SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 21— Va leta K 4*— celo leto K 8-— za inozemstvo:	„	„ 2*50	„	* 5*—	*	„10‘—		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 6 kron.		Štev. 12.
Pogreb slovenskega mladeniča v Ameriki.
V Barbetonu se poslovijo rojaki od umrlega Fr. Kazina.
Opozarjamo na prihodnjo številko, v kateri objavimo slike zbora in solistov „Glasbene matice“, keliha in vencev, ki sta jih sprejela skladatelj o. H. Sattner in koncertni mojster Hubad pri koncertih 13., 14. in 17. marca 1912.
Ženitna ponudba.
Novela. — Spisal Starogorski.
(Dalje.)
„Da. Govori o nekem zapeljanem dekletu.“
„In kdo bi ga naj zapeljal?“
Ti “
Leander je strmel.
„In nisi verjela?“
„Nisem.“
„Si se prepričala?“
„Nisem. Česar ne verjamem, ne hodim poizvedovat.“
„Ti si angelj, Ada . . .“
Ona se je nasmehnila in djala :
„Angel trpljenja.“
On pa jo je poljubil in božal s solzami orošeno lice.
Nato pa je, kakor bi se nečesa spomnil, vprašal z rahlim glasom, kakor med upom in dvomom :
„Zapeljalo me je pac nekaj. Usoden slučaj !“
„Kaj je bilo?“
„Videl sem te z nadporočnikom.
Ona pa ga je pogledala očitajoče in djala :
„In to je tisto prepričanje na lastne oči? Ali veš, kdo je bil to ?...
Moj brat. Majnikovo povišanje nadporočnikom ga je premestilo iz dunajskega polka k tržaškemu.“
„Zakaj mi nisi tega povedala.“ „Povedala? Ali si mi dovolil? Presenetil nas je, a ti si me obsodil že drugi dan, ko sva te mislila obiskati.
Radoslav se je prijel za glavo in vzkliknil z bolestnim glasom :
„Za boga, Ada . . . jaz nesrečnež . . . Ada, ali mi moreš oprostiti?
Ali me moreš še ljubiti, kakor nekdaj, kakor takrat, ko sva se vozila s čolnom po morju ? . . . Ada . . .
Tedaj je ona ovila svoje bele roke krog njegovega vratu in v srečni blaženosti šepetala :
„Radoslav, moj Radoslav. . . . pozabiva ... Vse solze, vso bolest, vse trpljenje.“
In smehljaje je pokazala na raztresena pisma ženitnih ponudb :
„Ni bil zaman moj inserat!“
On pa jo je ves srečen dvignil kvišku in vzkliknil:
„Petintrideset jih je. In vsako pismo je bilo nož moji duši. Občutno si se maščevala, Ada.“
Ada se je nasmehnila in njene ustne so se strnile z njegovimi v dolg, vroč poljub, kot bi se hotele odškodovati za dolgo, grenkobepolno dobo petih let.
— Ti si bolan, dečko — se obrnem k malemu in ga primem za roko?
Ni mi odgovoril, nego me samo gledal s svojimi črnimi, velikimi očmi.
Mati mi odgovori mesto njega:
— Da, bil je bolan, a je, hvala Bogu, nekoliko ozdravel. Samo sestrica mu je umrla. Stoprav danes je opazil, da je ni več.
Sedaj sem šele opazil na steni med oknom prilepljen listek, na katerem je stalo: „Prepovedan vhod radi nalezljive bolezni.“
To me je splašilo in urno sem spustil dečkovo roko. Vendar sem hitro zbral svoje misli in jel ženo spraševati o bolezni.
Pripovedovala mi je solznih oči, kako je mali dečko prinesel bolezen iz vasi, od njega je dobila deklica — ona je podlegla, a on je ozdravil.
Pozneje je prišla v hišo mlada žena*
Starec je takoj djal, da je to njege , sinaha, in jaz sem itak videl, dr ' ' зс dekle. Lepo naju je pozdravila, | Ja nama roko in se pridružila razgovoru.
Lepa, stasita je stala kraj postelje in se jela šaliti z mladim učiteljem. Dražila ga je z nečim.
— Kje imate pokoro — sem je vprašal smejaje se in pokazal z rokami, kako navadno matere zibljejo malo deco.
Razumela me je in povesila roke.
— Kaj hočem z otroci ? Imam še časa zato. Sedaj sem še komaj začela živeti.
— Kako dolgo ste poročena?
— Tri leta že.
— In še le začela živeti--------— —
se nasmejem.
— Imam še starejšo sestro, pa še tudi nima otrok. Najprej je mora imeti ona.
Hotel sem nekaj reči, a sem raje molčal.
Spomnil sem se namreč one žene, ki je žalovala za svojim detetom, čeprav je imela že dva in bila še mlada.
Dve ženi.
M. Seli nov. — Iz hrvatskega prevel Starogorski.
Prišel sem v hrvatsko, meni dobro znano vasico. Pred neko hišo je sedel na nizki klopici bled deček.
Ko sem se mu približal, je vstal, pozdravil in me vprašal :
— Gospod, kedaj bo šola?“
Mislil je, da sem prišel v to vas za kaplana.
*	— Zakaj, sinko? Šola je zaprta. Za
kaki teden dni se bo zopet odprla — sem mu rekel, kakor sem slišal govoriti.
Pri oknu se prikaže mlada žena objokanih oči, z detetom v naročju. Spoznal seni, da je mati dečka, zakaj bil ji je podoben.	,
Žanjice za C. M. D. na plesu Šentjakobske mladine v Trstu : gospe Tina Babič in Ljubica Svetin.
Tožila je za detetom :
— Bila je dobra, kakor dušica in mi je že pomagala v hiši. Kdo mi bo sedaj pazil na to siroto ? Pogledala je na dete, ki ga je imela v naročiti.
— Deček je ostal zdrav ?
— Da, hvala Bogu, on je zdrav, ali ne bi bil, ako bi ga takoj ne oddala babici, ki mi ga je čuvala do danes.
Veselila me je ta materina ljubezen. Pogladil sem dečka po licu, obljubil mu, da bo kmalu zopet šola in sem odšel.
sem nekoč v Sremu. V neki večji šel v neko hišo, da vidim, kako
Bil
vasi sem žive.
Spremljal me je mladi učitelj, ki je bil v sorodu s stanovalci tiste hiše.
Sprejel naju je gospodar, že prileten človek.
Ker je bilo zjutraj, nama je ponudil žganja. Pogovarjali smo se o vsem, a največ o gospodarstvu.
Za domačine ga nisem vprašal.
