m Poštnina plačana v ^ Slovenski Ste*. 66. V Ljubljani, sreda 23. marca 1938. Cena Wn 1*- Leto III. Zadnje dejanje španske žaloigre: Nacionalistični napad na Katalonijo se je pričel Saragosa, 23. marca. o. Nacionalistična vojska HHVCera’ za®ela z drugim delom ofenzive, katere le doseči na južnem koncu obalo, na severnem Pa začeti z osvajanjem Katalonije. Na južnem bo-l*scu so po zavzetju Caspeja nacionalisti začeli utrjevati zavzeto ozemlje ter začeli včeraj prodirati Oa severnem koncu aragonske fronte med Sara-tfoso in Huesco, kjer pritiskajo proti katalonski meji. S tem hočejo spraviti južno in severno bojišče * ravno črto ter potem naskočiti Katalonijo z zahoda in z juga. Srednji oddelki generala Franca so ze na katalonski meji. Boji sedaj potekajo na 240 kilometrov dolgi fronti, na kateri imajo nacionalisti okrog 200.000 vojakov. ' A 9^enz'Va nacionalističnih čet na reki Ehro se ceaalje bolj razvija in se razteza južno od Ebra Proti sei^eru do Aragona. Topništvo je obstreljevalo dve uri utrjene postojanke sovražnih čet se-lenio in južno od Huesce. Druge baterije so pa medtem obstreljevale zbiranje sovražnih čet pred Huesco. Po končani topniški pripravi so čete preste v napad in prodrle v dveh smereh. Sovražnik Se je močno upiral, končno je pa moral pod priti-®kom nacionalnih čet odnehati. Na južnem krilu hpjišča so čete generala Moscada prešle v odločilno ofenzivo. Bitka, ki se je danes pričela, se razvija na 200 km širokem bojišču. Alcaniz, 23. marca. AA. (Havas) Včeraj so nacionalistične sprednje straže po hudem boju zavzele izredno važne strateške postojanke vzhodno °d vasi Valdelhorfa na cesti, ki pelje od Alcaniza v Dancez. Republikanske črte so prebite. Izgube republikancev znašajo do 2000 mož. Nacionalisti so zaplenili 300 strojnic. Pot v Katalonijo je sedaj odprta, čeprav se je hotel nasprotnik na tej črti upirati vsaj nekaj dni. Havas: Vrhovno poveljstvo je objavilo: Legio-narji so na aragonski fronti zavzeli važne postojanke vzhodno od Valdelhofa. Sovražne izgube so težke. Ujeli smo nad 600 miličnikov. Po drugih frontah ni bilo nič novega. Salamanca, 23. marca, AA Havas. Nacionalistična radijska postaja je objavila, da so včeraj nadonlisti pri Huesci prodrli skozi republiknsko fronto, in sicer v dolžino 20 in globino 9 km. Ujeli so več tisoč republikanskih vojakov in zaplenili ogromno vojnega materiala. — ;........................................ «r _ vnoiA-4.......................TA^A2 F , <>3 msm KAftOZ KNISCOtA ST81U3N 'JT 'ARAN3UI D* l A PIAMA. «" .»nUlts /<: *r ALSNCIA EMfSl im * : * WP»«A Slika sedanjega stanja na srednjem španskem bojišču. Debela črta kaže, do kod so prodrli nacionalisti. — Huesca, kjer se je začel drugi del nacionalističnega prodora proti morju, leži malo naprej od gornjega konca debele črne črte. Poročila Iz Barcelone Barcelona, 22. marca. AA. Havas. Snoči ob 18. je število smrtnih žrtev bombardiranja naraslo na 820. Še mnogo trupel je pod ruševinami. Barcelona, 23. marca. AA. Havas. Ministrstvo za narodno obrambo je objavilo, da je včeraj sovražnik s 75 tanki in s številnimi letali skušal prebiti fronto v smeri proti Castelserasu in Torevilli. Napadi so bili odbiti. Samo pri Torevilli je sovraž- I nik vdrl v naše postojanke, toda naše čete so ga s protinapadom vrgle nazaj. Sovražna letala so večkrat bombardirala več krajev na obali pri Tortozi. Kaj je s premirjem Burgos, 23. marca. AA. (DNB) Uradno poročajo, da na odločujočem mestu kategorično odklanjajo vesti o dozdevnih mirovnih pogajanjih med nacionalisti in barcelonsko vlado. Aretacije, novi zakoni, ovaduštvo: Razvoj dogodkov v priključeni Avstriji političnih rarogov sprejeli tuje državljanstvo ali Dunaj, 22. marca. A. (DNB) V zvezi z zlobnimi poročili nekih tujih listov, češ da so včeraj na Dunaju aretirali 10.000 ljudi, izjavljajo na merodajnem mestu, da so včeraj na Dunaju prijeli samo 72 oseb. Netočna so poročila o aretaciji kneza btarhemberga, prof. v. Hildenbranda in opata Muckermanna, ki se nahaja v tujini. Aretirani so polkovnik Adam, bivši ravnatelj javne varnosti na Salzburškem, Beckini, bivši finančni minister Drachsler, propagandni šef patriot, fronte Becker, bivši ravnatelj javne varnosti v Spodnji Avstriji, Gautz, knez Max Hohenberg, bivši župan Schmitz, vodja legitimistov Wiesner, bivši tajnik cesarja Karla Berckmann, baron Rotschild in še nekatere osebnosti iz političnega in gospodarskega življenja. Dunaj, 22. marca. A A (DNB) Po naročilu državnega tožilca so prijeli lastnika velikega tekstilnega ' podjetja ^Habsburg« trgovskega svetnika Keprika Lovvingerja, ker je bil sum, da bo po-“egnil v tujino. Prijeti Lovvinger je spadal med hajvečje dobavitelje dunajskih bolnišnic. S tem je uosegel letni promet, ki je znašal več milijonov 8*lingov. Dunaj, 23. marca. AA. Havas. Bivši zvezni predsednik Miklas je popolnoma svoboden, bivši kancler Schuschnigg pa je še zaprt v palači Belvedere. Bivši ®upan Schmitz je obtožen, da je oboroževal člane neke stranke in jih nagovarjal k odporu. Zato ga bodo JB°stavili pred sodišče. Nove uniforme, novi zakoni Gradec, 23. marca. AA. (DNB) Poveljnik 8. armadnega zbora nemške vojske general v. Bot J® dospel danes v Gradec. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da bo že prihodnje dni izdana uredba, po kateri bo odpravljena dosedanja vojaška uniforma ter bo spremenjena tudi razvrstitev avstrijske vojske. Z novo Uredbo bo predpisana dosedanja uniforma nemške vojske. »Wiener Zeitung« priobčuje uredbo pokrajinskega namestnika za Avstrijo, ki obvešča avstrijsko javnost o drugem odloku kanclerja Hitlerja o S^eureditvi Avstrije. Ta odlok se nanaša na izva-®nje nemških zakonov. Dalje obvešča pokrajin-«ki namestnik z naredbo prebivalstvo o uredbi biarke kot avstrijske valute počenši s 17. marcem. Včeraj je bilo slovesno pomiloščenih 12 socia-“stičnih gasilcev, ki so leta 1934, za časa socialističnega upora v Avstriji, nudili najmočnejši od-P°r v floridsdorfski gasilski četi. Po amestiji je Vseh 12 bivših socialističnih gasilcev priseglo zvestobo Adolfu Hitlerju. Odredbe proti ovaduitvu Dunaj 23. marca. «n. Politični komisar za Avstrijo Biirckel je izdal naredbo, s katero prepoveduje vsakomur, da bi zahteval odstavitev kake ®8ebe z njenega položaja zaradi tega, da bi sam Prišel na to mesto. Včeraj je ukazal zapreti dve °sebi, ki sta prišli k njemu denuncirat razne višje “radnike. Kdo bo volil 10 aprila Berlin. 23. marca, AA. (DNB) Pravico udeležbe Pr' avstrijskem plebiscitu imajo vsi moški in ženske, rojem do 10. aprila 1918, če 60 avstrijski državljani, in pa Avstrijci, ki 60 od marca 1933 iz morali iz političnih razlogov zapustiti Avstrijo. Pri teh dveh zadnjih skupinah ne igra nobene vloge, če so med tem postali nemški državljani. Anglija, avstrijsko zlato in avstrijski begunci London, 23. marca. m. Ker je po priključitvi Avstrije k Nemčiji prišlo v Anglijo vdiko avstrijskih beguncev, ee angleški krogi zanimajo, kaj namerava 6toriti iz njimi vlada. Razne avstrijske osebnosti in ustanove imajo v angleških zavodih naloženega veliko denarja in spravljenih dragocenosti, glede katerih je bodoče angleško stališče tudi važno. Notranji minister Hoare je na vprašanja poslancev o tem odgovoril včeraj: Vlada nikakor nima pravice, da bi izdala kakšne posebne ukrepe glede zlata in drugih vrednot avstrijskih denarnih zavodov, ki 60 v angleških bankah. Vlada bo dala beguncem zatočišča, vendar je pa treba pri tem paziti na to, da so vrata odprta vsem beguncem brez razlike. Treba je dovoliti prihod v Veliko Britanijo vsem, ki jim ni mogoče ničesar očitati, torej esebam, ki bi mogle na znanstvenem polju ali v trgovini in industriji koristiti deželi. Glede državljanstva beguncev je minister mnenja, da zaradi sedanjih izrednih razmer vseeno ne kaže izpreminjati zakona o podeljevanju državljanstva, ker se to more ugoditi samo s pristankom domin ionov. Prijateljski ukrepi nemške vlade: Izgnani Jugoslovani smejo nazaj v Avstrijo Belgrad 28. marca. Nemški poročevalnf urad javlja: Z velikim zadoščenjem je bila tukaj sprejeta vest, da je nemška vlada dovolila onim sedmim Jugoslovanom, ki so bili v začetku februarja iz Avstrije izgnani, da se vrnejo nazaj v Gradec. Dotični so bili takrat izgnani brez navedbo kakšnega vzroka, kajti šlo je v njihovem primeru edino le *a represalijo, izvedeno zaradi tega, ker je jugoslovanska vlada izgnala nekaj avstrijskih legitimistov, ki so v obmejnem ozemlju ro- varili s separatistično propagando. V merodajnih političnih krogih v Belgradu poudarjajo s posebnim poudarkom, da ta korak nemške vlade vidno dokazuje prijateljstvo, ki obstoja med Belgradom in Berlinom in prijateljsko ozračje, v katerem se bodo odslej reševala razna medsebojna vprašanja. Belgrad 22. marca. AA. Jugoslovanska vlada je sklenila odpraviti poslaništvo na Du-nauju in uvesti namesto poslaništva generalni konzulat. Sodelovanfe med Poljsko in Litvo se je pričelo Varšava 23. marca. Poljsko časopisje poroča obširno o pomenu sporazuma med Poljsko in Litvo ter pravi: Zbrišimo vse, kar je bilo. No bomo se več vračali k posameznim točkam poljsko-litov-skega spora zadnjih 20 lot. Bratsko ponujamo Litvi roko. Toda potrebno je, da tudi Litva pozabi zgodovino zadnjih 20. let in sprejme roko, ki jo ji ponujamo. Potrebno je, da se podre zid vzajemnega nezaupanja, ki nas je razdvajal. Sprava med Litvo in Poljsko bo pomenila ugoden preobrat za splošno uravnovešen je v baltiških državah. Poljsko-litavska pogajanja o tehničnih vprašanjih, ki so v zvezi z obnovitvijo železniškega prometa med Poljsko iri Litvo, se nadaljujejo. Pogajajo se tudi o obnovitvi rednega poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa. Pogajanja potekajo zelo ugodno in pričakujejo vsak hip, da bo prišlo do končnega dogovora o vseh teh vprašanjih. Po poročilu