*
Atlantic Octon
BERGEN
Momwj
INVAZIJA NA
GUAM SE
PRIPRAVLJA
Ameriška pomorska in pa zračna sila že tri dni napadla to postojanko
Uksvit
Andolsncs
SWEDEN
Dombos
NORWAY
Koppong
lolcstrand
Lillehommer
.Solum
Fogcrnes* Fins*
Myrdol
OEIvcrum Harnor \
Grartvin
•Odda
Htmfoii
Drommin
i«fy*Sul<iol Kongtk«!«
Sjr	Nofodd««/
fSro«aitg«r	t
iondn« T-.in-nd« \ Eg«rsund Amlil / i
Htrtftm H^fUHutMid/ . 'JM
Loke Vanern
£Gotcfeorg
Holmnod
! •Uv*> < •
Ho4t*«fero
* DEN.
VlwHW O) •V«*,
.opcnhagcn.
# Malmo
•»OiTOCK
HAMtUtC
na
STrrriN
: MESTNI URADNIKI
!se pripravljajo
na stavko
Cleveland, 0. — Pisarniški uslužbenci v mestni hiši se pripravljajo na stavko v pondeljek zjutraj 17. julija. Za njimi je Ameriška delavska federacija, ki jim daje pogum in podporo. V mestni hiši je več kot 500 uslužbencev, ki bodo šli na stavko, ako ne dobe višje plače.
Pripravljajo se, da bodo postavili okrog mestne hiše v pondeljek piketno stražo, ki ne bo pustila nikogar v mestno hišo.
-o-
Na obisku
Iz Eveleth, Minn, sta na obisku v Clevelandu Mr. in Mrs. Primož Petrič. Prišla sta obiskat sina Edwarda v Euclid in hčer Mrs. Frances Debelak v Collimvoodu. Tukaj bosta vsega skupaj dva tedna. IVihrodo^uft naši metropoli.
Radi zdravja
Mrs. Mildred Omahen, 18903 Kildeer Ave. se je podala v Arkansas Hotsprings v s vrh o zdra-ja. Tam bo stala okorog šest tednov, želimo ji dobrega okrevanja.
-o—-
Kupujte vojne bonde!
BERLIN
Tukaj vidite zemljevid Skandinavije. Zlasti važna je Norveška, kjer ima Nemčija zdaj svoje garnizije, pa kot se sliši, jih bo vzela domov, da ojači rusko in francosko fronto. Pričakuje se, da se bodo zavezniki enkrat v bodočnosti izkrcali na Norveški.
Iz raznih naselbin
i
Kupujmo vojne
BONDE in
ZNAMKE
163
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY.	AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER
J__L-L--II ,	I , —	.......... —	—	---------------■■	--=»"—"--111,1........... ..............f— m- . -H	■
CLEVELAND 3,	0., FRIDAY MORNING, JULY 14, 1944 LET0 XLVH — VOL. XLVI1
tusi so še 13 milj od Prusije
lno Je zdaj popolnoma v ruskih rokah. Rusi 5egajo po Baltiku.
0lulon, 13. jul. —Stalin je es n a z n a n j a 1 v svojem povelju, da je mesto 'o zdaj popolnoma v ruskih lh- V mirnem času je štelo t0 200,000 prebivalcev ter ,na glavni železniški progi lngrad-Varšava. Usi so vdrli v mesto že pred dnevi in boj po ulicah z 'sko garnizijo je trajal vse Janes. Nemci so hoteli ob-1 1 mesto za vsako ceno. ^ kolone, ki prodirajo '! .Vbodni Prusiji, so že v 1C1 mesta Suwalki. Mesto v trikotu Poljske, Litve in dne Prusije, katerega si je ™clJa prilastila leta 1939 v azunm z Rusij0. Mest0 je_
11 milj od meje stare
81 Je.
"kaJ Prodirajo Rusi proti rj JU Baltika, s čemer bi od-|a um|k vsem nemškim di-t m/ ki se še nahajajo v Libiji in Estoniji.
* 0 prusi zdaj že lahko na L astna ušesa slišijo grme-
L topov-0d Kaunasa>
Le mesta Litve' so ruske
1Jr 0cldaljene samo 38 milj L.,Uga ruska skupina je pa L J Bjalistoka, kjer te-,
Šavželezniška proga v m Pi'usijo. Do Varša-; e>glavnega mesta Polj-I Rusi oddaljeni še 150
Ohod n
ženico3! tV° V0di gencral gam' Se je l3ro3lav':1 z »ter* na Polotoku Krimu Valaega armada -)e dozdaj
Gf naj'bolJši ruski voj-/0 Je vodijo vsak svojo ar-, vzporedno proti Nem-
iiiateremenko' Bagramian, j jdKovski in Rokosovski.
|ri&a komercijalna 7 smejo pristati sPanskem ozemlju
Ameriški dr-tgei vlek naznanja, da je I daS Spansko vlado spora-L- , ^ej0 ameriška ko-
Islcem +letala Postajati na i t * teritoriju. Podrob-£ ga sporazuma ne bodo 1 J*Vn°st. Dogovore je k Pomožni državni tajnik
lada i -
»osebČ ZG. P0slala v ŠPani-nest? misijo' ki bo na ličila t Proučila stvar in na-riška f Potrebne načrte za Ska trgovska letala.
Nov grob
tn?boL?°?°ldne je umrl v šele 2?TlCi L°Uis Hočevar'
iLondo' R, Sptanoval ™ Report r, R°Jen Je bil v JočoJ' vTuka-l opušča portSOprogo Mary Ann, roj
aJosin7?k° Theresa A™> tolph Pa,sest bratov: Joseph
pet";Frank> Anth«:
^ m Michael ter šest se-
1 RabbirrČ- Colff0ve' The-
iline Aii! Josephine Možina, krtbrAlght' Elizabeth
jo umrla Miklich- Mati 'H hn, pred štirimi leti-5 iz Wndeljek	ob
Oda v oP,,ega Pogrebnega
Preo.t • Naj P°čiva v i ie°staUm sožalje.
Bivši francoski premier Herriot umrl
London. — Nemška časnikarska agencija poroča, da je umrl Edouard Herriot, bivši trikratni ministrski predsednik Francije. Ob smrti je bil star 72 let. Po političnem prepričanju je bil radikalni socialist. V ministrstvo ga je prvič poklical Aristide Briand leta 1916 ter mu dal urad ministra za javna dela.
-o-
Balincarska tekma Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk bo imel v nedeljo popoldne ob dveh zanimivo balincarsko tekmo na vrtu Slovenskega društvenega doma. Za dober prigrizek in hladilno pijačo je vse dobro preskrbljeno. Narod je nriiazno vabljen.
V Pennsylvania pridno sade smreke
Harrisburg. — Pennsylvania je imela nekoč 28,650,000 akrov gozda. Med leti 1860 in 1870 ni nikjer na svetu gozdarska industrija tako cvetela kot tukaj. Toda neprestano sekanje je gozdove skrčilo in država je začela siliti na novo pogozdovanje. V zadnjih 25 letih so posadili v Pennsylvania i 166,000,000 smrek in drugega drevja in vsako leto zasade dodatno drevje.
-o-
Hude vročine ne bo
' Vremenski urad prerokuje za danes in jutri lepo in gorko. Toda take neznosne vročine, kot smo jo imeli zadnja dva tedna ne bo.
UMOR IN SAMOMOR, KER MOŽ NI PUSTIL, DA BI ŽENA DELALA V TOVARNI	,
Cleveland, O.—Poštni uslužbenec Charles Considine, 11501 Hazeldell Rd., je umoril svojo ženo, nato se je pa obesil. Kot pripovedujejo sorodniki, sta se zakonca že ves mesec prepirala. Mož je zahteval, naj žena pusti delo pri National Acme Co. in naj doma skrbi za adop-tirana otroka v starosti 10 in 113 let. Lastovala sta svojo hišo in imela denar na banki, za-ito je mož rekel, da ženi ni po-
treba delati.
Otroka pripovedujeta, da sta se starša močno prepirala v sosedni sobi, nato sta pa otroka zaspala. Zjutraj sta našla mater mrtvo na postelji vso v kr-Ivi. Poklicala sta v grozi sosede, ki so našli moža obešenega v kleti.
Mož je zapustil pismo na sorodnike, proseč jih, naj skrbe za otroke.
!M0NAK0¥0
!STRAH0¥ST0
KAZNOVANO
i
—.—^
Ameriške zračne trdnjave že neprestano tri dni v s i p I j e j o nanj bombe
London, 13. jul. — Danes je napadlo nad en tisoč ameriških zračnih trdnjav nemško mesta, Monakcvo. To je bil že tretji silni napad ameriških bombnikov v treh dneh na to važno in-! dustrijsko mesto. A m e r i š k i bombniki so tudi napadli Saar-brucken v zapadni: Nemčiji.
Monakovo je prevozni center za železniške proge, ter križišče vseh glavnih cest med Nemčijo, Italijo in Francijo. Zato je treba pripisovati temu bombnemu j napadu dejstvo, da hočejo za-| vezniki to .važno križišče streti ter tako oslabeti nemški trans-; port po zapadni Evropi.
