije. Dejal je: »Časi za vstop Slovenije v EU so zreli. To sem povedal tudi na shodu živinorejcev v Cremoni, kjer sem dejal, da bo sicer evropska torta ob pridružitvi drugih držav manjša za sedanje Članice Unije.« Za njim je-govoril še en pordenonski poslanec, kot prej omenjena vidni elan Finijeve stranke Alleanza Nazionale. Ljudje iz te skrajno desničarske stranke so torej govorili, drugih politikov v dvorani sploh ni bilo.
Pozdravom so sledila poročila. Poleg italijanskih poročevalčev sta govorila tudi dva iz Slovenije. Dr. Z. Stamatovski, funkcionar ministrstva za gospodarstvo in razvoj, je orisal možnosti, ki jih Slovenija nudi tujim investitorjem. Dr. M. Adamič, z zdravstvenega inštituta v Ljubljani, je orisala slovensko zakonodajo na področju agroživilstva in povedala, da je zelo stroga, da pa ni v skladu z evropskimi zakoni.
Zal moramo napisati še nekaj. Ob vhodu v kongresno dvorano so uradnice Inštituta Isernt-Alpe Adria delile kartoncenk, na katerem so opisane naloge, s katerimi se ta ukvarja. Na zemljevidu srednje Evrope beremo, med drugim: »Socialistična republika Slovenija« in »Socialisticka republika Hrvatska«. Kartončki so deset let stari in ne upoštevajo sprememb, ki so medtem nastale. Je sploh umestno, da institut, ki skrbi za Čezmejno sodelovanje, ne vrže v koš neaktualne tiskovine? Kaj pa Slovenci? Sploh niso videli teh kartončkov?
Marko Waltritsch
	28. SEPTEMBER 1998	v URAH	
	valuta	nakupni	prodajni
52 •	ameriški dolar	1654,00	1680,00
GQ n	nemška marka	981,00	997,00
	funt Sterling	2800,00	2855,00
5 o	švicarski frank	1187,00	1212,00
«0 N H	belgijski frank	46,88	48,88
<C,	(/5	francoski frank	289,00	299,00
	danska krona	254,00	264,00
Sj?	GL	norveška krona	218,00	228,00
<r l. ^	švedska krona	204,00	214,00
3S TJ	kanadski dolar	1084,00	1124,00
IN fi	portugalski eskudo	9,19	10,09
2 N	nizozemski gulden	861,00	886,00
oc	avstrjski šiling	138,40	142,75
o	španska pezeta	11,13	12,23
N	grška drahma	5,43	6,23
	irski Sterling .	2449,00	2529,00
	japonski jen	11,77	12,67
	avstralski dolar	929,00	999,00
	madžarski florint	7,00	8,50
r	hrvaška kuna	255,00	280,00
K VV ;	slovenski tolar	10,25	10,45
		
28. SEPTEMBER 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1644,00	1674,00
nemška marka	981,00	999,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	862,00	887,00
belgijski frank	47,10	48,90
funt Sterling	2774,00	2864,00
irski Sterling	2440,00	2535,00
danska krona	255,00	266,00
grška drahma	5,60	6,00
kanadski dolar	1080,00	1115,00
švicarski frank	1188,00	1213,00
avstrijski šiling	138,50	143,00
slovenski tolar	10,15	10,48
hrvaška kuna	260,00	280,00
MILANSKI BORZNI TRG
28. SEPTEMBER 1998
INDEKS MIB 30: +4,69
delnica
cena var. % delnica
cena var. %
	
28. SEPTEMBER 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1662,670
EKU	1945,660
nemška marka	988,800
francoski frank	294,900
funt Sterling	2827,040
nizozemski gulden	876,980
belgijski frank	47,933
španska pezeta	11,642
danska krona	260,050
irski Sterling	2472,220
grška drahma	5,729
portugalski eskudo	9,641
kanadski dolar	1100,740
japonski jen	12,188
švicarski frank	1195,740
avstrijski Šiling	140,540
norveška krona	223,540
švedska krona	210,930
finska marka	324,840
Alleanza Ass.	19.444	+3,59
Bca di Roma	2.690	+2,43
Bca Fideuram	7.155	+3,77
Bca Intesa	6.989	-0,85
Comparf	1.021	-3,40
Comit	10.058	+ 11,80
Credit	7.132	+5,05
Edison	13.073	+1,33
Eni	10.078	+2,30
Fiat	4.320	+0,25
Generali	53.678	+3,97
Imi	22.553	+ 10,69
Ina	4.252	+3,48
Italgas	7.119	—
Mediolanum	36.483	+ 1,95
Mediaset	10.598	+2,30
Mediobanca	15.034	+1,95
Montedison	1.646	+1,10
Olivetti	3.305	+1,03
Parmalat	2.435	+4,77
Pirelli Spa	4.518	+1,20
Ras	18.140	+2,51
Rolo	31.819	+3,84
Saipem	—	-
San Paolo To	21.575	+ 10,80
TIM	9.796	+3,44
Telecom Ita	11.657	+3,65
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
NOGOMET / POKAL UEFA -
Guidolin meni, da Udinese ni brez možnosti
Proti Leverkusnu bo Bertotta nadomestil Gargo -Ob 21. uri
VIDEM - »Bolj kot strategije bodo proti Bayerju prišle do izraza moralne kvalitete moštva. Pričakujem, da nas bodo fantje glede teh presenetili.« Udinese Čaka danes v Leverkusnu na povratni tekmi dvaintridesetine finala pokala UEFA težka naloga, vendar pa je trener Guidolin prepričan, da izid 1:1 s prve tekme še ne obsoja njegovih fantov. »Nemci so močni, imajo nekaj nadarjenih posameznikov in veC mednarodnih izkušenj kot mi. To pomeni, da bomo morali igrati odlično. Pričakujem, da bo Leverkusen igral previdno. Oni vedo, da lahko Udinese doseže gol proti komurkoh.«
Guidolin, ki na tekmi z Leverkusnom ne bo mogel računati na diskvalificiranega Bertotta (nadomestil ga bo Gargo), meni, da je Udinese v dobri formi in da ne bo ponovil napak s prve tekme. »Oni so v Vidmu naredili 42 prekrškov, mi samo 17. Tudi to kaže, da gre za izkušeno moštvo. Toda lekcijo smo si zapomnili. Za nas bo predvsem pomembno, da vsilimo nasprotniku svojo igro, Bayerju namreč zado-
stuje tudi izid brez golov,« je še dejal trener Videmcanov.
Optimist je tudi bra-zilski napadalec Amoro-so, ki v prvenstvu z Ba-tistuto deli prvo mesto na lestvici najboljših strelcev. »Sem v odlični formi, kot leta 1994, ko sem bil v Braziliji deležen več priznanj kot Ronaldo,« samozavestno pravi Amoroso. Po njegovem mnenju je lani celo moštvo igralo v funkciji Nemca Bierhof-fe, zdajšnji napad s tremi igralci pa je hitrejši. »To je taktika, ki meni najbolj ustreza,« pravi brazilski napadalec.
Danes bodo na igrišče stopili tudi Bologna, Parma, Roma in Fioren-tina. Toskanci bodo igrah v Splitu proti Hajduku, ki je na domačih tleh v treh pokalnih tekmah italijanska moštva premagal vsakič s 3:1.
Spored italijanskih moštev: ob 16.00 (Rai-tre) Bologna - Sproting Lisbona (izid prve tekme 2:0), ob 21.00 (Raiu-no ob 22.45) Bayer Leverkusen - Udinese (1:1), ob 20.45 (Raiuno) Parma - Fenerbache, ob 20.45 (Raidue) Roma -Silkeborg; ob 18.00 (Raidue) Hajduk Split - Fio-rentina.
AVTOMOBILIZEM / PO ZMAGI V NURBURGRINGU
Mika Hakkinen vse bližji naslovu
Schumacherju na zadnji dirki v Suzuki tudi zmaga ne bi zajamčila prvega mesta
NURBURGRING McLaren je na predzadnji preizkušnji letošnjega prvenstva formule ena z odlično taktiko postankov v boksih presenetil Ferrarija in svojemu vozniku Haekkinenu omogočil veliko prednost pred zadnjo dirko na Japonskem. Ferra-rijeva voznika sta dirko sicer zaCela dobro; Schumacher je v prvem krogu prevzel vodstvo, Eddie Ir-vine pa je na drugem mestu zadrževal tekmece, predvsem oba McLarna. Toda drugi Ferrarijev voznik ni povsem zdržal pritiska in hitrejši Haekkinen ga je v 14. krogu prehitel. Obe moštvi sta se odločili za dva postanka v boksih, od obeh tekmecev za naslov prvaka pa je prvi po gorivo in nove gume zapeljal Schumacher. Haekkinen je v petih krogih, preden je tudi on priSel v bokse, odpeljal nekaj hitrih krogov in izničil prednost Schumacherja. Ko se je v 29. krogu po postanku vrnil na stezo, je bil tako Se vedno v vodstvu. Schumacher sicer ni zaostajal veliko, toda Finca nikakor ni mogel prehiteti. Do drugih postankov v boksih se razmerje moči ni spreminjalo, v 47. krogu pa se je za drugi postanek spet najprej odločil Ferrarijev voznik. Haekkinen je bil v svojem drugem postanku
hitrejši, tako da je svojo prednost zlahka ubranil. Do konca dirke je z zanesljivo vožnjo le Se nadziral položaj za seboj in si s sedmo zmago v sezoni precej povečal možnosti za svoj prvi naslov svetovnega prvaka. Michael Schumacher mora za osvojitev (tretjega) naslova namreč na zadnji dirki v Suzuki zmagati, Haekkinen pa bi moral biti uvršCen šele na tretje mesto. Ge pa bi Schumacher v Suzuki osvojil drugo mesto, bi moral biti Haekkinen le Sesti, da bi naslov Se pripadel Nemcu.
»Veliko sem tvegal, moral sem voziti prav na meji. Toda zdaj smo v prednosti, naslov prvaka je blizu,« je po dirki razmišljal Finec. Schumacher je bil razumljivo nekoliko manj zadovoljen z doseženim: »Pravzaprav smo razočarani, na tem dirkališču smo pričakovali zmago, toda
preprosto nismo bili dovolj hitri. Zdaj imamo štiri tedne Časa, v katerih bomo storili vse, da bi vendarle še prišli do naslova prvaka.«
Vrstni red: 1. Haekkinen (Fin/McLaren-Mercedes) 1:32:14, 789 (povp. hitrost: 198, 534 km/h); 2. Schumacher (Nem/Ferrari) +2, 212;	3. Coulthard
(Sko/McLaren-Mercedes) 34,164; 4. Indne (Irs/Ferra-ri) 58, 183; 5. Frentzen (Nem/VVilliams-Meca.) 1:00, 248; 6. Fisichella (Ita/B enetton-Meca.) 1:01, 360. Skupno: 1. Haekkinen (Fin) 90, 2. M. Schumacher (Nem) 86,	3.