listov namerava poljska letalska družba Lot uvesti stalni letalski promet med Varšavo in Kovnom. ^Na Golniku je umrla včeraj gospa Angela Omerza roj. Čučnik. Umorila jo je zavratna bolezen jetika v cvetu mladosti 23 let. Na mrtvaškem odru leži v Križah v prosvetnem domu. Pogreb se vrši v četrtek, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne na pokopališče v Križah, ki leži poleg postaje. Naj ji sveti večna luči Žalujočim svojcem naše globoko sožalja. Franclfa išče Turčijo Ankara, 23. marca. m. Francoski zunanji minister Paul Boncour je obvestil turško vlado, da želi spomladi ali vsaj v poletju obiskati turško Prestolnico. Kakor znano, je turško vlado hotel obiskati tudi že prejšnji francoski zunanji minister Delbos. Ob priliki obiska ministra Boncourja v Ankari, bo podpisana nova francosko-turška klirinška pogodba, ki jo je Turčija odpovedala za tri mesece. Zveza nevtralnih držav od Baltiškega do Črnega mor a Washington, 23. marca. AA. (Havas) Poljski veleposlanik v Washingtonu Potočki je izjavil zastopnikom tiska, da se z utrditvijo spora med Litvo in Poljsko začela možnost, da se med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo organizira blok nevtralnih držav, ki sc bo raztezal od Baltiškega do črnega morja, in bi obsegal Finsko, Estonsko, Letonsko, Litvo, Poljsko in Romunijo. Ob koncu je veleposlanik še izjavil, da Poljska nikdar ne bo dovolila, da bi sovjetske čete čez poljsko ozemlje napadle Nemčijo. Ogromno osiankov predpotopnih živali je našla italijanska znanstvena ekspedicija na 6evemem robu Sahare. Najdbe so znanstveno zelo velikega pomena. Pokojnega bolgarskega politika Malinova 60 včeraj pokopali na državne stroške v Sofiji. Pogreba sta 6e udeležila kralj in kraljica z veliko odličniki. Vesti 23. marca Francoska zbornica je včeraj sprejela zakon, ki določa popolno mobilizacijo vseh narodnih sil za primer vojne. Za takojšnje priznanje španske nacionalistične države se zavzema francoski senat, levičarsko časopisje pa zahteva, naj Francija z orožjem nastopi proti nacionalističnemu napredovanju. Slovesna razglasitev švicarske nevtralnosti v, obeh zbornicah je naletela na splošno odobravanje v Evropi, kar kaže, da se Švica za nobeno ceno noče mešati v evropske spore, v katerih bi prej ali slej_ svojo neodvisnost izgubila. Vojne v bližnji bodočnosti še ne bo, je izjavil bivši ameriški predsednik Hoover v Londonu časnikarjem. Do tega sklepa so ga privedli razgovori, ki jih je imel zadnje čase s poglavarji in voditelji evropskih držav. Glavni razlog, ki Evropi ne dovoljuje vojne, je po njegovem spoznanju premajhna pripravljenost. Angleška vlada je soglasno odobrila iizjavo o zunanji politiki, ‘ki jo bo jutri prebral v poslanski zbornici predsednik Chamberlain in katero ves 6vet pričakuje pozorno, 6aj bo v njej Anglija povedala svoje končnoveljavno stališče glede Španije, Češkoslovaške in Srednje Evrope. Nekega poslanca španske rdeče vlade je ubila v Parizu njegova priležnica. Poslanec se je mudil v Franciji po posebnem nalogu 6Voje vlade. Pariška policija je takoj včeraj uvedla Obširno preiskavo, ker domnevajo, da gre najbrž za političen zločin. Poslančevega imena policija po nalogu notranjega ministra ne 6me izdati. Veliko pomanjkanje častnikov v sovjetski mornarici je nastalo po zadnjem čiščenju, pri katerem 60 postrelili skoraj polovico višjih častnikov. Hitler bo v petek imel velik govor za volitve in za plebiscit v Konigsibergu. »Stalni domin ion Združenih držav«, tako se bo po novem imenovala filipinska republika, ki zaradi japonske nevarnosti ne mara izpod ameriškega varuštva. Egiptovska vlada je odpoklicala svojega po. slanika v Rimu dr. Hafiza Afifi paša. Ob prihodu fašistovskega odposlanstva na Japonsko je Mussolini poslal japonskemu ministrskemu predsedniku navdušen pozdrav, v katerem pravi, da protikomunistična zveza druži Italijo in Japonsko pri Obrambi človeške omike proti razkrajajočim naukom. Združitev francoskih desničarskih strank v ta-kozvano »Fronto svobode« je spet enkrat padla v vodo in z njo tudi francoska protikomunistična zveza, ker je predsednik Socialne stranke polkovnik La Rocque zavrnil novo ponudbo voditelja fran-coske Ljudske stranke za enoten nastop. Spori med francoskimi desničarji 60 zgolj osebnostnega značaja. Nemci so ogorčeni zaradi ukrepov brazifjslce vlade, ki prepovedujejo nemškim državljanom v Braziliji protidržavno politično delovanje. Angleški minister za oborožitev lnskip je imel včeraj razgovore 6 30 zastopniki delavskih strokovnih organizacij ter skušal doseči z njimi spora -sum o povečanju delovnega časa v oboroževalni industriji, ker to zahtevajo državne koristi. Prvi italijanski poslanik pri mandžnrski vladi je včeraj nastopil svojo službo. S tem je Malija dejansko priznala mandžursko državo. Angleška policija v Palestini je prijela arabskega vrhovnega sodnika Safeda in ga poslala ▼ koncentracijsko taborišče. Ta dogodek je spet zelo razburil Arabce in je treba pričakovati novih nemirov v 6veti deželi. Sprejetje ameriškega pomorskega oboroževalnega načrta v poslanski zbornici pomeni, da Združene države računajo v kratkem z resnimi dogodki na svetu. Zaradi zaplembe petrolejskih vrelcev in nacionalizacije petrolejskih družb, je nastalo med ame riškimi in angleškimi kapitalisti veliko razburjenje. Hočejo, da 'bi posredovali ameriška in angleška vlada. Mehikanskn vlada je izdala zaradi tega uradno poročilo, v katerem pojasnjuje razide, kr so jo prisilili, da je to storila. V nemški socialno demokratski stranki na Češkem je izbruhnil hud spor med .poslancem Jakšona in ministrom Čehom, ki grozi 6tranko razbiti. Krožni polet turških letal iz Carigrada v Bukarešto. Belgrad in Atene pripravljajo v Turčiji. Poleta 6e bo udeležila tudi letaika Safoiha Buekcen. Nov plačilni sporazum sta sklenili Češkoslovaška in Romunija. Srce ustanovitelja modernih olimpijskih iger barona Coubertina bodo prikopali v razvalinah’ stare grške Olimpije. 35 članov mednarodnega olimpijskega odbora je včeraj odpotovalo iz Kaira, kjer so imeli 6ejo, na Grško. S 6eboj nosijo žaro z baronovim 6reem. Češkoslovaško odposlanstvo za sklenitev nove trgovske pogodbe med Turčijo in CSR je včeraj odpotovalo v Ankaro. Proračun za vojsko je zvišala tudi Finska. Zvišanje znaša 2 milijardi 710 milijonov dinarjev. Poljsko-egiptcvsko trgovsko zbornico so ustanovili v Varšavi. Pospeševala bo gospodarske stike med obema državama. Švica bo dobila prosto pristanišče v Lyonu n« reki Rhoni. tako je izjavil predsednik francoske poslanske zbornice Herriot. Veliko japonsko vohunstvo je odkrila ameriška prilicija, ki je prijela dva preoblečena japonska častnika, ko sta hotela fotografirati velik most blizu Ne\vyorka. Pri njima je našla veliko zbirko podatkov o vojaško važnih zgradbah v Združenih državah. Novo vlado je dobila libanonska republika. Vlada je 6e6tavljena iz zastopnikov vseh strank. Predsedstvo samostojne blagajne za finansiranje francoske državne obrambe je prevzel general Nollet. Oddelki nemške vojske so 6e včeraj dopoldne pozdravili z madžarsko vojsko na meji pri Sopro-niju. Angleška kraljeva dvojica bo v začetku aprila obiskala belgijskega kralja še preden bosta odpotovala angleški kralj in kraljica v Pariz. V Bruslju bosta ostala dva dni. Častno letalsko Sabljo je maršal Goring izročil včeraj dosedanjemu letalskemu poveljniku avstrijskega letalstva, generalu Lahru Sredi mesta bo vendarle vzrasla nova palača Bat*e Ljubljana, 23. marca. V prvih mesecih lanskega leta so ee po Ljubljani raznesli glasovi, da ho tvrdka Bafa zrušila staro hišo pred pošto in zgradila novo, moderno poslopje. Časopisi so prinašali nekaj dni slike načrta, po katerem naj bi se gradila nova palača. Projekt je novo poslopje zamišljal kot moderno, reprezentativno in nad vse impozantno stavbo. Meščani so že razpravljali o tem, dokod bo v notranjost pomaknjen« fasada s šelenburgove ulice. Veselili so ee, da bo sreda mesta, kjer je raz-cestje za promet res kar obupno tesno in nezadostno, doživela zadovoljivo razbremenitev v rešitvi, ki bo kar dobro ustrezala komunikacijskim in urbanistično-tehničnim potrebam rastočega mesta. Zanimanje ee je stopnjevalo, ko ee je razvedelo, da bo gradil tudi j-Slon?. Čas je tekel, »Slon« je začel rušiti, prvi temelji so rasli iz tal. Ljubljančani so se prepričali, da gre zares; novi »Slont bo postal sodobna, prav reprezentativna stavba, ki bo pomembnost in zunanji ugled mestnega središča v močni meri dvignila. In delo je napredovalo silno hitro; zdelo se je kot bi graditelji tekmovali s stavbeniki, ki eo zidali ob Ljubljanici drugo veličastno palačo, Mayerjevo. Vse druge vesti o raznih bodočih gradnjah so 6e tedaj pred ljubljanskimi očmi izvrševale tako kakor 60 bile napovedane, zato ni nič čudnega, če ee je javnost začela s trdovratno vztrajnostjo izpraševati kai bo prav za prav z Batino z*davo Širile so se vesti, da se je v vso zadevo nenadoma zapičil »kavelj«, zadeva stavbnega dovoljenja je poeitajala nejasna, merodajnih izjav ni bi.o, slišale eo se govorice, da se vsa stvar vrti okrog ene in iste osi,ki ji je bilo ime kavarna. Tvrdka Bafa se je bila namenila v sedmem nadstropju postaviti kavarniške prostore. Ljubljančani so sklepali, da gre zastoj vsega vprašanja o zidavi pripisati dejstvu, da se lastniki raznih gostinskih in kavarniških podjetij ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi bila v njihovem krogu odprta nova kavarna, ki bi utegnila občutno poseči v vrste gostov in jih privezati nase. Kratka zgodovina zastoja n razvUanta Za graditev nove palače na razcestju Aleksandrova cesta—Šelenburgova ulica je podjetje Bafa izročilo svojo vlogo na ljubljansko mestno občino lani 15. maja. 0 razlogih, ki so bili merodajni, da se je rešitev dolgo zavlekla, so krožili razni glasovi. Morda je bila pozni rešitvi