V treh dneh so ameriške zračne trdnjave zmetale na Monakovo nad 9,000 ton bomb, s čemer je postalo to mesto najbolj j kaznovana točka na svetu.'
IZ BOJNE FRONTE
■ • • |
NORMANDIJA—Brigadni ge-! neral Theodore Roosevelt, sin nekdanjega predsednika Theodore Rooseveita, je umrl v Normandiji za srčno napako. Bil je star 56 let. Udeležil se je treh invazij: na Severno Afriko, Sicilijo in Francijo. PEARL- HARBOR —Dva ja ponska admirala sta našla smrt na Saipanu 7. julija, poroča admiral Nimitz. Eden teh, admiral Nagumo, je poveljeval japonški bojni sili,, ki je 7. decembra 1941 napadla Pearl Harbor. FRANCIJA—Ameriške čete imajo skoro popolnoma obkoljeno mesto St. Lo v zapadni Normandiji. Mesto bo vsak čas padlo Amerikancem, v roke. Pa radiu pozivljejoj Nemce, ako se hočejo podati,1 naj se vležejo v travo in tam j počakajo, da pride ameriška! pehota.
RIM—Ameriške čete so.še kakih osem milj od pristanišča Livorno v Italiji. Toda dru-! ge ameriške kolone so začele! pristanišče obkoljevati in so na nekaterih krajih severno od mesta. Nemci ne morejo več dolgo držati pristanišča. WASHINGTON—Od več tisoč ladij, ki so sodelovale pri invaziji na Francijo 6. junija, jih je bilo izgubljenih 15 in sicer sedem ameriških in osem angleških. Med izgubljenimi ameriškimi ladjami so bili trije rušilci.
-o—-——
Vesela vest Vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. Adolph Srno-vršnik in jim pustile zalo hčerko prvorojenko. Tako sta postala znana Mr. in Mrs. Peter Srno-vršnikj že 14-tič stari ata in stara mama in sicer imata 7 vnukov in 7 vnukinj. Naš poklon je na mestu.
V bolnišnici
Frank Zupančič ml., sin Mr. in Mrs. Frank Zupančič iz 23126 Lakeland Blvd. je nagloma zbolel za pljučnico. Nahaja se v Mt. Sinai bolnišnici. Obiski za enkrat še niso dovoljeni.
KSKJ bo v nedeljo 30. julija praznovala 50 letnico obstanka
V delu so obširne priprave za ta pomembni m slavnostni dan v Jolietu; slavnost bosta posetila dva škofa in številno drugib odličnih oseb.
Naša najstarejša bratska jednota v Ameriki, Kranjske Slovenska Katoliška Jeclnota, bo v nedeljo 30. julija praznovala z veliko manifestacijo 50-letnico svojega obstoja in delovanja med ameriškimi Slovenci. Slavnost se bo vršila v Jolietu, 111., ki je sedež jednote.__
Na slavnost bosta prišla či- ~ j kaški nadškof Stritch in škof ! Magner iz Marquette, Mich., ki je častni predsednik Baragove zveze in ki bo imel pri slovesni sv. maši govor o škofu Baragi.
Ob 10:30 bo slavnostna povor-ka do cerkve, kjer bo cb enajstih slovesna maša. Popoldne ob eni bo pa slavnostni program z banketom v farnem parku. Tukaj bo slavnostni odlični govornik g. kanonik Oman iz Cleveianda.
Pripravljalni odbor je pridno na delu, da bo ta zgodovinska slavnost prve slovenske bratske organizacije v vseh ozirih res slovesna in pomenljiva. Poleg tisočerih članov in članic iz Jo-l-cta. ki se bodo udeležili te manifestacije za svojo priljubljeno jednoto, se pričakuje tudi od vseh krajev Amerike številnih gostov, članov in drugih. Po pripravah je razvidno, da tako slovesnega dne Joliet še ni doži-I vel, kot ga bo v nedeljo 30. juli-
! ja.	.....
-,—o—.—
Na ameriške Brezje
! Albina Novak naznanja, da bo sprejemala rezervacije za vozne j listke v Lemont samo do sobote i opoldne. Kdor se misli udeleži-1 ti, naj si takoj preskrbi listek, i Vse podrobnosti glede vožnje so j bile priobčene v našem listu v j pondeljek.
Mi fantje-vojaki
V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
Pfc. John S. Pobega, sin Mrs., Cecilija Pobega iz 949 E. 141.1 St. je bil ranjen v bojih na južnem Pacifiku. John služi pri koru marinov in sicer pri diviziji inženirjev. V armadi je od avgusta 1942.
na K« Pa .
Mr. in Mrs. Frank Matjašič iz
1162 Addison Rd. sta dobila obvestilo od sina Sgt. Raymonda, da je bil ranjen v bojih na otoku Saipan. Nahaja se zdaj v bolnišnici nekje na Pacifika. Ray je bil pri fotografskem oddelku. Kot piše si je zlomil nogo, toda je že boljši.
c« (ta m
Mrs. Frank Gerjevič Jr., 1035 E. 69. St. je prejela pismo od svojega soproga Sgt. Franka, da se zdaj nahaja nekje v Franciji. Domačini tam silno trpijo od vojske, toda ameriški fantje pravijo, da ne bodo odnehali, dokler ne dosežejo zmage, piše Frank, ki naroča obenem najlepše pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Frank je sin Mr. in Mrs. Frank Gerjevič iz 20563 Tracy Ave., Euclid, O.
pa »si Ha
Mornar Rudolph Trsinar, AMM 3/C, sin Mr. in Mrs. John Trsinar iz 10505 Prince Ave. je ; prišel iz Nevade za 15 dni na do-. pust. Prišel je domov, ko je zve-r del, da je bil ubit njegov brat t Ralph, katerega je zadnjič videl ' pred 20 meseci. Rudolph pozdra-
vlja vse svoje prijatelje, tukaj in na raznih frontah sirom sveta.
p® sa K>
Stefan Stefančič, 898 Rud-yard Ave. je naročil sobotno | Ameriško Domovino za sina na naslov: Cpl. Emil Stefancic, 15133346, 215th CCS, PO. Box 4517 AAB, Pueblo, Colo.
pO PSI M
Pfc. Ulrich A. Lube in njegova soproga sta prišla za 22 dni na dopust iz Yuma, Arizona. Stanovala bosta pri njegovih i starših, Mr. in Mrs. Urh Lube, I 5914 Bonna Ave. Ulrich je sta-' cioniran v Yuma, Ariz, kot in-j struktor topničarjev na tamkajšnjem letališču. Njegov naslov je": Pfc. Ulrich A .Lube, 3036! Section B-AAFBU Flexible Gunnery, Yuma Army Air Field, Yuma, Arizona.
Ka p® m
Pvt. Albert Marolt se je ustavil v Clevelandu na potu v dru-J go garnizijo ter spotoma obiskal svojo mamico, Mrs. Margaret Marolt, 16813 Grovewood Ave.; Doma bo ostal do drugega tedna. Njegov brat Cpl. Rudolph , je dospel pa iz Shreveport, La. in bo ostal doma do 24. julija. Prav vesela bosta, če ju prijatelji obiščejo na gornjem naslovu. i m m n ■ Joseph R. Sterle, S 2/C je do-; • bil poseben dopust, da je prišel ; obiskat svojo bolno mater Mrs. I Sterle, 1323 Russell Rd. Stacio-- niran je v Norfolk, Va.
Washington, 13. jul. — Admi-j ral Nimitz poroča, da ameriška I bojna sila, pomorska in zračna, ! že tri dni neprestano bombardira japonske postojanke na otoku Guam. S tem daje admiral soditi, da Amerikanci pripravljajo invazijo na ta otok. ki je bila prva ameriška lastnina, ki so jo vzeli Japonci v tej Vojni.
Križarke in rušilci so v pon-; deljek in torek metali težke iz-I strelke na japonske baterije, na ; skladišča in vojaške barake. Po-j topili so Japoncem tudi pet bark ob obrežju.
V torek so se dvignila z hitrih nosilcev letal tudi letala ter završala preko otoka, dežsvaje bombe na Japonce. Amerikanci so v sredo napadli tudi otok Rota. ki je v bližini Guama.
Japonska zračna obramba je bila le slabotna. Amerikanci so izgubili samo eno letalo. Detonacije in požari v japonskih napravah na otoku so pričali, da so napravile bombe dobro delo.
POJAVLJAJO SE KANDIDATI ZA PODPREDSEDNIKA
Wash i n g t o n. — Odkar je predsednik Roosevelt naznanil kandidaturo za predsednika in I ni omenil, koga bi si želel na li-I sti za podpredsednika, se pojav-! Ijajo kandidati za podpredsedniško mesto na demokratski list kot gobe po dežju. Prijatelji sedanjega podpredsednika Wal-lacea sicer trdijo, da se bo Mr. Roosevelt še izjavil zanj pred konvencijo, drugi pa zopet trdijo, da bo dal to na izbiro konvenciji. Zato je ■ pa zdaj tak drenj za to mesto na demokratski glasovnici.