Coulthard (Sko) 52, 4. Irvi-ne (Irs) 41, 5. Villeneuve (Kan) 20, 6. Hill (Ang) in Wurz (Avt) 17, 8. Fisichella (Ita) 16, 9. Frentzen (Nem) 15, 10. R. Schumacher (Nem) 14, 11. Aleši (Fra) 9, 12. Barrichello (Bra) 4.
Fabio Ruzzier izboljšal državni rekord med veterani v hoji na 5 km
Naš hitrohodec Fabio Ruzzier je na meddeželnem atletskem mitingu v Gorici dosegel državni rekord med veterani v hoji na 5 km. Na stadionu na Rojcah je razdaljo prehodil v 22 minutah, 13,1 sekund. Prejšnji rekord je izboljšal za dobro sekundo. Konec tedna bo Ruzzier nastopil Se na avstrijskem danskem prvenstvu.
Predsednik CONI Pešca nte odstopil
RIM - Predsednik CONI Mario Pescante je vCeraj dal ostavko. V kratkem tiskovnem sporočilu je zapisano, da je ostavka nepreklicna in da z njim odstopata Se oba podpredsednika. Pescante se je tako odločil, da bi »spet pomirili ves ambient italijanske športne krovne organizacije.
Že v Četrtek bo izredna seja CONI, 13. t.m. pa širša skupščina, na kateri bodo opravili vse formalnosti za odstop predsednika.
Pescante (letnik 1938) je presednik CONI od leta 1993, prej pa je bil kar 20 let njegov glavni tajnik. Med njegovim predsedovanjem je italijanski šport dosegel nekaj zelo odmevnih rezultatov, tako na olimpijskih igrah kot na raznih svetovnih prvenstvih.
Zadnji dogodki v zvezi z afero doping v nogometu in »nesoglasji« s samim podpredsednikom vlade Veltro-nijem pa so močno načeli njegovo avtoriteto, tako da je bila odločitev o odstopu skoraj pričakovana.
NOVICE
Barcolana: že 160 vpisanih
Začelo se je vpisovanje na Jesenski pokal. Prvi dan se je vpisalo 160 posadk, prvi pa se je prijavil Saccomani z jadranico Spinone. Vpisovanje na Barcolano je do petka, 2. oktobra možno vsak dan na sedežu S VB G (Miramarski drevored 32) od 16. do 20. ure, od 3. okotbra pa od 11., do 13. in od 16. do 20. ure (tel. 43339)
Disciplinski postopek za Di Cania
LONDON - Italijanski nogometaš Paolo di Ca-nio, ki igra pri angleškem prvoligašu Sheffield Wednesday, se bo moral zaradi napada na sodnika Paula Alcocka na tekmi proti Arsenalu zagovarjati pred disciplinsko komisijo angleške nogometne zveze (FA). Di Canio je na omenjeni tekmi dobil rdeči karton, nato pa je sodnika odrinil, tako da je ta padel na tla. Sheffield je italijanskega napadalca suspendiral takoj po incidentu.
GriffittkJoyner: kriv hormon rasti?
LONDON - Neimenovani zdravnik iz Kalifornije, elan MOK, je za londonski Observer izjavil, da je ameriška atletinja Florence Griffith-Joyner (pokopali so jo v nedeljo) umrla za posledicami zastrupljanja zaradi jemanja pokvarjenih človeških hormonov za rast. Slo naj bi za hormone, ki so jih leta 1987 ukradli v neki bolnišnici v Londonu. Hormone za rast, ki so jih v zdravstvu uporabljali za zdravljenje otrok, so v zadnjih letih zamenjali s sintetičnimi preparati.
NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI
Inter na 2. mestu
NEDELJSKI IZIDI 3. KOLA NOGOMETNE A LIGE: Cagliari - Sampdoria 5:0, Em-poli - Inter 1:2, Perugia - Lazio 2:2, Piacenza -Vicenza2:0.
VRSTNI RED: Fiorentina 9, Udinese, Roma in Inter 7, Milan in Juventus 6, Bari in Parma 5, Cagliari in Piacenza 4, Lazio 3, Perugia in Sampdoria 2, Vicenza, m Empo-li, Venezia in Bologna 1, Salemitana 0.
PRIHODNJE KOLO: Bologna - Parma, Fiorentina - Udinese, Inter - Perugia, Juventus - Piacenza, Lazio - Cagliair, Salemitana -Empoli, Sampdoria - Roma, Venezia - Milan, Vicenza - Bari.
Treviso prvič brez zmage
IZIDI 4. KOLA NOGOMETNE B LIGE: Atalanta - Temana 1:0, Brescia - Cremonese 1:0, Cesena - Monza 0:1, Chievo - Pescara 0:2, Andria - Lecce 0:0, Genoa - Ravenna 1:3, Reggiana - Napoli 0:1, Reggina - Luc-chese 2:1, Torino - Cosenza 1:0, Treviso -Verona 0:0.
VRSTNI RED: Treviso 10, Ravenna 9, Brescia 8, Verona, Cremonese, Cosenza, Napoli in Lecce 7, Torino, Pescara in Atalanta 6, Reggiana, Reggina, Ternana in Monza 5, Chievo in Genoa 3, Lucchese in Andria 2, Cesena 0.
Baracca Lugo - Triestina 0:0
Triestina je bila boljši tekmec, a pomanjkanje napadalcev je vse bolj očitno, Ce vemo, da je v štirih tekmah dosegla samo en gol in se tega po strelu z bele točke. Danes se bo začel jesenski prestopni rok Okrepitve os nujne.
TRIESTINA: Ginestra, Beltrame, Bambi-ni, Modesti, Zola, Sala, Teodoram (Nicolosi °d 86. min.), Bordin, Tomassini (Loprineo °d 81. min.), Criniti (Canella od 83. min.), Goti.
OSTALI IZIDI 4. KOLA: Castel San Pie-ro" Sassuolo 3:0, Fano - Giorgione 1:1, Me-stre - Faenza 2:1, Sandona - Gubbio 0:0, Te-mmo - Tempio 4:0, Torres - Vis Pesaro 2:1, Trento - Maceratese 2:2, Viterbese - Rimini 2:2.
VRSTNI RED: Torres in Mestre 9, Terma-no, Sandona in Sassuolo 7, Viterbese 6, Castel San Piero, Rimini, Maceratese, Gubbio in Pesaro 5, Fano, Trento, Faenza in Tempio 4, Triestina 3, Baracca 2, Gioigione 1.
PRIHODNJE KOLO: Triestina - Sandona.
Pall. Gorizia - Varese 73:90 (32:43)
Goričani so proti solidnemu nasprotniku pokazali vse svoje slabosti, povrhu pa so zapustili vtis moštva, ki se je predalo že pred samim začetkom tekme.
PALL. GORIZIA: Lokar 3, Pecile 7, To-nut, Spangaro, Timinskas 19, Bellina, Nobile, Mian 18, Payne 15, POl Bodetto 11.
VARESE: Pozzecco 13, Bianchi 2, Mrsič 32, Vescovi 2, De Pol 22, Galanda 3, Mene-ghin 7, Zanus Forte 4, Santiago 5.
PM: Gorica 22:23, Varese 10:14. TRI TOČKE: Gorica 5/16, Varese 10:18.
OSTAU IZIDI 1. KOLA Al LIGE: Team-system Bologna - Sony Milan 79:76, Reggiana - Pistoia 85:65, Pompea Rim - Ducato Siena 83:71, Pepsi Rimini - Benetton Treviso 71:69, Polti Cantu - Kinder Bologna 70:76, Miiller Verona - Imola 66:79
PRIHODNJE KOLO: Kinder - Pall. Gorizia.
Pall. Trieste - Ragusa 64:68 (25:36)
Tržačani so razočarali svoje privržence in igrali pod vsako kritiko, saj niso nikdar bili v vodstvu, zaostajali pa so celo za 19 točk in to proti novincu v ligi! Na zatožni klopi se je zlasti našel Španski organizator igre Laso, gledalci pa so že pogrešali Hrvata Iva Mariča.
PALL. TRIESTE: Laso 3, Laezza 6, Bul-lara 3, VVillimas 22, Ansaloni 3, Vianini 11, Semprini 1, Shorter 15, Spigagba.
RAGUSA: VVilson 15, Mayer, Bonsigno-ri, Burmi 7, Dabbs 12, Pigliafreddo 12, Col-tellacci 8, Relič 2, Masper 12.
OSTALI IZIDI 1. KOLA A2 LIGE: Sca-volini Pesaro - Serapide Pozzuolo 97:84, Snai Montecatini - Roseto 63:73, Montana Forli - Bancor Sardegna Sassari 81:67, Sicc Jesi - Livorno 81:109, Avellino - Fabriano 61:81, Biella - Viola Reggio Calabria 86:93.
PRIHODNJE KOLO: Serapide Pozzuoli - Pall. Trieste.
Modena drugič na tleh
Prvič po 20 letih je Modena v odbojkarski Al ligi na prvenstvenem Startu izgubila dvakrat zapored. V 2. kolu jo je premagala Ravenna. Na vrhu presentljhivo vztraja Palermo. Matej Černič je s svojim Copna-domdrugic potegnil krajši konec, tokrat v Montichiariju. Matej ni zaCel v postavi, a je večkrat stopil na igrišče (score 1+5).
IZIDI 2. KOLA ODBOJKARSKE Al LIGE: Tnt Alpitour - Jucker PD 3:12, Sisley -Piaggio 3:1, Gabeca - Conad 3:1 (15:3, 13:15,15:11,15:6), Lube Banca - Falconara 3:0 (15:9, 17:16, 15:4), Palermo - Carifano 3:0 (15:10, 15:6, 15:8), Modena - Ravenna 2:3 (15:9,14:16,13:15,15:13,12:15).
VRSTNI RED: Lube Bamca Macerata, Palermo, Sisley TV in Alpitour Cuneo 6, Piaggio Rim in Gabeca Montichiari 3, Padova, Mirabilandia Ravenna in Časa Modena 2, Conad Ferrara, Falconara in Carifano 0.
