Inaerati se sprejemajo in velja trlatopua vrsta
8 kr., če ae tiaka lkrat,
I u	')
•• 11 II •! H " <1
l® n n ii ii ^ 'i Pri večkratnem tiskunji se aena primarno zmanjša.
R ok o piti
■e ne vračajo, nefraiikovaua pisma ao ne sprejemajo.
Naročnino prejema opruvniStvo (administracija) in ekspedicija na JDnnajski ooHti »t. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski uril
Po oošti	prejeman velj« :
i;eio ieto	, 10 (ji. — |tr.
ta poiiela	. . a ., —
la četrt leta	. . 5 50 „
V administraciji velia:
Za ceio leto , , 8 s>i. 40 kr r.a poi ieta . . 4 ., 20 „ r-a četrt ieta . Z ,, 10 ,.
V Linbijani na dom pošiljali velj4 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Florijanske nlice »t. 44.
izha|a p<> trikra na teden in sicer v toreK, četrtek in soboto
-'ji
Pogled v ImmNm ikisI.
Ob novem letu se časnikarji ozirajo nazaj in naprej; nazaj namreč na važnejše dogodke preteklega leta, naprej pa prematrajoči, kaj bodočnost obeta. V preteklosti nimamo dosti veselega opazovati ; zgubili srno v tem letu očeta Blenveisa, pridobili pa nismo skoraj nič, naše različne želje so ostale še ueizpolnjeue. Poglejmo pa, če nam prihodnjost kaj boljšega obeta I
Toliko smo zvedeli zadnje dni po znani cesarjevi izjavi, da sedanja vlada trdno stoji. To je tolažilno za uas, kajti čeravno ta vlada neče povsem VBtrezati našim željam, vendar nas pusti svobodno dihati, ter nas ne ovira pri našem napredku ; in če nasproti uemšku-tariji kako zmago pridobimo, nam je ta vlada tudi ne bo jemala. Ali ni to spodbudno za uas da se lotimo krepkega delovanja , da si zago tovimo in vtrdimo koreuike našega bitja V Porabimo toraj ta čas, ko nas nihče ne opovira pri našem napredku, da dvignemo svoj položaj ter si zboljšamo blagostanje in duševni raz-vitek I Skrbimo za razvoj našega slovstva in razširimo ga med ljudstvom!
V političnih bojih se smemo nadejati več zmag, tako upamo zmagati pri volitvah za deželni zbor kranjski, mogoče, da se nam posreči zmagati tudi pri ljubljanskih mestnih volitvah. V ta namen se morajo napeti vse moči, ker je pridobitev Ljubljane velike važnosti za vse Slovence. Narodni mestni zbor bo imel nalogo posloveniti ljubljanske ljudske šole in še marsikaj druzega. Ako zmagamo pri de-
želnih in mestnih volitvah, potem je tudi deželni šolski svet v naših rokah. Ker so pa mestne volitve tolike važnosti, treba je, da se že za časa zanje pripravimo in ne čakamo do zadnjega tedna. Kadar bo enkrat srce zdravo, to je Ljubljuna, potem se bo ložej kaj storilo za ostale Slovence, ki ob mejah laških in nemških prosijo naše pomoči. Kadar bo enkrat Ljubljana v slovenskih rokah, potem bodo kmalo padle tudi nemškutarske trdnjave v Postojni, Novem mestu, Tržiču in v Višnji gori.
Za Kranjsko pride na vrsto Štajerska. V celjskem mestnem volilnem okraji se morajo tla pripraviti za prihodnjo državnozborBko volitev ; če prav Celja ne moremo na en hip posloveniti, vendar lahko storimo, da bomo pri bodoči volitvi v državni zbur vrgli Poreggerja, ki je bil voljen le z majhno večino. Štajerski Slovenci se morejo počasi tudi po mestih vtr-diti, da se nemškutarija na slovenski zemlji popolnem potlači.
Tudi na Koroškem se je začelo narodno gibanje. Ustanovil se je tam slovensk list. Vsi rodoljubi naj bi ta list podpirali, da bo ložej izhajal; saj velja le en goldiuar ua leto I Ako dobi list dovolj gmotne podpore, dajal se bo lahko nekterim koroškim kmetom zastonj, da se vendar enkrat tam med slovenskim ljudstvom narodna zavest izbudi 1
Za Primorce bi bilo najbolje, ko bi dobili Slovanom prijaznega namestnika. Nekoliko upanja je, da bo Depretis vendar lo moral od stopiti, saj tudi on spada k ,,fakcijozui" opoziciji, ki jo je vladar sam obsodil I
Tako se Slovencem po vseh pokrajinah
na bolje obrača , in povzdignili se bodo do lepše bodočnosti, ako bodo marljivo delali za svojo korist in splošnji napredek iu ako se moči ue bodo ubile v medsobnih prepirih. Nekaj več gorečnosti in požrtvovalnosti bo vsakako treba 1
Naše državne poslance pa prosimo, naj ne nehajo naučnega ministra opominjati, da nam dovoli narodne srednjej šole; minister Pražak pa naj nam vendar enkrat pomore do slovenskega uradovanja ! Najboljša naša moč pa je vera v našo bodočnost in živo rodo-Ijubje. Ako nam tega ne zmanjka, potem nam ni treba obupati, nadejati se smemo lepših časov. V tem smislu nam bodi pozdravljeno novo leto 1
Za koroške Slovence.
Slavni rodoljub, neumorni delavec na bogoslovno slovstvenem kakor tudi narodnem polji g. profesor Andrej Einšpieler je v zadnji številki „Slov. Prijatla" razposlal sledeči oklic: „111 I"
Tako bo ime novemu časniku, ki bode ob novem letu začel v Celovcu izhajati.