vloge kriva nekoliko tudi naša podedovana, nekoliko skrupuloz-na pedantnost ter huda birokratična žilica. Krogi, ki eo bili videti precej dobro poučeni, pa so trdili, da rešitve o stavbnem dovoljenju zato tako dolgo ni, ker je bilo treba razvozljati nekaj važnih stvari, predvsem razčistiti vprašanje, kaj bo s kavarno v bodoči palači. Rešitev Bafine vloge je prišla šele meseca oktobra lani; ta rešitev je biia negatina. Do tega časa je podjetje že rušilo na dvorišču in začelo na dvorišču tudi graditi. Vozel se razvozita Proti tej rešitvi je podjetje ugovarjalo pri upravnem sodišču v Celju. Medtem pa je nastopil nov moment, obrat v vsem vprašanju. Merodajni faktorji so po skrbnem premisleku ugotovili, da bo nova stavba sredi mesta vendarle koristna mestu samemu. Ti faktorji eo odstranili pomisleke in izdali novo rešitev: stavbno dovoljenje. Ker pa mora v mestih, kjer se grade stavbe, v katerih so lokali javnega značaja, še stavbne projekte odobriti banovina, tvrdka tega dovoljenja ni mogla sprejeti, ampak se je obrnila na banovino, ki je projekt odobrila. Tudi z mestno občino so vse stvari že dogovorjene, tako da je stavbno dovoljenje črno na belem le še stvar zgolj tehničnega značaja. Po vsem videzu bo dobila tvrdka to dovoljenje v roke že v nekaj dneh, tako da bo takoj lahko pristopila k uresničenju načrta. S podiranjem pa podjetje najbrž ne bo pričelo pred Veliko nočjo. Tvrdka je izjavila, da nima interesa, da bi kavarniške prostore vzela v svojo režijo; dala jih bo po vsem videzu v najem človeku, ki bo za izvrševanja obrata dobil koncesijo. V pritličju in morda v prvem nadstropju bodo poslovni prostori Bafe, Naslednja štiri nadstropja bo dala tvrdka v najem interesentom, obrtnikom, firmam itd. V Šestem nadstropju bodo stanovanja uslužbencev, ki bodo zaposleni v tem poslopju — in dve privatni stanovanji. V sedmem nadstropju bo kavarna. Nova palača bo imela tudi kino ter kopališče; tadva lokala bo podjetje dalo v najem. Stroški za postavitev palače najbrž no bodo segali pod 10,000.000 din. Zanimivo je, da bo že sama fasada stala približno 500.000 din. Razne inštalacijske naprave pa bodo znesle izredno visoko vsoto ca. 1,500.000 din. V majhno ilustracijo, kako draga je dandanašnja gradnja, moramo pripomniti, da samo takse za stavbno dovoljenje znašajo 133 tisoč dinarje,' Pred pošto se bo uredil promet Izredno velikega j?omena bo potem, ko bo palača dogotovljena, postalo dejstvo, da bo pred pošto in v njeni bližini za prometno-regulacijske namene pridobila mestna občina 327 mJ prostora. Na ta način bo na tem tako kočljivem in perečem razcestju končno vendarle možno urediti prometne potrebe tako, da bodo rešene zadovoljivo in sodobno. Poleg tega bo v sredo mesta investiran velik kapital. Pri delih pa bodo zaslužili tudi domači zidarji. Poslopie ne bo rentabilno Razumljivo je, da podjetje kot je Bafa rentabilnost ali nerentabilnost gleda z drugačnimi očmi kot privatniki. Za privatnika bi bila stvar rentabilna, Bafa pa investira svoj kapital v stvari, ki se glede rentabilnosti morajo vesti povsem drugače kot se vede poslopje s poslovnimi in stanovanjskimi lokali, ki so le v najemu. Tvrdka bi rabila najmanj 10%, znano pa je, da n. pr. celo palača Pokojninskega zavoda prinaša le 1%. Bafa zase ne rabi take palače, za bližnjo in morda tudi daljnjo bodočnost bi ji zadostovali poslovni prostori, ki bi bili le za spoznanje večji kot so današnji; take prostore pa bi lahko najela tudi kje drugje, kjer bi jih — v že starem poslopju — le adaptirala. Da 6e je lotila gradnje tako velike palače, je pripisati dejstvu, da bi rada imela enkrat prostore povsem po svojem okusu — ter razumljivi težnji po reprezentativnosti. — Ljubljana bo končno dobila center, kjer ee bodo zbrala sama moderna poslopja, razen pošte... Tel. 2*2 21 KINO UNION Romanca Tel. 22-21 Die Frau des Andern ChristlMardavn Wil. Eiihberger Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri Predvajamo premiero vseskozi zanimivega filma, ki Vas bo držal v napetosti od začetka do konca! Ali Ure m tatvino vatnih tioKU-mentov ali pa za nabavno avanturo lepe žene? Obsojen vEomilec, ki ga Je Izdala igralna karta Maribor, 22. marca. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bil obsojen danes sejmar Edvard Otorepec iz Maribora zaradi svojega vlomilskega podviga, s katerim je nameraval sanirati svoj precej mučen gospodarski položaj na račun krojača Srečka Satlerja. Dogodek, zaradi katerega je zadela Otorepca stroga kazen, se je odigral tako: V noči na 3. februarja t. 1. so postali ljudje pozorni na neko žensko, ki ee je nervozno smukala okrog vogala Tattenbachove in Kopališke ulice. Slučaj je nanesel, da je bil med temi radovedneži tudi policijski stražnik Franc Vrbnjak. Bilo je že proti polnoči, pa se je zdelo stražniku gibanje ženske zelo sumljivo. Vprašal jo je, koga čaka, pa mu je odvrnila, da nikogar. Kmalu nato pa je ženska naenkrat izginila. To ee je zdelo stražniku še bolj sumljivo. V sami božični noči^ je bilo namreč vlomljeno v krojaško delavnico Srečka Satlerja, ki se nahaja v Kristanovi hiši na vogalu Tattenbachove in Kopališke ulice. Stražnik si je mislil, da je pojav skrivnostne ženske morda zopet v zvezi s kakim vlomom pri Satlerju. Podal se je preko dvorišča Seničeve hiše, še predno pa je preskočil plot na dvorišču Kristanove hiše, je opazil, kako je pobegnil neki moški z dvorišča. Stražnik je preplezal ograjo ter je našel pri vratih, ki vodijo z dvorišča v Satlerjevo delavnico, razno vlomilsko orodje. Zraven je bil nahrbtnik, poleg tega pa je našel tudi igralno karto, ki je vlomilcu očividno padla iz žepa. Po stvareh, ki jih je stražnik našel, je bilo mogoče ugotoviti nji- Kaznovani ponarejevalci , Maribor, 22. marca. Kakor smo že poročali, se je vršila danes pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča velika razprava proti ponarejevalcem denarja in njihovim žrtvam, ki so celo podjetje financirale. Kazni, ki jih je sodišče izreklo, so bile vse nepogojne ter precej ostre. Anton Kokot je bil obsojen na 2 leti robije ■ in 3 leta izgube častnih pravic, Alojz Turšak je dobil 1 leto in 6 mesecev robije in 3 leta izgube častnih pravic, Matija Miško, Franc Puklavec, Ivan Vrhovčak, Jakob Štampar in Franc Pevec so dobili vsak po 3 mesece strogega zapora, Jakob Vrhovčak 4 mesece strogega zapora, Avgust Pihlar 4 mesece strogega zapora, Štefan Kuhar 2 meseca zapora, Marija Kuhar, Marica Kuhar, Ivan Kuhar in Franc Zgeč pa so bili oproščeni Slovenski teden v Liublfani Jutri, v četrtek popoldne ob 17, bo v veliki dvorani mestnega poglavarstva anketa o tujsko-prometnih prireditvah, ki naj bi v Ljubljano privabile čim največ tujcev. Župan dr. Adlešič bo na anketi obširno poročal o najraznovretnejših zamislih in predlogih, ki jih bo anketa predelala in skušala prilagoditi, kako bi jih oživotvorili tudi v našem mestu. Med drugimi je posebno zanimiva tudi ideja o prirejanju ^slovenskega tedna« v poletnih sezonah. V tem tednu bi naša opera dajala samo izvirne slovenske opere, naša drama pa samo izvirne slovenske komade (zlasti eno ali dve premieri), na koncertih bi bile izvajane samo kompozicije naših komponistov, zlasti nove itd. V vseh knjigarnah v Ljubljani bi bile razstavljene samo izvirne slovenje knjige, ki bi jih eventualno ta teden prodajali s popustom. Na javnih krajih pod milim ne-bctn bi bili promenadni koncerti z izključno našo glasbo, izvajali bi značilne slovenske plese ter 6tare običaje na folklornih prireditvah, poleg tega pa bi bila tedaj velika razstava slovenskega slikarstva in kiparstva. Vse to bi bilo eventualno lahko prirejeno v okviru kakega večjega kongresa. V tem tednu bi lahko forsirali no trgovinah tudi izdelke naše domače obrti in industrije. Ves teden bi bila tudi predavanja o perečih slovenskih vprašanjih in problemih itd. Vse to bi s primerno propagando pritegnilo tok našeega domačega življa za nekaj dni v Ljubljano, prav tako bi pa tudi med tujci vzbudili zanimanje za naše razmere in vprašanja. Koncert violinista Balokovica Unionska dvorana je bila sinoči spet do kraja polna, saj Ljubljančani, petični in tudi manj petični, niso hoteli zamuditi izredne prilike, slišati gotovo najboljšega našega violinista, ne samo po časopisni reklami, pač pa tudi po svojem sijajno uspelem prejšnjem koncertu v Ljubljani znanega virtuoza Balokoviča. Snočni koncert je bilo vredno slišati tudi zaradi tega, ker je na njem nastopil kot dirigent Siedel. o katerem tudi inozemsko časopisje prinaša same pohvalne kritike. S sinočnim koncertom v Ljubljani je Baloko-vič nad vse dostojno proslavil 25 letnico svojega umetniškega udejstvovanja. Po pozdravnem nagovoru, ki mu ga je izrekel zastopnik Glasbene Matice, je spregovoril slavnostno razpoloženemu občinstvu tudi Balokovič sam ter poudaril svoje veliko veselje, da se mu je spet nudila prilika nastopiti tudi med hvaležnim ljubljanskim občinstvom, ki ga pozna že od svojega zadnjega koncerta. V svoji hudomušnosti je tudi dejal, da se Ljubljančani od zadnjega njegovega koncerta niso dosti spremenili. Predstavil se je kot človek, ki mu ne gre več za to, da bi si s takšnimi koncertnimi prireditvami koval denar, pač pa kot človek, ki ima pred očmi le željo, kako bi koristil tudi na tem polju umetniškega udejstvovanja svojemu narodu in se stavil popolnoma v službo umetnosti. Občinstvo je morda sicer pričakovalo, da bo tega odličnega virtuoza slišalo manj v spremstvu orkestra ljubljanske filharmonije, pred katerim sta pokazala svoje dirigentske vrline že omenjeni sloviti dirigent Siegel in domačin g. Polič, vendar je odšlo s koncerta kljub temu zadovoljno, kajti tudi orkester je tokrat pokazal vse svpje odlične vrline in izredno discipliniranost Morda je to posledica mirne pojave dirigenta Siegla. Kadarkoli se je iz celotnega orkestra olasil