Nekateri celo omenjajo, da bi demokrati izbrali za podpredsedniškega kandidata Wendell Will-kieja, da bi ga tako vzeli republikancem. ,
Joliet, 111. — Tu je umrl pionir Mihael Uršič, star 75 let in doma iz Krke pri Stični na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1889. Zapušča ženo, enega sina in pet hčera.
Manor, Pa. — V bolnišnici v Greensburgu je 22. maja umrl John Umek, star 66 let. Doma je bil iz vasi Veliki Cerovec, fara Stopiče pri Novem mestu. V Ameriko je prišel pred 50 leti. Zapušča ženo.
Milwaukee, Wis. — Rojak Frank Dragan, izmučen zaradi vročine, se je zgrudil in si zlomil hrbtenico ter umrl, Star je bil 48 let in doma iz Trebelnega pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Zapušča ženo in pet sinov, izmed katerih sta dva pri vojakih- — Antonia Kovačič je tako nesrečno padla po stopnicah, ko je šla v temi v klet, da ugasne plin pod kotlom za vodo, da si je zlomila desno roko v dveh krajih in dobila poškodbe tudi po životu.
-o-
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
K
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave.	HEnderara 0628	Cleveland 3, Ohio.
_Published dally axcept Sundays and Holidays_____
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta »2.00. Za Cleveland, po poeti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznafialcih: Celo leto »6.50. pol leta »3.50.
četrt leta »2.00 Posamezna 6ttvll]ca 3 cente___________
SUBSCRIPTION RATES: United Statea and Canada, »6.50 per year. Cleveland, fcv mall. »7.50 per je«r D. 8. and Canada, »3.50 Xor 6 monthr. Cleveland, by mall, »4.00 lor 6 months O. 8. and Canada »2.00 tor 3 months. Cleveland by mall »2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier »fl.50 per year; »3.50 for 6 months. »2.00 for 3 months.
Single copies 3 centa	__
kritičnejših dneh ameriške zgodovine, zato je pripravljen služiti še nadalje, ne glede na to, da bo služil, ako bo zopet izvoljen, dvakrat tako dolgo kot predsednik Washington.
Pred štirimi leti, ko je Mr. Roosevelt pogazil ameriško tradicijo, "da noben predsednik Zed. držav ne ostane v uradu več kot štiri leta," nam je obljubil in bil v pravcu tega izvoljen, da če bo on predsednik, ne bo poslan noben ameriški fant preko Atlantika na bojišče. Kako je držal besedo, nam lahko pove nad 5,000,000 naših fantov in mož. Zdaj, ko kandidira v četrtič, pa pravi, da kot "vrhovni poveljnik" ne sme zapustiti urada.
To pomeni, da se predsednik Roosevelt smatra kot nenadomestljivega, da torej izmed 133,000,000 Amerikancev ni nikogar, ki bi lahko stopil na njegovo mesto. Kar se tiče demokratske stranke je to fakt, ker v zadnjih 10 letih je Mr. Roosevelt politično ubil vsakega kandidata, torej je za demokrate absolutno nenadomestljiv.
'Ker se Mr. Roosevelt sklicuje na svoj čin, ki mu ga daje ustava, kot vrhovni poveljnik ameriške bojne sile v tej predsedniški kampanji, bodo morali ameriški državljani ocl-iočiti: ali bolj potrebujejo najvišjega administrativnega uradnika v Beli hiši, ali vrhovnega poveljnika bojne sile in ako se bodo odločili za slednje, se bodo morali vprašati: kdo vodi vojno, predsednik ali generalni štab.
Mr. Roosevelt nam je položil v usta vprašanje: ali bodo naši fantje na svetovnih frontah vrgli puško v koruzo, če Mr. Roosevelt ne bo več izvoljen? Ali so šli v boj radi enega samega človeka, ali so šli v boj za domovino, ne glede na to, kdo je predsednik Zed. držav.
V—o—— « m ..«..« »I..I-«, ■ » .— .«■».».»»«....'
Newburske novice
i-,,.. . . . «....—.—.. * . » « —...........—»—t
Entered as second-class matter January 5th, lBOflj at the Post Office at
Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. __________
, No. 163 Fri., July 14, 1944
Predsednik bo zopet kandidat
Predsednikova izjava, ki jo je podal časnikarjem v torek zjutraj, da bo sprejel zopetno nominacijo in da bo tudi nastopil svoj četrti termin, ako bo izvoljen, ni nikogar presenetila.
Dejstvo je, da je predsednikov vztrajni molk glede njegovih namenov o četrtem terminu, povzročil, da je postala njegova zopetna nominacija neizbežna. V demokratski | stranki se ni namreč mogel pojaviti noben drug kandidat vse , dotlej, dokler je bila na vidiku možnost, da utegne predsednik Roosevelt sprejeti zopet ponovno nominacijo. Dejstvo, da je predsednik Roosevelt zlomil tradicijo dvakratnega termina, katero je postavil predsednik George Washington leta 1796, ko je sprejel (namreč Roosevelt) nominacijo za tretji termin ob času, ko so bili naši zunanji odnošaji kritični, ga tem bolj usposablja za sprejem četrtega termina, ko se nahaja dežela sredi vojne.
Posledica teh dejstev je bila, da niso imeli demokrati in newdealerji nikogar, ki bi ga mogli imenovati, ne da bi obenem izzvali nevarnost, da narede razkol z vsoji stranki. S sedanjo svojo izjavo pa je predsednik Roosevelt odstranil zadnji dvom, ako je bilo sploh še kaj dvoma, ko je povedal, da je pripravljen sprejeti nominacijo. S tem je delegatom, ki se bodo zbrali prihodnji teden na konvenciji v Chicagu, prihranjeno mučno delo in ugibanje, koga naj izbero za predsedniškega kandidata.
Predsednik Roosevelt je izjavil točno in nad vsak dvom, da le nerad sprejme nominacijo, ker bi se rajši umaknil v mirno civilno življenje ter se izognil nadaljnim javnim funkcijam. O iskrenosti njegove tozadevne izjave ne more nihče dvomiti. Še noben ameriški predsednik ni bil pod tako silnim telesnim in duševnim pritiskom, kakor je bil in je še sedanji predsednik Roosevelt. Noben mož v njegovih letih ne bi prostovoljno iskal priložnosti, da ostane na svojem visokem in odgovornem mestu, ako bi ne smatral tega za svojo dolžnost.
In tako bo prišlo, da bo moralo ameriško ljudstvo pri novemberskih volitvah izbirati med dvema kandidatoma, — med Rooseveltom in Deweyjem, — katerih nihče ni vodil kampanje za svojo nominacijo, ker sta bila oba "draftana" po svojih delegacijah.
'V svojem pismu demokratskemu predsedniku Robertu E. Hanneganu je zapisal Roosevelt tudi sledeč značilen stavek:
"Ako mi bo ljudstvo ukazalo, da moram ostati v svojem uradu in v vojni, imam prav tako malo pravice umakniti se, kakor jo ima vojak, da bi zapustil svoje mesto v bojni črti."
S t,em stavkom je postavil predsednik Roosevelt svojo kampanjo za četrti termin na vojaško bazo. On se ne postavlja na mesto politika, stremečega, za političnim uradom, temveč na mesto vojaka. Iz tega sledi, da bo kandidiral za svoj četrti termin bolj kot vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil kot pa predsednik Zedinjenih držav.
Značilno je, da je governer Dewey, republikanski predsedniški kandidat, pričakoval takšno stališče od predsednika Roosevelta, kar je razvidno iz njegovega govora na republikanski konvenciji v Chicagu, ko je brez ovinkov izjavil, da se z izpremembo administracije ne bo v nobenem ozi-ru izpremenil potek sedanje vojne. Toda bodi že kakor koli, gotovo je, da bo dejstvo, da je predsednik vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil, važen činitelj v bodoči kampanji.
V svojem pismu pa se je predsednik Roosevelt dotaknil še nekega drugega vprašanja, ko je ugotovil, da je, po njegovem mnenju — "naš ekonomski sistem sedaj na bolj zdravi in bolj človečanski bazi kot je bil ob času moje prve inav-guracije."
Ta izjava je predmet debate. Dočim je resnica, da je predsednik Roosevelt v prvih tednih svoje administracije naredil konec paniki, ki se je polastila vsega naroda, pa ho se vedno .mnogo ugovorov glede pravilnosti ekonomske politike Novega deala.
Pa tudi ta argument je Dewey pričakoval, kar je tudi razvidno iz njegove izjave v čikaškem govoru, s katerim je sprejel nominacijo. Tozadevno je rekel, da se je Novi deal popolnoma izjalovil v prizadevanju rešitve problema brezposelnosti ter da je morala ta problem rešiti šele svetovna vojna, ki je povzročila zaposlitev vseh delazmožnih ljudi.
Kar se tiče četrtega termina, bo moralo ljudstvo odločiti, da-li vojno stanje opravičuje obdržanje ene in iste osebe v najvišjem uradu polnih 16 let ali ne.