,,Napravite mir med mojimi narodi", so rekli naš h v i t. i i cesar nekdaj svojfm ministrom.
Orof TaafTe, predsednik sedanjega mini-sterstva, je oznanil kot svojo prvo in naj ime-nitnišo nalogo: Napraviti spravo in mir med avstrijskimi uarodi.
Prml. naš knezoškof dr. Peter Punder so v svojem prvem pastirskem listu pisali te le besede: Varovati v deželi mir, moram šteti
Flavija.
Prizori krščanskega Življenja iz Četrtega stoletja.
A. Hurcl. Pred. Vilinski. (Konec ) XXXI.
Mahi bentii ha Bi gran brneeia clio prende eii> che si rivolud si loi".
Dvojnita, pa v svojem nasprotju tako presunljiv prizor ni imel drugih prič, razun betlehemskih samostanov. Kraj, kjer se je vršil, je bil tesen, vrh tega moral je družinski zuačaj javnosti odtegovati, katera bi bila te slovesnosti dišavo n cvetje raznesla.
Med številom pobožnih betlehemljanov, ki so zedinjali molitve svojo z lepo svečanostjo, bila jo tudi neka osebnost, ki se je takoj ljudstvu priljubila in vzbujala vsestransko radovednost.
ZenBka je bila in to je bilo vse, kar se je vedelo o njej. Odkod da je prišla? to je bila skrivnost. Nobeden ni znal odkriti skrivnosti, ki je to bitje obdajala, če je šla med ljudi, bila je samo za trenotek med njimi. Nikomur ni hotela biti uganka in vender je bila vsakemu zagonetka, kdorkoli jo je videl
prekritega obraza in molče okoli hoditi. Za puščala je kraj samote svoje le tedaj, kader je skrivaj bolnikom in ubožnim pomoči nosila, ktero je sama sebi v dar dobila.
Priče, za ktere ni vedela, so jo nekaj opazovale, kako da je o mraku so plazila do razvalin pogorenega samostana in kako da jih je z nekako temno obupnostjo premišljevala; a ker je bila o tem tihem romanju iznenadana, opustila je večerno potovanje in samo v cerkev Be prikazala; ondi se je stisnila v kotič, kjer je bila pri službi božji, tako pohlevno in skesano, kakor cestninar v evangelju.
Svoje obličje je skrivala vsem pogledom. Dejali so, da je neznansko lepa, videl je pa nobeden ni. Nje hoja je kazala osebo postavnih let. Na nje zunanji opravi ni bilo najti nič iskanega. Vsa nje dejauja, ki so bila umerjena 111 preumljena, značila jo velika odkritosrčnost. Vsakdo je čutil, da je nje molk, njena samotnost, nje uboštvo, da je ra-dovoljno. Prej ko ne si je naložila trdo pokoro, da opravlja toliko zadostenje. Dasi je bila predmet velikega spoštovanja, ga je, komaj opazila ali pa kazala, da ji jo nadležno. Nekteri so menili, da tiči pod to nenavadno zunanjostjo kaka nečimurnost in so zato grdo
ravnali z njo. Pa ona je postajala le še po-nižneja in s svojimi kratkimi, milimi, pohlevnimi odgovori se je bila takoj priljubila.
Le nekaj si niso mogli razložiti, namreč skrbljivost, s kojo se je ogibala vsakega snidenja 8 Plavijo iu Eusebijem. Več uego enkrat se jih jo ognila. Vendar pa jima je ska-zovala, dasi nemo, spoštovanje, častenje in ljubezen. Skoro nikdar ni zgrešila, da no bi se njunih molitev udeležila in pa njunih mi-lostinj. Dasi je sama živela od milosti, je vender uboge bogato obdarovala. Za tako delitev si je oskrbela molčečo srednieo in po njenih rokah so šli bogati darovi v betlehem-ske samostane, ki so je potem zopet ubogim delili. Ona jim je bila, dasi nevedočim prava krušna mati.
Stanovanje te gospe, ali te svetnice, kakor so jo zvali, bila je v skalo uglobljena votlina, na zahodni strani griča. Kamen je uhod zatikal tako, da je puščavnici ostajal ie prav ozek izhod. Nekoje premične deske so po noči zapirale ta izhod, ki niti vsakoršnim mrčesom in čelom kačam ni branil ustopa. Koparji, ki bo so po dne in po noči drvili memo tega brloga, izogibali so se ga z nekako
med naj imenitniša pa tudi naj bolj premiš ljena dela svojega poklica. Vsem prebivalcem koroške dežele, Nemcem in Slovencem, duhovnim in posvetnim, moram klicati izpred oltarja: Mir vam bodi! — Posvetne naj višje oblastnije — in cerkvene — torej oznanujejo mir in spravo med avstrijskimi narodi — zraven pa tudi kažejo pot, po kterem se more zaželjeni mir doseči.
Presvitli cesar so pred dvema letoma v svojem prestolnem govoru rekli: „Avstrija naj bode varhinja pravic vseh narodov". Grof Taaffe je v državnem zboru že večkrat rekel:
„V Avstriji se ne sme na steno pritiskati noben narod, — ne nemški, ne slovenski".
Prml. knezoškof Peter pa so v svojem listu pisali: „Vsakemu svoje. Vsak narod ima pravico, da sa razvija po svoje, svoj materni jezik omika m v čast postavi". Da se toraj od posvetne in cerkvene oblasti zaželjeni namen doseže in sveti mir napravi med narodi, k temu, kolikor mogoče pripomagovati, to bode namen ia naloga novemu časniku ,.Mir".