Naznanila upravništva.
1.	Novim naročnikom še lahko postrežemo z vsemi letos že izišlimi številkami s prilogami romana in s koledarjem vred. Sa-moobsebi pa je razumljivo, da jih morajo tudi plačati, t. j. da se jim šteje poslana naročnina od 1. januarja 1912 ne pa napiej od dneva, ko so naročili. Če ti. pr. kdo sedaj naroči „Slov. Itustr. Tednik“ in želi imeti vse letos že izišle številke s prilogami romana vred in koledar in pošlje 2 K za naročnino, je s tem plačana naročnina od 1. januarja t. L pa do 1. aprila t. L, ne pa od danes naprej za četrt leta; ali če poštje 4 K ter želi imeti vse letošnje številke, se mu šteje naročnina od 1. januarja t. I. do 1. julija t. L in ne od danes naprej za pol leta. Ako pa do dneva naročbe že izišlih številk ne želi, se mu vplačana naročnina seve računa od dneva naročbe naprej. To smo morali povedati, da ne bo zopet neljubih nesporazumljenj.
2.	Ako se kdo med letom na novo naroči na „Slov. Ilustr. Tednik“ ter ne pripomni izrecno, da želi imeti vse letos že izišle številke, mu računamo naročnino od 1. dne dotičnega meseca in ne od dneva naročbe ter mu taisti mesec že izišle številke takoj dopošljemo. Ako se torej kdo naroči 10. ali 15. ali 20. dne v kakem mesecu, se mu zaračuni vplačana naročnina od 1. dne dotičnega meseca in dobi takoj vse isti mesec že izišle številke.
3.	Če želi kdo imeti vse ali le za kak mesec prej izišle številke, mu jih radovoljno dopošljemo, seve proti plačilu in dokler je kaj zaloge.
4.	Ako se pa kateremu naročniku izgubi ali zmečka kaka posamezna številka ali priloga romana, naj reklamira in pošljemo mu jo brezplačno, da bo imel celoten letnik oz. ves roman.
5 Reklamacije se morajo oddati od-I prte ter so poštnine proste
6.	Na naročbe brez istočasnega vplačila naročnine se ne moremo ozirati; vpošljemo pa vsakomur na željo 1 ali 2 številki na ogled, a več ne.
7.	Ko poteče komu naročnina, jo mora takoj obnoviti, sicer mu ustavimo pošiljanje lista Imamo v tem oziru od lanskega leta prebridke izkušnje. Vsak naj torej skrbi, da pravočasno obnovi naročnino, da se mu pošiljanje lista ne prekine
8.	Ne jezite se takoj na upravništvo, ako kake številke morebiti ne dobite ali se pripeti kaka zmota, ker ni vselej upravništvo krivo. Nerednega dostavljanja so krive večinoma pošte oz. pismonoše. Znanih nam je že dosti slučajev, da so dobili naročniki zmečkan ali celo razrezan list. Zgodilo se je celo, da so dobili naročniki list z mastno prilogo, ker je poštarjeva soproga čitala roman in ga djala na mastno mizo v — kuhinji. Naznanite nam vse take nevednosti, in se bomo vselej pritožili. Kdor hoče list čitati, naj si ga naroči in ne da ga pridržuje po 2, celo po 3 dni naročnikom, ki že nestrpno čakajo nanj ter se jeze nad upravništvom.
9.	Dosti nevednosti pa zakrivijo naročniki tudi sami s tem, da ne navedejo razločno bivališča in zadnje pošte. Mnogi se tudi nečitljivo podpišejo. Zgodilo se je že, da smo dobili denar, da smo dobili celo reklamacije pa nismo mogli čitati od koga in od kod. Zapišite torej vselej ime in priimek, bivališče in pošto razločno ; upravništvo ni čisto nič radovedno, kako se zna ta ali oni po „dohtar-sko“ podpisati.
Narodni pipčarski klub v Trstu.
Pogreb slovenskega mladeniča v i neriki. Marsikdo, ki gre v Ameriko, pač n ,,‘ali se povrne še kdaj v domovino, v . vjstni, domači kraj. Saj kosi smrt tudi v tujini. Danes prinašamo sliko pogreba slovenskega mladeniča Fr. Kazina, ki je umrl v Barbetonu v Ameriki, star šele 27 let. Bil je doma na Igu pri Ljubljani. Vsi rojaki so ga spremili k zadnjemu počitku.
Ana Wintrova, naša sentimentalka, lirska ljubimka, je naslednica pokojne Kriste Riickove. Angaževana je gdč. Wintrova pri slovenskem deželnem gledišču v Ljubljani od 1. oktobra 1908 ter je tekom 4 sezij igrala vse glavne uloge sentimentalnih in tragičnih ljubimk, pa tudi v veseloigrah in burkah je bila vselej na svojem mestu. Njena igra je vedno diskretna, in-imna, vseskoz moderna, torej brez velikih gest, brez hrupnosti in brez zastarelega deklamiranja. Nastopala je v ulogah že s 4. letom ter je kot otrok do 12. leta igrala nemški. Potem je absolvirala trgovsko akademijo v Pragi, a že med študijami večkrat igrala večje uloge. Angaževana je bila na Vinogradih v Pištčkovem gledališču ter v Smichovu (Praga). Od tam je prišla v Ljubljano, kjer igra že 4 leta. Njena prva velika uloga je bila „Simona“, dalje „Jacqueline“ (v „Ljubezen bdi“), „Zdenka“ („Žetev“), „Berta“ („Oče“), „Louise“ („Ko-varstvo in ljubezen“), „Sonja“ („Striček Vanja“), „Klara“ („Preko moči“), „Louise“ („Gola ženska“), „Calpurnia“ („Caesar“), „Pavlina“ („Izgubljenci“), „Hanica“, „Stanka“ („Punčka“), „Kristina“ („Ljubimkanje“), „Ana“ („Ekvinokcij“), „Marta“ („Stebri družbe“), „Dora“ („Zavetje“), „Alena“ („Noč na Karlštejnu“), „Olga“ („Psyche“), „Mina“ („Krivda“), „Melitta“ („Sappho“), „Renata“ („Reka“), „Antigone“, vse ljubimske uloge v skoro vseh slovenskih izvirnih igrah poslednjih 4 sezij itd. Priznati se mora, da je kreirala velikansko število raznih ulog, ker je bila vedno vzorno marljiva. Poznajo jo tudi rojaki po malih slovenskih odrih, ker je v počitnicah igrala v Gorici, Tolminu, Celju, Mariboru in drugod ter žela povsod najlepše kritike. Naša slika kaže mlado moderno umetnico v ulogah Cankarjeve „Lepe Vide“, ki se je igrala prvič letos.