Olano novi Španski kolesarski junak
MADRID - Španski kolesar Abraham Olano (Banesto) je z zmago na letošnji dirki Po Španiji vsaj delno stopil iz sence slovitega rojaka Miguela Induraina, ki ob vseh svojih velikih uspehih ni nikoli slavil na najveeji domači dirki. Španski uspeh na letošnji, 53. Vuelti, sta z drugim in tretjim mestom dopolnila Femando Escartin in Jo-se-Maria Jimenez. Zadnjo etapo po Madridu, ki ni veC odločala o vrstnem redu, je dobil Švicar Markuš Zberg (Post-Swiss). Odločilno prednost za drugo Špansko zmago na Vuelti po letu 1991 (Melchior Mauri) si je Olano nabral v predzadnji etapi, 39 km dolgem kronometra. V težkih etapah v Pirenejih pa se je specialist za vožnjo na Cas predvsem srčno boril in ostajal med vodilnimi, Čeprav ni bilo povsem jasno, ali mu moštveni kolega Jimenez s Štirimi etapnimi zmagami v teh gorskih preizkušnjah pomaga ali pa preprosto tekmuje zase. Junak dirke pa je bil tudi American Lance
Armstrong. Nekdanji svetovni prvak je lani zbolel za rakom na modih in konec njegove kariere se je zdel neizbežen. Toda po številnih operacijah in obsevanjih se je vrnil med najboljše in s Četrtim mestom napovedal, da bo nevaren tudi na svetovnem prvenstvu. Na SP ne bodo nastopili vsi kolesarji Festine, ki so bili kaznovani v znani dopinski aferi na dirki Po Franciji - Alex Zuelle, Richard Brochard in Richard Vi-renque. Nastopu pa se je v nedeljo odpovedal tudi Francoz Laurent Jalabert.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Olano (Esp/Banesto) 93:44:08 (pov. hit: 40, 471 km/heure); 2. Escartin (Spa) +1:23; 3. Jimenez (Spa) 2:12; 4. Armstrong (ZDA) 2:18; 5. Jalabert (Fra) 2:37; 6. Heras (Spa) 2:58; 7. Gonzalez Galdeano (Spa) 5:51; 8. Zuelle (Svi) 6:05.
Primorje in Koper toneta
IZIDI 8. KOLA V 1. SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI: Potrošnik - BST Tehnik 2:0 (0:0), Publikum - Primorje 3:0 (1:0), Rudar - Triglav 1:0 (0:0), Koper - Korotan 0:1 (0:1), HIT Gorica - Mura 3:1 (2:1), SCT Olimpija - Maribor Teatanic 1:4 (1:2)
Vrstni red: Maribor 19, HTT Gorica 18, SCT Olimpija 15, Mura 14, Potrošnik 13, Publikum 12, Rudar 11, Korotan 8, Koper 7, Primorje 6, Triglav 6, Tehnik Domžale 5.
Italijani premagali ZDA s 4:1
MOVAUKEE - V polfinalu Davisovega pokala je reprezentanca Italije v Milvvaukeeju presenetljivo premagala Američane s 4:1. Za Američane niso igrali Pete Sampras, Andre Agassi, Michael Chang in Jim Courier, kljub temu pa so veljali za favorite. Italijan Andrea Goudenzi je zadnji dan tekmovanja s 6:2,0:6, 7:6 (7:0) in 7:6 (7:4) premagal Američana Jan-Miche-la Gambila, njegov rojak David Sanguinetti pa Todda Martina s 7:6 (7:0), 6:3 in 7:6 (10:8). V drugi polfinalni tekmi je v Stockholmu švedska reprezentanca premagala Španijo s 4:1. V zadnjih srečanjih je Jonas Bjorkman je premagal Carlosa Moyo s 6:3, 7:5, edino zmago pa je Spancem zago-
tovil Julian Alonso, ki je ugnal Thomasa Johanssona s 6:1,7:6 (7:3).
Todd Martin in dva 21-letna novinca v Davisovem pokalu, Jean-Michael Gambill ter Justin Gimelstob na igrišču niso pokazali vsega, kar znajo, zato jih je ameriški tisk dobesedno raztrgal. Velik naslov v Los Angeles Timesu govori »o najveejem porazu ameriške reprezentance desetletja«, v naslovu San Francisco Chronicla pa so zapisali, da je bila to zelo slaba komedija. Tekmo brez treh najboljših ameriških igralcev si je na dan ogledalo le po 3000 gledalcev, ki so videli prvi poraz Američanov po letu 1987, ko jih je reprezentanca Nemčije z Borisom Beckerje na Čelu v Hartfordu premagala s 3:2. Američani niso igrali na hitri podlagi, ki bi bolj ustrezala izbranim reprezentantom. »Igrišče je bilo kot nalašč za Italijane in njihovo igro,« je po tekmi povedal Gimelstob. Seveda pa je Italijanom vstop v finale, kjer se bodo od 4. do 6. decembra pomerili s Švedi, omogočila predvsem tokratna postava ameriške reprezentance. »Ce prav nismo porazili najboljše ameriške ekipe, je to za nas odličen rezultat. Vemo, da so Američani brez Agassija in Samprasa skorajda draga zgodba, a nismo mi krivi, Ce niso igrali, »je dejal Gaudenzi.
Totocaldo
Pravilna napoved: 12 XI 12 22 21 11X. Dobitki: 13 - 548.990.000 lir, 12 - 9.290.600 lir.
Totogol
Pravilna napoved: 9-13-14-15-19-21-26-29. Dobitki: 8 - 604.357.000 lir; 7 -2.862.700 lir; 6 - 67.100 lir.
Totosei
Pravilna napoved: M0122220100 0. Dobitki: 6 - nihče; 5 - 13.723.200 lir; 4 -209.300.
Totip
Pravilna napoved: 21 21 12 X2 XI 12. Dirka plus: 12-7. Dobitki: 14 - nihče (jack-pot 937.080.503 lir; 12 -14.888.000 lir; 11 -746.000 lir; 10 - 85.000 lir.
ŠPORT
Torek, 29. septembra 1998
ROLKANJE / DRŽAVNO PRVENSTVO V REBER
Tri medalje za kriško Mladino
Mateja Paulina je osvojila bron med kadetinjami - Uspešna še Masiero in Cossaro
V kraju Verrayes v dolini Aoste je bilo italijansko rolkarsko prvenstvo v reber. SD Mladina je sodelovala s petčlansko ekipo, ki se je domov vrnila s tremi medaljami, a ni dosegla nobene zmage. Na prvenstvu je v raznih starostnih kategorijah nastopilo 200 tekmovalcev, najbolj uspešni pa so bili rolkarji domačega Monte Cervino, ki je sicer znan kot močan klub v smučarskih tekih.
Tekmovanja v reber so za člane kriškega kluba že po tradiciji neugodna, čeprav so Mladinini športniki pokazali tudi v tej zvrsti določen napredek. Prvenstvo v Aosti pa je bilo še posebej zahtevno zaradi velike višinske razlike in visoke lege Verrayesa, pa tudi strmi-
Bron za Matejo Paulina
na je bila dokaj huda. Gledano v tej luči je bil nastop Mladine nadvse pozitiven.
Med kadetinjami je Mateja Paulina uspešno
sezono, v kateri je že osvojila naslov državne prvakinje v ravnini in štafeti, kronala z bronom. Premočno je zmagala domačinka Simona Hoskuet, ki je na cilj prispela s skoraj dvema minutama prednosti, Mateja pa je za drugouvrščeno De Biasi zaostala za petnajst sekund, pri čemer je imela smolo, saj je po Startu trčila v nekega tekmovalca, ki je padel pred njo (fantje so štarta-li skupaj z dekleti) in izgubila nekaj dragocenega časa. Med mladinci je Aljoša Paulina pristal na 5. mestu (40.07), med masterji 1 je Guido Masiero zasedel 3. mesto, Guido Cossaro je bil med masterji 2 drugi, med damami pa je Claudia Roa-to zasedla 8. mesto.
AVTOMOBILIZEM / FORMULA 3
Zenič bo na koncu težko ubranil 3. mesto
V nedeljo manj uspešen
Po sobotni zmagi je nas avtomobilist Alberto Zenič v nedeljo v Brnu opravil še eno preizkušnjo za srednje-vropsko in avstrijsko prvenstvo formule 3, a je bil manj uspešen. Na treningu je bil sicer hitrejši kot v soboto (2:02, 65, povprečna hitrost 159, 12 km na uro), a je kljub temu ponovno štartal iz pete vrste. Nekaj minut pred Startom je začelo padati, tako da so Start preložili za 20 minut. Proga je bila razmočena, a ne toliko, da bi se dirkači odločili za zamenjavo gum. Ko se je pojavila zelena luč, je Zenič silovito potegnil. V četrtem ovinku je med zaviranjem prehitel kar štiri tekmovalce, a je na spolzkem cestišču zahteval preveč in je zavozil s proge pri hitrosti 140 km na mo ter se nekajkrat zavrtel, k sreči brez posledic. Takoj se je spet pognal v boj za točke, a se je kajpak znašel na začelju dirke, na koncu pa je pristal na absolutnem 10. mestu.
Vrstni red conskega prvenstva: 1. Rihs (Avt) dallara 394, 2. Fieber (Nem) dallara 395, 3. Dolischka (Avt) dallara 395. Avstrijsko prvenstvo: 1. Geisler (Avt) dallara 393, 2. Seidenfaden (Avt) ralt RT35, 5. Zenič (Slo) dallara 393. Skupno za avstrijsko prvenstvo: 1. Brendecke (Nem) 60 točk, 2. Sandek (Nem) 51, 3. Zenič (Slo, 3 zmage), 4. Barič (Hrv) 41, 5. Seidenfaden (Avt) 28.
Konec tedna bo v Hockenheimu zadnja dirka, veljavna za avstrijsko prvenstvo, a Zenič ne bo nastopil, tako da ga bo Hrvat Barič bržkone na končni lestvici prehitel na 3. mestu.
ROKOMET / 2. SLOVENSKA LIGA
Kras je v drugem polčasu popustil na vsej črti
Dom Žabnica je vsekakor favorit za končno zmago
Dom Žabnica - Kras 28:17 (13:11)
KRAS: Glavina, Vremec 4, Oberdan, Vinci, Nait 4, G. Milič 1, A. Milič, Alzetta, Pertot 5, Raseni 1, Kovačevič 2, Rossi.
Čeprav so Mahničevi varovanci vedeli, da so Gorenjci trd oreh, ekipa iz Zabnic je namreč favorit za končno prvo mesto, si tako pekočega poraza z enajstimi zadetki razlike zagotovo ni pričakoval niti največji pesimist.
Začetek sečanja je Zgoničanom dobro obetal, saj so prvih trideset minut vodili in odločno ustavljali nasprotnikove napade. Nekaj dobro izvedenih akcij v napadu s Pertotom in Naitom na čelu, je pripomoglo, da je ostajal rezultat v rokah Krasa, čeprav je bilo stalno razvidno, da odsotnost poškodovanega Mali-noviča povzroča težave pri strelih na vrata. Prvi znaki padca koncentracije in konec umirjene in organizirane igre so bili vidni že v 28. minuti. Takrat sta sodnika istočasno izključila dva nasprotnikova branilca, tega pa krasovci niso izkoristili. Ne le to: iz svojih rok so izpustili vodstvo 11:9.