Oglašajo se nasprotniki, ki pravijo, da mi Slovenci na Koroškem že tako vse imamo, kar naše srce poželjuje in nam nočejo dovoliti ničesar: Nemščina naj gospoduje v šolah in kancelijah in naših ljubih otročičev prva skrb in naloga mora biti, učiti se nekaj nemških besed, da imajo vsaj kaj pozabiti. Oglašajo se pa tudi naši prijatelji, ki mislijo nam pomagati in narodne pravice nam privojskovati pa žalibog! da naših želj in razmer prav ne poznajo, in toraj vse pretirajo, nam nepotrebnih sitnost napravljajo, in škodujejo. Noben teh potov ne pelje k Bpravi in miru, temveč k razprtiji in sovražtvu.
Edini pot do sprave in miru je: Vsakemu svoje! Mi koroški slovenski rodoljubi tud trdimo, hočemo in tirjamo: Vsakemu svoje, ne več, ne manj. Ne preveč na levo, ne preveč na desno, temuč po sredi: Posreduji pot — zlati pot. Ta posrednji pot hoče hoditi novi časnik „Mir".
Izhajal bode v tiskarni družbe sv. Mo horja dvakrat v mescu in sicer 10. in 25 vsacpga meseca. — Veljal bode le en goldinar na celo leto in donašal polno torbo podučnih, mikavnih iu kratkočasnih sestavkov in nov c.
Programa — mislim — mi ui treoa raz-
glašati; saj delam že od 1. 1848 — toraj žo več ko 32 let — po enem in tistem programu, po enem in tistem kopitu; program moj je: Vsakemu svoje in vse za Boga, cesarja in
domovino.
Slovenci, posebno slovenski rodoljubi I podpirajte to moje novo podvzetje, kterega se lotim le na prošnje naznanjene mi od vseh strani1 Cena je nizka, potreba tacega časnika je silna: Glejte, da spravite v vsako faro po več iztisov, da sčasoma iz malega zraste veliko. Primite tudi za pero, pridno dopisujte in pomagajte krepko!
Rodoljubi po c e 11; j Sloveniji! Imate zdaj lepo priložnost v djanji pokazati rodoljubje svoje. Darujte za mili naš narod vsaj prvo leto nekaj rajnšev, da se več izrisov spravi tued l udstvo, da se ljubezen do branja bolj oživi in da se zaspani Slovenci zbudijo in ponosno kličeio: Mi smo mi! Vse za Boga, cesarja in domovino! Naročnina naj se nemudoma ali na me ali ua vredništvo „Mir' pošlje! Boža pomoč!
Prva številka pride na svitlo 10. januarja 1882."
Ta okl.c je gotovo razveselil rodoljube po vsej Sloveniji, kajti zadnji čas je že, ria se za koroške Slovence kaj stori. Posebno to ravnokar h koncu doteklo leto se je po sloven-venskih časnikih veliko pisalo, kako zapuščenim Korošcem pomagati. Dokaj dobrih misel in nasvetov je b lo izraženih, ki pa se bodo dali še le pozneje oživotvoriti. V sedanjih okoliščinah naj bolj primeren način vzdramljenia naših koroških bratov izvolil si je g. Einšpieier.
Zato pa je koroških rodoljubov sveta dolžnost, da ue puste g. urednika in izdajatelja osamelega. Naše goreče prošnje se obračsjo posebno do častite duhovščine slovenskega po-kolenja, naj bi se vendar enkrat za s1, ojega maternega jezika pravice odločneje začela potegovati ; saj s tem tudi podpira napredek katoliške stvari iu si pospešuje svoje pastirsko delovanje. Naj bi pomislili čč. gg. da z narodnostjo bi bodo naši bIov. bratje v starodavnem Korotanu naj ložje ohranili dragi biser katol. vere, z germamzac jo pa — saj zgodovina uči — napreduje tudi verski indiferentizem, liberalizem, materijalizem in druge uovodobue spake, ki ljudstvo t, rajo k propasti.
Nas kranjskih rodoljubov srčne želje ob novem letu so, da bi se pri Vas novo duševno življeuje začelo, da bi med Vami Bog obudil kaj gibčuih delavcev na narodnem polji ter njihovo delovauje blagoslovil. In trdno se zanašamo, da naš trud ne bo zastonj, ker pravična reč konečno veudar le zmaga. Narodna zavest se bo zopet zbudila in upamo , da bo saj večina koroških Slovencev s ponosom prepevala besede svoje pet-mi:
Da smo tudi mi Slovani, Da slovensk je Gorotan.
Pa tudi za nas druge narodnjake po širuej zemlji slovenski od zelene Štajarske do obali sinje Ailrije nastane sveta dolžnost, da se odzovemo klicu slavnega rodoljuba ter mu saj v začetku gladimo pot. Kako se to more zgodili? Naročujmo si list sami, ali kar je še bolje, žrtvujmo kuk goki uarček , da se več iztisov spravi med pripro-ti, manj premožni ljud, kakor bodo koroški rodoljubje za primerno m bolj potrebno spoznali. Z veBeljem moramo konš atirati, da n m je znanih že več narodnjakov, ki so darovali za več iztisov, naj bi se on:l: razdelili. Spodbujaj torej vsak domoljub v krogu svoj h znancev, naj se spominjajo svojih koroških bratov. Zb ramo za grobne apomnn ke in v kratkem času so stotaki (celo tisučaki) skupaj — in prav je, ker narod, ki Bvojih velikanov ne časif, da se mu rod.jo vreden ni. A glejmo, dn se grobni spomen k slavnega Slovenstva z G ispesvetskega polja ni za ped več ne premakne nazaj proti kranjskim goram. Vid mo, da ako podpiramo koroške brate, varujemo sebe, ker nakane ger-manstva niso mč kaj čiovekol ub.ie, kakor num ravnokar vnovič dokazujejo v„Pczoiu" objavljeni listi zagrebškega pastorja glede jugoslovanskih razmer in dežel. Stoimo na straži !
