številka 23 četrtek, 10. junija 1999 160 tolarjev Katarina osvojila Pariz Mima Jaušovec je bila prva in doslej edina Slo-venka, ki je zmagala na odprtem teniškem prven-stvu Francije, na enem od štirih največjih svetovnih turnirjev za grand slam. Leta 1977 ji je podvig uspel med posameznica-mi, leto kasneje pa med ženskimi dvojicami. Osemnajstletna Ve-lenjčanka Katarina Sre-botnik je druga, ki ji je uspelo veliko zmagoslavje in prva, ob katere imenu bo napisano Slovenija. Kata-rina je namreč s soigralcem Pietom Norvalom iz Južno- afriške republike v petek osvojila Pariz v konkurenci mešanih dvojic in se zapisala v zgodovino slovenskega te-nisa in športa v celoti. ■ jp, vos Priznanja najbolj urejenim podjetjem VELENJE - V akcijo Moja dežela lepa, čista in urejena se vključuje tudi območni od-bor Savinjsko-šaleške gospo-darske zbornice Velenje, kjer deluje tudi komisija za oceno podjetij. Ta si je letos ogledala 14 malih in 23 velikih podjetij in predlagala Elkroj Mozirje in podjetje Cigale iz Nazarij za republiški priznanji. Plakete za urejeno podjetje so med velikimi podjetji pode-lili Elkroju Moziije, Elektroni-ki Velenje, Gostu Velenje, Go-renju Veienje in Premogovni-ku Velenje, med malimi pa Ci-gale Nazarje, Heri, Dobletina, TIP (orodjarna Pečovnik) in ISSN 0350-5561 Fori Velenje. Pohvalo pa so si prislužili še Veplas, Klasje, Era, Banka Velenje, KLS Ljubno, Glin K&M Nazarje in Smreka Gornji Grad (velika podjetja) ter Banny Nazarje (mala podjetja). Zal pa je ko-misija ugotovila tudi, da Ve-grad kljub lanskemu pripo-ročilu ne namenja dovolj po- zornosti ureditvi okolice v in-dustrijski coni Selo, zlasti na obratu DOM 101. To pa je po-dročje, kjer se tisti, ki prihajajo v Velenje iz smeri Slovenj Gradca, prvič srečajo z Vele-njem, prvi vtis pa je pogosto najpomembnejši. Priznanja je podelil predsed-nik komisije Slavko Hudarin. fi Še ena velika preizkušnja - matura S tradicionalno predajo ključa, so se velenjski maturantje konec prejšnjega tedna poslovili od srednješolskih klopi. V soboto pa se začenja še ena velika preizkušnja, matura. Vso srečo maturantje! Kovše odstopil LJUBLJANA ■ V začetku tedna je odstopil državni sekretar za energetiko, Velenjčan AIo-jz Kovše. V neposrednem javljanju je v torek zjutraj svoj odstop za Radio Velenje utemeljil z razhajanji o načinu videnja razreševanja te- kočih energetskih vprašanj ter vloge in mesta obeh šaleških energetskih podjetij danes in po vključitvi Slovenije v evropsko unijo. ■ mz Nisem paniina, a tresem se! Malo nenavadne izjave sije v prejšnji števil-ki Našega časa privoščil mestni arhitekt, ko je govoril o tem, da bi kar pet blokov v Velenju ogrozil potres 8 stopnje po Mercalijevi lestvici. Sveta preproščina, kaj vse je natrosil in s kakimi argumenti! Da te začne tresti, pa čeprav nisi paničen! Mar bi svojo študijo še naprej skrival po predalih, tako kot jo je pred tem! Bi vsaj stanovalci petih blokov še naprej mirno spali v prepričanju, da so varni. Vse je povedal! Nipa bil toliko, da bi naštel teh pet blokov. Raje je ovinkaril. Nijih navedel zato, da ne biprišlo do panike v teh blokih (ostanite mirni, če se bo vse okoli vas podiralo); da se stanovalci ne bi slučajno želeli izseliti (naj kar ostanejo tam, kjer so in upajo, da do najhujšega ne pride); in da, o groza, ne bipadla cena teh stanovanj (to bi lahko bilo pa za občino sploh usodno - tega ne pove, se pa tako bere). Milo rečeno, zgrožena sem! Se posebej, ko sem v nadaljevanju brala, da zaradi te študije do posegov v prostor ne bo prišlo, ker to ni bil njen namen. Njen namen je bil očitno ta, da je nekaj časa nekaj Ijudi nekaj delalo, na podlagi njihovega dela pa bo civilna zaščita vedela, kam leteti, če do česa pride. Pri tem Tako mislim lahko samo upam, da so ji naredili še kakšno podštudijo in ji označili, po katerih poteh čim hitreje do tja; in še kako podštudijo podštudi-je, kako pod ruševinami brez panike čakati, da civilna zaščita pride. Ta študija je v meni porodila še vsaj dve vprašanji: koliko denarja občina zaflečka za take študije in kakšna je občina, ki za svoje prebivalce, ko zve, kaj se jim lahko zgodi, ne poskrbi? Zivim v enem od blokov, kijim študija napoveduje delno porušenje ob potresu 8. stopnje. Cisto na vrhu, kjer "guganje"sem in tja čuti-mo vedno, ko je kje v bližini kak potres. Gos-pod mestni arhitekt zdajpa vas sprašujem: na kaj naj mislim naslednjič, ko bo do tega prišlo, da ne bom panična? Ste vi lahko mimi, če veste, kaj se mi lahko zgodi, pa zame ne boste poskrbeli? Ste zadovoljni, ker ste v meni vzbudili občutek drugorazrednega občana? Namen študije je bil, da civilna zaščita pripravi načrt reševanja premoženja (na prvem mestu!) in Ijudi (na drugem mestu?) ob hujšem potresu. Te vaše besede mi še ved-no odmevajo po glavi. Nam boste pokazali vsaj tega? ■ Milena Krstič - Planinc Vreme Ob koncu tedna bo nestalno vre-me z občasnimi krajevnimi plohami. TTHOCAJL ALU-PVC okna in vrata zimski. . „..vrtovi senciia kljućavničarstvo f ftSSf ffi Bo 063 MENJALNICA Prešemova 23,3000 Celje tet: 063/482-230, fax.: 063/442-866 odkupujemo delnice Gorenja po 1.600,00 Delovni čas: od 8.00 do 18.00 ob sobotah: od 8.00 do 12.00 TELEFON: 862-522 9770350556014 2 NilK vas DOGODKI 10- junija 1999 novice Malnar direktor Tiskarne VELENJE - V začetku tega tedna je Tiskarna Velenje zamenjala direktorja. Na to delovno dolžnost so imenovali Zdravka Malnarja, diplomiranega pravnika z Gorenjske. Vodovod vendarle letos? HOMEC - V naselju homec v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji oziroma v občini Mozirje se krajani že dolga leta otepajo z velikimi težavami pri oskrbi s pitno vodo. Dolgo si tudi že prizadevajo, da bi težavo odpravili in letos naj bi končno uspeli. Svoj delež k naložbi je iz proračuna namenila občina Mo-zirje, kar naj bi pripomoglo, da bi do jeseni položili cevi, do konca leta pa vodovod dokončno zgradili. ■ JP Bodo unovčili ugodne kredite? LJUBNO - Zagotavljanje pogojev za odpiranje novih de-lovnih mest je še zlasti pomembno za manjše občine. Tega se zavedajo tudi v občini Ljubno, kjer pa z nudenjem ugod-nih kreditov iz občinskega proračuna v preteklih dveh letih niso bili posebej uspešni. Med podjetniki in obrtniki na-mreč za to ugodnost ni bilo pravega zanimanja. Letos je občina za male podjetnike znova razpisala ugod-ne kredite, na voljo je 30 milijonov tolarjev, občina pa bo subvencionirala obrestno mero. Prvi odzivi podjetnikov kažejo, da bodo letos denar vendarle porabili. ■ JP Kar 350 mladih bralcev VELENJE - Odbor za Kajuhovo bralno značko pri Me-dobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje jc prejšnjo sre-do pripravil podelitev predšolskih bralnih značk. V Domu kulture so si lahko mali šolarji, ki so z branjem osvojili pri-znanje v obliki Ostržka, ogledali lutkovno igrico TOBIJA v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru. Razveseljivo je, da v gibanju sodeluje vsako leto več malih šolarjev. Letos si je predšolsko bralno značko "pribralo" kar 350 malčkov, ki so jim zagotovo ob tem krepko pomagali starši. ■ bš Bazen pripravljen ŠOŠTANJ - Konec tega tedna naj bi, vsaj tako je napove-dal Branko Sevčnikar, predsednik Športne zveze Šoštanja, odprli letni bazen. Pred tem so opravili nujna vzdrževalna dela, tako da bo bazen lahko vso sezono normalno odprt. "Bazen je po 36 letih obratovanja potreben temeljite pre-nove. Sedanja vlaganja vanj so zgolj gašenje požara,"pravi župan Šoštanja Bogdan Menih in dodaja, da se bodo v občini najbrž že prihodnje leto lotili pridobivanja potrebne dokumentacije za rekonstrukcijo, ki pa bo potekala posto-poma, več let. Vstopnica za obisk bo stala toliko kot lani: za odrasle 500, za otroke pa 300 tolarjev. ■ mkp Občina Mozirje Rečica ob Savinji Šolo bodo gradili naprej Na Rečici ob Savinji so v začetku leta ustavili gradnjo popol-ne osnovne šole, za katero so si krajani prizadevali skoraj tri desetletja. Zapletov s to šolo je bilo v minulih letih veliko in preveč, žal pa se jim tudi pri gradnji niso mogli izogniti. Dela so ustavili januarja, ker izvajalec finančno ni bil sposoben graditi naprej. Po pogodbi bi namreč moral v drugem letu grad-nje najeti krcdit, ki ga ni dobil. Gradnja je bila tako prekinjena, prav tako pogodba. Seveda je občina Mozirje na podlagi zakona o javnih naročilih objavila nov javni razpis, poskrbela za objavo nadaljevanja gradnje, v teh dneh pa morebitni novi investitorji in izvajalci že iščejo in dvigujejo razpisno dokumcntacijo. Na mozirski občini predvidevajo, da bodo izvajalca izbrali do 15. julija, čeprav je zakonski rok konec julija. Nov izvajalec naj bi dela začel avgusta, do aprila naj bi bila šola dograjena, pouk v njej pa naj bi tako začeli v začetku šolskega leta 2000-2001. UJP Proračun večji, še večje naloge Letošnji proračun mozirske občine je za dobrih 100 milijo-nov tolarjev večji od lanskega. Lanski je dosegel 532 milijo-nov tolarjev, v letošnjo vrečo jih bo šlo 638, prihodki in od-hodki pa so izravnani. Ob vseh rednih postavkah je proračun razvojno naravnan, s čemer želijo v občini Mozirje rešiti nekaj največjih proble-mov. Med njimi je na prvem mestu izgradnja osnovne šole na Rečici ob Savinji, kjer je si-cer gradnja začasno ustavlje-na. Naslednji velik zalogaj je izgradnja mosta preko Savinje ob vstopu v Savinjski gaj. Se-danjega mosta ne bodo po-pravljali, ampak bodo ob njem zgradili novega, brez vmesnih podpornikov. To je predvsem pomembno zaradi večje varnosti pred po-plavami, saj sta sedaj ob Sa-vinjskem gaju močno ogroženi tudi naselji Nove Loke in Lo-ke. Z novim mostom bodo ta-ko v veliki meri odpravili po-plavno ogroženost, prav tako pa velik prometni zamašek, zlasti ob večjih prireditvah v parku cvetja. Projekt za most je izdelan, razpis za izvajalca objavljen, gradnjo naj bi sklenili še letos, most pa bo vreden 60 milijo-nov tolarjev. ■ JP Miekarna Arja vas Marjan Jakob bo zamenjal Ugibanj, kdo bo po odhodu dosedanjega direktorja Mle-karne Arja vas Zdravka Počivalška vodil to podjetje od 1. julija dalje, ni več. To bo Marjan Jakob, direktor Kme-tijske zadruge Saleška dolina in dosedanji predsednik nad-zornega odbora mlekarne. Med tremi kandidati je dobil največjo podporo, imenovali pa so ga za dobo štirih let. Kot nam je povedal Jakob, se je tako odločil zaradi kontinui-tete dela, pri tem pa ga je pod-prl tudi upravni odbor zadruge. Na zadnji seji slednjega so tudi sklenili, da Jakob vsaj do konca leta še ostane direktor zadruge. Za zdaj niso imenovali njego-vega namestnika, ampak bo po potrebi pri pomembnejših odločitvah sodeloval upravni odbor. Nadaljnji razplet pa bo v marsičem odvisen od tega, ali bo prišlo do združitve Mlekar-ne Arja vas z Ljubljanskimi mlekarnami (skupščina naj bi bila predvidoma letos septem-bra) in od dogovorov znotraj sistema. Na vprašanje, ali bo zmogel ob vseh dosedanjih dolžnostih, uspešno krmariti še na vodil- nem mestu Mlekarne, ki se ji glede na težave z viški mleka v Sloveniji in vstopom države v evropsko unijo obetajo vse prej kot rožnati časi, odgovo-ril:"To je bila ena mojih težjih življenjskih odločitev. Najbrž se ne bi tako odločil, kot sem se, če mi ne bi obljubili podpo-re tako zaposleni v mlekarni kot tudi v zadrugi. Raz-mišljam pa, da bi se odpovedal politiki, saj ocenjujem doseda-nja dogajanja v občini Šoštanj bolj mlatenje prazne slame kot tvorno iskanje razvojnih poti." ■ tp Brezpiačne počitniške aktivnosti v kiubu BITi Brezskrbne po citnice v ustvarjalnem duhu katerih bodo lahko kreativno ustvarjali, izdelova-li igrače in nakit, umetniško slikali, kulturno delo-vali in si pridobivali nova računalniška znanja, bo-do potekale ves dan, od 8. do 19. ure. Želijo si, da starši svoje otroke čim prej prijavite, da bodo lah-ko formirali skupine (tel. 862-851). V program vključeni otroci in mladostniki bodo dnevno ne-zgodno zavarovani, poskrbljeno bo za malico in zanimivo sedem urno udejstvovanje. Vse to bo namreč pokrila že omenjena Zveza svobodnih sindikatov iz Velenja. Tako bodo otroci tudi med počitnicami med vrstniki, kjer ne bodo pre-puščeni le ulici, pridobili pa bodo mnoga nova znanja. Tudi počitniško dejavnost kluba BIT-i bo podprl Zavod republike Slovenije za zaposlo-vanje in MO Velenje. Ubš Podjetje B&Z, inženiring za izobraževanje, svetovanje in raziskave iz Ljubljane, se s svojo lo-kalno enoto v Velenju vse bolj vpleta v izvajanje aktivnosti na področju zaposlovanja in vzpodbu-janja kvalitete življenja občanov. Pred kratkim smo vam predstavili tudi Klub iskalcev zaposlit-ve BIT-i, ki v Velenju deluje pod njihovim okri-Ijem in predstavlja nadstandardni program za potrebe občanov vseh generacij. Letos mladim počitnikarjem iz Šaleške doline ponujajo tudi ustvarjalno preživljanje prostega časa v počit-niških aktivnostih, ki bodo potekale od 25. junija do 25. avgusta. S pomočjo donatorjev, predvsem OO ZSSS Velenje, so poskrbeli, da bodo povsem brezplačne. Vsak počitniški dan bodo osnovnošolce spre-jeli v prostorih Kluba BIT-i, na Efenkovi 61, (Dom učencev, stolpič B, 1. etaža). Delavnice, v v enem stavku LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so maja zasedali 12 dni, razpravljali 62 ur, obravnavali 56 točk in med drugim sprejeli 18 zakonov; parlamentarna telesa so imela 48 sej, ki so skupaj trajale 101 uro, v ponedeljek, 14. junija, pa bo državljanom spet na voljo brezplačni telefon 080-17-17 za vprašanja o delu državne-ga zbora. TROJANE - Družba za avtoceste Republike Slove-nije je pri Evropski investi-cijski banki najela 175 mili-jonov evrov kredita za grad-njo odseka Trojane - Blago-vica, obrestna mera naj ne bi presegla 4 odstotke na leto, posojilo bodo črpali do kon-ca gradnje, to je do leta 2004, rok vračila pa je 20 let s petletnim moratorijem. MARIBOR - Državni in cerkveni odbor za pripravo papeževega obiska sta preje-la obvestilo Apostolske nun-ciature v Ljubljani, da je papež Janez Pavel II. potrdil predlog programa svojega obiska v Sloveniji 19. sep-tembra letos, ko bo na slo-vesni maši ob betnavskem dvorcu razglasil Antona Martina Slomška za blaženega. SLOVENSKA BISTRI-CA - Društvo izgnancev Slo-venije je v Ijubljanskem Mostecu in v Mariboru ob 7. juniju, dnevu izgnancev, pri-pravilo srečanji v spomin na dan pred 58 leti, ko je iz Slo-venske Bistrice v nemška taborišča odpeljal prvi vlak z izgnanci , skupno so s 103 vlaki v Nemčijo odpeljali 45.000 Slovencev, v Srbijo pa 17.500. SLOVENJGRADEC-V Slovenj Gradcu so odprli prostore novega podjetja Prevent Lamitex, ki izdeluje kaširano blago za avtomo-bilske sedežne prevleke, celotna naložba je vredna 706 milijonov tolarjev, na leto bodo izdelali 4 milijone tekočih metrov kaširanega blaga, tovarno s 7800 kva-dratnimi metri pa so posta-vili v treh mesecih. Veliko poslopje naj bi brez gradbincev "samevalo" le še do avgusta Okolje le eno je nam dodeljeno Strnitije treba vse sile - tako geslo je sicer malo v stilu prejšnjih časom, nekateri v središču Šaieške doline vendarle ielijo, da se res to zgodilo. Gre seveda za boj proti neurejenosti in za čim boljšo uvrstitev v mednarodnem lepotnem tekmovanju. Saj veste, Slovenske Konjice so se lani odlično odrezale, zakaj bi Veienje zaostajalo. Seveda pa je tudi res, da so Konjičani to akcijo vzeli res za svojo, v Velenju pa nekateri menijo, da nipovsem tako. Ce bi bilo, ne bi bilo treba podeljevati črnih pik, tudi ne podjetjem za urejenost njihovih delovnih okolij. Saj, bi kdo rekel, okolja nima vsak svojega, okolje je le eno. In ker velja, da je 40 let ena najlepših obdobij, naj bi Velenje ob svojem jubileju to tudi dokazalo. Ob tem, ko se v občinah Zgornje Savinjske doline odločajo o tem, ali naj pristopijo k celjskemu regijskemu razvojnemu centru ali ne, pa k podobnemu garančijskemu skladu, nekateri znova pogrevajo zadeve okoli regionalizacije, kar naj bi v bistvo pome-nilo, ali so res pogoji za rojstvo Saše ali ne. Tisti, kijo zagovarja-jo, menijo, da je treba povsod in na vsakem koraku poudarjati pomen take regionalizacije, kjer bo prostor tudi za tako združbo šaleških in zgornjesavinjskih občin. Lahko tudi spodnjesavin-jskih, če bi se le hotele pridružiti. Vse pa je največ odvisno od tega, ali se bomo v Sloveniji odločili za več kot 12 regij. Sele tedaj bo namreč prostor tudi za pokrajino s sedežem v Velenju. Razen, če bi se to območje povezalo s Koroško in izbojevalo, da bi bil sedež v Velenju. Za kaj takega pa je spet zelo malo možnosti. Seveda se lahko zgodi še nekaj. Da bo na tem območju samostojna pokrajina, kerbijih po Sloveniji posejali bolj na gosto, ampak se bodo te združevale v zveze pokrajin. Teh pa bo spet samo osem. To pa je isti šmorn. Doklerpa pravih pokrajin nimamo, moramo dobiti vsaj pro-gramske, če se želimo enakovredno vključevati v projekte Evropske unije. Pa saj o tem pa že čivkajo vrabci. Kot čivkajo že tudi o tem, da smo v Sloveniji sicerže zmanjšali število hujših prometnih nesreč, da pa stanje še vedno ni tako, kot bi ga želeli. O tem so slovenski policisti vAtomskih toplicah nidi razpravljali s kolegi iz nam sosednjih držav, izmenjava izkušenj pa naj biprivedla k temu, da bodo naše ceste še manj kr\>ave. Nedaleč vstran, v Rogaški Slatini (tudi v zdravilišču, kot da za rešitve organizatorji tudi iščejo zdravilne učinke), so se zbrali Slovenski odvetniki. Tudi ti so imeli družbo stanovskih kolegov iz sosednjih dežel in še kakšne. Tipa so potamali nad svojim položajem, tudi nad tem, da slabo luč o njihovem delu mečejo tudisredstva javnega obveščanja, oziroma novinarji.(Kako nekako domače se to slišij.Pa tudi nekateri njihovi kolegi, ki se pustijo "častiti"po časnikih, na radiu ali televiziji. Tudi k nam pa je zadnje dni pljusknil val zaskrbljenosti zaradi okuženih piščancev in svinj na zahodu Evrope. Ob tem so povzdignili glave tisti, ki trdijo, da iz držav Evropske unije ven-darle ne prihajajo samo dobre stvari. Se sreča, da imamo pri nas takih živil dovolj sami in nam jih iz tistih dežel ni bilo treba uvažati. Domači perutninarji pa zagotavljajo, da se takih oljnih zadev niso šli. Mijim seveda verjamemo - dober tek! ■ (k) 10. junija 1999 AKTUALNO NAS ČAS 3 OBVESTILO Komunalno podjetje Velenje Želijo višje cene storitev Komunalno podjetje Velenje je javni zavod, v iasti treh občin; mestna občina Velenje ima v njem malo več kot 83-odstotni % delež, občina Šoštanj 14 in Smartno ob Pa-ki skoraj 3-odstotnega. V pod-jetju so tri poslovne enote: Energetika, Vodovod in Kana-lizacija ter Sektor za investi-cijski inženiring, kjer skrbijo za upravljanje s pokopališči. Kot javni zavod mora komu-nalno podjetje vsako leto občinskim svetnikom pred-staviti poslovanje v minulem letu. 1\idi tokrat so pripravili izčrpno poročilo, direktor in vodje posameznih poslovnih enot pa so svoje delo predsta-vili na majski seji sveta. Svet-niki, predvsem iz vrst Sloven-ske pomladi, so bili do po-ročila in dela Komunale pre-cej kritični. Kljub temu, da je direktor podjetja Marjan Je-dovnicki že na začetku opozo-ril, da je v poročilu žal nekaj napak. Mi smo v nekaj dneh dobili novo, popravljeno po-ročilo, iz katerega črpamo po-datke. Zakaj izguba? Komunalno podjetje (KP) je lani ustvarilo prihodek nižji od potrebnega za pokritje vseh stroškov. Torej je poslo-valo z izgubo. Primanjkuje jim predvsem sredstev za obliko-vanje polno obračunane amortizacije, ostale stroške so uspcli pokriti. Med vzroke za prenizke prihodke prištevajo prenizke cene, predvsem vode in toplotne oskrbe, pa tudi omejitve pri postavljanju real-nih cen s strani državne regu-lativc ter pritiskov javnosti za ohranjanje sedanjih cen. Po-ieg tcga so lani prodali manjše količine vseh dobrin, izjema je le količina odpadkov, ki smo jih pridelali več. Manjša pora- ba komunalnih dobrin se po-zna predvsem v industriji, ki v Šaleški dolini troši vsako leto manj pitne vode. Zmanjšujejo se tudi priključne moči pri to-plotni oskrbi. Lani so vzpostavili boljšo iz-terjavo dolžnikov, pri indu-strijskih porabnikih pa dogo-voriti dinamiko plačevanja za-padlih obveznosti. Tako sedaj nekateri kronični industrijski dolžniki skoraj tekoče porav-navajo svoje obveznosti. Pri široki potrošnji so vložili okoli 1000 izvršilnih predlogov za sodno izterjavo dolžnikov, po- milijonov SIT, dobro ap so ob-vladovali tudi stroške. V PE Vodovod so ob konca leta be-ležili minimalen pozitiven re-zultat. Pri obnovi vodovodnih napeljav prav tako močno kas-nijo, saj so do sedaj namesto načrtovanih 100 kilometrov obnovili le 22 kilometrov vo-dov. Vzrok? Pomanjkanje de-narja in to kljub temu, da so lani v juniju povišali cene pit-ne vode za 7,5%, odvajanje in čiščenje odplak pa za 8%. Za-radi vedno večjega pritiska in-dustrijskih porabnikov za znižanje cen smo slišali tudi bM ■BŽ ~mm Kt > )y flK'MZIS^Bl 11 Udeležba "komunalcev" je bila na seji zelo številčna nekod pri individualnih po-rabnikih in malem gospodar-stvu pa so izterjave vršili tudi z odklopi. Prepočasno obnavljanje komunalnih vodov! Veliko tcžav in posledično največje izgube v podjetju be-ležijo zaradi dotrajanih komu-nalnih omrežij, kar vodi do pogostih okvar in remontov. Samo enota Kanalizacija je "pridelala" 27 milijonov SIT izgube. Pozitivno so poslovali na odlagališču, kjer so "pride-lali" več kot 29 milijonov SIT plusa. V poslovni cnoti Ener-getika so bili z rezultati prav tako zadovoljni, saj so izkazaii pozitiven rezultat v višini 11,5 napoved, da se bo to ures-ničilo, zato lahko individualni porabniki letos pričakujemo še kakšno povišanje. Pokopališče v izgubi Enota Pokopališče je lani ustvarila za 843 tisoč tolarjev SIT primanjkljaja. Glavni raz-log zanj je sanacija pokopa-lišča po poplavah novembra lani. Kupili so novo ozvočenje za 1.25 milijona SITin zame-njali tlake na poslovilnem prostoru. Na pokopališčih Podkraj in Škale so lani poko-pali 221 pokojnih, od tega le 9 v Škalah. Pridobili pa so 100 novih pokopnih mest. Lani so uspeli urediti tudi kataster po-kopališča in ažurirati eviden-co grobnih mest, zato lahko (upam) pričakujemo, da bodo letos uredili označitev poko-pališča, da bo iskanje grobov lažje. Plagiat ali le računalniške napake? Ze uvodoma se je na majski seji sveta direktor Komunal-nega podjetja Marjan Jevdo-nicki opravičil, ker je v po-ročilu o delu Komunalnega podjetja v lanskem letu prišlo do nekaj napak. Nanje so še nekajkrat opozorili svetniki med razpravo, Ivan Blazinšek, SKD, pa je svoje pripombe na delo podjetja strnil v dve stra-ni dolgo poročilo. Nanj bodo, po zagotovilih vodilnih, svet-nikom odgovorili. Herman Klemenc, SDS, je po podanih poročilih vodij posameznih poslovnih enot izrazil pre-pričanje, da je poročilo iz leta 1998 skoraj popolna kopija poročila iz leta poprej, kar je utemeljil z nekaj številkami, ki res niso bile logične; da reci-mo v celem letu niso priklopili nobenega novega uporabnika toplotne energije. Ker se pod-jetje otepa z izgubami, se je glasno vprašal, ali ob dokaj vi-sokih cenah storitev dobiček morda skrivajo, da ga ne bi bi-lo treba deliti z ostalima dve-ma občinama. Bil je tudi proti povišanju cen komunalnih storitev, a kot kaže pa bo letos prišlo do 18% povišanja cene za toplotno ogrevanje. Ta se lani edina ni povišala. Srečko Meh je k vsemu po-vedanemu dodal, da so cene prav na vseh področjih kri-tične in da bi se ponekod, sploh na vodooskrbi, morale dvigniti za celih 100%, da bi lahko zagotovili dovolj hitro obnovo vodov in razbremenili industrijsko porabo. ■ Bojana Špegel Odbor za gospodarske javne službe občine Smartno ob Paki Čas je za kratkoročne, ••• načrte Za naložbe na področju go-spodarskih javnih služb v občini Smartno ob Paki je v letošnjem proračunu predvidenih dobrih 100 milijonov tolarjev ali slabih 44 odstotkov. Predsednik občin-skega odbora za javne gospo-darske službe Frančišek Berd-nik ocenjuje, da bodo s tem de-narjem lahko uresničili res naj-nujnejše, saj ga je mnogo pre-malo za uresničitev "starih" ter za nekaj novih potreb, ki so jih na občino naslovili predvsem koristniki posameznih cest. Vaški odbori se pri tem za zdaj še niso vključili, ker je njihovim prejšnjim članom potekel man-dat, nove pa naj bi imenovali ta mesec. Ko bodo še v teh zlili na papir vse potrebe, bodo v odbo-ru določili prednostni vrstni red naložb. Pri tem bodo v ospredju že nekatera začeta vlaganja ter najbolj pereča nova vprašanja, povezana predvsem z odpravlja-njem posledic lanskih poplav (ureditev porečja voda in sana-cija plazov). Berdnik meni, da očitek, ki ga je bilo moč slišati ob obravna-vi letošnjega občinskega pro-računa (po mnenju nekaterih naj bi razvoj občine znova za-znamovale predvsem posodobit- Frančišek Berdnik: "Kaj želi-mo, hočemo in moramo sto-riti za razvoj občine, bomo vedeli na osnovi kratko-ročnih, srednjeročnih in dol-goročnih programov. Teh ni-mamo" ve cest) ni upravičen. "Na sejah našega odbora smo se dogovori-li, da bomo več pozornosti na-menili drugim bolj aktualnim vprašanjem, kot so ureditev obrtne cone, zemljišč, namenje-nih za izgradnjo stanovanj in zazidalni načrta za ožje središče občine. Zavzeli smo se za nada-Ijevanje predvidenih del pri iz- gradnji kanalizacije, kjer težav zaradi slabo opravljenega dela, na kar nas opozarjajo občani, ne manjka. Prav tako bomo na-daljevali aktivnosti glede ure-ditve pokopališča - mimogrede koncesionarja še nismo izbrali -in predvidene javne razsvetlja-ve. Upočasnili pa bomo nadaij-njo izgradnjo pločnikov." Tako naj bi se odločili zato, da bi lah-ko lažje in hitreje posodobili re-gionalno cesto Letuš - Šmartno ob Paki. "Cesto bomo obnovili in razširili z rumeno črto in ne s pločniki. Takšna ureditev kole-sarske steze in pešpoti bo zahte-vala manj denarja. Bo pa po-trebno na začetek predlagane ureditve počakati, ker gre za spremembo namembnosti, o ka-teri se morajo izreči na pristoj-nih republiških organih." Nalo-go so poverili občinski upravi, ki je menda k uresničitvi že pristo-pila. Berdnik je še povedal, da so na dosedanjih treh sejah člani odbora za gospodarske javne službe med obravnavanimi te-mami spregovorili tudi o neza-varovanih cestno- železniških prehodih že pred tragično ne-srečo, ki še odmeva med tu-kajšnji občani. Od 11 sta v občini zavarovana le dva, za nji-hovo vzdrževanje in urejanje pa so - po trditvah Bednika - od-govorne Slovenske železnice. Občina je za te namene dolžna prispevati nekaj denaija. "V bo-doče se bomo zavzeli za ureditev prehodov z ustrezno signalno opozorilnimi naprava. Zupana smo zadolžili, da naslovi pobu-do oziroma zahtevo v zvezi s tem na ustrezne republiške naslove. To je le nekaj letošnjih usmeri-tev. Kot predsednik odbora za gospodarske javne služne pa si želim, da bi čim prej dorekli, na čem bomo gradili naš razvoj v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. V srednjeročnem programu bi, vsaj po mojem mnenju, med drugim morali predvideti ukre-pe za ohranjanje kmetijskega prostora in poseljenost, za pri-dobivanje hrane na ekonomsko in ekološki sprejemljiv način, kar je pomembno za zagotavlja-nje zdrave pitne vode, na kakšen način bomo lahko po-večali število zaposlenih v pove-zani s kmetijstvom, gospodar-stvom, prehrano in posledično tudi turizmom," je sklenil pogo-vor Frančišek Berdnik. ■ tp Cenjene stranke in svoje poslovne partnerje obveščamo, da bomo dne 14. 