Pevsko podporno društvo „Planinski raj“ v Sv. Lorain Ohio v Ameriki. Kakor doma, tako v tujini radi pojo Slovenci. Saj pesem lajša bol, razveseljuje srce in kako bi naj Slovenec, Slovenka, pozabila tudi v tujini milih zvokov slovenske pesmi. In tako si snujejo pevska društva, da ka-
kor nekdaj doma zapojo in se razvesele. Naša slika nam kaže „Pevsko podporno društvo : Planinski raj“, ki so ga ustano-
Pročelje prenovljene župnijske cerkve v Središču na Štajerskem.
vili Slovenci-naseljenci v Sv. Lorainu v Ameriki. Pozdravljamo Vas, rojaki mili tam v daljni tujini . . .
Trg Središče na Štajerskem. „Zgodovinsko društvo za Slovenski Staj er“ je izdalo lepo knjigo s slikami : „Trg Središče, krajepis in zgodovina. Spisal prof. Fr. Kovačič. Središče je zgodovinsko-znamenit trg na slovensko - hrvatsko - ogrski meji. Mnogo zgodovinarjev se je bavilo že s Središčem, njegovo kroniko in izkopinami. Cela vrsta spisov se je že napisala o dogodkih in posebno rajni Slekovec, ki je kapelanoval tam 1. 1871.—1878. jih je objavil lepo število : „Madžari v Središču“ ; „Središčani in ormoški graščaki“ ; „Kruci na Slov. Štajerskem“ itd. Naš list bo jel priobčevati slike iz Središča in njega zgodovino. Kdor pa želi imeti o tem lepo knjigo, naj naroči zgoraj omenjeno knjigo, ki se dobi pri županstvu v Središču.
Pevsko in tamburaške društvo „Danica“ v Šturijah pri Ajdovščini. Pred 35. leti je pričel takratni nadučitelj v Šturijah g. Matija Rant, sedaj v pokoju na Dobrovi, poučevati moški cerkveni zbor. Kmalu za njim je prišel g. nadučitelj Andrej Per né, ki je istega pomnožil z mešanim zborom. Ko je prišel gosp. župnik Arko v Šturije, je ustanovil pevsko društvo. Skupno z nadučiteljem sta dvignila pevski zbor do višine, ki je slovel daleč okrog. Sodeloval je povsod, pri vseh narodnih1,prireditvah in kazal lepoto slovenske pesmi. — Tamburaško društvo, ki se je ustanovilo, je izvežbal skladatelj Hra-broslav Vogrič in je sedaj najstarejše in najbolj poznano društvo na Vipavskem. Duša vsemu pa je g. Josip Bud ihn a, ki neumorno in požrtvovalno deluje v pro-speh in procvit društva že nad trideset let.
Slovensko tamburaško in pevsko društvo „Dobrač“ na Braci pri Beljaku je bilo ustanovljeno leta 1906 in se je pod spretnim vodstvom njenega požrtvovalnega vodje gosp. Miklaviča zelo lepo razvilo. Društvo nastopa z velikim uspehom pri raznih veselicah in igrah in si je za narodno probujo Slovencev v beljaški okolici pridobilo mnogo zaslug. Danes ima društvo že svoj „Narodni dom“ na Braci, katerega sliko smo priobčili že lansko leto, ter s prirejanjem iger in veselic pridno skrbi za pošteno zabavo tamošnjim Slovencem.
Iz Bekštanja na Koroškem prinašamo
danes še drugo sliko: „Slovenska dekleta vrožanski narodni noši.“ Narodno ženstvo je danes pri nas Slovencih velikega , pomena, kajti s sodelovanjem v društvih in pri raznih prireditvah si je ono pridobilo neprecenljivih zaslug za naš narodni in gospodarski napredek. Posebno
Pevsko in tamburaško društvo „Danica“ v Šturjah pri Ajdo\ ščini
nas mora navdjati z veseljem in z boljšim upom v bodočnost, ako vidimo nastopati narodno ženstvo ob jezikovni meji, koder nam treba cesto požrtvovalnega dela, da ohranimo zemljo in jezik svojemu rodu. Priobčena slika predstavlja vrla zavedna dekleta iz Štebna, obmejne občine Bek-štanj, ki nastopajo kot spretne igralke na ljudskem odru v Stebnu in na Braci.
Sv. Frančišek na Stražah v Savinski dolini. Pretečeno poletje je bilo tukaj ustanovljeno „Katoliško izobraževalno društvo“, ki šteje že sedaj blizo 200 udov, in se še vedno novi oglašajo. Res častno število za tako majhno župnijo. To je pa tudi dokaz, kako je bilo potrebno v tej župniji ustanoviti tako društvo. Ljudstvo je res prav dovzetno za izobrazbo in napredek ; samo začeti je bilo treba.
Društvo samo pa tudi prav pridno skrbi za koristno berilo, kakor tudi za pošteno zabavo. Uprizorilo je že več iger z vsestransko povoljnim uspehom. Tukaj prinašamo sliko igralcev, pred kratkim uprizorjene igre „Eno uro doktor“. S časoma namerava društvo uprizarjati tudi večje in težje igre; kar pa sedaj še radi pomanjkanja kulis in radi malih prostorov ni mogoče.
Državna delavnica za košarstvo pri Sv. Barbari v Halozah na Štajerskem. Med Slovenci se vse premalo uvažuje košarstvo, katero nosi drugim narodom prav lepe dohodke. Leta 1906. se je pri Sv. Barbari v Halozah ustanovil zavod : „Državna delavnica za košarstvo“, ki zelo lepo napreduje. V zavodu ima prostora 20 obiskovalcev, in se sprejemajo vse leto. Sedaj obiskuje ta zavod 14 dečkov in 4 dekleta. Docela se jih je že izučilo 20 ple-tarjev, med njimi tudi 1 deklica, ki je sedaj V mojstrskem tečaju v c. kr. učnem in poskuševalnem zavodu za košarstvo na Dunaju. Določena je za voditeljico v posebnem oddelku za drobno pletivo, ki se ustanovi jeseni za deklice.!
Slovenci se vse premalo brigamo za domačo industrijo, ki donaša drugim narodom stotisoče in miljone, pri nas pa ljudje doma dostikrat vsled dolgega časa ne vedo kaj početi. Da zbudimo zanimanje za razne panoge domače industrije, bo „Slov. Ilustr. Tednik“ rad prinašal tozadevne slike in prosimo, pošljite nam jih.