Delajmo, dok ni prepozno! Zdaj je ugoden čas. — Še pozni vnuki staroslavnega Gorotsna uam bodo hvalo vedeli, da smo se bratovsko spominjali njihovih predočetov ter jih rešili potopa v germanskih valov h.
Vsi pa si ob novem letu v spomin pokliči mo besede dr. Lovro Tomanove v petimi koroških Slovencev;
„Naj nas torej duh navdaja, Samov duh in njega djanj; Narod naj v zavostji vstaja Iz pretežkih hudih sanj I
praznoversko bojazeojo. Sicer pa ta jama ni mikala njih plenivosti.
Tako je preteklo več let tej ponižni spo-kornici.
i
Kar naenkrat pa neha prihajati v cerkev! in zvedelo se je, da je mrtva.
Ko pa nekega jutra nje edina prijateljica j ki je delitev milostinje posredovala, v nje stanovanje stopi, najde jo nepremakljivo in trdo na ležišču iz mahu in suhega listja. Nje proti nebu obrnjeno obličje bilo je strašno upadeno. Nje na prsih sklenjeni roki sta držala pod obleko zvit in zapečaten pergament. Gotovo je biia na njem zapisana oporoka ali poslednja volja.
Napis se je glasil:
„Mojemu očetu v gospodu, Eusebiju; Moji preljubljeni sestri Flaviji".
Nuslovijenca, kterima je bilo pismo pri-nešeno, sta ga odprla in koj spoznala p sanje in podpis Melanin.
Sedaj ni b lo dvoja: skrivna spokormca je bila ona ohola in huda tekmovalka, katere ošabnost in sovraštvo jima je toliko trpljenia naklonilo. Morala je za svoje početje ostro Be pokoriti; vender se je še poniževala, prosila odpuščanja, priporočila se jim v molitev
in zapustila vse imetje svoje, t. j. razun oljsko-gorskega samostana in k njemu spadajoče zemlje, še znatne svote, katere je bila prt jeruzalemskem škofu hraniti dala. Ta denar je bil poj njeni želji namenjen, da se pogoreli samostan sezida; kar ostane, pa se uaj obrne za užitek ali stavbo novih poslopij.
To je bila srečna naredba previdnosti, ki je na ta način o pravem času hudo obiskanim gostom betlehemskim ua pomoč prišla. Bila je pravičen uamestek za dolgo krivico, zado-Btenje za preganjanje, ki je prihajalo od sestre in zatorej bilo toliko britkeje. Naposled je vender milost zmogla prirojenost, nedolžnost zadolženost. Dobro je zmagoslavljalo nad hudim.
Pogreb se je vršil, kakor je želela. Pokopale sta jo Flavija pa Metela s svojimi rokami; samostana sta jo bila pa spremila na zadnji poti.
Zamrla je prosila v svoji oporoki za to posebno milost pod cerkvenim pragom, da bt vsi ki noter iu ven gredo na-njo stopali in da tudi romarjev opanke hodijo po njenem prahu tje k izveličarjevi zibeli. Tako je menila, da se bodo na-njo obračale besede psalmista: Exuitabunt ossa humiliata.
Oljska gora je potem sprejemala tiste,
kterim ui b lo prostora v samostanih betle-hemskih.
Zato so bil< pa na nove sez dam ali pa razširjeni. Novih p slopij je bilo treba. Mf;-lanina ostalma je vse stroške pokrila ; mate-rieluo iu moraluo blagostanje te bogoljubne naselbine je bilo v nu d vmjem cvetu. Teko lepih dni še ni doživela. Spomin na prestane britkosti se je izgubil občutljejih sedanj h dobrot.
Le sedaj pa seduj se je slišal glas sredi tihega miru:
— „Sovražniki gredo! Kavkarski voikovi so tukaj. Semkaj lete, na krilatih koniih, katerih h trost vse preseže. Pred njimi beže ljudstva FenfKije, Arabje pa Egipta. Tir se okopava z rovi in nas pi, da jiostaja otok .... Gospod naj nas reši I"
Dasi tak strah ni bil neopravičen, se pa vender ni uresničil. Trume Ilunov so se bile obrnile in L baua ne prekoračile. Neznana moč jih je naiaj potiskala. Iz tega vedno bolj črnega oblaka, ki je v nedriju svojem gojil strelo in blisk, posiial je solnca žarek, ki je vsem čelo razjasnil.
Zopet je prišla dvojna bolest ki je kalila mir in veselje. Pretekstat je umrl. Zadnji dih je v naročji Fiavije izdihnil. Častili bo
Kviško, bratje, duše mile! S slovom, z djanjem vsi na dom! Kličejo nas slavno Vile V kolo k bratom Slavjanom."
Politični pregled.
V Ljubljani 30. decembra.
Katoliško-politično družtvo za Češko deželo je sklenilo prositi državni zbor, naj naredi postavo za posvečevanje nedelj in praznikov. Pri uradnijah naj bi se delalo le, kar je neobhodno potrebno; železnice pa naj bi take dneve ne prevažale blaga, ampak le osebe.
V Pragi je bilo sojenih t.e dni 31 soei-jaldeinokratov.