06. 1999 vključili novo telefonsko centralo v Banki Velenje d.d., Velenje, bančni skupini Nove Ljubljanske banke, na Rudarski 3. Telefonska številka naše centrale bo 063-899-520. Drugim ekspozituram in agencijam Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke v Velenju in Mozirju, se telefonske številke, do nadaljnjega, ne spremenijo. 0 JO ) bankavelenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Se s šoštanjske seje, kjer ni časa za dolgčas Iskrive besede, zapisane na rob Anton Skornšek (SKD, v prejšnjem mandatu tudi pred-sednik sveta): "Varčni pa niste! Lani smo za delovanje sveta porabili 8 milijonov, letos jih mislite pa 16. A bomo politiko zganjali, a bomo krajanom pomagali?" Peter Rezman (Zeleni, in avtor slogana- Šoštanj, prva demokratična občina): "V občini Šoštanj ne krepimo de-mokracije, ampak birokracijo." Franc Rogelšek (SDS): "Vas, Rezman, pa očitno nekaj muči. Dvakrat ste se v Našem času, v Rezanju Šoštanja, spotaknili ob pesnika Petra Radojo. A zato, ker svoje knji-ge ni izdal pri isti založbi, kot vi?" Marjan Jakob (SLS, podžupan občine): "V poročilu nadzornega odbora bi želel videti, kako občina pobira naj-emnine za poslovne prostore in kaj je naredila, da bi bile pobrane." Cvetka Tinauer (Neodvisna lista, ostra opozicijska svet-nica): "Tole si pa razlagam takole: zato, ker grdo sprašuje-te, bomo pa mi vas nazaj. Tudi jaz sem najemnik in v zvezi s tem v sodnem sporu z občino." Milan Kopušar (LDS, podžupan, kandidat za šoštaiy-skega župana na iokalnib volitvah): "Volitve so pokaza-telj, ki potijujejo pravitoost župa Drago Koren (SKD, todij Lokovica): "KultUr sc v medijih pojavi kaj^^^H HHR^ denar." % \ 1 V Krpanovi deželi CERKNO - Gostitelji nedavnega 5. srečanja turističnih društev objezerskih krajev so bili turistični delavci Cerk-nega. Na strokovnem posvetu so predstavniki posameznih kra-jev osrednjo pozornost namenili težavam in razvojnim možnostim slovenskih jezer. Med drugim so pri tem ugo-tavljali, da ta predstavljajo pomemben delež v turistični ponudbi Slovenije, zato bi država morala več narediti za promocijo jezerskega turizma na Slovenskem. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Velenja ter Šoštanja, ki so si z zanimanjem ogledali naravne znameni-tosti Cerkniškega jezera, zelo dobro pa so se odrezali tudi na športnih igrah, kjer so Velenjčani v treh disciplinah osvojili drugo mesto. Kulturno zabavni del programa so popestrili Konovski štrajharji in ansambel Kumer. Na srečanju turističnih društev objezerskih krajev so Šoštanjčani sodelovali prvič predstavili pa so tamkajšnje turistične zanimivosti in svoj novi prospekt. ■ jk 4NA8ČAS GOSPODARSTVO 10. junija 1999 Gospodarstvo Savinj sko-šaleške regije v lanskem letu Agencija Republike Slovenije za plačilni promet je poob-laščena za zbiranje in obdelo-vanje statističnih podatkov iz bilance stanja in bilance uspe-ha. Na podlagi posebne uredbe so gospodarske družbe že peto leto zapored predložile stati-stične podatke. V informaciji so obravnavani podatki gospodarskih družb s področja občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Naza-rje, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje (v nadaljevanju: sav-injsko-šaleška regija). Ob koncu leta 1998 je bilo pri naši službi registriranih 823 go-spodarskih družb, od katerih je statistične podatke predložilo 637 gospodarskih družb ali 77,4% vseh registriranih. V primerjavi z letom poprej se je število gospodarskih družb, ki so predložile podatke, po-večaloza 1,6%. V naslednjem pregledu je pri-kazana struktura gospodar-skih družb: (preglednica 1) Kot je razvidno iz podatkov ve-like gospodarske družbe zapo-slujejo dobre tri četrtine vseh zaposlenih, kljub temu, da jih je po številu le 20 ali 3,1% vseh.V letu 1998 so velike go-spodarske družbe ustvarile 77,8% vseh prihodkov vseh go-spodarskih družb, njihovo pre-moženje pa predstavlja 85,8% celotnega premoženja gospo-darstva.Večina gospodarskih družb pa je po velikosti majh-nih (581 ali 91,2% vseh). Za-poslovale so 2.152 delavcev ali 11,2% vseh zaposlenih. Razvrstitev gospodarskih družb po dejavnostih je prika-zana v preglednici 2. Ne glede na vse težave, s kate-rimi se srečujejo gospodarske družbe, pa je poslovni rezultat leta 1998 bistveno boljši od po- VELIKOSTI SREDSTVA PRIHODKI ŠTEVILO ZAFOSLENIH ŠTB/ILO DRU'B □ VELIKA ■ SREDNJA ■ MAJHNA 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 STRUKTURA V % A Rudarstvo B Predelovalne dejavnosti C Oskrba z elektriko, plinom in vodo D Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe E Poslovanje z nepremicninami, najem in poslovne storitve F Ostale dejavnosti slovnega rezultata leta poprej. Po glavnih postavkah je na-slednji (preglednica 3). Leto 1998 so gospodarske družbe sklenile z neto čistim dobičkom v znesku 682 milijo-nov tolarjev (čisti dobiček je bil za ta znesek večji od čiste izgube). Ob naraščajoči nelik-vidnosti je bilo pričakovati, da bo poslovni izid v letu 1998 slabši, bil pa je najboljši v zad- Preglednica 1 Gospodarske družbe Zaposleni Prihodki Sredstva Velikost število delež število delež znesek v delež znesek v delež v% v% mioSIT v% mio SITv % Majhna 58 191,2 2.152 11,2 25.333 9,9 19.835 6,4 Srednja 36 5,7 2.547 13,2 31.681 2,3 23.823 7,7 Velika 20 3,1 14.591 75,6 200.123 77,8 263.924 85,8 SKUPAJ 637 100,0 19.290 100,0 257.137 100,0 307.582 100,0 Preglednica 2 Gospodarske družbe Zaposleni Prihodki Sredstva število delež število delež znesek v delež znesek v delež v% v% mio SIT v% mioSIT v% A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 5 10,8 90 0,5 744 0,3 804 0,3 C Rudarstvo 2 0,3 3.785 19,6 24.316 9,5 60.948 19,8 D Predelovalne dejavnosti 144 22 6 8.936 46,3 115.888 45,1 80.634 26,2 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 5 0,8 889 4,6 36.692 14,3 108.177 35,2 F Gradbeništvo 39 6,1 1.282 6,6 14.550 5,7 11.432 3,7 G Trgovina, popravila motornih vozil 200 31,4 1.905 9,9 44.971 17,5 21.071 6,9 H Gostinstvo 14 2,2 316 1,6 2.837 1,1 2.971 1,0 I Promet, skladiščenje in zveze 31 4,9 231 1,2 2.169 0,8 2.605 0,8 J Finančno posredništvo 5 0,8 51 0,3 1.641 0,6 8.629 2,8 K Poslovanje z nepremičninami 154 24,2 584 3,0 6.935 2,7 4.898 1,6 M Izobraževanje 12 1,9 27 0,1 197 0,1 125 0,0 N Zdravstvo in socialno varstvo 13 2,0 856 4,4 4.459 1,7 4.042 1,3 0 Druge javne, skupne in osebne 13 . 2,0 338 1,8 1.737 0,7 1.244 0,4 storitvene dejavnosti SKUPAJ 637 100,0 9.290 100,0 257.137 100,0 307.582 100,0 njih petih letih, kar je razvid-no iz naslednje preglednice (preglednica 4). V letu 1998 je s pozitivnim po-slovnim izidom poslovalo 413 gospodarskih družb, ki so skup-no ustvarile 4.322 milijonov to-larjev čistega dobička, kar jc za 12,1% več kot v letu 1997. Pri 177 gospodarskih družbah je bil poslovni izid negativcn, skupno so izkazale 3.640 mili-jonov tolarjev čiste izgube. Šte-vilo družb z izgubo se je v pri-merjavi z letom poprej po-večalo za 28,3 odstotka, znesek čiste izgube pa je večji za 14,5%. Vcčina izgube (72,2%) se nanaša na proizvodnjo elek-trične encrgije. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je v lanskem letu znašala 136.159 tolarjev in je bila za 4,4% nižja kot na nivoju Republike Slovenije. V pri-merjavi z lctom 1997 se je po-večala za 7% (v Sloveniji za 8,4%). V enakem obdobju so se cene življenjskih potrebščin povečale za 7,9%. Gospodarske družbe savinjsko-šaleške regije so konec leta 1998 izkazale sredstva oziroma Preglednica 3 Zneski v mio SIT Indeks Deleži v prihodkih (v %) 1998 1997 1998/1997 1998 1997 Prihodki 257.137 238.611 107,8 100,0 100,0 Odhodki 256.115 237.577 107,8 99,6 99,6 Čisti dobiček 4.322 3.856 112,1 1,7 1,6 Čista izguba 3.640 3.178 114,5 1,4 1,3 obveznosti do virov sredstev v znesku 307.582 milijonov tolar-jev, ki je za 7,2% večji od zne-ska v letu 1997. Ob podatku o povečanju cen na drobno v ena-kem obdobju (za 7,5%), kar je tudi osnova za revalorizacijo večine sredstev in obveznosti do virov sredstev, lahko sklepamo, da se je premoženje gospodar-skih družb realno za malenkost zmanjšalo. Ob tem je potrebno omeniti, da se je znesek kapita-la kot najkakovostnejšega vira financiranja sredstev, v letu dni povečal za 8,7%. Gospodarske družbe pa pestijo tudi likvidnostne težave, kar najbolje odražajo podatki naše službe o blokiranih žiro računih. Število gospodarskih družb, katerih žiro računi so bili Preglednica 4 v mio SIT LET0 ČISTI DOBIČEK ČISTA IZGUBA RAZLIKA 1994 1.128 1.254 -126 1995 1.005 2.725 -1.720 1996 2.109 6.611 -4.502 1997 3.704 3.252 +452 1998 4.322 3.640 + 682 Telekom, poslovna enota Celje Do konca leta brez dvojčkov Celje, 2. junija - "Lansko leto je bilo za Telekom in s tem tudi za celjsko poslovno enoto zelo uspešno, saj smo presegli načrtovane rezultate poslovanja. V omrežno skupino 063 smo vključili skoraj 8000 novih naročnikov (konec leta je bilo vključenih skupno 85.996), s posodobitvami omogočili več kot 86-odstotno digitaliza-cijo central, za naložbe pa namenili več kot 2 milijardi tolarjev," je med drugim na novinarski konferenci o lanskih prizadevanjih pove-dal direktor Telekomove poslovne enote Celje Jože Palčnik. V primerjavi z drugimi deli v Sloveniji ta enota prednjači po di-gitalnih priključkih, po številu telefonskih priključkov na 100 prebi-valcev pa zaostaja za slovenskim povprečjem le še za 10 odstotkov. Seznam čakajočih na telefonski priključek se je v primerjavi z letom 1996, ko je nanj čakalo 6344 interesentov, konec lanskega leta zmanjšali na vsega 280. Tako imenovanih dvojčkov je v omrežni skupini 063 še 5,8 odstotkov, pa še te nameravajo do konca tega oziroma v začetku prihodnjega leta povsem odpraviti. Zelo veliko je zanimanje za ISDN priključke in ponekod (v Soštanju) ne uspejo porabnikom zagotoviti teh storitev takoj. Najdaljši rok za pri-ključitev tega je, po zagotovilih Boruta Baše, vodja prodaje v PE Celje, 90 dni. Do konca lanskega leta so vključili v omrežje že 1540 osnovnih in 44 primarnih ISDN priključkov. S posodobitvami in vlaganji se Telekom, ki od lanskega aprila dalje posluje kot delniška družba, pospešeno pripravlja na poslova-nje v konkurenčnem okolju. Letos naj bi v omrežni skupini 063 vključili 12 tisoč novih naročnikov, za naložbe namenili 1,82 milijar-de tolarjev. Velika zalogaja bosta zamenjavi analognih telefonskih central v Velenju in Celju, s čimer bodo dosegli popolno digitaliza-cijo central. Veliko pozornosti v zadnjem času namenjajo trženju in širjenju dostopa ISDN priključkov na celotnem območju poslovne enote, zadnja dva, tri mesece pa že ponujajo uporabnikom tehno-loško novost- Centrex. S to celovito rešitvijo na področju telekomu-nikacij odpade potreba po hišni centrali, njeno dolžnost prevzame javna centrala, s tem pa odpadejo stroški vzdrževanja in posodab-ljanja. Centrex je namenjen predvsem večjim poslovnim sistemom, saj je - med drugim - preko tega poleg govora možno prenašati tudi podatke in slike (videokonferenca). Kot je povedal Marjan Dimec, vodje Službe za prodajo s poslovnimi uporabniki PE, je zanimanje za to novost na Celjskem precejšnje. . ■ tp blokirani neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu, se povečuje. Ta-ko so bili v lanskem letu pov-prečno mesečno blokirani žiro računi 178 gospodarskih družb, v katerih je bilo zaposlenih 1.286 delavcev. Povprečni me-sečni znesek zapadlih neporav-nanih obveznosti je znašal 2.227 milijonov tolarjev, kar je za 5,2% manj kot v letu 1997. V obdobju januar-december 1998 so znašala skupna plačila za investicije 6.598 milijonov tolarjev, kar pomeni 50,5 od-stotno povečanje v primerjavi z letom 1997. Plačila iz računov pri Agenciji za plačilni promet so predstavljala 80,5% vseh plačil, ostali vir pa so bila plačila iz posojil bank (19,5% vseh plačil). Ob koncu velja omeniti, da med gospodarskimi družbami, katerih poslovanje je obravna-vano, ni gospodarskih družb, ki so v stečajnem postopku. Takšnih je bilo ob koncu lan-skega leta 11, oziroma 3 več kot ob koncu leta 1997. ■ V/ado Šuster, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, Podružnica Velenje KREKOVA BANKA d.d. Če ste se odločili za prodajo vaših delnic, ki ste jih pridobili z zamenjavo za lastninske certifikate, lahko to storite pri nas. Prijazno vam bomo svetovali in pomagali izpolniti naročilo za prodajo delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www.krekova-banka.si 10. junija 1999 AKTUALNO NAŠ ĆAS 5 Pogovarjali smo se z mag. Franjom Bobincem odgovornim za področje pro-daje in marketinga v upravi Gorenja V prihodnost po trdno zastavljeni poti V Gorenju dobro delajo. Lanski rezultati so spod-budni, uspešno je tudi le-tošnje poslovanje. Vod-stvo Gorenja pa namenja v tem času pozornost raz-voju tega največjega slo-venskega proizvodnega podjetja in največjega ne-to izvoznika Slovenije. Strateški petletni plan so dorekli že na lanski jesen-ski planski konferenci, na nedavni seji pa ga je potr-dil tudi nadzorni svet. Pet-letni strateški plan Gore-nja pa je bil tudi tema po-govora z odgovornim za področje v upravi Gorenja mag. Franjom Bobincem. 9 Na zadnji poslovni konferenci so bila v ospredju razvojna razmišljanja. MAG. FRANJO BOBINAC: "Res je. Bili smo uspešni in smo pripravili obsežno gradi-vo, ki je povzetek razmišljanj številnih strokovnjakov, ki imamo veliko izkušenj pri do-sedanjem delu v Gorenju. Vsako izmed 36. podjetij iz skupine Gorenje ima izdelano svojo lastno strategijo, na osnovi tega pa je izdelana naša skupna strategija. Ob osnovnem strateškem doku-mentu so nastale še številne priloge, na primer stratcška analiza okolja, analiza tržnega spleta po posameznih tržiščih in tako naprej." % Kako ste se sploh lotili pripra-ve teh za nadaljnji razvoj zelo pomembnih dokumentov? MAG. FRANJO BOBINAC: "Najprej smo se ozrli vase, se vprašali, od kod' prihajamo, kdo smo, kaj naj bi dosegli, kako naj bi to dosegli. Analizi-rali smo prednosti in slabosti, nevarnosti in priložnosti tako na nivoju skupine Gorenje kot na nivoju posameznih dejav-nosti in posameznih področij. V zvezi s vprašanjem, kdo smo, smo kar nekaj časa na-menili temu, da smo definirali našo vizijo in tudi naše po-slanstvo, torej naš odnos do vseh v okolju, tako do zapo-slenih, do lastnikov, dobavite-ljev, kupcev in širšega družbe-nega okolja. Seveda ta stra-teški plan ne bi bil konkretno gradivo, če ne bi imel tudi zelo konkretnih ciljev. Največji del strateškega plana pa smo na-menili konkretnim aktivno-stim, kako bomo zastavljene cilje dosegli." 0 In kakšno ieli biti Gorenje v prihodnje? MAG. FRANJO BOBINAC: "Biti želimo najbolj fleksibil-no podjetje na področjih svo-jega delovanja. Zakaj najbolj fleksibilno? Gorenje je za slo-venske razmere sicer veliko podjetje, med največjimi in tu-di največje slovensko proiz-vodnjo podjetje, največji neto slovenski izvoznik, če pa se ozremo po največjih proizva-jalcih bele tehnike v svetu, vi-dimo, da so tam še bistveno FRANJO BOBINAC: "Zakaj smo se lotili priprave stra-teškega plana? Ker smo trdno prepričani, da je nemogoče zadeti tarče, če jih ne vidiš, in če nimaš cil-ja, so vse poti dobre." večji od nas. Torej je Gorenje na nek način premajhno, da bi bilo zelo veliko, preveliko, da bi bilo zelo majhno. Lahko pa smo najbolj fleksibilni, torej tisti, ki lahko najhitreje odre-agiramo na spremembe in iz-zive, ki nam jih vsak dan pri-naša okolje." # Danes je osrednji program Gorenja bela tehnika. Kako pa bo v prihodnje? MAG. FRANJO BOBINAC: "Bela tehnika ostaja temeljna strateška usmeritev skupine Gorenje. Ta program je bil tu-di rdeča nit našega poslovanja v vseh 50. letih obstoja Gore-nja. Sicer pa temelji naš nadaljnji razvoj v smeri tako imenova-nega trojnega aksioma: prvič celovita paleta izdelkov, dru-gič lastne trženske mreže v tu-jini in razvoj Iastnih blagovnih znamk. To troje gre vedno skupaj. Celovita paleta izdel-kov pomeni, da delamo čim več sami, kar pa nimamo v lastnem proizvodnem progra-mu dokupimo in s tem za-okrožimo lasten asortiman. Lastno tržensko mrežo, smo začeli razvijati v 60-70 letih na področju zahodne Evrope in smo jo dopolnili predvsem v devetdesetih letih z mnogimi firmami na področju vzhodne Evrope. Pod lastnimi blago-vnimi znamkami proizvedemo 70 odstotkov celotne proiz-vodnje, te pa vsekakor pome-nijo dolgoročno stabilnost proizvajalca. Izdelke namreč prodajamo končnemu po-trošniku (gospodinjstvom) in še kako pomembno je, da nas ti poznajo, da zaupajo blago-vni znamki Gorenje Poleg tega pa smo si v stra-teški plan zapisali, da bomo veliko pozornost namenjali še tistim programom in dejavno-stim, ki jih ocenjujemo za per-spektivne. Sem vsekakor sodi program pohištva, rjava tehni-ka, grelniki vode... Vse te dejavnosti bi naj v strukturi proizvodnje Gorenja rasle nekoliko hitreje kot bela tehnika in bi čez čas predstav-ljale tudi večji delež." # Vedno vas sprašujemo, če se namerava Gorenje povezo-vati? MAG: FRANJO BOBINAC: "Zapisali smo si usmeritev, da naj bi se razvijali tudi s po-močjo kapitalskih povezav, pri čemer mislimo predvsem na aktivno vlogo pri povezovanju Gorenja z nekaterimi vzhod-noevropskimi proizvajalci, pa tudi tistimi s področja bivše Jugoslavije." 9 Konkurenčnost boste lahko dosegali s še večjim obvlado-vanjem stroškov. MAG. FRANJO BOBINAC: "To je že nekaj let naša po-membna naloga. Naša branža je namreč globalizirana, kon-centrirana, povezuje se tako na strani proizvajalcev kot tr-govine, vse pa gre v smeri zniževanja cen, še večjega pri-tiska na dobavitelje. Cene bo treba še zniževati, to pa bo se-veda mogoče doseči le z ob-vladovanjem stroškov." % Ste lahko bolj konkremi, ko-likšne prihodke pričakujete v prihodnjih letih? MAG FRANJO BOBINAC: "Od današnjega obsega kon-solidirane prodaje, ki smo jo dosegli lani v višini okoli sto milijard tolarjev, naj bi pet let kasneje prišli na stoenainštiri-deset milijard tolarjev, narasla naj bi torej za 36 odstotkov. Od današnjih nekaj več kot dva milijona gospodinjskih aparatov, ki smo jih izdelali in prodali lani, bi leta 2003, pro-izvedli in prodali okoli 2,5 mi-lijona velikih gospodinjskih aparatov. Pri tem velja omeni-ti to, da naj bi rastli na vseh treh osnovnih produktnih sku-pinah, tako na področju ku-halnih aparatov, kjer naj bi bi-la rast za okoli 130 tisoč ko-madov, na programu pralno pomivalnih aparatov tudi za nekaj več kot 100.000 in še po-sebej bi naj bila ta rast inten-zivna na programu hladilno zamrzovalnih aparatov, kjer bi naj od današnjih 950 tisoč aparatov prišli na nekaj manj kot 1,2 milijona aparatov v le-tu 2003. Pri tem naj bi prodaja bele tehnike narastla za okoli 20 odstotkov, ostale dejavno-sti v okviru Gorenja pa naj bi se kar potrojile." # Veliko rast načrtujete, kako jo boste dosegli? MAG. FRANJO BOBINAC: "Ta bo pospešena tudi s tem, da bomo na programu kuhal-nih aparatov razvijali nove pečice, kuhalnike, štedilnike, na področju programa pralno pomivalnih aparatov gre za širitev proizvodnega progra-ma pralnih strojev z visokimi obrati in tudi z elektronskim upravljanjem, pa še več drugih novosti in izboljšav načrtuje-mo. Med drugim s ponosom omenjam, da bodo že v le-tošnjem letu prišli s proizvod-nih trakov Gorenja novi kon-denzacijski sušilci perila. Velik porast proizvodnje hladilni-kov in zamrzovalnikov pa nam bo omogočila izgradnja nove tovarne hladilno zamrzoval-nih aparatov, ki jo že gradimo, naložbo pa bomo sklenili ko-nec prihodnjega leta." % Katera pa so Gorenjeva naj-boljzanimiva tržišča? MAG. FRANJO BOBINAC: "Tržišča smo razdelili na pet področij. Osnovno tržišče, ki je že kar naše matično tržišče, je severovzhodna Evropa, s ključnimi trgi Nemčijo, Avstri-jo in Skandinavskimi državami. Tu naj bi v prihodnjih petih le-tih beležili 12 odstotno rast. Zelo pomembna bo še naprej prodaja na področju jugoza-hodne Evrope z največjimi tržišči Italiji, Španiji, Grčii in Portugalski. Tu naj bi prodaja rastla s tridesetimi odstotki. Največjo rast načrtujemo na področju vzhodne Evrope, kar za 72 . Tako velik skok bomo dosegli z razvojem lastne trženske mreže, ki je tu še ni-mamo razvite.Še zlasti ocenju-jemo, da bi lahko naše izdelke dobro prodajali na Poljskem, Ceškem, Slovaškem in Madžarskem, pa tudi vRusiji, Belorusiji, Ukrajini in Romu-niji. Porast prodaje načrtujemo tudi v prekomorskih državah, kamor prodajamo zdaj 5, v pri-hodnje pa naj bi 10 odstotkov celotne proizvodnje." 