V drugem polčasu, kot že omenjeno, se je začela drama. Domačini so iz minute v minuto večali prednost (16:12, 21:15, 26:17) in si s tem omogočili miren zaključek tekme. Kaj bo Mahnič ukrepal do naslednjega težkega gostovanja na Jezerskem, še ni jasno. Vsekakor ga do sobote čaka še trdo delo.
KOLESARSTVO / MARATON PRIJATELJSTVA OD LJUBLJANE DO LONJERJA
Slabo vreme ni skvarilo vzdušja
Kljub muhastemu vremenu je nedeljski praznik v Lonjerju nadvse uspel. Udeleženci maratona prijateljstva v priredbi kolesarskega kluba Adria in kolesarskega društva Rok Radenska iz Ljubljane, so sicer na cilj v Lonjer prikolesarili mokri, a zato nič manj ponosni nad stotimi prevoženimi kilometri. Namen maratona oziroma spletanje prijateljskih vezi med ljubitelji kolesarstva z obeh strani meje, se je tudi tokrat udejardlo. V pisani skupini 150 kolesarjev, ki so kljub sivim oblakom odločih, da privozijo v Trst, je bilo med potjo kot ponavadi slišati hudomušne pripombe, neutrudljiv klepet in celo petje. Dež, ki se je kar nekajkrat pošteno vlil na maratonce, torej res ni skazil vzdušja. Vzdušje je kronal topel sprejem Lonjercev na cilju z godbo Long žlunk in zasluženo paštašuto. Po zamisli prirediteljev pa je marsikateri maratonec odnesel domov grozdje iz istočasne lonjerske razstave grozdnih pridelkov. Na cilju so posebno priznanje dobile tudi najštevilnejše ekipe s klubom Zapravljilček Horjul na čelu. Neutrudnim prirediteljem, ki so sicer vajeni sprejema več stotin maratoncev, je tudi 11. izvedba maratona prijateljstva dala mnoga zadoščenja. (JPč)
H KOŠARKA / NA TURNIRJU
Okrnjeni jadranovci v San Danieleju le četrti
Na košarkarskem turnirju v San Danieleju je Jadran Nuova Kreditna, ki je nastopil v polfinalu z zelo okrnjeno postavo, v finalu za 3. mesto pa brez Sandija Rauberja, osvojil 4. oziroma zadnje mesto.
ZA 3. MESTO
Amici del Basket PN - Jadran Nuova Kreditna 83:72 (44:34)
JADRAN: Arena 22, Čeme 6, Pregare 18, Valente 4, Slavec 4, Franco 9, Grbec 3, Hmeljak 6, trener Vatovec. PM 16:26. PON: Arena (37) TRI TOČKE: Arena 2, Grbec 1, Pregare 1.
Po polfinalnem porazu proti goriški Arditi so se jadranovci v malem finalu pomerili s pordenonsko ekipo Amici del Basket in zasluženo izgubih. Naši košarkarji so sicer nekajkrat tudi vodili, v glavnem pa so morali nasprotnike zasledovati. Od Jadranovih posameznikov je tokrat dobro zaigral Arena, ki je bil s 22 točkami tudi najboljši strelec naše ekipe.
VRSTNI RED: 1. Ardita GO, 2. San Daniele, 3. Amici del Basket PN, 4. Jadran Nuova Kreditna.
NOVICE
NAMIZNI TENIS / GLADEK PORAZ V ŽENSK! A2 LIGI, TESNA ZMAGA KRASA ACTIVE V B LIGI
Naslova za Cesarjevo (ACT) in Macchijevo (Bor)
Na atletskem deželnem prvenstvu za kadete in kadetinje v Trstu je Biserka Cesar, ki nastopa za društvo ACT, z rezultatom 35, 77 m osvojila naslov deželne prvakinje v metu kopja. Zelo dobro se je odrezala tudi borovka Roberta Macčhi, ki je zmagala v teku na 300 m (43, 8), na 80 m pa je bila druga z enakim časom kot zmagovalka (10, 5).
Soča - ltely Fojda in Sloga - II Pozzo
Nasprotnika Soče Unitecno in Sloge Mirne Eu-rospina v polfinalu deželnega odbojkarskega pokala za moške bosta Itely iz Fojde oziroma II Pozzo. O nastopu naših ekip smo že poročali, objavljamo pa še izide ostalih ekip. Skupina B: Ideal sedia - Majanese 2:0, Rojalese - Itely 0:2, Itely - Ideal Sedia 2:1. Skupina C: Fiume Venelo - Porcia 2:0, VBU Videm - Fiume Veneto 2:1, Porcia - II Pozzo 0:2.
Zenske, četrtfinalna izida: Domovpi Porcia -Belfrutta 3:0 (15:10, 15:7, 15:1); Gonars - Tar-cento 1:3 (11:15, 9:15, 16:14, 6:15).
Poraz Adrie v Oderzu
Odbojkarji tržiške Adrie, ekipe Vala, Fincan-tierija in Riguttija, ki bo nastopala v Bi ligi, je v krstnem nastopu v zveznem pokalu nekoliko nepričakovano s 3:2 (4:15, 9:15, 15:12, 17:16, 15:13) izgubila proti Oderzu po vodstvu z 2:0. Kapetan Aleš Feri ni še v pravi formi, dokaj dobro pa je svojo priložnost izkoristil mladi Loris Mania.
Kras okusil ostrino konkurence
ŽENSKA A2 LIGA
Tramin Raiffeisen - Kras 5:0
K. Calliari - M. Milič 2:0 (21:13, 21:12); Pichler - Bresciani 2:0 (21:9, 21:19); Szabo - N. Milič 2:0 (21:9, 21:7); K. Calliari - Bresciani 2:0 (21:13, 21:13); Szabo - M. Milič 2:0 (21:15, 21:16)
Lanske novinke v ženski A-2 ligi so že v prvem krogu nove sezone doživele poraz na gostovanju v Zgornjem Poadižju. Za Dašo Bresciani (št. 33), Martino Milič (št. 34) in Nino Milič (št. 41) so bile nasprotnice Tramina premočne. Pri gostjah je močno napredovala njihova tretja igralka Simona Pichler (št. 31), ki je sedaj v okrilju mladinske državne reprezentance. Samo proti njej je imela nekaj možnosti Daša Bresciani, vendar je ni izrabila. Proti št. 21 Karin Calliari, hitri napadalki, Martina Milič in Daša Bresciani nista našli pravega orožja. Nina Milič je odigrala le eno tekmo proti Traminovi tujki madžarskega porekla Aniti Szabo.
Tretjega oktobra bodo krasovke igrale doma s prišlekom iz B lige, Juvenesom iz San Marina, ki se je za nastop v A-2 ligi ojačil z novo Kitajko, poleg že naturalizirane
Martina Milic
Diao Yi. Nasploh letošnja sezona obeta še mnogo neprijetnih presenečenj za Kras, ki se je že lani komaj rešil izpada. Vseh sedem na-spotnikov ima v svoji sredi tujke, kar ni novost, le da so v A-2 prišle še nove tuje okrepitve. Iz prve lige sta prestopili Kitajki Chen Yun (prej Castellana in Messina) in Feng Wei iz Turina. Gledano v številkah je poleg sedmih tujk še devet igralk višje na lestvicah od naših deklet, zato bodo potrebovala veliko samozavesti, motiva-
cije pa tudi podporo s tribun, da se obdržijo na površju nevarnih voda v tej visoki ligi.
ŽENSKA B LIGA
Tramin Raiffeisen - Kras Activa
2:3
I. Calliari - Sonja Milič 1:2 (24:22, 14:21, 16:21); Rellich -Kralj 2:0 (21:14, 21:19); I. Calliari, Rellich - Milič, Kralj 1:2 (14:21, 21:17, 17:21); I. Calhari - Kralj 2:1 (21:12, 15:21, 21:11); Rellich -Sonja Milič 0:2 (15:21, 20:22)
V bolj mirnih vodah se bo odvijalo prvenstvo v ženski B ligi, čeprav gre zasluga za prvo zmago proti Traminu predvsem izkušenosti Sonje Mihč (nadomestila je Ireno Rustja), ki je dosegla dve posamični zmagi in pa da sta se v igri dvojic ujeli z Jasmin Kralj. Slednja je precej dobro igrala proti drugokategornici Ingrid Calliari, a ji je v tretjem setu pošla iznajdljivost, kakor tudi v drugem setu proti drugi nasprotnici Mar-git Rellich, s katero sta si po moči več ali manj izenačeni. Takšne napake bi se znale v prihodnosti maščevati.
Lani je Kras Activa med sedmimi ekipami dosegel sredinsko pozicijo. Po napredovanju San Marina in izpadu Verone in Bologne ter odpovedi Spoleta, se bo v novem prvenstvu srečeval s starimi znanci (Alto Sebino Brescia, Ca-stelana Mantova, Adriatica Liber-tas Ascoli Pičeno) in novimi ekipami, prišlekom iz C-l videmskim Cusom, Presso Fusioni Sebi-ne iz Brescie in starim znancem Recoarom Agostini iz Bočna, ki je nazadoval iz A-2 in s katerim se bo Kras Activa prihodnjo soboto srečal v Zgoniku. (J.J.)
Promocijska liga
IZIDI 2. KOLA
Manzano - Gradese 2:4, Maranese • Aquileia 0:3, Monfalcone • Latte Carso 0:1, Muggia - Ponziana 1:1, Palmanova -Capriva 0:0, San Canzian ■ Primoije 1:1, Vesna - Ckndalese 0:0, Zarja Gaja - Lud-nicoLL
Gradese	LESTVICA 2 2 0 0				8:5	6
Aguileia	2	2	0	0	4:1	6
Latte Carso	2	1	1	0	2:1	4
Muggia	2	2	1	0	2:1	4
Primorje	2	1	1	0	2:1	4
Palmanova	2	1	1	0	1D	4
Lucinico	2	0	2	0	22	2
S. Canzian	2	0	2	0	22	2
Zarja Gaja	2	0	2	0	2:2	2
Ponziana	2	0	2	0	1:1	2
Vesna	2	0	2	0	1:1	2
Capriva	2	0	1	1	0:1	1
Cividalese	2	0	1	1	0:1	1
Monfalcone	2	0	1	1	0:1	1
Manzano	2	0	0	2	2:5	0
Maranese	2	0	0	2	3:7	0
PRIHODNJE KOLO (17.12.)