"Vstav©verci po se te dni posvetovali, bi li ue bilo prav, ako bi vsi levičarji odložili poslanstvo? Pa spametovali so se iu to opustili dobro ved< č, da bi po novih volitvah marsi-kteri izmed njih ne prišel več v državni zbor! Škoda!
41 tržaških državnih poslancih piše ,,Edinost" od 28. t. m.: ,,čuje se, da sta se gg. Teuschl in Rabi poslanstvu odpovedala. Prav sta storila, to je edino dobro delo nju poslanstva; ona nista bila našega ljudstva glas, saj se še dobro Bpominjamo, kako je prišel dr. Rabi v državu1 zbor. Uže danes lahko trdimo, da na Rablovo mesto izvoljeni novi poslanec ne bo hodil po Rablovih stopinjah, ampak pridruži se Hohenvvartovemu klubu. Kako se bo pa trgovinska zbornica vedla pri novi volitvi, to vedo bogovi, ker ima še manj političnega takta, nege zrelosti v trgovinskih zadevah."
Vuanje države.
S%'- oče se bridko pritožijo, kako grdo delajo Lahi ž njimi, namreč prostomavtarski Lahi, za kterimi stoji laška vlada sama. Ko so na praznik brezmadežne Device proglašali štiri uove svetnike , moralo se je to zgoditi med ozkim zidovjent papeževe palače, zato sv. oče tudi niso mogli toliko škofov povabiti, kakor sicer pri tak.h prilikah , še menj pa druzega ljud-tva, ki bi tudi rado videio kaj tacega, in se pri tem k dobremu spodbujevalo. Pa od pro-tostozidarjev najeta druhal še ni bila zadovoljna, da se je svečanost vršila na
skrivnem, ampak rogovilili so po rimskih ulicah ter pretili sv. očetu, svete reči pa preklinjali. Sv. oče niso več varni v Rimu, ki je bil nekdaj njih last, ker je laška vlada nasproti brezbožni druhali premehka, ali pa nalašč neče nič storiti za brambo sv. očeta.
Izvirni dopisi.
Iz Celja, 28. dccembra. Božična veselica „katoliškega podpornega družtva" obnesla se nam je prav dobro: Navzočih je bilo mnogo častitih gospej iz celj skega mesta, iz okolice posestnik lanovške grajščine, prejšnji generalni konzul v Serajevu gosp. Konrad Vašič s gospo soprugo, baro-novka in baionessa de Treaux itd. Razveselili so nas s svojo navzočnostjo tudi nekteri duhovniki iz bližnje okolice, č. g. Ferenčak iz Vojnika itd.
Zapopadek igre, ktero so prav dobro pred Btavljale učenke iz dekliške učilnice šolskih sester je na kratko ta-le: Na bož čni večer ozdravi angeij ua prošnjo bogoijubnih dekl c njihovo bolano sestro Cilko. V zahvalo za to milost sklenejo vsa dekleta s sosedovimi vred, da se hočejo pred jaslicami božjega deteta priklanjati Bpreoblečene kot cvetlice. Vsaka prinese prepevajoča cvetko predjaBlice: vijolica, ueven ali imortelka, narciza in križnica itd. Čaroben .je poslednji „tableaux", ko VBe rožice z angeljci vred klečijo pred jaslicami. Vmes se slišijo angeljski glasovi, ktere so prav dobro g. Zinnauer iz harmonija in 4 mladi diletanti iz gosel izvabili. Tudi petje pojedini!) „cvetlic'' se je spremljalo na harmoniji in ua goslah.
Po igri je razdeljevala blagorodna baro-nesa Konstancija de Treaux božična darila, obleko in obutalo med učence in učenke iz okoličanskih šol. Vsa darila so bila vredna okoli 200 gld. Hvala vsem blagim udom in prijatlom .,katol. podpornega društva", ki so nam pripomogli k tej nedolžni veselici !
■z Krškega okraja, 25. d< cembra. (Brezverska šola — circulus vitiosus, znamenje ča^a.) V dneh „šolskega napredka", ko so šole kar iz tal rasle, kakor gobe po dežj, dobila je tudi mala vas Jesen ce ob Savi v našem okraji, svojo šolo. Kaj bi ne, saj so
ga kakor mučenca, objokovali kakor brata. Njegovi umrljivi ostanki bili so položeni v votlino malo pod Emiiinimi.
Druga nenadna bolest, ki je vse kaj hude zadela, je bila izguba Eusebija. Njegova ne-utrujenest, njegovo trpljenje, njegove radosti in britkosti, megovo burnih dogodkov polno življenje, spodkopalo mu je polagoma zdravje in zakopalo.
O smrti svoji je imel saj ta prizor pred očmi, da je videl ono smelo plemstvo, ono boljarstvo, ki se je povzdigovalo nad kralje, ki je bilo pridobljeno za ponižnost kristjan skega imena, da je gledal rimljansko imenit-nost v zn- žju križa, ki ga je poljubovala, objemala in se z njim ponašala.
Kolika slava! Scipioni, Paulo-Emilijani, Fabijevci, Metčlovci so premagali Bvet. Eusebij pa je premagal Metelovce, Fabijevce, Paulo-Emilijance. A on te hvale ni iskal, po tej časti m hlepel; večja slavitost, božjiši velikost mu je bila pred očmi. Videl je, da gospodarji in zmagovalci sveta tistega slave, ki ga ne poznajo; da njemu postavljajo slavoloke z geslom:
„Christu3 vincit, regnat, imperat".
Samega sebe je Brečnega štel, da je za-mogel toliko delo pospeševati. Sedaj je zamogel
vskiikniti, da si je postavil spominek vatrajniši od kovine.