0 Kako pa bo s prodajo doma in na triiščih bivše Jugoslavije? MAG. FRANJO BOBINAC: "To področje obravnavamo enotno in ga tudi najbolj celo-vito obdelujemo. Poznamo di-stribucijske kanale, kupce, pa tudi oni poznajo naše proizvo-de. Seveda pa na teh po-dročjih, ki jih imamo že zdaj zelo dobro pokrita in dosega-mo že zdaj izjemno visoke tržne deleže, ne načrtujemo tolikšne rasti, dosegli naj bi jo v višini desetih odstotkov. " % Strniva zja konec tega pogovo-ra vaše planske cilje še v šte-vilkah! MAG. FRANJO BOBINAC: "Načrtujemo 36-odstotno rast prometa - od dobrih sto mili-jard na 141,5 milijarde. Proiz-vodnja bele tehnike bi naras-tla za 18 odstotkov, ostali pro-grami pa bi se naj potrojili in dosegli v strukturi prodaje ne-kaj manj kot 20 odstotni delež (danes predstavljajo slabih 10 odstotkov). Čez pet let naj bi v Gorenju proizvedli dva milijo-na in pol velikih gospodarskih aparatov (v tem številu pred-stavljajo skoraj polovico hla-dilniki in zamrzovalniki). Pro-dajo naj bi najbolj povezali v vzhodni Evropi, kar za dve tretjini, v strukturi evropske prodaje pa bi predstavljali proizvodi Gorenja 3,5 -odstot-ni (danes 3-odstotni) delež." ■ Mira Zakošek Velenjske svete krave Vdrugi polovici meseca maja je Delo objavilo serijo treh člankov, v katerih celjski dopisnik razkriva domnei'no sporno uporabo nevarnih odpadnih snovi, ki naj bijih Premogovnik Velenje že četrto leto brez potrebnih dovoljenj odlagal v rud-niške rove. Vprvi vrsti omenja Gorenjeve odpadne emajle (pa tndi rdeče blato z deponij v Kidričevem in morda še kaj), ki naj bijih velenjski mdarji uporabljali kot dodatek za izdelavo po-sebne paste, potrebne pri utrjevalnih posegih v odkopnih rovih. Tako naj bi Gorenje od leta 1996 oddalo Premogovniku Vele-nje vse zaloge odpadnega emajla, za to pa naj bi seveda tudi iz-datno plačalo. Do danes, natanko tri tedne po objavi prvega članka, nisem v medijih zasledil niti enega samega odmeva. Niti Gorenje niti Premogovnik se na pisanje nista odzvala, po drugi stranipa ni prav nobene omembe vredne reakcije niti v javnosti, tako lo-kalni kot tudi širši, Slovenski. Se ob -v zadnjem času precej rednih - vikend obiskih standardnih velenjskih šankov ome-njena tema ni deležna kakšnega pretiranega zanimanja. Izgle-da, kot da tudipo kuloarjih vlada nekakšno apatično pre-pričanje, po katerem vsa stvar ni tako resna, kot naj bipretira-no in na trenutke že kar senzacionalistično poudarjal Delov novinar. Premogovnik naj bi namreč razpolagal s celo vrsto različnih podatkov raznih raziskav in študij o možnih vplivih na okolje, na Eriku pa naj bi nekdo celo izdelal magistrsko nalogo, v kateri naj bi z različnih zornih kotov preučil in ocenil možne vplive uporabe omenjenih odpadnih snovi na okolico. In ne nazadnje - če bi bil omenjeni posel z nevamimi odpadki res tako nevaren, ali se ne bipotem že zdavnaj oglasili okolje-varstveniki, ki imajo tudi v naši dolini že kar nekaj skoraj za-vidljive tradicije. A zakajje imel potemtakem novinar Dela - kot sam poudar-ja - toliko problemov pripridobivanju podatkov o količinah odpadkov in o njihovi ceni? Zakaj nam v Premogovniku tako radi postrežejo s podatki o izkopanih tonah premoga, ko pa gre za podatke o odpadkih, je njihove uslužne prijaznosti ne-nadoma konec? Gre za priiaivanje velenjskima industrijskima velikanoma neljubih informacij ali zgolj za vzvišeno aroganco njunih vodstev? Kjer koli že tiči resnica, je reakcija Premogovnika, milo rečeno, vsaj malce čudna. Ce imajo namreč za omenjeno de-javnost res vsa potrebna dovoljenja, bi nam to lahko jasno in glasno povedali, novinarja pa tožili in tako pred javnostjo oprali svoje dobro ime. Ce pa teh dovoljenj nimajo, nam dol-gujejo celo vrsto odgovorov in je tako njihov molk še bolj ne-dopusten. Ne zgolj zato, ker kot državno podjetje poslujejo tudi z našim denarjem, ampak tudi zato, ker okolje, v katerem de-lujejo, ni in ne more biti zgolj njihova zadeva, ampak se tiče vseh nas. Ce res opravljajo dejavnost, ki bi utegnila negativno vplivati na naše zdravje, smo še kako upravičeni zahtevati po-jasnila in informacije, nadvse legitimno pa sevecLa pričakuje-mo tudi dosledno spoštovanje pravil igre, ki so zapisana v za-konih. Pa ne, da bi želel strašiti ali celo pozivati k uporu proti upo-rabi ali odlaganju odpadkov v rudniške rove. Nasprotno! A neupravičene strahove javnosti lahko preženejo le točne in popolne informacije, ki temeljijo na strokovnih raziskavah. In seveda dosledno spoštovanje zakonov. Sindrom NIMBY (Not In My BackYard - »ne na mojem dvorišču«) je že tako preveč razširjen med Slovenci. Pa naj gre za radioaktivne od-padke iz jedrske elektrarne v Krškem, romske naselbine, ko-mune za zdravljenje narkomanov, zatočišča za begunce, mla-dinske klube ali kaj drugega. Se bolj od molka vpletenih podjetij pa me čudi domala po-polna nezainteresiranost javnosti. Delno sijo razlagam s splošno apatijo, razočaranjem in nemočjo Slovencev, ki so v zadnjih letih pač sprejeli dejstvo, da je politika pokvarjena in dasetuneda kaj veliko spremeniti. Na lokalni ravnipa je ta nezainteresiranost mogoče še bolj zaskrbljujoča od domnevne-ga neupoštevanja zakonov, sajjo gre nemara razlagati z nekim drugim, še nevarnejšim pojavom. To je sindrom lokalnih sve-tih krav, ki si sporazumno delijofevde, na katerih potem avto-ritarno vladajo. Vsakršno vprašanje (kaj šele dvom) o njihovi dejavnosti je seveda nezaželjeno, če že ne nedopustno. In to-krat se je Delo lotilo treh takih, s tabuji zaščitenih ustanov -poleg Gorenja in Premogovnika še velenjske glasbene šole, ki naj bi bila v celotna problematiko vpletena z domnevno spo-rnim načinom financiranja nakupa novih orgel. Mogoče molk »napadenih« fevdov izhaja iz dejstva, da je De-lo za kakšen slabo argumentiran napad pač prevelik medij. Z istim argumentom pa si razlagam tudi molk lokalnega okolja. Pač ne premoremo dovolj močne zaslombe, ki bi nam omo-gočila kritiko lokalnih velikanov. A za vse to smo v prvi vrsti krivi sami. Ko namreč niti za gostilniškimi omizji ni več zasle-diti nezadovoljstva, smo od konstruktivne kritike neskončno daleč, lokalnifevdi so varni, svete krave pa se lahko brezskrb-no veselijo prihajajočega stoletja. ■ Aleš Črnič 6 kvas vas ZANIMIVO 10. junija 1999 Z zaključne slovesnosti gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline "Učimo se vi in mi!" Velenje, 3. junija - V veliki kino dvorani hotela Paka v Velenju so na svečanosti ob zaključku 16. srečanja mladih iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa-ki v gibanju "Mladi razis-kovalci za razvoj Šaleške doline" najuspešnejšim podelili priznanja in na-grade. Tako kot vsa dose-danja je bilo tudi letošnje organizacijsko in izvedbe-no vezano na Šolski cen-ter Velenje. Veliko jih je biio, ki so z ude-ležbo na svečanosti izkazali priznanje mladim raziskoval-cem oziroma njihovi volji, od-ločnosti in znanju v pripravah na tisto, kar jih v življenju še čaka. Ob tej priložnosti sta župana občin Šmartno ob Paki (Ivan Rakun) in Velenje (Srečko Meh) čestitala mladim raziskovalcem. Slednji je med drugim menil, "da bi se ob za-vedanju svoje samobitnosti v prihodnje morda lotili razis-kovanja tudi tistega, kar je pri-stno naše, domače. S tem bi dali priznanje ustvaijenemu." Prav tako je še menil, da se v Šaleški dolini dogajajo po-membne spremembe ne le v tehničnih, ampak tudi v družbenih poklicih. Vilma Fece, predsednica ocenjevalne komisije na po-dročju družboslovnih ved, je mnenje vseh vodij komisij povzela v naslednjih mislih: "42 recenzentov je tehtno, po-zorno pregledalo vaše naloge, jih ocenilo ter se pri tem tudi veliko naučilo. Vaše delo je vsako leto bolj kakovostno in tudi mi, ki se ukvarjamo z Velika kino dvorana v hotelu Paka je bila skorajda premajhna za vse, ki so se udeležili svečanosti. nadgradnjo, smo včasih v dvo-mih ob vaših rešitvah in iščemo odgovore v knjigah. V tem gibanju se torej učimo vi in mi." Fecetova je še pouda-rila, da so vse naloge dobre. Tudi tiste, ki jih avtorji v tem letu niso končali, si zaslužijo priznanje, saj so z raziskoval- nim delom odprli novo po-dročje v svojem življenju, za katerega se morda niti ne za-vedajo, kako jim bo koristilo pri nadaljnjem učenju in pri delu. Svoje misli je sklenila s staro modrostjo: "Dobri re-zultati nimajo starosti, imajo pa prihodnost!" Priznanja in nagrade za najboljše med najboljšimi Iz leta v leto manj kadrovskih štipendij Republiške - ugodnejši cenzus za dijake in študente? Čeprav šolsko leto še ni končano, pa so misli mnogih, tudi bodočih, dijakov in štu-dentov že usmerjeni v novo šolsko ieto, v vpis in v možno-sti za pridobitev štipendije. Iz ieta v leto je v Sloveniji manj kadrovskih štipendij, zato pa se povečuje "pritisk" na repu-bliške. Še zlasti se to pozna po letu 1990, ko se je naenkrat zgodii hiter upad kadrovskih štipendij, od takrat pa iz leta v leto njihovo število upada. Ocenjujejo, da jih je kar deset-krat manj kot jih je bilo v ti-stih najboljših letih. Iz skupnega razpisa kadrov-skih štipendij za novo šolsko leto, izšel je aprila, je razvid-no, da znaša število razpisanih kadrovskih štipendij za šolsko leto 1999/2000 v prostoru Ob-močne enote Zavoda republi-ke Slovenije za zaposlovanje Velenje od nič štipendij v Mo-zirju pa do 95 štipendij v Vele-nju, Koroška pa je pri teh šte-vilkah nekje vmes. Delodajal-ci razpisujejo kadrovske šti-pendije predvsem za poklice v gradbeništvu (zidar, tesar, žclezokrivec ...), v strojništvu (ključavničar, strojniki na srednješolskem in univerzitet-nem nivoju), velika je številka tudi pri rudarjih, kjer je razpi-sanih 30 štipendij in rudarskih tehnikih 14 štipendij. Med ka-drovskimi štipendijami pokli-cev s področja družboslovja skorajda ni zaslediti. "Tu pa so še razpisi vlade (podkomisije za štipendiranje) in državnih organov (ministr-stev za zunanje zadeve, obram-bo, šolstvo in šport, pravosodje in notranje zadeve) za študij na različnih študijskih smereh, kjer pa se najdejo tudi družboslovni poklici. Med za-nimivimi in večjimi razpisi bi omenil še razpis kadrovskih štipendij Slovcnskih železnic," pravi Robert Rajšter, vodja od-delka za poklicno orientacijo in štipendiranje v Območni enoti zavoda Republike Slove-nije za zaposlovanje Velenje. Tudi število republiških šti-pendij ne narašča več, čeprav je zanimanja zanje iz leto v leto več, ampak celo malenkostno upada, ker se cenzus ne po-vcčuje tako hitro kot rastejo življcnski stroški. V zvezi s te- Nagrajene osnovnošolske naloge: naravoslovne in biotehnične vede - 1. nagrada: Popis kačjih pastirjev (odonata) ob Škalskem jezeru in izdelava ključa za nji-hovo določevanje, avtorica Alijana Pivko Kneževič, men-torici- Anita Malovšek in Erika Glasenčnik (0Š Gustava Šiliha Velenje); S pokončno držo skozi življenje, avtorici Ana Kopčič in Jerneja Pačnik, mentorica - Branka Mest-nik (0Š Gorica Velenje), Konzumno mleko in embalaža, avtor Iztok Vrenčur, mentorica Marija Maja Grenko (0Š bratov Letonje Šmartno ob Paki); Pridobivanje in odkri-vanje lastnosti parfumov in toaletnih vod, avtorice Darja Pavlovič, Urška Ježovnik in Ana Kralj, mentorica Karmen Grabant (0Š Gustava Šiliha Velenje), somentorica mag. Magda Zimic (Lekarna Velenje); 2. nagrada: Hitra pre-hrana in mladi, avtorice Andreja Hleb, Urška Žerjav, Ana Drev in Sanja Podvratnik, mentorica Marija Maja Grenko (0Š bratov Letonje Šmartno ob Paki; družboslovne in hu-manistične vede; 1. Nagrada: Prostovoljno delo - da ali ne?, avtorice Katja Švarc, Mojca Čebul in Petra Movh, mentorici Jelka Peteriin in Vida Rehar (0Š Biba Roecka Šoštanj); 2. nagrada: Se bojite kač?, avtorici Lidija Ažman in Natalija Remenih, mentorica Damjana Modrijan (0Š bratov Letonje Šmartno ob Paki), Otroška in mladin-ska poezija Neže Maurer, avtorji Nina Grm, Nika Jamnikar, Jure Dobelšek in Tomislav Tkalec, mentor Amalija Dragar (0Š Šalek Velenje); 3. nagrada: Nasilje med učenci na 0Š Bibe Roecka v Šoštanju, avtorica Janja Kotnik, men-torica Mija Žagar (0Š Biba Roecka Šoštanj), Vsa naša darila, avtorici Ana Lampret in Mateja Kroflič, mentorica Jelka Repenšek (OŠ Antona Aškerca Velenje). Nagrajene srednješolske naloge: tehniške vede -1. nagrada: Robotska roka, avtor Miha Lesjak, mentor Uroš Sonjak (Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola), Od osebnega računalnika do ZX spectruma preko turin-govega stroja, avtor Luka Pavlić, mentor Uroš Sonjak (Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola); 2. na-grada: Umetna intelegenca - kako računalniki igrajo šah, avtor Tomaž Završnik, mentor Uroš Sonjak (Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola) ; 3. nagrada: Računalniško generirani hologrami. avtor Jure Bez-govšek, mentorja Peter Jevšenak in Miro Trampuš (Splošna in strokovna gimnazija), Intelegentni algoritem za krmilnike ogrevalnih sistemov, avtor Klemen Steblovnik (Splošna in strokovna gimnazija), menior Jože Steblovnik (MGA d.o.o.); družboslovne in humanistične vede - 1. nagrada: "Nikoli ni opravičila" - spolno nasilje nad otroki, avtorica Mirjana Sušec( Spiošna in strokovna gim-nazija), mentor Daniela Gorišek (UNZ Slovenj Gradec) , Turistična ponudba na Koroškem. avtor Emil Juvan, mentorica Lijana Martinc (Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti), kot predstavitvena naloga: Pred-stavitev PTŠSD na Internetu, avtorji Urška Podpečan, Vedrana Lalič, Andreja Petek, Mojca Naveršnik, Peter Je-romel, Jure Vetter, Boštjan Božič, Boštjan Podvratnik, Mi-lan Rotovnik, mentorji Lijana Martinc, Lili Črnko in Iztok Osredkar (Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavno-sti); 2. nagrada - Ženitni oglasi konec 19. In v začetku 20. stoletja (po časopisu Slovenski narod), avtorice Irena Rudolf, Petra Gostečnik in Simona Krajnc, mentorica Cvetka Bovha (Splošna in strokovna gimnazija); naravos-lovne in biotehniške vede -1. nagrada: Vsebnost neka-terih kovin v epifitskem lišaju (hypogymnia physodes), avtorici Petra Barber in Jerneja Tanšek (Splošna in stro-kovna gimnazija), mentorici Erika Glasenčnik (ERIC0 Ve-lenje) in Vesna Rožič. O kakovosti nalog govori po-datek, da je od izdelanih 47 prejelo nagrado kar 20 nalog. Od tega 11 prvo, 5 drugo in 4 naloge tretjo nagrado. Mladi raziskovalci in njihovi mentoiji iz osnovnih šol so si ob prizna- nju zaslužili za svoje razisko-valno delo še izlet (omogočila jim ga bodo nekatera podjetja iz Doline), najboljše naloge srednješolcev pa denarne na-grade v vrednosti 55.000 (pr-va), 50.000 (druga) in 45.000 SIT (tretja nagrada). Pri-ložnostni kulturni program so pripravili dijaki Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje. ■ Tp mi štipendijami čakajo spre-membo pravilnika, ki jo nare-kuje nov zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brez-poselnosti. Kaj bo prinesel in ali bodo te spremembe za dija-ke in študente bolj ali manj ugodne? Na to vprašanje Ro-bert Rajšter odgovarja: "Ne-katere spremembe so razvidne iz zakona in ena teh je, da bo cenzus znašal 130 odstotkov zajamčenega osebnega dohod-ka, kar je sprememba na bolje. Res pa je, da bodo po novem všteti vsi dohodki družine, ker bomo upoštevali dohodninsko odločbo. Prej smo ugotavljali osebne dohodke ali katastrski dohodek, zdaj pa tudi dohodke iz pogodbenega dela. Drugo bomo komentirali, ko bo pra-vilnik sprejet. Upamo, da bo to čim prej, da bo lahko tudi raz-pis izšel v roku," pravi Rajšter. Razpis lahko pričakujemo že v tem mesecu, saj je običaj-no julij in avgust že čas, ko sprejemajo prijave. Pričakuje-jo, da bo tudi letos tako, mor-da le s kakšnim rahlim zami-kom v začetku julija. ■ Milena Krstič - Planinc Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj Kaj moti najemnike občinskih stanovanj? V MO Velenje je pred leti že deloval Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj, zad-njih nekaj let pa ga ni bilo čutiti. Zato je bil februarja prvi ustanovni sestanek nove-ga sveta, v katerem sta dva člana. Poleg predsednika Iva-na Blazinška (ki je edini med 33 mestnimi svetniki najem-nik občinskega stanovanja) še Samo Žolger. Svet naj bi se ukvarjal s težavami najemni-kov stanovanj in jim pomagal s pomočjo strokovnih služb pri MO Velenje. TVenutno je v občini okoii 1460 najemnikov stanovanj. Doslej je imel svet dve seji. "Po zakonu mo-ra vsaka občina imeti takšen svet. Kaj bomo de-lali? Vse je odprtega tipa, ker smo na tem po-dročju pionirji, saj v zadnjih 5-6 letih ta svet sko-raj ni deloval. Smo občinski organ, naše delo je javno, zato je naš namen, da se predstavimo javnosti. Od najemni- kov želim, da bi nam pisno pošiljali svoje pripombe in opažanja, v ka-terih naj opozaijajo na slabe strani najemniških razmerij, če se morda čutijo oškodovani in podobno. Ni-sem zagovornik načina govornega prenašanja takšnih informacij v sti-lu "strici so mi povedali", zato sem se odločil, da bomo sprejemali le pisne pripombe. Ko bomo poslane pripombe in vprašanja preučili, bo-mo v najkrajšem možnem času speljali to v dinamiko in reševali, kar bo mogoče, da ne bi stvari osta-le zapisane le na papirju," nam je povedal Ivan Blazinšek. Svoje pripombe ali mnenja lahko najemniki stanovanj pošljejo na MO Velenje, Urad za jav-ne gospodarske zadeve, s pripisom "Svet za var-stvo pravic najemnikov stanovanj". ■ bš Ivan Blazinšek Gotovinski popusti s kartico Kovinotehna kovinOtehna Kuhalnik na kartušo (proti vetru) 10. junija 1999 V SREDISCU POZORNOSTI W vas 7 Zapuščinska razprava bivše občine Mozirje bsbhbl vas zavaruje po merilih evropske kvalitete iso 9001 za vsa področja našega delovanja ISO 9001 L |f| ( I i ma*«« ffcmnom eous • popolna varrtost • oseben pristop do zavarovancev (Hi prvi bodo Sest zgornjesavinjskih in zadrečkih občin še vedno ni sklenilo delitvene bilan-ce bivše skupne občine Mozirje. Pa tako lepi so bili obeti konec leta 1995 in v začetku 1996, ko so bili župani in županja ta-kratnih petih občin pre-pričani, da bodo med prvi-mi v Sloveniji, ki bodo podpisali sporazum o de-iitveni bilanci. Tudi zato je danes razočaranje toliko večje. Večina zadev je sicer že zdav-naj urejenih, še vcdno pa se za-pleta glede usode javnega pod-jetja Komunala Mozirje, pri čemer gre v največji meri za nesoglasja med občinama Mo-zirje in Nazaije. Z delitveno bi- svet je na nedavni seji imeno-val posebno komisijo, ki bo do sredine julija pripravila predlo-ge, ponavljam pa tudi enotno stališče, da moramo nesoglasja med občinami reševati kolikor je le možno z dogovori. Nekaj teh pogovorov je v ma-ju že bilo, mi pa se bomo do-datno posvetovali še s strokov-njaki na ministrstvu za lokalno samoupravo. Eden največjih problemov, o katerem se bomo morali dogovoriti, je odvoz smeti in odpadkov ter ravnanje z njimi. Znano je, da to dejav-nost za mozirsko občino oprav-lja naše komunalno podjetje, za vse ostale pa velenjski PUP, kar je po našem mnenju spo-rno. Poleg tega občina Nazarje želi, da bi njeno podjetje Dom seji je svet v novi sestavi ta sklep potrdil z dodatnim pred-logom, ki je zelo jasen. Pravi tako, da celoten sistem Letošč upravlja nazarsko podjetje Dom, kanalizacijski sistem s čistilno napravo, krajevne ce-ste in še kakšno komunalno dejavnost pa naj upravlja JP Komunala Mozirje ali njihovo novo Komunalno podjetje Okolje. Pri tem moram pose-bej poudariti še eno stališče našega sveta. Namreč to, da s prevzemom oskrbe z vodo v občinah Nazarje in Mozirje podjetje Dom prevzame tudi delavce, ki opravljajo vodovod- no dejavnost, tudi kakšnega režijskega delavca. S prevze-mom te dejavnosti torej nihče ne bi postal brezposeln." Pogodbe s PUP-om niso sporne Za mozirsko občino je spo-rno tudi to, da za odvoz smeti in odpadkov v ostalih petih občinah skrbi velenjsko podjet-je PUP, kar je seveda dodatno ogrozilo mozirsko komunalno podjetje, ki to dejavnost sedaj opravlja le še za občino Mozir-je ter smeti in odpadke vozi na celjsko odlagališče. Videnje te-ga problema je v ostalih občinah seveda drugačno, tudi v nazarski. "Že pred leti smo se dogovo-rili, da uvedemo za JP Komu-nala Mozirje stečaj oziroma likvidacijo, dejavnost pa se raz-deli po posameznih občinah, oziroma jih prevzamejo komu-nalna podjetja tistih občin, ki so jih ustanovila. Na tak način je komunalno podjetje občine Gornji Grad prevzelo osrednje odlagališče v Podhomu, občina Gornji Grad in za njo še občina Nazarje pa sta se od-ločili, da ravnanje z odpadki s koncesijo podelita podjetju PUP. Po daljšem oklevanju so to storile še občine Ljubno, Luče in seveda nova občina Solčava. To ne more biti spo-rno, saj nihče nobene občine ne more prisiliti v odločitev, kdo bo opravljal dejavnost, za katero je odgovorna vsaka občina sama, pa naj bo to oskr-ba z vodo, ravnanje z odpadki, ali kaj drugega. V petih občinah torej odvaža smeti PUP, v eni pa ne, in to naj bi bi-lo narobe. Ali je torej nekaj na-robe s petimi občinskimi sveti, ali je narobe samo z enim," po-jasnjuje župan občine Nazaije Ivan Purnat. ■ JP Vodovod Nazarjam, kanalizacija in čistilna naprava Mozirju; je to res nemogoče? fenco in usodo tega podjetja, ki še vedno opravlja določcnc ko-munalne storitve za posamez-ne občine in skrbi za ravnanje z odpadki v mozirski občini, je namreč povezana problemati-ka upravljanja vodovodnega si-stema Letošč in kanalizacijske-ga sistema s čistilno napravo za obe občini. V bistvu je zadeva zelo pre-prosta, morda se je zataknilo prav zaradi tega. Obe občini se namreč strinjata, da upravlja-nja tako pomembnih sistemov ni moč deliti po legi, torej mo-ra biti upravljanje enotno, tu pa je že jabolko spora. Lepo bi bilo, če bi občini zaplet rešili čim prej in se ne bi osmešili z morebitno zunanjo arbitražo, ki jo kot možnost omenjajo v mozirski občini. V Mozirju žeiijo dogovor S to problematiko sta se seve-da pred nedavnim že ničkoli-kokrat soočila oba občinska sveta, mozirski se je ob tem po-sebej ubadal s svojim komu-nalnim podjetjem. "Te zadeve so niso dorečene, tudi zaradi tega, da so nekatere stvari gle-de tega podjetja v preteklosti tekle neurejeno in nekontroli-rano, med drugim so nekatere občine del dejavnosti izvzele iz podjetja. Ker delitvena bilanca pač še ni podpisana, teh nepre-mičnim niso mogle knjižno vpisati in zadeva je zastala," meni župan občine Mozirje Jože Kramer, ki pojasnjuje tu-di stališče mozirskega občin-skega sveta: "Naš svet želi, da zadevo v največji možni meri rešimo z dogovorom. Težave komunalnega podjetja mora-mo rešiti, predvsem usodo za-poslenih. Prepričan sem, da bi s tem sprejeli tudi delitveno bi-lanco glede premoženja, saj so | zadeve že pripravljene. Naš upravljalo vodovodni sistem Letošč, sedanji upravljavec je naše komunalno podjetje. Res-nično upam, da se bomo dogo-vorili tudi glede tega, saj mora-mo čim več zaposlenim v pod-jetju ohraniti delovna mesta. Upravlja naj le eno podjetje Stališče sveta in moje osebno je, da mora za oskrbo z vodo skrbeti eno podjetje. Smiselno bi bilo vključiti še vodooskrbo v ostalih občinah, takšne so na-mreč zakonske določbe. Podo-bno velja za kanalizacijski si-stem s čistilno napravo, ki je skupen za obe občini. Uprav-ljanja ne moremo deliti, je za-htevno in terja strokovnost, ostati mora enotno, saj bo tako tudi cenejše." Zelo podobno razmišljajo v nazarski občini, hkrati pa mo-zirski ponujajo zelo jasno rešitev, ki pa za sosede očitno ni sprejemljiva. Župan Ivan Purnat meni: "Že pred tremi leti so občinski sveti sprejeli način delitve premoženja bivše občine Mozirje po sistemu lege nepremičnim. Sporazum je na-pisan, žal pa pa se pri do-ločenih nepremičninah zaple-ta, posebej v povezavi z Javnim podjetjem Komunala Mozirje. Moje mnenje je, da bi spora-zum lahko bil že zdavnaj pod-pisan, vendar se nekateri pogo-vaijajo zgolj o opravljanju de-javnosti, kot so oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in vzdrževanje cest, manj ali nič pa o delitveni bilanci samega podjetja. Nazarje ponuja preprosto rešitev Naš občinski svet je že leta 1997 sprejel sklep, da naše občinsko podjetjc Dom pre-vzame upravljanje vodovodne-ga sistema Letošč. Na nedavni ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Od 15. maja do 15. junija 1999 poteka v vseh prodajalnah Peka vetlka nagradna Igra. Vstopite v katerokoli prodajalno Peko, si oglejte pravila nagradne igre in izpolnite nagradni kupon. Nagrade: 1. vozilo Mercedes-Benz A140 2. 5 let par čevljev 2-krat na leto 3. 5 let par čevljev l-krat na leto 4. bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 20.000 SIT 5. bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 10.000 SIT Naslednjih 50 izžrebancev prejme bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 5.000 SIT. čevlji do avta (X) Prvonagrajencu bo pokrovitelj nagradne igre, Autocommerčevo podjetje AC-lntercar d.0.0., podaril avtomobil znamke Mercedes-Benz razred A. Javno žrebanje nagrad bo v nedeljo, 20. junija 1999, na POP TV. Mercedes-Benz 8 MS vas VI PIŠETE 10. junija 1999 MNENJA IN ODMEVI — "Božični okraski" 1. maja sem se odločila, da se malo sprehodim do Graške gore. Mahnila sem jo po bližnjici. Pa sem imela kaj videt (. Na poti v bližini Grmade sem pre-senečeno obstala. Kot da sem prišla na odpad. Ob temelji-tejšem pregledu sem ugotovila, da tu leži kar šest izropanih avtomobilov, od kombija, fička pa tja do katrce, ki kvarijo ugled Turističnega društva Plešivec. V bližini je tudi krmilnica za srne. Ali lovci ne vidijo tega reviija oziroma ga nočejo videti? Kaj pa predstav-niki krajevne skupnosti? To se mi zdi skoraj nemogoče, ker so bili avtomobili tu že pred 5 leti, in tudi pred dnevi so še bili. Graška gora si zasluži boljše in lepše poti, ob katere bi lahko postavili tudi kakšno klopco. Nenazadnje je bilo tukaj prelite veliko človeške krvi. ■ Magda Lampret Izjava za javnost V zadnjih dneh slovenski mediji obveščajo javnost o aktivnostih bivšega ministra g. Mirka Bandlja, ki od države zahteva popravo krivic tako v moralnem kot materialnem delu. Tako g. Bandeij zahteva nekaj, kar je še pred nedavnim oporekal drugemu, natančneje stavkajočemu Darku Zupanu. Nesporno se je potrebno strinjati, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo je povzročil državni organ s svojim protipravnim delovanjem, ven-dar pa je težko razumeti način razmišljanja nekoga, ki je kot minister takšno pravico drugim oporekal, danes pa prepričuje javnost in državne organe v nekaj povsem nasprotnega. Vsekakor podpiramo priza-devanja bivšega ministra za dosego svojih zakonitih pravic, pri tem pa ne gre spregledati plitvosti nekaterih ministrov, ki prav trmasto in brez pravnc podlage negirajo pravice državljanov, pa se pri tem nc zavedajo, da se lahko krivice zgodijo tudi njim samim. Zato Vlado RS ponovno pozivam, naj nemudoma pristopi k pogo-vorom z vsemi tistimi prizadeti-mi državljani, ki od njih zahte-vajo popravo krivic in katerih zahtevki temeljijo na pravni podlagi, saj bi nas to pripeljalo korak bliže do pravne države. ■ Adolf Štorman Na občnem zboru društva v prvi poiovici aprila, je vnovično podporo članstva dobil dose-danji upravni odbor. Društvo, si še naprej pri-zadeva za popestritev življenja v kraju. Med prireditve, ki pritegnejo večje število zanimive-ga druženja željnih krajanov, sodi tudi trim kolesarjenje. Letošnje je bilo zadnjo majsko nedeljo na priljub-ljeni relaciji po velunjski soteski od Gaberk do gostil-ne Rihter in nazaj. Na čelu kolone, ki je štela več kot sedemdeset kolesarjev, je bilo tudi letos vozilo krajev-nega gasilskega društva. Na poti so pisano druščino poleg žuborenja Velunje, pozdravljali tudi zvoki har-monike. Pri gostilni Rihter je nastala skupinska slika, zaključek prireditve je bil na športnem igrišču v Gaberkah. Seveda niso manjkale nagrade, ki so jih prejeli najstarejša in najmlajša kolesarka in kolesar, najštevilnejša družina, nagrajeno je bilo tudi najsta-rejše in najlepše kolo. ■ mj T.KD Kulturnica Gaberke Kolesarili so Telekartice imaio eur?o chip VašaTelekartica, brez eurochipa, bo veijavna do i. septembra. Telekom Slpvenije zaradi številnih zlorab javnih telefonskih govorilnic uvaja Telekartico z eurochipom. Zaradi • varnosti in zanesljivejše uporabe bomo morali do I. septembra predelati vse govorilnice tako, da bodo sprejemale le še kartice z eurochipom. Če imate še neizkoriščenoTelekartico brez oznake eurochip.Vas vabimo, da se oglasite v najbližjiTeletrgovini in neveljavnoTelekarticoVam bomo zamenjali z novo. Število neporabljenih impulzov bomo zaokrožili vVašo korist. INFORMACIJE NA BREZPLAČNITELEFONSKI ŠTEVILKI . 