PREK ~ CENA L 0.6©
V CtublšamM 26. #eili;a 2944
57 - Siev. 30
iConiursjst — izdajalec naroda
Na tem mestu je bilo že povedano, kako komunizem sovraži in preganja ravno krščanstvo, ker ne trpi nobenega drugega nauka kakor svoj nauk, da je telesnost vse, duhovnega pa ni. Krščanstvo uči med drugim tudi pravo ljubezen do svojega naroda. Svete so človeko-ve pravice, ki izvirajo iz krvi in narodnega občestva. Krščanstvo teh pravic ne opira zgolj na naravne temelje, temveč jim daje tudi posvečene temelje. Četrta božja zapoved ne veleva zgolj ljubiti svoje starše, marveč tudi njfli dom in njihovo izročilo. Zato v svoji vesti greši, kdor bi se dvignil zoper svoj narod, mu škodoval ali ga celo izdajal.
Komunistu pa je edina sveta reč na svetil komunistična organizacija, ki je za njo pripravljen načelno in v resnici izdati svoje starše in svoj narod. Saj smo brali letos in lani že tolikanj pretresljivih zgledov, kako so komunisti bili pripravljeni pobiti svoje starše, če niso z njimi trobili v en rog. Komunistu je sleherni narod na svetu le tuje telo, ki ga je treba najprej razbiti ter po njegovih razvalinah priti do zaželjeuega komunističnega cilja. Dokler jo narod zaveden, se pokorava narodni oblasti, svojim voditeljem in dela za skupne narodne koristi, toliko časa nad njim ne more zavladati temna sila komunizma. Zata koniu-nizem mora uničevati sleherno narodno misel, da spravi na kolena še tako zaveden narod.
Kako stori to? Ljudi začne najprej pridobivati za diktaturo proletariata ter jim s tem obeta nebesa na zemlji. Marsikdo, zlasti če v kuščauskih resneah ni dobro podkovan, mu verjame. Nato začne podžigati nezadovoljnost z oblastmi, kar je zlasti lahko tam, kjer oblastniki ne delajo dobro. Nato začne smešiti narodne voditelje, ki so komunizmu tolikanj bolj nevarni, kolikor plemenitejši in boljši so. Za-
Poletjo
tem začne omalovaževati vse, kar je starega, vsa narodna izročila, šege, navade, vse, kar so prejšnji rodovi velikega ustvarili. Tako je človek počasi pripravljen na upor. Zdaj začne delati atentate ter uničuje vse, ki bi se hoteli komunizmu po robu postaviti. Ko so potem uničili domačo oblast, se brž podvržejo mednarodnemu komunizmu, ki pa ga vodijo kajpak mednarodni Judje. Tako narod, če ni dosti pazljiv, kar čez noč zaide pod oblast mednarodnih in tujih komunističnih zločincev. Resnično, ni mogoče drugače, kakor da je komunist izdajalec svojega naroda, brž ko se mu ponudi ugodna prilika.
Komunizem je res šola za narodne izdajalce. Ko komunist pripravlja v svojem narodu pot socialni revoluciji, mora najprej pripraviti pot narodni izdaji in bratomorni domači vojski. Slovenski komunist je delal natanko po teh receptih. Slovenski je bil le v toliko, da je delal revolucijo med Slovenci, medtem ko so mu italijanski komunisti stali ob strani ter mu pomagali, kakor mu pomagajo šo danes.
Domači jezik, slovenska narodnost — vse to, kar je ljudem istega jezika sveto in drago, je komunistu zgolj sredstvo za dosego namena. To se je pri nas tako jasno pokazalo takoj spočetka, ko je nastopila »Osvobodilna fronta slovenskega naroda«.	, , ,
Zdaj je z« večne čase izpričano dejstvo: Izdajstvo svojega naroda je edina pot, ki komuniste vodi do njihovih ciljev.
Fuhrer govori in veleva
Dne 21. t. m. Je izžio v Berlinu naslednje
uradno sporočilo:
DNB, 20. julija. Na Filhrerja je bil izvršen danes atentat z razstrelivom. Pri tem so bili iz njegove okolice težko ranjeni: generalni poročnik Schmundt, polkovnik Brandt tal sodelavec Berger.
Lažje poškodovani so bili: generalni polkovnik Jodl, generali: Korten, Btilile, Bodenschatz, Heu-singer, Sclierff in admiral Voss in von Puttkamer, kapetan bojnega broda Assman in podpolkovnik Borgmann.
Fiihrer ni dobil drugih poškodb, razen lahkih opeklin in udarcev.
Takoj nato je začel zopet z delom ter sprejel, kakor je bilo predvideno, Duceja k daljšemu razgovoru.
Kratko po atentatu je prispel k Fiihrerju Reichsmarschall.
Fuhrerjev govor po napadu
Se isto noč, dne 21. julija ob eni ponoči, Je Hitler po nemškem radiju spregovoril odločne besede, kjer je najprej naznanil nemškemu narodu veselo sporočilo, da je živ ter da vsem Nemcem natanko oznani, kako se je zgodil ta zločin, ki mu ni enakega v zgodovini nemškega naroda. Iz tega Flihrerjevega sporočila je svet izvedel, da je »ločin skovala mala skupinica brezvestnih in ne-umenih častnikov, da bi odstranila Ftihrerja ter hkrati iztrebila štab nemškega vojnega vodstva.
Nato pa Fuhrer nadaljuje:
Bomba, ki jo je položil polkovnik grof von Stauffenberg, je eksplodirala 2 metra od mene na desni strani. Težko jo poškodovala vrsto mojih dragih sodelavcev, eden je umrl. Jaz sam sem popolnoma nepoškodovan, dobil sem le par malih prask in opeklin. Smatram to kot potrditev naloga Previdnosti, da nadalje zasledujem svoj življenjski cilj, kakor sein to doslej storil. Kajti pred vsem narodom smem slovesno priznati, da sem imel od onega dne, ko sem prišel v Wilhelmstrasse, samo eno edino misel, da po najboljši volji in vesti izpolnjujem svojo nalogo in da sem, ko mi je postalo jasno, da je vojna neizogibna in da se ne da več odložiti, poznal p'rav za prav samo skrb ln delo in da sem v brezštevilnih dnevih in pre-čutih nočeh živel le za svoj narod.
V uri, ko se nahajajo nemške armade v najtežjem boju, se je slično kot v Italiji, našla sedaj tudi v Nemčiji neka povsem majhna skupina, ki. je mislila, da lahko kot v letu 1918 izvede sunek z bodalom v hrbet. Vendar so se to pot težko razočarali.
Trditev teh uzurpatorjev, da ne živim več, se je izkazala v tem trenutku, ko govorim vam, dragi »onarodnjaki, za lažnivo. Krog teh uzurpatorjev Je zelo majhen. Nima ničesar skupnega z nemško oboroženo silo, predvsem pa ne z nemško vojsko. Je to povsem majhna klika zločinskih elementov, ki bo sedaj neusmiljeno iztrebljena.
Zato sedaj ukazujem:
1.	Noben civilni urad ne sme poslušati povelj od uradnega mesta, ki bi bilo poslušno tem uzur-patorjem.
2.	Nobeno vojaško poveljstvo, noben vodja čete, noben vojak no sme ubogati povelj teb uzurpatorjev, nasprotno vsak Je dolžan, da vsakega posredovalca ali onega, ki bi sam dal takšno povelje, takoj aretira ali v slučaju odpora nemudoma uniči.
Da bi končnoveljavno napravil red, sem imenoval za poveljnika domovinske vojske državnega ministra Himmlerja. V generalni štab sem pokli-eal generalnega polkovnika Gudriana, da bi nadomestil obolelega šefa generalnega štaba ter imenoval za njegovega pomočnika nekega drugega vojskovodjo, ki ee je odlično Izkazal na vzhodnem bojišču.
Na vseh ostalih službenih mestih v Nemčiji •e ne Izpremcni nič. Prepričan sem, da bomo z odstopom te povsem majhne izdajalske in zarot-■iško klike končno tudi v domovini ustvarili irzdušje, ki ga rabijo borci na bojišču, kajti nemogoče je, da bi stotisoči in milijoni poštenih mož irtvovali vse, medtem ko bi doma neka povsem majhna klika častihlepnih, usmiljena vrednih kreatur skušala nadaljevati s takšnim zadržanjem. Tokrat bomo z njimi tako obračunali, kakor smo lo kot narodni socialisti vajeni.
Prepričan sem, da bo vsak pošten častnik, *«ak hraber vojak to v tej uri razumel.
	alfe;., |
	
	'Ml
	IrSic
Kakšna usoda bi doletela Nemčijo, če bi ta napad uspel, to si lahko malokdo predstavlja. Jaz ' sam se ne zahvaljujem Previdnosti in mojemu Stvarniku, da me je obdržal — moje življenje je le skrb in je le delo za moj narod — temveč jaz se mu zahvaljujem le zato, da mi je dal možnost, da smem še nadalje nositi to skrbi in nadaljevati s svojim delom tako dobro, kot lahko to zagovarjam pred svojo vestjo.
Dolžnost vsakega Nemca je, vseeno kjer koli se nahaja, da se brezobzirno zoperstavi tem elementom, da jih ali takoj aretira ali če se upirajo, brez nadaljnjega uniči. Dal sem že tozadevna povelja vsem četam. Ta povelja bodo slepo izvršena, odgovarjajoče poslušnosti, ki jo pozna nemška vojska.
Posebno vas, moji stari soborci, še enkrat z veseljem pozdravljam, ker mi je bilo zopet naklonjeno, da sem ušel usodi, ki za mene samega ne bi predstavljala nič groznega, pač pa bi prinesla grozo nemškemu narodu.
V	tem vidim namig Previdnosti, da moram nadaljevati s svojim delom in ga bom zaradi tega tudi nadaljeval.
Strogi ukrepi zoper zarotnike
Se isto noč je državni reichsmaršal Gdring naslovil na letalstvo oklic, kjer najostreje obsoja po-skušeni zločin na Fuhrerjevo osebo ter ukazuje, da morajo v Nemčiji vsi letalci biti pokorni generalnemu polkovniku Slumplu, ki Je vrhovni poveljnik letalstva. Letalci se morajo zdaj ravnati le po njegovih ali G8rlngovih ukazih. V vsem pa morajo poslej poslušati Reichsfilhrerja Himmlerja. Kdor bi zločince kakor koli prikrival, bo ustreljen. Ista kazen bo zadela vse Častnike, ki 60 se kakor koli udeležili tega zločina.
Istočasno je tudi poveljnik nemške mornarice veliki admiral DOnitz izdal podoben oklio vojni mornarici, kjer vso mornarje pozivlje k poslušnosti sebi ter jim veleva, naj z vso ostrostjo zatro delo izdajalcev.
Kakor poročajo iz Berlina, so v šestih nrah po izvršenem atentatu oblasti imelo v rokah že vse zarotnike, izmed katerih so se nekateri pred aretacijo sami ustrelili, drugi pa bodo sojeni.
Veliko veselje, da je Fiihrer rešen
V	vsej Nemčiji vlada veliko veselje, da ja Ftihrer ušel zločinski nakani. Nemško prebivalstvo vidi v tem delo Previdnosti, ki hoče nemškemu narodu ohraniti tega velikega moža, da ga vodi do zmagovitega konca.
Od vseh strani Evrope prihajajo brzojavne čestitke, ki v imenu svojih narodov čestitajo Fiihrerju in nemškemu narodu, da se zle nakane niso posrečile.	„
Ko poročamo o tem pretresljivem dogodku, moramo najprej Izreči tudi mi svojo veselje, da
»e je ponesrečila nakana, ki bi utegnila za vei kulturni svet postati usodna. Najprej moramo oli-»oditi zločin sam. Umor — ostane umor. Tak na-čin političnega boja zavračamo in obsojamo it najglobljega prepričanja.
So mnogo bolj pa obsojamo ta poskušeni umor zato, ker bi bil, ko bi se bil posrečil, zanesel v najbolj odločilnem trenutku sedanje vojske ne la med nemški narod, temveč med ljudstva vse Sred. nje Evrope ln Evrope sploh, nepopisno zmedo ter celo pravp katastrofo. Zato opravičeno navajamo Fiihrerjeve besede, ki Je dejal, da je Previdnosti varovala tega moža, da bo mogel do konca izvršiti svojo veliko zastavljeno si nalogo, ki je naloga nemškega naroda.
Mi Slovenci smo kot majhen narod tudi poklicani, da po zamisli velikega Ftihrerja Hitlerja v novi Evropi zavzamemo svoje ustrezno mesto. Zato smo tudi mi prepričani, da Previdnost vsa zla dejanja brezvestnih sovražnikov kulturne Evrope tako uravnava, da naposled vendarle služijo tistemu velikemu namenu, ki ee zanj bori Velika Nemčija pod Fflhrerjevim vodstvom: ustvariti duhovno in kulturno ter gospodarsko mimo sožitjo vseh pridnih in delavnih evropskih narodov. In tako danes vsak Slovenec veselega srca sprejema na znanje poročilo, da se Jo nemoralni čin peščice zarotnikov ponesrečil, s čemer je preprečeno veliko gorje vsej Evropi.
Vojni dogodki preteklega tedna
Sovražnik v Korntandfji brez uspeha napada
Nemško uradno poročilo 17. t. m. naglafa, da so angleško divizije južuoaaihodno od mesta Caen ®i>et začele napadati, da so spočetka ponekod vdrle v nemške postojanke, nato pa m> bile s protinapadi vrženo nazaj. Pri St. Loju in zahodno od reke Viiro pa Ameriknnci niso ponovili napadov, ker so prejšnjega dno imeli tam prevelike izgube.