mehki glas Balo-kovičeve violine, so oči številnega občinstva kar obtičale na gibčnih Balokovičevih prstih, izpod katerih se je s čudovito mehkobo pogovarjala pesem njegovih, na obeh koncih enako dosegljivih strun. Občinstvo je nagradilo vse točke sporeda z gromkim ploskanjem in neštetokrat privabilo Balokoviča in oba dirigenta na oder. Virtuoz Balokovič naj bo prepričan, da je bil njegov nastop v Ljubljani pri vseh, ki so ga poslušali, sprejet z velikim zadovoljstvom. Ljubljančani mu ob 25 letnici njegovega umetniškega ustvarjanja žele še mnogo uspeha. Kmalu sem imel priliko spoznati, kako zelo je bil ta strah upravičen. V Malowu sem moral prestopiti, če sem hotel priti v Tralee. Stal sem že na stopnicah svojega oddelka, ko sem se bliskovito umaknil. Zagledal sem znani kovčeg, strašni rdeeeplat-neni ročni doktorjev kovčeg. Ležal jc na prostoru, namenjenem odsotnemu doktorju. Doktorjeva prisotnost v Mallowie mi je dokazovala, da namerava tudi on k grofu Antrimu. Moral sem se pripraviti na to, da bo zdaj pa zdaj vstopil. Vzel sem svojo prtljago in si poiskal drug oddelek, ki sem ga dobro zaprl. Od tu sem opazoval kolodvor. Kakih petnajst potnikov se je do odhoda vlaka sprehajalo po peronu, da bi se ogreli; kajti vreme je bilo mrzlo, čeprav lepo in suho. Videl sem dva duhovnika, kmete, nekaj žensk, vojaka od Royal Irish Constabularycev in še nekaj gospodov. Skušal sem uganiti, kateri teh gospodov je moj lausannski tekmec, ko je zadonel klic za odhod. Potniki so krenili k svojim vozovom. Doktor Griitli je bil debel, majhen gospod, ki je seveda nosil naočnike. Zdelo se je, da je zelo občutljiv za mraz; kajti imel je kar več suknjičev na sebi. Pod zelenim klobukom sem domneval plešo. To ni bil mož, ki bi mu lahko rekli, da je lep. Tudi ni bil eleganten, toda vsekakor njegov obraz ni bil odvraten. »Končno«, sem si rekel, »nimam še prav nobenega povoda bati se, da me bo izpraševal galske besede in njih korene, če pa se bo to zgodilo, poleni imam pravico molčati. Moja osebnost, ki zastopa francosko zna-r.osl. ne sme postati smešna. Hotel sem uživati sveži zrak, za- Pierre Benoit: VELIKI JEZ Roman iz irskih boiev za svobodo 15 to sem odprl obe okni v svojem oddelku, pogledal sem skozi eno, šel k drugemu, vrnil se nazaj k prvemu, da bi videl čim več pokrajine. Vlak je hitel čez kerryske pašnike. Močvirje se je menjavalo z ribniki. Nad njimi so vihravo letele neznane vodne ptice, katerih sence so se jasno odražale na vodni gladini. Skozi oddelek v vlaku je vel veter, ki je prinašal s seboj duh po resju. Nenadno sem se spomnil one čudne deklice, h kateri sem hitel. . Šele, ko je hitel vlak čez te njive stroge lepote, sem se začenjal zavedati, da bom zvedel, kdo je bila Anti-opa... Antiopa! Glasno sem ponovil njeno ime, da bi mogel primerjati njeno sliko s sliko njene domovine. V tem trenutku je sprevodnik zaklical ime male postaje: »Killarney.« čutil sem, da je ta slavna beseda samo zaradi nje učinkovala name. Čimprej bo vlak zapustil Killarney, tem preje bom pri Antiopi, tem hitreje jo bom videl... Ali jo bom videl? Sedaj sem pričel o tem dvomiti. Ali je bilo res popolnoma trdno, da jo bom videl? Ta razdvojenost in zmedenost, ki se me je držala že Štirinajst dni, je bila res zelo nenavadna. Pravite mi. da bom užival gostoljubnost grofa Antriuia?« sem nedolž- no vprašal gospoda Terencea. »Ali je to oni grof Antrim, s katerim sem se imel čast spoznati v Aix-les-Bainsu leta 1894.?« Starec je prešteval na prstih in mi je odgovoril: »Da, to je on.« Takrat je imel s seboj trinajstletno hčerko. »Ima jo še vedno«, je odgovoril resno gospod Terence. »Imate dober spomin za starost dame. Grofica Kendalova mora biti stara sedaj okoli pet in trideset let«. »Grofica Rendalova, pravite?« >Da, mi«« Antiope ee je pred se* Mimi leti poročila z lordom Baxter-jem, grofom Kanadskim.« »In... ali živi grof Antrim zdaj pri svojih otrokih?« »Ne, oni stanujejo pri njem v gradu Dunmore, ki leži ob severni obali blizu Ulstra. Toda ob smrti lorda Baxterja ...« »Lady Baxterjeva je vdova?« »Od junija leta 1914. Tedaj jo je doletela nesreča, da je izgubila moža pri avtomobilski nesreči, pri kateri je pa sama kakor po čudežu, ostala zdrava... Zapustila je Dunmore, ker je bil grad le preveč povezan s tem strahovitim dogodkom. Od takrat stanuje tri milje proč od Traleeja, v gradu Kendaile, ki ga je podedovala po možu. Sprejeti boste torej v gradu Kendale. Zelo me veseli, da sle mi dali priliko, da vam morem pripovedovati te podrobnosti, kajti prav za prav boste gost grofice Kendalejeve, ne pa grofa Antrima. Sicer pa je ta okolščina čisto brezpomembna, kajti oče in hči se ljubita neizmerno: grofica se je z brezmejno požrtvovalnostjo posvetila osvoboditvi Irske.« To je bilo torej pojasnilo, ki mi ga je pred štirinajstimi dnevi dal gospod Terence sam od sebe. Lahko je razumljivo, da nisem izpraševal dalje, ker nisem hotel izgubiti njegovega zaupanja. Sicer pa, ali mi ni to za 6edaj zadostovalo? * V Traleeju sem jedel v skromnem hotelu blizu kolodvora. V dveh urah me bo odpeljal vlak še nekaj milj do naslednje postaje, kjer se bo moje potovanje po železnici končalo. Deset minut pred odhodom vlaka sem bil na kolodvoru. Za trenutek sem se ustavil pred prodajalno časopisov, da bi si jih nekaj kupil. Ko »em plačeval, je prišel dr. Griitli. — Nisem hote»l delati vtisa, da se mu izmikam. Jezikoslovec je brskal samo med pestro vezanimi knjigami. Končno si je izbral >She«, ki jo je napisal sir Rider Haggard. Nato sva odšla vsak v evoj oddelek. Ko smo prispeli do postaje, o kateri 6em pravkar govoril, sem opazil, da sva na kolodvoru izstopila samo midva. Zdaj se res nisem mogel več izogniti svojemu sopotniku. »Gospoda, ali sta namenjena h grofu Kendailu?« Poleg železniškega predstojnika je stal visok v sinje oblečen voznik, ki naju je vprašal, ali ee hočeva peljati. hovega lastnika. Bil je to sejmar Edvard Otorepec, ženska pa, ki jo je stražnik opazoval na ulici, je bila Otorepčeva žena Justina. Oba sta ogorčeno tajila vsako zvezo z vlomom. Izdala pa ju je igralna karta, ker se je ugotovila, da manjka prav ta list pri kartah, ki jih je imel Otorepec doma. — Sedaj je bilo tudi jasno, da je Otorepec izvršil tudi prvi vlom pri Satlerju, ko je bilo ukradenega blaga za 11.576 din. Otorepec je bil dosedaj že šestkrat obsojen zaradi večjih tatvin. Daši tudi danes pred sodiščem ni ničesar priznal, je bil obsojen na 14 mesecev robije in na 3 leta izgube častnih pravic. Prošnfa trafikantov Ljubljana, 23. marca. . Morda je prav zdaj pred velikonočnimi praz; niki najbolj primeren čas, da spregovorimo tudi o tem, kar danes najbolj tare naše trafikante, in kar jim njihov, že tako od sile skromen položaj, še poslabšuje in sicer največkrat po krivdi tistih tovarišev trafikantov, ki 6e ne marajo ozirati niti najmanj na stanovsko tovarištvo in poskušajo vso mogočo konkurenco. Predvsem hočemo opozoriti na inserate po dnevnem časopisju, v katerih prodajajo ali kupujejo trafike. Za trafike v teh inseratih ponujajo nekateri, ki bi radi postali trafikanti bajne vsote, pri tem pa prav za prav ne vedo, kaj plačujejo. Na prvi pogled se zdi takšno kupovanje in prodajanje trafik čisto v redu, kdor pa 6tvar boljše pozna, pa lahiko trdi. da je takšno kupčevanje gola sleparija, kajti trafike podeljuje in odvzema le prodajno monopolsko nadzomištvo v Zagrebu. Lahko se torej zgodi, da kdo le nasede takšnemu inseratu, od monopokkega nadzorništva v Zagrebu pa ne dobi dovoljenja, da bi smel imeti trafiko! Na drugi strani pa so trafike, ki so »naprodaj«, po večini takšne, v katerih je zaslužek izredno 6lab in je prejšnji lastnik nad njimi že obupal. Drugo vprašanje, ki bi bilo fa«o potrebno rešitve vsaj zdaj, ko se bližajo velikonočni prazniki, je vprašanje prodajanja razglednic po hišah. Razna časopisna poročila nam jasno povedo, da imajo ti prodajalci razglednic dostikrat ne samo namen, da s prodajo te robe kaj zaslužijo, pač pa 6i ob tej priliki lahko bolj natančno ogledajo tudi razna stanovanja, kjer jim zadiši morda še kaj drugega, kar pride posebno za praznike prav. Stvar je pa tudi tale: Če mora človek v trafiko po znamke, ki jih nalepi na razglednice, je pač vse eno, če tudi v trafiki kupi razglednice. Slišali smo tudi že, da trafikant vendar nikdar ne propade No. to ie pa res. V konkurz ne pride trafikant nikdar, saj mera blago vedno plačati nf prej. Torej nima niti možnosti, da bi ee zadolži?; Če mu pa trafika premalo prinese, jo mora PaC prej opustiti, če ne pride v konkurz, vendar e tem še ni rečeno, da lahko živi! Zelo pereče vprašanje je tudi provizija, M F nekateri kupovalci zahtevaio, kadar kupujejo kolke. Trafikanti so 6e 6icer domenili, da takšne provizije ne bodo dajali nikomur več, vendar pa 6C še vedno najde kdo, ki ta stanovski dogovor krši in s tem škodi skupnosti, sebi .pa tudi mnogo ne korisfi. Preveč lepa tudi ni navada, da ljudje hodijo v trafike samo brat časopise, ne kupijo pa niti časopisov, niti kaj drugega. Ta razvada pa bo popolnoma odpravljena šele takrat, kadar se tf zastonjkarji ne bodo sami zavedli, da jc takšno njihovo ravnanje neokusno. Ta in še mnogo drugih vprašanje je dan®, ki tarejo trafikante in ki jim v mnogih primerih skoraj ne dajo dihati. Največ krivde pa je dostikrat na nekaterih brezvestnih trafikantih samih, ki nimajo prav nobenega smisla za tovariško skupnost in za stanovske dogovore. Položaj trafikantov je že tako dosti slab, zato nai ga ne poslabšuje se netovarištvo trafikantov 6amih! Krava preplavala Dravo Maribor, 22. marca. Danes je bil v Mariboru živinski sejem, ki jc bil zelo dobro obiskan. Številnim sejmarjem je po! končanem sejmu pripravila veliko^ senzacijo krava, ki je izvršila nenavadno »junaški« podvig. Kravo je prignal njen lastnik od Sv. Antona od Slov. gor. na sejem. Živinče