Košarska šola pri Sv. Barbari v Halozah je menda edina državna na vsem Slovenskem, a kdo jo pozna, čeprav že obstoji 6. leto?! Njen ustanovitelj in vodja g. nadučitelj A. Ógorelee se sicer neumorno trudi za njen prospeh, a doslej še košarska šola ni zbudila tistega zanimanja in tiste podpore slovenskega občinstva, kakor v resnici zasluži.
Narodni pipcarski klub od sv. Jakoba v Trstu. Narodni pipčarski klub od sv. Jakoba v Trstu se je ustanovil po inicijativi g. Soma dne 3. avgusta 1907. v gostilni
g. Babiča, v svrho, da nabira pri svojih zabavah prispevke, katere potem naklanja raznim drugim društvom, posebno pa podružnici Družbe sv. C. M. pri sv. Jakobu v Trstu.
Gdč. Anica Wintrova v ulogi „Vida“ v Ivana Cankarja drami „Lepa Vida“.
Prvi nastop je bil pri znanem razvitju zastave pevskega društva „Ilirija“ ob času, ko je prvič nastopila na tržaških tleh slovenska masa v tolikem številu, da je postalo drugorodce strah. Pozneje je prirejal klub plesne venčke, Miklavževe in Josipove večere v zabavo svojim udom, a v korist podružnici D. C. M. Bil je med prvimi s prijavo k obrambnemu skladu.
Udje in udinje kluba so prav pridno pomagali pri znanem „Šentjakobskem semnju“. Obečajo, da se bodo tudi letos s posebno vnemo zavzele za „Šentjakobski semenj“, ki naj bi prinesel mnogo koristi za novo šolsko stavbo pri sv. Jakobu v Trstu.
Na maskiranem plesu „Šentjakobske mladine 1. 1912“, katerega čisti dobiček je bil izročen „D. C. M.“, so nastopile tudi žanjice, ki so s posebno pridnostjo žele za D. C. M.
Želimo, da bi imela naša „Družba“ mnogo takih žanjic. Na prihodnjem „Šentjakobskem semnju“ bodo nastopile v večjem številu. Živele!
Bučečovci na Murskem polju. Ni še minulo leto — na velikonočno nedeljo lanskega leta je bilo — kar je požar uničil enajstim posestnikom v Stari novi vasi na Murskem polju vsa njihova bivališča in že zopet v nedeljo ob istem času je v sosedni vasi v Bučečovcih štirim posestnikom zgorelo njihovo imetje. Naša slika kaže prizor drugi dan po požaru.' '	•	!®6
Prihod vojaštva v Vipavo. V petek dne 1. marca t. 1. je pokazala Vipava že v jutranjih urah praznično lice. Vse hiše ob državni cesti, a tudi po stranskih ulicah so bile okrašene z rdeče-modro-belimi in s črno-rmenimi zastavami. — Prebivalstvo trga pripravljalo se je za sprejem svojih novih gostov-vojakov. Okrog 10. predpolu-dne je dospelo 28 mož vojaške godbe pešpolka št. 47 iz Gorice, katere je povabilo županstvo k sprejemu vojaštva težke hau-bične divizije, ki danes dohaja za stalno v svojo novo garnizijo. — V prvih popoldanskih urah se je pričelo zbirati pred vipavsko graščino — sedanjo vojašnico, ljudstvo ter občinski zastop z županom na čelu, da dostojno sprejmejo prihajajoče vojaštvo. — Okrog dveh popoldne odkoraka župan in nekaj občinskih svetovalcev ob zvokih vojaške godbe diviziji do občinskega pokopališča naproti, drugi občinski
odborniki, med njimi tudi g. dekan Lavrič in g. deželni poslanec Perhavec pa so pričakovali vojaštvo na trgu pred graščino, kjer je gosp. župan Petrovčič oficielno pozdravil v imenu občine komandanta nove posadke, gosp. majorja Wernerja in njega častniški zbor.
obzirno ne le izpustili temveč bomo jim tudi stopili na prste.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem
Vzorci na željo franko. Zelo _____________
zmerne cene. Na željo dam tu |M Д izgotoviti gosposke obleke. HIH!
Prva poizkušnja se je vršila ponoči, kajti mladi izumitelj se ni hotel kazati v javnost predno se ne prepriča o uspehu. 06 2. uri zjutraj se je Wolfu posrečilo doseči brzojavno dotiko iz najbolj oddaljene točke 31/4 milje.
Ko se je Wolfov prijatelj na biciklju
Katoliško izobraževalno društvo pri Sv. Frančišku na Stražah v Savinjski	Tamburaši društva „Dobrač“ na Brnci pri Beljaku,
dolini: Igralke in igralci igre „Eno uro doktor“.
Pozor! Vse čitatelje prosimo, da se pri nakupovanju v prvi vrsti ozirajo na tvrdke, ki inserirajo v „Slov. Ilustrovanem Tedniku“. Prosimo pa tudi, da se pri nakupovanju sklicujete na „Slov. Ilustrovani Tednik“ n. pr.: „Čital(a) sem Vaš oglas v „S. I. T.“ ter prosim, da mi pošljete . . .“ ali: „Ker inserirate v „S. I. T.“ naročam . . .“ ali: „Z ozirom na Vaš inserat v S. I. T.“ prosim, da mi pošljete svoj cenik“, itd.
NOVICE.
Brezžični brzojav na biciklju. Moderna tehnika uvedla je že brezžične brzojavne aparate na velike parnike, zrakoplove in stolpe. Najnovejša iznajdba na tem polju je pa brezžično brzojavljenje z navadnega bi-ciklja.
Mr. I. Wolf, še mlad mehanik v mestu
Pevke in gledališke igralke društva „Dobrač“ na Brnci pri Beljaku.
Če se sklicujete na „S. I. T.“ koristi to Vam, ker Vam bo tvrdka hitreje in bolje postregla, ker vidi, da ima opraviti z zave d n i m n a r o.č n i k o m. Če se sklicujete pri naročilu na oglas v S. I. T. imate pa tudi pravico, da se, ako Vam tvrdka ne postreže dobro, pritožite pri nas. Oglase (inserate) tvrdk, ki ne postopajo reelno, bomo pa brez-
Cambridge, Mass., je te dni raz svoj bi-cikelj uspešno brzojavil 31U milje daleč svojemu drugemu tovarišu sedečemu tudi na biciklju.
Na biciklju ima poseben aparat, nad katerim se dviga 10 čevljev dolga palica. Iz vrha palice vodi 6 fosfornih bronastih žic za sprejemanje električnih brzojavnih tokov.
odpeljal dalje v naglici, sta bila oba vedno v medsebojnem pogovoru potom brezžičnega brzojava.