Le malo časa je preživela Fiavija te ža-loBtne dogodke. Zdelo se ji je, da je prognana, da nema domovine druge, ko ondi n ed tremi grobovi. Ondi je bilo nje srce, ondi se je zakopalo vse nje živetje.
Mladi Marcel se je bil povrnil k svoji družini na zapad. Pr.letna Metela se je čudila, da je prestala toliko skušenj; željno je pričakovala ure, ko bode b tistim zedinjena, katerega je ljubila, v katerega je upala iu verovala. Nje naloga je bila spolniena in lahko je rekla po vzgledu izveličarja: , Dovršil sem delo, ktero si mi naložil, o sveti oče in nobeden izročenih mi se ni pogubi!''.
Preden pa je sama oči zatisnila, bila je tako srečna in nesrečna, da jih je Flaviji zatisnila, ko se je Bogu dopadlo razrešiti vezi, ki bo uklepale to golobico.
Ona sama je pravila obojni, v molitvi in solzah zedinjeni občini, da je v gospodu zaspala potomka Scipionov, hči Emilina, soproga Pretekstatova, Flavija, junaška nevesta Kri stusova in da bode še iz nebes doli varovala cerkev in samostane betlehemske.
se dosta imenitni gospodje zanjo potegovali, češ, šola na Dolini je prenapolnjena! Pričela se je v jeseni leta 1878. Učitelji so ji do-sedaj bili le provizorični, ali celo samo pomožni. Kdo bi pa tudi veselje imel s kakimi 15—20—30 otroki ukvarjati se!
Ali z neko novodobno naprednostjo pa se ova šolica pohvaliti zamore, t. j. brezverska je v polnem pomenu. Z ne majhn m trudom previdoval je prvo leto poleg druzih mnozih svojih opravil župnik dolinski verski pouk tudi v tej šoli, upajoč, da se mu sčasoma venclar z uravnavami 55. §. pol. šol. postave na pomoč pride. Toda upanje zabadovol — V početku druzega leta t. j. v jeseni 1. 1880 dovede stvar pred občinski zbor zarad vožnje ali odškodnine, a ovi ne zaključi ničesar, ker uavzoči predsednik krajnega šolskega sveta hoče še prej posvetovati se s predsednikom okrajnega šolskega sveta, z okr. glavarjem Schoawettrom. Ko do aedaj še nikakega določila ni, a deca Jeseniške šole za jednom v verski nevednosti in moralični divjosti dora-ščajo, vpraša pred uekterimi dnevi z nova Doliuski župnik predsednika krajnega šolskega sveta o tej zadevi, in on odgovori, da okrajni glavar Sch6uwetter je določil, naj najeseuiški šoli tudi verski nauk ondotni učitelj podučuje. S kako pravico se je to zgodilo, ne vem. Kaj župnik sedaj storiti misli, tudi ni znano, ali to pa vem, da on, kolikor ga poznam, storil bode še kteri korak, preden bode trpel ne-versko šolo v svoji župniji. Ali zares, pravi , circulus vitiosus" je tol Verski pouk v zunanjih šolah zagotovlja §. 55 pol. šol. postave a zahteva se po pravici izpeljava postave, ker samo na papirji ne pomaga, toda namesto izpeljave naroči se učitelju verski poduk, češ, ktr drugi ne podučuje, in ako se vpraša, kaj bi bilo duhovnu v zlajšs je bremena in pešpotov, da šola rednega verskega učitelja dobi, pride zopet na vrsto §, 55 po), šol. postava itd. — Kaj pa poreko k temu različni šolski predsedniki in nadzorniki? Eni, se ve, so zadovoljni, saj gre čisto po novodobnih načelih, namen je dosežen, šola je brezverska.
Ni čisto nelogično, ako sledi ovde još drugi ncircu^s vitiosus". „Novošegno zbrihfan" dečak rani smrtno druzega. Zaradi tega pride v dolgo preiskavo, Ali čudno, ravno krajnih šolsk h nadzornikov trojica, — se ve, tacih ki so ,,prav po mislih", (župnik ni v našem okraji ni jeden krajni šolski nadzornik, ker niso , po mislih") prizadevala si je, — če je istiua, kar se je govorilo — za preiskavo „varovanca" na prostih nogah. Pride res na prosto. V „triumfu'' ga sprejme — tedenciozno zoper nekega župnika — jeden nadzornikov v službo, in boje da bi tudi kod ostaiih dveh bil z veseljem sprejet. Spridenec uganja zopet svoje burke v pohujšanje prebivalstva, dokler zopet nekega mladega moža, ki se mu je b;l zameril, po noči zavratno ne napade, ter do smrči ne dotolče, kojega so pa, kakor se govori, tudi oropanega najdli. Nevarno človeče je sedaj zopet, v pesteh Novomeške okrajne sodnije. Obče se pa upa, da ovi „circulus" ne ho popolen, ker ako je res glavna krivda pri onem človeku, morebiti se ga reši svet.
Evo vam ne samo „pravih misel", nego tudi prav „po teh misiih" izvršenih dejanj veri in cerkvi „emancipiranih" ali odrastlih. Taki „emancipiranci" so menda tudi nedavno onega kmeta umorili in oropali na naši Krški cesti, isto tako celo dva Bedaj leto na Brezini.