je imelo prav lep kos poti za seboj ter je bilo gotovo utrujeno. Lastnik pa krave ni mogel prodati. Po končanem sejmu jo je privezal pred sejmiščem, sam pa se je podal v gostilno »Pri klavnici«, da se okrepča. Kravi pa je dolgo krepčanje njenega gospodarja postalo očividno dolgočasno. Začela je natezati vi-v in se je res od« trgala, Podala se je na sprehod po obrežju Drave. Kmet je opazil njen beg, pa je skočil za njo, pomagali pa «o mu še drugi sejmarji. Krava pa se ni dala kar tako ujeti, pa je poskusila z begom. Bez-ljala je ob Dravi proti brodu, kjer pa ji je prišlo zopet nasproti veliko ljudi, ki so šli od broda v mesto ter so ji zastavili pot. Ker ni imela drugega izhoda, se je enostavno pognala z visokega nabrežja v deročo Dravo. Zaplavala je v reko in ker jo je kopel očividno veselila in osvežila, je začela plavati vedno dalje od brega. Naenkrat je bilo na obrežju V6e živo ljudi, ki so gledali plavajočo kravo. Med njimi je bil tudi nesrečni lastnik, ki je bil žalosten, ker je bil prepričan, da bo živinče utonilo. Krava pa «e je izkazala kot izvrstna plavalka. — Vedno bolj je rezala deročo reko, ki jo je zanesla daleč navzdol, pod hišo poseinika Šmirmaula, Pa je vendarle dosegla pobrežko nabrežje. Krava }e Ereplavala na ta način skoraj dober kilometer re-e. Na pobrežki strani je splezala na breg, navzgor pa ni mogla zaradi prevelike strmine in prevelike utrujenosti. Mirno se je vlegla ter je čakala na re' ševalce. Prišli so najprej pobrežki gasilci, ki Pa sami niso ničesar mogli opraviti. Poslali so potenj po mariborske gasilce. Z vrvmi in škripci so po 3 ure trajajočem prizadevanju spravili kravo le na cesto, kjer jo je ves vesel prevzel njen lastnik. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani —* uprizori v režiji g, Milana Skrbinška, režiserja Nar. gledališča na praznik, v petek, 25. marca točno ob 8 zvečer ljudsko igro s petjem v 5. dejanjih in slikah »Deseti bral«, katero je priredil za oder Fran Govekar po Jurčičevem romanu Pri predstavi sodeluje orkester Frančiškanske prosve c M. O. Kljub velikim stroškom režije ostanejo odi* čajne znižane cene po 6. 4, 3 in 2 Din. Predpro aj oisarni Pax et bonum. tu in ta Zaradi dveh . dinarjev je mesarski pomočnik Arslam Arelamovič iz Plava pri Skoplju ubil Kat-lana Aliloviča. Arslam je pri Katl&nu pojedel košček kruha in nekaj sira. Ko je bilo treba plačati dva dinarja, ec je izkazalo, da Arslam nima denarja. Razjarjeni gostilničar je pograbil za stol in z njim namlatil Arslama, nazadnje pa ga e pomočjo nekaterih goetov posadil še na hladno. Arelam je bil zaradi te sramote silno užaljen. Z nožem v roki je ponovno pridrvel v gostilno, skotil k gostilničarju in mu zasadil nož v sence. Gostilničar je težki rani Še isto noč podlegel. Izredno velik promet je lani naredila železarna v Zenici. Medtem ko je bilo leta ^1933 za dobrih 62 milijonov prometa in leta 1935 za 67 milijonov, ga je bilo lani že za 257.2 milijona. V primeri e predlanskim letom se je promet podvojil, v primeri z letom 1933 pa skoro početvo-ril- Ta čas so se tudi rezerve povečale od 8 na 39 milijonov. Število delavcev se je od 900 povečalo na 2100. Družba bo izplačala svojim delničarjem 10% dividendo. Minister za socialno politiko je podpisal novo uredbo o pristaniškem delu v morskih pristan i-»£ih. S tem je končno urejen položaj pristaniških delavcev, ki so se za uzakonjenje svojih pravic borili dolga leta in v borbi uspeli šele pod sedanjo vlado. V vrste pristaniških delavcev ne bo mogel biti sprejet vsakdo, temveč le taki, ki 60 se v tem delu kolikor toliko že izvežbali in so tudi moralno kvalificirani za tako odgovorno delo. Od teh delavcev namreč v mnogočem zavisi varnost blaga in plovbe, kajti zgodilo se je že, da je ladja imela nesrečo zaradi nestrokovnjaškega nakladanja e strani delvcev. Uredba je bila podpisana v popolnem soglasju z zahtevami^ delavstva samega ter lastnikov brodarskih družb. Veliko lesno industrijsko podjetje »Šipad d. se je združilo z dvema sorodnima podjetjima »Celulozo cin »Durmitorjem«. Akcijski kapital se te s tem povečal od 20 na 65 milijonov dinarjev. Novo podjetje se bo odslej bavilo z izkoriščanjem banskih gozdov, s prodajo obdelanega in neobdelanega lesa, z izdelovanjem celuloze ter mena-nično kemijsko predelavo lesa za trgovske m industrijske potrebe in za potrebe narodne brambe. Roman o junaštvu letalcev je_ napisal letalski kapitan Zivorad Vukosavljevie iz Mostarja pod naslovom 'Pilot-podporočnik Knap brani Belgrad«. Za svoje delo je prejel ze nagrado mestne občine belgrajeke, knjigo pa bo izdala Srbska književna zadruga. Baje se pripravlja tudi ze prevod romna na poljščino. Zanimivo statistiko o številu lastnikov trgovin ali obrtnih delavnic, razdeljenih po verski pripadnosti, je objavil »Hrvateki radiša« v Sarajevu. Mesto ima 78.000 prebivalcev, od katerih je 29.000 muslimanov. Ti imajo vsega skupaj 1363 večinoma majhnih delavnic in trgovin. Katolikov je 21.000, ki imajo le 498 obrli. Več jih imajo pravoslavni, ki jih je 18.000, pa so med obrtniki in trgovci udeleženi a številko 822. Najboljše so zastopani seveda — Židje. V Sarajevu jih živi 7500, pa imajo v svojih rokah 750 obrtnih delav-f oic, večinoma trgovin. Ostanke rimskega mosta Inceriuma so odkrili ‘■■blizu Slavonskega Broda. Poročali smo že, da je kmet Mijo Karan pri oranju zadel na šest sod-Stov, polnih zlatega in bakrenega rimskega denarja. Nekaj dni za njim pa je njegov sorodnik, ki se prav tako piše Mijo Karan, zadel na en, potem pa še na pet lončkov, ki so bili prav_ tako polni zlatega denarja. Ko je uprava zagrebškega muzeja izvedela za najdbo, je poslala tjakaj svojega strokovnjaka, ki je ugotovil, da se pod temi njivami nahajajo temelji mesta inceriuma, katerega 60 prebivalci opustili okrog leta 350 po Kristli in se preselili drugam zaradi neprestanih napadov barbarskih tolp. Muzej si je izposloval pravico, da bo smel na zemljišču sam nadaljevati z izkopavanji. Bivši egiptski vladar Abas Hilmi, ki se vozi s svojo razkošno jahto po Sredozemskem morju, je sedaj zajadral tudi v Jadransko morje. Iz Barija je sporočil nekem usvojemu znancu v Kotor, da bi rad dobil nekaj dalmatinskih mornarjev-čast-nikov za svojo jahto. V kratkem pričakujejo njegov prihod tudi v Kotorju. Danes dopoldne se je v Splitu začela konle-reDi'a železniških strokovnjakov Male zveze, Zasedanje bo trajalo najbrž do konca meseca, ker je treba rešiti mnogo vprašanj, ki se tičejo pre-voza potnikov, blaga in žive živine. Jugoslovansko delegacijo vodi Franc Podbregar, šef transportnega °dseka v generalni direkciji državnih železnic v toelgradu. Zastopniki češkoslovaške in Romunije Pa so prišli v Split že včeraj. Slično železnico od Sušaka na Trsat bi rada zgradila neka italijanska tovarna za elektrotehnične predmete. Zastopniki podjetja so ponudili občini, da bi stroške, ki bi znašali nekaj nad milijon dinarjev, krila tvrdka pod pogojeni, da se material kupi v Italiji in delo izvrše italijanski elektrotehnični strokovnjaki. Le zidarska dela in dola pri odkopavanju, bi dobili domači delavci. Kaj bodo k temu predlogu rekli Sušačani, pa še znano. Težka nesreč« se je pripetila v premogokopu Uritad v Zajezdi pri Ivancu. Štirje delavci so zjutraj °dšli na delo in zaželi kopati v steno. Nenadoma pa se je nanje zrušilo podporno tramovje v rovu in jih tri pokopalo, med tem ko se je četrti rešil zaradi tega, ker je stal nekaj metrov od ostalih treh. Rešeni rudar je obvestil o nesreči upravo rudnika, ki je takoj poslala na pomoč skupino rudarjev. Toda vsi na-Pori, da bi ponesrečence našli, so bili zaman, ker je odrušena zemlja popolnoma zatrpala rov. Več kot gotovo je, da so se vsi trije nesrečniki zadušili. Včeraj so v Nišu obesili dvakratnega morilca in tazbojnika Rusomirja Nedeljkovima, ki je v Soko banji Umoril 80 letno vdovo in njeno 50 letno hčerko, Ruso-mir je stanoval v bližini obeh žensk in izvedel o njiju, da imata precej denarja. Ker je zadnje čase Ruso-mirju bolj slabo uspevalo tihotapstvo s tobakom, je •klenil priti do denarja na drug način. Vdrl je ponoči v stanovanje obeh žensk in od njiju zahteval denar. Ker sta mu ga dali le 1600 dinarjev, ju je začel ds iti **> res obe umoril. Po prstnih odtisih so Nedeljkoviča takoj izsledili, nakar je bil pred sodiščem obsojen na snirt. S pokvarjenimi klobasami so se zastrupili v No- yem Sadu Marija lleš, njen brat in n;en svak. Vsi so ledli klobase, ki jih je Marija kupila pri nekem novosadskem mesarju. Sredi noči pa so začutili hude bolečine v želodcu. Prepeljali so jih v bolnišnico, kjer so Motovili zastrupljenje s pokvarjenim mesom. Suiije vsch treh je zelo težko. prati se pravi: perilo zaupati blagemu Schiclitovemu terpenfinovem milu. Schichtovo tei'-pentinovo milo razkroji nesnago temeljito in prizanesljivo in ohrani perilo dolgo časa kot novo. SCHICHT»V» TERPENTIN0''0 MILO pere bleščeče beloi Velika svatba judovskega rabina. V Podkarpat-fiki Rusiji na Češkoslovaškem se je pretekle dni slovesno poročil newyor-šiki judovski rabin (duhovnik) Bernard Leifer s hčerjo podkarpatekega rabina Kanelo Weissa. Po stari judovski šegi je bila poroka ob sončnem zahodu, torej ob petih zvečer. Končano je bilo že v popolni temi. V Bilki, kjer je bila ta judoska svatba, se je ztorato kakih 3000 povabljenih 6vatov. Vso ženitnino so posneli tudi v zvočnem filmu. Poročalo je osem judovskih rabinov. V enem oziru. Mož: »Ali ne živiš pri meni kakor v raju?« — 2ena: »V enem oziru, namreč v tem, da nimam ničesar obleči.« Ko bo večji. Jožek: »Mamica, rad bi videl, kako se zemlja vrli.« •— Mati: »To spoznaš, ko boš večji in ko se boš vračal pozno ponoči iz gostilne...