Capriva - Vesna, Cividalese • Zarja Gaja, Gradese • San Canzian, Latte Carso • Muggia, Lucinico ■ Aguleia, Manzano -Maranese, Ponziana - Palmanova, Primorje - Monfalcone Monfalcone.
1. amaterska liga
IZIDI 2. KOLA
Isonzo - Aiello 3:1, Juvenčna - Cervigna-no 1:0, Opidna - Fulura 2:1, Ruda - Fiu-micello 1:1, S. Giovanni - Sovodnje 2:0, S. Lorenze - Gonars 5:3, Trivignano - Pro Romans 0:3, Union 91 - E. Adriatica 1:0..
Isonzo	LESTVICA 2 2 0 0				4:1	6
Pro Romans	2	1	1	0	3:0	4
S. Lorenzo	2	1	1	0	6:4	4
S. Giovanni	2	1	1	0	3:1	4
Futura	2	1	0	1	32	3
Gonars	2	1	0	1	6:6	3
Cervignano	2	1	0	1	22	3
Union 91	2	1	0	1	22	3
Opicina	2	1	0	1	3:4	3
Juventina	2	1	0	1	1:2	3
Fiumicello	2	0	2	0	22	2
Ruda	2	0	2	0 1	1:1	2
Aiello	2	0	1		2:4	1
Sovodnje	2	0	1	1	1:3	1
Trivignano	2	0	1	1	1:4	1
Ediel Adriatica 2		0	0	2	02	0
PRIHODNJE KOLO (17.12.)
Aiello - Union 91, Edile Ad. - Juventi-na, Fulura - Gonars, Cervignano - Opi-cina, Fiumicello - Trivignano, Pro Romans - S. Giovanni, Ruda - S. Lorenze. Sovodnje - Isonzo.
PROMOCIJSKA LIGA / V 2 KOLU
Za vsa m moštva naših društev po ena točka
Z neodločenim izidom najbolj zadovoljni pri Primorju, saj so igrali v gosteh - Zarja/Gaja in Vesna izenačili doma
Zarja/Gaja - Lucinico
1:1 (1:1)
STRELCA: Giorgi v 9. min. in Valentinuzzi v 47. min.
ZARJA/GAJA: Faletti, Dussoni, Donaggio (Grgič), Cotterle, Štrukelj, Sclaunich, Karis, Kalc, Martinuzzi, Deste (To-gnetti), Giorgi.
»Rumeno-modri« so tudi na domačem pravokotniku igrali neodločeno proti trdoživim Goričanom, ki so se vseskozi požrtvovalno borili, in le malo je manjkalo, da niso odnesli domov celotnega	izkupička.
Zarja/Gaja je na samem začetku pristisnila na plin in spravila nasprotnike v težave. 2e v 9. min. so naSi povedli po lepo akciji: Kalc se je najprej lepo odkril na desnem krilu, nato pa podal na sredino kazenskega prostora, kjer je žogo potisnil v mrežo iznajdljivi Giorgi. Nato se je stanje na igrišču povsem spremenilo, saj so naši po danem golu nekoliko popustili in gostitelji so vzeli pobudo v svoje roke. Igra je postajala iz minute v minuto bolj nervozna, tako da so se prekrški stopnjevali drugi z drugim in sodnik je moral večkrat poseči z rumenimi kartoni. Lucinico pa je izenačil že v drugi minuti podaljška prvega
polčasa in to iz prostega strela.
V drugem poCasu pa se igra ni bistveno spremenila, tako da je bil Lucinico nekoliko nevarjenjsi. Faletti je tako moral nekajkrat odločilno posredovati. Edino resno priložnost so »rumeno-modri« imeli okoli 25. minute igre, ko je Grgič lepo podal žogo Giorgiju, ki se je znašel sam pred vrati, a nasprotnikov branilec je zadnji trenutek posredoval in odbil žogo v kot. Nato so se spet spustili v napad Goričani, ki so nekajkrat resno ogrozili domača vrata, a na srečo »mme-no-modrih« je sla žoga mimo Falettijevih vrat. Končno pa je sodnik odz-vižgal konec tekme, saj so si naši priborili zlata vredno točko, saj bi si domače moštvo po tem, kar je pokazal, zaslužilo kaj več. NaSi so dobro igrali le prvih petnajst minut igre. Potem ko so pov edli, pa so povsem popustili, kar je zaskrbljujoče, saj se je to letos že večkrat ponovilo. (j.g.)
Vesna - Cividalese 0:0
VESNA: Barbato, Ban-del, Giovini, Biagini (Ja-concic), Soavi, Malusa, Laghezza, Bartoli, Pella-schier (Grassi), Sannini, Mancosu (Daris).
Kriška ekipa, ki je na-
Corrado Pescatori
stopila precej okrnjena in s pomlajeno postavo, se je morala na svoji krstni tekmi pred domačim občinstvom zadovoljiti s točko. Vesna je praktično nastopila brez pravih napadalcev, saj so vsi poškodovani, poleg tega je še Pella-schier moral zaradi hudih bolečin v hrbtu zapustiti igrišCe že po 20 minutah igre. Na srečo, da je obramba tokrat delovala izredno požrtvovalno in odloCno ter tako ohranila neodločen izid to konca tekme.
Gostje so sicer imeli nekaj več od igre in tudi vec priložnosti za gol, predvsem od sredine drugega polčasa, ko je domače moštvo ostalo v desetih zaradi izključitve Ja-concica. Takrat pa je nekajkrat odločilno pose-
gel domači vratar Barbato in dragocena točka je ostala v Križu.
San Canzian - Primorje 1:1 (1:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: Pescatori.
PRIMORJE: Spadaro, Bazzara, Crocetti (Štolfa), Auber, Lovrečič, Dagri, Ostrouška, Mislei, Pescatori, Lando, Tommasi (Emili).
V dopadljivi tekmi, predvsem v prvem polčasu so Prosecani v Škocjan u dosegli dragoceno točko in so po dveh kolih, seveda v skupini več ekip celo na drugem mestu.
»Zelo pomembno je, da si takoj naberemo čimveč točk, ki nam bodo v nadaljevanju prvenstva Se kako dobro prišle za miren obstanek v ligi. V Škocjanu smo osvojili dragoceno točko in glede na priložnosti, ki sta jih imeli obe ekipi, mislim, da je rezultat pravičen,« je zadovoljen dejal predsednik Primorja Dario Kante.
Tekma se je odločila v nekaj minutah prvega polčasa, ko sta padla tudi oba gola. V 36. minuti so namreč povedli gostitelji, tri minute kasneje pa je Pescatori stanje izenačil. V drugem polčasu sta se zlasti odlikovala oba vratarja in tako preprečila poraz ene od dveh ekip.
DEŽELNI POKAL
Breg in Mladost visoko zmagala
Uvrstila sta se v osmino finala
Breg - Roianese 4:0 (2:0)
STRELCI: Canelli v 11' in 19', Asselti v 47’ in Švab v 73'.
BREG: Cecchini, Pao-letti, Rocchetti, Tede-schi, Botteri (Renčelj), Švab, Canelli, Sabini, Olenik (Biondi), Messi-na, Asselti (Buzzi).
Ekipa Roianeseja se je ponovno izkazala kot agresivna in živčna ekipa, katera bolj skrbi na prekrške in oporekanje kot na igranje nogometa. Na sreCo so Brežani ohranili hladno kri in niso padli v provokacijo. Ze v prvih dvajsetih minutah so izkoristili dve napaki nasprotnikov in s Canel-lijem dosegli dva zadetka. Nato so zgrešili vrsto priložnosti. V prvi minuti drugega polčasa so doselgi zadetek s hitrimi Asseltijem. Nato je dosegel zadetek Švab iz nedovoljenega položaja, kar je spravilo ob živce dva igralca Roianeseja, ki ga je sodnik predčasno poslal v slačilnice. Zadnje minute so bile nezanimive in tako nadaljujejo Brežani svojo pot v deželnem pokalu, v nedeljo pa se prične prvenstvo.
(E.B.)
Mladost - Audax S. Anna 3:0 (0:0)
STRELCA: M. Ferletič
"MŠ£“ ŠJBAIKS
ZBIRA B. RUPEL
Živčnosti še vedno preveč!
Kot prejšnjo nedeljo so naše ekipe v petih tekmah iztržile eno zmago, tri neodločene rezultate in en poraz.
V promocijski ligi so vse tri igrale neodločeno. V vrstah Zarje/Gaje je bil spet uspešen Giorgi, ki je z drugim zadetkom v letošnjem prvenstvu dokazal navijačem, da je po odhodu bom-berja Di Donata združena ekipa dobila spet spretnega napadalca.
Vesna je prejšnjo nedeljo končala tekmo z desetimi nogoemtaši. Tokrat je bil izključen mladi laconcich (prišel je iz vrst S. Sergia), ki je v krstnem nastopu v Vesninem dresu igral le nekaj minut. V 70. minuti igre je zamenjal Biaginija, le nekaj minut pozneje pa mu je sodnik Zampol iz Pordenona pokazal rdeči karton.
Tudi v vrstah Primorja je Se vedno preveč živčnosti. Prejšnjo nedeljo je bil en igralec izključen, trije igralci pa so dobili opomin, tokrat pa spet Stirj rumeni kartoni (Bazzara, Dagri, Mislei, Pescatori). Verjetno je le nekoliko preveč, glede na toi, da je šele 2. prvenstveno kolo. Omenimo naj, da je v vrstah Primorja opravil krstni nastop Tommasi (letnik 80), ki prihaja iz vrst Ponziane. Resno pa se je poškodoval branilec Crocetti, ki so ga morali peljati v bolnišnico, kjer so mu s šestimi šivi zašili rano.
Za uspeh Juventine pa ima veliko zaslugo Braida, ki je bil po skoraj enoletni susi spet uspešen. Zadnji prvenstveni gol je Michele dosegel 19. oktobra lani, ko je Juventina zmagala v Aiellu z 2:0.
Sovodenjci pa so si točko zapravili prav v poslednjih minutah. Potem ko je 11-metrovko Ma-rassija ubranil vratar S. Glovannija, so Tržačani prav ob koncu srečanja povedli z 11-metrovko in nato še podvojili. Tudi v vrstah Sovodenj je prišlo že do druge izključitve. Tokrat je predčasno šel v slačicnico Polesello.
LESTVICA STRELCEV NAŠIH EKIP 2 gola: Giorgi (Zarja/Gaja); 1 gol: Lando, Pescatori (oba Primorje), Sannini (Vesna), Braida (Juventina), F. Sambo (Sovodnje).
____1. AMATERSKA LIGA / 2. KOLO_
Za Juventinatri točke Smola Sovodenjcev
Juventina - Cervignano 1:0 (0:0)
STRELEC: Braida.