Ob tej priliki je dobro poklicati si v spomin, da se je hotel George Washington umakniti v privatno življenje, ko je potekel njegov prvi termin, toda je končno pristal v to, da bo služil še drugi termin, in sicer "zaradi zmedenega in kritičnega položaja naših zadev v inozemstvu." Ko pa je potekel njegov drugi termin, je Washington izjavil, da mu "izbira in skromnost narekujeta, da se umakne iz političnega življenja, toda patriotizem pa mi tega ne zapoveduje." Z drugimi besedami: Washington je smatral, da ostane lahko j še naprej predsednik Zedinjenih držav, ako bi bilo to potrebno.
Tako je bila rojena tradicija dvakratnega termina. Predsednik Roosevelt po vsej priliki uvideva, da mu patriotizem prepoveduje, da bi se umaknil s svojega mesta v naj-
Da vam resnico povem, prav nič ni prijetno sedeti pri kaus mašini v sedanji vročini in kau-sati. Pa me sili k temu neka navada, da ne rečem dolžnost. Poleg tega pa so mi na misli oni, kateri morajo delati pri ognju ali pa pri gorkem železu. Videl sem jih že in zato so mi v dnevih te vročine večkrat v m'slih. Tudi sam sem v poletju 1901, ki je bilo nenavadno vroče, poisku-sil, kaj se pravi v vročini delati pri ognju. Ti ljudje "imajo v sedanjih dnevih res hudo delo. Po
zimi se laže prebije.
* * *
Negotovost človeškega življenja se vidi iz preteklega tedna težkih nezgod. V državi Connecticut, kjer je bilo v cirkusu ubitih 152 bseb, večinoma otrok. V državi Tennessee je vlak skočil iz tira na ovinku in zdrvel doli v globel. 17 vojakovje bilo pri priči mrtvih, več pa ranjenih. V premogokopu v južnem delu naše države Ohio, je ogenj v rovu, ki je zaprl pot delavcem, da niso mogli iz jame, pokopal 66 ljudi, nekje v Atlantiku pa je našlo smrt v podmornici 60 ljudi. Vse to v enem in istem tednu. Vsak dan čujemo o nezgodah na železnici, o nezgodah v zraku, o nezgodah na morju in o nesrečah na zemlji. Nikjer ni človek varen pred smrtjo. "Odločeno je človeku enkrat umreti," pravi sveto pismo. "Doba življenja našega je kratka," pravi slovenski pesnik. Drugi pa poje: "Kratk' so dnevi na svetu za nas." Navzlic vsemu temu pa nam kliče sv. Pavel: '"Veselite se v Gospodu, še pravim veselite se." Ali res more človek biti vesel napram vsemu temu ? Da. Lahko se veseli, če — kakor pravi sv. Pavel — se veseli v Gqspodu. To se pravi, če človek stori svojo dolžnost napram Bogu in svoji noe-umrjoči duši, je lahko vesel, naj pride kar hoče. Saj ga čakajo nebesa. Ali ne, Ne»razumem pa, kako more biti vesel tisti, ki išče le na žmelji popolne zado-voljnosti, za dušo, za božje zapovedi pa se ne briga.
* :|t *
Iz St. Michael, North Dakota, piše benediktinski misijonar, kako je našel zelo staro Indijan-ko, ki je sedela v svoji kolibi z rožnim vencem v roki in mu tožila, da ne more več k maši. Skozi dolgo vrsto let je prihajala od daleč vsako nedeljo'paš k sv. maši. Starost jo je pa končno premagala, da je obsedela v kolibi in to ji je bilo v največjo žalost. Končno jo je poklical Bog v lepše in boljše "lovske kraje," kakor pravijo Indijanci nebesom. Ta spreobrnjena poganka bi biia lahko vzgled onim ljudem, ki v nedeljo zjutraj "gredo fišat," brez da se spomnijo svoje dolžnosti do Boga. In.tako se pogosto vresničujejo besede našega Gospoda, ko pravi: "Poslednji
bodo prvi in prvi poslednji." * * *
je polno ljubezni do matere, dasi je fant oženjen in ima sinčka doma. žena in mati sta lahko ponosni na takega vojaka, ki poleg domačih, ljubi tudi Marijo, svojo nebeško mater in se ji redno izroča v varstvo. Kaka razlika m,ed takimi in pa onimi, ki se hočejo postaviti s tem, da na dopustu pijani marširajo sem in tja, ali pa se zbirajo po oglih in razgrajajo kot prismode ter govorijo, da bi niti za svinjak ne pasalo. Take naj bi vlada po-slaal na fronto, da se malo spametujejo. Nobena druga reč jih ne bo.
* * *
Zopet sta padla dva naša fanta in žalostna vest o njuni smrti je dosegla starše in druge sorodnike tri tedne po smrti. Prvi; je bil Ralph Trsinar iz Prince Ave. Trsinarjevi imajo še štiri druge sinove v vojaški službi,. Naj si misli vsak sam zase, kaj to pomeni za ostale. Ralph je odšel iz doma vesel in v polni nadi, da se enkrat povrne ponosen, da je služil svoji domovini v obrambo. Pa prižvižgala je krogla iz nemške puške in ga zadela, da je padel in dal najvišjo ceno za do-(Nadaljevanje na 3. strani)

MIIIIIMHIIIIIIM
Če
verjamete al' pa ne
mtiiiiuiiiiiiugit
Po zavrteh sva se s Jimom ognila slavnega Madisona in krenila na desno v graben in čez
Veselje je zavladalo v hiši Johna in Jozefine Turk. Po 15 letih zakonskega življenja jih je prišla osrečevat mala Jozefina Anna, kateri sta botrovala stric Joseph Turk in pa teta Laura šraj. Mati je sicer veliko trpela, pa vemo, da bo sedaj vse pozabljeno, kajti za tako dragocenost, kot je otrok, je vredno trpeti. Naše čestitke, trikrat.
David Joseph pa je postal član družine Andrew Plaščak. Mati je Slovenka, pisala se je pred zakonom Ajnik. John in Ellen Aj-
nik sta ga prinesla h krstu.
* * *
Dočim je bila tukaj nesnosna suša, da so se sušili vsi vrtovi in trate, pa m! piše nečak iz srednje Minnesote: "Dež na dež. Vse delo zaostaja radi deževja. Seno bi morali spravljati, toda travniki so pod vodo in zato ne moremo gori. Pa')če bi tudi mogli, ne moremo sušiti." Vsa človeška iznajdljivost ne more pomgaati pri tem nič. Kjer nimajo umetne namake, je farmanje "gemb-ling." Farmarjem se včasih godi prav tako, kakor sv. Petru in njegovim tovarišem. "Vso noč smo delali, pa nič ujeli." Celo leto smo delali, pa nič, ali malo pridelali.
Sli * *
Ali imate radi medene štruklje? Potem držite 13. avgusta v spominu. Tisti dan se pri nas vrši žegnanje. Praznik cerkvenega patrona bomo praznovali dopoldne v cerkvi na slovesen način. Popoldne in zvečer pa se vrši prijeten "Summer Festival" na šolskem dvorišču in v cerkveni dvorani. Ne pozabite držat'
13. avgusta prostega za to.
* * *
Ali veste, da imamo še kakih 25 knjig "Krajevnega Leksikona" na razpolago? Ta knjiga je nekaj posebnega. V njej dobite vsako vas in vsako mesto vse Slovenije opisano. Tisti, ki so s: ga nabavili bi ga ne dali za dvakratno ceno, če bi ne mogli dobiti istega več. Nam so jih poslali še pred vojno, leta 1938. Naročili so nam, naj jih prodajamo po $12.00. Pozneje so nam rekli, naj jih damo nekaj ceneje. Zato bomo dajali, dokler j'.h je kaj, po $10.00 po pošti, ali pa !?9.00 ako ga pridete sami iskat. Mi pri tem nimamo prav nič čruzega kot delo in sitnost. Pripravljen': pa smo žrtvovati, ker vemo, da je delo res nekaj, kalnima noben drugi narod, poleg tega pa jim bo ta denar prišel zelo pn.v, ko mine vojna. Imate torej dvakratno korist, ako si ga nabavite. — Vam bo v prijetno zabavo in pouk, njim pa v gmotno pomoč.
* *
Neki vojak piše svoji materi in med drugimi rečmi tudi omenja, da so 'na ladji čez morje vsak večer molili "rožni venec k Naši ljub'; Gospej iz Fatima. Pravi ,da tudi privatno moli rožni venec, kadar more. Pismo
Časopis se mu dopade
Willard, Wis. — Priložemo vam pošiljam $6.50 za obnovitev naročnine na Ameriško Domovino za eno leto. Po enoletnem čitanju vašega lista se mi je radi odkrite in odločne besede list zelo priljubil, da bi mi bilo kar dolg čas brez njega. Čestitam vam! Le tako naprej za slovenski katoliški narod! Želeč vam obilo uspeha, ostajam vam vdani
Frank Perovšek
Balincarska tekma v Euclidu
Progresivne Slovenke, krožek št. 3 v Euclidu, imamo vsako leto nekaj novega. Letos bomo pa balinale in pri tem bo zopet dosti smeha in zabave. Naše ženske so j ako pridne in zato se zanimajo tudi za ba-lincanje Zadnje čase se tako vežbajo v tem športu, da jih je kar veselje gledat.