Dne 16. ji lija naananja poročilo, da se jo bitka v Normandiji razvila v velikansko bitko od Caena do St. Loja. Pri Caenu so Angle/i bili sifiet vrženi iz vdornih mest, pri St. Loju pa, kjer je sovražnik imel največje izgube, so bile nemške četo potisnjene nu severni rob mesta.
Uradno poročajo dne 19. t. m., da je sovražnih vzhodno od roke Orne začel velikanski napad, v katerem Be mu je iele 7. velikanskimi žrtvami posrečilo vdreti v nemške postojanke, kjer pa so ga Nemci ustavili. Južno od Caena so spodleteli vsi angleški napadi, medtem ko je sovražnik vdrl v mesto St. L«, kjer so po mestu hudi cestni boji.
Uradno poročilo dne 20. t, m. se glasi, da je sovražnik svoje napade vzhodno in južno-vzhodno od Caena nadaljeval, ne da bil mogel predreti. Po hudih bojih so nemške čete sovražniku prepustile razvaline mesta St. Lo. Ko pa so Amerikanci hoteli iz St. Loja prodirati naprej proti jugu in proti severozahodu, so bili krvavo odbiti.
Dne 21. t. m. naglaša nemško uradno vojno poročilo, da je sovražnik južnovzhodno i" južno odi Caena nadaljeval svoje močno napade, no da bi bil mogel doseči kaj večjih uspehov. Tudi severnozahodno od St Loja s° nemške čeie razbile vse sovražne poskuse. Samo dne 18. in 19. julija je bilo v Normandiji razbitih 209 sovražnih tankov.
Tudi v Italiji sovražnik ne dosega predorov
Dne 17. t. m. omenja nemško uradno poročilo, da je bilo težiSfe bojev scvernovzhondo od Voltere in pri Arezzu kakor tudi nn obeh straneh reke Tibere. Povsod so bili sovražni
Komuniste trebijo od Gorjancev do Rakek
Zadnja dva tedna sta bila za komuniste posebno črna in pogubna. Nikjer niso prišli do sape, <ta bi začeli s kakšnim napadalnim poskusom, ampak je vse njihovo vojskovanje bilo — beg. Domobrancem se jo ponovno posrečilo, da so rdeče razbojnike popolnoma nepričakovano napadli. Le tako si moremo razlagati, da domobranci zadnji čas sploh nimajo izgub. Se celo ranjenci se navadno zdravijo kar v četi, ker so poškodbe premajhne, da bi jih zdravili v bolnišnici. Na drugi strani pa doživljajo komunisti pri vsakem takem nenadnem napadu visoke krvavo izgube, saj se često dogodi, da jih naši fantje zgrabijo takrat, ko so tolovaji po napornem begu trdno zaspali in je celo straže premagal spanec.
Pa še nekaj je vzrok domobranskih uspehov. Domobranski poveljniki se ne skrivajo, ampak se z brzostrelko v rokah poženo na sovražnika, če je ploha krogci še tako gosta. Kako hi takim poveljnikom ne sledili naši pogumni fantje! Pri komunistih je stvar drugačna. Politkomisar pri »štabu« vseh razbojnikov raznih narodnosti, ki divjajo pod rdečo zastavo po slovenski zemlji, Krajger jo dal vsem poglavarjem komunističnih tolp nalog, naj čuvajo svojo kožo, naj ostanejo zadaj in naj pazijo le na to, da bo moštvo napadalo. Politkomisar dobro ve, kaj bi bilo, ko bi šli komandanti »korpusov in brigade naprej v hoj. Le rdeki hi jim sledili, drugi bi se pa kar takoj spustili v beg, saj končno tako vedno pride do tega!
Poglejmo najprej, kako se je godilo tolovajem okrog Novega mesta.
Komunistični porazi na Dolenjskem
O bojih na Dvoru pri Žužemberku smo že poročali. Novomeški domobranski dnevnik »Za blagor očetnjave« je poročal o tem boju še nekaj razveseljivih stvari, s katerimi naj bo dopolnjeno poročilo v zadnjem »Domoljubu«. Uničen je bil skoraj veš štab VIL korpusa in štab novomeškega področja! Padla je cela vrsta znanih komunističnih nasilnikov, tako strah dvorske okolice komunistični župan Kovač in njegov vredni »tovariše s Pod-gozda Ulčar.
Nadalje so bile izgube komunistov dvakrat višjo kakor je bilo prvotno poročano, tako da so rdeči izgubili kar tri stotnijcl Plen je bil veli-
Veliki domobranski uspehi zadnjih tsdn
kanski: za tovorni avtomobil usnja ter toliko ži-
napadi odbiti, pač pa so nemške čete po srditih bojih zapustile razvaline mesta Arezzo.
Ncmiiko uradno poročilo dne 18. t. in. pripoveduje. da je bitka na dosedanjih žariščih močno nnrastla. Južnovzhodno od Livorna, severno od Voltere, na obeh straneh Arez.za in južno od Ancone je sovružnik močno napadal, pa dosegel le majhne uspehe.
Dne 19. t. m. je uradno poročano, da je sovražnik nadaljeval svoje velikanske napade od I.igurske obale mimo Arezza do Jadranske obale. Medtem ko je sovražinik južno od Livorna bil odbit, so nemške čete prekoračile na vzhodu reko Arno ter se ustalile na severnem bregu te reke. Južnozahoduo od Antone je sovražnik za krvavo ceno dosegel globlji vdor. Docela razdejano anconsko luko so nemške čete izpraznile ter zavzele položaje severno za reko Eseno.
Dno 20. t. m. je uradno razglašeno, da je zjutraj sovražnik vdrl v razdejane luške naprave v južnem delu mrsta Livorno, nakar so se zvečer ]>o hudih bojih nemške čete odmaknile proti severu iz mesta. Zahodno od Ancone je sovražnik z manjšimi silami prešel na severni breg reke Esino, drugod pa so vsi sovražni napadi bili odbiti.
Nemško vojno noročilo dne 21. t. m. govori le o večjih bojih ob Jadranski obali, kjer je sovražnik dosegel nekaj skromnih uspehov, drugod pa njegovi napadi nikjer niso imeli nobenega uspeha.
Vsi sovjetski prodorni poskusi odbiti
Dne 17. t. m. se glasi nemško uradno r>o-ročilo, da bitka ob ukrajinskem teku reke Bug silno narašča. Nemške čete so ustavile množice sovražnih čet. ki so prodirale proti 1 a r-nopolu na Lucku. Hudi boji so me<l JPnpjetora
veza in streliva, da so ga odpeljali vse skupaj na 20 vozehl
Ne dosti manjši plen je zajel novomeški udarni bataljon, ki je v ponedeljek 17. julija iz št. Vida udaril pri Selam na Sumherku. Ta je kar vnaprej peljal s seboj 14 voz, ker je bil prepričan, da plen ne uide. Po prvem spopadu s komunisti, so ti pobrali šila in kopita ter pustili toliko blaga, da so si morati novomeški junaki izposoditi še (i voz. Z 20 težko natovorjenimi vozmi so se nato zadovoljni vračali iz uspešnega boja. Plen je bil enake vrste kot zadnjič. Domobranci so tukaj presenetili komuniste tik pred obedom. Komunisti so morali pustiti celega vola in lačni pobegniti.
Poleg teh večjih spopadov pa ne manjka prask v okolici vseh 'iomobranskih posadk. In tudi te zadajajo rdečim težke izgube. Kostanjeviški fantje kaj radi pogledajo v Gorjance in ob vsakem pohodu pade po nekaj komunistov, ostali pa jo ucvro prav tja na Hrvaško do Novih Sel. Šentjor-nejčani so tudi pravi junaki. V soholo 15. julija so na primer v majhni oglednici prodrli prav do Zajčjega vrha in Dolža. Udarili 60 na II. bataljon Ljubljanske brigade, ki je v boju izgubil 13 komunistov in eno komunistično vlačugo. Ko so »bataljon« pognali v beg, so se domobranci vsi oprtani z uplenjenim avtomatičnim orožjem . vračali domov. Tri uplenjene mule so jim nesle uplenjene pisarniške in sanitetne potrebščine. Bataljonsko komoro so morali Šentjernejfani uničiti, ker je niso mogli odnesti s seboj. Čeprav so bili rdeči v boju divje streljali, niso dobili naši nobene rane. Za svojo hrabrost in spretnost so dobili od podpolkovnika Dežmana posebno pismeno zahvalo, v kateri je bilo imenovanih vseh 22 Šentjernejfanov, ki so se udeležili patrulje.
Tudi pri Tržišču so jo začetek tega meseca komunisti hudo skupili. Vsaj pet jih je obležala, ko so se srečali z domobranci. Še večji poraz pa so doživeli tolovaji v Toplicah.
V Novo meslo so prišle tudi vesele novice, da so imeli komunisti pri bojih v Beli Krajini hude izgube. Njihova »republika« je bila napadena od hrvatske strani. Pri Soširah so pokopali komunisti 150 mož, ki niso doživeli prevoza v bolnišnico.
in Dvino. Ob Njemenu so Nernci razbili vse sovražne prebijalne poskuse. Južno od Opočke je sovražnik po hudih bojih dosegel nekaj ozemlja.
Nemško vojno poročilo dne 18. t. m. omenja hude I roje ou Biigu, kjer so nemške divizije s protinapadi razbile vse sovražne prebijalne poskuse. Sovražnika, ki je prodrl čez reko Njemcn. so Nemci vrgli nazaj na ono stran reke. Tudi drugod so bili odbiti vsi sovražni poskusi.
Kakor naglasa nemške uradno poročilo dne
19 t m je sovražnik od Buga začel siliti proti Lvovu. V teku so siloviti boji. CM 14. julija je bilo samo na tem odseku uničenih 431 sovražnik tankov. Sovražne čete so bile razbite .tudi pri Grodnem in južno od Dvine.
Dne 20. t. m. pravi nemško uradno poročilo, da so nemške čete vzhodno od Lvova v hudih obrambnih bojih s sovražnikom Sovražnik ki je silil proti zahodu od Kovela, je bil ob Bitgu ustavljen. Hudi boji so tudj severno od Bresta-Litovskcga. Pri Grodnu so nemške čete vrgle čez reko Njemen naizaj vse sovražne čete, ki so bile prišle na to stran reke. Severno od Vilne in med Dvino ter Ostrovim » bili zajezeni nekateri vdori. Tukaj je sovražnik v 7 dneh izgubil 215 tankov.
Dne 21. julija se glasi poročilo, da pri Lvovu in ob Bugu boji še z vso silo divjn.o Tukaj je ena sama nemška divizija zadnje dni uničila 101 sovražni tank. Severno od Bresta je bil sovražnik vržen nazaj s protinapadom. Več sovražnih napadalnih osti je bilo tukaj zajetih in uničenih. Zahodno od Bjiahstoka je sovražnik vdrl v nemške položaje, kjer so zdaj hudi boji. Severnozahodno od Grodna je bU sovražnik s protinapadom vržijn nazaj.
Kočevski domobranci na delu
Posadka Kočevja ža dolgo ne najde v Vsej okolici nobenega sledu o rdečih tolovajih, a st vendar ne da pokoja. Komunisti v Starem logu so že ponovno doživeli neljub obisk. Stari Log je bil namreč dolgo nekakšno postajališče za komuniste, kadar so se umikali iz Suhe Krajine v Belo Krajino. Tudi telefonske zveze so si speljali čez Stari Log. Sedaj je vsega tega' konec. Komunisti niso nikdar več varni, njihova oskrbovališča in druge naprave pa so uničene.
Tudi v Raihenau so vdrli domobranci in zaplenili veliko komunistično skladišče. Zlasti so zaplenili precej min za minomete. Odpeljali so jih na 18 težko obloženih vozeh.
Domobranci iz Velikih Lašč ne poznajo šale
Odkar so se v Velikih Laščah odigrali boji, v katerih je padel poročnik Danilo Capuder, se je marsikaj spremenilo. Komunisti se kraju sploh ne upajo več približati, medtem ko hodijo domobranci vedno na pohode v bližnjo in daljno okolico. Dna 5. julija je obležalo v nekem spopadu s 300 komunisti pri Kočevju 12 tolovajev, med njimi en zdravnik. Naši so imeli le 4 ranjene. 9. t. m. so vdrli domobranci skozi Zagorico prav do Korinja in s tem razbili bajko, da so to nedostopna komunistična tla.
Dne 13. julija, so šli domobranci spet v Ho-čevje in se vrnili težko oprtani z uplenjenim avtomatskim orožjem. Predalo se jim je tudi več prisilnih inobilizirancev.
Tudi ribniška posadka ne lenuhari. Začetek' tega meseca so bili pokreti v Stružko dolino iu pa čez Zvirče v Ambrus. Posebno so bili prizadeti komunisti s tem, da so bili razgnani njihovi tečaji, v katerih so upali usposobiti nove moči, da bi z njimi zamašili vrzeli v vrstah politkonii-sarjev in komandantov.
Gorenjci ¥ boju s komunisti
Komunisti so na Gorenjskem s slrahovanjem in pritiskom razvijali svojo propagando, dokler niso ljudje spoznali te zločinske družbe po njenih delili. Vzporedno z umori poštenih gorenjskih mož in s požigi javnih zgradb, zlasti šol, se je začelo tudi na Gorenjskem močno protikomunistično gibanje.
Pogumni šentjoški fantje so dali vzgled, kako se je mogoče rešiti zločincev, tudi gorenjskim fantom. Tako se je ustanovila posadka na Črnem vrhu, nato v Šknlji Loki, Lučah, Kamniku, Vodicah, Šenčurju, Predosljah, Žabnicl, Cerkljah iu drugje.