JUVENTINA: Faggia-ni, Kaus, D. Trampuš (La Vena), Stacul, Milotti, Bastiani, Lazzara, Petea-ni, Gambino, Calandra (GomišCek), Braida.
Po porazu v prvem kolu so si štandreški nogometaši takoj opomogli v nedeljo, ko so doma povsem zasluzeno premagali Cervignano. Po izenačenem prvem polčasu so gostitelji v nadaljevanju odloCno prejeli pobudo v svoje roke. Imeli so več priložnosti za gol, zadeli vratnico in nato konCno v 18. minuti povedli z Braido. Ko so gostje ostali, zaradi izključitve, z desetimi nogometaši, so Standrežci imeli veliko bolj olajšano nalogo. Rezultat so ohranili do konca srečanja in tako osvojili tri predragocene točke.
Vsa ekipa je torkat zaigrala zelo solidno. Še zlasti ugodno je presenetil mladi Giuseppe Lazzara, ki je zelo dobro opravil svojo nalogo v napadu. Sicer pa je vsa ekipa pokazala napredek tako v borambi, v igri na sredini igrišča kot v na-
padu. V prihodnjem kolu Čaka standreško moštvo tekma v gosteh proti E. Adriatici, ki je zadnja na lestvici brez točke.
San Giovanni - Sovodnje 2:0 (0:0)
SOVODNJE: Zoff, Devetak, Peteani (E. Sambo), F. Devetak, Polesello, Cescutti, Zotti, F. Sambo, Marassi, Fajt, Florenin.
Neverjetno je, kako so Sovodenjci v nedeljo izgubili, sicer na nevarnem igrišču San Giovan-nija. Naša ekipa je skozi vso tekmo imela vec kot očitno premoč in tudi številne priložnosti za zadetek, toda sovodenj-ski napadalci niso bili preveč učinkoviti pri streljanju na vrata. Ko pa so usnje usmerili proti vratom, je domači vrata Messina odlično posegel.
Ne samo, Sovodenjci so 15 minut pred koncem tekme imeli izredno priložnost, da povedejo, toda svetoivanski vratar je Marassijev udarec ubranil. V naslednji akciji pa je Zottijev strel rešil na gol Črti eden od domačih branilcev.
Pet minut pred kon-
cem so gostitelji nepričakovano povedli, in to po enajstmetrovki, ki jim jo je sodnik enostavno podaril. Da bi Sovodenjci stanje izenačili, so se vrgli v napad, pri tem pa so se nevarno odkrili v obrambi. To je spretno izkoristil San Giovanni, ki je dal še drugi gol.
Skratka, Sovodenjci bi si po prikazani igri zaslužili vsaj točko, ostali pa so praznih rok. Ostaja uteha, da so igrali zelo dobro, kar je seveda spodbudno za nadaljnje nastope v tem težkem prvenstvu.
2, D. Gergolet.
MLADOST: S. Gergolet, Fontana, Zin (Virgi-lio), Gorjan, Mania, Pel-licani, Croci, Marušič, P. Gergolet, Vitturelli (M. Ferleti), D. Gergolet.
Tekma je bila na zaCetku izenačena in obe ekipi sta imeli vec priložnosti za zadetek. Gostitelji so z Vitturellijem zadeli vratnico, gostje pa vratnico in prečko. Ob koncu polčasa je sodnik zaradi nešportne reakcije izključil gostujočega igralca. Doberdobci so tako v drugem polčasu imeli olajšano nalogo. Stalno so imeli pobudo v svojih rokah in kronali svojo premo, s tem da so dosegli tri zadetke, dva z Matejem Ferletičem in enega z Davidom Gergo-letom.
Mladost je torej pred začetkom nedeljske 2. AL na najboljši naCin sklenila predprvenstveno obdboje.
Juventina, Sovodnje in Mladost na jutrišnjem memorialu E, Petejan
V spomin na prerano preminulega svojega odbornika Egona Petejana bo ŠD Sovodnje jutri v Doberdobu (zaradi razsvetljave) priredilo zanimiv nogometni troboj, ki se ga bodo udeležile vse nase ekipe na Goriškem: Juventina, Mladost in Sovodnje. Igralo se bo po sistemu vsak proti vsakemu, trajanje tekme pa bo po 40 minut.
SPORED
20.00: Sovodnje - Juventina, sledi: Mladost -poraženec prvega srečanja, sledi: Mladost -zmagovalec prvega srečanja.
Obvestila
SKD VIGRED prireja v okviru 3. kraškega OktoberfeSta, ki bo v Praprotu od 8. do 12. oktobra, 3. pohod Spoznajte znamenitosti naših vasi. Zbirališče in vpisovanje od 10. do 11. ure.
SZ BOR FITNESS - Organizira demonstracije raznih tečajev. Jutri, 30. septembra od 19.30 do 20.30 body mind. Četrtek, 1. oktobra 19.30 od 20.30 ae-roemotion. Petek, 2. oktobra 20.30 do 21.30 tečaj samoobrambe. Vabljeni! Vstop prost. SZ SLOGA sporoča fantom letnikov 1986/87, ki bi radi igrali odbojko, da so se zaceli redni treningi ob torkih, Četrtkih in petkih od 16.15 do
18.00	v telovadnici v Rcpnu. Odhod kombija izpred openske srednje šole ob 16.00.
SK BRDINA vabi vse zainteresirane na sestanek, ki bo juti, 30. t. m. ob 20.30 v Domu Br-dina na Opčinah. Pogovarjali se bomo o sezonskih kartah, predsmuCarski telovadbi, zi-movanju in smučarski opremi.
SPDT - Smučarski odsek obvešča elane in interesente, da se rekreacijski treningi zacej-najo jutri, 30. septembra ob
20.30	v telovadnici Sole Co-dermaz v Trstu. Vse infomra-cije na telefonski številki 040 -55180 ob večernih urah.
SD POLET - KOTALKARSKA SEKCIJA organizira ZAČETNIŠKI TEČAJ KOTALKANJA za otroke od 4. leta dalje. TeCaj se bo odvijal na kotalkališču na Repentabrski ulici (Pikelc) ob torkih in Četrtkih od 16.30 do 17.30. Prvi mesec tečaja je brezplačen. Prijavite se lahko direktno ob istih urah na kotalkališču skozi celo leto. Informacije dobite na tel. St. 0347-8733929.
PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da se bo vadba za neplavalce, osnovno in nadaljevalno šolo plavanje začela v ponedeljek, 5. oktobra ob 15. uri v bazenu na Al turi. Prva vadbena ura rekreativcev pa bo danes, 29. septembra ob 20. uri. Vpisovanje je možno tudi neposredno pred pričetkom vadbe.
SK DEVIN kolesarski odsek obvešča, da se sprejemajo vpisovanja za treninge vsak torek od 20.30 dalje na sedežu v Ce-rovljah. Informacije daje tajništvo ob večernih urah na tel. 2916004.
SK DEVIN priredi z začetkom 1. oktobra smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Vpisovanje ob torkih ob 20.30 dalje na sedežu v Cerovljah. Informacije daje tajništvo ob večernih mah na tel. 2916004. SD KONTO VEL priredi tečaj otroške telovadbe za letnik 1992 in mlajše ob torkih (od
16.30	do 17.30) in Četrtkih (od
17.30	do 18.30) v telovadnici na Kontovelu. Za informacije tel. št. 040-229470 od 12.00 do
14.00	in od 19.00 do 21.00. ŠPORTNA SOLA TRST sporoča, da se bo vadba začela v soboto, 3. oktobra na Stadionu 1. maj ob 9. uri za otroke vrtca in ob 10. uri za starse in otroke. Vpisovanje ob zaCetku vadbe.
SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK priredi smučarske tečaje na plastični stezi od Četrtka, 1. oktobra.
SHINKAI KARATE KLUB obvešča elane in interesente, da so se pričeli treningi v telovadnici Silvestri v Ul. s. Nazario na Proseku. Informacije na tel. St. 040-327342 ali 0338-7281332.
SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da se bodo zaceli treningi in vpisovanja v Četrtek, 1. oktobra in ponedeljek, 5. oktobra od 16. ure dalje, dvaJcrat tedensko v prostorih osnovne Sole A. Sirk v Križu. Prosimo dosedanje gojenke naj vpis potrdijo, obenem vabijo nove, ki ljubijo balet. Za informacije tel. na št. 040-220222 po 14.30.
SPDG IN JK KRAŠKI KRTI vabijo v nedeljo, 4. oktobra na 3. Prijateljsko srečanje na Krasu, pri jamarskem domu na Vrhu. Ob 9.30 vožnja z gorskimi kolesi po kraških strminah, ob 13. uri poligon za predšolske in Šolske otroke ter za veCno mlade. Na sporedu tudi voden obisk jame Kraljice Krasa. Družabnost pri jamarskem do domu.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Od 12. do 18. oktobra bo na sporedu predstava Mont Ovadie »Trst, 'židje... in okoliš«. Igra: Moni Ovadia in TheaterOrchestra. Predstava spada v sklopu prireditev Salom Trst.
Od danes 29. septembra, do 2. oktobra, možen vpis za abonmaje za sezono 1998/99. Pri blagajni gledališča od 8.30 do 13. in od 15.30 do 19. ure. V Pasaži Protti pa od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Vpis možen tudi pri podjetjih, Šolah in na univerzi.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Se do 4. oktobra je možen vpis za abonmaje za sezono 1998/99 pri: podjetjih, krožkih, raznih organizacijah, sindikatih. Šolah, pri UTAT in v gledališču Cristallo. Informacije na tel. st. 040/390613.
_______________SLOVENIJA____________________
LJUBLJANA
EXODOS
Festival sodobnih oderskih umetnosti
29.	september: Mestno gledališče ljubljansko (Slovenija): »Kaligula« - Albert Camus. Režija: Sebastjan Horvat. Gledališče. Mestno gledališče ljubljansko ob
20.00.
30.	september: Plesni teater Ljubljana (Slovenija): »Skriti vrtovi pogleda. Koreografija: Sinja Ožbolt. Ples. »Ram«. Koreografija: Matjaž Farič. Ples. Plesni teater Ljubljana ob 22.00.
1. oktober: Emio Greco (Italija, Belgija): »Belo / Blanco« (iz trilogije Med možgani in gibanjem V Fra Cer-vello e movimento). Koreografija: Emio Greco. Rezija: Pieter C. Scholten. Plesno gledališče. SNG Opera Ljubljana ob 20.00.
1. oktober: »Kaj se je zgodilo 20. aprila 1995 ob 22.00«. (Slovenija). Atraktor: Dragan Živadinov. Obred poslavljanja. Slovensko mladinsko gledališče -klub SMG ob 22.00 in 24.00.