V nedeljo popoldne ob eni uri pa se bodo pokazale na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., kjer se bodo udarile kar tri skupine v tekmi in potem bomo pa že videli, katera skupina bo odnesla zmago.
Poleg balincanja pa bo preskrbljeno tudi za vsakovrstno postrežbo, da ne bo nihče lačen ali žejen, pa tudi plesal bo lahko vsak, ki ga ples veseli. Ce bi bil pa slučajno dež, potem se vsa zabava vrši v dvorani.
Članice vabijo vse svoje prijatelje od blizu in daleč na veselo svidenje v nedeljo popoldne na vrtu Slovnskega društvenega doma na Recher Ave.
Članica krožka št. 3
Na bojnem polju se nadaljuje borba štiri in dvajset ur na dan in to borbo prenašajo naši fantje po bratsko edini brez vprašanja kdo in kaj si, borba gre naprej neoziraje se na vreme ali druge zapreke. Cilj njih borbe je le zmaga. Naprej, da se naši fantje čimprej vrnejo domov k svoji materi, svoji ženki. Koliko se jih bo povrnilo zdravih in koliko pa bo pohabljenih, tega danes nihče ne ve. In koliko jih pa ne bomo nikdar več videli, ker so darovali svoje mlado življenje za blagor nas in naših potomcev, da bomo lahko še nadalje vživali boljše dneve življenja in svobode.
Dan odkritja imen na tisti plošči se kaj hitro bliža. Marsikatero ime bo že nosilo zlato zvezdo, kar pač pomeni, da je mladi junak daroval svoje življenje za blagor svoje domovine.
Ta pomembni dan naše tekoče zgodovine in morebiti tudi naše zmage dan, bomo praznovali v nedeljo 15. oktobra.
Sklenili smo, da vam materam damo to prvenstvo, da ve po materinsko odkrijete svojim sinovom to v večni spomin. Ta dan naj bo dan materinstva v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Prosimo vas, da skličete sejo, kateri dan pač želite, to odločite ve same članice Slovenske ženske zveze in pa Progresivnih Slovenk, da bo to delo res dobro organizirano. Mi vam nudimo vso pomoč v tem človekoljubnem delu.
Pokažimo se res, da iz srca ljubimo svoje fante in to pa pokažimo ne samo z besedo, ampak tudi v dejanju z velikodušnim darom našim vrlim sinovom in hčeram.
Brez naših dobrih mater bo ta dan brez življenja, zato pa naj spada ta dan v vaše področje matere in žene in naj bo res dan spomina. Naj bo to dan veličastnega spomina za naše fante in dekleta, ko se bodo povrnili živi in zdravi nazaj ovenčani z zmago nad ti-ranstvom. Kakor sem že rekel, mi vam nudimo pomoč v vseh ozirih in zato pa le pojdimo skupno na delo. Borba je sveta in je to borba nas vseh brez razlike.
Za direktorij Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.
Jas. I. Rotter,
Matt F. Intihar,
predsednik kluba društev
Cenjene matere ,očetje in žene naših sinov, kateri se borijo za svobodo našo in vseh narodov.
Ko smo pomladi odkrili častno ploščo našim sinovom in hčeram,kateri so služili takrat v naši armadi. Bilo je veliko navdušenje med nami. Kakor hitro pa je minila ta proslava, "Kalvarija" naših vojakov, je pa vsa stvar pozabi j e-i/a, je zaspala.
Naša najbolj potrebna akcija — za naše najbolj ljubljene sinove in hčere, za pomoč ranjencem — je umrla. Kaj je temu vzrok, to vsi prav dobro vemo. Dolžnost nas vseh je iti skupno na delo in to brez razlike,, kdo si ti ali oni, samo da ti zdravje dopušča. Imamo že nekaj sklada v ta namen, ali od takrat pa do sedaj bi se bil moral la sklad vsaj petkrat pomnožiti.
25 NAGRAD!
Pri fari sv. Vida bodo NOCOJ dali
25 NAGRAD!
Prva bo $25, 23 po $10, zadnja pa $50
$25 vojni bond pa kot nagrado pri vratih
pri prireditvi, ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo ob 8:30 zvečer
Pridite in pripeljite prijatelje!
-o-
Iz Euclida
nost, pa gor v klanec in na; ro. Jim mi je zatrjeval, ds; ;eh potnih čačk sam nikdar1 lašel. Potolažil sem ga s t' la sem mu priznal, da bi pr; poti tudi jaz ne našel, al« ;e nahajal v kakem pose-sladkem razpoloženju, ko( /ozniku zdi, da so vsa pota $ ca kjer se ovinke jemlje naf nost in po bližnjici.
Ko sva dospela "na v| tam pri Ulletovi farmi in * se cesta vleže v nagel in strm klanec, sem rekel J| naj za trenutek ustavi.
"Vidiš, Jim," sem mu tf "prav na tem-le klancu jej kjer sem jaz pred davnimi s spretnim manevriran.' spravil pasažirje iz svojega ta."	s
"Nalašč si jih?" se Jim: čudi.	e
"Nekateri me še zdaj dii da nalašč, ampak meni Vi: mi, da ne nalašč."
"No, pa mi povej in J morda jaz lahko presodi' je bila pomota, ali je biloj ven kaj drugega."
"Okidoki, ti bom pa po< J prav tako, kakor je bito ' sva ravno sama. Torej nelt*1 delje popoldne je bilo, ko * furali od Krkotovega T« Tiste čase se je po Amei'$a bila še pijača, fin ohajčafl1 ko je pa danes, ti pa n® * povedati, ker jaz že kak®.'' set let ne pijem ohajčana'1, "Kadar ga nimaš," j® ^ govolil vreči Jim čisto ne) ben medklic v zbornico. Q "Se reče, no j a, da bi . če že ne gre ravno druga" j. ne rečem, da bi se ga f branil, pa največ zato, i! ne zamerim dobrim ljud ;c "Aha, saj se poznanin glo doda Jim, "kar lepo i 1 govori."
' "Orajt, pa bom. Torej ' ;
bevca Toneta smo jo i'1 ^
mojem avtomobilčku, ji
eden prvih, ki me je za<V
vati na beraško palico
čase avtomobilčki niso b'|n
kot so danes. Ako si prl| ''
iz Clevelanda v Madison Ee
za j, pa so te ljudje žer
gledat, kot človeka, kip
spustil v sodu čez Ni^f/
slapove. Do tje si še T°
pririnil, nazaj je šlo pa W
težavno, zlasti še, ker fn
takrat na vso milo vižo
vi. Kaj bo danes, ko ti v't ■
to lepo in naravnost p"! '
Ampak takrat, Jim, je l,(li
povsod, samo po cesti flfi
J n-
"Kaj so tudi avtonioV li tiste čase?" je ušlo J11}^ "Ni treba čisto nič 4j' vati na pijačo, da boš Rečem'ti, da sem moral Lg pošast na kolesih z vso |e da sem jo krotil. PošW| bila pa še zraven štatlj'»Se missourska mula. Zlasti|e ni smel videti, kaj on. zagledal majhno krti^izr seboj, pa se ti je na vfal pem ustavil in začel ''bo nazaj. To pripravno |vy sem kolesij u odvadil n8a, čin, da sem daleč pre?jtr< cem vselej ustavil, pokf't s nji konec s plahto in P^d pa šlo, kot bi se Elija i%a; lju peljal med oblake." |iie "Saj res, se že sp°$£i tistega tvojega bagrlaiti j Jim. "Ali še veš, ko neke jeseni na zajce ne\|pl. stran Lorain, ti, pa GT Justin in jaz, pa se ti ^ ° na vsem lepem ustavi'£ pred globokim blato«1'L pa šel, pokril prednji kocom, da spodmolač 'fj^. blata, potem je pa šl" lgr mizi."	L
"Vidiš, Jim, prav tist;|a2. Klancev, blata in luž ]Hfe>r
videti, pa jih ni mogel-typo
je veselje je imel pa, ^itj, rnogl obregniti ob cest'L^ brzojavni drog, malo P o, t kak fenc, ali po mesti" bavo malo podrezati ul'^za tilko »	le j
"Torej tiste nedelje -|t čakajte, za danes sem ^a že dovolj.
Žrtev spovedne molčečnosti
Josip Spilman S. J.