Kakšna kri se pretaka po teh gorenjskih domobrancih, nam kaže tale primer. Komunisti so iz vasi Lahovče odpeljali dve ženi domobrancev, štirje člani cerkljanske posadke so jih zasledovali. Dohiteli so jih v Tunjicah, a v vasi je bilo 100 komunistov. Naši fanlje so podrli stražarje — in čudo, drugi komunisti so jo popihali. Ženski sta bili osvobojeni, štirje domobranci so zaplenili 25 tolovajskih nalirbtuikovl	,
čiščenje na Notranjskem
Odkar je na Rakek« udarni bataljon, so postali za terence slabi časi. Doslej so bili v majhnih skupinah, ki so si uredile po okoliških hribih kar udobna stanovanja, popolnoma varni. Odtod so mogli oskrbovati večje tolovajske tolpe z naro-panim blagom. Sedaj so ti časi minili. 11. julija je krenil vod domobrancev proti Kremenici. Na Hribarjevem so zalotili komuniste, ko so si ravno pripravljali kosilo. Dva terenca ne bosta nič več opravljala svojega umazanega posla, en terenec in njegova ljubica pa sta bila na begu obstreljena.
Pri Sv. Trojici so imeli komunisti zbrauega precej moštva in dobro utrjene položaje. Kaže, da so se pripravljali na boj z večjimi domobranskimi enotami. Domobranskemu vtfdu pa se je posrečilo, da je neopažen prišel do komunističnih utrdb in jih zavzel, preden so se mogli komunisti postaviti v bran. S komunistično stražo so naši fantje tako hitro opravili, da ni mogla niti komanda obvestiti. Tako se je zgodilo, da so se od Blok pripeljali na Sv. Trojico takoj, ko so jo zavzeli domobranci, trije člani VOS-a. Eden je bil ubit, dva pa sta ranjena ušla v gozd. Domobranci so komunistično utrdbe, ki so bile nekat«"-« tako moč-
»i ajr-i u »a rrt ur,««« fn-L. -t » il Ibap-t na :. oci.jj- tns m u ap.1
It si'inasai t aumucasbtat junrc. <« ji priS-t to C 1 i*.1, }.*M.-(f. v »*»t mru »i trterlt )* »£l i K!D'.J.KU" Ilrt-C xj:ni- BI uon nctes sc r.L fl-i* e-dei ia vn"".
J»aHK-D* : čr.i m aomicrcnc	to5i
jkwl kt >-abf.*vuB. rrut st. mi »ti • uo «ukriw- airih * aana k papfciita:*
-t -nit	TV?xi 4>t ..e &cer
CfCitt n si • F-.-ttiiji Kini zvesti t basu. ju? at ji .t* oi>ieiBte * umeciSez. Tfomtturmir. ne-•t jrirLi	jew i:--t-?i i IULTJ. I *t-
krit » s«Iis	si 53! ciič. ptusf ".e« ac
Hi p-umiri ut	s ShrlE ii	irr
xz r-fe.-'.
!•» "t	o»n»:K>-iii ia
k	ir.iaflepi čajna »isrLaa.	»t
rac 1 ,-^ri. t«.v ae. f: a t.« dT^al Ko-os«. , mii V**. '	J'1 «
M««- tpt-i. ^ -!.» * ^ '"T^* a f ti-1 C .tto V V> " ftafi'" J, .... ^	kcc. Ji-Kct, »"i.: pa »o
j*-' i« i«* » i*a«»
v.	imt <<✓..:.
rta j	ii ircet tiYM.f. W ihpi,
« »fltr: u a ftfjtii
Vir- -"I Čii ".4- - » j* - -	"
ji	f D*«.« ^ "i
k	f-n«™ m**:-	a k<J»! p*«ti
Kin«l >« *> « ssartiH. Tokrat » r® «o-BPtnif par-trli zatedo ;rt»	ao tffltJ
Ttk« k *a	» eartri-reo
»jr. Ti£ t»j>4: *ci dre v* je ofSbrte?-* az c,	je b-iio 1« t«-r*»re* ii Sfirait«
31 Clrtt.
ff
Smrt v cižmu - Slabo bo narodu!"
Dira	tiuea sadnijda e konsimiimg

.	h:- t ii:
wr«-	i «
rp-it. K .-i n • -
Ziii	jč	:
■ 7i.i-l.-Z. ~ tU	KT-til L -i
TJ -. • : " i	i ^■'•■'.r...	i. •
-i-' _	it r. . : >:-»	i r'c * ti
t u t ii	i.: ;- i r-- r*	F1 r
ii "oi 7 <" i: .t	Ii h* irri	i - - - m*.
či- - .t •i -i CB5". 1. TM ;	li	r ':
t: ^ A - ji ■ v.:-. : •.	- \-r	ii-
->J" i l-t- r-: ' r.	~*:k 'i	^:. r: It^-i-u.- — i <
r.i TJ*rl ~ - - ' ? '	- ^
V " i : . ^ , ;	rriaia* i — j —
p« je	h-.io or'.z - "st t»
«t< afes.
Oebt«: J5S
: i ■.<-['! t-y!l' J«4L fc->: ir ž* si- o piiic - tli s^
• i kch. t a r t;. --: ittio iA »it
Zii. r« ir tsift
: -ri livi* <
Iz bojev zoper komuniste
irrrTfi m- in*5i rtr\*;i;ki pri


i 3J ri: f»2Li-aT,c r*T- Mia.	i; uio retf >, £■:-
tt Iii T_-. i i- i -uTj ii p.: pati;t — >^ra>-
H«	.1.0 ;n.J'?>s. t;{t ii	fcJ:
>-•'-— 'li.z- i -.i z/J-hzrzu iefc.: > Veš Hi-K "i iicc.< * r4-i.fi J&i«. >T.f:.	tžf tstc m ^r;.;, j*
mtiori rr-fc ■ .-ti: S^.l t« fria!	»č ;e
■ra <
Otii):	r«-- t« uko: .C » bilo
fc-U... u i!tn:	t. tiiie tir <trfa5o. <!t
l« strt frisa. prt; »ii tlej. aaspak t-laš© « z. ate <
Uofc): »A. vem: S*rt * HIkI jt rtkel Sa; td-ar E."=	frc - bo f rti j.oi.;Tc s
tjUtl
rrrT	r je ti3zVx
r* O U haferi«	ja
•ton: ., ii to. ttiir ;i±	St.	Š-
•e jnri t » u Ce ie	ti mu
k« * t ajti te«	rit; :< to	di
ki fmecto riOTi^
' >! irt«. ic-:-t-	ii.-x.-t. Vj
lakk« i _ ;<•
fcltii,	w	_	_ _
it i.j .T/Cr'.	i..? limite
iiuit-J >£	K » M u. Si tJB T» E!-
i;air ai« jrs-.wt.ii_ o :-. m.--'- et-ii
u BBJi ^TTlLii. št K f»«. ._c» C-eEi V E
■fubt lit ta.'«*. T	1.5 T i.i pl A fe 113
fit i«, fni^ti.:. tnutiur ^iiirri te	i, t uua ti 1» jt - t*
■k.; »j«	is j,t t
•t ii- a r»fcti:	io ir--.-;.' T: 43.
j* <-.-fV. 4rii. GgUmn » u it>	V
r»i itih) i iik w xjt. »t irtij-;	V
jefejlt	CJ B5	U ^c-' .(t E, ti Ji
Brez creit tw£ z -«o <
ffii i : Srabc«ij u-
te	)akk* t*-
is v.:-> kaaat	4i t»:iio

IVANHOE
r-M« v Atk knerik »SiMSKi«, <j tw&i	k

E^ ii	ti
toej; .
Kr«.?lr» mth'^ jt	kri a tzreri ii
Te— ptirn iiiir^iii Ftnič F.-£i:ttz P> Tzr.t u Ž pr.	i.ni
ff V! t-^iJ-e ttlf »•»»	cftk
fEreis;? £ ilmacijo: U ~ »t ■';,{> tii 42 s:-r.-tfei ur
S« Ktfmi^MB BL Usb bDo »
ED.;r.l Vt. 1o*cvž^t so hils f« )(es>dk tapir-a^-ii! i: ri	«^tzdiVa.'
V	bejik u SJiTt-cj pri Certiiri tU t ry>h od 22. na K. jaa.2 ptiia jnstlie fart <k^Dct>rsi»c» Karji is	Msrje.i tx Dz.Defz nbi pn Pre-rii. SUva j spoitiia!
V	G »rita jt »tids »burtiii	Ciri^ p*^:!-rr> iz k: je ie.0 (VUvec Haa poriši:^ Tinx.-?t»e
Za t«l!i» k*d*ro»M i>.k iofBSTtn. * dtrorai ■soje irrSjer:^ oooottriaski airedi.k Toot Doj-aar
ii fc'	Sli v j
Ps z»wsti k*»ii*i-ts» etz ono M-jtixi fcrela iij«. v> is feis t Preski
!■ Ts»i»fi«i KI feir>? d-catc-bniri frefij.:. brii fostotii -.ežiT kosaa-
IMZ.-.7.
Rssisiii.;*« 3pe<ir*t»» (edgee ia Dtlts^ke«
f- -'-	o t oJtotcosti pn*»d»t;h as
124 k^^c-T. delav.-a -a ot-rt-i r:-= iz Aslrsa. Eij.
Vti Ut. Jtrst pt« Ir.ri i= k^jtr a." okot
""».i akutni ^»c-ft-T-jrr»T a V l- ^.	j«
st V.it— ?t5?ri rt t	r br-r
bat* vmr-rr. h j. taia! itn^r—a Tok ia T®TIt r-—-iT^ijj rj rr^jo.
Ck tt'-t'i*i Mhn ia »i«!s trspte ti,-*- *e«'"tt t '-Kirai loiin::. us jorao-aras.r,	t» dei r	nt; Ik^nm, a po»c-
_G«.d«i	u piti '»i Ki^.n w i"B«'i
<« •»:	otoii arrri. k-r»s-
stt Oksa^nfii.
Priivsj.	jt	jr»»:Bs mevika
IHtre Trtr»
»feteB afie	Jtii M
1«». irrraas m.o 1 k* EdrcMjf* k-t^, ^ jfcjekm naž	:t	ds « dot.ro
katere«
Kaj /e
L
Zlalemaimk dr. frsne Knavt
V »rvic. 14. juliji M prtit.t ri \ uc.*!...^ p,T(| t t »rti. ;-r-sv. Srn JtTOKSie-sa t Lp.bi.tai a«. rcrrw f.-.p 1.»t0 mtio dr. Frtit Kun. duhovnik MjsJ.otvi,t crji--» Karkoli ...šaat si jiil, ji f-rei u>lea dn.
btrrtik. ž. K.>Uv«e po. itvirrrt ft.ii Oi.:ot/» ii p: .s:.; ttts kot h. ' -"'"ei. jr . it r. i f .toatrit •	s »t.. Delo-
Tii j» kot t.'Alt-i.	vxt -e.i i Zadnja
tri je i.«*: » Zj :>i5	svt - Terezije
» fx_nti. »>(■• je	if-ir'. r.t----;.al u
»e-% rii:ce-1i-'ii rtf>:.it 1 :•»:..;»..•. obii. m cito.-fr m	: xJ'l.	;red In.
soniKL Vi.jsk n c Ts <«t-a. >t od ia|> t.* Ae hrt*, '.-i-iii-i	.jt. p:
iitij-.tVi-j ritn.i-; f1 : t • . ;wvi K >e rnJ v L ii-i Otrt-L. >-.>i «: > raneti jat .f '-i te ::.:: >M-t.i. - --•:•-"- 1 ča<t ia
Afenaradna sončna pfifcazen
»Sk.reae«« t 2. poroča: N«i»; i i-	li^ri	z* ie oj».
(t	t«:;»t i. r* .«- t k sop/«
tri *t č*« t fauin rt">r. (»ko •ii }-:	it r: r."-:- r: r>: ;v f\. ki bi
fi V	Ot -v-t ofg.ii ne!« t četrtek
oc tr. sektter;	Tr*r?;e »t i .£>">» jonoii!
ot.J-e. Pririjo cr < da	-t r:;	otiflj
ss ieT<., rdt! drs^-" Ti ? :t je rrajol ro"-' ure. t«» deriej. ic-kier r- rs\r3 «obC8 ki je t-:! Mirs	rt.t lasimiro
bi	če c. sta z rt "a	kje T«e jo
mor4 k A? ta p:-; t t	ia tak-, ri je videl.
Kikc-r frač- rrtnirfi. v: op001».. tmh nekateri i» Do>i;rirni	i-i	o tem porrc<4.
d O-fk,(!#tiHt je p»<t»l dnbcmi s-retaik g. Ira. Z 7:7.1 r-r. k: st je 7-"i	TtptM
presc!d t Preioslje,	estrt-aje dve topmji.
St tcr.trt k-u:
d Za ?*«ta«ra kasri<eri»!»tfa feitikl ^ bit ijaeiovic dr. Ciril Pciočaik, iseaf-lJti pN*
ser t Liobiiiai.
č SHttiie* jt peštal« «lT»i:»Ta En-ikrtrjeM t LjubU»ii. aaU sau-f;t rutesiika a fia» proieicr^ Br?<i.sr.a >i air-ofz
d Zlat« pereke «» *kkn»U te dai » ^'■»rfl11 tr;u Pri Kikriu	it kU-.a 2>rtr. Istk1 ela
12 otrek. od titfnb št č-^e". in. Ni i" v"1 le. .