080 80 01 \0]ejekom 200fl Cookoui otohi Pišcta: Ksenija in Boštjan Sovič (1) Prvih nekaj dni sva se posluževala javnega prevoza. Pod to besedo na Cookovih oto-kih razumejo dva rumena avto-busa, ki vozita okoli otoka vsako uro. Ceprav so avtobusna posta-jališča označena, šofer ustavi vsepovsod, le opozoriti ga je potrebno z mahanjem roke. Kasneje sva najela motor in postala predvsem mobilna, na nek način pa tudi civilizirana. To trdiva zato, ker se z motorji različnih znamk, zmogljivosti in starosti prevažajo dobesedno vsi. Pa naj si bo to nekdo, ki se pelje od hiše do nekaj lučajev oddaljene obale ali pa šestde-setletna gospodinja, ki drvi v trgovino. Vendar se z najetjem motor-ja stvari šele začnejo zapletati. Kot v vseh urejenih državah, je tudi na Cookovih otokih potrebno imeti vozniško dovo-ljenje. Mednarodnega vozni-škega dovoljenja ne priznavajo, zato je potrebno pridobiti voz- niško dovoljenje pri njih. Ponavadi na podlagi veljavnega dovoljenja po plačilu takse samo napišejo novo vozniško dovoljenje in problem je rešen. Največkrat pa se zaplete ravno pri motoristih. Motorna kolesa, ki jih izposojajo, imajo prosto-rnino motorja večjo kot 50 cm3, zato vozniško dovoljenje B kategorije ne velja. Preostane samo še praktičen preizkus znanja. Po plačilu pri-stojbine policist, ki je edini član izpitne komisije, odredi potek izpitne vožnje. Možnosti sta samo dve: v vsakem primeru do prvega križišča naravnost, tam pa ali levo okoli stavbe ali desno okoli drevoreda in nazaj. če pri tem huje ne prekršiš pro-metnih pravil in ne padeš z motorja, uspešno prestaneš praktični del izpita. Nato ponovno plačaš nekaj dolarjev, se nasmehneš robustni uradnici za fotografijo in čez deset minut postaneš novopečeni lastnik vozniškega dovoljenja države Cookovi otoki. Se naj-bolj zabavno pri vsem tem je, da se na izpit povsem legalno pripelješ s jsoprej izposojenim motorjem. Če izpita ne nare-diš, se moraš vrniti peš. Ob čakanju pred policijsko postajo na praktičen del izpita sva opazovala zdolgočasenega policista, ki se je za vsakim kan-didatom vozil s svojim motor-jem. Resnici na ljubo ga je vso ostalo dogajanje zanimalo mnogo bolj kot nervozni turist na izpitni vožnji. Medtem, ko je že neštetič vozil isti izpitni krog, se je oziral za mimo vozečimi motoristkami (pred-vsem mlajšimi) in pozdravljal mimoidoče. Kaj hitro sva prišla do zaključka, da je vse to le zelo domiselna poteza, kako turistom izvabiti denar za pol-njenje državne blagajne. V tolažbo in spomin nama je ostalo vsaj vozniško dovoljenje. Nekakšna posebnost Rarotonge je letališče, ki je dovolj veliko za pristanek tudi največjih letal. Pristajalni stezi se je mogoče približati na vsega 50 metrov in iz takšne bližine spremljati celotno proceduro vzletanja in pristajanja ogrom-nih jeklenih ptic. Nastajajoč hrup je zastrašujoč, vendar je dogodek vreden vsakega deci-bela. Ob pristanku letala se na letališču zbere kar precejšnje število domačinov. Nekateri so del letališkega osebja, večina pa turistom ponuja prenočišča. Letališče je v uporabi le za en pristanek dnevno, pa še to ne v . nedeljo. "Nedelja I je gospodov dan, I takrat se gre k I maši in ne na leta-' lišče", je v smehu ' pojasnila zgovor-I na sobarica, ki ' nama je vsak dan I prinašala banane, j papaje, mango in ' druge vrste svčžega sadja z dreves na vrtu. j Vreme na I Cookovih otokih I spominja bolj na I muhasti april kot * na večno poletje. I Zgodi se, da ni | nikjer oblačka, ■ nato se kar naen-I krat ulije dež, po | desetih minutah I pa spet pripeka I sonce enako I močno ali še močneje kot prej. Dežnika praktično ne potrebu-ješ. Ali se umakneš pod kakšno gosto palmo ali pa se enostav-no prepustiš toplim kapljam. Domačini so nama razložili, da je nekaj najboljšega se v dežju prevažati z motorjem ali se namakati v morju. Kaj hitro sva do tega spoznanja prišla tudi sama. Nek večer sva se brez-skrbno odpravila na večerjo in ob tem nisva niti slučajno pomislila na dež. Ko sva se že najedla, je začelo deževati. Sprva čisto rahlo, potem pa vedno bolj in nič ni kazalo, da bo nehalo. Kar nekaj nas je bilo, ki smo bili ujeti na terasi restavracije pod slamnato stre-ho in čakali na prenehanje nevihte. Ko je deževalo je že več kot eno uro, nama ni preo-stalo drugo, kot da odideva. Sezula sva se ter počasi in hlad-nokrvno zakorakala v dež. Prijetno tople kaplje so sprva še ob občutku nelagodnosti počasi polzele po koži. Oblačila, ki so postajala vse bolj mokra, so se lepila na telo. V tistem trenutku sva začela verjeti besedam domačinov. Dež je resnično predstavljal pravo osvežitev po soparnem dnevu. Morava priznati, da sva prav uživala v deževnem večernem sprehodu. čeprav nama je sredi poti ustavil domačin z avtomobilom, sva se mu zahvalila in prijazno zavrni-la njegovo ponudbo. Bila sva že itak povsem premočena in bi samo še njemu zmočila notra-njost avtomobila. (Dalje) 10, junija 1999 KULTURA W VAS 9 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Koncert študentov glasbe Velenje, 4. junija - Ustalila se je že navada, da proti koncu študijskega leta študenti glas-be pripravijo zanimiv večer, s katerim predstavijo domači publiki vsakoletni napredek. Letošnji koncert nam je pred-stavil šest mladih glasbenikov. Najprej je nastopila Andreja Golež, študentka tretjega letnika Visoke šole za glasbo na Dunaju, z Mendelssohnovo Sonato v d-molu (op. 65, št. 3). Kot najmlajši se nam je na takem koncertu prvič predstavil klarinetist Lovro Vrzelak, študent prvega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, z Rabaudovo skladbo Solo de con-cours. Pianistka Jerneja Grebenšek, študentka četrtega let-nika Akademije za glasbo, je očarala z dvema Debussyjevima etidama. Sledila sta Jure Pukl in Andreja Golež, ki sta komorno zaigrala zasanjano Arijo skladate- Ija Bozze. Gordana Hleb, študent-ka tretjega letnika Visoke šole za glasbo v Gradcu, je nastopila z dvema arijama, z Mozartovo arijo Zerline iz opere Don Giovanni in Puccinijevo arijo Liu iz opere Turandot. Jure Pukl, študent tret-jega letnika Visoke šole za glasbo na Dunaju, je zaigral tempara-mentne Zgodbe (Histories) fran-coskega komponista Iberta. Večer je zaključila Barbara Sevšek, študentka četrtega letnika Visoke šole za glasbo v Gradcu, z Alainovo impulzivno skladbo Litanies. S spremljanjem sta se pri pozameznih točkah pridružili še dve profesorici klavirja, Katja Marin in Jelka Hrovat. Večer je v prijetno polni orgelski dvorani prikupno izzvenel. Mogoče se jim drugo leto pridružijo še tisti, ki smo jih letos pogrešali. ■ Urška Odlična spevoigra delavk Vrtca Velenje "Ta moja lučka, svetla lučka..." V Vrtcu Velenje vsako leto praznujejo Dan vrtca. Letos so ga raztegnili na nekaj dni, saj so se strokovne delavke Vrtca izjemno potrudile in svojim varovancem pripravile odlično predstavo, ki so jo v preteklih dneh zaigrale kar petkrat. Spevoigra "Kresniček" je tako odlično zamišljena in priprav-Ijena, da bi z njo zagotovo z velikim uspehom gostovale pov-sod po Sloveniji. "Otroška domišljija ima lahko, če ji to le dopustimo, neverjetne razsežnosti. Otrok lahko brez težav postane sanjava luna, prijazno sonce, dobra vila ali pa razposajen kresniček. Da bi otroke popeljale v svet domišljije in jim pripravile nepo-zabno doživetje, so naše strokov-ne delavke pripravile glasbeno plesno predstavo znanega slo-venskega avtorja Radovana Gobca. Na ta način želimo pri-spevati tudi k spoštovanju tradi-cije slovenskega naroda ter tako priložiti kamenček k oblikovanju narodne identitete," je o pred- Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Balet Gullberg Še vedno se lahko prijavite za ogled baleta TRNJULČICA, s katero bo v Cankaijevem domu v Ljubljani gostoval Balet GULL-BERG. Odhod avtobusa v nedeljo, 13. 6., ob 17.00 izpred Rdeče dvorane v Velenju. Vstopnice v parterju so s popustom 2550 SIT, prevoz 1.900 SIT. Pohitite in pokličite 862 002. Netopir V Ledeni dvorani mestnega parka v Celju, bo v soboto, 19. junija, ob 20.30, gostovala mariborska opera z opereto Johanna Straussa: NETOPIR. Režiser: Vlado Stefančič. Dirigent: Simon Robinson. Pojejo: Marjan Trček, Natalija Vorobieva, Andreja Zakonjšek, Zrinko Sočo, Svetlana Čursina, Emil Baronik, Jaki Jurgec, Janez Klasinc, Jože Kores in drugi. Vstopnice po 2.000 SIT lahko kupite tudi v Domu kulture Velenje, pisarna prireditev, vsak dan od 9.00 do 14.00. Zlati abonma Podaljšanje Zlatega abonmaja Cankarjevega doma v Ljubljani je končano. Skupina abonentov preko Kulturnega -centra Ivan Napotnik je obnovila vse sedeže. Vsi interesenti, ki bi se želeli na novo vpisati, naj to sporočijo v pisarno prireditev na telefon 862 002 do 11.6.1999 ali pa se oglasijo v Domu kulture Velenje. Sodelujte v največjl humanltarnl akcljl na Slovenskem. Izpolnlte nakaznlco, kl ste jo doblll po poštl In po svojlh močeh pomagajte Ijudem, kl potrebujejo vašo pomoč. Preklnlmo žalostne zgodbe, kl se odvljajo v našl bllžlnl. Naj delček naše sreče doseže tudl druge. Rdečl krlž Slovenlje stavi v vabilu nanjo zapisala rav-nateljica Vrtca Velenje Metka Čas. Tisti, ki so jo videli, se zago-tovo strinjajo z njo. Se otroci, ki so ponavadi tudi med predstava-mi malce nemirni, so celotno predstavo spremljali z odprtimi usti in v skoraj popolni tišini, kar je zagotovo dokaz več, da so jih njihove vzgojiteljice prepričale. In kdo so bili ustvarjalci Kresnička? Jerica Rotovnik je odigrala radoživega Kresnička, Kresnice so bile Mojca Albreht, Marija Cestnik in Darinka Jagrič, rože so predstavljale Nataša Čas, Sladana Moravec in Nada Vučkovič. Slaka je odigrala Mojca Vrčkovnik, polža Zlatka Hudovernik, mravljo Alenka Ocvirk. Vile so bile Darja Jamnikar, Gordana Pungertnik, Lili Razdrih, Natalija Stimulak in Melita Trdin. Zvezda je bila Alenka Knez, luna Mojca Salmič in sonce Karmen Arlič. Ker je v igri veliko gibanja in plesa, je koreografije pripravila Tanja Čater, ki je bila skupaj z Rozalijo Kovač tudi režiserka. Predstavo pa so z ubranim pet-jem "naredile" tudi članice ženskega pevskega zbora Vrtca Velenje in pianistka Marija Skornšek. ■ bš Prikaz dela Plesnega studia N Ninlne plesalke na velenjskem odru Plesalka in koreografinja Nina Mavec - Krenker vas skupaj s svojimi plesalkami (plesalcev jim je, žal, zmanjkalo) vabi v soboto zvečer v velenjski Dom Kulture, kjer vam bodo prikazale, kaj vse so se letos naučile in ustvarile. Prireditev se bo pričela ob 19.uri, obljubljajo pa uro pravih plesnih užitkov. "V plesnem studiu N smo bili letos zelo produktivni. Na zaključni pri-reditvi se bo vsaka skupina predstavila z dvema koreografijama. Nastopilo bo okoli 60 plesalk, starih od 6 do 19 let. Mlajši otroci se bodo predstavili s krajšimi predstavitvami, srednješolke pa tudi z zahtev-nejšimi, nekoliko daljšimi koreografijami. Učenke se bodo predstavile tudi z lastnimi kreacijami, ki so jih pred slabimi 14 dnevi predstavile tudi na plesnem tekmovanju OPUS 1 v Celju." Na tekmovanju je prišlo do zapletov, ki so prizadeli tudi nič krive Ninine plesalke. Organizator se je namreč kar med samim tekmovanjem odločil, da bo vsem tistim, ki naj ne bi pravočasno poravnali kotizacije, od rezultatov strokovne žirije odštel kazenske točke. Tako so plesalke Oddelka za sodobni ples iz velenjske glasbene šole (Urška Vučina, Nika Jamnikar in Katarina Jenšterle) s plesno točko "Pisanice" namesto tretje-ga mesta zasedle peto. Tudi Sara Stropnik iz Plesnega studia N bi bila po oceni strokovne žirije tretja, tako pa je bila četrta. Kaže pa, da bodo zaplet rešili v korist umetnosti in plesa! ■ bš Galerija KC Ivana Napotnika Velenje Deset letz mladimi upi slovenske likovne umetnosti Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje že deseto leto pričakuje študente zaključnih letnikov Akademije likovnih umetnosti iz Ljubljane. TUdi letos bodo slikali pet dni na velenjskem gradu, in sicer od 14. do 18. junija. Kolonijo bodo končali v petek, 18. junija, ob 12. uri z žiriranjem del. 10-letnico sodelovanja z mladimi upi slovenske likovne umetnosti bodo zaznamovali še posebej slovesno 2. julija, s pregledno razstavo nagrajenih del v razstavišču Gorenja d.d. in z razstavo letošnje kolonije v Galeriji kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje. Organizatorji pričakujejo, da si ju boste ogledali v čim večjem številu! R0KA PREGNANCEM - SLOVENSKA VAS skupna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organi-zacij Slovenije brezplačni telefon 080-22-44 Odprt bo od 8. junija od 20. ure dalje vsak dan neprekinjeno do konca meseca junija. R0KA PREGNANCEM - SLOVENSKA VAS skupna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organi-zacij Slovenije RDEČIKRIŽ 50101-678-51579 KARITAS 51800-678-52987 sklic na številko 6007 namen nakazila: R0KA PREGNANCEM OD TU IN TAM Nazarje Veselo in raznoliko za praznik Konec tega tedna bodo v Nazarjah začeli prireditve ob letošnjem prazniku te krajevne skupnosti. Osrednja slovesnost bo v soboto v dvorani tamkajšnjega delavskega doma, začeli pa jo bodo ob 19.00. Najbolj zanimivo bo gotovo v nedeljo od 16.00 dalje, ko bodo na nazarskem športnem igrišču začeli športne in zabavne igre med kraji in zaselki te krajevne skupnosti, ki so se v preteklih letih krepko uveljavile med krajani Rečica ob Savinji Lepe pridobitve Letošnji praznik svoje krajevne skupnosti bodo na Rečici ob Savinji obeležili z različnimi prireditvami, bogatejši pa bodo tudi za prenekatero pridobitev. V spletu prireditev^elja ob osrednji sloves-nosti prihodnji petek omeniti odkritje spominske plošče ob 100 - let-nici ustanovitve kmetijskega društva, otvoritev prizidka pri gasil-skem domu , drugo srečanje dvanajstih slovenskih krajev s sramotil-nim kamnom "prangeriado," družabne, športne in kulturne priredit-ve, največja pridobitev za krajevno skupnost in za celotno področje Zgornje Savinjske in Zadrečke doline pa bo gotovo odprtje najsodo-bnejšega tehnično - preglednega centra za vse vrste motornih vozil v naselju Nizka. ■ JP Koliko mladih čez poletje na delu v Gorenju in Premogovniku? Počitnice kot priložnost za zaslužek VELENJE - Mnogi dijaki in študentje bodo čas počitnic izkoristili tudi za to, da zaslužijo kakšen tolar, da bo lepše čez poletje, ali pa znosnejše na jesen, ko se študij in učenje spet začne. V dveh velikih velenjskih podjetjih, Premogovniku in Gorenju, bodo tudi letos, tako kot prejšnja leta, omogočili počitniško delo otrokom pri njih zaposlenih delavcev. Pri izvedbi bosta obe podjetji sodelovali z obema servisoma, ki delujeta v Velenju - mladinskim in študentskim. V Premogovniku bodo na počitniško delo, ki bo trajalo deset dni oziroma 80 ur (dela bodo potekla zunaj jamske proizvodnje), sprejeli 300 dijakov in študentov, prijave pa bodo sprejemali do 15. junija. V Gorejiju bo počitniško delo lahko opravljalo nekaj več kot 600 mladih, največ jih bo delalo v proizvodnji (500), precej tudi na vzdrževanju in nekaj v strokovnih službah. Rzadelili jih bodo v štiri skupine, vsak od njih pa bo lahko delal približno dva tedna. V Gorenju bodo prijave za počitniško delo prenehali spre-jemati konec tega tedna. ■ mkp Po hribih in doiinah Pohod planinskih vodnikov Odsek za izletništvo in vodništvo Pianinskega društva Velenje je v nedeljo, 30. maja, pripravil in izvedel orientacij-ski pohod za vodnike. Pohoda se je udeležilo petnajst vodni-kov, med njimi šest vodnic - v večini mentoric planinskih skupin po šolah in vrtcih. Izhodišče pohoda je bila pastirska koča na planini Ravne v Savinjsko-Kamniških Alpah. Vodniki so najprej osvežili in dopolnili teoretično znanje iz orientacije, rešili nekaj teoretičnih nalog in se nato v petih skupinah podali na pohod. Kontrolne točke so bile razporejene po Dleskovški planoti. Pohodniki so prehodili tri dobre ure dolgo pot okoli Dleskovca. Ker jim orientacija ni pov-zročala posebnih težav, so lahko spotoma občudovali pestro alpsko floro in uživali v razgledu na bližnje vršace. Trate so bile posejane z blazinicami sviščev, jegličev, alpskih zvončkov in drugega cvetja. Na južnih pobočjih Velikega vrha, Ojstrice in Planjave preostale zaplate snega pa so napo-vedale, da se bodo kmalu umaknile planincem, ki hrepenijo po vzponih na skalne vrhove. Pot za vodnike ni bila utrujajoča, zato so se na planini Ravne, pred povratkom v dolino, seznanili še z nekaj novostmi varo-valne tehnike, opravili zmerno degustacijo piva, izmenjali najnovejše šale in obudili nekaj spominov. Pohod je bil po mnenju pripravljalcev in udeležencev vse-stransko uspešen. ■ Irena Brložnik 10 NilŠ vas 107,8 10. junija 1999 * RADIJSKI IN ČASOPISNI M0ZAIK * RADIJSKI IN ČAS0PISNI M0ZAIK * V muzej Muzej premogovništva Slovenije, tak je uradni naziv tistega, kar sta Premogovnik Velenje in Kulturni center Ivana Napotnika, družno ust-varila kakšnih 180 metrov pod zemljo, v avtentičnem okolju jaška Škale, kjer so pred leti še kopali premog, je v tem obdobju že sprejel nekaj organiziranih skupin obiskovalcev. Ta prvih. Med njimi smo bili novinarji in dopisniki iz Velenja, med njimi tudi z Našega časa in Radia Velenje. Skozi zgodovino nas je popeljal Drago Karel Seme, nekaj uvodnih misli pa pred tem nanizal dr. Milan Medved, direktor sektorja za raziskave in razvoj Premogovnika Velenje. Moramo priznati, da smo bili nad tistim, kar smo videli, navdušeni. Ta muzej bo, ko bo uradno odprt (to pa bo po 3. juliju), gotovo pritegnil veliko obiskovalcev. Z zanimanjem si ga bodo ogledali prebivalci Doline, ki so tako ali drugače povezani z več kot 120-letno zgodovino premogovnika in tisti, ki tako globoko pod zemljo še nikoli niso stopili, jih pa zanima, kaj se tam dogaja in se je dogajalo. Posebno doživetje, ki ti da misliti je, vrniti se tako daleč nazaj, v čas, ko je bila "premogarska" kruta in težka, pa posebno veselje, ko smo na koncu poti lahko ugotavljali, kako drugače je v zadnjem obdobju. O tem, kako se prileže knapovska malica, tam globoko spodaj, pa je odveč govoriti. ■ mkp Vse po predpisih. Vsak je dobil tudi svojo "markico", s/cer pa nas je Karel Drago Seme ob pomoči sodelavcev v jami ves čas štel in preverjal, če smo še vsi. (foto: vos) KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO... CANDY DULFER Priljubljena nizozemska saksofonistka Candy Dulfer, ki je doslej že dvakrat gosto-vala tudi v Sloveniji (prvič celo v Velenju), je trenutno na turneji s človekom, ki ji je na nek način tudi pripomogel k tako veliki popularnosti. Čedna glasbertica namreč na slovenske oboževalce. Prvi koncert bo 23. junija v mali seriji koncertov spremlja velikega Princa. Sicer pa ne miruje tudi kar zadeva disko-grafsko produkcijo. Pripravlja namreč nov album z (zanekrat še neuradnim) naslovom »Girls Night Out«, ki bo v Evropi izšel 20. sep-tembra. Album bo vsekakor prava poslastica, kar zagotavl-ja tudi ekipa glasbenikov, ki pri njegovem nastanku sodeluje. Med njimi so namreč legendarni Fred Wesley, Jeny Preston, Arturo Sandovala in Jonathan Butler. KELLY FAMILY Najbolj znana in najbolj pisana družina v svetu zabavne glasbe - The Kelly Family, bo z dvema nastopo-ma razveselila tudi svoje dvorani Hale Tivoli v Ljubljani, drugi pa bo dan kasneje v Mariboru, na Snežnem stadionu pod Pohorjem. Vstopnice za oba koncerta so že v prodaji, in sicer po 3.500 tolaijev za ljubl-janski in 2.500 tolarjev za mariborski nastop. Sicer pa družina Kcllyjevih v teh dneh pripravlja izid singla z naslovom »The Children Of Kosovo«, s kater-im želijo, kot pove že naslov, pomagati prizadetim otrokom v kosovski drami. Ves zaslužek od prodaje singla bodo namreč namenili v dobrodelne namene. CARL0S SANTANA Legendarni kitarist Carlos Santana kljub ne ravno ros-nim letom še vedno zelo aktivno deluje. Trenutno je namreč na veliki turneji z ameriško skupino Dave Matthevvs Band, s katero nastopa predvsem na velikih koncertih na prostem. Hkrati avtor velikih uspešnic, kot so »Samba pa ti«, »Black Magic Woman« in druge, pripravlja tudi izid nove plošče. Njen naslov bo »Supernatural«, izšla pa bo 15. junija. Pri njen-em nastanku je sodelovala zelo močna ekipa glasbenikov (Dave Matthews, Lauryn Hill, Eric Clapton, Wyclef Jean, Eagle Eye Cherry...), kar je gotovo dobra garancija za kvaliteten album. ALANIS MORISETTE Slovenija se, vsaj po letošnji koncertni ponudbi sodeč, vse bolj uvršča med države, ki imajo stalno mesto na zemlje-vidu načrtovalcev turnej velik-ih rock in pop zvezd. Po nastopih Boba Dylana, Cardigans, Metallice in najavah nastopov skupin REM, Motorhead, Kelly Family...je tu še en nastop na katerega velja opozoriti. 18. Trenutno je njen aktualni album »Supposed Former Infatuation Junkie«, ki sicer ni tako uspešen kot je bil prvenec, kljub vsemu pa je prinesel uspešnico z naslovom »Thank U«. LJUPKA IN IVICA Ljupke Dimitrovske in Ivice Šerfezija starejšim poznaval- junija bo namreč v Ljubljani, v dvorani na Kodeljevem nastopila kanadska rockerka Alanis Morisette. Mlada glas-benica je nase opozorila pred tremi leti, ko se je iz anonim-nosti prebila z izvrstno ploščo z naslovom »Judged Little Pill« in skladbami »You Oughta Know« in »Ironic«. cem zabavne glasbe veijetno ni potrebno posebej predstavljati. Par glasbenikov, ki sta zaslovela tako kot duet, kot tudi kot posameznika, živi v Zagrebu in precej pogosto nastopa po Sloveniji. Zato ni slučaj, da je plošča z naslovom »V dvoje je lepše« najprej izšla prav v Sloveniji, medtem ko hrvaško izdajo načrtujejo šele v jeseni. Album je izšel pri založbi Muzika, na njem pa najdemo največje uspešnice obeh glasbenikov, ki prepevata v hrvaškem in slovenskem jeziku ter celo v svahiliju. Na plošči je tudi nekaj novih pesmi, med avtorji katerih sta tudi Janez Zmazek in Edvin Fliser. Skladbe so nastale v novih aranžmajih Andreja Baše v studiu Melody aprila letos. ■ MiČ Student naj bo obupani, drugače Poletje in izpitno obdobje se približuje ali bolje rečeno je že tu. Nekateri so veseli, drugi tretji pa kako razpoloženi. Kakorkoli že, vsi pridno grize-mo pogoje in ostale izpite, za kaj več pa redko komu ostaja časa. Izpitno obdobje se odraža tudi na obisku lokalov in organiziranih prireditev, kjer obisk vztrajno upada, vse več veljave pa dobivajo zabave na prostem, pikniki, kolesarje-nje in ostale aktivnosti, ki sc lahko odvijajo na svežem zraku. Se že vidi, da študente okupirajo izpiti, dijake pa matura in ostali popravci. Zavoljo tega lahko v poznih nočnih urah srečaš v večini samo znane obraze Velenjske nočne scene. Plac se počasi zapira, mi se odpravljamo domov, ura je šet zjutraj, skrat-ka vse po starem. Od zdaj naprej pa ni več tako. Ze okoli ene ure redko kje še sploh koga srečaš. Če se vsi toliko učijo, potem kapo doi. Vseeno upam, da si boste lahko odtrgali kakšno urico in se odpravili na komično mono-dramo mlade Lendavčankc Mišc Gerič, ki se bo s svojo avtorsko gledališko igro Življe-nje te punce predstavila v pros-torih Mladinskega centra, to soboto, 12. junija ob 21.uri. Vsebina prikazuje kako mlado dekle spoznava dijaško in študentsko življenje v interna-tu, kako je v šoli, ljubezenske težave, alkohol ipd. 