3°. za sedaj je Bog tudi z rož-	i
cim vencem zadovoljen." In ab-	r
Montmoulin stopa gori in	š
po celici ter prebira j ago-	s ;t| rožnega venca, potrpežljivo
ficakujoč, da bi prišel čuvaj	i
It; o iga morebiti vzel k zasliša-	a
ji|:U.
mora čakati. Šele ma-	t
1 i Pred poldnem zaškripljejo	v '.pahi in se obrne ključ v vra-
J Na župnikovo veselje vsto-	E
Vodja semenišča. Prijazno,	z
jMidar z vidno skrbjo, pogleda	z
BtJ starček jetnika in pra-	s
n': "Prane! Moj dragi, stari	P
,.?nec • Kako strašno presku-	i
Je Bog tebi poslal! Že'	»
VTraj sem slišal o ti nesreči in	»
f prihitel, da bi te potolažil;	v
'F niso me pustili blizo. Da-	n
HJ Pa sem šel k prefektu okra-	11
10 kl Je moj sošolec in od nje-	o
Sem dobil priporočilo do po-
,ol JSkega nadzornika, ki mi	C
io. dovolil, da te obiščem. In	k
moj dragi Franc, tega ti	n
<o treba omeniti, da nisi zvr-	s'
re'tega grozovitega dejanja;	d
•ir sploh nisi zmožen, kot sem	P lin Povedal prefektu, dasi je
aeFferml z ramami in se izjavil,	S k i'.80 dosedanji dokazi uniču-
3' ri i ne' nedolžen si in tvo- r< jepedolžnost se bode skazala. n iel • To' je vprašanje. Kaj n
loH T1"10' da Pre;i k0 m0g0' 1;
,ij »stranimo to strašno po- v acj aJJe in tvojo čast zopet t<
i ^ obno operemo?"	K
';,|bbe Montmoulin se zahvali	"
prijatelju, ker ni	P l0j 0 njegovi nedložnosti,
>1 Opomni, da zanj ne bo	,S! ,Ko kaj storiti. Potem raz-
llavnatelju obširno ves do-	n
m K> seveda ne pove, da je	V
KTpri njem in da se je s
;ac| al. Ko je pojasnil vse . if^valne vzroke suma po,sa- , ,ln njih važnost nagla- f pr|Vključi: »Nedolžen seve-i m r~ vsevedni in po- j
že3;;P''1ČUj°či je moja priča! d
L ' .cve se moja nedolžnost 1CTati' 3e Pa drugo vpra- "
! I al' -Ubi' očetovski Prija-!v
a fn 1 ^il jaz Pryi P° ne" ^ r -nem obsojeni?"	J
° In ^ Vodja P°stane zeloit i \ ' £«je poročilo župni- j
P°L . kaj časa premišljuje. Pravi- "Stvar je težja kot 11
mli? mislil Sprva senl
n°i-arvf da se gre samo za jitamno volitveno nakano, V »L'ke+r 80 liberalni listi stvar ! ioš ji ,tem smislu izkoristili." l r»iLn ® Presledku pridene: so L "0 ;,ešebilo pri vsem tem, Št« e 'a umorjena ženska sta- , ;ljiie , biIa mlada, bi delali j stili o K fU8e °Pzake. Neprevid-' 4 J 0 nekako, da si pustil ' fam° k sebi in sa- ; vfal) , ko svoto denarja; l io nI Vsaj še kako drugo O L, . ®dbora k sebi pozvati n4 ( dekle ne odsloviti. Že ' ireC-eč aj, hočeš odgovoriti: ; ,kr| ' .Ca bi nihče o nesreči
pidi ne m0ffel- In jaz , flfajj ® bom nič očital. Povej
e." L(l', ako naj spričamo tvo-poti? n0St Seveda, nekdo •l4 in'dJ- Vtih0tapil v samo-
0	4 bnvM 110 zvršil- Kdo pa
neC, .
Gm(ur!!k0Valni s°dnik trdi, da ti,f blT',da bi bil kak tujec. *V fbo »T nikakor ne vedel; >n""j0 madame Blanchard pri-
Ji WvT?™ času z denarjem
č ''"lah " 1Stije' kjer bi j0 bi-
lSr**° Počakati," odgovori jetnik.
tisti^zanoCe!'kvenik ~ ali je res
1	' a je bil odsoten?"
a. 4ti° S<l]'°ra nata»jčneje pre-
eS I stvar 36 Pa morebiti de-o P|, (1 raznesla in se je zve-
stUl>j nn I eospa Blanchard ulic|J P0 denar in je na ta na-
e je	kak ničvrednež,
e •]! ,srčl3v samostanu. Srč-
ram takoj s gospodom generalnim vikarjem in če treba z mil. škofom; stvar moramo prepustiti izvedenemu advokatu."
"Jaz nimam denarja, da bi plačal njegov trud," pripomni abbe Montmoulin.
"To ti naj ne dela skrbij; zato bodemo mi skrbeli. Čast nas vseh je s tvojo vred napadena."
"Bojim se, da bo vse zaman," pravi žalostno jetnik. "Toda zahvalim se vam iz celega srca za vašo dobroto. Le potegnite se zame pri prem. nadškofu, pri gen. vikarju in pri vseh mojih sobratih za mojo nedolžnost in povejte vsem, kako da mi je hudo, ker jih spravljam v zadrego. In še nekaj! Zavze-mite se za mojo ubogo, staro mater in mojo sestro, če pride ( ona zaradi mene v potrebo."
"Saj stanujejo v Rue de la : Colombe? Gotovo, skrbel bom kar se bo dalo. — Torej srčnost, dragi prijatelj! Misli v svoji žalosti na našega Gospoda, ki je bil nedolžnost sama, : pa vendar med grešnike štet.
Sedaj boš moral nositi Njegov križ!"
"Težak je! Molite in priporočite me drugim v molitev, da ne omagam," pravi abbe Mont- ; moulin očetovskemu prijatelju, ki vstane in se hoče posloviti. Vendar vodja privoli še toliko, da se mu jetnik spove. ( Kako bi bila duša ubogega jet- ( nika olajšana, če bi smel vsaj pri spovedi razložiti celo stvar in prositi za svet! Toda tudi j sedaj mora biti previden, in ni- ; ti na naj neznatne j ši način ne namigniti, kaj je Loser pri spo- : vedi priznal. Sam mora nositi , grozno breme.	(
Čuvaj slednjič pripomni, da je čas potekel. Vodja položi • brevir na mizo in vzame seboj tudi pisma jetnika: nato se poslovi in še enkrat prigovarja bivšemu gojencu, da naj bode le srčen. Jetnik ga prosi za njegov blagoslov in se res čuti nekam potolaženega. Ko se vrata za častitim starčkom za-pro, vzame jetnik precej v roke brevir in odpre na strani, kjer se popisuje življenje sv. Janeza Nepomuka, znanega mučenika spovedne molčečnosti.
""Sveti spričevalec! Tebe so vtopili v valovih Veltave, ker si bil zvest svoji svečeniški dolžnosti.
Izprosi tudi .meni milost, da preje umi'jem še tako sramotno kot pa izdam svojo sveto obljubo!"
Tako je molil jetnik k praž-kemu svetniku in zajel iz branja njegovega mučeništva moč in tolažbo.
V Rue De La Colombe Ko se je gospa Montmoulin zavedla v neki veži, kamor so jo bili prenesli, se je od žalosti komaj mogla zbrati. Na vse tolažilne besede sosedinj in dobrih duš je imela skmo odgovor: "Moj sin — duhovnik u-klenjen v rokah policije!" Od sramote in žalosti pokrije svoj smrtno bledi obraz, dočim je poleg nje plakala in zdihovala mala vnukinja, da bi se je bili kamen j i usmilili.
"Uboga žena!" toži soseda. "Drugače so prav pošteni ljudje, o katerih se doslej ni čulo nič slabega."
"Na, je pa že morala zelo čudno vzgojiti svojega sina, da je zvršil tako hudobno dejanje," meni druga.
"Prav imate," kliče tretja. "Jabolko ne pade daleč od tre* ■ vesa!"
"No, bodite vendar malo kr-
•	ščanska in usmiljena," prosi i prva. "Saj še ni dokazano, da
•	je sin umor res zvršil."
"Gotovo, da je spričano!" se - glasi odgovor, "sicer bi ga ne j bili tako uklenili."
(Dalje prihodnjič)
NEWBURSKE NOVICE
(Nadaljevanje z 2 strani) movino in za svoje, da bi mogli oni živeti v miru in svobodno še naprej.
Isto lahko rečemo tudi o Igna-cilju Vidmar, kateri je istotako padel na dan invazije. Takrat so morali iti naši vojaki skozi cel pekel, naravnost v žrela nemških kanonov. Ni čuda, da so padali v tolikem številu. Ignacij Vidmar je pisal tik pred smrtjo, da zdaj spozna, kaj je življenje, če je bil do sedaj lahkomišljen, bo, ko pride nazaj, drugačen. Ni prišel nazaj in nikoli ne bo. Tudi! njegova usoda je zahtevala, da daruje najvišje, kar človek ima: "Večje ljubezni nima nikdo, kakor, da da svoje življenje za svoje prijatelje," pravi Gospod. Naj počivata v miru na tuji zemlji Bog pa naj bo njihov plačnik za vse.
Za Trsinarja bo jutri ob 10 slovesna maša, za Vidmarja pa pozneje, ko bo mogoče vse urediti. Farani naj se iz hvaležnosti do padlih junakov udeležijo sv. maše. Ostalim izražamo tem
potom naše srčno sožalje. * * *
Veliko naših vaščanov je letos prebarvalo svoja domovja in naša okolica res izgleda kot "New Burgh," — Novo mesto, ali Nova vas. Edino to kazi drugače prijazno in lepo okolico, ker se trate sušijo radi pomanjkanja vode. Upamo, da nam prav kma-lo pošlje Bog dežja, da bodo tra-vice mogle ozeleneti, predno bo ..prepozno.