« Boj za slovensko učno knjigo Predavanje dr. R. Kolariča v okviru Slov. društva V beli dvorani Uniona je s noči pod okriljem Slovenskega društva predaval pred številnim občinstvom o »Boju za slovensko učno knjigo« prof. dr. Rudolf Kolarič. Predavatelj je razvil zgodovino tega boja in nakazal tudi gospodarske in socialne posledice, ki jih izziva monopolizacija knjig in tiskarn. Slovenska učna knjiga je otrok francoske zasedbe naših dežel v dobi Napoleona, ko nam je Valentin Vodnik napisal prve slovenske učne knjige: Abecednik, Krščanski nauk in Pismenost. Vodnik velja po pravici za očeta naše slovenske učne knjige, ki prav zdaj doživlja svojo 130. obletnico. Prve slovenske učne knllge Prve slovenske učne knjige so izšle v zasebni založbi in tudi pozneje so slovenske učne knjige izhajale v zasebnem založništvu. Prva knjiga, ki je izšla v državni založbi na Dunaju, je bila Metelkova »Malo berilo za kmete« 1. 1834. Po letu 1848 so slovenske učne knjige izhajale v zasebni in državni založbi. L. 1854 je izšla Janežičeva slovnica pri Mohorjevi družbi, prav tako so izhajale pri Mohorjevi družbi. Sketove Slovenske čitanke, pozneje so zalagale slovenske učne knjige založbe kot so: Kleininayer-Bamberg, Slovenska Matica, Slovensko učiteljsko društvo. Slovenci so si morali z zalaganjem svojih učnih knjig pomagati sami, kajti šele, ko so mogli pokazati, da imajo slovenske učne knjige, so mogli dobiti tudi priznanje slovenskega pouka v šolah. Pred vojno so zalagali slovenske učne knjige zlasti Zavodi v Št. Vidu, Slovensko učiteljsko društvo in Jugoslovanska knjigarna. Sploh so naše tiskarne mnogo žrtvovale za slovensko kulturo. Državna tiskarna na Dunaju ni izrivala zasebne založbe in je tiskala samo knjige, ki jih ji je kdo ponujal v založbo. Seveda pa ni zalagala knjig, ki bi ne donašale dobička. Dunajska državna založba je bila v resnici ustanovljena kot socialno ustanova, ki bi morala zalagati knjige, katerih prevelikih stro,škov ne bi mogle prenesti zasebne založbe, vendar pa te naloge za Slovence ni izpolnjevala. Po vojni se je ta državna založba preselila v Ljubljano in postala 1. 1925 trgovsko podjetje. Predavatelj je naglasil, da ima država z mo-nopolizacijo učnih knjig predvsem namen pridobivati iz njih dobiček. To^ in pa^ večno eksperimentiranje s šolo, menjajoči se učni načrti in sistemi pa našemu šolstvu samo škodujejo. V dobi »diktature" Oster spor za slovenske čitanke se je vnel leta 1933, v času, ki dobiva zgodovinski naziv diktature. Tedaj je na profesorskem občnem zborovanju prosluli prof. Vinko Marinko napadel slovenske čitanke in jim očital protidržavnost. Tedanji jeenesarji so pri prosv. ministru tudi dosegli, da je izdal odlok, ki je zahteval, da se iztrga iz Bajec-Rupel-Sovre-Šolarjeve Slovenske čitanke cela pola, to je 16 strani. Te liste iz slovenskih čitank so morali dijaki po srednjih šolah vpričo profesorjev iztrgati iz slovenskih čitank, jih oddajati po predpisih svojemu profesorju, ki jih je nato oddal na merodajno mesto, kjer so jih sežgali na grmadi. To je doba, ki bo nosila najbolj sramoten pečat največjega kulturnega škandala, kar so ga doživeli Slovenci, ko so bili sestavki najboljših naših slovenskih pesnikov in pisateljev iztrgani iz slovenskih učnih čitank, češ zato, da ne bi pri mladini vzbujali protidržavnih misli. Posredovani« Penkluba - ve* narod v boju Leta 1933. 3. novembra je slovenski Penklub .sestavil in poslal v Belgrad resolucijo, ki predstavlja za Slovence zgodovinski dokument. V njem se ugotavlja, da so tedaj Slovenci prvič po letu 1854. ostali brez slovenskih čitank v soli, ker Gra-fenauerjeve so bile prepovedane. Enako je bil prepovedan Pajk-Kržilnikov Zemljepis. Toda zanimivo je, da so bile prepovedane le prva, tretja in četrta Grafenauerjeva Slovenska čitanka, druga pa ne, čeprav je bila sestavljena po istih načelih kot ostale, to pa zato, ker je 2. čitanka izšla pri Zalogi šolskih knjig... Resolucija zahteva, da se naj podaja v šolah učna snov v domačem učnem jeziku, da mora biti pri nas edini učni jezik slovenski in naj se poučujeta zato slovenščina in srbohrvaščina v šolah deljeno. Uspeh resolucije je bil, da so bile slovenske čilanke spet dovoljene, vendar pa se je morala iztrgati iz čitanke Cankarjeva črtica iz »Kurenta«: Nebesa pod Triglavom, v kateri pravi Cankar, da je Bog razsul lepolo po slovenski zemlji od Triglava do Gorjancev (ne pa do Vardarja). Andrej Rape, Oziroma odbor, ki je ocenjeval knjige za ljudske šole, je v 4. čitanki za ljudske šole objavil omenjeno črtico in popravil Cankarjevo besedilo. Zanimiva pa je črtica »Brat« iz te čitanke, ki je naravnost demoralizujoča za Slovence. Predavatelj je navajal, da je boj proti mono-polizaciji še vedno živ in je navajal gospodarske in socialne posledice, ki bi jih izzvala monopolizacija učnih knjig in tiskarn. Njegovo predavanje je izzvenelo z zahtevo, po kateri Slovenci odklanjamo unifikacijo duha. Gojitev narodnosti v slovenski knjigi pa je naša narodna dolžnost, ki si je ne damo vzeti, zato je naša sveta in narodna pravica, da dobimo svoje učne knjige (tudi za zgodovino iri zemljepis, prirodopis, kemijo itd.), ki bodo upoštevale narodno življenje v preteklosti in sedanjosti. V živahni debati, ki je bila odkritosrčna manifestacija za slovensko učno knjigo, so govorniki £. prof. Solar, dr. Jože Rus in ostali podčrtali misel, da si moramo Slovenci svoj izobrazbeni program sami ustvariti. Zadnji ča« je, da to storimo. Uprava vsega slovenskega naj bo domača pod domačimi strokovnjaki pod okvirnim državnim nadzorstvom. Zadnja tretjina državnega prvenstva Z nedeljo smo zaključili drugo tretjino državnega nogometnega prvenstva. Po drugi tretjini tekem se nam jasno pokaže naslednja slika. V gornji hiši imamo tri klube BSK, Hašk, in Gra-djanski, vsi trije »o še vedno resni pretendenti za državnega prvaka, in trije klubi, ki imajo edini pozitivno goal-diferenco. Prav tako imamo tri klube, ki tvorijo spodnjo hišo, to so Ljubljana, Concordia in Edinstvo. Vsi trije imajo po sedem pik, od vseh treh ima naša Ljubljana najboljšo goal-diferenco, toda vsi trije so v enaki nevarnosti, da bodo morali pojeti igrati kvalifikacijske tekme, če bodo hoteli še dalje igrati v liginem prvenstvu. Ostali štirje klubi Slavija, Bask, Hajduk in Jugoslavija tvorijo pa svojo posebno ekti-pino in ee bore med eeboj za boljši in ugodnejši položaj na tablici. Trenutno vodi med njimi Slavija z 12 pikami, Hajduk ji sledi z istim številom pik, nato pa Bask in Jugoslavija. Razlika med temi štirimi klubi je samo tri točke in zato se tudi el a! no menjavajo med seboj. S prihodnjo nedeljo stopamo v zadnjo tretjino tega napetega tekmovanja. Že prihodnja nedelja nam bo pokazala najbrže definitivno, kdo bo državni prvak in obenem, kdo bo zadnji. V Zagrebu se srečata oba prva kluba na tablici Hašk in BSK. To bo brez dvoma najvažnejša tekma v letošnjem pomladnem prvenstvu, kajti če zmaga BSK, ni nobenega dvoma več, da ga ne bo nihče dosegel, tudi Gradjanski ne, čeprav bi dobil vse tekme. Naskok štirih točk, ki ga ima BSK, je dovolj velik, da lahko postane prvak. Gradjan-ski ee bo pomeril v Zagrebu s Hajdukom. Izid je jasen; brez dvoma bo zmagal Gradjanski, ki bo s tem za dve točki bližji ali Hašku ali pa BSK-u. Slavija mora iti v Belgrad poizkušat srečo z Baskom. Zelo verjetno je, da bo zmagal Bask in se bo s tem placiral na četrto mesto v tabeli. V Belgrad potuje tudi Concordia — utopljenec, ki pa so je začel nekako dobro otepati in kot vse kaže. noče še poleti igrali kvalifikacijskih tekem. Letos je Concordia v vseh treh igrah pokazala sijajen napredek od lani, vendar je malo verjetno, da bi v Belgradu uspela proti Jugoslaviji. Po letošnji formi sodeč pa je Concordia gotovo najmočnejši klub v spodnji hiši in ima zato tudi največ možnosti, da oetane v ligi. Huda borba pa bo v nedeljo v Ljubljani. Tako kot bo šlo v Zagrebu za prvo mesto, tako bo šlo v Ljubljani za zadnje. Za žogo in za krvavo potrebnimi pikami se bosta v Ljubljani pehala naš slovenski reprezentant in belgrajski »novajlija« v ligi — Jedinetvo. Kdor bo izgubil, ta bo po vsej verjetnosti zadnji, zlasti to velja za našo Ljubljano, kajti belgrajski klubi se bodo že kako pomenili med seboj in pustili Jedinstvu kako točko, da bo še ostalo med prvimi desetimi. Za Ljubljano pa bi pomenil eventuelen poraz težke, da usodne posledice. Ljubljana mora igrati še v Splitu, kjer 60 tla zelo vroča, v Belgradu proti Basku, in v Zagrebu, kjer se bo Gradjanski gotovo temeljito maščeval za lanski poraz. V Ljubljani pa bomo še gledali poleg Jedinetva Jugoslavijo in BSK-a. Tak je torej račun in s tem mora naš reprezentant računati, če v nedeljo ne dobimo dveh pik, jih leto« ne bomo dobili nikjer več. Ne samo, d« je Jedinstvo najslabši nasprotnik, kolikor jih bomo še letos imeli, ampak tudi dejstvo, da bi izgubili, bi vzelo igralcem in navijačem vso moralno zavest. Ljubljani ne preostane torej nič drugega, kot da zmaga. Nedelja bo huda, a odločilna. Most v Puštalu začasno zaprt Škofja Loka, 22. marca. Prebivalstvo okolice Škofje Loke in Medvod opozarjamo na odlok okrajnega načelstva v Škofji Loki, po katerem bo na banovinski cesti Škofja Loka—Sora—-Medvode prekinjen promet za vsa vozila preko mostu v Puštalu zaradi končne do' graditve mostu in ureditve cestišča, in sicer v času od 28. marca vključno do 23. aprila 1938. Za lahka vozila se bo^ v tem času vršil promet na občinski cesti Škofia Loka—Plevna—Suha preko mostu na Suhi (do 800 kg), težka tovorna vozila pa naj v tera času uporabljajo ban. cesto Suha—Jeperca in nato drž. cesto štt 2 proti Medvodam. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer sko stanje Tempe- ratura Relativna vloga v % a C C <- c p Veter (»mer, jakost) Pada- vino . S 3? to i ** ?! c ,0 "b « ! Ljubljana 1764-2 18’0 68 71 5 NE, _ _ Maribor 762-5 19-2 6-0 80 6 s» — — Zagreb 765-1 21-0 3-0 80 8 E, — — Belgrad 7652 i3-0 80 70 4 ESE, — -» Sarajevo 768(i 18-0 -1-0 70 0 0 — — Sušak 7651 24 "0 10-0 60 10 \Vt — — Split 7658 IH-O 11-0 60 5 NE, — Kumbor 765i 17*0 9-0 80 5 N, — — Rab 766-1 14-0 10-0 5‘ 4 E, — — Vremenska napoved: Spremenljivo vreme, zmerno toplo. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo zjutraj do 10 večinoma oblačno, nakar ee je pričelo jasniti. Ob 12.20 je oblačnoet zopet naraščala in se je do 15 popolnoma pooblačilo. Ponoči je bilo oblačno, ob 5.40 zjutraj pa se je pričelo jasniti. Ljubljana danes KolHar Sreda, 23. marca: Viktorin. Četrtek, 24. marca: Gatbriel. Notno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. KINO SLOGA Tel. 27-30 Ne zamudne prilike ogledati sl film LA1LA. katerega predvajamo danes nepreklicno zadniikrat. Dr«vi ob 20 začne v Filharmonični dvorani koncert slavnega pianista Raoula Koczalskega. — Moister evropikega slovesa, nedost-žen v interpretaciji in tehniki, nam bo zaigral dela Beethovna, Schumanna in lastno sonato, poleg tega tudi 8 skladb znamenitega poljskega skladatelja Chopina, med drugim 4 njegove valčke. Koncertni 6pored je sestavljen e finim okusom in bo v vsakem pogledu zadovoljil vse ljubitelje klavirske igre, katere ponovno opozarjamo in vabimo na nocojšnji koncert v veliki Filharmonični dvorani. Cene so običajne koncertne, sedeži in stojišča se dobe v predprodaji v knjigarni Gl. Matice, od pol 8 dalje pa v veži Filharmoničnega poslopja. Opozarjamo in vabimo na koncert pianista Raoula Koczalskega. Prosvetno društvo Trnovo priredi na 5aet našim slovenskim materam na praznik 25. marca ob 8 zvečer v društvenm domu »Materinsko proslavo« e pestrim programom. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne. Ne odtegnite se mestni prostovoljni socialni davščini za zaposlitev brezposelnih 1 Vsak naj da, po svojih močeh. Vsakdo se sam odloči, koliko bo plačal. Ljubljana naj pokaže, da tudi pri prostovoljnih dajatvah prav razume svojo družabno dolžnost, kročajte denar le pooblaščencem občine, ki ee izkažejo z uradno izkaznico e eliko. >Kaj je s pobolješvalnico in prisilno delavnico«, o tem bo predaval nocoj v radiju ob 18.40 g. V. Jagodič. Radi aktueloe teme opozarjamo javnost n« to predavanje. Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi bo predaval univ. prof. dr. Fr, Stele o sodobnem življenji; v naš:h srednieveŠkih fiestah. Skioptične slike bodo predavanje poia?orvale. Predavanje v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). Pričetek ob 20. Vstop proat. Stranke, ki so oddale v času od J. februarja do 5. marca t. 1. v zamenjavo stare obveznice 7% invest. posojila, se vabijo, da dvignejo takoj nove obveznice pri davčni upravi Ljubljana-meeto na Vodnikovem trgu št. 5, I. nadetr. soba št. 1. — Obveznice se bodo izdajale od 8 do 11 dopoldne proti revorzu. Uubliansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvočer: Sreda, 23. marca: »Pokojnik«. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 24. marca: »Glembajevi«. Red četrtek. Petek, 25. marca: »Pokojnike. Izven. Sobota, 26. marca ob 15: »Bela bolezen«. Dijaška predelava. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. OPERA — začetek ol> 8 zvečer: Sreda, 23 marca: »Jakobinec«. Red Sreda. Četrtek, 24. marca: »Prodana nevesta«. Red B. Petek, 25. marca: »Traviata«. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Sobota, 26. marca: »RJgoletto«. Proslava 25-letnice umetniškega dela višjega režiserja prof. Osipa Šesla. Cene od 50 din navzdol. Izven. Stalin ni sposoben, da bi rešil Rusijo V najboljšem primeru bo opravil na krutejši posel revolucije: poirl bo vse njene otroke ... Pod naslovom »Norost ali konec« je pred nekaj dnevi objavil pariški dnevnik članek zn« n e ruske publicistke Kyckove, v katerem podaja pomen zadnjih dogodkov v Rusiji v zvezi s pravkar končanim moskovskim procesom. Med drugim piše nekako takole: Preganjanje najuglednejših Članov komunistične stranke v Rusiji se nadaljuje. Na zatožno klop so bili posajeni sami takšni člani te stranke, brez katerih bi bila oktobrska revolucija v Rusiji nemogoča. S pozornice odhaja zdaj sama mafija. Javno mnenje v Evropi, ki ee je že navadilo takšnega načina odetranjanja komunistov, skuša poiskati smisel taksnih teorij, ali v skrajnem slučaju vsaj vzroke kakšne podobne človeške žalo-igre. Evropsko javno mnenje pa čedalje bolj prihaja do zaključka, da je Stalin znorel... Tisti pa, ki skušajo vzroke takšnega postopka le zaslediti, ne pridejo daleč. Te vzroke smatrajo vedno le za »slučajne«, preveč različne, tako da na podlagi njih pač ni mogoče stvari tako razložiti, da bi ugotovitve odgovarjale resnici. Pravijo, da je Stalin znorel. V tem primeru pa bi moraili znoreti tudi vsi izvrševalci njegove volje in njegovih ukazov, v6i razni Višinski, Ježovi, Krestineki itd. SO let filoziffirania o zgrešenem iivlieniu Dvajset let 6e je Rusija mučila z razgovori o filozofiji življenja, ki ni zanjo. Cesto se je res zazdelo, da te razgovore vodijo sami norci. V resnici pa to nikakor niso bili norci, pač pa takšni ljudje, ki jih svet dobro pozna kot izredno delovne in ki 'ih je revolucija postavila na najvišja mesta. Na teh mestih jim je zdaj preostajalo samo dvoje: ali da se začno pokoriti čisto drugačnim načelom, kakor pa so jih vse življenje zastopali, ali pa, da izginejo 6 tega sveta. Ob zatonu revolucije pa je usoda vseh teh ljudi čisto enaka. Ostala je samo še glavna osebnost — Statlin, ki stoji na čelu ruske vlade. Ali on se zaveda, da je revolucija končana in da mora Rusija nastopiti drugačno pot? Ali ve, da ne samo on in komunistična stranka ne bosta zmagala, pač pa, da je v nevarnosti vsa Rusija? In če se zaveda tega, da je Rusija v nevarnosti, zakaj tako postopa z ljudmi, ki so začetniki revolucije? Postavlja se vprašanje, kdo bo tista močna roka, ki bo dvignila Rusijo? Na to vprašanje moram odgovoriti, da ta močna roka ne more biti Stalin sam. Ne, močna in pogumna roka on ne bo nikdar. Stalin je 6amo pravi predstavnik iste agitatorske podzemne sile, ki je vodila tudi njegove sedanje številne žrtve. Da se povzpne na visoko mesto, za to ni sposo- ben. V najboljšem primeru bo opravil najkrutejši posel revolucije: Požrl bo vse njene otroke... Da bi ustvaril novo, svobodno Rusijo, za to je nesposoben. Ali torej ni vseeno, če je Stalin norec, ali ne? Razlika med rusko in francosko revolucno Z neverjetno upornostjo in doslednostjo ponavlja ruska revolucija dogodke svoje predhodnice, velike francoske revolucije, izvzemši le nekatere bistvene točke. Francoska revolucija je imela tudi velike vojne uspehe. Med njenimi predstavniki so 6e pojavili tudi vojskovodje, ki so znali narodu prinesti zmage, sebi pa slavo. Francoski zgodovinar iz te dobe Louis Marlen je napisal: »Človekova lastnost je, da greši. Vse stranke, ki so bile sestavljene iz najrazličnejših ljudi, so grešile. Opozoril sem jih na njihove neumnosti in na njihove zločine. V času strahotne krize se V6e tisto, kar je med narodom mračnega, pojavlja na površini, in tako se pojavlja tudi vsa živalska surovost in vse druge odvratne 6tvari, o katerih j nihče do tega trenutka ni niti slutil. Odkod 60 se torej pojavila tako strahotna dejanja? V časih, ko je položaj v državi tako silovito napet, pa se pojavljajo med narodom tudi junaška dela. Jaz sem spričo svoje ljubezni do domovine mnogo bolj navdušen nad njenimi vojnimi uspehi, kakor pa nad poboji, ki jih imajo za posledico državljanske vojne!« Ne, mi Rusi nismo imeli prilike, da bi videli vojne uspehe naše domovine. Bili pa smo priča neštetih umorov za časa državljanske vojne. V tem je bistvena razlika med dvema revolucijama, med rusko in francosko. V najkrajšem času bomo tudi videli, kakšne posledice bo imela razlika teh dveh revolucij. Nastopil je ča6, ko bo treba raz-vozljati številne vozlje, in sicer ne samo tiste, ki Se tičejo Rusije. Ameriški bankir - tat Državni tožilec v New Yorku je obdolžil bivšega predsednika znamenite newyorške banke, Riharda Whitneya, poneverbe in tatvine več tisoč dolarjev. Bankirja so zasliševali na sodišču kot navadnega zločinca, kar je povzročilo ogromno ogorčenje pri ponosnih ameriških petičnih plemiških rodbinah. Obtožba se nanaša sicer »šele« na 100.000 dolarjev, toda nadaljnja preiskava bo menda pojasnila poneverbe, ki gredo v milijone. Najbogatejše in najuglednejše družine v New Yor\ku se pri tej onečastitvi čutijo prizadete. Dva Škota, ki sta si tako podobna, da pri britju ne potrebujeta ogledala ... Prizor z neke angleške konjske dirke. Brezsrčna milijonarka Nadvojvodinja Bianca Habsburška, lastnica več gradov v Avstriji in Italiji, sijajne palače na Dunaju in razkošne vile v Barceloni v Španiji, je zelo okrutna mati. Svoji hčeri Assunti je prepovedala vstop v svojo hišo in jo zaprla v nek samostan v Barceloni. Ob izbruhu španske državljanske vojne, ko 60 rdeči požigali samostane in pobijali redovnike in redovnice, se je Assunti nekako posrečilo ubežati iz Barcelone na neko italijansko ladjo in po mnogih blodnjah in pustolovščinah dospeti na Dunaj. Mati jo je zelo hladno sprejela in ji dala razumeti, da ne more ostati pod njeno streho, niti pričakovati kake denarne podpore. Assunta je skušala najti službo bolniške strežnice, toda ni imela sreče. Potem je zahtevala vsaj svbj delež po očetu nadvojvodi Leopoldu Salvatorju; delež je znašal 80.000 din. vendar bi iih sicer samo kakih 80.000 din, vendar bi jih v svoji zapuščenosti -z veseljem sprejela. Mati je vse njene prošnje zavrnila in jo spodila od hiše. Nato 6ta Assunto povabili dve gospe visokega dunajskga plemištva s seboj na otok Kubo v Meksikanskem zalivu, kjer se zbirajo največji pustolovci sveta. Njen odvetnik pa je vložil tožbo za izterjanje očetovega deleža in skromno mesečno podporo kakih 2000 din. Poznala ie vse belgijske kralje V Nieuportu blizu Ostenda v Belgiji živi 106-letna starka, najstarejša Belgijka, ki je poznala vse