'Vse od malega, pa do velikega uspešnega človeka. Nekaj podobnega, kar naj bi ti ponu-jalo študentsko življenje. Možnost spoznavanja sebe, drugih, življenja ekstremov... Madona vse skupaj zveni kot ena velika pustolovščina. Pa saj po svoje je. Edino česa se moraš bati je, da ne postaneš kot nekateri, ki so preveč radi doma, sami ali v dvoje, da se ti ne mudi domov iz Maribora ali Ljubljane že v sredo zvečer ali najkasneje v četrtek popoldan, da nočeš stanovati v študent-skem domu, saj moraš tam deliti sobo z nekom, ki ga najbrž nisi nikoli prej niti videl, saj prihaja iz čisto drugega dela Slovenije, pa še hrupno je, ne greš na žur, saj ti pop obljublja noč filmskih spektaklov ipd. Če se vsega tega izogneš, ti sovica garantira, da študentsko življenje je dogodivščina, prinaša veliko dobrega, večjega in boljšega od obljub pop kulture. Pelje te lahko na drugi konec sveta, vse kar potrebuješ je par oči, usta, ušesa in glavo s katero znaš sam misliti in pa seveda inter-es. ■ Dražen RICKY MARTIN Enrique Martin Morales se je rodil 24. decembra 1971 v San Juanu (Portoriko). Bil je eden tistih srečnežev, ki mu je usoda namenila slavo že ob rojstvu. Ze kot nekajmesečni otročiček je zmagal na nekem tekmovanju za najlepšega dojenčka in od takrat naprej je bilo njegovo življenje obsijano s svetlobo fotografskih bliskavic, kamer in odrskih luči. Televizija in časopisi so kmalu zaznali njegovo magnetno privlačnost in mu napovedali svetlo prihodnost. Pri trinajstih se je prvič resneje srečal s slavo kot član skupine Menuedo. Petčlanska zasedba iz Portorika je takrat veliko pomenila v svetu najstniškc pop glasbe in bila popularna predvsem v Latinski Ameriki in ZDA, nekaj slave pa je ponesla celo v Evropo. Ricky je po petih letih skupino zapustil in se iz rodnega Portorika pre-selil v New York, kjer je nekaj mesecev preživel predvsem v iskanju samega sebe. Ponovno se je našel šele po vrnitvi v domovi-no in kasneje v Mehiko, kjer se je. začelo pisati novo poglavje njegove uspešne kariere. Nastopil je v nekem musicalu in kmalu zatem tudi izdal prvi album. Kar šest od desetih skladb s tega albuma je postalo velikih uspešnic. Rickyu je album prinesel osem zlatih plošč, predvsem v špansko govorečih deželah Latinske Amerike in ZDA, turneja s številnimi kon-certi pa je potolkla vse rekorde. Za prodor na veliko brazilsko tržišče je posnel album v portugalščini in pobral smetano tudi v tej veliki južnoameriški državi. Leta 1993 je izdal drugi album "Me amaras" in počasi poleg latinskoameriškega začel osvajati tudi druga glasbena področja. Nastopil je tudi v Rusiji, v ZDA pa je svoj pohod začel v sončni Kaliforniji, kjer je v Los Angelesu podpisal pogodbo z znamenito televizijsko mrežo ABC. Potem je šlo vse le še navzgor. Ricky je izoblikoval svojj lastcn glasbeni slog in interpretacijo, s svojo magnetno privlačnostjo na odru pa osvaja predvsem ženska srca povsod po svetu. Po izidu velike uspešnice "Maria" ni bilo več kotička na svetu, kjer ne bi bili slišali zanj. Njeogove plošče gredo za med in v lanskem letu jih je prodal več kot katerikoli pevec na svetu. K temu je bržkone pripomogla predvsem skladba "La copa de la vida", himna zadnjega svetovnega prvenstva v nogometu, ki je postala velika uspešnica tako med Rickyevimi oboževalkami in oboževalci, kot tudi med nogometnimi navdušenci, ki jim je sicer za popularnega latinskoameriškega pevca prav malo mar. Pred kratkim je Ricky Martin posnel svojo prvo ploščo tudi v angleščini. S tem si je odprl vrata še na druge, predvsem angleško govoreče trge. S svojo magnetno privlačnostjo je osvojil celo Madonno, s katero je skupaj posnel skladbo z naslovom "Be careful", za katero mnogi že sedaj trdijo, da bo postala velika uspešnica letošnjega poletja. In če v Rickyu Martinu še obstaja senca kakršnega koli dvoma v lastno slavo, bo po tej uspešnici izginila tudi ta. Z uspehom v ZDA in Veliki Britaniji je namreč osvojil ves svet... ■ MiČ 107,8 MH KAIIIO VEIiEKJI LESTVICA DOMAČE GLASBE (St.31< Vsako nedeljo ob 17.30 na Raćiu Velenje in Mestni TV f vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 6. junija: 1.KLINC: Klinc pa taka muz'ka 12 glasov 2.VAGABUNDI: Za ples 9 glasov 3.PODKRAJSKI: Venček narodnih 5 glasov 5.IG0R & ZZ: Momarska 2 glasova 5.IZVIR: Od viže do viže 2 glasova Predlogi za nedeljo, 13. junija: 1.BOBRI: Zapojmo vsi 2.MLADE FRAJLE: Če te srček boli 3.RAJGL: Muzikant 4.ROPSA: Pod platneno strebo 5.ŠTAJERSKIH 7; Štajerc v Londonu ■ Vili Grabner 10- junija 1999 ZANIMIVO MS t as 11 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Nekaj dni poćitka bi vam dobro delo, zato, če je le mogoče, poskrbite za to. Se sami se boste čudili, kaj vse boste uspeli pos-toriti v prihodnjih dneh, saj se vam bo ves čas zdelo, da ste utru-jeni. Minilo bo, ko boste spoznali, da morate za svoje počutje poskrbeti predvsem sami in da vam nihče ne bo prav ničesar pok-lonil, brez da bi od vas zahteval protiuslugo. Dobra prijateljica vam bo krepko pomogalo že s tem, da bo poskrbela, da boste odšli med Ijudi in se vsaj malo zabavali. BIK OD 12.A.~*0~20~5" — Dnevi se bodo daljšali, vam pa se bodo zaradi obilice dela zdeli vsak dan krajši. Ko boste spoznali, da ne morete čisto vsega pos-toriti sami, bo skoroj že prepozno. Vaši najbližji se bodo namreč z vsemi štirimi uprli delitvi dela in nalog, saj stejih predolgo raz-vajali s tem, da ste postorili čisto vse. Partner vas bo obsipal s pozornostmi in nežnostmi, kar vam bo zelo godilo, hkrati pa vam bo dalo novo energijo, ki jo še kako potrebujete. DVOJĆKA OD 2?.5. DO 21.6. Znam ste po tem, da znate reševati težave. Zato je v zadnjem času v vašem življenju več srečnih in uspešnih trenutkov kot žalostnih. Nenavadno neodvisni boste od mnenja drugih in se odločali po lostni presoji. V svojem življenju boste končno naredili tudi prostor za nežnost in toplino. Prinesli jo bodo prvi poletni dnevi in nekdo, ki ga že dolgo sanjate. RAK OD 22.6. DO 22.7. ____Mirne dneve, ki so pred vami, čim bolj izkoristite zase. Razmislite, čemu se želite posvetiti v prihodnje. Načrtovani kora-ki bodo koristni za kariero in finančni položaj. Dobro počutje, ki bo sledilo vašemu trenutnemu početju, vam bo dalo energijo za marsikaj, kar še sami ne boste mogli verjeti. Predvsem pa bodo presenečeni vaši najbližji, ki so že obupali nad tem, da bi se vi lahko resnično postavili na svoje noge. LEV OD 23.7. DO 23.8. ~" __V naslednjih dneh boste v sebi začutili ne le pomladno utrujenost, ampak tudi nemir, ki vas že ne bo pusfil spati, delal bo cmok v grlu ali pa vas neprijetno stiskal okoli srca. Pomislite, kako obre-menjeni ste zadnje čase in vsaj poskusite razbremeniti svoj vsok-dan. Sicer vas bo zdravje prisililo, da se boste ustavili in fo ne le za kratek čas. Vrnite se k naravi, pojdite med drevesa in trave, poskrbite za ne prenaporno rekreacijo. DEVICA OD 24.8. DO 23.9. Zvezde vam še nekaj dni ne bodo najbolj naklonjene, zato se izogibajte predvsem situacij, ki bi za vas lahko imele finančne posledice. fo področje bo namreč še naprej eno občutljivejših, saj kaže, do še nekaj tednov ne boste uredili finončnih zapletov. Res po je tudi, da za to ne bosfe sami prav nič krivi. Poskrbite, da si bodo skrbno načrtovan družobni dogodek vsi dobro zapomnili. .jubczen - obnaiali se boste, kot da vam zanjo zmanjkuje časa in energije. TEHTNICA OD 24.9. DO 23.10. Včasih se zdi, da bi radi ostali večno otrok, zato se obnašate, kof da ne bi želeli odrasti in nase prevzeti odgovomosti za stvari, ki ni nujno, da jih bo mogoče uspešno izpeljafi. fokraf bo pred vami res težka naloga, sploh, ker si boste na glavo nakopali preveč dela in načrtov. Pri fem boste spet zamenarjali sebe in svoje počutje, poleg tego vas letos pomladanska utrujenost ne bo zaobšla. Zato se ne čudite, će si boste želeli le miru in spanja. Veliko več kot ponavadi. SKORPIJON OD 24.10. DO 22.11. Navajeni ste že, da od vas res veliko pričakujejo in tako bo tudi v prihodnjih dneh. Vendar vas bodo tokrat kar nekajkrat krepko ujezili z različnimi stvarmi, med drugim tudi obtožbo, ki bo res privlečena za lase. Partner vas bo pogrešal, saj bosta skupaj preživela zelo malo časa. Poskusite se mu posvetiti vsaj tisti čos, ko sta resnično skupaj. Za ohranitev dobrih odnosov bo to že dovolj. Večji finančni izdafki bodo nepričakovani, zato boste kar v manjši finančni krizi. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Zivljenje se vam bo v kratkem močno spremenilo, česar se malce bojite. Izkazalo se bo, da bo sprememba več kot pozitivna in to v već smereh. Zato bodo napornim dnevom, ki bodo od vas zahte-vali tudi veliko fizične kondicije, sledili prijetni, sproščeni dnevi, v katerih si boste nabrali novih moči. Na življenje boste pričeli gledati povsem z drugimi očmi, kar bodo opazili vsi, ki vas obkrožajo. ludi sodelavci. Postali boste nezadržno privločni za nasprotni spol, kar zna KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. V službi so poskrbeli za nekaj burnih, stresnih dni, ki so vas krep-ko vrgle iz tira. Sedaj se bodo strasti počasi umirile, vse grobo povedano bo dobilo mehkejši ton in fudi vi se boste pomirili. Zato pa boste že začeli načrtovati nove podvige in cilje, ki vsekakor ne bodo kratkoročni, saj so povezani z veliko različnimi dejavniki, na katere nimate direkfnega vpliva. Prijatelji vas bodo vedno pogosteje vabili v svojo družbo, vi pa se boste še naprej zapiroli med štiri stene. Nikar, sprostitev vam bo več kot dobro dela. VODNAR 0D21.1. DO 19.2. Vaš čas je prišel in v njem boste letos resnično kraljevali. Do konca maja boste nizali uspeh za uspehom, če se boste le držali načela, da morate prisluhniti predvsem sebi in zdravemu razumu, manj pa raznim napotkom in dobrohotnim nasvetom okolice. V Ijubezni boste naravnost uživali, obsipali vas bodo s pozornosfjo in nežnostmi. Lahko se zgodi, do vas bodo te pričele celo dušiti. Več časa si vzemite le zase! RIBI OD 20.2. DO 20.3. Kdo pravi, da niste sposobni izvleči iz vsake čudne situacije, ki jo večina označuje že zo nevarno, najboljšega? Ponovno boste dokazali, da ste sposobni takšnega dejanja in to ravno zato, ker ste brezkompromisni. Res pa je, da zaradi tega ne boste imeli več prijateljev. fden od tistih, ki ste go imeli za odličnega prijatelja, vas bo pustil na cedilu, vi pa se boste naučili, da ne smete niko- mur zaupafi. nr^ja^i ^opisr^iTci poroca\jo Osnovna šola Livada Velenje Dan odprtih vrat -Potovanje po Kitajski Velenje, 1. junija - Letošnji dan odprtih vrat smo učenci šole zaznamovali na zelo zani-miv način. Odločili smo se, da bomo kot osrednji projekt zanj pripravili potovanje po Kitajski. Med nami je bil Primož Suhodolčan Konec maja je bil v kultur-nem domu v Velenju zanimiv program, ki so ga pripravili osnovnošolci' iz Livade. Namenjen je bil tistim, ki so bili zvesti knjigam in so prebrali knjige za bralno značko. Naš gost je bil pisatelj Primož Suhodolčan. Na začetku je naš šestošolec zaigral prizor iz nje- Avla šole je bila za nekaj časa Kitajska Nosilci projekta so bili učenci in učitelji 6. razredov, pri izvedbi pa so jim seveda pomagali vsi ostali razredi in osebje šole. In kako so spoznavali kitaj-ske pokrajine? Z glasbo, ple-som, običaji, navadami, načinom oblačenja ter prehra-njevanjem. Hrano, ki so jo pri-pravili, so tudi razstavili. Učenci 1. razredov so nam predstavili športno sceno, 2. razredi pa so nam v svoji matični učilnici povedali, kako so uspešno končali razred. Da pa šola ni samo pouk, so nam povedali učcnci 3. razredov. V učilnicah 4. razredov smo si lahko ogledali utrinke iz šole v naravi, v glasbeni učilnici pa so učenci 5. razredov predstavili, kako dobimo iz žita kruh, ki smo ga lahko tudi poskusili. Sedmošolci smo pripravili okro-glo mizo o tem, kaj vemo o dro-gah oziroma česa ne vemo. Pogovarjali smo se z medicinsko sestro Vilmo Kutnjak in polici-stom Dejanom Potočnikom. Klepet je bil zanimiv in poučen. Učenci 8. razredov pa smo v tem šolskem letu pri uri izdelali gove knjige Živalske novice, nato pa so mu naše štiri osmošolke zapele in zaigrale, saj je Primož dan pred priho-dom praznoval 40. rojstni dan. V njegovi družbi smo se vsi pri-jetno počutili. Najbolj zabavno pa je bilo takrat, ko nam je pri-povedoval, kako se izgovori "Ljubim te" v več jezikih. Pri vsaki različni izgovarjavi je povedal zraven še rimo. Pripovedoval nam je tudi razne zgodbe. Povedal pa jih je na naj-bolj smešen način. Vsi smo se tako smejali, da so nas kar vse kosti bolele. Zal pa je čas, ki smo ga preživeli v Primoževi družbi prehitro minil. Ko je moral oditi smo vsi vzdihovali, če res že mora oditi. Primož nas je potolažil, da bo še prišel, če ga bomo še povabili. ■ Tjaša Blatnik, 6.b OŠ Livada Podružnična šola Škale Trije novi prostori Škale, 3. junija - Ob dese-tletnici šole (od leta 1997 je podružnica OŠ Livada) so beneške maske, izdelke iz polie-stra in jih na dan odprtih vrat tudi predstavili. Izdali smo tudi šolsko glasilo Rast ob Paki, na katerega smo zelo ponosni. Za obiskovalce so bila oprta vrata tudi računalniške učilnice. Lahko so si ogledali programe, ki jih uporabljamo pri pouku in projekte, ki potekajo na inter-netu v katerih tudi sodelujemo. . "Dan je lepo uspel. Proti pričakovanju, " je povedal rav-natelj Stanislav Lešnik ■ liona Jerič, 7. a in Urška Blatnik, 8. b Starši sedli v šoiske klopi učenci in učitelji pripravili dan odprtih vrat, med katerim so staršem in drugim obiskoval-cem prikazali svoje delo. Učenci se skozi vse leto udeležujejo različnih interesnih dejavnosti ne le na šoli, ampak tudi izven nje, na ta jubilejni dan pa so se družili v likovni, glasbeni, gledališki, športni delavnici, svoje delo pa so pred-stavili tudi taborniki. Za to priložnost so natisnili tudi gla-silo z naslovom Nasmeh je naj-lepša melodija. Starši in obiskovalci so si seveda z velikim zanimanjem ogledali vse, kar so učenci ustvarili tega dne in se znova prepričali, da je ustvarjalnost otrok brezmejna. In ne samo to. Tudi starše so povabili v šolo, da so ustvarjali skupaj z učenci, tako da so tudi starši za uro ali dve postali učenci. Dan odprtih vrat so sklenili s kulturno prireditvijo, na kateri so predstavili vse delavnice in odprli nove prostore. Od četrt-ka naprej je šola bogatejša za tri: učilnico, knjižnico z večnamenskim prostorom in zbornico. Vodja šole Olga Janžovnik se je ob tej pridobitvi zahvalila mestni občini Velenje kot investitorju, posebej pa tudi Petru Kovaču (predstojnik urada za javne negospodarske službe pri MO Velenje) in Bojanu Miklavžinu, prejšnjemu predsedniku KS Škale-Hrastovec za pomoč pri ureditvi teh objektov Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje Športno - pomladni dan Velenje , 3. junija - "8.a, 8.b učencev", v katerega so vključeni učenci z večjimi učnimi sposo-bnostmi na predmetni stopnji. V njem so tokrat pozornost name-nili krvi oziroma pomembnosti darovanja te življenjske tekočine. Ker danes kljub razvoju teh-nologije in visoki znanosti ni možno "pridelati" krvi v labora-torijih, je pripravljenost Ijudi darovati kri za druge toliko pomembnejša. Učiteljica Anita Malovšek nas je na predavanju najprej poučila o pomenu in nalogah krvi, nato pa smo se udeležili krvodajalske akcije v domu učencev v Velenju, kjer smo se seznanili s potekom dela in kako si lahko določimo krvno skupino. Tega dne so nas ponovno opomnili, kako pomembno je človekoljubje. Vse premalo se zavedamo, da smo lahko vsak trenutek mi tisti, ki bomo potre-bovali kri. S tem, ko postaneš krvodajalec, veliko narediš zase in za druge. ■ Urška Ježovnik in Ana Prireditev - priložnost za predstavitev prvega računa ..." tako so sošolci spodbujali igralce in igralke v igranju mešanih ekip v košarkarski v telovadnici šole na zanimivem športno-pomladnem dnevu. Pripravila sta ga Zavod šolske košarkarske lige, ki deluje pod okriljem republiškega ministr-stva za šolstvo in šport ter pokroviteljica dne Banka Velenje. Boji so bili zanimivi, z veli-kim zadovoljstvom pa so se vsi odzvali tudi v nagradnih igrah Banke Velenje. Kralj Osnovna šola Antona Aškerca Velenje Če ne bi bilo več kruha ... V minulih dneh smo učenci spoznavali pot od žita do kruha. Med drugim smo si ogledali, kako se peče kruh v krušni peči, kako pripravljajo dobrote iz moke v pekarni Presta v Velenju Ta je dogodek med drugim izkoristila tudi za predstavitev ene izmed novih svojih storitev -predstavitvi prvega računa, namenja pa jo svojim najmlajšim samostojnim varčevalcem. Ali se dovolj zaveda-mo pomena krvi? Na naši šoli že drugo leto poteka razvojni projekt "Spodbujanje razvoja nadarjenih Tudi sami smo pekli , tudi sami smo v šoli ob sodelo-vanju peka oblikovali žemlje in pletenice, iskali pregovore na to temi, pesmi, zgodbe, peli in ple-sali in spoznavali žetev nekoč in danes. Ob koncu smo pripravili še razstavo in projekt predstavi-li našim staršem. Spoznali smo, če ne bi bilo kruha, bi bilo življenje zelo težko. ■ Matevž, Saša, Nataša in David, 2. Razred 12 KAS CAS VRTIUAK 10. junija 1999 Znova bomo samo grajali, to pa zato, ker so se v pripravo tele naše rubrike vključilj naši braM in prispevali dve fotografiji. Na prvi je rudarki voziček, ki bi bil po mnenju našega bralca M.H. veliko lepši, če bi ga pobarvali in morda zasadili s cvetjem, na drugi pa je pogosta podoba velenjskih blokov - stanovalci tako radi postavljajo na ogled svoje perilo... FRKANJE Prej vaša, zdaj naša Katarina Srebotnik je (tudi v od-nosu do nje in kluba) bila dolgo velenjska tenisačica. Zdaj, po ime-nitnih uspehih, je postala sloven-ska. DDV pred vrati Bolj ko se nam bliža DeDeVe, nanj o njem preljubi Slovenec ve. To ne velja le za navadne ljudi, v njegovih zankah se še strokovnjak mnogi izgubi. Dajalci in pivci Ob Dnevu krvodajalcev se bodo ti humani Ijudje Šaleške doline zbrali v Ravnah pri Šoštanju. Upajmo, da tudi med gosti ne bo nikogar, ki nam pije kri. Lepo, nelepo Nekatere Vegradove hale ne gredo nič kaj skupaj z akcijo en-tente florale. Hladen kotel Znova se je izkazalo, kako težko je ohladiti balkanskem kotel. V vodo Z razliko od Velenjčanov se bo-do Vraščani lahko letos zagotovo kopali v svojem bazenu. Da ba- zenska školjka ne bo suha, gre menda zahvala županu Sušniku. Dobro in slabo V Celju je odslej parkiranje v mestu popoldne brezplačno. To je dobro. Toda odslej bodo v Celju tudi seje mestnega sveta popol-dne. To pa po mnenju mnogih ni dobro. Kot da lahko to delo opra-vijo svetniki z levo roko. Nad kose Po tem, ko smo se v Sloveniji že spravili nad medvede, volke, sove, so zdaj prišli na vrsto kosi.. Pa je to nekaterim drago ali ne! Na pomoč Le kdo pravi, da Celje ne potre-buje Velenja. Za svoj občinski praznik so v svoje mesto povabili velenjsko godbo, zdaj za večjo za-bavo otrok še Pika Nogavičko. Kot da bi kdo hotel dokazati, da ven-darle sodimo skupaj. Naša žeja V Ljubljani je bil vinski sejem. Ob istem času so s Koroške priha-jale vesti o novi polnilnici pitne vode. Mladi velenjski raziskovalci pa so prav tiste dni predstavili na-logo Prijatelj, kaj boš pil?! REZANJE SOSTANJA Ob nedeljaii, ko že diši goveja »župca«, včaslh. po-zvoni pri vhodu bo]j ali manj vslljiv prodajalec te aJi one dobrine, ki jo ravno v tistem trenutku tiujno ra-bite. Kb mu odprete, natančno veste, da je prodajanje v njegovem interesu, a čez nekaj minut ste pre-pričani, da nujno rabite merilec srčnega pritiska, čudežno blazino, knjigo o vseh boleznih sveta, ali me-tlo, ki sama pometa! In fcupite, saj drugače se vsiljive-ga trgovca sploh ne morete znebiti. Potem odštejete denar ali pa napišete nekaj čekov, ker vam prijazni prodajalec stvar proda tudi na (zelo ugodne!) obroke. Vidite, teko nekako je s toplovodom v Lokovico. Ob vsUjivem prodajanju dobrine, ki jo v Lokovici skoraj vsi že imajo, je investitor izrabila še eno človekovo slabost. Tisto, na katero igra tudi Telekom Slovenije, ki za prodajo neobstoječih ISDN prikJjučkov nagovar-ja Ijudi: »Moj prijatelj ga že žma...« Da ne bi imeli to-plovodnega priključka samo pri sosedu, ga naročijo vBi, pač za vsak slučaj. Kaj se ve, kakšni časi še pride-jo, če bi spet zmanjkalo nafte, če bi rudnik zaprli in bi gozdovi 6ez noč izgtnili ... Važno je, da bomo lahko iz-za toplega zapečka opazovali svetovno pomanjkanje drvi! Če ima človek toplovodni prikjjuček ob hiši za-kopan v zemJjo, lahko živi brezskrbno ravno tako, kot če ima pod vzglavnikom hranjeno debelo knjigo o vseh boleznih sveta, ki je itak nikoli ne prebere. Samo zato, da res ne zboli! In tako se vrti naš potrošniški svet naprej. Pinančnica v občinski upravi je januarja letos za časopis izjavUa, da bo vrednost del pri toplovodu v Lokovico segla preko 300 milijonov tolarjev. To se ujema tudi z objavo v Uradnem listu, kjer piše, da je bila pogodbena vrednost del preko 300 milijonov. Kljub medenju ponudnikov pa nekaj v Lokovici najbrž ne štima, tako da sta občinska uprava in izva-jalec podpisala pogodbo, ki je nižja od 300 miJijonov. Saj veste, »župca« se hladi in vi nekako ne verjamete, da res rabite lonec, ki piska, pa vam utrujeni prodaja-Jec ponudi popust... in ga kupite samo zato, ker je ce-neje, kot pri vašem sosedu! Kakorkoli že. Uradnica občinske uprave, ki je dala izjavo za časopis, je tudi zaradi teh besed padla v ne-milost pri županu in ji je ta nemudoma odredil drugo mizo v sosednji pisarni, dela na toplovodu pa so vse-eno stekla in sedaj že polagajo cevi v strmino loko-viškega hribovja, ki se vzpenja nad cesto pri rudnlku. Mimogrede: velika gradbena jama je zavarovana kar s tanko špagico, na kateri visijo bele tn rdeče zastavice pa je tako slabo varovano mesto predvsem za kolesar-je smrtno nevarno! Finančna konstrukcija investicije se je že sesipa, saj je nemogoče, da bi proračun samo letos zagotovil za lokoviški toplovod preko 260 milijoilov, kot so ve-leumni načrtovalci predvideh in bo od vsega skupaj najbrž zbranih samo tistih 40 milijonov od Loko-vičanov, da bodo imeli pri hiši zakopano toplovodno cev in živili brez skrbi, tudi če bi se kaj zgodilo - kaj se ve, kaj vse se v tem nemirnem svetu lahko zgodi! V čigavem interesu je torej izgradnja toplovoda v Lokovico? V interesu občine? Ne! Krajanov? Dvo-mim! Izvajalca? Da! Izvajalca in tistih ki so blizu tri-stomilijonske investicije, saj s tako obložene mize brez da bi kdo opazil, zgine kaJtšen kos mesa in ste-klenica vina! Izvajalec pa bo občini prijazno ponudil popust in plačilo na ohroke, kompenzacije za druga dela in kar je še takšne proračunske telovadbe in še leta po končanih delih molzel obresti iz šoštanjskega proračuna. Kaj pa Lokovičani? Naslednje desetletje bodo mo-rali poslušati hvalospeve, kako jim je župan »zrihtal« toplovod in očitke, če v času volitev zaradi te usluge ne bodo spet združili glasove za svojega dobrotnika. Za nujno sanacijo Lokoviškega potoka ne bo nikoli denarja in po znameniti šaleški magistrali, ki je pre-rezala Lokovico na pol, bodo še naprej brez omejitev, skozi nezavarovana križišča in k]jub stalnim pozi-vom redkih nergačev, divjali norci, ki jih v hitrost za-pelje skoraj ravna cesta, na kateri ni niti enega resne-•ga opozorila, da se lahko na cesti vsak trenutek poja-vi otrok, traktor, domača žival ... No pa kaj! Promet-nih nesreč in mrtvakov so se ob tej cesti že navadili in po novem bodo Lokovičani izza toplih radiatorjev gledaJi na cesto smrti, saj ta vas nad termoelektrarno iz proračuna, po tako velikem zalogaju, zanesljivo ne bo dobila več investicijskega denarja. Tu.di za promet-no varnost ne! ■ Perorez » » Pri šaleškem teniškem klubu pa ne "pečejo" vsakih štirinajst dni, zato pa takrat, ko je razlog za slavje, pripravijo pravi banket. Pr-vi niz tokrat dobivata v igri dvojic Alojz Be-netek, sodnik in funkcionar v teniškem klu-bu in Drago Bizjak, predsednik Smučarsko-skakalnega kluba Velenje, sicer pa tisti, ki mu najbolj diši kava Mibi. ■ > Oto Jedlovčnik iz Šmartne-ga ob Paki, zaposlen je v Mestni občini Velenje, je ti-sti, ki med tekmo in po njej, ko doma igrajo igralci Eso-tech Smartno, poskrbi za polne želodce. Da mu gre zadeva odlično od rok, je odveč govoriti. Ce mu ne bi šla, bi ga v kakšnem pre-stopnem roku že odslovili. Z Otom je tudi Smartno do-bilo svojo "oazo", v kateri se po tekmi zberejo funkci-onarji, igralci in gledalci, da premljejo rezultat in hrano. Več jih je, ko do-mača enajsterica dobiva in manj, ko izgublja. "Mi pa nismo športno društvo, niti kulturno-umetniško, niti klub, znamo pa pomembne dogodke kljub vsemu proslaviti," pa si je ob pogledu na prejšnji dve fotografiji mislila Mi-ra Videčnik, sekretarka Območne organizaci-je ZSSS Velenje. Za to pa je pravšnja torta. Mira jo reže na dan, ko so bili "svobodni" sprejeti v evropsko konfederacijo sindikatov. •6o|BZ afepojdpo op bluojizo 9 "08 op 9 po efepojd e>isfio>iv| ■ seu ud fiunf 'flOAOp jU af)0|0d 83 10. junija 1999 OBJAVE KAS ĆAS 13 1. OSTANKIONESNAZENE EMBALAŽE: Ostanki barv, lepil, posode s preostankom barv in iakov, čopiči, krpe, mešala, lopatice.. ostanki, onesnaženi z oljem (oljni filtri, embalaža, veziva in odpadna olja). 