<t Hite per*ke «4» eikiUU ja'-'j» t e;ski takaoea Astcsa at Mar.ja Zitar. St mtopt
d BHtraa tr.sš. je iiT»»aJ dre S. t kapeli nv»t:ira ,tci-r'i t	deitn u|
fasii karcr:k	Ms- i VrsV F^e ohmnl
gospoda jt^ir.U dc 'V-.-r.si rt; firijtajal
d >T»j	dis jt prsta*'il iul1'®
porooieSki kiaocii gospod !«c &csek S« si®0**
"d \CadoJrt»ikota ee dajajte pijače! Upra" p b jt ;; ajot« t U, d« t poetkske • brste « bsjaio ZEiioViniki ja mlad sa	''-.'"j
m vči;ajo pi; aa v- Ne t-^f ' h\ di	rirai- e ksar»o t?' t3 T t)0.
»tTe^ea ira nx->ralcem o.-.ra ia Bhsdin®- W . ittjZT>x di tudi Tel'»T-ni iakor>W; Prf'.a. ->šv--a iroeiajkoTn	h .iinivV f i«t
jo prepoved-.) e^.. Asjjti	P™ . L-
starfsu * lUB.ii kikaiit) *.V
A
Irr.Mniki rvstinsk h obrito* «« starS 'f ^P0" j ja;.-- ««. j<»rrie =»>Wc rr-.-.^«- M.s.ii:« \
leti je dovoljen dt»Kip * poftmfke obrair ^ * drstaKe* ?-n o.?-•«;.»> <«TvsTn koT. i J» . poJkije bo ix< svoih orranik »edzorovala TT-icTanie tek rako"a<ktb doVVil.
Začnimo znova skupno pohožnost devetih prvih petkov in petih prvih sobot
Božje usmiljenje, ki naj naredi konec nepopisnemu trpljenju sedanjosti, moremo upravičeno pričakovati le, če po vseli svojih močeh ho/ji pravičnosti za grehe in žalitve zadošču-jemo, iu to po presvetem Srcu Jezusovem in brezmadežnem Srcu Marijinem.
Papež Pij XII. je dne 11. junija letos vernikom, ki so se zbrali pred čudodelno podobo Naše ljube Gospe božje ljubezni, da se ji za rešitev iz vojnih nevarnosti zahvalijo, med drugim dejal: »Kdor bi hotel od brezmadežne Device Marije sprositi konec šib brez resnega sklepa krščanske prenovitve zasebnega in jav-nega življenja, bi zahteval od Boga nckaznivost za krivde in pravici, da si nredi lastno življenje ne po božjih zapovedih, ampak po razbrzdanih strasteh. Takšna prošnja bi bila pravo nasprotje krščanski molitvi, bi bila žalitev božja, izzivanje njegove pravične jeze in dokaz zakrknjenosti v grehu.«
Da pomagamo rešiti svoj narod iz vseh pretečih nevarnosti, predvsem iz nevarnosti brez-boštva, moramo v smislu obljub, ki smo jih napravili ob priliki spokornih procesij, zado-ščevati za grehe vsega naroda, posebno za vso razuzdanost in za zle navade v vedenju in obleki, za versko brezbrižnost in čezmerno hlastanje po vsakovrstnem uživanju, za nespoštovanje Gospodovih pravic zlasti na Njemu posvečene dneve, za krivične obogatitve na škodo revežev, za grehe maierializma v vsaki obliki.
Združeni v skupni volji zadoščevati in svoje življenje poboljšati v duhu posvetitve presve-
temu Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu Srcu Marijinemu, bomo sebi in vsemu narodu očistili vest, obnovili spoznanje za vrednote duha, da se podamo vsi na varno pot spolnjevanja božjih zapovedi, v čemer je zagotovilo sreče za sedanjost in bodočnost.
v Skupno pobožnost prvih petkov bomo zaceli letos meseca avgusta in jo končali s prvim petkom aprila prihodnjega leta 1945. Obenem pa bomo meseca avgusta začeli vrsto peterih prvih sobot in jo končali prvo soboto meseca decembra. Z novim letom p« bomo začeli takoj drugo vrsto prvih sobot in jo bomo končali v maju prihodnjega leta 1945.
S to pobožnostjo, upam, se bomo duhovno pripravili za darove božjega usmiljenja, ki jih nočemo v ponižnem zadoščevanju sprositi zase in za ves narod v neomajnem zanpanju v moč skupne molitve, saj verujemo v Jezusovo besedo: »Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kuteri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih« (Mt 18, 19).
Presveto Srce Jezusovo in brezmadežno Srce Marijino sta rešilni znamenji za nas in za naš narod in ves svet Pod to znamenje smo se postavili, njima so se naše družine posvetile — pri njiju vztrajajmo in ne bomo osramočeni.
V Ljubljani dne 18.
julija 1944.
t Gregorij Rozman, škof ljubljanski
d Važno za internirance. Finančni oddelek šefa pokrajinske uprave razglaša. Oni bivši interniranci italijanskih koncentracijskih taborišč, aH njih svojci, ki so pri finančnem oddelku šefu pokrajinske uprave ali pri ravnateljstvu računovodstva prijavili terjatve iz ne-vnovčenih taboriščnih bonov, iz nedvignjenih dobroimetij pri taboriščnih ali kaznilničnih upravah ter iz neizplačanih denarnih pošiljk, naj se zaradi izplačila zglasijo čimprej osebno med uradnimi urami pri finančnem oddelku šefa pokrajinske uprave v Gregorčičevi ulici št. 29, II. nadstr., šolska soba II D. V uvaže-vanja vrednih primerih so dopustna tudi pooblastila. Ta razglas ne zadeva drugih more biti prijavljenih zahtevkov internirancev ali njih svojcev za izgubljena oblačila in vrednote, za nedostavljene pakete, za odvzet denar, za shranjen denar pri taboriščnih ali kaznilničnih upravah, za katerega niso bili izdani boni ali ustrezna potrdila in podobno.
d Služba božja za Slovence. Sv. maša s slovensko pridigo in slovenskim peijem je bila dci-zdaj vsako nedeljo v stolnici in na Travniku. Sedaj smo pa zvedeli, da je vsako nedeljo in zapovedan praznik ob desetih slovenska služba božja s pridigo tudi v podružni cerkvi sv. Ivana.
d Ljubljanska radijska oddajna postaja jo priredila pred kratkim uspeli koncert v prostorni dvorani vevške papirnice za delavstvo tega obrata.
d Nova maša kapucinskega o. Metoda je bila pri kapucinih v Gorici dne 10. julija.
d 0 zdravi prehrani na kmetih bodo začeli govoriti posebni predavatelji v nemških mestih in vaseh. Posebno pri kruhu se še danes mnogo greši. Nekateri žive v veri, da je bel kruh boljši od kruha iz enotne krušne in ržene moko.
d ženske v Ormoža so nabrale večjo količino češenj za ranjence. Nekaj češenj so tudi vkuhale, tako da bodo ranjenci t vkuhanimi češnjami lahko postreženi tudi potem, ko ne bo več svežega sadja.
d Najvišje dopustno cone za kosilo v gostinskih obratih v goriški in furlanski pokrajini bo določene po kategorijah 15 do 32 lir, v tržaški, istrski in reški pokrajini pa 18 do 37 lir.
d Vsi trgovci bodo prodajali poštire vrednot-nice. Po odredbi nemškega poštnega ministrstva bodo odslej prodajali ?:uamke in druge poštne vred-notnico ne le na poštnih uradih, ampak tudi pri trgovcih. To velja za enkrat le za Gorenjsko.
d Štirideset let ie delnjo v slovenski črni umetnosti Josip Cemažar, lastnik uglednega lito-grafskcg.i podjetja v Ljubljani. Pridobil si Je zasluge.tudi kot učitelj naraščaja na ljubljanski Soli grafične stroke. Živeli!
d Deželno socialno pomoč so osnovali pred kratkim na Koroškem. Namenjena jo obrtnikom, trgovcem in rokodelcem.
d Kdo želi v Trst v službo? Za Jadransko primorje bodo sprejeli takoj 50 kandidatov v tečaj gospodarske policije v Trstu. Pogoji so ugodni.
d Ker jo preslišal povelje »stoj« je bil ob-streljen od straže 55letni Janez Mihor s Koroškega. Krogla mu je predrla čeljust in je moral v bolnišnico.
d Zdaj je ugoden čas za nabiranje gob, ki naj si jih ljudje preskrbe za letošnjo zimo, priporočajo nemški listi.
d 90 letnico rojstva jo obhajala v Brežicah ob Sari Sidonija Adatnus. Bila je od nekdaj steber nemške misli v brežiškem okraju ter se je ukvarjala s poukom nemških otrok v nemščini.
d Sovražni letalci so zmetali v Gorici na zemljo vrečice, napolnjene z vato. Vsi, ki so se vrečic dotaknili, so dobili poškodbe. Vrečice so bile napolnjene z eksplozivno snovjo.
d Obratni čas v trgovinah po alarma. Ce ostanejo trgovine in obratovalnice zaradi letalskega alarma zaprte za čas, s katerim je prekoračena polovica predpoldanskega ali popoldanskega obratovalnega časa, so lastniki trgovin in obratovalnic obvezani, da irgovine v najkrajšem času po koncu alarma zopet odpro in zapro šele uro pozneje. Tako je v Trstu.	.
d Obnova kolesarskega prometa je znatno omilila naval občinstva na ljubljanski tramvaj. Lani je tramvaj prevozil kar 26 milijonov potnikov.
d 7 križev že nosi na svojih ramah znani ljubljanski posestnik in pekovski mojster Jakob Trček. Naj ohrani Bog spoštovanega jubilanta do skrajnih mej človeškega življenjal
d Ljubljančanov umira vef, kakor se pii rodi. Število ljubljanskega prebivalstva bi že nazadovalo/če bi število vseljencev ne bilo tako visoko. Zakaj na 100 umrlih prebivalcev se rodi v Ljubljani samo 96 živih otrok.
3I0V1 GROBOVI
V Celovcu ja umrl trgovec Feliks Pogačnik. — Na Ajševici na Goriškem je zaspal v Gospodu zlatomašnik, bivši solkanski župnik in dekan gospod Jakob Rejec. — V Kočevju je izdihnil domobranec Milan Kužnik. — V novomeški bolnišnici je zapustila solzno dolino soproga preglednika finančne kontrole 38 letna Uršič Antonija. Na bojišču je. padel rojak France Andrejčič p. d. Andreje, posestnik iz Mač na Koroškem. — V Ljubljani so umrli: gostilničarka Ivanka Možina, Danica Dobr-fiek, redovnik fr. Amat Gaberc, miz. mojster Jože Zadnikar, učenec Ladlto Zorzut, uršulinka 58 letna m. Dominika Grajzar, Nada Velepič roj, Širceij, Ivanka Hočevar, režiser drž. gl. Jože Kovič, Milica Fasan, Zora Smole roj. Lazar, Zofija Pire roj. Finz, 83 letna Frančiška Furlan in soproga nadgeometra v p. Frančiška Vydra roj. Kopač. — Naj počivajo v mirul Preostala tolaži Bog!
d Srcbno poroko sta obhajala v Novi vasi pri Celju bivši kovinar Štorman in njegova žena Terezija. Pet njenih sinov je na frontah. Eden je že na vzhodu junaško padel.
d Čudna riba r Dravinji. V bližini Ptujske gore je imel ribič Ivan Slugovič koncem junija posebno srečo. Nekega dne, ko je močno deževalo in ja Dravinja narastla, da bi bilo skoro potrebno za prevoz Jalenovih drevakov, je Slugovič v ribar-sko mrežo zajel 4 kg težko ribo. Bila jo podobna ščuki, a na glavi je imela dve trdi koščeni rogovili. Plavut je imela razdeljen na dva dela. Koščic nI imela skoro nobenih, le hrbtenica je bila močnejša. Meso jo bilo slastno in zelo mastno.
d Čestitamo! Diplomiran je bil iz umetnostna zgodovine na modroslovni fakulteti v Ljubljani gospod Janez Veider, spiritual v uršulinskem samostanu v Ljubljani.
d 7580 hiš je sedaj v Ljubljani, med njimi mnogo prekrasnih, sodobnih stavb. Največ nizkih »staroveških« hišic je v šentpetrski fari.
d Prvi narodnbsocialistifni župan r Ptuju je bil , v soboto 8. julija slovesno umeščen po Gau-leiterju dr. tlberreiterju. Novi župan je Jože Vresnik.
d Primorske in goriško nezgode. Z drevesa ja padel na tla 24 letni kmetovalec Miroslav Tavčar iz Dutovelj in obležal s številnimi poškodbami. — Pri padcu s poljskega voza si je zlomil obe nogi 61 letni kmetovalec Karol Cotič iz Komna. — Z zida je padla in si zlomila desno nogo 8 letna Adrijana Močnik iz Deskel v Soški dolini. — Desnico si je zlomil pri padcu s češnje osemletni Rudolf Bavčar iz Lokavca. — Izstrelek je prizadejal poškodbe 63 letni kmetici Mariji Kustrenovt iz Tolmina in 33 letnemu Karlu Torkarju iz Oblok pri Grahovem.
d Nesrefa ne popiva. V Ljubljani: tramvaj ja do smrti povozil 73 letno Ivano Hribarjevo iz Pša-te, srčna kap je zadela Josipino Ogorelčevo, pri padcu se je poškodovala zasebnica Fanika Kodre-tova, desno nogo si je zlomila zasebnica Vlasta Tominškova. — S kolesa je padla 29 letna delavčeva žena Marija Nograškova in se potolkla po glavi in rokah. — Pri padcu s kolesa je dobil hude notranje poškodbe 29 letni električar Jožet Jančar. — Pri padcu s kolesa si je zlomil desnico 14 letni Ivan Selan iz Zg. Kašlja. — Pri padcu si ja zlomila levico 85 letna posestnica Marija Japlje-va z Vrhnike. — S češnje je padla in si zlomila levico 10 letna Zofka Jerinova iz Preserja. — Prt padcu z odra si jo zlomil desnico 19 letni zidarsM pomočnik Jože Marinčič iz Ljubljane. ~ Kap j« zadela 54 letno železničarjevo ženo Josipino Mar-gevo. — Pes j® hudo ugriznil v desno nogo 4 * letno zasebnico Ano Gamsovo. — Pri padcu si js zlomil v Ponovi vasi levo nogo 7 letni posestnikov sin Frauce Virant. — Voznik je povozil v Sneberjn pri D. M. v Polju 7 letnega Marjana Lobodo.