Slučaja naključja. Prijatelj našega lista nam sporoča sledeča slučaja, ki sta se resnično dogodila. Imena oseb prizadetih in priče, ki potrjujejo resničnost, so uredništvu znane.
1.	V kupeju je sedel neznan gospod z
velikim rdečim nageljnom v gumbnici ter v drugem kotu dve gospe. Ti dve sta se pogovarjali o marsičem in slednjič o slovenski literaturi. Govoreči o nekem mladem jako znanem pisatelju, reče ena dama:	Jaz tega
človeka res ne razumem kaj hoče povedati, prav zdi se mi, kot bi ta pisatelj bil „prava izgubljena eksistenca“. — Dosedaj molčeči gospod vstane, se pokloni in reče : „Dovolite gospa, da se vam predstavim, moje ime je I ... . C . . . . pisatelj .... ter se vam najiskreneje zahvaljujem, da sem zamogel enkrat slišati naravnost neprikrito kritiko.“
2.	Dva prijatelja, ki se dlje časa nista videla, se srečata in prvi vpraša: „No, kedaj bomo zobali „konfete“ vašega župana?“ — Drugi: „Kaj si tudi ti o tem kaj slišal? Ej no, pa nič ne bo ne.“ — Nato sta se v naglici razšla. Čez uro potem, pa pove prvemu neki drug prijatelj, da se župan res ženi in da hoče prav mater-vdovo onega drugega prijatelja, kateremu je pa vsa ta stvar zelo neljuba. — Lahko si je misliti, kako je bilo hudo prvemu, da je drugega prijatelja nehote žalil.
50letnica obstoja „Slovenske Čitalnice“ v Gorici bo letos. Ustanovljena je bila 1. 1862.
60 letnica družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja bo to leto k svoji 60 letnici obstoja izdala jubilejni koledar s celim imenikom, kakor je bil prej v navadi. Vsak Slovenec naj si šteje v posebno čast, da se bo# njegovo ime bliščalo v letošnjem imeniku!
Volitve v Beli Krajini. Zmagal je kandidat V. L. S. Dermastija nad Mazellom. Prvi je dobil 1344 glasov. Mazelle pa 1113 glasov.
50 letnica Slomškove smrti. Letos bo SOletnica Slomškove smrti.
Imate li bolečine?
Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol ? Ali ste jih nakopali na prepihu vsled^ prehlajenja ?
Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller-jev fluid z znamko „Elsafluid“. Ta je res dober. To ni sama reklama ! Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feiler v Stubici, Elsatrg 280 (Hrvatsko.)
Blejski grad prodan. Blejski grad z vsemi k njemu spadajočimi posestvi je kupil poseben konsoreij, ki mu stoji na čelu Anglo-banka, za 600.000 K. Konsoreij ustanovi s pomočjo Anglobanke akcijsko družbo, ki namerava pod gradom sezidati velik, modern hotel.
Železnica Ljutomer—Ormož. Te dni so se mudili v ormoškem okraju zastopniki podjetnikov te projektirane železnice in so sto-
V Tiflis, se mora prehoditi 1500 km, četudi znaša zračna daljava med tema dvema točkama le 200 km.
Vdova Casimira Periera zapustila 32 milijonov frankov. V Parizu je umrla vdova bivšega predsednika republike Casimira Periera. Zapustila je 32,000.000 frankov, ki jih podeduje večinoma njena hči.
Stavka rudarjev na Angleškem. Stavka rudarjev na Angleškem nadaljuje še vedno
Za kratek čas.
Novomodno. Oče svoji hčeri, došli iz penzijonata : „A tako? Kaj vidim ? Ti kadiš cigarete.“ — Hčerka : „Vendar ne morete zahtevati od mene, da bi kadila fajfo!“
Še tega se manjka. — „Strašni časi! Kaj se vse godi po svetu! Na Portugalskem pro-vzročajo anarhistične vstaje, na Nemškem so
Slovenska državna delavnica za košarstvo pri Sv. Barbari v Holozah na
Štajerskem : Učilnica.
pili v dotiko z raznimi člani okrajnega zastopa.
V Ameriki umrli Slovenci. V Clevelandu je umrl Slovenec F. Kolenc. Ranjki je doma z Mokronoga na Dolenjskem. Zapušča soprogo in pet nepreskrbljenih otrok. Istotako je v Clevelandu umrla 29 letna Slovenka Rozalija Trampuš.
Zgradba belokranjske železnice se je začela v ponedeljek 18. t. m Ta dan se je v Novem mestu slavnostno zasadila prva lopata v zemljo.
Potres v Sarajevu. Dne 15. t. m. se je v Sarajevu zemlja močno tresla. Potres je trajal 3 sekunde. Škode ni napravil.
Izdelki slovenske državne delavnice za košarstvo pri Sv. Barbari v Holozah na Štajerskem.
zmagali socijalisti, Kitajska je postala republika . . .“ — „Res strašno! Zdaj naj še v Avstriji vpeljejo ravnopravnost, pa bo konec sveta.“
Zarekel se je. Na stranski promenadi stopi pred sprehajajočo se damo berač : „Prosim za kak dar — sem ubog slepec . . .“ — „Slepi ste? A včeraj sem vas ravno tukaj na oni-le klopi videla, ko ste čitali časopis.“ — „Oh, gospa — saj nisem citai — v „Ilu-strovanem Tedniku“ sem samo podobe gledal.
V jezi. Urh leži na smrtni postelji in narekuje notarju svojo poslednjo voljo. Notar ugovarja različnim naročilom, češ, da so v nasprotju s postavo. — Urha mine na vse
in njene posledice so za angleško industrijo usodepolne, a tudi za stavkujoče rudarje, katerih družine trpe že glad. Sedaj stavka že nad dva milijona delavcev.
Rudarska stavka je izbruhnila tudi na Nemškem v okolišu Ruhr.
Znaki za samce. V Filadelfiji se propagira z veliko vnemo, da se naj postavno prisili vse samce nositi vidne znake in sicer zaradi tega, da se morejo neoženjena dekleta lažje varovati pred oženjenimi moškimi.
Glavni dobitek v rakvi. Iz Bilina poročajo, da je neki tamkajšnji zidar dobil obvestilo, da je zadel na neko svojo srečko glavni dobitek. Ker pa srečke ni mogel
Izdelki slovenske državne delavnice za košarstvo pri Sv. Barbari v Holozah na Štajerskem.