2. BARVE, LAKI, SPREJI, IMPREGNIRNA SREDSTVA, PREMAZI 3. ODPADNA OLIA: motorna olja, bidravlična, mazaina... 4. ODPADNA JEDILNA OLJA 5. BATERIJE, AKUMUIATORII VSEH VRST Baterijski vložki, baterijski gumbi avtomobilski, traktorski, kamionski akumulatoiji. 6. NEIJPORABNA ZDR\VIIA URNIKI SOLCAVA 14.6.1999 od 10. do 17. ure V CENTRU SOLČAVE LUČE 15.6.1999 od 10. do 17. ure ZA OBČINO LUČE IJUBNO 16.6.1999 od 10. do 14. ure KOVINARSTVO VEGRAD RADMIRJE-OBČINSKO PARKIRIŠČE od 14. do 17. ure GORNJIGRAD 17.6.1999 od 10. dol4. ure NA DVORIŠČU KOTLOVNICE "ENGO" BOČNA ZADRUŽNIDOM od 14. do 17. ure NAZARJE 18.6.1999 od 10.dol4. ure NAZARJE PRIGASILSKEM DOMU ŠMARTNO OB DRETI-ZADRUŽNI DOM od 14. do 17. ure mmuHKoommi ih 7. ZIVOSREBRNI (Hg) TERMOMETRIIN OSTALI ŽTVOSREBRNIINSTRUMENTI 8. NEONSK\ SVETILA (CEVI) 1N Hg-SVETILA 9. ODPADNA ZASCITNA SREDSTVA (škropiva) vseh vrst s področja sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva, poijedelstva 10. RAZREDCILA, ODPADNA TOPILAIN R4ZMAŠČEVALNA SREDSTVA Kisline, lugi, belila, čistila, speciaina čistiia, lepila, fotokemikaiije. PUP VELENJE d.d. Podjetje za urejanje prostora 3320 Velenje, Koroška 371b Tel.:063/898 1723, Fax:0631897-1240 SPOŠTUJMO NAČELO Preteklost pornmo, sedanjost mmo, m prihodnost dekmo PODJETJE ZA PROIZVODNJOIN UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ Pot na Lisice 4,4260 Bled, a.o.o. tel.: 064 79 00, fax: 064 741024 Blejski Perftech širi svojo mrežo v prostor Šaleške doline Sveže ideje in inovativnost gibalo razvoja Perftech, podjetje za proizvodnjo in uvajanje novih tehnologij, je bilo na Biedu, kjer ima sedež, ustanovljeno pred dobrimi desetimi leti. V času torej, ko so v Sloveniji kot gobe po dežju rasla podjetja, ki so se ukvarjala s prodajo osebnih računalnikov in računalniške opreme. Med tem se je marsikaj zgodilo in obstala, trdno v sedlu, so samo tista podjetja, ki so vedela, da je treba zaslužke pametno nalagati, razvijati lastne sisteme in nuditi celovite informacijske rešitve. Med njimi je bil Perftech. Ni čudno, da airektor podjetja Janez Kožuh na pogosta vprašanja, ki mu jih postavljajo - kje je ključ do uspeha -najpogosteje odgovarja, da so to nove, sveže ideje in inovativnost. Brez tega, pravi, v informatiki in telekomunikacijah ne gre. Začeli so s štirimi zaposlenimi, s sestavljanjem in preprodajo računalnikov po principu OEM, ves dobiček pa vlagali v razvoj softvera (programske opreme). Danes jih je že šestinpetdeset, ki se ukvarjajo z razvojem in prodajo računalniške in informacijske opreme, v njihovi ponudbi pa najdemo splet petih osnovnih dejavnosti oziroma programov: računalniško opremo, komunikacijsko opremo, programsko opremo, ponudbo internetstoritev in izobraževanje. V razvoj vlagajo kar 12 odstotkov celotnega prihodka (lani so imeli za enajst milijonov nemških mark prihodkov, letos segajo že po trinajstih), ponašajo pa se tudi z izobrazbeno strukturo zaposlenih: dva magistra, 22 diplomiranih inžinerjev, 16 inžinerjev in 16 tehnikov. Svojo mrežo širijo po vsej Sloveniji. Pred dnevi so s svojo servisno dejavnostjo in prodajo segli tudi v Šaleško dolino, v Velenju (nad Elektrotehno) so odprli poslovno enoto. Njihovo predstavništvo v Velenju lahko prikličete po začasnem GSM telefonu številka 041/ 793-318, kjer boste dobili vse informacije, ki vas zanimajo. li konj integralni informacijski sistem Krmar fprogramski p^Jket namenjen majhnim in srednjim podjetjem, ki je _3en opizvodnji, komerciali in financah. Z njim so sposobni konkurirati jjajzahtevnejšim podobnim paketom priznanih svetovnih izdelovalcev te opreme. so v Slovenij našli zanj že več kot 60 naročnikov. Splača se vlagati v kadre! _ Letos, tako načrtujejo, naj bi na novo zaposlili 15 do 20 mladih strokovnjal odločajo pa se tudi za štipendiranje, saj se zavedajo.tia kadre težkol Mladim strokovnjakom nudijo strokovni in osebnostriTfazvaj, poleiipteč& pa jih motivirajo tudi tako, da jim nudijo vse pogoje za ustviip^M^l^p^č^lf pripadnosti podjetju. 14 KilS ŠAS TV SPORED 10. junija 1999 ČETRTEK, 10. junija SLOVENIJA 1 09.30 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Boj za obstanek, 4/12 11.55 Druženje in praznovanje, 6/10 12.25 Življenje slovenskih vasi: Prem 13.00 Poročila, vreme, šport 14.10 Večerni gost: Sonja Porle 15.00 Zoom 16.30 Osmi dan 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.35 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Spoznavanje narave in družbe 18.30 Humanistika 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper 21.40 Homo turisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Podoba podobe 23.20 Somrak stoletja 00.35 Poročila 00.45 Miles Davis SLOVENIJA 2 10.00 Videoring s Tino 10.30 VVildbach, 2/13 11.20 Ekstremne avanture: sever- ne stene 11.45 Filmski triki 12.10 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 2/7 13.05 Svet poroča 15.20 Tabaluga, 1/26 15.45 Obiskovalca, franc. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Doktor Finlay, 3/8 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring s Tanjo 20.00 Atletski miting, posnetek iz Helsinkov 22.00 Poseben pogled: kamene solze, islandsko nemško švedski film 23.40 Metulj, 1/2 JPCJK^ i' 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nad. 10.20 Preciosa, nan. 11.10 Prevare, nan. 12.00 Umor je napisala, nan. 13.00 Nevarne dirke, nan. 14.30 Hulkove avanture, nan. 15.30 Ograje našega mesta, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nad. 17.20 Preciosa, nad. 18.15 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 Četrtkovi spektakli: šefinja, amer. mini serija 00.00 Milenium, nan. 01.00 24 ur, ponovitev igMHa^. kanall M Pii^Mfr n ^ mSSB^^ 52 09.00 NAJ SP0T DNEVA 09.05 NAJ SP0T, ponovitev glasbene oddaje 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 TV IZLOŽBA 12.00 i VIDEOSTRANI 18.55 i NAJ SP0T DNEVA 19.00 1 REGIONALNE NOVICE 19.05 , OTROŠKI PROGRAM 19.25 i TVIZLOŽBA 19.3C 1 OBVESTILA 19.55 i EPP/ VABIM0 K 0GLEDU 20.0C 1 VEČER Z ANSAMBL0M ČUKIIN S ŠTORKLJAMI; glasbena kontaktna oddaja 21.0C ) KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 73. 21.3C ) REGIONALNE NOVICE 21.3! i ZGODOVINA AVTOMOBI- LIZMA, 15. del 22.0C ) NAJ SPOT DNEVA 22.0! j TVIZLOŽBA 22.11 ) VIDEOSTRANI PETEK, 11. junija OVENIJA 1 9.30 Roćne ustvarjalnosti 5 Tedi, oddaja za mularijo Oddaja za otroke Vojna, ki se nikoli ne konča, ang. drama Spoznavanje narave in družbe Humanistika 10 Poročila, vreme, šport Po domače Hovvard Goodall predstavlja zborovsko glasbo Podoba podobe 0 Mostovi 10 Lahkih nog naokrog Oddaja za otroke 8.00 Obzornik, vreme, šport Dobervečer Risanka TV dnevnik Zrcalo tedna Petka Seinfeld, 20/24 0 Odmevi, vreme Kultura Šport Polnočni klub Poročila .10 Jess trio v D-molu OVENIJA 2 Videoring s Tanjo Doktor Finlay, 3/8 Leda, SNG drarria La promese, belgijski film Človeško telo, 8/8 Po Sloveniji OtokJersey, 11/12 Simpsonovi, 16/50 Kolo sreče, tv igrica Danes in nikoli več, kit gr-bavec, 8/20 Z Michaelom Palinom okoli oceana, 8/10 5 Menihova skušnjava, hong- konški film 0 Red in zakonitost, 1/22 0 Metulj, 2/2 0 Sharman, 2/4 ■ ^^ J 0 Dobro jutro, Slovenija 0 Ljubezenske vezi, nan. 0 Preciosa, nad. 0 Prevare, nan. 0 Umor, je napisala, nan. 0 Lesket, 2/4 0 Brez zapor z Jonasom 0 Ograje našega mesta, nan. 0 Ljubezenske vezi, nan. 0 Preciosa, nad. 0 Prevare, nan. 5 24 ur 0 Problematičen mulc, amer. film 5 Dosjeji X, amer. film 0 Tik pred zločinom, nan. 0 Nove Emanueline pusto- lovščine, erotična serija 0 24 ur, ponovitev Ejjjfe n BSEBS*^^^^ 52 00 DOBROJUTRO; informativno-razvedrilna oddaja 5 VEČER Z ANSAMBLOM ČUKIIN S ŠTORKLJAMI, glasbena oddaja 5 VABIM0 K 0GLEDU 20 KAKO BITIZDRAV IN ZMA- GOVATI; S.E.M. - 73. oddaja 50 ZGODOVINA AVT0M0BI- LIZMA, 15. del dokumen- tarne oddaje 15 TVIZLOŽBA 20 VIDEOSTRANI 55 NAJ SPOT DNEVA 00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kon- taktna oddaja 00 REGIONALNE NOVICE 05 LOKALNI UTRIP ŠALEŠKE DOLINE, informativna od- daja lokalnih skupnosti 25 TVIZLOŽBA 30 OBVESTILA 55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 00 10 LET ANSAMBLA VRTNI- CA; posnetek 2. dela prireditve 20 REGIONALNE NOVICE 25 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 25 TVIZLOŽBA 30 VIDEOSTRANI SOBOTA, 12. junija OVENIJA 1 Zgodbe iz školjke Trojčice, 11/13 Pod klobukom Don Kihot, 36/39 KinoKekec Seinfeld, 20/24 Tednik Dobrodošli doma 0 Poročila, vreme, šport Homo turisticus 3.30 Prisluhnimo tišini Petka Roka pregnancem sloven-ska vas Pomp Obzornik, vreme, šport Navrtu Ozare Svet čudes, 7/13 Risanka TV dnevnik, vreme, šport Šoubošel Pajčevina .50 Druženje in praznovanje, 7/10 Poročila, vreme, šport Življenje z Rogerjem, 11/20 Mccallum, 5/6 0 Poročila 0 Zadnji rez, amer. film OVENIJA 2 0 Zlata šestdeseta 5 Štafeta mladosti 0 Davov svet, 13. del 5 Pearl, 13/22 0 Tramvaj poželenja, amer. f. 5 Košarka NBA, posnetek 5 Teniški magazin 0 Košarka NBA action 0 Olimpijski magazin 0 Videoring z Natalijo 0 Noro zaljubljena, 6/25 5 Ljubi, ne Ijubi, švedski film 0 Trend oddaja o modi in vi- zualni pop kulturi 0 Sobotna noč: Alannis Morissette, 13. del 0 Srhljivo, 7/12 h^CjB-^ 0 Jetsonovi, risana serija 0 Reboot, risana serija 0 Kremenčkovi, risana serija 0 Doktor Seuss, risana serija 0 Bojevniki prihodnosti, risa- na serija 0 Batman, risana serija 00 Šport za otroke, nan. 30 Računalničarji, nan. 00 Morska deklica, nan. 30 Parker Lewis, nan. 00 1,2, 3-kdo dobi? 30 Prijatelj Felix, nan. 00 Dogodivščine družine Robinson, nan. 30 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. 20 Sinbadove pustolovščine, nan. 5 Pop'n rol, glasbena oddaja 20 Beverly hills 90210, nad. 15 24 ur 00 Usodni val, amer. film 55 Formula 1, trening 00 Smrt ji lepo pristoji, am. f. 55 Sever, amer. film ^aHMte^ kanall 52 00 NAJ SPOT DNEVA 05 0TR0ŠKI MIŠ MAŠ, ponov. 05 VABIMO K OGLEDU 10 LOKALNI UTRIP ŠALEŠKE D0LINE, informativna od- daja lokalnih skupnosti 30 10 LET ANSAMBLA VRTNI- CA; posnetek 2. dela 50 TVIZLOŽBA 55 VIDEOSTRANI 55 NAJ SPOT DNEVA 00 V MOJEM KOŠKU JE PA MAVRICA; otroška oddaja 30 TVIZLOŽBA 35 OBVESTILA 55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 00 799. VTV MAGAZIN, regio- nalni inform.program 20 25 LET ANSAMBLA KRI- STALI, posnetek 2. dela 45 POPOTNIŠKE RAZGLEDNI- CE; JEZERO TITICACAIN MACHU PICCHU 1E 799. VTV MAGAZIN, ponov. 3£ NAJ SPOT DNEVA 4C TVIZLOŽBA •4! VIDEOSTRANI NEDEUA, 13. junija SLOVENIJA 1 08.00 Živahni svet iz zgobd Richarda Scarryja, 4/26 08.20 Želodko 08.55 Babar, 2/65 09.25 Pika Nogavička, 14/21 09.50 Ozare 09.55 Hovvard Goodall predstavlja zborovsko glasbo 11.00 Podvodni raziskovalec, 3/13 11.30 Obzorja duha 12.00 13.00 Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport 13.20 Pomagajmo si 13.50 Šou bo šel 14.50 Pajčevina 15.20 IV poper 16.00 Triktrak 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Slovenskih vasi: Krkavče 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Čudežni mandarin, balet 00.10 Poročila SLOVENIJA 2 09.00 Videoring z Natalijo 09.20 Ples na glasbo časa, 4/4 11.00 Zvezde: Steve McOueen 11.30 Trend, oddaja o modi in vi- zualni pop kulturi 12.00 Murphy Brown, 15/26 12.30 Policija na naši strani 13.00 Šport 17.40 DP v nogometu, Maribor Teatanic:Hit Gorica, prenos 19.30 Videoring s Sergejo 20.00 Tone Parfljič: Ščuke pa ni, 3/7 21.00 Stoletje Ijudstva, 6/6 21.55 Šport v nedeljo 22.50 Menihova skušnjava, hong- konški film PtJB^ 07.00 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Kasper, ris. serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Vrnitev v prihodnost, risan. 09.00 Mali in veliki, mladinski film 10.30 Kalifornijske sanje, nan. 11.00 Beverly Hills 90210, nan. 12.00 Melrose place, nan. 13.00 Brez zapor z Jonasom, pon. 14.00 Instinkt, nan. 15.00 Nepremostljive razlike 17.00 Danielle Steel: mešani občutki, amer. film 18.30 Pred dirko formule 1 19.00 Formula 1, prenos 21.00 24 ur 21.45 Športna scena 22.45 Šola golfa 23.15 Sadovi jeze, amer. film 01.30 24 ur .......................... 46 ^HBBBB^^ 52 NOVITVE ODDAJ: 00 OTROŠKIMIŠ MAŠ, ponov. 00 IZ PONEDELJKOVE ODDA- JE DOBRO JUTRO 00 798. VTVMAGAZIN11.20 ŠPORTNITOREK 40 IZ SREDINE ODDAJE DO- BROJUTR0 40 799. VTV MAGAZIN 00 EPP/ VABIM0 K 0GLEDU 05 POSLANSKA PISARNA; Gost: PETER HRASTELJ, poslanec v DZ 05 IZ PETK0VE 0DDAJE D0- BROJUTRO 05 10 LET ANSAMBLA VRTNI- CA; posnetek 2. dela 25 UTRIP ŠALEŠKE DOLINE 55 VIDEOSTRANI 00 VEČER Z ANSAMBLOM ČUKIIN S ŠTORKLJAMI, pogovor v studiu 00 ZA ZDRAVJE SRCAIN OŽILJA; DIAGNOSTIKA BO- -- LEZNI 10 25 LET ANSAMBLA KRI- STALI; posnetek 2. dela 30 KAKO BITIZDRAVIN ZMA- GOVATI; S.E.M. - 73. 00 NAJ SPOT glasbena oddaja 30 JEZERO TITICACAIN MAC- HU PICCHU 00 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 1 Oddaja za otroke Lahkih nog naokrog Dober večer Na vrtu Svet čudes, 7/13 Slovenski magazin Utrip Zrcalo tedna Poročila, vreme, šport Škrati, amer. film Polnočni klub Dober dan, Koroška Radovedni Taček Pika Nogavička, 14/21 Obzornik, vreme, šport Recept za zdravo življenje Žrebanje 3x3 plus 6 Risanka TV dnevnik, vreme, šport Gozdarska hiša Falkenau, 2/26 Dosje Odmevi Univerzitetni razgledi Kultura Šport Dosje SLOVENIJA 2 09.55 Sobotna noč, ponovitev 11.55 Otok Jersey, 11/12 12.20 Simpsonovi, 16/50 12.45 Danes in nikoli več, 8/20 12.50 Z Michaelom Palinom okoli oceana, 8/10 13.45 Stoletja Ijudstva, 6/6 15.15 Kinoteka: gilda, amer. čb film 17.00 Policija na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18.00 Sestre, 21/24 19.00 Jasno in glasno 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio city 22.30 Leteči cirkus Montya Pythona, 6/45 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 j Gilda, amer. čb film i 06.00 Dobro jutro, Slovenija ; 09.30 Ljubezenske vezi, nan. i 10.20 Preciosa, nad. I 11.10 Prevare, nan. i 12.00 Umor, je napisala, nan. i 12.45 Športnascena i 14.30 Instinkt, nan. i 15.30 Ograje našega mesta, nan. i 16.30 Ljubezenske vezi, nad. i 17.20 Preciosa, nan. ; 18.15 Prevare, nan. i 19.15 24 ur i 20.00 1,2,3-kdodobi? i 21.10 Reka smrti, amer. film i 23.10 Nevarne dirke, nan. ; 00.00 Milenium, nan. i 01.00 24 ur, ponovitev ... ^ lil ... kanall I MSl!m 46 i 09.00 I 10.15 i 10.35 i 10.40 i 12.00 ! 12.05 i 18.55 i 19.00 ! 19.05 i 19.25 i 19.30 i 19.55 j 20.00 i 21.00 i 21.05 i 22.05 i 22.10 TOREK, 15. junija SLOVENIJA 1 09.30 RadovedniTaček 09.50 Waynove dogodivščine, 2/26 10.10 Oddaja za otroke 10.25 Recept za zdravo življenje 11.10 Trik-trak 11.40 Paradaplesa 12.10 Gozdarska hiša Falkenau. 2/26 13.00 Poročila, vreme, šport 14.30 Dosje 15.20 Dosje 16.30 Medvalovi 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Najlepše počitnice 18.00 Obzomik, vreme, šport 18.10 Močhumanosti 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Župnik za deset tednov, 13/20 21.00 TVkonferenca 22.00 Odmevi 22.40 Šport 22.50 Samo posest, ital. drama SLOVENIJA 2 10.30 Sestre, 21/24 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Studio city 13.45 Jasno in glasno 15.10 Leteči cirkus Montyja Pythona, 6/45 15.40 Tramvaj, poželenje, amer. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Saint Tropez, 12/26 19.00 L ingo, tv igrica 20.00 Športna filma High five III. - 9. In 10. del sledi Egipt: SPvrokometu (M), finale 21.00 Udarna moč, dokum. odda- |a 22.00 Rdečilo, hongkonški film 23.30 Svet poroča PCJV k'-ff^ TT" V j 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nan. 1 v.tw Preciosa, nad. 11.10 Prevare, nad. 12.00 Umor je napisala, nan. 13.00 Nevame dirke, nan. 14.00 Top shop 14.30 Pop'n'rol 15.30 Ograje našega mesta, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nad. 17.20 Preciosa, nad. 18.15 Prevare, nad. 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: hčeri z Ijubeznijo, amer. film 22.00 Bolnišnica upanja, nan. 22.35 Dharma in Greg, nan. 23.10 Nevarne dirke, nan. 00.00 Milenium, nan. 01.00 24 ur, ponovitev tfM^^k kanall M EjSpi 11 ^ mSEE^^ 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 ZAKAJ NE SAMI? ponovitev 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 TVIZL0ŽBA 10.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 0TR0ŠKI PR0GRAM: SPARKIJEV ČAROBNI PIA- NINO, 2. del risanega filma 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIM0 K 0GLEDU 20.00 800. VTV MAGAZIN, regio- nalni informativni program 20.20 ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja 20.40 ŠPORTNI GOST: BRANE 0BLAK, NOGOMETNI TRENER 21.10 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- JE; oddaja televizije M0J VIDEO, SELNICA OB DRAV 21.4C ZA ZDRAVJE SRCAIN OŽILJA; ZDRAVLJENJE SRČNOŽILNE BOLEZNI 21.5C 800. VTV MAGAZIN, ponovitev 22.1 NAJ SP0T DNEVA 22.1 TVIZLOŽBA 22.2C VIDEOSTRANI SREDA, 16. junija SLOVENIJA 1 09.30 Sprehodi v naravo 09.45 Najlepše počitnice, 10/12 10.20 Moč humanosti 11.10 TV konferenca 12.05 Župnik za deset tednov, 13/20 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Obzorja duha 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Roger Planchon, dokum. oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Male sive celice, kviz 18.00 Obzomik, vreme, šport 18.10 Boj za obstanek, 5/12 19.00 Dobrodošli doma 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat: bilo je nekoč na Kitajskem, film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Koncert simfonikov rtv Slovenija SLOVENIJA 2 10.30 Saint Tropez, 12/26 11.20 Udarna moč, dokum. odda-ia 12.15 Šport t5.50 Ugodje, ang. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 VVildbach, 3/13 19.00 Kolosreče 19.30 Videoring s Tino 20.00 Maribor: nogomet, Maribor Teatanic:SCT Olimpija, povratna tekma finala po-kala Slovenije, prenos 22.00 Staviski, franc. film ČSiRS., _ ■ 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nad. 10.20 Preciosa, nan. 11.10 Prevare, nan. 12.00 Umor je napisala, nan. 13.00 Nevame dirke, nan. 14.00 Top shop 14.30 Bolnišnica upanja, nan. tfo® Ograje našega mesta, nan. t 16.30 Ljubezenske vezi, nan. 17.20 Preciosa, nad. 18.15 Prevarenan. 19.15 24 ur 20.00 Dotik zla, amer. film 21.45 Hulkove avanture, nan. 22.35 Dharma in Greg, nan. 23.10 Nevarne dirke, nan. 00.00 Milenium, nan. 01.00 24 ur, ponovitev i 52 09.00 DOBRO JUTRO; informativno-razvedrilna oddaja 10.15 800. VTV MAGAZIN, pono- vitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja 11.00 ŠPORTNI GOST: BRANE OBLAK, NOGOMETNI TRENER 11.30 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- JE; oddaja televizije M0J VIDE0, SELNICA OB DRAVI 12.00 ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA: ZDRAVLJENJE SRČNOŽILNE BOLEZNI 12.10 TVIZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SP0T DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: OLIVER TVVIST, 1. del risanega filma 19.25 TVIZL0ŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 VIDEO TOP, glasbena oddaja 20.45 VEČERNIKLEPET; Gost: pater METOD OGOREVC, duhovnik za slovenske izseljence v Melbournu 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 i TVIZLOŽBA 22.40 I VIDEOSTRANI "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420 SIT, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Taljana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikoval-ka), Damir Šmid (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 89817 50, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, tele- fon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih lotogralij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za iriformiranje št. 23/26-92 je "Naš Cas" uvrščen med proizvode informativnega znaćaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. i 09.30 i 09.45 i 10.20 i 11.10 i 11.35 i 12.00 i 12.30 i 12.45 i 13.00 j 13.15 'i 15.20 ! 16.30 i 17.00 I 17.15 j 18.00 j 18.10 i 19.00 i 19.15 i 19.30 i 20.00 i 21.00 | 22.00 i 22.25 i 22.30 i 22.40 i 22.50 DOBRO JUTR0, informativ-no - razvedrilna oddaja 799. VTV MAGAZIN, ponovitev VABIMO K 0GLEDU 25 LET ANSAMBLA KRI-STALI; posnetek 2. dela prireditve TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE 0TR0ŠKI PROGRAM: SPARKIJEV ČAR0BNI PIA-NINO, 1. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIM0 K 0GLEDU ZAKAJ NE SAMI?; pogovor v studiu REGIONALNE N0VICE IZ 0DDAJE D0BR0 JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI 10. junija 1999 MODRO KRONIKA NilŠ i as 15 POLICIJSKA POSTAJ VELENJE Predrznež izkoristil aktivo Neznanec, ki je med 23. in 24. majem v Šoštanju vlomil v oseb-ni avtomobil, je med drugim iz njega odnesel tudi žensko denar-nico s kreditno kartico aktiva in dokumenti lastnice. Ker je bila po-leg kartice tudi številka s kodo za dvig iz bankomata, je neznanec to s pridom izkoristil in dvakrat na bankomatu dvignil vsoto do-voljeno z dnevnim limitom. Slavico U. je z dejanjem oškodoval za 35.000 tolarjev. Mobitel dvakrat okraden Prvič je bil okraden v zgodnjih jutranjih urah, v sredo, 2. junija, v prostorih prodajalne Mobitel d.d. na Šaleški v Velenju. Iz izložbe-nega okna in prodajne police je neznanec odtujil več mobilnih te-lefonov znamke Benefon Sigma, Nokia, Motorola, Sony in Siemens. Podjetje je oškodoval za okoli 250.000 tolarjev. Malo po polnoči, v ponedeljek, 7. junija, pa je neznanec še en-krat vlomil v isto trgovino. Kot kaže se mu je tokrat zelo mudilo, saj je uspel pograbiti le dva prava in tri imitacije GSM telefonov. Mobitel pa je vseeno oškodoval za novih 120.000 tolarjev. Tatovom so "mobilni" izziv V sredo, 2. junija, je neznanec izkoristil odsotnost osebja v piz-zeriji Vija vaja na Kardeljevem trgu v Velenju. Iz predala blagaj-ne je odnesel mobilni telefon znamke Samsung. Lastnik Simon R. je oškodovan za 87.990 tolarjev. Z grafiti nad vrtec V noči na četrtek, 3. junija, je neznani storilec na dve steni vrt-ca na Aškerčevi v Velenju s sprejem zlate barve napisal in nari-sal različne grafite. Vrtec Velenje je oškodoval za kakšnih 100.000 tolarjev. Motor dobil noge Pri restavraciji Jezero v Velenju je nekdo v sredo, 2. junija, po-poldan, na škodo Branka T. ukradel zaklenjeno kolo z motorjem Tomos ATX, rdeče barve, zaščitno čelado znamke Nolan in ska-jasto rjavo jakno, vse skupaj vredno 120.000 tolarjev. Na zabavi jih bo kar nekaj V času minulega vikenda je neznanec na Aškerčevi cesti v Šošta-nju vlomil v skladišče podjetja Osmica. Od tam je odnesel 120 ploč-evink laškega piva, vrednega 15.000 tolarjev. Nespodobno vedenje V ponedeljek, 7. junija, so velenjski policisti pridržali do iztrez-nitve Mitja S. iz Velenja, ki se je pred Gimnazijo nespodobno ve-del. Med drugim je na objektu s kamnom razbil šipo. Kljub opo-zorilom policistov, je s kršitvami nadaljeval. Sledi predlog sodni-ku za prekrške, verjetno pa tudi kazenska ovadba. Oškodovani upokojenci V noči na četrtek, 3. junija, je neznanec v Ulici bratov Mravljakov v Velenju vlomil v pisarno zveze upokojencev. Odnesel je 30.000 tolarjev in prenosno blagajno. Požar v Šentilju V torek, 8. junija, okoli 2. ure, je prišlo do požara na gospodar-skem poslopju v Šentilju, last Jožeta S. Požar je povzročil za oko-li 1.000.000 tolarjev gmotne škode. Vzrok požara kriminalisti in policisti še ugotavljajo. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Silovito v drsno ograjo V sredo, 2. junija, ob 20.35 se je na regionalni cesti v Logarski dolini zgodila huda prometna nesreča. 27-letni Andrej S. iz Črne Motoristi vse prevečkrat udeieženi v prometnih nesrečah Poškodbe so običajno hude Vse več je na naših cestah prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, ki v njih običajno utrpijo tudi naj-težje poškodbe. V soboto, 5. junija, sta se zgodili kar dve nesreči, v katerih so bili trije Ijudje hudo poškodovani. Prva nesreča se je že dopol-dne zgodila na regionalni turi-stični cesti v naselju Mozirje. 47-letna Marija F. iz Nazarij je vozila osebni avtomobil po Hribernikovi ulici. V križišču s cesto Mozirje - Golte je zavi-jala levo v smeri Mozirja. S prednjim delom je zapeljala v križišče in presekala pot vozni- Posledice trčenja v Lokovici so bile hude. Oba ponesrečena motorista so s hudimi poškod- bami odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. (foto: vos) ku kolesa z motorjem, 58-letnemu Jožetu T. iz Radegunde. Ta je pri trčenju padel in se hudo poškodoval. Druga nesreča se je zgodila nekaj po 16. uri v bližini Lokovice. 