Po vseh knjigarnah, in trafikah dobile že novo knjigo SLOVENCEVE KNJIŽNICE«
Pavel Heyie: »Steklar li MlIMI««
Naneta zpodba se vrši v starih Benetkah, Ob globoki in čisti jubezni "iladegasta. kUrja k? je izumil krisialno steklo, bosto spoznali krute zakone »tare beneSke renub ike ki jih zmaga velika ljubezen in naklon enos beneških meš^novmla-
denau steklarju. Knjiga Jo pisana zelo močno in ja polna krasmh opisov. Brali
jo boste z užitkom.	__
LMrst
Oh veseli žetvi
Po težkem delu, polnem truda in znoja, je prišel za našega pridnega poljedelca veseli čas žetve. \se vrste zrna so letos pri nas kaj dobro obrodile in kmetu kruha ne bo manjkalo. V svoji sreči naši dobri kmetje in kmetice gotovo ne bodo pozabili tistih, ki jim Bog ni izročil v obdelovanje obširnih, kruli donu-žaiočih njiv, temveč jih je v prehrani navezal na pridelke žuljavili kmetskili rok.
Posebno pa bodo našim kmetom pri srcu tisti_ njihovi tovariši, ki so morali /bivati s svojih domačij in brodijo po svetu odtrgani od svoje kmečke grude.
Slovenski orači so se že v šoli seznanili z Gregorčičevim iSiroinakom« in naučili na pu-mel tudi zadnjo kitico večnolepe pesmi:
Za vse je svet dovolj bogat
111 srečni vsi bi bili,
ko kruh delil bi z bratom brat
s prav srčnimi Čutili.
Tako bodi!

Mmm. ismmm ^m
• V '

A. M. BAŠIČ!
ME^OLZIM^ 5CHI
I. del. I.
Bilo je poleti 1885. Sonce, ki je le bilo na kraju svojega dnevnega potovanja po vedrem oboku neba, je s svojimi zadnjimi žarki lepo rdeče oža-jilo svetišče Gospe del Bosco v krajini Brianzi v severni Italiji. To svetišče se je veličastno dvigalo na bribu levem bregu reke Adde v milanski pokrajini. Od vznožja tega božjega hrama so se spuščale stopnice do »lavnega pola, ki se je vil nad obalo Jn se postopoma vzpenjal proti hitremu loke reke.
Tistega večera, ali bolje, tistega Sine tik pred zahodom sonca so pri-ilo iz cerkve tri osebe, ki so bile tam molile k Materi božji, kakor je že navada v onih krajih. Obiskale so bile tudi hram pod zemljo, kjer_mnogi kipi predstavljajo neki čudež.
»Anka,c je rekla Karmela svoji prijateljici, >ko bi ti le vedela, kako srečna 6em, da si tu! Vedela (tem, da boš blizu nas tukaj v Imbersagu, saj si nam tako sporočila v pismu. Vendar nisem mislila, da bi te zagledala takoj. Ostaneš li vse poletje tukaj?«
»Da, Karmela. Tudi meni je ljubo in prijetno, biti poleg tebe, sqj sva prijateljici. Tam v Meratu je bilo tudi lepo, a je preveč gospode iz vse Italije, ki imajo tam svoje vile in dvorce. Toliko je ljudi tam, da ni nikoli miru. Jaz pa grem v samoto ali na kmete, da bi si počila, ne pa da bi i« vezala z obiski in s sprejemanjem. ■V Imbersagu tega vsega ni in sem čisto svobodna.«
»To ti rada verjamem. Pa tudi zrak Je tukaj čist in boljši...«
»Ali veš, da še nikoli nisem bila v teh krajih. Krasno je tu, prekrasno. In reka Addal Modra kakor nebo in Čista ko ribje oko. Pa kako brzi in teče!«
»Poglej Resegone, goro, ki Jo div-80 opisuje naš Manzoni.«
>Res, sedaj se pa zdi rdeče žametna, kakor jo on imenuje. Kako lepo je to!«
In veš, katero mestece Je tole na Baši strani obale?«
»Zdi se mi, da Bivio, domovina zgodovinarja Cantiija.«
»Da; a tam na pravo roko na onem bregu je Villa d'Adda. No, in tamle pri onem stolpu je lepi železni most prek Adde. Je kar na dve nadstropji: epodaj za vlake, zgoraj pa za peščee In vozove. Vsega je samo en lok, ki •e vzpenja devetdeset metrov nad reko celih tri sto metrov daleč.« »Tudi to lepoto si moram ogledati.« »Ob priložnosti pojdeva na Gru-nno; je tukaj blizu. Z nje se ti odpre rasen razgled: na levo prek reke je mestece Lecco z jezerom, ob jezeru je »elišče Pescarčnico, nad njim samim pa gradič Kod v i ga, no, in še malo dalje tam je Somasca, kjer opisuje Manzoni gradič Innominata. Če boš prišla k meni, pojdeva do samostana Sabioncello, od koder ti uidejo oči po žiroki nižini tja do tvojega Milana, da boš mogla občudovati mojstrsko delo kiparstva in stavbarstva, stolno cerkev, ki je ovekovečila Galeazza.c
»In tebi je prijetno v Cascini, Karmela? Potrudim se, pa pridem čim prej na obisk.«
, »Da, da; pridi. Tudi tam boš vi-<lelu lepih reči. Čisto blizu je Sortirana z jezercem, s trstiko obdattim. In koliko je tam raci Pa Monte vec-ehio je tam, veš. Tam delajo oni izvrstni sir. Pa kaj bi ti naštevala.Samo pridi in si vse poglej!«
»Marija, dušica, ti pa samo mol-«18?«
»Kdor čuje In molči, dva poduči,« je odgovorila lepa deklica, Karmelina hči, in ob nje lahnem nasmehu sta se pokazali dve gosti vrsti kakor biseri belih zob med lepo rdečimi ustnicami.
»Sedaj pa, drage moje, se moramo ločiti. Jaz grem na desno, vidve pa na levo stran. Do svidenja!«
»Kdaj pridete k nam, gospa grofica?« zakliče Marija.
».laz, draga moja, še moram urediti dom... A vidve bi mogli priti k meni, ker pri vas je vse v redu.«
»Dobro, prideva pa midve kak dan,« odvrne Marijina mati.
»Tako, jako prijetno mi bo, a sedaj na voz. Poljub in zbogom!«
Pozdravile so se in ločile. Grofica Anka se Je v lepo oličeni kočiji napotila proti Imbersagu, mati in hčerka pa sta krenili v Cascino.
Sredi Cascine, ki je je bilo vsega samo nekaj hiš, je bil lep letni dvorec s parkom in šumico, last milanskega veletrgovca Josipa Tolmasa. Tolinaso sam je jako malo bival v tej svoji vili, ker so ga mnogi posli za-državali v glavnem mestu Loinbar-dije; njegova žena pa je s hčerko vča-si ostajala tu do prvega snega. Kar-melo in Marijo so ljudje v tein kraju jako radi imeli zavoljo dobrotljivosti in velikodušnosti. Ljudstvo jih je imelo samo za »dobre gospe« in pod tem imenom jih je poznal vsak otrok. Pa tudi res ni bilo v okolici tega dvorca reveža, ki mu ne bi bili pomagali ti dve ženski, bodisi z živežem, s kosom obleke ali z denarjem. Poleg či-tanja ln ročnega dela je bila dobrodelnost njun edini opravek in užitek. Karmeli je bilo takrat pet in štirideset let, lepi Mariji pa kakih osemnajst let.
Ko sta se po slovesu z grofico Amati obe vračali domov, sta nenadoma začuli peketanje konja, ki je hitel za njima. Pojavil se je v smeri iz Imbersaga jezdec, lepo opravljen mlad moški. Bil je arhitekt Italo Marzucchi, ki so ga bili poklicali v tisti kraj zavoljo, velike zgradbe.
Marija je rahlo potegnila mater k robu steze, da bi imel vranec prosto pot, in se je obenem obrnila, da bi videla, kdo prihaja. Dekle je bilo obdarjeno z neko posebno mikavnostjo in njena lepota je bila čisto posebne vrste. Njeno podolgovato lice je bilo v dovršenem razmerju in temnikaslo polt njenega obraza je krasila neka čudna mehka rdečica, da se Je kras in čar kar prelival po tem ljubkem licu. Sanjave temne oči, ki so včasi mamljivo zažarele, so bile v okviru dolgih trepalnic, nad njimi pa so se lahno bočile črne, gosto in ne preširoke obrvi. Usteca kakor korale, zobje pa lepi beli biseri. Lasje so bili črni tako, da so se na modro svetlikali ln prečka se jo začela že na čelu, da sta padali dve močni kili globoko po hrbtu mladenke. Njen .srednjeveliki stas je kazal neko odločnost, ki jo je blažila prirojena čed-nostna skromnost in vidna milina osebe.
Italu se je zazdelo, da je že nekje videl to dekle. Ni se pa takoj mogel spomniti prvega pogleda na njo; le tega se je zavedal, da Je moralo biti nekje v množici, kjer zavoljo trenutnih razmer ni mogel ničesar storiti, da bi se bil dalje bavil z njo. O, ni bil Italo človek, ki bi mu bilo zanimanje za tako stvar takoj zamrlo! Zato so jo sedaj tembolj zavzel in razvnel. Ker je mislil, da se Marija
še kaj obrne, je zadrževal konja in nekaj časa jezdit v korak. Ko pa Je videl, da se mladenka ne zmeni ne za njega ne za bodrega konja njegovega, je dni živali čutiti ostrogo, da je skočila fn ga v lepem, lahnem plesu zanesla mimo obeh dam. Seveda ni opustil priložnosti, da ne bi ves I čas gledal na njuno stran ter z nekako zmešano vzhičenimi očmi lovil njenega pogleda, še ko je konj bil precej mimo, se Je on oziral po njej in iskal, da bi srečal njene oči. Ko pa je videl, da ga Marija tako rekoč niti opazila ni, se ie užaljen okrenil in zopet vzpodbodel konja, razmišljajoč, kje se mu je to dekle vzelo, in kako to, da se ravno ono za njega nič ne zmeni. Za njega, ki take malomarnosti ni vajen.
Italo je med tistimi mladimi ljudmi, ki mislijo, da se mora vsaka mladenka. ki jo oni počaslijo s svojim pogledom, ali Ji celo privoščijo kako laskavo besedo, takoj za nje zanimati, in da na svetu sploh ni žensk, ki bi jim bili taki domišljavi možki lanski sneg. Taki si pač mislijo, da Je njih pojav neodoljiv in da si mora vsaka šteti poznanstvo z njimi za srečo. To se da tolmačiti z dejstvom, da so sami primerno prazni in puhli, imeli doslej vrsto uspešnih srečanj s 6ebi podobnimi, deloma pa nam tolmači to njihova želja in volja, vse sebi nakloniti ter tako služiti svoji malenkostni ničemurnosti.
Jako čudno se je zdelo Italu, ko je jahal proti kolodvoru Cernusco-Merate, da more biti na svetu tudi ženska, ki ji. Je on kakor prah ali plin, torej nič. Bil Je užaljen, nesrečen, poražen. Ko bi bilo samo takrat — sedaj se je spomnil, kje jo je bil prvikrat opazil in gleda! — ko ga ona niti videla ni, naj bi že bilo. Aii danes, ko ga je morala pogledati in občudovati, že zavoljo konja samegal Razpletal in razvijal je misli ter zapletal lepo podobo v mrežo svojih nakan. Na vsak način jo mora na po-vratku zopet videti. Trdno se je odločil tako, a sreča mu ni bila mila.
Tistega večera je zgodaj legel, a zaspati ni mogel. Njeno lepo lice mu ni dalo, da bi zatisnil oko. Ko mu je pa nazadnje proti jutru le prišel spanec, so prišle z njim tudi mučne sanje. Bila je to noč nespečnosti ia medlih prividov, ki jih bo treba raz-tolmačiti in dognati.
Ko se je zbudil, mu je bila prva misel, kje najti to dekle in pa čigava je. To ni bilo težko dognati, ker je bila ravno nedelja. Po pozni uri srečanja je presodil, da morata ženski stanovati kje blizu, recimo v San Mar-celinu ali v Sartirani, nikakor pa ne v Meratu ali Sabbion cellu. In tako je Italo šel za to neznano podobo, ki se mu Je bila pozimi nekoč prvič prikazala na dobrodelni prireditvi v Milanu. Da, tam je bilo in ona je bila po avoji vlogi nekaj časa celo v središču splošnega zanimanja ter seveda ni imela časa za njegove vsiljive poglede. Prišel je kar na slepo srečo v mali kraj Sartirano, kjer pa ni dobil nikakega pravega pojasnila. Ze je hotel kreniti proti San Marcellinu, ko se Jo usulo ljudstvo iz sartiranske cerkve sv. Petra. Ker mu je množica tam zastavila pot, je zadržal svojega vranca. Moral ga jo krotiti z uzdo, dokler se tok ljudstva ni razlil in razredčil. V trenutku pa, ko se je nekoliko obrnil, da bi zopet zajahal, je opazil pri cerkvenih vratih — Marijo in Karmeto. Itala je čudno stis-
nilo pri srcu, a Marija, ki ga je zagledala in pogledala, je zardela, povesila oči ter se krčevito oklenila matere pod roko. Obe sta z naglimi koraki ubrali pot k svojemu dvorcu. Itala ni zmotila mladenkina rdečica, niti njen nagli odhod. Sledil je proti Marcellinu hčerko in mater z očmi ter ju lovil in požiral vse do vhoda v dvorec. Za danes mu je dovolj. Sedaj ve, kje najde lepo podobo svojih novih sanj.