* »Ji
Splošno se dela na to, da bij otroci v javnih šolah imeli gotov čas za krščanski nauk. Ne samo katoličani, tudi drugoverci delajo na to. Pa se dobijo razni na-j sprotniki, nepremišljeni ljudje, ki močno nasprotujejo temu in pravijo, da bi to pomenilo zvezo med cerkvijo in državo. Seveda, to bi bil smrtni greh, če bi tudi država priznala Boga. Ateizem je čudno spačena zagrizenost na-
pram Bogu, kot da bi mogli Boga odpraviti z nasprotovanjem. Kaka nespamet!
* * *
Ahaaaa. To pa to. Dež pada, da kar odskakuje od zemlje in zemlja ga je vesela, ker ga je žejna bolj kot kamela po sedemdnevni poti brez vode. Hvala Bogu! Kdo bo morda rekel, saj ga je dala le narava. Morda? Potem pa hvala Njemu, ki je naravo ustvaril.
Farmar iz Hubbard Rd. pravi, da ima seno že pod streho. To je za farmarja zelo prijazna pa lepa misel. Očividno je šel po angleškem reku, ki pravi: "Make hay while the sun shines." Mi v mestu smo dejali da je sonce preveč "šajnalo."
* * *
AU veste, da je bil izdan slovar za slepe, kateri ima 32 zvezkov? Ali veste, da gre Ameriška Domovina po vsem svetu dandanes? Prav tako. Saj je izmed vseh slovenskih časopisov naj-< bolj zanesljiv list.
Ali veste, da slovenski pozdrav "Adio" prihaja iz besed "a Dieu," kar pomeni priporočim te Bogu?
Ali veste, da se saxophone tako i memnuje po znajditelju Saxu? Bogve če mu ni že davno žal za to.
Ali veste, katera "Miss" je najstarejša? Mississippi.
Ali veste, kako se je znosil neki delavec nad raznimi kompani-jami, ki mu v času depresije niso hotele dati dela? Vprašal je pri dvajsetih za delo in vse so ga hotele imeti. On pa ni sprejel nobene ponudbe, ker je imel dobro delo drugje. Ohladil se je pa le.
* * *
Ali si kaj mislite, da bodo vaši domači v Sloveniji v veliki potrebi najbrže, komine vojna? Ne pozabite, da Zveza slovenskih župnij še vedno obstoji in nabira za povojni prizadete, ki so morda ravno vaši sorodniki. Prispevke lahko pošljete na Ameriško Domovina, Anton Grdimi,
Sohio Dedicating lOO-Octane Aviation Gasoline Plant
Ohio's new catalytic cracking plant which is produ c i n g all-important base stock; for 100-o c t a n e aviation gasoline (above) will be dedicated by The
Standard Oil	—.....
Company (Ohio) at Cleveland on Saturday.
Built on the site of the original Standard Oil refinery (right) which was established three-fourths of a century ago, this new Sohio plant makes aviation superfuels enough for 1500 fighter or bomber escort sorties across the English Channel daily.
William R. Boyd, chairman of the Petroleum Industry War Council, v/ill be the principal speaker at the ceremonies in which W. T. Holliday, Sohio president, will officially dedicate the plant. Rear Admiral Clark Howell Woodward, U. S. N., and Brigadier General G. C. Jamison will represent the Army and Navy at the dedication.
Gornja slika je posneta v Franciji, koder je divjala bojna vihra. To je cesta iz Pont l'Abbe, kjer so se Nevici silovito upira li pred?w so jih zavezniki pregnali. Niti enu hiša ni ostala nepoškodovani. Na sliki je videti dva domačina, ki sta si nabrala nehaj svojih stvari in se podala na pot za novim domom.
ali pa izročite Frank Jakšiču, ali pa sploh vsakateremu slovenskih
duhovnikov v Ohio.
* * *
človek je res čudna žival. V New Yorku, tako piše Wilis Knap Jones, se po nekaterih gostilnah, kamor zahaja jara gospoda, poje precej kačjega mesa. V Južni Ameriki je on sam naročil "strešnega zajca." Ko je pojedel (in pravi, da je bilo zelo okusno) je vprašal kašen zajec je to. Povedali so mu, da je to kar čisto navadna mačka. Na kitajskem lahko naročiš, če te je! volja, seveda, lepo pečenega ku-žeta. V Paraguay nabirajo gotove vrste mravlje, katere potem stisnejo v nekak hleb in spečajo. Ti bi mislil, da ješ pečen špeh. Če si pri tem vihal nos, pa pomisli, da si že čez stokrat se nasitil z "svinarijo!" Vse je' na tem, kaj kedo misli o kaki živali. Ali ne? Drugič naroči zelje pa krompir.
-o-
Za največjega igralca biljarda vseh časov navajajo Johna Robertsa iz Manchestra. Višek njegove kariere je bil med leti 1888 do 1899. 'Mož je svojim nasprotnikom dajal do 10,000 točk prednosti.
MALI OGLASI ~
Stanovanje iščejo
Tri odrasla dekleta z materjo iščejo stanovanje 5 sob med 61. in 72. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj se zglasi na 6026 St. Clair Ave. ali naj pokliče po 4 uri popoldne EXpress 2476.
(163)
2 akra zemlje
Jliša 5 sob, garaža, kokoš-njak, sadno drevje, lep prostor, na Rockefeller Rd., Wick-liffe, O. Gotovine je treba $3,000. Lastnik vam bo pokazal znotraj v nedeljo od 2 do 7 zvečer.
Hiša 4 sobe, garaža, gorkota na vročo vodo, na 19002 Kil-deer Ave.,,pri,.185. cesti. Gotovine $1,800. To hišo si lahko ogledate vsak dan. Za podrobnosti pokličite
L. Petrich. IV 1874
19001 Kildeer Ave.,
V najem ali naprodaj
2 akra zemlje, 2 hleva in nekaj sadnega drevja. Nahaja se na Highland Rd. nad Metropolitan parkom, eno miljo južno od Euclid Ave. Kogar zanima, pa tudi lahko kupi vse skupaj za j ako zmerno ceno. Vprašajte pri Anton Anžlovarju, 6202 St. Clair Ave. ali pri Frank Ivančiču na 15416 Saranac Rd.
_*_(164)
Stanovanje iščejo
Radi bi stanovanje 4 sobe, (2 spalnici in kopalnica); najraje na vzhodni strani mesta. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče FLorida 7261.	(165)
Največ plačamo za avto
Ne glede na model ali stanje. Pokličite GL 6786. 13411 St. Clair Ave.
PELO DOBIJO j
LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI
in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure
Ohio Piston Co.
5340 Hamilton Ave.
___065) k
LATHE HANDS	J
SHAPER HANDS POPRAVLJAČI STROJEV TOOL MAKERS SET UP MOŠKI New Britain, Thread Mill, Punch Press TOOL GRINDERS	*
TIP GRINDERS	1
LINE HELPERS CHIP PULLERS DELAVCI NA JARDU (pomožni foreman) DRAW PRESS DEGREASERS, DIPPERS
Nočno in dnevno delo 100% vojno delo Plača od ure, overtime in
plača od kosa Delo 10 ur, 6 dni v tednu
Gotova povojna bodočnost z 60 let staro družbo
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 E. 49. St. blizu St. Clair _(165)
Izvrstna prilika za dober zaslužek
je zdaj odprta Produciramo 100% vojno delo Potrebujemo MOŠKE za
Set up delo, Heat Treaters, Tool-bit grinders, Shot Blast operatorji Punch Press operatorji in pomagači
Ženske
Lathe operatorice in inšpektorice Packers Pokličite IV 3800
Geometric Stamping Co.
'llll E. 200. St. Euclid, Ohio.
A VICTORY PLANT
___"_____(168)
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju ^ vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile.
EDWARD A. HISS
Lekarna—farmacija In optoinetristifoe potrebščine.
7102 St. Clair Ave. Ml imamo v zalogi pasove za pretrga-nje. za moške in žcn.ske._
Hiša naprodaj
Proda se hiša za eno družino, 6 sob in kopalnica, med" Payne j in Superior Ave. na 47. cesti. Za; nadaljna pojasnila pokličite HE 17658. •	(165)1
j DE10 DOBIJO
Moške in ženske splošna tovarniška !
«e potrebuje tu
6 dni v tedna 48 ur dela na tedea
Plača za ZACITSI J
Moški 77^c na uro jf'
ženske 62 na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglaslte s« ni
Employment Office
1256 5?. 74. St. i
National Carbon Co., Inc.
__(X)
Kupujte vojne bonde!
C
g e
DOM
najboljših delavskih
pogojev v	,
CLEVELAND!}
nujno	"i
potrebuje	^
moške in
ženske
PLAČA OD URE MED NAJVIŠJIMI
Tovarna z bodočnostjo
Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji
k PROSTOR 1368 West 3rd Street
severno od Superior,, blizu Square
880 East 72nd Street
severno od St. Clair Ave.