Veliko volilo dijaškemu društvu. Ruski inženir Protobolav je volil dijaški zvezi Rheno-Palatia četrt, milijona rubljev. Protobolav je bil svoj čas član Rheno-Palatiae.
Tigri raztrgali krotilca. V Niirnbergu so med predstavo v Apollo-gledališču tigri raztrgali tudi v Avstriji znanega krotilca levov in tigrov Henriksena.
Za zatiranje rjavega hrošča na Češkem. Na predlog grofa Schönborna je češki deželni odbor sklenil, da se bo I. 1912. za vsak liter nabranih hroščev plačala nagrada 2 vinarja, in za vsak liter ogrcev 4 vinarje.
Predor skozi Kavkaz. Ruska država namerava napraviti skozi Kavkaz predor, ki bi bil dolg 23 in pol km. To bi bil največji predor na^ svetu in bi vezal Vladikavkaz s Tiflisom. če se hoče danes iz Vladikavkaza
Pogorišče v Bučečovcih na Murskem polju na Štajerskem.
zadnje potrpežljivost in jezno zakliče : „Ja, presneto vendar, kdo pa bo pravzaprav umrl — ali vi ali jaz?“
Neki umetnik je popravil slike in podobe v neki cerkvi. Cerkveni odbor je zahteval od njega podroben račun za vsako stvar posebej. Račun se je glasil: Zvezal deset poveljnikov K 2‘40; prenovil nebesa in zvezde za 10 K; oživil ogenj v peklu, dal nov rep hudiču in izvršil še nekaj drugega dela v peklu K 12'28j dal nov kamen v Davidovo fračo in razširil Goljatovo glavo ; popravil srajco izgubljenemu sinu in mu očistil uho 2 K; prestavil Poncija Pilata in mu dal nov trak okoli telesa; naredil nov rep petelinu sv. Petra in mu popravil perje ; popravil levo roko angelovo ; umil služabnika velikega duhovna in dal novo šminko na njegova lica; odstranil z
najti, je domneval, da jo je imel shranjeno v starem molitveniku, ki ga je pred letom položil svoji umrli materi na njeno željo v krsto. Zidar je vsled tega prosil, da se izkoplje truplo njegove matere in tako dožene, ali je srečka v molitveniku.
Kako skrbe Čehi za svojo narodno obrambo. V zadnjem času so Čehi dobili za svojo narodno obrambo sledeče darove in legate : premoženje železniškega nadzornika Kuhinka 300.000 K, dar zakonskih Korbei iz San Frančiška 50.000 K, dar gospe Kral 300.000 K, dar gospe Kletzl 20.000 K toda vse te vsote presega zapuščina dr. Hermana Janovskega, ki je zapustil vse svoje premoženje v znesku 1,500.000 kron češki narodni obrambi in Hlavkovi ustanovi.
obraza Tobijevega sina solnčne pege ; dal nove uhane v Sarina ušesa ; pobelil Noetovo barko, deset zapovedi popravil, dve izbrisal, tri pridejal, vse s firnežem prelakiral. — Vse skupaj 190 K 47 v.
Listnica upravništva.
1. K. Novomešto. Naročnina je plačana do 30. julija 1912. Zdravi !
Prosimo vse one p. n. naročnike, ki jim s pri-nodnjo številko poteče naročnina, da naj jo takoj obnove, da sc jim pošiljanje S. I. T. ne ustavi.
Ijani, Gorici, Reki itd.
10.	Moderna vila v Gorici z obširnim svetom za stavbišča. Cena 24.000 kron, plačati 12—13.000 K. Posebno pripravno za pen-zioniste.
11.	Vile v Rog. Slatini, Celju in na Bledu. Cene od 21.000 K višje.
12.	Trgovine z gostilnami in kmetijami na Koroškem. Cene 20.000, 34 000, 36.000 in 44.000 K. Plačilni pogoji ugodni.
13. Gostiina s trgovino in posestvom tik župne cerkve v lepem kraju Dolenjske. Nove, moderne zgradbe, 8 sob za tujce. Trgovina dela nad 60.000 kron prometa. Plačati le 20.000 K. Zamenja tudi za slično podjetje blizu mesta ali trga, posebno na Štajerskem Ponudbe pod „Kupčija“ na upravo „Tednika'. Priložiti je znamko za odgovor.
Trg Središče na Štajerskem.
' MALI OGLASI.
/saka beseda stane, če je oglas priobčen 1—4 krat za vsakikrat po 5 vinarjev ; če je oglas priobčen 5—9krat za vsakikrat po 4 vinarje; in če je priobčen 10 ali večkrat za vsakikrat po 3 vinarje. Plačuje se naprej in lahko tudi v znamkah. Za odgovor je vselej pridjati znamko 10 vin , za dostavljenje pisem, ki pridejo na oglase upravništvu, pa 20 viu.^ako se želi, da se dopošljejo po pošti. — Zaključek malih oglasov vsak torek opoldne.
Iščem stanovanje za 1. april v sredi Ljubljane. 3 sobe in pritikline. Naslov pove upravništvo.
Učenca sprejme knjigovez. Z dežele imajo prednost. Ponudbe na upravo Tednika“.
Kupim posteljo za 4 letnega otroka. Naslov pove upravništvo.
Gostilno s polno koncesijo ter s 572 orali zemljiščem in lepim vrtom, proda A. Sredenšek v Hajdinu pri Ptuju.
Kdor želi ugodno kupiti
veleposestva, lepe kmetije, vi'e, obrestonosne hiše, gostilne, trgovine itd., naj si prečita :
1.	Nova trg. hiša v slovečem kopališču Sp. Štajerske. Moderni prostori, dobra trgovina z mešanim blagom. Cena 20.000 K, plačati le 8000 K.
2.	Tovarna za lesne izdelke z žagami v lepem gorenjskem kraju z vodno silo, ki se lahko zviša do 100 konjskih sil ter se vsled tega tudi produkcija lahko potroji. Naročil je vedno več kot produkcije. Cena 40.000 K Kapital se že sedaj zanesljivo obrestuje po 7 °/o.
: Dvorec z gostilno in velikim posestvom ištolam. Cena 50.000 K, plačati le polovico 4. Veleposestvo z gostilno tik kolodvora blizu Beljaka. Lepa poslopja,
Kolo, fino, malo rabljeno, se zaradi preselitve ceno proda v Ljubljani. Kje, pove upravništvo „Tednika“.