30-letni Miroslav Š. iz Podkraja je vozil osebni avto iz naselja Lokovica pro-ti križišču z regionalno cesto. Tam je zavil levo v smeri Velenja in prečkal vozišče. V tistem je iz velenjske smeri z motornim kolesom pripeljal 19-letni Sebastjan H. iz Velenja in trčil v prednji levi del osebnega avtomobila. Voznika motornega kolesa in njegovega sopotnika, 16-letnega Marka Z., prav tako iz Velenja, je po trčenju vrglo preko osebnega avtomobila. S hudimi poškodbami sta obležala na vozišču. Oba so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. Je jugo izsiljeval prednost? Eden najnevarnejših odsekov v Velenju je gotovo ta del Kidričeve. (foto: vos) Del Kidričeve ceste je gotovo eden na-jnevarnejših odsekov v Velenju, saj se na njej pogosto dogajajo prometne nesreče. Ena se je zgodila minuli petek, okoli 18. ure, ko je vozilo Vezire H., vozila je proti Saleški, zaneslo v avtobusno postajališče. Razlog naj bi bilo njeno umikanje osebne-mu avtomobilu, ki je s Kardeljevega trga zavijal levo na Kidričevo. Policisti pozivajo neznanega voznika, ki naj bi vozil sivo zeleni jugo, da se zaradi pojasnitve nesreče oglasi na Policijski postaji Velenje. Kot pravijo, ni nujno, da je šlo za izsiljevanje prednosti. Dokler ne bodo pojasnili vseh okoliščin, pa so to prometno nesrečo zabeležili kot nesrečo s pobegom. V njej so se lažje poškodovale voznica in sopotnici Fatima H. in Enesa O. na Koroškem je vozil osebni avtomobil - kabriolet iz Solčave proti Logarski dolini. Pri vožnji čez most je v levem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in trčil v jekleno drsno ograjo. Trčenje je bilo tako silovito, da je vozilo dvignilo v zrak, kjer se je obrnilo okoli svoje osi in padlo na zložena drva ob vozišču. Voznik Andrej S. je pri "rotiranju" padel iz vozila in hudo telesno poškodovan obležal pod vozilom, sopotnik 60-letni Adam S. iz Črne na Koroškem pa se je pri trčenju lažje telesno poškodoval. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Vlomilec odpira gradbeno firmo? V noči na petek, 5. junija, je neznanec vlomil v pet gradbenih kon-tejnerjev na trasi gradbišča avtoceste na Vranskem. Iz njih je od-nesel dva električna vibracijska kladiva znamke Hilti, kotni bru-silni stroj Iskra, dva vrtalna stroja, motorno žago Stihl, tri tesar-ska kladiva, nahrbtnik in nekaj manjših predmetov. Z dejanjem je SCT Ljubljana, Ingrad Celje in Epsicon Velenje oškodoval za skupaj 480.000 tolarjev. Tatiča zanimal samo denar V petek, 4. junija, med 15. in 17.30 uro, je neznani storilec ne-opazno prišel v garderobni prostor trgovine na Graščinski ulici v Preboldu. Tam je pregledal omarice zaposlenih delavk. S seboj je odnesel dve denarnici s kartico aktive, hranilnimi knjižicami Banke Celje in čekovno kartico s čeki, osebnimi dokumenti in 25 tisočaki gotovine. S tem je Danico T. in Marto D. oškodoval za skup-no 40.000 tolarjev. Verjetno isti storilec pa je tega popoldneva obiskal garderobi bla-govnice Savinjski magazin v Šempetru. Tam je iz dveh denarnic od-nesel 5.500 tolarjev in za toliko oškodoval Majdo J. in Jožico P. S tujim avtom ni prišel daleč V soboto, 5. junija, malo po 2. uri zjutraj, je 44-letni Ivan F. iz Založ s parkirnega prostora pri gostišču Bara Sebi v Zgornjih Grušovljah odpeljal nezaklenjen jugo, v katerem so bili tudi kon-taktni ključi. V Ložnici so ga zaradi prometnega prekrška usta-vili policisti, mu avto zasegli in ga vrnili oškodovancu Martinu K. Zdaj ga bodo pa še ovadili državnemu tožilstvu. Rop na Ločici V soboto, 5. junija, ob 5.40, je v Ločici ob Savinji neznanec na-padel 15-letnega Marka R. iz Ločice. Neznanec ga je pretepel in mu vzel ročno uro. Tako ga je oškodoval za 15.000 tolarjev. Policisti postaje Žalec so prišli storilcu hitro na sled. Ugotovili so, da gre za 21-letnega Dušana K. iz Dolenje vasi. Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, skladno z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (URL RS št. 18/74 in 34/88) ter Odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Mestne občine Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 8/97) objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo poslovnega prostora Stari trg 26, Velenje v najem 1. Naročnik: Stanovanjski skiad Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje 2. Predmet razpisa: Oddaja poslovnega prostora 126,63 m2, Stari trg 26, Velenje, vnajem. Prednostna dejavnost: storitvena dejavnost in trgovina. V najem se oddaja neopremljena površina, primerna za takojšnjo selitev. Oprema prostorov in uporabljeni materiali so last najemnikov in morajo biti predhodno odobreni od naročnika. 3. Ponudba mora vsebovati: firmo oz. ime ponudnika, dokazilo o registraciji oz. dokazilo, da ponudnik lahko opravlja zahtevano dejavnost, navedba višine najemnine, ki ne sme biti nižja od 100 SIT/m2, predvideni čas pričetka opravljanja dejavnosti v tem prostoru, predvideni čas trajanja najemnega razmerja, navedba pooblaščene osebe, ki daje pojasnila v zvezi s ponudbo, ugodnosti, ki jih nudi ponudnik naročniku, bon 1 in bon 2 za pravne osebe in davčno napoved za samostojne podjetnike, potrdilo o plačanih davkih in ostalih prispevkih pristojnega davčnega urada. 4. Merila za izbor najugodnejše ponudbe: višina najemnine, ponujena vrsta dejavnosti iz tega razpisa, dodatne ugodnosti (plačilo najemnine vnaprej za določeno obdobje in pogodbo). 5. Ponudniki morajo dostaviti ponudbe v zaprti kuverti na naslov: Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, z oznako "Ne odpiraj za razpis Stanovanjskega sklada". Ponudniki morajo ponudbe poslati priporočeno ali oddati osebno proti potrdilu. Na zadnji strani mora biti razvidna firma in sedež ponudnika. Osebno se lahko ponudba odda v tajništvu Urada za javne gospodarske službe Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Nepravočasne in nepravilno opremljene ponudbe (neveljavne) bo U0 Sklada zavrnil. 6. Dodatna pojasnila v zvezi s tem razpisom dobite v Uradu za javne gospodarske službe vsak dan od 8. do 12. ure. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od dneva objave tega razpisa v tedniku Naščas. 7. Pogodba se sklepa za čas najmanj eno leto z možnostjo podaljšanja. 8. Kraj in čas odpiranja ponudb: 0 točnem kraju in času odpiranja ponudb bodo ponudniki pisno obveščeni. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni na odpiranju ponudb, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje. 9.0 izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v roku 5 dni. 16 NAŠ OS ŠPORT IN REKREACI NKRudar Med igralci je vse manj motiva? V nedeljo bodo nogometni prvoligaši sklenili letošnje prven-stvo. Nogometaši Rudarja bodo v zadnjem krogu gostovali v Kopru, kjer so doživeli edini jesenski poraz, potem ko je v 11. krogu sedel na njihovo trenersko klop Brane Oblak. Tekma bo vsekakor pomembnejša za gostitelja, saj ima ob morebitni zmagi in porazu Potrošnika doma z Zivili Triglav -to pa je skorajda neverjetno - še vedno možnosti za obstanek v ligi, rudarji pa bi z morebitnim pora-zom in zmago Mure v Ajdovščini morali prepustiti Sobočanom tret-je mesto, na katerem so sedaj. Po besedah trenerja Braneta Oblaka bodo tudi v zadnji tekmi igrali na zmago, saj mu ni vseeno Nedeljsko tekmo v Šmartnem ob Paki so pozorno spremljali (od leve proti desni) tudi Josip Vugrinec, pomočnik, Brane Oblak, trener, in član Rudarjeve uprave Stane Sovič. So zapisali kakšno ime? ali so tretji oziroma četrti. Pri tem pa ne ve, kakšna bo postava: "Končno bomo v nedeljo sklenili letošnje prvenstvo, med igralci je vse manj motiva. TVenutno smo tretji, vendar moramo to tretje mesto potrditi z dobro igro in zmago. Kako bo in kakšno bo postava, danes (ponedeljek - p.a.) še ne vem. Upam, da bomo ven-darle kompletni, čeprav... Dejstvo je, da mi ekipa razpada, saj bo, kot vse kaže, pet ali šest igralcev odšlo iz kluba, zato je vprašanje, kakšna bo njihova zavzetost. Ce jih ne uvrstim v ekipo, bodo vsi rekli, da smo tekmo prišli prodat. Torej igrali bodo igralci, ki naj bi odšli iz kluba, in upam, da bodo igrali kot pravi profesionalci." Tudi treningi prejšnji teden in te dni niso pravi, saj je Oblak kar brez pet reprezentantov: Dabanoviča, Gajseija, Pavloviča, Sulejmanoviča in Lavriča (slednji je celo dosegel izenačujoči zadetek na tekmi mla-dih reprezetanc Latvije in Slovenije (1 : 1), kot je znano pa so člani z 2 : 1 premagali izbrano vrsto Latvije v kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu. Zna se zgoditi, da bo Rudar v zelo okrnjeni postavi igral s šved-skim Halmstadtom v prvi tekmi pokala Intertoto 19. junija (ob 20.uri) na igrišču ob jezeru. Odšli naj bi Pavlovič (Croatia), Javornik (Maccabi), odhod napovedujeta tudi Gajser in Brezič (morda celo v Muro), prav tako tud najboljši strelec Živojin Vidojevič. Ko smo se s slednjima pogovarjali, smo dobili vtis, da bi vendarle rada ostala, to pa bo odvisno od poga-janj z Rudarjevim vodstvom. "Ce se bo to zgodilo, bom ostal brez celotne vezne vrste, ali bodo odšli in kdo naj bi še odšel, je odvisno od uprave, ki sklepa pogodbe," pravi Oblak. Toda tudi v Rudarju že iščejo zamenjave za omenjene igralce. Oblak pravi: "Pripeljali bomo takšne, ki znajo kopati in ne takšne, ki znajo tehniko prodaja-ti!" Doslej še nihče ni podpisal pogodbe z njimi, že nekaj dni pa v Velenju trenira Bosanec Mithad Trnjanin iz prvoligaša Jedinstvo Bihač. Če ne bo kaj "vmes prišlo", bosta Rudarjev dres v naslednji sezoni nosila tudi Alfred Jermaniš (Korotan) in Boštjan Zemljič (Potrošnik), pa tudi Šentjurčana Marko Križanič in Jani Sribar (vratar). To pa še ni vse. V rokavu imajo še nekatere adute, kot pou-darjajo. ■ vos NK Esotech Smartno Tretji, četrti, peti, šesti... Nogometaši šmarskega Esotecha se od svojih navijačev v zadnji tekmi na domačem igrišču v tem prvenstvu niso poslovili z želeno zmago, saj so z Aluminijem iz Kidričevega igrali le 1:1. Pred zadnjim krogom so tako na 4. mestu, in čc ga želijo obdržati, morajo v zadnjem krogu v Novem Mestu premagati Elan. Mariborski Železničar na tret-jem mestu ima točko več od Smarčanov, v nedeljo pa bo gosto-val pri zmagovalcu druge lige in novem prvoligašu v Dravogradu. Torej se Šmarčanom ponuja tretje mesto, če pa bi v Novem Mestu izgubili, lahko v najslabšem prime-ru pristanejo celo na šestem mestu. Tabor in Aluminij namreč za njimi zaostajata le za eno oziro-ma dve točki, v zadnjem krogu pa imata oba lahka nasprotnika. Zapišimo še, da je drugo mesto že osvojila ekipa Feroterm Pohoije iz Ruš in se s tem ob Dravogradu uvrstila v prvo ligo. Zadnji nastop nogometašev ...morda svetlolasega Danijela Repovža (na sliki), ki je še zlasti zanimiv za novega prvoligaša iz Dravograda, ali pa odličnega strelca Alena Mujanoviča (slika: vos). Esotecha na njihovem igrišču je bil torej neuspešen. Gostje so jih nadigrali in jim s tem razblinili sanje o prvi ligi, čeprav so k temu že pred nekaj krogi največ prispe-vali Šmarčani sami. Po živahni igri na začetku tekme so povedli gostje v 17. minuti, le dobro minuto za NK Usnjar Potrdili tretje mesto Nogometaši Usnjarja so v predzadnjem krogu v gosteh z 2:1 premagali Laško. V prvem polčasu sta bila za Šoštanjčane uspešna Milanovič in Kovačič, Laščani pa so izid zmanjšali v zadnji minuti tekme z avtogolom Hrnjiča. tako so usnjarji pred zadnjim krogom na tretjem mestu. Za drugo Palomo zaostajajo za tri točke, prav toliko prednosti pa imajo pred četrtim Uniorjem in petimi Staršami. V soboto bodo v Šoštanju gostili ekipo Brunšvika, ki se na dnu lestvice krčevito bori za obstanek. Tekma vsekakor ne bo lahka, v Šoštanju pa so odločeni, da tretjega mesta ne bodo izpustili iz rok. ■ Tako so igrali Konjeniški šport Na dvodnevnem turniiju v preskakovanju ovir na Krumperku so predstavniki velenjskega konjeniškega kluba dosegli zavidljive uspe-he. V tekmi za slovenski članski pokal so v kategoriji Ma 130 Grega Slatinšek, Matjaž Čik in Aleš Pevec osvojili štiri prva mesta, Matjaž Čik je bil namreč z dvema konjema drugi in tretji. Poleg tega je Cik zmagal v kategoriji A 1, drugi in tretji sta bila Niko Lah in Aleš Pevec, poleg tega pa so vidne uvrstitve dosegli še Nives Vampl, Martin Rojnik, Maja Novak in Lovro Blatnik. ■ Druga SNL, 29. in predzad-nji krog: Esotech Šmartno - Aluminij 1:1 (1:1) Esotech: Kališek, Javornik, Vedenik (Pokleka), Mernik, Vodovnik (Novakovič), Repovž, Zlodej, Smajlovič (Korun), Štefančič, Mujanovič, Šoštar. Strelca: 0:1- Hojnik (17), 1 : 1 - Mujanovič (18). TVetja SNL, 25. in predzad-nji krog: Laško - Usnjar 1:2 (0:2) Usnjar: Čanič, Uršnik, Hrnjič, Fenko, Kraljevič, Mir, Milanovič, Daničič, Mujakovič __ (Novak), Kovačič, Dragič (Švarc). Strelci: 0.1- Milanovič (33), 0:2- Kovačič (41), 1:2-Hrnjič (90, avtogol). Sportnik - športnica maja Akcijo nadaljujemo z drugim kuponom za izbiro najboljšega športnika ali športnice v mesecu maju. Izbor je tokrat še večji, saj so bila na višku ligaška tekmovanja, razmahnili so se tudi tekmovanja v ostalih športih, zato pobrskajte po spominu in se odločite. Prve vaše glasove je (povsem razumljivo!), dobila Katarina Srebotnik. Izpolnite kupone, jih pošljite ali prinesite v uredništvo Našega časa najkasneje do torka zjutraj. r:---------------------- i Sportnica - športnik maja I Glasujem za športnico(ka).................................................. ' I | Naslov glasovalca............................................................ I I ! .............................................................................................. I _________________________« i Jolandi 3. mesto in točke Moška in ženska reprezentanca Slovenije sta konec minulega tedna v grških Atenah nastopili v 1. skupini evropskega atletskega pokala. Moški so presenetljivo osvojili tretje mesto, ženske pa sedmo in si s tem zagotovile obstanek v skupini. V teku na 800 metrov je nastopila tudi Jolanda Čeplak, osvojila 3. mesto in precej točk za Slovenijo. Jolanda je 80 metrov pred ciljem še vodila, nato pa sta jo v finišu prehiteli Madžarka in Svicarka, Čeplakova pa je s časom 2:04,36 prehitela Bolgarko Kirjukovo, ki je letos že tekla izvrstnih 1:59,60. Štafeta MPT najboljša Ljubljana, 3. junija - Na sklepnem tekmovanju osnovnošolcev za j slovenski atletski pokal so biii uspešni tudi učenci in učenke velen-jskih osnovnih šol. Prvo mestoje pri starejših učencih (letnik 1984-85) osvojila štafeta 4 x 100 metrov osnovne šole Mihe Pintarja Toleda tem je Mujanovič s lepim prostim strelom izenačil. Gostje so igrali hitro in enostavno in zlahka priha-jal pred domača vrata, v 35. minuti pa so po podaji iz kota celo zadeli prečko. Domači si posebne prilike niso pripravili, v 44. minuti pa jih je rešila vratnica. Gostje so bili premočni tudi v drugem polčasu, domači pa brez pravih zamisli večinoma nemoćni. Igralci Aluminija so dve najlepši priložnosti zapravili v 62. in 72. minuti, domači pa v 70., ko se je Šoštar znašel sam pred vratarjem, vendar je namesto mreže zadel prav njega. Smarčani so se zdrami-li šele v zadnjih minutah, vendar jim čvrste obrambe gostov ni uspe-lo streti. Trener Drago Kostanjšek: "Izid je realen. Vsaka ekipa je imela svoje priložnosti, mi pa smo odig-rali eno slabših tekem in s tako igro tudi nismo mogli zmagati." ■ Janko Goričnik Zmagovalna štafeta OŠ MPT: (z leve) Vid Kavtičnik, Miha Peterlin, Janez Zajc in Sandi Martinovič (vos) (46,79), Andrej Pompe z OŠ Gorica je bil drugi v skoku v daljino ((610 cm), Nika Hudej z OŠ Livada je bila 3. v teku na 1000 metrov (3:07,87), Janez Zajc z OŠ Mihe Pintaija Toleda pa 4. v teku na 60 metrov (7,49); pri mlajših učencih je bil Peter Korošec z OŠ Livada 2. v skoku v daljino (506 cm). Dobre uvrstitve V soboto in nedeljo, 5. in 6. junija je bil v Novem mestu TOP -turnir 24 najboljših namiznoteniških igralcev Slovenije, na katerem so nastopili trije igralci ERE - Tempo, zaradi študijskih obveznosti pa se je nastopu odpovedal Tadej Vodušek. Uroš Slatinšek in Jure Slatinšek, ki sta nastopila v prvi skupini, sta zasedla 7 in 10 mesto. Uroš je imel po koncu turnirja 6 zmag in 5 porazov in je zaradi nesrečnega kroga zasedel 7 mesto, Jure je dosegel 4 zmage in doživel 7 porazov, od tega nekaj že po skoraj dobljenih pariijah. Damijan Vodušek, igral je v drugi skupini. pa je le z chvema porazoma zasedel ( druso mesto v svoji skupini oziroma 14 v skupni razvr.stitvi. Dobro nastopajo tudi najmlajši velenjski igralci namizncga tcnisa, I saj je članica ERE - Tempo Tamara Jerič pred kratkim nastopila na TOP - u najboljših mladih kadetinj Slovenije v Novi Gorici in z dobro igro osvojila osmo mesto, Miha KJjajič pa je v Puconcih na 3. selekci-jskem turnirju SV regije za kadete v 3. skupini osvojil drugo mesto. Judo -najmlajši odlični na mednarodnem tekmovanju za pokal Šmarja je nastopilo 105 judoistov iz Avstrije, Italije in vseh slovenskih klubov. odlično pa so se odrezali štirje mladi člani velenjskega kluba. Pri mlajših dečkih je zmagal Marko Vidovič. drugi je bil Sašo Vrečič, pri starejših dečkih pa sta si drugo mesto razdelila Rok Drev in Denis Mijatovič. Drago Bizjak predsednik še naprej na nedavni redni letni skupščini so svoje delo v preteklem letu oce-nili tudi člani Smučarsko - skakalnega kluba Velenje, obenem pa so opredelili letošnje načrte. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so lani med 22 slovenskimi klubi skupno osvojili peto mesto. Za predsednika kluba so ponovno izvolili Draga Bizjaka, podrob-no pa so pregovorili še o pripravah na letošnjo revijo skokov. V Guncljah pri Ljubljani je bila minuli konec tedna že prva poletna tekma pokala MIP. Najbolj so se izkazali pri pionirjih do 10 let Klemen Omladič in Gašper Berlot z 2. in 3. mestom ter Žiga Urlep s 5. mestom pri pionirjih do 12 let. Škalčankam pokal Nogometašice Škal so osvojile letošnji slovenski pokal. Izid izjem-no razburljivega finalnega srečanja z ekipo Jarš je bil 7:5. Škalčanke pa so si naslov priigrale šele po streljanju sedemmetrovk. Ob polčasu je bil rezultat 1:1, ob koncu tekme 2:2, po podaljških pa 3:3. Gneča v prvi ligi V medobčinskih ligah malega nogometa v Škalah so odigrali 6. krog. Zelo zanimivo je v prvi ligi. kjer vodi ekipa Pološport Skale Zlatorog s 14 točkami, z enakim številom točk je drugi KMN Fori I Škale, Kamnoseštvo Kozjak na tretjem mestu pa za vodilnima zaosta-ja za točko. V drugi ligi je vseh šest zmag dosegla ekipa NK Vigo Herbi, za tri, oziroma za šest točk, pa na drugem in tretjem mestu zaostajata ekipi Liverpool in Smogovci Čub. Izidi 6. kroga - 1. liga: Pološport Zlatorog Škale-Kamnoseštvo I Kozjak 0:0, Mins No 1-Kalimero 3:0, KMN Cirkovce-KMN Fori Škale 1:1, Mušketirji Cigler-Texas KK Zbičajnik 2:2, Mušketirji Cigrad Kajuh-KMN Bambino 1:5; 2. liga: Okrepčevalnica Mastig-Panterji 8:3, Konovo-NK Vigo Herbi 1:3, Flamengo-Smogovci Cub | 1:4, Liverpool-Zavodnje 5:2, Skaza Trans-Veplas 0:4. Turnir v malem nogometu Mozirski klub malega nogometa Dolman bo naslednjo soboto, 19. I junija, izvedel velik turnir v malem nogometu. Žrebanje skupin bodo opravili v četrtek, 17. junija, ob 19.00, na igrišču v Mozirju, prijavnina je 12.000 tolaijev, prva nagrada 100.000 tolarjev, prijave pa sprejema- ' jo na telefon (063) 831-075 (Dare) in 041-751-962 (Denis). Bosi že osmič na Goro Oljko V soboto, 12. junija, ob 8.00 bodo pred gostiščem Ostrovršnik v Pesju že osmič zapored začeli pohod bosih na Goro Oljko. Pohod traja od 2 do 3 ure, če bo v soboto vreme slabo, pa ga bodo izvedli dan kasneje, torej v nedeljo, 13. junija. 10. junija 1999 OBJAVE MS CA8 17 UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC tel.:063 703 165, fax: 715 402 UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC NUDI MOŽNOSTI VPISA V ŠOLSKEM LETU 1999/2000 V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZ0BRAZBE BHHHHflHHHHHHi 0SN0VN0 IZOBRAZEVANJE BREZPLAČNO ^TOSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE ^TUŽU- USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENSK0 SREDNJESOLSKI PROGRAMI SAMOSTOJNE VERIFIKACIJE ^TSTROJNIŠTVO ^TSTROJNI TEHNIK ^TELEKTRIKAR ^TELEKTROTEHNIK ^TEKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK TRGOVEC VISOKOŠOLSKI PROGRAMI PREKO MATIČNIH ŠOL IN FAKULTET ^TVISOKA UPRAVNA SOLA - Program: Javna uprava (1. in 3. letnik) OMEJEN VPIS ^TFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ - program: Organizacija in management. (1. in 3. letnik) ^TFAKULTETA ZA KMETIJSTVO MARIBOR -NOVO - program: Agronomija (1. letnik), smer: Poljedelstvo in vrtnarstvo 5 let mesnic in trgovin Kmetijske zadruge Šaleška dolina Informacije in evidentiranje vpisa: TAJNIŠTVO vsak delavnik med 8. in 16. uro, med 1.7. in 31.8.1999 pa med 8. in 12. uro osebno ali po telefonu: 703-165 ali 703-1661! Srednješolski programi: Prijave na obrazcu DZS 1,20! POHITITE S PRAVOČASNIMI PRIJAVAMI IN NAS POKLIČITE, KER JE NA DOLOČENIH PROGRAMIH OMEJEN VPIS! 11JB \ m Mesnica pri Prislanu v Šaleku (863-883), kjersezaradi dostopnosti do trgovine ponuja možnost večjih nakupov. Delovni čas: ponedeljek zaprto, torek od 8. do 13. ure t sreda in četrtek od 8. do 15. ure petek od 8. do 18. ure sobota od 7. do 13. ure nedelja od 8. do 11. ure Mesnica na Tomsičevi 10 b v Velenju (851-454) vas prijazno vabi: Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ob nedeljah od 8. do 11. ure. Tam, kjer se preplelita kakovost in domačnost Mesnica za Kajuhovim domom v Šoštanju (882-527): Delovni čas: ponedeljek od 7. do 13. ure od torka do petka od 7. do 19. ure sobotaod 7. do 13. ure -ainnnmii KMETIJSKA ZADRUGA ŠAIIŠKA DOLINA i.o.o. Trg svobode 12,3325 Soštanj telefon (063) 882 567,883 005 Če bi v mesnicah Kmetijske zadruge Šaleška dolina (Pri Prislanu v Šaleku, mesnica na Tomšičevi v Velenju ter po starem mesnica pri Kozlevčarju v Šoštanju) ob pogledu na kakovostne kose mesa povprašali mesarje, ali je domače, bi vam brez pomisleka odvrnili: "Domače, domače, iz kmečkih hlevov Šaleške doline." To je ena od posebnosti ponudbe v omenjenih mesnicah. Druga je izbira in razpoznavnost izdelkov. Veliko jih je po katerih so mesnice Kmetijske zadruge znane: od izdelkov iz "železnega" programa (kranjske klobase) do suho mesnatih klasično povojenih (iz zelha). V njihovih trgovinah imajo kupci možnost nakupa še drugih domačih proizvodov. V tem mesecu čaka tiste, ki bodo v mesnicah Kmetijske zadruge Šaleška dolina napolnili svoje potrošniške košarice, še posebno presenečenje. 5 let namreč mineva od takrat, ko so se te mesenice vključile v kakovostno in pestro ponudbo mesa ter mesnih izdelkov v Šaleški dolini. Ob tej priložnosti vas vabijo na degustaciji raznih proizvodov, predvsem mesnih (v mesnici pri Prislanu bo 11., v mesnici na Tomšičevi 10 b v Velenju pa 18. junija), nikar pa ne prezrite še posebne ponudbe junčjega in svinjskega mesa, da ne omenjamo posebej govejega. Po naročilu vam bodo pnskrbeli še jagnjetino in odojka. Kot nalašč za sezono piknikov in posebnih priložnosti, kjer ne sme manjkati še primerno ohlajena pijača. Tudi ta vas čaka v mesnicah in trgovinah Kmetijske zadruge v Velenju in Šoštanju. Pozornost, s katero se želijo zahvaliti zvestim kupcem ter jih hkrati znova povabiti k ugodnemu nakupu. Prisrčno vabljeni in dober tek! in jn 18 NilŠ CAS OBVEŠČEVALEC 10. junija 1999 lik j^i H jf^ _ Iji P i ^^ ^ 8 s: 497 66 80/ 497 66 81 KINO VELENJE- hotelu PAKA Četrtek 10.6. ob 18.uri in 20.30uri Petek 11.6. ob 23.uri Sobota 12.6. ob 18. uri in 20.30 uri Nedelja 13.6. ob18.uri TAXI »nora« komedija. Režija: Gerard Pires Vloge: Samy Naceri, Frederic Diefenthal Dolžina: 85 minut Taksist Daniel, nekdanji raznašalec pic, je nor na hitre avtomobile. Želi postati voznik formula 1, do takrat pa svoj taksi vozi z največjo možno hitrostjo. Njegova hitrost je neulovlji-va tudi za policijski radar. Ko naleti na policijskega inšpektorja Emiliena, mu sreča obme hrbet. Da mu le ta povrne licenco za vožnjo, mu mora Daniel pomagati ujeti skupino nem-ških roparjev, ki praznijo blagajne mestnih bank in potem zbežijo s hi-trimi avtomobili. Lov se tako začne. Pri tem pomaga tudi celo moštvo raznašalcev pic, Danielova mati in njegovo dekle. To seveda počnejo peš, na rolkah in predvsem z avto-mobili. Tu pa je tudi Petra, šefica in-špektorjev, ki jo skuša Daniel očara-ti. Bo tej skupini uspelo tam, kjer je policiji spodletelo? Komedija 200 na uro! Petek 11.6. ob 18.uri in 20.30uri Sobota 12.6. ob 23.uri Nedelja 13.6. ob 20.30uri Ponedeljek 14.6. ob19h OSEM MILIMETROV psihološki triler Režija: Joel Schumaher Vloge: Nicolas Cage, Jaquin Phoenix Dolžina: 123 minut Tom Welles je zasebni detektiv. V svojem poslu je zelo cenjen vendar še vedno čaka na kakšno pomembno nalogo, ki bo pomenila preboj v ospredje. Večino časa se namreč ukvarja z nezvestimi možmi in podobnim in z ničemer pretirano nevarnim.... dokler mu majhen, na videz neškodljiv kolut filma, njegovo življenje ne postavi na glavo in ga popelje po zli in grozljivi poti v naj-temnejše kotičke družbe. To, kar od-krije, presega njegove najhujše more. Torek 15.6. ob 20.30uri Sreda 16.6. ob 20.30uri MESTOANGELOV drama Režija: Brad Silbering Vloge: Nicolas Cage, Meg Ryan Dolžina: 114 minut Seth je nemirni angel, ki med tava-njem po Los Angelesu spozna dr. Maggie Rice, srčno kirurginjo, ki ji umre pacient in je zelo potrta. Setha njena stiska zelo pretrese in bi ji rad pomagal, da bi spet zaupala vase. Preden se zave kaj počne, se zaljubi vanjo. Želi postati del čutnega sveta in se pred Maggie pojavi kot popoln tujec. Tudi Maggie ne ostane ravno-dušna. Kljub dvomu, kdo je ta tujec, se v njej poraja čustvo, ki ga doslej ni poznala. V soboto 12.6. ob 16.uri, v nedeljo 13. 