Mladega moža se Je lotila neka bo-lestnost. Dasi ni bilo pravega vzroka in povoda, si je zatrjeval, da Je za smrt zaljubljen v ono prikazen, ki Jo Je do sedaj videl vsega trikrat. V ponedeljek in torek Je zapored pred mrakom zajahal proti domu obeh To-masovih, ampak sreča 6e mu ni nasmehnila. Predmeta svojih misli iii mogel videti. Šele tretji dan je zatekel Marijo in jo videi, kako čita v vrtu knjigo, pozdraviti je pa ni mogel, ker so mu jo zakrivala gosta stebla in jo ljubosumno čuvale nizko viseče veje. Tako ni mogel obrniti njene pozornosti nase. Prišel je šo večkrat ter jo Je včasi za trenutek videl, včasi pa še tega ne. In čudno, kakor Je bil Italo drugače odločen in vsiljiv, tu si ni znal pomagati. Hotel se je z neznanko seznaniti, ni pa mu prišel na pamet nobeden izmed tistih tisoč načinov, ki so mogoči, dasi mnogi niso ravno dobri ali lepi, Po dolgem razmišljanju je sklenil, da ne bo pošiljal kot iskren tih častilec rož in šopkov, da bi vzbudil zanimanje za neznanega kavalirja, odklonil je tudi možnost, da bi svoj ideal zasul z množico nepodpisanih razglednic iz raznih krajev, ki bi povzročile radovednost, da, in to Je čudno pri njem, ni se tudi ne potrudil, da bi našel kakršen koli poved, da bi se pojavil pred njo, se predstavil in jo potegnil v prvi razgovor, po katerem so potem drugi mogoči in naravni. In vendar bi bil mogel on, Italo, marsikaj iz trte izviti.
Tako se je gospod arhitekt odločil za pismo. Ze samo izmišljevanje vsebine in sestavljanje pisma mu je vzelo pol dneva. Ne smemo namreč pozabiti, da so v tistih časih ljudje pismu posvečali več pozornosti kakor se to danes godi. On pa je sestavek prebral in ga uničil, pa na novo spisal in zopet raztrgal. Moral se Jo dvojno potruditi, saj njegove črke niso bile izliv pristnega čustvovanja; vse je bilo le bolj preračunjeno lisičenje, ki ni šlo iz globine srca, dasi se on menda sam ni vsega tako zavedal. Naposled pa je vendar skoval svoje sporočilo, ga krasno prepisal na prelepo pisan dišeč papir, da je že samo to moralo omamiti čitateljico, in ga predal pošti.
Bil je neznansko vesel, da je uredil zadevo tako dobro, in kar je glavno, hitro. Kaj bi tiste rože in stroški, pa kolovratenje vseokoli zavoljo tistih bedastih dopisnici Bums, kar naravnost, pa bo. Pomel si Je zadovoljno roke, si pomežiknil v ogledalu na steni, malomarno je zazehal in zaključil: To mora vžgati. Radoveden sem na odgovor jutri ali pojutrišnjem.
Italo Je bil razvajen človek, ki so ga v krogih površnih veseljakov poznali za precej vihravega in v nekih ozirih celo brezvestnega lahkoživca; vendar se pa ne da tajiti, da je Marija napravila nanj silen vtis, tem močnejši, ker Je on videl, da ji on nič ne pomeni. Saj ga še pogledala ni prav, ln ravno to je tako podžgalo njegovo samoljubje, da se je odločil, da spravi zadevo v tir. Kdo ve, kako bi se bila zadeva uredila in v kako strujo bi bilo zaplavalo življenje Itala in Marije, ko bi se bila po naključju usode našla na skupni poti.
(Dalje prlhodnjlM
Sfirah nad Londonom
Švedski peročevatee
Ko je novo nemško orožje »V lc začelo padati nad London, se je v južni Angliji mudil švedski časnikar, ki je bil določen, da bo tamkaj poročal o bojih v Franciji, Prebival je v majhni angleški vasici, ko je začel svoje delo >V t«. Časnikar kar naravnost pove, aa zdaj ni mogel več misliti na svoje delo, ker je novo nemško orožje njegove živce preveč ubijalo. Takole pravi:
»2e od daleč smo zaslišali nekaj brneti. Tisto brnenje je bilo vedno bliže in vedno močnejše. Čim bliže pa je prihajalo, tem bolj je postajalo podobno besnemu pihanju razdražene zveri. Ponavljalo se je v določenih presledkih. Glas je vedno močnejši in vedno pošastnejši. Naenkrat zagledamo nad seboj leteči motor, ki se vidi, kakor žareča proga ali okrogla ognjena krogla. Njegov motor zdaj na vso moč ropoče. Nekaj pošastnega je gledati in poslušati to mrtvo stvar, ki leti nad teboj koinflj 300 do 400 metrov visoko k svojemu cilju, "Kje je ta njegov cilj? Lahko se zgodi, da se ti motor ustavi tik nad glavo ter se nato navpično vrže nate. To so trenutki, ko bi te razburjenje najrnjše razgnalo. Na zunaj te je sram pokazati, da se bojiš, znotraj v tebi pa vse vre od rastoče groze.
Še hujše je ponoči. Lahko sicer izbiraš, kje boš prenočeval: ali v kakem zaklonišču, ki pa ti ne daje varstva, ali pa v postelji, kjer pa ne boš mogel zaspati. Če greš v posteljo in poskušaš zaspati, ko »V t« v nerednih presledkih leta nad angleško obalo, te neprestano
popisuje svoja grozo
muči vedno večja zbeganost in strah. V postelji poslušaš in prežiš na vsak najmanjši šum. napenjaš svoj sluh ter se zdrzneš, če morebiti zunaj kje daleč kak brzi vlak drvi svojo pot ali pa kako angleško ogledno letalo križari po nebu. Če kje v sosednji sobi kdo odpre vodovodno pipo ali če kdo odpre škripajoča vrata, te že strese zona. Ko pa nato res zasliSiS tisto pošastno pihanje, ki sprva vedno bolj narašča in potem spet ponehava, ali pa se približa, da ti strahotno bobni po ušesih, takrat planeš iz postelje, hitiš ven na hodnik, kjer se vržeš na tla. Nekaj sekund tako ždiš na tleh, ki p» se ti zde celo večnost, ko misliš, da ti bo živce potrgalo, dokler ne zaslišiš kje daleč eksplozije, nakar ti vrže okna iz okvirov in vrata iz podbojev. Zdaj si olajšan.«
Časnikar nato poroča, da je sam videl na trgu podeželskega trga luknjo, ki jo je bilo izkopalo to nemško orožje. »Bilo je. kakor bi bil strahoten vihar divjal v tem kraju ter vse pomete!«
Šved pripoved"je, da severni Amerikanci, zlasti pa tisti, ki so najmočnejši in najbolj zdravi, ta strnil najteže prenašajo. Povsod j.e opazil, da se v tej nevarnosti Američani mnogo bolj »junaško« vedejo kakor pa Angleži. >če tak Ameriknnec zasliši, da je leteča bomba kje eksplodirala, plane kvišku kakor bi raketo izstrelil ter si niti ne prizadeva, da bi svoj strah zakril. Pravijo, da je to nekaj groznega in da ni nobenega vzroka, da ne bi povedali, da se res boje.«
Novo nemško ©rož.e
Torpedo, ki ga naravnava en fam vojak
Novo nemško orožje »V 1«, ki zdaj bije Angleže noč in dan, je po vsem svetu vzbudilo največjo pozornost. Hkrati pa naglašajo Nemci, da bo temu velikemu orožju sledilo drugo, ki bo še mnogo hujše, ki pa se bo imenovalo »V 2«. Novo orožje bo začelo delovati v najkrajšem času.
Istočasno pa prihajajo poročila, da Nemci uporabljajo še druga nova orožja, ki z uspehom uničujejo sovražne tanke, o katerih smo že poročali. Danes prinašamo poročilo spet o novem orožju, ki je namenjeno zlasti za uničevanje sovražnega brodovja. To je torpedo, ki na njem sedi vojak ter ga vodi tja do cilja. Preden pa se torpedo zaleti v sovražno ladjo in se razleti, vojak skoči s svojega sedeža v vodo ter se reši. Tako je bila v zavilu llnvre ob francoski obali potopljena velika sovražna križarka. Fiihrer je poveljnika tega orožja Kriega in mornariškega narednika Gerholda, ki je ta^ torpedo vodil, visoko odlikoval. Listi zdaj o Gerholdovem junaštvu takole poročajo:
Tri in dvajset let stari pisarniški naredniik Gerhold je prvi posamični borec vojne mornarice. ki je dobil viteški križec zt> doseženo potopitev neke britanske križarke razreda »Auro-rat, ki je bila dosežena pod najtežjimi okoliščinami. Gerhold je šel s svojim torpedom mimo 6 rušilcev v neposredni bližini, predrl ta zaščitni obroč ter hladnokrvno računaje napade! s spretno odstranitvijo vseh težav to kri-žarko. ladja se je potopila po težki eksploziji kotla. Gerhold je zaradi svoje hrabrosti napredoval v čin pisarniškega podčastnika. Rojen je bil 8. junija 1921.
Pri borbi proti sovražnim bojnim in prevoznim ladjam na morskem področju invnzij-akega bojišča se je odlikovalo poleg vrste drugih mladih vojakov vojne mornarice šest mož, od katerih je najmlajši star 17, najstarejši na 28 let. Tudi ti so napredovali zaradi svoje hrabrosti ter dobili poleg tega še Nemški križ v zlatu.
Torpedo, ki ga usmerja en mož, je posegel r boje z usnehorn že v Italiji pred1 Anzijem in INettunom. Sedaj se je izkazal tudi v zalivu reke Seine kot izvrstno novodobno orožje, ki preseneča nasprotnika. Njegov izvor jo najnovejšega datuma in napravljen ie na zahtevi, da se ustvari orožje s sredstvi, ki so na razpolago brez dragocenih poskusov in čim bolj
poceni, ki bi lahko poseglo z izgledom na uspeh na zbiranje ladij; sovražnik je namreč prisiljen kopičiti ladje pred predmostji. Že od začetka je bilo določeno, da je, možno to torpedo le v tem primeru z uspehom dovesti do cilja, če jih bodo vodile posadke izredno hrabrih mož, ki bodo kljubovaje vsej nevarnosti usmerjali torpedo v neposredno bližino sovražnih bojnih ladij, ki jih uničijo. S tem orožjem je bilo prvič dano možem vojne mornarice v roke orožje, ki jim daje možnost, kakor orožje njihovih tovarišev v vojski in letalstvu, da napadujo sovražnika kot posamični borci.
■ Torpedo, ki ga usmerja en mož, je enostavna, toda zelo smotrna zveza dveh torpedov, kakršne usmerjajo proti sovražnim ladjam podmornice, rušilci ali torpedni čolni. Eden obeh torpedov je nosilec — drugi bojni torpedo. Ta je obešen na dveh mestih pod nosilcem ter zdrvi z veliko brzino proii svrtjemu cilju, potem ko je bil sproščen. Goni ga električna energija. Merilno pripravo, ki služi strelcu, sestavlja paličasto razširjena muha z markacijo v stekleni kupoli, ki je polkrožne oblike in ki moli med vožnjo iz vode. Steklena kupola in muha sta nameščeni na približno 150 metrov dolgem in 0.75 m širokem nosilcu torpednega nosilca. V tem izredno omejenem prostoru sedi strelec med napadom. Le najbolj potrebne gibe luhko naredi in med svojima nogama ima krmilo in vzmet za bojni torpedo. Steklena kupola iz nezlomljivega stekla neprodušno zapira prostor. Opremo strelca tvori: priprava za dihanje, maska in dve kalijevi patroni, ki skrbita za obnovo zraka. Dalje ima hrano v tabletah, kakor n. pr. kokn-kola, proviant za silo, kakršnega imajo tudi podmornice, itd. Med delovanjem ima oblečeno opremo za reševanje potapljačev, Dihanje mu jo omogočeno z masko, ki je priključena na obe kalijevi patroni. S pomočjo rešilne opreme lahko torpedo vsak čas zapusti torpedo in stekleno kupolo. Ker razen nizke steklene kupole, ki jo pa tako večkrat zalivajo morja, ni videti ničesar drugega od torpeda, se morejo mornarji približati izbranim morskim ladjam ter jih iz največje bližine zedeti z novim torpedom. Seveda je popolnoma brez dvoma, da zahteva takšno dejanje izredno hrabrost in zaničevanje smrti od posadk teh torpedov. Njihova brezpogojna prostovoljna volja za borbo in nezlomljiva vera v uspeh sla brez primere.
PRAVNI NASVETI
Količine žita za setev. Za setev so leto« do« ločene enake količine žita, ki jih sme pridelovalec obdržati, kakor je bilo to lansko leto. Tako sme za vsak hektar, ki ga namerava posejati, pridelovalec Obdržati pšenice po 1.80 sto« ta; rži [Ki 1.80 stota; ajde po 1.20 stota; ječmena; za žitno proizvodnjo po t.60, za pridelavo krme po 1.80 stota; koruze: za žitno proizvodnjo po 0.60, za pridelavo krme po i.30 stota; ovsa; za žitno proizvodnjo po t.50, za pridelavo krme po 1.80 stota. Tisti, ki si nameravajo nabaviti odbrano semensko žito, morajo oddati enako količino žita, ki so ga pridržali.