V korespondenco
z mlado, zavedno Slovenko želi vstopiti naroden, inteligenten mladenič, vesele narave, rodom iz Štajerske, koji pride v par mesecih zopet v milo, belo Ljubljano. — Cenjena pisma s fotografijo se naj blagovolijo doposlati na naslov : „Planinski zrak“ 6./16. Gebirgstraineskadron, Ne-vesinje v Hercegovini.
zraven spada tudi velika vila. Rodovitnega sveta nad 121 oralov. Razdeli se lahko na 3 do 4 kmetije. Cena 160.000 K. Plačilni pogoji ugodni.
5.	Gostilna s trgovino in kmetijo na Dolenjskem. Cena 12.000 K, plačati le 6-7000 K.
6.	Dobro uspevajoča trgovina z gostilno in vrtovi in košeninami na Notranjskem. Lepo urejena poslopja. Cena 32 000 K, plačilni pogoji ugodni.
7.	Dobro idoča trgovina (letni promet do 140.000 kron) v Savinjski dolini. Krasno, dobičkanosno posestvo, lepa poslopja. Cena
60.000	K, plačati le 26 000 kron.
8.	Za trgovino urejena velika hiša tik Celja. Cena
32.000	K, plačati le 10.000 kron.
9.	Veliko posestvo s ti-govino in gostilno v Istri. Cena 75.000 K. Zamenja tudi s hišo v Ljub-
= visokopritlična = z lastnim vodovodom v prometnem kraju na Gorenjskem pri želez, postaji ob glavni cesti in pri fari se takoj pod zelo ugodnimi pogoji proda. Vec pove Martin Langus, Me-dija-Izlake.
Pozor ! Pozor !
Proda se iz proste roke
nova hiša
z vrtom na lepem kraju tik sklädavne ceste v Biljah pri Gorici in to radi družinskih razmer zelo pod ceno. Pojasnila daje Andrej Frančeškin v Biljah.
Službe išče
mlad, dobro izvežban vojaščine prost
: organist :
sposoben tudi za pouk v petju. — Ponudbe na upravništvo „Slov. Ilustr. Tednika“.
Redka prilika !
Proda se radi smrti gospodarja 20 minut od kolodvora Domžale ali 10 minut od postaje Jarše dobro ohranjeni valjčni mlin s približno 30 konjskimi silami jako po ceni. Plačilni pogoji poljubno ugodni.
Dalje 4 hiše v Domžalah
vsaka pripravna za kako trgovino ali obrt. Proda se vsaka z ali tudi brez zemljišč, tako da lahko kupi več izmed teh tudi kak penzijonist. Oddaljene so vse od šole, farne cerkve, pošte in kolodvora 5—10 minut in eno uro od Domžal. Cena od 5000 do 22.000 K. Natančna pojasnila daje ANTON K R Č M A N C, Domžale štev. 8.
= Planincem -------------1—:
ki gredo na „Artviže“ in „Slavnik“ ter obiskovalcem jame „Dimnice“ v Slivji, se priporoča
Gostilna „Bubnič“,
Slivje (Istra)
z vso postrežbo po zmernih cenah. — Tam se tudi dobi ključ in vodnike v jamo „Dimnice“.
:: TVORNICA CEMENTNIH IZDELKOV ::
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
iimiiimiiiimimii
JOS. CIHLÄR
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiimiin
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ŠT. 67 izdeluje stopnice, cevi, plošče in vsa v to stroko spadajoča dela.
iiiiMiiiiiiiimiimnmiii
Il IIlllllllllllIIIIIIII(III lil
Ženitna ponudba*
Poročil dekle bi primerno, a znanja premalo imam; mogoče po „Tedniku“ verno družico življenja spoznam.
U službi sem dobri in stalni, star niti še trideset let, duše mehke in idealni — — lahko bode z mano živet.
Če ktera želi me spoznati, naj svoje naznani ime; nikdar je ne maram izdati, zadeva to častna mi je ! —
* Pisma, če mogoče s sliko pod „Sreča“ na upravništvo „Slov. Ilustr. Tednika“.
Nova trgovina „pri Dolenjki“
------- Ljubljana, Stari trg 26 • .......
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih čevljev za dame, gospode in otroke domačega in tovarniškega izdelka, telovadne čevlje, gumijaste pod-petnike, vezita, zaponke in čistilo (krema).
—————— Popravila se tudi sprejemajo. ......
Nizke cene ! Postrežba točna ! Nizke cene !
Ana Goreč
zaloga [in izposojevanje
I	1 I I I I I I I I I I I I I.■■Milili
II	lili Hill Hill II lili llllllll
koles.
IIIHIIHIIII Hll H Hill Hilli HIHIHI Hill Hill lllllllllll
št. 11 Rimska cesta št. 11
Podružnica :
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svetu“.
Pošiljam od 5 kg naprej po povzetju
fine in okusne gnjati za veliko noč kg 2-40 K „	„	„	domači gnjati . . „ 2'40 „
Kranjske klobase, prve vrste, velike à 40 vin. „	„	„	„ male „ 20 „
M. Modic, Šiška pri Ljubljani.
CZ>
-o
<T>
o
5’
rt»
sr
Hotel ,TRIGLAV4
na Jesenicah
oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke.
Kavarna z biljardom.
LOVRO HUMER, hotelir.
Otvoritev prodajalnice !
Podpisani se usojam vdano naznanjati, da sem o tvoril na
Judovski stezi št. 10
umetno in fino brusilnico in trgovino z jeklenim blagom in brusi.
Ker si bom marljivo prizadeval, skrbeti ne samo za najfinejše in najcenejše delo in blago, temveč tudi za hitro in natančno izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, pričakujem, da me bo cenjeno občinstvo počaščalo s prav mnogobrojnimi naročili. Z velespoštovanjem
Ivan Kraigher
umetni in fini brusač.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, dne 21. marca 1912.
	Cena			Cena	
Deželni pridelki :	K	v		K	V
					
Pšenica	 Rž ....... .	23 19	80 50	živa vaga :		
Ajda	 Ječmen		22 19	40 60	Goveda pitana	90 109	-
Oves .	....	20	80		102	
Proso belo ....	24	60		:30	
Proso rumeno . .	18		Koštruni		3 05	
Koruza stara . . .	22	,’$0			
Koruza nova .	.	. Leča		21 26	50 80	Kuretninain drugo:		
Grah .	....	28	50	Maslo kuhano od		
Laneno seme . . .	45	30	K 260'— do . .	280	
Grašiča .	...	24	40			
Domača detelja . .	166		K 280'— do . . .	320	
Gorenjska repa . .	11 v			153	
Fižol Ribničan . . Fižol Prepeličar . . Fižol Mandalon .	42 40 37	-	Slanina prekajena Mast svinjska . . . Loj ....... Jajca 100 komadov .	163 164 92	
Čebula	 Krompir ....	22 9	30		8 1	60
Zelje sveže ....					80
Zelje kislo brez soda	10			3	
Repa sveža . . .			Gos 		6	
Repa kisla brez soda	11				
Brinje	 Kumna		28 74	5U	Kolonijalno blago		
Orehi		53	60	na debelo:		
Gobe suhe . - . .					