belgijske kralje in je samo nekaj mesecev mlajša kot neodvisna belgijska kraljevina. Poznala in videla je silovitega ustanovitelja dinastije, Leopolda I., dobrohotnega Leopolda II., pogumnega Alberta in sedanjega Leopolda III., ki jo namerava v kratkem osebno obisiati 6 svojim sinčkom. Za svojo starost pravi, da se mora zahvaliti samo rednemu življenju. Vedno V6tane ob 7, ene več kosov z maslom namazanega kruha, kar je v Belgiji splošno v navadi, in jih poplakne z veliko skodelo bele kave. Ob 11 spije dobro čašico žganja; opoldne ima juho, meso z zelenjavo, sir in kak priboljšek. Ob štirih zopet belo kavo z namazanim kruhom in zvečer juho in jajca. Ob osmih gre redno spat. Edino potovanje, na katero je morala iti, je bilo med svetovno vojno, ko 60 mnogi Belgijci bežali pred Nemci v Anglijo. Drugače pa je zadovoljno živela neprestano v domačem kraju. Naročajte Slovenski dom! Za strojnice v najmodernejšem angleškem letalu. Že 23 let ima kroglo v srcu Leta 1915 so pripeljali v vojašiko bolnišnico ranjenega letalca; imel je razmesarjena prsa. Rana se je kmalu zacelila, 21 letni mladec je odšel zopet na bojišče; po vojni pa je odprl mehanično delavnico, se oženil in imel tri otroke, katerih najstarejši ima že 17 let. Pred kratkim pa je mehanik dobil hud 6rčni napad. Zdravnik ga je pregledal z žarki in zapazil v bolnikovem 6-rcu kroglo, ki je ostala v njem še iz vojne. Krogla tehta 17 gramov, pa drugače nič kaj ne moti bolnika, ki noče slišati o nikakšni operaciji, češ dokler bo šlo, bo šlo! Ženske ne smejo v gostilne V Kanadi je vpliv duhovščine zelo velik. Kar reče kanadski primas, kardinal Villeneuve iz Que-beca (Kibeka), to drži bolj kot vsaka postava. Pred kratikim je prepovedal ženskam obisk gostiln. V ondotnih gostilnah namreč točijo neko posebno pivo, ki je zelo močno, tako da vsakemu kaj hitro stopi v glavo. Kdor ve, kako ostuden in žalosten je pogled na »majavo« žensko in koliko večje neumnosti in nesramnosti počenjajo kot moški v istem stanju, 6e odredbi ne bo nič čudil, temveč jo z veseljem odobraval. Pa tudi 6icer kardinal Villeneuve zelo odločno »striže peruti« ženskim razvadam. Nekoč je prišla k njemu v spovednico čez mero nadišavljena gospodična, pa je izredno hitro prišila zopet ven. Kardinal jo je namreč prijazno povabil za drugi dan in rekel, naj ne pozabi, da »vonj svetosti nima nobene zveze s kemičnimi proizvodi«. Programi Radio Ljubljana Sreda, 23. marca: Belgrad: 20 Anita Mezetov® PJJ” je narodne* 20.30 Humor, 21.30 Vokalni koncert, Zabavni koncert — Zagreb: 20 Plošče. 20.30 Lju*? 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.35 Simf. koncert, Dvajset minut v baru, 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 2t>.30 Ork. koncert, 23.25 Cigan, glasba — Rini-Bari: 21 Opera — Praga: 10.35 Ork. koncert — Sofija: 21.45 Verdijeva opera «Traviata« — Berlin■ 19.10 Plesna in zabavna glasba — Konigsberg: 19.10 Ples. večer. Drugi programi Sreda, 23. marca: 12 Baletna godba (plošče) —■ 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Iz Lebarjevih operot (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura-Opazuj ia poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič) — 18.30 Iz daljnih dežel (plošče) — 18.41) Kaj je s poboljševal-nieo in prisilno delavnico (g. Vojko Jagodič) — 19 Napovedi, poročila — 19.3' Nao. ura: Juraj Carevic, začetnik hrvatske pomorske beletristike (Arsen Ven-colides, knjiž., Zgh.) — 19.50 šah — 20 Ilezervirano za prenos — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citri solo, g. Emil Mezgolits. POD CRNO KRINKO Tako je življenje na Bowery-Hilsu teklo svojo mirno pot naprej... Vsaj na videz mirno. Nihče ni opazil temne sence, ki se je polagoma začela ovijati okoli hišice, v kateri so živeli mirni in dobri ljudje <., »Nocoj boš spet sama, Ruth. Moram na sejo,« je dejal Frank po večerji. »Pojdi in nikar se spet ne zadrži kje do zjutraj.« »Zdi se mi, da bomo nocoj kmalu končali.« »Očka, ali veš, da se je Speed Forster rešil krokodilovega žrela. Že so ga krokodili za noge vlekli pod vodo ... Pa se je vendar rešil.. .« »Ah, to mi je zelo všeč ...« »Zdaj je v gosteh pri kralju črncev... Meni se vse tako zdi, da je ta Črnski kralj ljudožre in da prav zaradi tega tako dobro krmi Speeda Forsterja ...« »S črnci se ne splača imeti kaj posla ...« »Ali si ti kdaj videl ljudžrce?« je silil Buddy v očeta. »Sem, v cirkusu ...« »Ali jih je pri nas tudi kje kaj ...« »Nekaj podobnega je,« se je oglasila še Ruth, »in ti so še mnogo slabši kot pravi črnski ljudožrci...« »Uh, da bi jih jaz zgrabili Poglej mojo pest. Poglej, kako imam na roki trde mišice ...« Buddy je skrčil roko in kazal očetu, kako ima trde mišice in kako bi že pokazal onim hudobnim ljudožreem in tudi tistim, ki so še precej slabši kot ljudožrci, kakor je rekla Ruth. »No, no, le pojdi. Nikar ne bodi tako bojevit...« ga je miril Frank. Ali že znaš za šolo vse?« »Vse znam, očka!« »Potem pa pojdi lepo spat. Mamica bo šla s teboj, jaz pa moram še v mesto. »Očka, varuj se ljudožrcev in tistih, ki so še slabši od njih ... Lahko noč!« »Vrni se kmalu, Frank, saj veš, da mi je dolgčas sami.« Toliko toplote je bilo v tej prošnji, toda Frank je bil že razburjen in ni nič čutil. Na hitro se je poslovil od žene, šel v garažo, vzel iz skritega predala kroj Črne legije, ga vrgel pod sedež v avtomobilu ter se odpeljal v mesto. Člani Črne legije se niso nikdar peljali naravnost proti mestu, kjer naj bi bil sestanek. Vsak je moral izbirati najdaljšo pot po mestnih ulicah. Zato jim tudi nihče ni mogel tako hitro proti na sled .. < To noč so avtomobili spet hiteli od vseh strani na dogovorjeni kraj. Neusmiljeno so kolesa zavijala po asfaltnem tlaku in po cestah v okolici mesta ter kakor pošast izginjala v temnem gozdu pri jezeru. Samo iz dveh odprtin na gornjem delu obraza so strmele v noč žareče oči... Če bi bil mogel kdo na skrivaj opazovati vse avtomobile, ki niso imeli nobenih luči, kako na določenih mestih zavijajo z glavne ceste proti Pine Lake in če bi bil mogel videti vse te zakrinkane obraze, kako sede po avtomobilih ko pošasti, bi ga bila prevzela strah in groza. Noč je bila temna. Oblačno nebo se je pripravljalo, da vsak čas odpre deževne zapornice.. . 'Ozračje je bilo težko. V gozdu se je čutila soparica. Nikjer ni bilo vsaj rahlega vetriča, da bi spihal iz gozdnega zatišja soparico, ki se je čez dan poskrila tam... Noč je bila kakor nalašč za namene, kakor jih je imela Črna legija. Posamezne črne sence so izginjale za robom gozda proti jezeru ... Črna legija je imela nocoj širši sestanek. Vodstvo je tako ukazalo. Pripravljala se je na nekaj odločilnega ... • • * Lepotica Ofelija je tehtala sto pet kilogramov. Škilila je na levo oko, noge pa so ji otekle od vodenice. Bila je dobrega srca posebno za one, ki so imeli radi kozarec vina, pa niso imeli denarja, da bi ga plačali. Bila je lastnica hotela »Ofelija«, v katerem se je zbiral čudni svet iz podzemlja v Pine Lake. Njen Hamlet se ni imenoval Hamlet, pač pa mu je bilo ime Peter. Po volji Ofelije je bil tudi njen zakoniti mož. Imel je dolge, drgetajoče roke, zakrivljen nos, pod katerim mu je poleti in pozimi visela kapljica... Peter je bil nekoč muzi- kant, zdaj pa je sedel v baru svoje žene za zabojem, ki je bil po svoji zunanjosti podoben klavirju. Ofelija je sedela za visokim pultom, ki je bil poln steklenic vseh velikosti, oblik in barv. Otekle noge je imela zavite v volneno ruto. Z zdravim očesom je dremala, s škiljastim pa je tavala po baru in pazila na svoje »ljubčke«. Za zabojem, podobnim klavirju je sedel Peter. Revež je bil že ves grbast... Prsti so mu skakali po rumenih, skrivljenih tipkah zaboja v taktu tanga. Po škripanju je bilo pač težko ugotoviti, da je to tango, ki se je po zakajenem baru razlegalo. Glava mu je mahala po aktu sem ter tja. Nekoč je bil Peter učitelj klavirja. Ko pa ga je pustila dvajset let mlajša učenka, v katero se je bil zagledal, je začel popivati in se čisto zapil. Ko ni imel dovolj cvenka, da bi pil za denar, je pil na dolg. Ta dolg je debela škiljasta Ofelija zapisovala v svoje knjige. Alkohol ga je že čisto sključil, dolge roke so se mu posušile. Pa vse to Ofelije ni prav nič oviralo, da ga ne bi odvedla pred pastirja, ki ju je oba po ginljivem govoru zapisal v poročne knjige... Našla sta se dva za-puščenca. Tudi Ofelija je bila zapuščena. V samostan ni mogla iti kot njena soimenjakinja pri Shakespeareu. Shakespearejevi Ofeliji je bilo lahko iti v samostan. Ta si je lahko privoščila to razkošje, ko ni imela nobenih skrbi s kako točilnico. Ta druga Ofelija pa je imela dobro vpeljan bar, v katerem so se odigravali najživahnejši prepiri in pretepi v vsem Pine-Lakeu-Vzrok za to Ofelijino možitev je bil neki bivši boksar... Stvari so tekle z dramatsko napetostjo, v toku vsemirja pa se ni prav nič spremenilo. Le dolgoroki Peter je sedel za klavirskim zabojem v baru »Ofelija«, na oknu bara je bil nalepljen listek 5 skromnim napisom »Vsak dan godba in ples!«, v Ofelijinih knjigah je bil izbrisan dolg na strani, ki se začne s črko »P«. V Ofelijinem srcu je bila s črkami užaljenega ponosa vrezana globoka brazda mržnje in sovraštva do vseh boksarjev na svetu, delovnih in upokojenih, levo škiljasto oko je še neko* liko zaškililo, desna noga pa je tudi nekoliko bolj otekla..* Drugače pa se ni nič zgodilo ... V baru je sedelo nekaj ljudi. Prostor je bil na gosto za- kajen ... Hreščavi glasovi, ki so prihajali iz tako imenovanega klavirja, so poskušali, da bi razorali in pregnali ta modrikasto umazan dim . i •Slovenski dum* Uhaja »Mik delavnik ob 12 Mesina naročnina it Hln ta in<»mn«tvo & Din l'rednl5t*o^ Kopitarjeva ollra 6/111 IVIefnn 4001 do 400V Uprava; Kopitarjeva olica k Za lugoblovautku lukaruo * Ljubljuuj, K Ctt Izdajatelji Ivan Rakovec Uredniki Jože Kotiček.