Za prehrano živine smejo pridržati pride« lovalci naslednje količine: koruz« ali ječmena za vsakega starejšega prašiča, določenega za pitanje 3 stote; za vsako plemensko svinjo, vštevši poralio za pujske, po 5 stotov; ov6a: za vsakega žrebca, ki ga za takega prizna kmetijski odsek pokrajinske uprave, po tO stotov; za vsakega plemenskega ali voznega konja nad tri leta t>o 8 stotov iu za vsako žrobe do treh let po 3 stote.
Vrnitev živilskih nakaznic za čas zdravljenja v bolnišnicah. Vsi bolniki, ki bivajo v bolnišnicah, morajo" živilske nakaznice vrniti pre-»krbovalnemu uradu. Svojcem bolnikom, ki so v bolnišnici, se svetuje, naij na njegovo nakaznico ne kupujejo z^vil, ker bi sicer ostal bolnik po povratku iz bolnišnice, kljub potrebi hrane, brez nakaznice.
Izplačila terjatev interniraucev v Italiji. — Finančni oddelek šefa pokrajinske uprave v Ljubljani razglaša: oni bivši intemiranci koncentracijskih taborišč, ali njih svojci, ki so pri finančnem oddelku šefa pokrajinske uprave nli pri ravnateljstvu računovodstva pri ja vili terjatve in iz nevnovčenih taboriščnih bonov, iz nedvignjenih dobroimetij pri taboriščnih ali kazni'ničnih upravah ter iz neizplačanih denarnih pošiljk, naj fe zaradi izplačila zzlasijo čimprej osebno med uradnimi urami pri fi-nančnem oddelku pokrajinske uprave v Ljubljani, Gregorčičeva 29-11., šolska soba II d. V uva/evanja vrednih primerih so dopustna tudi pooblastita. Ta razglas ne zadeva drugih more-b tnili prijavljenih zahtevkov internirancev ali njih svojcev za izgubljena oblačila in vrednote, za nedostavljene pakete, za odvzet denar, r a shranjen denar pri taboriščnih ali kaznilničnih upravah, za katerega niso bili izdani boni ali ustrezna potrdila.
Davčna potrdila za odmero šolnine. Državni vpokojenri, ki imajo olroke v Šolah, naj zaprosijo za potrdila o velikosti neposrednega (favka, ki jih bodo morali predložiti ob vpisu svojih otrok v šolo zaradi odmere šolnine. — Prošnje naij naslove na finančno direkcijo in jih kolknjejo s kolki za 6 lir ali pa naj napišejo na taksnem papirju za 6 lir, iprilože naj pa tudi za vsako potrdilo kolkov za 6 lir. Tisti vpbkojenci, ki plačujejo raTion usltižbenskega davka na svoje pokojninske prejemke tudi kakšen drug neposredni davok, naj v prošnji navedejo, pri kateri davčni upravi plačujejo do-točni davek.
Zapora motornih vozil. Da se zagotovijo za namene vojevnnja in preskrbo prebivalstva potrebni prevozi, je odVejena zapora motornih vozil. Lnstniki in posestniki morajo vsa motorna vozila, priklopnike motornih vozil, nadomestne dele za motorna vozila in pnevmatika za motorna vozila, ki so jih imeli na dan t. junija 19'4, prijaviti pokrajinski upravi. S takojšnjo veljavnostjo je prodaja motornih voail, priklopnikov, nadomestnih delov in pnevmartik za motorna vozila, vsako siceršnje razpolaganje s temi predmeti in nadalijnje uporabljanje motornih vozil, dopustna samo t odobritvijo šefa pokrajinske uprave. Motorna vozila in ostali prej navedeni predmeti, ki se ne prijavijo v določenem času a!; s katerimi se zoper prepo« ved razpolaga, se zasežejo brez pravice do odškodnine. Za kršilce teh predpisov se predvidene stroge kazni- v denarju in z zaporom.
Zaradi stavke r Fordovih tovarnah v ameriškem Detroitu, so ustavili izdelovanje bombnikov tipa »Liberator«. Prej je izdelovala tovarna po en bombnik na uro.
Nemudoma eo »e začeli pripravljati Aa odhod. Potrebovali to predvsem čolnov. Teh pa nikakor ni bilo lahko dobiti. Domačini so jih imeli samo toliko, kolikor so jih tami potrebovali. Ena izmed značilnih lastnosti divjakov je, da ne mislijo na bodočnost in živijo samo v sedanjosti Po prizadevanju Petkovega očeta se jim je kontno le posrečilo, da so dobili dva čolna na posodo. Odrinili to, pa to te morali kmalu vrniti zaradi okvar. Pre-ilo je več kot mesec dni, preden sta Spanec in Petkov oče dospela na otok ■ ostalo družbo.
Odrinili so t dvema čolnoma. t
Val so bili zelo razočarani, ko so »videli, da sva • Petkom zapustila otok. ie huje jim je bilo, ko so tpo-■nali v kakšne roke so padli, namreč T roke treh malopridnežev, ki smo jib pustili na oioku.
Edina stvar, ki so jo ti trije prav naredili, je bila, da so novodošlccem izročili moje pismo, nekaj živil in moje navodilo, kako naj si uredijo življenje.
V začetku eo trije Angleži živeli Složno z novodošlimi naseljenci v trdnjavi, Angleži so ves dan krožili po otoku, lovili papige in želve ter prihajali domov tamo zvečer, jest in spat. Spanci pa so medtem pripravili okutno večerjo, ki je malopridnežem vedno Ua v slast.
Kmalu pa so se začela majhna nesoglasja. Španci to te vedli kot dobro Vzgojeni ljudje, a morda nekoliko prevzetno, ker se jim je zdelo, da to po tsobrazbi višji od Angležev. Kljub temu so bili ljubeznivi in prijazni. Angleži pa so bili robati in neuki mornarji. Bolj ko so Španci bili prizanesljivi, bolj so ti postajati predrzni in nesramni. Polagoma je med njimi nastalo odkrito sovraštvo. Zloba treh mornarjev se je kazala na nešteto načinov.
Brez dvoma se nisem zadovoljil e tem, da bi zaslišal samo eno stran, tal
£a tem moral ugotoviti, da je bilo vse, ar sem izvedel" resnično.
Preden opliem vse podrobnosti, moram še povedati, da sta bila poleg teh treh poštenjakov na otoku še dva s>jim enaka, o katerih vam prej nisem •» pripovedoval. Preden smo odrinili z otoka, so se mornarji »porekli med seboj in kapitan je bil prisiljen, da je ra-firozil dvema, ki sta bila najbolj uporna in nasilna, da ju bo ob vrnitvi izročil pravici, če ne bosta mirovala. Diu-fio jutro pa sta oba izginila s čolnom in vzela s seboj orožje in ttrelivo. Kapitan je poslal nemudoma dvanajst
mož, da ju poiščejo. Begunca pa tta se izkrcala na otoku in te skrila v gozd. Zadovoljiti smo se morali s tem, da smo dobili nazaj čoln. Zaradi tega dogodka sem odšel ie bolj zaskrbljen z otoka in ne brez razloga. Vehdar pa ni bilo nobene pomoči.
Trije In dva.
Trii« zločinci, ki imo jih pustiK na otoku, so bili mnoge bolj hudobni od obeh ubežnikov Kmalu to tudi sami to tpoznali in ubežnika sla bila pritilje-na, da tta livela daleč proč od ostalih. Ko so prišli Španci, so hoteli povabiti tudi ta dva v trdnjavo, toda trije malopridneži tega pod nobenim pogojem niso dovolili Zato ni preostalo drugega, kot da sta si izobčenca zgradila vsak svojo kočo na oddaljenem kraju otoka. Španci to jima dali nekaj lita in zelenjave. Začela sta ti pripravljati nekaj njivic in jih obdelovati za lastno uporabo. Trije hudobneži pa jima niso dali miru. Izjavljali to, da nimajo pravice bivati na otoku in obdelovati zemlje, češ, da so oni po guvernerjevem naročilu popotni gospodarji otoka. Izobčenca sta bila previdna in sta potrpela kolikor je bilo mogoče, kakor so jima priporočali Španci. Nekega dne je eden izmed treh zažgal izobčencema kočo. Le t težavo te jima je posrečilo preprečiti požar. Nastal je boj in izobčencema je uspelo, da tta pognala v beg nasilne nasprotnike.
Ti pa te nikakor niso hoteli pomiriti. Nagajali to jima na najrazličnejše načine. Enkrat so uničili njune njive, drugič to jima ustrelili domačo kozo z mladiči ali jima naredili kako drugo neprijetnost. Končno pa je izobčencema le pošlo potrpljenje in sklenila sta, da bosta izzvala nasprot-
Eden izmeti treh je hotel zaigati njuno kolo.
nike n« boj. Vedela sta, da so navadno najbolj hudobni ljudje najbolj bojazljivi Prav v ta namen ita prišla v trdnavo.
Prejšnji večer tta srečala v gozdu enega Izmed Špancev In mu povedala, da oni trije zločinci nočejo prenehati s preganjanjem in da je nujno potre! >no, da se kaj ukrene, ker tako ne more iti več dalje.
Pri večerj' je Španec prizanesljivo opomnil vse tri malopridneže, češ da ni prav, da tako preganjajo tvoja ro-jzka, ki jima nista prav nič v napoto.
Ti p« to predrzno odgovorili da to tamo oni gospodarji na otoku in da onadva nimata pravice prebivati na njem. Kdor je hotel živeti tnksj, ee je moral podvreči njim in delati zanje. Ce tega ne bosta ttorila, bodo požgali koče ali pa naredili še kaj hujšega.
»Torej,« je pripomnil Španec, »sodeč po tem, tmo tudi mi vaši služabniki?«
»Seveda,« so enoglasno odvrnili vsi trije, »Kaj pa ste drugega?«
Španec ee je ob toliki nesramnosti samo nasmehnil in zmajal z glavo. Nasilneže pa je to še bolj razjezilo in začeli »o groziti, da bodo uničili trdnjavo in pobili vse. Po teh grožnjah to odšli.
Pozneje te je zvedelo, du to se umaknili v poletno hišo, kjer to sc dogovorili, da bodo ponoči presenetili oba rojaka, jiina zažgali kočo in ju umorili. Onadva pa sta medtem prišla v trdnjavo, kjer to ju Španci zadržali.
Trii« zločinci to te odpravili, da izvršijo svoj načrt. Znameniti Atkins, ki je prevzel vodstvo, ee je tiho približal koči, v kateri sta navadno onadva spala. Nekaj časa je opTezoval in
Roslušal, nato pa previdno vstopil... ikogar! Vstopil je v drugo kočo, a ludi tukaj ni bilo nikogar I
»Lopova sta zbežala I« je jezno vzkliknil Atkins. »Nič ne de. Ko se bosta vrnila, ne bosta našla ničesar več.«
Začel! to plenit! In uničevati vse, kar jun je prišlo v roke. Končno je Atkin« zažgal obe koči.
Ko to dokončali tvoje junaško delo, so te vrnili v trdnjavo in se bahali pred Španci t tem, kar »o ttorili. Ob« nesrečneža tta te tkrila pred njimi Ko so opazili, s koliko resnostjo so Španci poslušali njihovo pripovedovanje, eo postali še bolj besni in Atkins se ni mogel premagati in je udaril ne-ke.g« Španca po glavi s tako silo, da mu je zbil klobuk na tla,
»Tudi * vami bomo obračunali, gospod Španec,« je dejal.
Spanec, ki je bil zelo miroljuben, čc ga nihče ni razdražil, je po potrebi znal tudi odločno nastopiti in pokazati svojo levjo moč. Ne da bi kaj rekel je udaril predrzneža e pestjo t toliko silo po glavi, da ee je ta v hipu zvalil na tla, kakor vol pod mesarjevim udarcem.
Takoj nato j" eden od ostalih dveh ustrelil t samokresom proti Špancu, « ga jo k sreči le lahko ranil v uho. V istem hipu pa so ostali Španci planili na zločince, jih razorožili ia
Tedaj so lopovi začeli prositi odpuščanja in Španci to jim velikodušno odpustili. Ko pa to zahtevali, da jim vrnejo orožje, jim ga niso hoteli dati, češ da hočejo živeti v miru in da so vsi trije ž« preveč zlorabljali- njihovo potrpežljivost.
Lopovi pa se niso hoteli umiriti iit so zapustili trdnjavo preklinjajoč in grozeč. Španci pa so jim dali razumeti, da znajo biti dobri z dobrimi, a strogi s hudobneži Zagrozili so jim, da jih bodo postrelili kot pse, če bodo še poskušali storiti kaj žalega njim alt njihovim varovancem.
Oba preganjana Angleža, ki sta te' do zdaj tkrivala po naročilu Špancev, sta prišla iz svojega skrivališča. Slišala sta vse in prevzel ju je tile« obup zaradi škode, ki to jima jo povzročili lopovi. Hotela tta steči za njimi in te maščevati. Španci so ju skušali pomiriti iu prepričati, da z maščc-i vanjem ne bosta dosegla ničesar, dal njuno imetje ne bo zrastlo iz tal in da bi tako zadoščenje bilo le malo vredno. Nekoč bosta spoznala, da tta prav, ravnala, da nista prelivala krvi svojih rojakov, čeprav bi bila upravičena. Zagotavljali so ju, da te bodo trijo lopovi kmalu umirili. Lakota jih hO prisilila k pameti.
Re« so pravilno predvidevali. Čez pet dni so se trije zločinci, ki so se naveličali jesti turova želvlna jajca, približali trdnjavi In poklicali poveljnika Spancev. Ponižno so ga pTOsili odpuščanja in obljubili, da ga bodoi odslej ubogali v vtem.
zvezali.
Alhins se je previdno približal koli.