Ježice		—		Riž Rangon od K 27'— do . . . Kava Santos od	38	
Želod , ,	 Smrekovi storži . .	—				50
Seno		4	70	K 286'— ....	296	
Slama		3	40	Sladkor		101	50
Stelja		3		Petrolej		40	50
Železnato vino lekarnarja Piccolija
je najboljše izmed vseh železnatih vin, ker ima toliko železa, kolikor ga je po zdravniških poskusih potrebno za odraslega človeka. Druga železnata vina pa večinoma ne vsebujejo več železa kakor navadna vina.
Jih ne potrebuje. Hišina profesorju : „Gospod, zunaj pred vrati je star mož z lesenima nogama.“ — Profesor : „Reci mu, da jih ne potrebujem.
Dvojno priznanje. A.: „Čudno! Čim lepša pokrajina, tem več gostiln!“ — B.: „Nasprotno,
dragi prijatelj, čim več gostiln, tem lepša pokrajina ! “
Olajševalna okoliščina. Zagovornik : — „Spomnite se, gospodje porotniki, da je obtoženec nekoliko gluh in zato ne more popolnoma slišati glasa vesti.“
Dober izgovor. Hišni gospodar postopaču, katerega je zalotil zvečer na dvorišču : „Kaj delate tukaj ?“ — Postopač : „Opiostite, padel sem ravnokar iz zrakoplova semkaj.“
Tržaški Slovenci ! —..........
Poslužujte se edino slovenske zlatarne in urar ne v Trstu, Vašega rojaka, podpornika nar društev
Vekoslava Povha —
v ulici del'Rivo št. 26 (pri sv. Jakobu). Postrežba točna, cene nizke, izbera velikanska. Cenik franko.
Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje.
Hotelirje, gostilničarje, pa tudi obrtnike, trgovce i. dr. opozarjamo, da bomo začeli priobčevati v „Slov. Ilustrovanem Tedniku“ pod posebno rubriko »Kažipot sa izletnike, turiste in letoviščarje«, kar bo velevažno za vsakogar, ki hoče izletnike, turiste in letoviščarje opozoriti na svoj hotel, svojo restavracijo, obrt ali trgovino.
„Slovenski Hustrovani Tednik“ je vse slovenski list, ki ga čitajo po vseh slovenskih krajih pristaši vseh strank. „Slovenski Hustrovani Tednik“ ni razširjen le po vsem slovenskem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem, v Trstu in okolici, temveč ga imajo naročenega tudi v Istriji, Dalmaciji, Hrvaškem, Bosni, Srbiji in Bolgariji, na Dunaju, Češkem, Moravskem i. dr. Slovenskim in sploh vsem slo-
vanskim izletnikom turistom in letoviščarjem bo torej naš kažipot zelo dobrodošel.
Da omogočimo vsakomur, da da oglas v naš „Kažipot“, računamo jako po ceni, namreč enostolpno za vsak cm visokosti 26krat priobčen {skoz pol leta) 11 K in 52krat (skoz celo leto) priobčen pa le 20 K. Prostor si lahko vsak izbere visok kolikor centimetrov hoče, zadostuje pa 1 ali 2 cm tudi.
„Kažipot“ bomo začeli priobčevati začetkom aprila t. I. (začenši v velikonočni številki) ter že sedaj sprejemamo prijave.
Opozarjamo na velikonočno številko „Slov. Ilustr. Tednika",
ki izide 4. aprila t. I. ter bo obširna in posebno lepa. Izšla bo v pomnoženi izdaji, ker jo bomo razposlali po vsem Slovenskem mnogim na ogled.
Vpošljite oglase za to številko! Čim prej tem bolje, najpozneje pa do sobote 30. t. m. Pozneje došlih inseratov ne moremo več sprejeti v velikonočno številko.
Visoke obresti. Lepo priliko vložiti svoj denar pri popolni varnosti za neobične obresti od 5°/o imajo vlagatelji še nekoliko časa pri dalmatinskih občinskih hranilnicah, ustanovljenih zadnje čase po zaslugi našega rojaka g. Avg. Endlicherja, kateri je, ko je šel kot ravnatelj deželne hipotečne banke v pokoj, ustanovil v Dalmaciji dve občinski hranilnici, ker je uvidel, da deželna banka ne more priskočiti malim posestnikom, kateri so morali plačevati 10—16% obresti, zadosti v pomoč. Najmočnejša je občinska hranilnica v Drnišu, katero še sedaj vodi naš rojak. Opozarjamo na tozadevni inserat v našem listu, in opozarjamo, da smo se informirali, da hranilnica vlagateljem ne bode znižala obrestne mere, če bi se ista prav znižala za nove vloge.
Fotografimi posnetki
====== vsake vrste.	....
Osebni, skupinski, hišni, športni in prostosvetlobni posnetki.
Najfin. izpeljava pri skrajno nizkih cenah
priporoča
F.DOXIE, fotograf, Ljubljana
Poljanska cesta 12.
JOSIP REBEK, Ljubljana
Frančevo nabrežje štev. 9 stavbeni in umetni ključavničar.
Priporoča slav. občinstvu svojo dobro urejeno klju-čarsko delavnico, za napravo vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Kot napravo vrtnih in nagrobnih ograj, stopnjic, balkonov, štedilnikov itd., kakor tudi različna popravila.
Solidna in točna postrežba.	Cene nizke.
Agitirajte in pošljite naročnino!
IVAN JAX IN SIN
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles in pisalnih strojev.
Brezplačen	Tovarna v
pouk v ve-	^'nCU usta’
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
J. BAN, Ljubljana
Poljanska cesta štev. 37.
Izdelovalec vozov, zaloga in poprava| avtomobilov ter raznih že tudi rab-: Ijenih voz po najnižjih cenah. :

V nobeni skodelici
naj ne manjka pravega FRAN CKO VE GA
kavinega pridatka;
on daje kavi slast, moč in lepo barvo. Njega kakovost vsebuje : izdatnost, slastnost in nizko ceno. — Tovarna v Zagrebu.
UČITELJSKA
TISKARNA
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica št. 8.
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin : knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
« e
Litografija. : Stereotipija. : Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna, točna postrežba.
rt rt
= Obnovite naročnino! =