Ali kako pridem od ,,nedolžnih" šolskih zadev do teh hudodelstev? Vsakdo takoj uvidi,
da k temu ni treba ravno veliko psihologičnih ali dušeBlovnih razmotravanj. Kjer Be na peBek zida, niti viharja ni treba, da se podere, in ako značaji takoj v mladosti niso dobro vtr-jeni v verskem prepričanji, potem zapadejo že sami sebi teoretično v nihilizem, v praksi pa v materializem. Po veri vravnavano življenje jim bo zastarane preživljene misli, cerkev s svojimi opravili in obredi nepotrebna šara, a duhoven jim ni po stanu iu po izobra-ženji socijalno više postavljena in potrebna oseba, nego kakor nekoji zavidani parazit, kateremu se mora povsodi nasprotovati, to je „prav po mislih", in liberalno, novošegno in svet osrečilnol Da, za istino, svečeniki, kakor „Sionski čuvaji" med narodom, v našem okraji dosta store za zatrenje krivih neverskih naukov v prid pravi ljudski omiki ter občnemu blagru, naj bi se jim le po protežeranih liberalcih in nevercib, in tudi od politično merodajne strani stališe ne ispodmikalo. Ergo videant consules!
Kamnika, 15, decembra.) (Dobrotna zabava.) Tukajšnja narodna čitalnica je priredila v nedeljo dne 11. t. m. veselico z igro „Star vojak in njegov rejenec", s petjem in z loterijo. Pri igri so sodelovali in peli dečki tukajšnje štirirazredne deške šole. Igra kakor tudi petje se je zvršilo v popolno za-dovoljnoBt navzočega občinstva. Cisti dohodek pri tej veselici znaša nad 100 gl., ki se bode porabil za obleko revnih šolarjev in šolarc. Bog naj stotero povrne vsem vdeležilcem in darovalcem omenjene veselice.
Posebno zahvalo zaslužijo čast. gg. uradniki in meščani, ki so darovali 141 dobitkov za loterijo, ter se v obilnem številu vdeležili veselice.
Gospe in gospodičine že prav pridno izdelujejo oblačila, ktera se bodo razdelila na novega leta dan med ubogo šolsko mladino.
Vodstvo deške in dekliške šole*)
Iz Cori&ke^a, 24. dec. (Občno sočutje po r. očetuBleivveisu, zlastime narodno podčavensko duhovščino) idr.) Da imamo tudi goriški Slovenci sočutje zarad zgube našega občnega očeta r. Bleivveisa, ste se lehko pri pogrebu v Ljubljani prepričali vidši vence nosilše Goričane. V imenu narodne duhovščine sta šla iz černiške deka-nije tudi 2 duhovna h pogrebu v Ljubljano na lastne stroške. Zdaj po sv. božičnih praznikih pa namerja duhovščina omenjene deka-nije skupno sv. opravilo za dušo ranjcega ne-pozabljivega Očeta imeti in potem, če bo sploh mogoče, skupen „banket''. Ni li to vredno posnemanja? Tudi se je Bkorej brez izjeme po vsej čermški dekaniji ob uri pogreba zvonilo. Tako je častno in pravi Bog nam daj Blei-weisa II., ki bo imel geslo: „vse za vero, dom in cesarja" in vsi goriški Slovenci ga bomo pripoznavali za pravega naslednika ran;cega od britke neizprosljive smrti nam odvzetega Janeze, kterega kip ali podoba naj bi stala v vsaki domoljubni hiši, da bi nas vedno njegov duh k slavnem delovanju za vero in narod spodbujal. Vtčen mu spomin I
Želeti bi b,io, ko sem premišljeval dunaj ski pižar, da bi se ne predstavljale ne v nem-1 ških ne v slovanskih gledišč h v posebn h praznikih in tudi ob nedeljah ne nobene igre če hočemo jo cerkvenih zapovedih živeti in se zveličati. Zdaj je po postavi ali odloku c kr. ministerstva nauka in bogočastja in zno-
praznik rojstva in na rojstvo Gospodovo, potem poslednje tri dni velikega tedna, na velikonočno nedeljo, na binkoštno nedeljo in na praznik sv. R. T. — Pa to se mi na VBak način premalo dozdeva Pomagajte tu gg. državni in deželni poslanci in vsi ki imate „vo-ctm in capitulo." Z Bogom za 1881. leto I
Domače novice.
V Ljubljani, 28. decembra.
(Dramatično društvo) je imelo 28. t. m. občni zbor, pri kterem se je volil nov odbor.
(Božičnice) se te dni obhajajo v Ljubljani. V Alojznici bila je 26. t. m. za sirotne dečke in je bilo obdarovanih 50 dečkov, v Lichten-thurnovi dekliški sirotišnici pa je bilo obdarovanih 79 deklic. Obe ste bile obilno obiskovani in poslednja je bila tako všeč, da se bo jutri ponavljala. Pomočniki katoliške rokodelske družbe bodo imeli tudi jutri svojo božičnico, rokodelski dečki pa na sv. treh kraljev dan.
(V katoliški družbi) se prično navadni redni govori v letošnji zimi 10. januarija ob sebmih zvečer.
(Popravek.) Te dni po Ljubljani razširjena govorica, da se je g. Hiuk v Šiški ustrelil, se hvaia Bogu ni potrdila.
trajnega od 1. in 15. julija 1865, le 8 celem letu za to izvzetih iu sicer: v
dui v pred-
*) Prvi spis o toj zadevi nam ni prišol v roke in hvala lepa, da sto nain to poročali v novič, (lasi je jned toni že poteklo nekaj Jasa.	Vred.
Razne reči.
—	Duhovske premembe v ljub ljanski škofiji: č. g. Andrej Vole, fajmošter v Fužinah (Wei8senfels) na Gorenjskem je bil od stolnega kapitelna 29. t. m. prezentiran za faro Št Vid nad Ljubljano. Č. g. Matej Ferlan ouhovuik v pokoji, je 26 t. m. v Stariloki v 83. letu svoje starosti umrl. R. 1. P.