Znova jim je bilo odpuščeno ini smeli so se vrniti v trdnjavo. Povelj« nik pa jim je stavil kot pogoj, da mo« rajo sami zopet zgraditi rojakoma ko« če in urediti vse spet tako, kot jo bilo prej. Res so to tudi ttorili
Španci to pregovorili tudi oba pre« ganjana Angleža, da sta odpustila rojakom in skušala živeti z njimi v miru. To pa je bilo toliko lažje, ker lopovi niso imeli več orožja In zato niso mogli biti več tako nasilni Sicer pa je bil tudi nauk, ki so ga prejeli, pre« oj zdravilen in ga nikakor ne bonoi tako kmalu - pozabili.
Zopet divjaki na otoku.
Minilo |e'več mesecev od oinenje« nih dogodkov In življenje na otoku je potekalo mirno in enolične. Neko noč pa je španski poveljnik začutil nek nenavaden nemir. Vstal je in odšel na protto. Čez nekaj časa se je vrnil v hišo in te vrgel na ležišč« iz kozjih kož. A zaspati ni mogel. Znova je vstal in odšel ven. Skratka, vso noč se je mučil in te tprehajal Od kod tal nemir?...
Ko je zopet odšel ven, je zadel na neko reč in povzročil ropot. Eden izmed tovarišev se je prebudil in ttidi prišel Iz hiše. Ko ga je kapitan zagledal, mu je povedal o tvojem duševnem stanju, ta pa mu je pripovedoval, da je imel zelo mučne sanje. Sanjal je, da je bila trdnjava napadena. Odšla tta skupaj, da ss prepričaj, če to vsi trij« lopovi v votlini. Pomirila sta ee. ko sta jih slišala glasno smrčali/ Bila j« prava vražja godba.
(Oslls Drthorlo.UA.)
V
Križem sveta
Za turške častnike in uradnike
Tifrška narodna skupščina je sklenila, da bodo vsi častniki in državni uradniki z vzvratno veljavo od 1. junija t. L napredovali za eno polo-žajno skupino S to izredno mero hočejo omogočiti častnikom in državnim uradnikom kolikor toliko boljše življenjske razmere. Izplačani bodo tudi dodatki za otroke po pet funtov mesečno. V primeru poroke ali smrti hodo prejeli uradniki tudi Se eno mesečno plačo. V bodočnosti bodo prejemali tako častniki kot uradniki od države podpore X. naravi.
Slovaške železnice
Slovaška je dala preceniti premoženje slo-vaSkib železnic. Ugotovljeni podatki veljajo za leto 1908. Takrat jo dosegla vrednost tirnih in varnostnih naprav 376 oz. 48 milijonov Ks. Za Vzdrževanjo teh naprav izdajo železnico letno 20 milijonov Ks. Za zboljšanje naprav pa izdajo letno od 60 do 70 milijonov Ks.
KRATKE
Narodnosotialistična Nemčija ne pojde pred nikomer na kolena, je izjavil štabni šef SA oddelkov Schepmann.
Albanski ministrski predsednik Mitrovica je odstopil. Novo vlada je sestavil Fiarl Dinu.
Nad 100 v Afriki in Palestini živečih Nemcev jc prišlo po izmenjavi na Dunaj.
Najvišje število porodov v teku zadnjih 20 let so imeli lani v norveškem mestu Oslu. Na tisoč prebivalcev je prišlo nad 13 porodov.
Na poti z doma v občinsko pisarno je bil te dni od neznanca ustreljen v Parizu tamoš-nji župan Bertkeleny.
Na invazijskem bojišča v Franciji je padel brigadni general Teddy Roosevelt, sin bivšega ameriškega državnega predsednika.
300.000 Grkov, živečih v Sovjetiji, so bolj-ieviki odgnali v Sibirijo.
Nove bombe so začeli z velikim uspehom uporabljati Japonci na indijskem bojišču v Birmi.
»Najhujše obdobje te vojne je še pred nami, zavezniki se bodo morali pripraviti na velike žrtve in ogromne izgube,« je izjavil te dni Roosevelt.
20 mrtvih je obležalo pod razvalinami pri angloameriškem bombardiranju bolnišnice v francoskem Amiensu.
9 težkih oklepnikov je uničil v enem dnevu pri bojih na italijanskem bojišču na odseku
Sehotne divizije poveljnik »Tigrov« poročnik ngelhardt.
Zelo hudo je zbolel kardinal državni tajnik St Vatikanu Maglione.
Dva vojaška vlaka sta trčila pri Neaplju; 22 potnikov je bilo ubitih, nad 100 hudo ranjenih.
Več sto oseb je bilo ubitih in ne manj ranjenih pri zadnji eksploziji streliva v Fort o! Chicago pri Martinezu v Kaliforniji.
Najvišjo plačo v Ameriki je prejel prejšnjo leto Žid Sidney Fleischer t Hoilywoodu.
Tiskovno cenzuro je zadnje dni zelo poostrila turška vlada.
Newyorški nadškof Spellman je prišel te dni na pogovor s papežem v Rim.
_ Pariško časopisje priporoča vsem osebam, kt ne žive stalna v Parizu, da zapuste glavno mesto.
350.000 Nemcev se je v zadnjem času vrnilo
iz pokrajin ob Črnem morju.
30 milijonov pengov so nagrabili madžarski Zidje v zadnjih letih večinoma iz preprostega ljudstva.
Nekaj velikih številk
Znanstveniki pravijo, da je v naši zemlji še 7400 milijard ton premoga na razpolago. Vsako leto se te zaloge zmanjšajo samo za 1500 milijonov ton. — Nafte je v zemlji 6150 milijard ton, a iz vseh peirolejskih najuišč se na leto načrpa samo 184 milijonov ton. Po vsem tem bi imeli na svetu še za 5000 let. premoga, a nafte Se za 33.000 let. — Vodne sile, reke in slapovi imajo tako moč, da bi nam na leto dajale v električnih centralah krog pol milijarde konjskih sil. Zdaj izkoriščamo na leto samo 33 milijonov konjskih sil. — Sonce daje zemlji 150.000 krat več toplote kakor io daje ves premog, ki ga rudarji na vsem svetu izkopljejo. Ce bi mogli, na primer, izkoristiti samo tisto množino sončne toplote, ki jo sonce pošilja na Svlco, bi imeli dovolj sile za pogon vseh električnih naprav in tovarn, vozil in ladij na vsem svetu.
Drugi kraji, druge navado
Pri nas si manemo roke v znak zadovoljstva, fe smo kak posel dobro opravili, ali »ploh, če smo zadovoljni s kakim uspehom. Na Koreji pa ni tako. Tam si manejo roke v znak prošnje, kadar jo hočejo prav posebno podkrepiti.
Sladkor iz grozdja
V Franciji iščejo vsemogočnih načinov, kako hi preprečili veliko pomanjkanje sladkorja. Namesto za pogubne alkoholne pijače naj jim služi grozdje za sladkor. Razumljivo je, da ne mislijo v te svrhe uporabiti vsega grozdja. Francozi so se torej zadnja leta zopet vrnili na staro odkritje svojega rojaka Parmentiera, ki je po Napoleonovem naročilu izdeloval sladkor iz grozdnega soka, da bi s lem odpomogel pomanjkanju sladkorja, ker so tudi takrat Angleži zaprli dovoz na evropsko celino.
Pivo stara pijača
Izdelovanje piva je že stara umetnost, ki je znana vsem ljudstvom. Plvovarstvo, ki se je razvijalo prvotno v okviru gospodinjstva, je postalo zelo hitro važna industrijska panoga. Industrializacija je za pivovarniško stroko od sredine 19. stoletja dalje ustvarjala čedalje naraščajoče oddajne možnosti, preurejevanje pivovarske tehnike na znanstveno podlago pa je izboljšalo kakovost.
Sprva so umevali pod pivom vsako pijačo, ki so jo pridobivali iz Skrobnih snovi. V starem veku so izdelovali dobro pivo predvsem iz ovsa. Pomen piva pa je postal večji šele tedaj, ko so uvedli ječnem kot glavno sirovino, na zadnje je obveljala za pivo v ožjem pomenu besede sploh le alkoholna pijača, ki jo izdelujejo iz ječmena. Pripravljanje skaljenega ječmena, ki ga imenujejo slad, je umetnost, ki zahteva mnogo znanja in izkušnje. Pri obravnavi slada se odigravajo zamotani biološkj in kemični procesi, ki jih mora izdelovalec uravnavati tako, da nastane ustrezajoči proizvod ob najmanjši izgubi snovi. Ta smoter le mogoče doseči le tedaj, če se ves obrat natančno prilagodi kalilnemu procesu.
Kako dolgi so potresi
O potresih vlada navadno napačno mišljenje, da dolgo trajajo in da bo zaradi te dolgotrajnosti tako strašni. Najstrašnejši potresi trajajo ravno nasprotno zelo kratek čas, navadno le nekaj sekund. So na drugi strani potresi, ki trajajo cela mesece, sunek za sunkom, pa ne povzročijo nobene škode, ker so slabi. Tako je na primer v Peruiu trajal potres, sestojež se iz zaporednih po-časnin tresljajev ali sunkov nekaj mesečev, pa nI bilo prav nobene škode. Najkrajši potresi trajajo od ene do pet sekund. Ravno ti so najhujši. Potre«, ki je uničil Messino, je trajal vsega pet sekund. V tem kratkem času je bilo mesto popolnoma razrušeno, 60.000 ljudi je Izgubilo življenje. Zadnji katastrofalni polres v Anatoliji na Turškem tudi ni trajal dalje, pa Je zahteval več tisoč človeških žrtev.
Cerkve božjega groba
v Jeruzalemu ne sme nihče drugi odpirali in zapirati kakor potomci neke muslimanske arabske družine, kateri jc v križarski vojni arabski sultan Saladin podelil tozadevno pravico.
Križanka St. 28
1	2		3	4	5	6	7	8
9		10				11	12	
13			14			15		
	16				17			
1»			19		20	21		22
28					24			
25		26	27			28		
29	90				31			32
33			34		35	36		
37		38					39	
40			41			42		
Vodoravno: 1. del voza, 3. vsaka stvar ga' ima. 6. nemška filmska družba, 9. kazalni zaimek, 10. travnik, 12. japonska mera, 13. strupena žuželka, 14. predujem, 15. svoijevoljno, 16. prebivalce dela Azije, 17. japonski novec, 1H, nadeja se, 19. nad hišami so vije, 21. gon, 23. oksidiran, 24. arabsko pristanišče, 25. češki krivovercc, 27. uradni spis, 28. rimski pozdrav, 30. trije enaki Soglasni,ki, 31. domača žival, 33. družinski član, 34. počiva, 36. skrajni deli zera« lje, 37. vprašalni veznik. 38. nasprotno od sta« ro, 39. veznik, 40. najbolj dragoceni del obra« za, 41. češka pritrdilnica, 42. ruska reka.
Navpično: 1. zemlja, obdana z vodo, 2. imo in priimek slovenskega pisatelja, 3. rimska l>o-ginja, 4. kobilo je nosil, 5. grška črka, 7. ima in priimek slovenskega pisatelja, 8. Verdijev« opera, 10. abesinsko jezero, 11. grtski bog, 18, moško ime, 19. število, 20. šahovski izraz, 22, žensko ime (2. «>kl.), 26. del Slavonije, 28. pol aeroplana, 29. srbski narodni ple«, 32. Skala« nov roman, 34. strast, 39. mednarodni jeiztk,
Reiltev kriiank« it. 87
Vodoravno: 1. zn, 3. lemež, 7 gl., 9. efa, 11« ran, 12. kra, 13, leto, 15. iklas, 17. Kobarid. 19. Iv., 21. srpan, 22. ol, 23. zapeljani 24. as, 25, (h)ozana, 27. in, 28. slanilki, 30. Kajn, 31. kura^ 33. oje, 34. Ant, 36. tat, 37. re, 38. glava, 39. ne» . Navpično: 1. zel, 2. atek. 4. Br, 5. Mal* Planina, 6. en 7. Grad, 8, las, 10. Atos, 12. klin, 14. obrezan, 15. Jcrajnik, 16. mizar, 18. glina, 20. vas, 22. oni, 25. olje, 26. akut, 28. saje, 29. Iran, 30. kor, 32. Ate, 31. al, 35. tv.
Pridclujmo začimba in zdravilne rastline 1
Dobro je, če je danes kdo tudi dober vrtn*r. V mnogi sili si lahko odpomore. Naj je majoran ali timijan, česen aii paprika, kumna ali čebul«, žajbel ali lavendel, kamalice aH arnika, veSča gospodinja najde za vsako raatlino pravo uporaba.
Offlefisnil*
Pristojbina za male oglat« s« pSaiuja naprej
Fanta % dsžsii
14-16 lat starega, ki zna miuistrirati, takoj sprejme v službo za cerkev in dom. Pokopališka uprava, Sv. Križ, Ljubljana.
Sulici
revnih efarSev, »II sirota od 15 let naproj, so sprejmo za.svojo. Naslov v upravi ,Domoljuba*.	trn
Her.nBgeber-LM.latc!J:dr.Gre«orfJ Pečjak Prof I. R, profesor v pok, - Schriftleitcr - Urednik. France Rremžnr, Jon mali. t, časnikar.
-__« "skar1Ba* " 20 »Mudsko tiskarno) Jože Eramarlč, Direktor, ravnatelj. _ Alle in Uibach - Vs v LJubljani.
»Domoljub. ^	letc ^ nozemstvo 30 llt. - Dopis. In spis. sprejem, uieUnlitvo .Domoljuba^ naročnino, ta,erate ta reklam.o«.
p« opra.a »Domoljuba«. — Oglasi i« c*r«čunajo po posebnem cenika. — Telefon aredalitvata uprave »tev, 40-04.