3. oktober: Slovensko mladinsko gledališče (Slovenija): »Kralj Ojdipus«. Režija: Tomi Janežič. Gleda-
lišče. Slovensko mladinsko gledališče ob 5.00 zjutraj. 21. in 22. oktober: Scena Plastyczna, KrSCanska univerza Lublin (Poljska): »Wrota / Pristop«. Rezija: Le-szek Madzik, Vizualno gledališče. Rog (stara tovarna koles - Trubarjeva ulica) ob 20.00.
Mestno Gledališče Ljubljansko - Veliki oder Danes, 29. septembra ob 20.00: Albert Camus, »Kaligula«.
Jutri, 30. septembra ob 15.30 in ob 20.00 Ivan Cankar: »V dolini Šentflorjanski« (na sliki).
1. in 2. oktobra ob 19.30, ponovitve »V dolini Šentflorjanski.
V	soboto 3. oktobra ob 19.30, Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«.
Mestno Gledališče Ljubljansko - Mala scena
Danes, 29. septembra ob 21.30: Tony Dunham, »Ljubezen & seks & terapija«.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Jutri, 30. septembra ob 20.30 predpremiera predstave Ferenca Molnara »Liliom«.
V	Četrtek, 1. oktobra ob 20.30 premiera predstave Ferenca Molnara »Liliom«. Ponovitev predstave bo
2.,	3., 8., 9. in 10. oktobra
_________________AVSTRIJA
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec
Danes, 29. septembra ob 19.00 premiera »Es singen die Steine« (Gert Jonke) - naravni teater, ponovitev 30. septembra ob 19.00.
V	Četrtek, 1. oktobra ob 19.00 predstava »Hoffmanove pripovedke« (opera Jaquesa Offenbacha v francoščini - režija Oliver Tambosi). Ponovitev; 4. ob
15.00,	6. ob 19.30 in 15. oktobra ob 19.30.
V	petek, 2. in soboto, 3. oktobra ob 19.00 predstava »Es singen die Steine (Gert Jonke).
V	Četrtek, 8. oktobra ob 19.30 premiera »Othello« (plesni teater). Ponovitev; 9., 10., 13., in 14. oktobra ob 19.30.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Jesenska simfonična sezona
V	petek, 2. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo 4. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent Lothar Zagrosek.
V	petek, 9. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 11. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Julian Kovatchev.
V	petek, 16. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 18. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent John Neschling.
V	petek, 23. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 25. oktobra ob 18. uri, koncert orkestra Verdi. Dirigent VVolfgang Božic.
Luteranska cerkev
Niz komorne glasbe »... od baroka do tanga« Trg Panfili, ob 20.30
Jutri, 30. septembra: »Trio Chagall« - Daša Dubrovi-na - violina Nevio Milloch - klarinet Cristina Santin -klavir (S. Prokofiev, P. Merku, F. Poulenc, R. Strauss, I. Strawinski, P. Pessina)
Katedrala sv. Justa - glasbeni september
Koncert, ki bi moral biti v ponedeljek, 21. septembra ob 20.30, je prenesen na 5. oktober. Orgelski koncert bo izvajal Beppino delle Vedove.
OPČINE
Openska glasbena srečanja
V nedeljo, 4. oktobra ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah nastopil »Jiho Ceske kuarteto« godalni kvartet iz Čeških Budejovic. Na sporedu Antoniu Dvorak in Jiri Kosina.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
V	nedeljo, 4. oktobra ob 17. uri, bo v okviru koncertne sezone 1998/99 nastop dekliškega zbora Carmina slovenica iz Maribora. Dirigentka Karmina Silec.
______________VENETO_________________
TREVISO
PalaVerde Villorba
V	soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Santana.
______________SLOVENIJA______________
DOBROVO
Grad Dobrovo
V	petek, 9. oktobra Hitove muze, v Četrtek 15. okto-
bra Moskovski simfonični orkester.
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana
Abonmaji za sezono 1998/99
Za dosedanje abonente od 28. 9. do 3. 10., za nove abonente od 5. 10 do 10. 10., za študente pa do konca oktobra.
V	četrtek, 8. oktobra ob 20.00 otvoritvena predstava sezone 1998/99: Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«.
V	Četrtek, 8. oktobra ob 20.00, bo otvoritvena predstava sezone 1998/99. Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«, dirigent FrantiSek Preisler ml., režiser FrantiSek Preisler.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
BivSe konjušnice miramarskega gradu
Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do
10.	oktobra se nadaljuje razstava, katere protagonisti so, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od
11.	do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Web: www.copeco/lipuarte.
Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure.
Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure.
Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zvečer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-
lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure.
Muzej Revoltella: do 12. oktobra bo na ogled razstava umetnika Davida Škerlja.
V	Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. Avditorij, Ul. Roma 23 - Do 6. oktobra je odprta razstava z naslovom »Vertigine alVincrocio«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Tržaška občinska palača - Trg Unita 4: do 1. oktobra razstavlja Negrisin. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 10. oktobra, prva razstava »Srečanje umetnikov.«
V	prostorih nemsko-italijanskega kulturnega centra (Ul. Coroneo 15) razstavlja do 2. oktobra Glauco Di-mini. Njegova razstava Okno na imaginarij je na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
M1UE
V	okviru »Provinciassieme« -
V	občinski galeriji »Giuseppe Negrisin« (Trg republike 4) bo do 30. septembra razstavljal Lorenzo Mattotti. Razstavo Znak, barva, strip si je mogoče ogledati ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne.
GORICA
Goriški pokrajinski muzeji - palača Morassi
Do 30. septembra, bo odprta razstava z naslovom »Fiori d’arancio«. Razstavljene bodo poročne obleke ter poročna oprema prejšnjega in tega stoletja. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure (ob Četrtkih do 23. ure) in ob praznikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. .
Galerija Kulturni dom v Gorici
Od 1. do 17. oktobra, bo odprta razstava goriskega fotografa Silvana Pittoli iz Steverjana. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
GRADEŽ
Občinska palaCa
Do 30. septembra, »Umetnost in reklama«.
PASSARIANO
Villa Manin
Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure.
VIDEM
Drevored Palmanova 329: do 30. septembra »Peep Chair Live Show«.
Ulica sv. Frančiška 15: do 30. septembra, »Siedimi -7 fotografov za 7 skic«.
Ulica Portanuova 13: do 30. septembra,»Luminarie -Repertorio luminoso«.
________________VENETO__________________
BENETKE
PalaCa Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Schola di SanFApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
V beneški galeriji Contini (San Marco 2765, Čampo S. Stefano) so na ogled tuši Zorana Musiča. Razstava bo odprta do 16. oktobra, in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 19.30.
_____________LOMBARDIJA_________________
MILAN
Knjižnica v Ulici senata 14 - Do 25. oktobra, razstava »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Monte-napoleone e Borgospesso, Milano 1920 - 1940«. Razstava je odprta vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure.
_____________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Paviljon poslovnega centra HIT
Do 5. oktobra, razstava slik Avgusta Černigoja. Razstava je na ogled vsak dan od 10. do 19. ure.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
SEŽANA
Kosovelova knjižnica - Do 30. oktobra, bo na ogled izbor najlepsih ilustracij Marjance Jemec-BožiC.
KOPER
Galerija Loža - na ogled so dela znanega italijanskega mojstra Lucia Fontane. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17.
DOBROVO
Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19-ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.s
Spodnji prostori Moderne galerije
Do 11. oktobra, razstava znane ameriške fotografinje Annie Leibovitz.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom - mala galerija
Do 1. oktobra, razstava fotografij Branimirja Ritonje.
j RAI 3 mk slovenski program
RAI 1
6,00
6.30
6.45
9.40
11.30
11.35
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.50
18.00
18.10
18.35
19.30
20.00
20.40
0.30
1.00
1.05
1.50
2.00
3.10
Euronevvs
Dnevnik
Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Paola Saluz-zi, Pino Strabioli), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: L’ ultima sfida (biog., ZDA '48, i. Wil-liam Bendix)
Dnevnik
Aktualna odd.: Verde-mattina (vodi Luca Sar-della)
Vreme in dnevnik Nan.: Matlock (i. Andy Griffith)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: Un italiano in America (r.-i. Alberto Sordi, Lou Perry) Mladinski variete: Poletni Solletico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Princesa Sissi Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Zorro
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Nogomet: Parma - Fener-bahce (pokal UEFA), 22.40 Roma - Silkeborg, vmes (23.25) dnevnik NoCni dnevnik Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
Oddaje Rai Educational: II grillo - Paolo Fabbri, 1.35 Aforizmi Sottovoce - Potihoma (vodi Gigi Marzullo) Variete: Luna Park Film: Cavalleria (dram., It. ’36, r. G. Alessandrni, i. Elisa Cegani)
RAI 2
7.00
9.20
9.50
11.00 11:10 11.30
13.00
13.30 14.05
15.30
17.55
20.00
20.30
20.50
22.40
23.45
0.50
Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Lassie
Nad.: Quando si ama, 10.15 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik Risanke
Film: Sono una buona madre (dram., VB ’92) Nan.: Inšpektor Tibbs, 16.30 II Virginiano, vmes (16.00, 17.00) kratka poročila, 17.50 vreme Nogomet: Hajduk Split -Fiorentina (pokal UEFA), vmes (18.45) dnevnik Risanke Dnevnik
TV film:	Costnaza
(dram., It. '97, i. Monica Gueritore, M. Urzia) Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) DneviTik, 0.20 Danes v parlamentu, 0.30 vreme, šport
Film: Mobius (thriller, ZDA ’95, i. L. Stevens)
m. RAI 3
6.00
8.30 9.00
10.30
12.00
12.15
13.00
14.00
15.00
15.30 15.55
18.00
18.30
19.00
20.00 20.45
23.00
23.25 0.40
1.20
1.25
Jutranji dnevnik, vreme Aktualno: 30 let pozabe Film: Akiko (kom., It. '61, r. L.F. D’ Amico) Aktualni odd.: Tempo, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.05 Šport Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Aktualno: Infinito futu-ro, 13.30 Media/Mente Deželne vesti,dnevnik Nan.: Kaj ti roji po glavi? Športno popoldne Nogomet: Bologna -Šport ing Lisbona Dok.: Geo Magazine Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Nan.: Superman Film: Scusi, lei e favore-vole o contrario? (kom., It. ’66, i. A. Sordi) Dnevnik, deželne vesti Dokumenti
Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario
Film: Uno a te, uno a me
§3 RETE 4
B	Nad.: Piccoloamore, 6.50 Zingara
IB	Pregled tiska
g^i	Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore
	Dnevnik
	Aktualno: Forum
	Dnevnik
	Kviz: Kolo sreCe
	Nad.: Sentieri - Steze
	Film: L’ altalena di veduto rosso (dram., ZDA ’55, i. R. Milland, J. Collins)
	Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
	Dnevnik in vreme
	Variete: Game Boat
	Film: Tovariš Don Camil-lo (kom.. It. '65, i. Fer-nandel, G. Cervi)
	Film: Scene di lotta di classe a Beverly Hills (kom., ’89, i. J. Bisset)
	Pregled tiska
gjg Film: Supersexy 64	
@ CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.30 13.00
13.30
13.45
14.15
15.45
17.45
18.35
20.00
20.35
21.00
23.10
1.00
1.30
2.00
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Kviz: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Detetktiv na razpotju (i. Dick Van Dyke, Scott Baio, V. Rowell) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodij Variete: Superboll (vodi Fiorello)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
TV film: La montagna della paura - Survival on the Mountain (pust., ZDA '97, i. D. Boutsika-ris, H. Ida, H. Kanagavva) Variete: Maurizio Costan-zo Show NoCni dnevnik Striscia la notizia Nan.: N.Y. P. D. (i. Jimmy Smits, N. Turturro)
%> ITALIA 1
Slovenija 1	Slovenija 2
	Nan.: Ultraman		Vremenska panorama
	Otroški variete, vmes		Napovedniki
	Ciao Ciao mattina in ri-		TV prodaja
	sanke		Tedenski izbor: nan. Pu-
	Nan.: Hazzard		stolovšcine (Nova Zelan-
	Film: Celebrita (dram., It.		dija, 3. epizoda)
	'81, i. Nino D’ Angelo)		Recept za zdravo
	Šport studio, 12.25 Odpr-		življenje
	ti studio, 12.50 Fatti e		50 let Folklorne skupine
	misfatti		France Marolt
	Kviz: Caccia alla frase		Nan.: Komisar Rex (Av-
	Risanke		strija, 4. ep.)