—	Zarad nabiranja vojaških novincev prosil je okrajni zastop v Slovenjem Gradcu cesarskega namestnika, da bi se ne vršilo več v Marenbergu, ampak v Šoštanji in Slovenjem Gradcu.
—	„L ii n d e r ban k" te dni ustanovi podružuico v Trstu. Dotacije se je za zdaj določilo 12 milijonov gld. Tudi namerjava ta banka ustanoviti posebno družbo za čez atlantiške vožnje.
—	Boj kontrobantarjev s finan-carji. Po noči od 19. na 20. t. m. je šlo iz Trsta 40—50 kontrobantarjev, ki so bili dobro obloženi s cukrom, kavo in drugim kolonijal mm blagom ; bili so, kakor se sodi, iz pod-grajskega okraja. V grabnu blizu Lonjerju jih je ustavila patrola, obstoječa iz 8 finančnih stražnikov. Ni nam znano, ali so se kontro-bantarji branili, aii bo hoteli pobegniti in so jih financarji lovili, to pa je resnično, da so 20. t. m. zjutraj ob štirih finančni stražniki iz Bazovice tri ranjeue v tržaško bolnico pripeljali. 181etni Jurij Bubrič iz Poijan , ima rano na glavi, 271etni Janez Zankovič iz Vodic tudi rano zadej na glavi, in 201etni Marko Mršnik iz Poljan, dobil je dve krogli v desno nogo, hudo je ranjen, ker inu je ena ki ogla piščal zdrobila. Govori se, da je eden celo mr-tijv 'u več ranjenih, katere pa so koutroban-tarji odnesli; koliko je na tem resnice, to nam m znano. 20. popoiudne so pripeljali v Trst s kontrobantom naloženi voz. ,,Edinost."
—	Tržaška čitalnica bo imela jutri
1.	dne januvarja popoiudne ob 6. uri redni občni zbor. Dnevni red. 1. Tajnikovo poročilo.
2.	Biagajnikovo poročilo. 3. Nasveti članov. 4. Nasveti gledč novega stanovanja. 5. Volitev novega odbora in treh pregledovale v društvenih računov.
—	Roparsk napad. Posestnik Fran Paradiž od sv. Danila bil je 23. t. m. na potu v Marenbergod dveh potepuhov napaden, kterih eden mu je roki ua hrbtu skupaj tiščal, eden pa mu preiskoval žepe ter uzel 6 gld., ki jih je pri sebi imel. Pa še tisti dan so žaudarji iz Spodnjega Dravberga tolovaja prijeli in izročili sodniji v Marenbergu, kjer so pri njima našli še 3 gld. Potepuha, mesarski pomočnik Franc Kladnik iz Vranskega in Simon Mela-kovič iz Luč, tajita trdovratno, da bi bila Paradiža oropala ter pravita, da sta denar med potjo priigrala od nekega neznanega kmeta.
—	Gledišče v Mariboru je pretekli teden vradna komisija preiskovala, in našla, da ni nobene nevarnosti, da bi Be stropi vdrli. Zarad veče varnosti pred ognjem pa jo komisija potrebne premembe zaukazala ter med drugim nasvetovala, naj se iz parterja vun naredita še dva izhoda za silo.
—	Umor. Gostinja Elizabeta Hafrovnik v Št. Lenartskem okraji v Slovensk h Goricah na Štajerskem bila je 25. t. m. po noči šiloma umorjena. Našli so jo drugi dan v njenem stanovanji s prerezanim vratom.
Vabilo k naročevanju
„SLOVENGA".
Po pošti prejeman velja	pri	trikratnem
izhajanji list za celo leto . .	10	gl. — kr.
„ poiieta . .	5	„ — „
„ četrt leta .	2 „ 50 „
V administraciji sprejemanj
Za celo leto......8 gl. 40 kr.
„ pol leta......4 „ 20 ,,
„ četrt leta......2 „ 10 „
Posamezne številke ... — „ 7 ,,
Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za četrt leta .... 1 „ 50 „
V	Ljubljani na dom pošiljati velja 60 kr. več na leto.
V	prvem Četrtletji ostane še vse pri starem, tedaj se ua „Slovenca" naroča kakor pred.
List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postainveisungen)
Kdor je kaj na dolgu, naj vendar v tem času poravna.
Vredništvo in opravili št vo.
Tržne cene v LJubljani.
Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rež 6 gl. 18 kr.; — ječmen 4 gld. 55 kr.; —■ oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 4 gl. 87 kr.; — proso 5 gl. — kr.; — koruza 6 gld. 40 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld 68 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr. — masla kilogram — gld. 96 kr.; — mast 82 kr.; — špeh frišen 70 kr.; špeh prekajen 76 kr.; jajce po 3 kr.; mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 54 kr. ; — svinjsko meso 50 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr. slama 1 gld. 96 kr.
TelcisimiScine denarn« c«(iif 30. decembra. Papirna rmtii 77 30 — Hreneron rent« 78 20 — Zlatu renta 94 — 18601etno državno posojilo 135 76 RanKine H!toij«>378 — Kreditne »krije 364 G0 - London 118.90— — Ce«. kr. -ekini 6.60. — '.»li-lrunkov (v40.
Listnica uredništva.
(i. A. V. v Borovnici I Ker jo g. dopisnik „Slov. Naroda" sam popravil v „Navodu'' svojo poročilo o na-rocbi „Slovenca", nam ni tvoba objavljati Vaše poslanico. Sicer piše jako ra/.žaljivo tudi v drugem svojem dopisu, kar nas pa ravno tako malo briga, kakor njegova trditev, da s svojim prvim dopisom ni hotel društva žaliti, ampak le „Slovenca" uničiti.