6. ob16.uri MRAVUINECZ animirani film Režija: Eric Darnell,Lawrence Guterman, Tim Johnson Glasovi: Woody Allen, Sharon Stone, Sylvester Stallone, Gene Hackman Dolžina: 95 minut Mravljinec Z, mali, nepomembni de-lavec, se je zaljubil v princeso Balo. Kako jo opozoriti nase ? Prijatelj mu za parado pred kraljičino družino odstopi vojaško obleko. Vendar se sredi parade zgodi vojna in mravlji-nec mora namesto svojega prijatelja na bojno polje. Bo nevrotični mrav-Ijinec rešil svoj svet in princeso Balo? Žrebanje obiskovalcev! Vsak dan dve nagradi! Filmski cikius ROMANTIKA NA VSENAČINE: Torek 15. 6. ob19.uri Sreda 16.6. ob19.uri MESTOANGELOV (drama) Cena vstopnice za filmske cikluse v mali dvorani bo do konca avgusta 500 SIT! KINO ŠMARTNO ob PAKI Petek 11. 6. ob16.uri MRAVUINEC Z animirani lilm Cena vstopnice 400 SIT! Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT, za film-ski ciklus 500 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko ku-pite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Informacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 eno uro pred prvo pred-stavo in dalje. ONESNAZENOST ZRAKA MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUEIN PROSTOR MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 31 maja do 6. junija 1999 n il lil ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODN.JE GRAŠKA G VELENJE VELIKI V SKALE 1131.5. M1.6. 1:12.6. 1*3.6. H4.6. 115.6. «6.6. II KOMl/M'' MO Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: iK) u —i o 3320 Velenje, Koroška 37b lel.: (063) 856-251 fax: (063) 855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Potrudili se bomo, da bodo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! 107,8 MHzFM 88,9 MHz FM STERED ROS POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON 063 / 863 - 664, MOBITEL 0609 / 636 - 939, GSM 041/ 512 -688 - POGREBNE STORITVE V CELOTI ' PREVOZI MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV DOKUMENTACIJE - NABAVACVETJA P0SUJJEM024URDNEVNO GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Foroke: illMBBi Marjana Zijan, Velenje, Kardeljevtrg. št. 1 in Goran Mrkonjić, Velenje, Goriška c. št. 41; Mateja Zager, Velenje, Šercerjeva c. št. 20 in Sašo Medved, Topolšica št. 10; Darja Zajc, Velenje, Cesta Františka Foita št. 8 in John Vugrinec, Velenje, Cesta Františka Foita št. 8; Karmen Ravnjak, Velenje, Goriška c. št. 55 in Rudi Vidonja, Velenje, Kosovelova ul. št. 20; Maša Kajsersberger, Velenje, Ul. Dušana Kvedra št. 11 in Andrej Kotnik, Velenje, Ul. Dušana Kvedra 11. Anton Macuh, roj. 1934, Slov. Konjice, Mestni trg št. 12; Jožef Pevec, roj. 1939, Sotensko pri Šmarju št. 7; Stojan Ošlak, roj. 1966, Velenje, Efenkova c. št. 61; Rudolf Kolar, roj. 1923, Črešnjice št. 13; Stanko Friško-vec, roj. 1948, Velenje, CestaX. št. 35; Jožefa Vrčkovnik, roj. 1929, Topolšica št. 156; Ivan Ježovnik, roj. 1908, Paška vas št. 28; Ivan Ostervuh, roj. 1922, Migojnice št. 113; Ana Šlander, roj. 1926, Loka pri Zidanem mostu št. 42. Upravna enota Žalec Poroke: llSHi Andreja Pižorn, Dobrič in Boris Križnik, Vransko. Antonija Naraks, stara 94 let, Galicija 38/a; Martin Sušec, star 63 let, Laze 20/a. mali OGLASI APARATI IN STROJI ZA SIMBOLIČNO CENO PRODAM hladilnik, zamrzovalno omaro, pralni in sušilni stroj. -s 858-796, po 20. uri. STRUŽNICO, 1 m stružne dolžine, prodam. s 882-928. KUPIM KAMEN ŠKRILJAVEC, več vrst, ugodno prodam v Velenju. ® 041-720-954. RABLJEN0 STREŠNO OPEKO, Bobrovec s slemenjaki, kupim. -b 882-682 alizvečer 881-767. LOKALI V NAJEM ODDAM POSLOVNE pros-tore, trgovino v Spodnji Rečici, Rečica ob Savnji. -b 835-324. P0SL0VN0 STANOVANJSKI OB-JEKT, bistro trgovina, v obratovanju, prodam ali zamenjam za hišo ali sta-novanje. -b 041-411-944. POSESTI V SAVINJSKI DOLINI UGODNO PRODAMO vikend parcelo z doku-mentacijo. -b 041-520-055. VINOGRAD IN ZIDANICO, 800 m2, prodam. đ 041-706-599. ZAZIDLJIVE PARCELE V MALIH BRASLOVČAH, prodam. -b 041-706-599. VIKEND, 1 ha«zemlje, lahko po par-celah, Lom - Topolšica, prodam. -b 483-735. ZAZIDLJIVO PARCELO ZA VIKEND, 8 km iz Velenja, prodam. Dokumenta-cija urejena. n 850-958. RAZNO PRODAM PRODAM PLATNEN ŠOŠTOR za 3 osebe. -b 041-738-160 od 9. do 12. ure. BAKRENI ZEMELJSK! KABEL, 4 x 25 mm2, cca 50 m, prodam. ■b' 882-719. PODVOZJE PRIKOLICE ADRIJA, prodam. -b 854-783. ZELO DOBER JABOLČNIK, žganje in žrebičko, prodam. -b 863-234. JABOLČNIK UGODNO PRODAM. ® 881-969. STANOVANJA V NAJEM ODDAM TROSOBNO sta-novanje. -b 864-088. UGODNO ODDAM DV0S0BN0 STA-NOVANJE v Velenju. s 041-720-954. STANOVANJSKA OPREMA UGODNO PRODAM dve pisalni mizi. s882-932, od 18. ure dalje. STORITVE ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMEL-NE ZAVESE izdelujemo in mon-tiramo.H 063-471-943 ali 041-661-194. VOZILA ŠKODO FORMAN LX, letnik 93/94, reg, do 99/12, prodam. -b 063-893-797. OPEL ASTRO 1,6 i CD, letnik 93, CETRTEK, 10. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 ZdravniŠki nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 11. junija: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Klićemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje; 9.00Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. S0B0TA, 12. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 13. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok č-estitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 14. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svide-nje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 15. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poračila; Pesem tecf^žPfS.Otrraf svidenje. SREDA, 16. junijo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko po-stajo Celje; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Smri in \lm alMmjih stu najhujsi cd liumi/i iKledn in u/losii... PE VRTNARSIVO POGREBNA SLUŽBA Dovolite, da vam v natezjih trenutkih priskoćimo na pomoč m poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji po greba. Pogoje ptačila dogovarjamo posebej POGREBNA SLUŽBA PUP, PUKOPALIŠČE PODKRAJ 063/865-866,0609/640-208,0609/620-128 dobro ohranjeno, garažirano, pro-dam. u 893-046. RENAULT 4, letnik 87, še dobro ohranjen, prodam. -a 893-086. TOMOS AVTOMATIC, letnik 91, iz-vozni model, rdeče barve, prodam. ■a 865-086 ZAPOSLITVE IŠČEMO MLAJŠO UPOKOJEN- KO za prodajo mlečnih izdelkov na tržnici.» 062-726-926. prodam. -b 882-710. PRAŠIČKE, od 20 do 40 kg, pro-dam. b 709-340. PRODAM PUJSKE, težke 25 do 30 kg. -b 881-764. ČINČILE, komplet s kletkami, pro-dam.H 893-251. ODOJKE, od 25 do 60 kg, ugodno prodam. -b 041-598-683. JARKICE V ZAČETKU NASNO-STI, prodajamo. Krajnc, telefon 472-071. PRIMEREN DOHODEK ZA VSE POL-NOLETNE Z VOLJO DO DELA! Ne potrebujete vložka, niti avtomobila. Svoj naslov ali telefon pustite na uredništvu v čertek in petek, od 9. do 14. ure. ŽIVALI TELIČKO, SIMENTALKO, 130 kg, PRIJAZNIM LJUDEM P0DARIM PSIČK0. staro dva meseca, mešanko. -b 892-102. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN ■ okenske police ■ nagrobniki KUPIMO - NAJAMEM0 •Različna stanovanja v Velenju PR0DAM0: •Garsonjero s kuhinjsko nišo in balkonom 37 m2 v Šaleku, II. nadstropje, opremljeno, cena 42.000 DEM, plačati čim prej, vseljiva 1.1.2000, dokonca leta vam plačujemo mesečno naiemnino 300 DEM 063/ 861-835, 0609/ 6M-775, 041/ 620-269 10. junija 1999 OBVEŠČEVALEC W ČAS 19 DEZURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obvešćamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medi-cinske pomoči. Na to telefonsko števll-ko pokllčlte SAMO V NUJNIH PRIME-RIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno ta-kojšnje ukrepanje ekipe za nujno me-dlclnsko pomoč. Pogovore na tej šte-vilki snemamo. Za informacije vzve-zizreševalno službo kličile na tele-fonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: JSHHH Četrtek, 10. junija - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Biatnik in dr. Friškovec Petek, 11. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Rus, nočni dr. Lazar in dr. Puvalič Sobota, 12. junija - dežurni dr. Urbanc in dr. Stravnik Nedelja, 13. junija - dežurni dr. Budnjo in dr. Stravnik Ponedeljek, 14. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Lazar, nočni dr. Puvalič in dr. Budnjo Torek, 15. junija - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Grošelj in dr. Friškovec Sreda, 16. junija - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana ne-prekinjeno. Tel.: 898-18-80. Uetaiiarska postaja Soštanj: Od 11. do 18. junija-Simon Miklavžin, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676. 12. in 13. junija - dr. Andreja Ambrožič, v dežurni zasebni zobni ambulanti, Cesta bratov Mravljakov 13, Velenje. mali OGLASI in ZAHVALE 898 17 51 Dežurna pogrebna služba PUP, pokopališče Podkraj: Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega BOŠTJANA GORENČIČA 1971 - 1999 ŽMTEIN VEM, DA ŽIVIM V VAS... (Neža Maurer) Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem in sošolcem, da ste bili in ostali Boštjanovi prijatelji. Posebna zahvala velja vodstvu in kolektivu BSH Hišni aparati Nazarje, pevcem Vinske Gore, Godbi Premogovnika Velenje, govornikoma, gospodu Zidanšku za cerkveni ob-red, doktor Pretnarju in osebju Kliničnega centra, KS Letuš, Radiu Velenje, Radiu Polzela, pogrebni siužbi Usar. Njegovi: mama, oči, Marina z Vidom in ostalo sorodstvo V SPOMIN 10. junija 1999 je minilo 4 leta, odkar nas je nenadoma zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama in sestra ANTONUA MEH rojena Spital Res so minila 4 leta, odkar si se tako nepričakovano poslovila od nas. Vnaših srcih in mislih si še vedno med nami in ostala boš, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj. Vsem tistim, ki postojite ob njenem gro-bu in obujate spomin nanjo, ko je še bila med nami ter prižigate svečeke in pri-našate cvetje - iskrena hvala! ŽALUJOČIVSINJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta STOJANA OSLAKA se zahvaljujeva Premogovniku Velenje, vsem motoristom in vsem zvestim prijateljem, ki ste nama stali ob strani. Žalujoča: žena Sonja in sin Nino ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega ata, tasta in dedija IVANA JEŽOVNIKA iz Paške vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, ga pospremili na njegovi za-dnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo požrtvo-valnim sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč v teh težkih dneh. Hvala dr. Jovanu Stuparju za skrb, ki ste mu jo posvečali, gospodu župniku Ivanu Napretu za pogrebni obred in poslovilne besede, govorniku gospodu Francu Fužiiju za ganljiv govor ter pevcem, ki ste se z ubranim petjem poslovili od našega ata. Iskteno hvaležni smo gasilcem iz Paške vasi za organizacijo in izvedbo pogreba ter šte-vilnim gasilkam in gasilcem iz okoliških gasilskih društev. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: hčerka Magda z moiem ter vnuka Marjan in Jelka z družinama ZAHVALA V 63. letu je prenehalo biti srce našega ljubega sina, moža, očeta, dedija, brata, strica, svaka, botra in nečaka MARTINA SUŠCA izLaz 3.11.1936 - 3. 6.1999 Tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni! Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate- . ljem in vsem ostalim znancem, ki ste nam ob najtežjih tre-nutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekomo sodelavcem Premogovnika Velenje, obrat Klasirnica, Elektroniki Velenje in kolektivu trgovine Košarica, pogrebni službi Usar, častni straži, god-bi Premogovnika Velenje, gasilcem, pevcem, govornikom ter gospodu župniku za opravljen obred. VSEMISKRENA HVALA! Žalujoči: iena Antonija, sinova Zdravko in Tini ter hčerka Marjeta z družinami, mama, brat Pepi, sestre Marica, Justika in Marta z druiinami in ostalo sorodstvo Solze lahko skrijemo, . bolečino zatajimo, le praznine, ki ostane, ne nadomestimo. ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega sina STOJANA OŠLAKA 15. 7.1966 - 30.5.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izkazali sožalje in ga v tako veli- kem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivu Premogovnika Velenje, Rudarski godbi, častni straži, govornikom, pevcem in de-kanu Tinetu Tajniku za opravljen obred. Posebna hvala tudi pogrebni službi Jerneja Završnika. Žalujoči: oče Ivan z druiino ZAHVALA Ob izgubi dobrega moža in očeta STANETA FRISKOVCA st. 10. 8.1948 - 3. 6.1999 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Gospodovo šli. Anton M Slomšek se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu po- klonili lepo misel z besedo in pesmijo, darovali cvetje, sveče, svete maše, denarne darove, izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, družini Avdić, prijateljem in znancem, gospodu župniku Vehovaiju, gospodu prelatu dr. Maijanu Turnšku, govorniku Petru Kvartiču, pevskemu zboru Svete Barbare Šalek, zdravnikom dr. Friškovcu, dr. Polesu, godbi Zaija Šoštanj, častni straži, govorniku, pogrebni službi Tišina ter sodelavcem Premogovnika Velenje, M-Ciuba Velenje in Preventa d.d. Mislinja. VSINJEGOVI Na delovnem obisku v Velenju minister brez listnice Janko Kušar Nadzidava zdravstvenega doma je stvarna Velenje, 1. junija - Na pova-bilo podžupanje mestne občine Veienje Roze Ane Hri- bar se je na delovnem obisku mudil republiški minister brez listnice Janko Kušar. Njegov obisk sta spremljali državni sekretarki - Dunja Piškur - Kosmač z ministr-stva za zdravstvo in Lidija Apohal - Vučkovič z ministr-stva za deto, družino in social-ne zadeve. V sejni sobi velenj-skega zdravstvenega doma so gostje s predstavniki mestne občine Velenje in tukajšnjega Centra za socialno delo ter Doma za varstvo odraslih spregovorili o nadzi-davi Zdravstvenega doma Velenje je ne-pokretne občane. Ob tej priložnosti je direktor velenjskega zdravstvenega zavoda Jože Zupančič pove-dal, da že od leta 1985 dalje v občini Velenje razmišljajo o nadzida-vi zdravstvenega do-ma za varstvo pred-vsem starejših nepo-kretnih oziroma za ti-ste, ki jim bolnišnično zdrav-ljenje ni več potrebno, za do-mov pa prav tako še niso. Po izdelani projektni nalogi bi naložba v pridobitev 50 kako-vostnih postelj za nego nepo-kretnih v času bolezni veljala približno 300 milijonov tolar-jev. Ob tem je še posebej na-glasil, da pri reševanju tovrst-nih vprašanj sledijo vsebini in ne drugim interesom. Direktorica velenjskega do-ma za varstvo odraslih Helena Imperl je pri predstavitvi raz-mer v njihovem domu poudari-la, da se o nujno potrebnih prostorskih rešitvah pogovar-jajo že 13 let. Idej je bilo kar nekaj (Smrečina v Topolšici, Sanatorij Ravne,...), leta 1994 izdelana demografska slika Šaleške doline pa je pokazala, da je potrebno za starostnike poiskati nove prostore in uve-sti zanje nekatere nove dejav-nosti izven domskega varstva. Za 185 varovancev je zgrajen sedanji dom, v njem nudijo varstvo in oskrbo ves čas več osebam. Pa še na eno dejstvo je opozorila - dom so zgradili za pokretne, v njem pa danes preživlja jesen življenja 65 od-stotkov nepokretnih in pol po-kretnih varovancev. Lani so za sprejem v dom dobili 313 vlog, ugodili so lahko le 76. Vse večje težave pa se porajajo tudi pri starostnikih z dimenco. Jel-ka Fužir, direktorica Centra za socialno delo je ocenila pomoč Vučkovičeva se je na na be-sede gostiteljev odzvala s predstavitvijo posebnega pro-grama za varstvo starejših, ki ga je izdelalo ministrstvo. V njem je med drugim predvi-deno, da bi v domovih za sta-rejše do leta 2005 zagotovili dodatnih 3000 mest, in sicer z izgradnjo novih javnih zavo-dov, nekaj pa s podelitvijo koncesij koncesionarjem. Le-tos je ministrstvo objavilo pr-vi razpis za izvajanje domske-ga varstva starejših, zanj se je prijavilo šest resnih inter-esentov (med njimi tudi iz ne-posredne bližine Saleške doli- Minister brez listnice Janko Kušarje na pogovorih ocenil, da je delovni obisk dosegel namen, sajje bila že izmenjava medsebojnih informacij o položaju in možnostih koristna ter potrebna. na domu, ki jo pri Centru izva-jajo 8 let, prispevek k višji ka-kovostni ravni življenja sta-rejših občanov. S tem pa se vključujejo v prizadevanja, da bi starejši lahko ostali čim dlje v domačem okolju občanov za domsko varstvo velik, saj hočejo imeti otroci starše ob sebi. V občini je 5 do 6 tisoč upokojencev, med katerimi je precej potencialnih kandidatov za domsko varstvo. Pri iskanju ustreznih prostorskih rešitev, s čimer bi izboljšali razmere, bi-valne pogoje varovancev v se-danjem domu, druge rešitve kot nadzidava zdravstvenega doma v Velenju niso našli. ne). Do leta 2005 naj bi v do-movih tako zagotovili varstvo 4,2 odstotka ljudem, starejših od 65 let. S tem standarda svetovne zdravstvene organi-zacije še ne bi dosegli (ta oce-njuje, da je približno 5 odstot-kov ljudi takih, ki po 65 letu potrebujejo domsko varstvo), vendar so se pri pripravi pro-grama ozirali na materialne možnosti. V proračunu je za te namene letos predvidenih milijarda tolarjev, izgradnja samo enega doma pa stane 1,5 milijarde SIT. Ob tem je na-glasila, da je strokovni svet njihovega ministrstva pobude o ustanovitvi negovalnih do- mov ostro zavrnil, zato je v omenjenem programu predvi-den kombiniran, obstoječi koncept domov. "Na ministr-stvu mislimo, da vse skrbi za starejše ne smemo usmeriti le v domove, ampak oblikovati predvsem take, ki bodo sta-rejšim omogočile ostati čim dlje doma.Predvsem naj bi bi-le to pomoč na domu, v večji meri naj bi razvijali dnevno varstvo v obstoječih domovih ter projekte tako imenovanih varovanih stanovanj." In kaj je Vučkovičeva menila o pobudi oziroma projektni nalogi za nadzidavo velenj-skega zdravstvenega doma za potrebe var-stva nepokretnih? "To je ena od 77 po-bud, ki so lani prispe-le na naše ministr-stvo. Mi jo bomo le-tos, ko jo bosta mest-na občina Velenje in tukajšnji Dom za var-stvo odraslih ustrez-no dopolnila, ponov-no obravnavali. Ce bo projektna naloga ustrezno pripravlje-na, bomo predlagali uvrstitev pobude v republiški proračun za prihodnje leto. Glede na to, da je v tem trenutku tovrstnih pobud še nekaj, da je pokri-tost terena glede domskega varstva po območjih zelo raz-lična, težko napovem, ali bo-mo v proračunu za prihodnje leto uspeli zagotoviti dovolj denarja za vse. Sama ocenju-jem, da je velenjska pobuda umna, ker predvideva preure-ditev obstoječega objekta za domsko varstvo, s tem manj denarja kot za novogradnjo in ima realne možnosti, da bi z njo tudi uspeli." ■ Tp Krajevna skupnost Pesje bo praznovala Nov grb, zostova in razsvetljava Letos bo krajevni praznik, 7. julij, v Pesju, ki je bojda ime dobil po številnih psih, še posebno slovesen. Mineva na-mreč 735 let od prve omembe naselitve v njem. Takrat naj bi zgradili tudi graščino na Lilijskem griču. Ob prazniku bodo krajani dobili kar nekaj novih pridobitev, pa tudi svoj grb in zastavo. Na njem bo upodobljen pes. Predsednik sveta KS Pesje Anton Košir je prepričan: "Le-tos bo praznovanje še po-sebno slovesno, saj bomo krajevni praznik obeležili z dokončanjem izgradnje javne razsvetljave v celo-tnem naselju Pesje. Če bo vse po sreči, bo namenu predana 1. julija, ko naj bi bil narejen tudi tehnični pregled. Projekt je bil na-rejen že pred 10 leti, ven-dar smo ga morali obnovi-ti. Leta 1996 je stekla akci-ja, 1997 smo začeli kupo-vati material. Potrebovali smo torej tri leta. Zato se moramo zahvaliti pred-vsem MO Velenje, ki je imela toliko posluha, da nam je namenila pro-računska finančna sred-stva, prav tako pa Premogovniku, ki je finančno znatno po-magal. Brez njega verjetno letos dela še ne bi bila končana. Zahvaliti pa se moramo tudi izvajalcu del Miranu Hladinu iz Pesja, saj so se med gradnjo pojavljale tudi težave, ki jih je s strpnostjo premagoval." S praznovanjem bodo v Pesju začeli že 3. julija, ko bo srečanje balinarjev in balinark iz Šmartnega ob Paki s Pesja-ni. Tekme bodo.tudi na ruskem kegljišču. Svoje veščine ta dan pred domom krajanov pokazali tudi taborniki. 4. julija bo pohod po krajevni skupnosti, 10. julija pa bodo prazno-vanje zaključili z gasilsko veselico in tekmovanjem za pokal krajevne skupnosti. "Pripravljamo pa še tekmovanje za naj-lepše urejeno krajevno skupnost. Podelili bomo tri prizna-iya za najlepše urejeno hišo v Pesju in Podgoiju. Cistilna akcija v teh dneh že poteka, zato prosim krajane, da se po-trudijo in čim lepše uredijo okolico svojih domov," je k te--mu dodal Košir. Velika želja krajanov je bila tudi dokončna ureditev šport-nega igrišča. "Prevlekli smo ga z asfaltno prevleko, v usta-navljanju pa je (ponovno) športno društvo mladih iz Pesja. Ti bodo tudi poskrbeli, da bo igrišče dokončno urejeno in da bo na njem vladal red. Namestili smo že table in koše za igro košarke, pa tudi gole za mali nogomet. Postavili smo tudi nočno razsvetljavo, da bodo lahko tekme tudi ponoči. Igrišče moramo še zaščititi z mrežami, za kar naj bi nam sredstva primaknila MO Velenje." ■ Bojana Špegel Predsednik sveta KS Anton Košir: "Pesje bo letos staro že 735 let, zato bomo, če bo vse po sreči, izdali tudi brošuro z zgodovino kraja." Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti ŠCV Iz časov naših dedkov in babic Velenje, 3. junija - Na Poklicni in tehniški šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje je bilo pred tednom dni še posebej živahno. Ob koncu šolskega leta so namreč pripravili dan odprtih vrat šole in ob tej pri-ložnosti med drugim predstavili delček vsakdana njenih dija-kinj. Tako so v učilnici za šivanje postavile dija-kinje na ogled tekstil-ne izdelke, ki so jih izdelale same, s krat-kim kulturnim pro-gramom (glasbo, pet-jem in plesom) so udeležence dneva odprtih vrat popeljale v svet mode in infor-matike, prava paša za oči in želodec pa je bila razstava na zaključnem izpitu pripravljenih jedi na temo "Iz časov naših dedkov in babic". Kar 11 vrst jedi, pet vrst solat so pripravile, domiselne in vabljive pa so bile seveda tudi sladice. ■ Tp Mladi gasilci so tekmovali Lajše, 6. junija - "Za prihod-nost gasilstva se nam v Saleški dolini ni treba bati; to je potr-dilo tudi današnje tekmova-nje," je v pozdravnem nagovo-ru dejal podžupan šoštanjske občine David Ravnjak na tek-movanju pionirjev, pionirk in mladincev, mladink - gasilcev na letališču v Lajšah. Tekmovanje je izvedla Gasil-ska zveza Velenje s pomočjo gasilcev Topolšice, na njem pa je nastopilo 42 gasilskih dese-tin. Uvrstitve - pionirke: 1. To-polšica (865,2), 2. Paška vas (860,5), 3. Vinska Gora (859,9), 4. Šmartno ob Paki (851,1), 5. Šalek (830,8), ne-dokončana vaja: 6. Šentilj (991,0), 7. Gaberke (988,0), pionirke izven konkurence: 1. Pesje cicibanke (757,0); pi-onirji: 1. Šentilj (880,0), 2. Velenje (877,8), 3. Šmartno ob Paki (869,9), 4. Topolšica (869,0), 5. Lokovica (860,4), 6. Gaberke (856,6), 7. Šoštanj 846,0), 8. Škale II (842,7), 9. Pesje I (834,0), 10. Paška vas (831,8), nedo- končana vaja: 11. Šalek I (994,0), 12. Vinska Gora (994,0), pioniiji izven konku-rence: 1. Bevče (851,6); mla-dinke: 1. Lokovica (988,0), 2. Šentilj I (934,0), 3. Šoštanj (933,0), 4. Paška vas (925,0), 5. Šentilj II (915,0), 6. Šalek (907,0), 7. Topolšica (904,0), 8. Škale (815,0), mladinke izven konkurence: 1. Pesje (683,0); mladinci: 1. Vinska Gora (999,0), 2. Topolšica (990,0), 3. Gaberke I (969,0), 4. Šoštanj (955,0), 5. Velenje II (947,0), 6. Škale (946,0), 7. Paška vas 944,0), 8. Šentilj I (940,0), 9. Bevče (934,0), 10. Gaberke II (888,0), 11. Šalek (878,0), 12. Velenje I (864,0). Najboljše tri ekipe iz vsake skupine bodo nastopile na re-gijskem tekmovanju. V nedeljo bodo na nogomet-nem igrišču v Šmartnem ob Paki tekmovali še člani, člani-ce, veterani in veteranke. Tek-movanje bodo začeli ob 7. uri.