	Varieteja: Colpo di fulmi-		Poročila, vreme, šport
	ne, 15.00 Fuego!		Vremenska panorama
	Nan.: Beverly Hills		Oddaja TV Koper: Brez
	Variete za najmlajše,		meje
	vmes risanke		Obvestila
	Nan.: Robin Hood		Obzornik, vreme, šport
	Odprti studio, 18.55		Po Sloveniji
	Šport studio		Oglasi
	Risanke		Otroška nan.: Nina in Ivo
	Nan.: La Tata		(Ela Peroci, 6. del)
	Variete: Sarabanda (vodi		Nan.: Waynove dogo-
	Enrico Papi)		divščine (Avstralija, 19.
	Variete: Meteore (vodijo		epizoda)
	Amadeus, Gene Gnocchi,		Oddaja za otroke
	Alessia Merz)		Pisma slovenskih pe-
	TV film: Senza lasciare		snikov in pisateljev: Stu-
	traccia (dram., ZDA '94.		dentska pisma
	i. Pierce Brosnan)		Risanka
	Odprti studio, 1.10 Fatti		TV dnevnik
	e misfatti, 1.15 Šport		Vreme, šport, oglasi
	Variete: Fuego!		Nan.: Nostromo (VB, 3.
	Film: Qualcuno dietro la		ep.)
	porta (krim.. Fr. 70)		Oglasi, Dobro je vedeti
			Mednarodna obzorja
		jJcilt	Odmevi, kultura, vreme
# TELE 4		jH	Šport, oglasi Dok. oddaja: Slikar Max
			Ernst (Fr.)
			Pisma slovenskih pe-
	16.45, 19.30, 23.00, 1.30		snikov in pisateljev: Stu-
	Dogodki in odmevi		dentska pisma
	Košarka		Napovedniki
	Film: Condannato		
gMto	Konjske dirke		
	Tržaška univerza		
	Nan.: Scoop, 22.00 Ai		
	con fini della realta		
	Scoop		
			TV PRIMORKA
(V) MONTECARLO ,			
			
			16.00 Videostrani
			Videospot dneva
	19.30, 22.30, 1.40 Dnev-		Športni ponedeljek
	nik,.13.00, 19.50 Šport		Nogomet: Hit - Mura
	Film		Videostrani
	Nan.: Quincy		Dnevnik, vreme
	Film: Caffe Metropole	R	Policijasvetuje
	(kom.. ZDA'37)		Klepet ob glasbi z J. Sve-
	Variete: Tappeto volante		te: Gostja - Majda Pečarič
	Nan.: SuperVicky		Nad.: Sosedje (74. del)
	Film: Broken Trust (thril-		Oddaja za zamejce v Ita-
	ler, ZDA ’95)		liji: Med Sočo in Nadižo
	Nogomet: Obilic Beograd - Atletico Madrid		Dnevnik TV Primorka
	Šport: Crono		
8.45
0.00 Teletekst
9.00 9.55
10.00
10.25
10.50
11.40
12.35
14.35
15.45
16.15
18.05
18.55
19.00 19.30
20.00 20.50
23.25
23.55
Vremenska panorama
Napovedniki
Matineja.
Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zel, 11. ep.)
Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 67. ep.)
Tedenski izbor.
Nan.: Okus po zločinu (VB, 7. epizoda)
Studio City
Sobotna noC: Vlado Kreslin s prijatelji, Rock Otočec (3. del)
Euronevvs TV prodaja
Film: Zavoljo Časti (ZDA) Nanizanka: Gospod in gospa Smith (ZDA, 3. ep.)
Oglasi
TV igrica: Kolo sreCe Videoring
Najstniške viže s Tanjo Osamljeni planet: Južna Indija
Film: Lom valov (Dan-ska-Fr. 1996, r. Lars von Trier, i. Emily VVatson, Stellan Skarsgard))
Svet poroča Napovedniki
Nogomet: VVisla - Maribor (povratna tekma UEFA, prenos iz Krakovva)
SU Koper
Euronevvs
Nogomet: VVisla - Teata-nic Maribor (p. EUEFA) Na naslovni strani Program v slovenskem jeziku: Alpe Jadran Reportaža Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Otroška odd.: Ecchecci-manca, risanke Mala Neli Igre naših babic in dedkov Zgodbe o živalih Globus
Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik IP v košarki: Pallacane-stro Gorizia - Varese Dok. oddaja: Sicilija Vsedanes - Tv Dnevnik
r
'A
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pop spozna moje straže; 8.50 New Age; 9.15 Odprta knjiga: Pot v Trento (K. Kovič, prip. A, Valič, r. M. Sosič, 2. del); 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska, nato koncert komornfe glasbe; 11.00 Prosti čas in turizem (pripr. A. Lupino); 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi. Ob ognjišču (pripr, A. Blažič); 14.40 Pop mušic; 15.30 Maldi val: Rock obrok - Slov.-eter; 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba; 18.00 Veseloigra: Garibaldi (Ivan Kalan, r. A. Rustja); 18.25 Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v Ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan;
8.00	Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop;
11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met);
22.00	Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria: 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10,00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-lh; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd,; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje;
13.00	Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latlna; 18.00 Vroče hladno 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi;
20.00	Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva, napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040.773715
Tisk: IjDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni ir. PRAE DZP St. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodiSCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
Nova Gorica - Slovenija
IZ NAŠIH ZABAVNIH PROGRAMOV fr
Hfr HOTEL CASINO' PARK HIT HOTEL CASINO' PERLA Hh- CASINO' KRANJSKA GORA H h- CASINO' OTOČEC H«T CASINO' ROGAŠKA SLATINA
HIT Hotel Casino’ PERLA:
*	EDOARDO BENNATO, koncert 1.10.98
*	STEP UP DANCERS,
angleška varietejska skupina, 5.10.- 8.11.98
*	ŽREBANJE NAGRADNE AKCIJE “KDOR SPI NAGRADE ZAMUDI..” 7.10.98
*	MILA DE COSTA, koncert 8.10.98
*	MODNA REVIJA, 25.10.98
HIT Hotel Casino* PARK:
* ŽREBANJE NAGRADNE AKCIJE “KDOR SPI NAGRADE ZAMUDI..”
Gost večera NATALIA ESTRADA, 6.10.98
HIT Hotel Casino’ KRANJSKA GORA:
* PLESNI - VARIETE’ PROGRAM,
vsak petek in soboto
ZANIMIVOSTI - UGODNOSTI It\
HIT Hotel Casino’ PERLA:
*	PRENOS NOGOMETNIHTEKEM ITALIJANSKEGA PRVENSTVA IN SPREJEMANJE STAV,
*	PRENOS DIRK FORMULE I IN SPREJEMANJE STAV
HIT Hotel Casino* PARK:
*	POSEBNE POGOSTITVE GOSTOV MEDTEDNOM
(od ponedeljka do četrtka)
HIT Hotel Casino’ KRANJSKA GORA:
*VSAK TOREK, SREDO IN ČETRTEK GOSTINSKE POGOSTITVE V IGRALNICI (npr četrtek 00.30 PIZZA PARTY!)
*"HIT BUS" -za večje ugodje! Vsakodnevni BREZPLAČNI prevoz naših gostov s slovenske strani mednarodnega mejnega prehoda "Časa Rossa" Rožna dolina do PARKA/PERLE in nazaj. Vsakih 20 minut od 17.00-04.00; sobota, nedelja, prazniki od 15.00-
05.00.	Avto parkirate na velikem parkirišču na italijanski strani mejnega prehoda. Vsem uporabnikom "HIT BUS"- a 1 gratis kava v naši Hit Gostilni Rožna dolina!
* Vsi naši parkirni prostori so varovani! Zatorej-prepustile se relaxu in prijetnim trenutkom v naši družbi: Dobrodošli v HIT Hotel Casinoju PARK in PERLA, dobrodošli v Novi Gorici!
NOGOMETNA TEKMA NK HIT GORICA - UDINESE
V športnem parku Nova Gorica dne 8.10.98 ob 15.30.
	
HIT Hotel Casino’ PARK: HIT Hotel Casino’ PERLA: HIT Hotel Casino’ KRANJSKA G9RA:	igralni avtomati NON-STOP, igralne mize: 8.00 - 4.00 igralni avtomati NON-STOP, igralne mize: 14.00 - 3.00 igralni avtomati NON-STOP, igralne mize: 15.00 - 3.00
	
VSE HIT - OVE IGRALNICE BODO DNE TO. 10.1998 ZAPRTE ZARADI INTERNEGA PRAZNIKA PODJETJA!
VREME
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANil-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 7.27 najvišje 9 cm, ob 11.11 najnižje 7 cm, ob 16.05 najvišje 12 cm, ob 0.17 najnižje -26 cm.
Jutri: ob 7.45 najvišje 19 cm, ob 13.26 najnižje -3 cm, ob 18.33 najvišje 15 cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
500 m..................19
1000 m...................14
1500 m...........:........9
°C
2000 m.............5
2500 m ............2
2864 m.............0