17000 St. Clair Ave.
glavna tovarna
Odprto dnevno od 8:30 zj. do 5 popoldne
V nedeljo zaprto
CLEVELAND graphite BRONZE CO
(July 12, 14, 17)
Dobro delo dobi
Išče se ženska za hišna in gospodinjska dela pri slovenski družini brez otrok. Ima lahko stanovanje, ali pa gre ob večerih lahko domov. Plača po dogovoru. Zglasi naj se pri Joe Fran-eel, 434 E. 157. St. pri Waterloo Rd.	(165)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
BEFORE
YOU BORROW TO BUY A HOMi
GET OUR LOW RATE* AND HELPFUL TERMS
POSVETITE V TEM POLETJU POSEBNO SKRB VAŠEMU REFRIGERATORJU
držala malo prej dano mi besedo. Do tistega časa, pa ne govoriva več o ti stvari, katera naju je danes tako grozno upo-slila. Jaz ne bodem nič več dalje o ti zadevi mislil, tudi ne bodem tajno o ti zadevi premišljeval in si prizadeval kako pojasnilo o ti stvari najti!"
"To je meni zopet novi dokaz tvoje jblagohotnosti moj ljubi Edward! Naj ti to zadostuje in bodi prepričan, da je ni stvari na svetu, da bi jo tako koprneče, tako vroče lju-bilakot edino tebe, odpovem se vsemu veselju, vsemu posvt-nemu razkošju in bogastvu, če te le smem samo imenovati mojega!" odgovori Armenia, in njeni poprej v strašni zadregi obraz, se zopet razjasni in občutila se je zopet srečna, "obvaruj me bog samo enega, da bi ne izgubila tvoje ljubezni!
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-	(Fri. x)
»ep
Imate zdravniške predpise?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo
WHITING STOKERS
«229« LAKELAND BLVD. KKnwore »S08
POZOR!
HIŠNI GOSPODARJI
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri
LEO LADIHA
1336 E. 55th St. HEndcrson 7740
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Mathew Konehan
ki je zaspal večno spanje in se ločil od svojih dragih dne 14. julija, 1942.
Dve leti v hladnem grobu soprog in oče že počivaš, mi pa ne moremo biti veseli, ker so to žalostni spomini za nas.
Na Tvoj grob sladko sonce sije, med nami ostal je Tvoj spomin. Večni naj Ti zdaj deli plačilo in izprosi milosti za nas.
Žalujoči ostali:
MARIANA KONCHAN, soproga. RUDOLPH S 2/C in JOSEPH, sinova. MARIAN, poročena Sodnikar, hči.
Cleveland, O., 14. julija, 1944.
Eno leto dni je že poteklo, odkar Tebe več med nami ni, a nismo Te še pozabili, v srcih še živi spomin.
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zdnjega je dne.
DANES - JUTRI
MONCRIEF FURNACE JE ZDRAVA INVESTICIJA
Vprašajte vašega MONCRIEF trgovca
HENRY FURNACE CO. MEDINA, O
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno presk*'
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
KROŽEK ST. 3 PROGRESIVNIH SLOVENK BO IMEL BALINCARSKO TEKMO V NEDELJO POPOLDNE OB 2:00 na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher ^
Serviran bo tudi tečen prigrizek in hladilna pijač*' Občinstvo je prav prijazno vabljeno.
NOVICE--2 vsega svela N0VICE--ki jih P°,rebuie'e
N 0 y j Q |.. ki jih dobile fe sveže
NOVICE--P°P0'n0n,a nepristranske
NOVICE- ko'i',or m°9°<e originalne
NOVICE--kisozanimive
vam vsak dan prinata v hita AMERIŠKA DOMOVINA
Povejie io sosedu, ki ie ni narofen nanjo
VABILO NA BALINCARSKO TEKMO!
SO YEARS OF BANKING USEFULNESS * 1 "»94-1944 *
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
"Mi ga hočemo z Wilson Cas-tla sem vzeti, tukaj sem spada on sedaj, tukaj ima svojega očeta hišo, pravo domačijo, moj ljubi Edward!" pristavi Armenia, "ko bode otrok tukaj, potem ti bode zginila megla raz tvoje čelo, in midva bode-va z enako gorečnostjo otroka ljubila."
"To mi potrjuje na novo tvojo odkritosrčno ljubezen!
"Moja ljubezen ,moja vroča ljubezen, sliši samo tebi! In ker te tako brezmejno ljubim Edward, radi tega bi ne mogla nikoli prenesti, da bi se komu drugemu taka ljubezen delila razven tvojega otroka! Misli, da ne posedujem vse tvoje ljubezni, me lahko pripeljejo do blaznosti! Obvaruj nas bog za to, da ta mogočnost enkrat nastopi! Jaz te imenujem mojega, in nobena moč na zemlji mi te ne sme več iztrgati! Meni je, kakor da se tvoja ljubezen še vedno oklepa mrtve Eliza-bte. Vendar pa je ona mrtva, ta občutek in spomin ti jaz ne morem oropati, ti lahko ohraniš mrtvi, ta spomin! Vendar pa živi. tega ne privoščim in ne bi privoščila pa magari bi obe podlegle!"
"Ti veš dobro, kako strastno in koprneče sem jaz ljubil Eli-
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZAB- ! L JENE SOPROGE IN HATERE
Mary Zupančič
ki je mirno v Bogu zaspala dne 14. julija. 1943.
Žalujoči ostali:
SOPROG in OTROCI. Cleveland, O.', 14. julija, 1944.
zabeto Armenia, ta ljubezen je 1 meni čez vse sveta!"	t
"Takega spomina na mrtvo a se nečem dotakniti. Vendar pa i če bi bil kdo, da bi ti zgubljeno 1 s svojo ljubeznijo nadomestil, j če bi te kdo z vso gorečnostjo, i z vso strastjo svoje duše ne- < prestano ljubil, to sem jaz, no- i beden na ti zemlji te ne more tako ljubiti!"	i
"V ti uri, ko sva vendar en- < krat sama in nisva nobeni dru- • ščini podvržena, se usojam neko vprašanje tebi staviti, kate- ] ro me vedno bolj uposluje, in < za katero si ne morem najti -nikakega odgovora," se obrne Edward proti radovedni in tež- : ko pričakujoči Armeniji, "več-krat sem že slišal ponavljajo- i či glas s spodnjih delov palače • prihajati na moja ušesa" —
Armenia se je vidno prestra- ■ sila — ona pobledi.
"Glas, kateri prihaja od one strani, je tako neprijeten, da mi ni mogoče najti nikakega izraza za njega," pristavi Edward, "in poleg tega sem pa še tebe, ko si se čutila čisto sama videl, da hodiš na prej omenjeno me3to. Kaj se nahaja v onem delu palače Armenia?"
"Jaz sem se tega vprašanja že dolgo bala moj ljubi Ed-wrad!"
Povej mi to skrivnost! Jaz sem vedno upal, da mi bodeš enkrat sama s svojega lastnega nagiba povedala, ker se pa to ni zgodilo, sem bil primoran, da sam posvetim v to temno zagonetno stvar.
"Prosim te lepo, ne povprašuj me Edward!" zašepeče Armenia in izgleda, kot smrt bleda.
"Kako, ti hočeš kako tajnost pred menoj zakrivati, ti hočeš mene v nejasnosti in skrbi pustiti?"
' "Če imaš ti mene in našo srečo količkaj rad, te prosim, da ne siliš v mene! Ali nisi sam pred nekaj časom rekel, da pozabiva na vse, kar je že preteklo?"
"Jaz moram vedeti, kaj se tam skriva Armenia! To me strašno boli, da hočeš neko tajnost pred menoj skrivati! Sme li ljubezen kake skrivnosti imeti? Je to prava odkritohrčna ljubezen, če se ne zaupa vse do pičice? Je to prava ljubezen, katera ne kaže drugega kot samo nezaupanje?"
"Jaz ti prisegam pred živim j bogom, ne obupavaj nad mojo | ljubezen! Ravno nasprotno, moja ljubezen je tako velika, da mi zavezuje jezik—ne smem govoriti!"
"In č^ te poprosim? Ce ti obstoj im, da moram imeti to izpoved? Jaz upam, da bodeš uvidela, da jaz ne morem prenesti te skrivnosti! Skrivaj in zamolči jo pred vsakim drugim, toda samo pred menoj ne, meni si dolžna na to vprašanje odgovoriti! Med nama ne sme biti nikake skrivnosti! Pel j i me v dotične prostore, da za-morem videti, kaj da se tam | skriva!"
Neka nepopisna zgroza, smrtni strah objame Armenijo. Ta Edwardova zahteva jo je do-vedla do popolnega obupa. I Čudno, zakaj ne izpolni njegove zahteve, katera je bila popolnoma opravičena? Edward vstane.
"Misli si, da si na mojem 1 mestu," reče on "pomisli, kaj i bi ti naredila, ko bi jaz imel ka- i ko skrivnost pred teboj ? Ali ' ne bi ti potem na mene enaka i vprašanja stavila, ali mogoče še hujša; če bi ti na Wilson Castle kaj takega ali kaj po-dobneka zagledala?"
Armenia se zagleda pred se in molči — ona je občutila, da , ima Edward popolnoma prav — in vendar si ni mogla nikakor dobiti pravega uteža, da bi mu zamogla njegovo pravično zahtevo izpolniti. To je moralo biti nekaj strašnega, kar ona pred njim in vsem drugim tako previdno prikriva, in misel, da je on opazil to strašno skrivnost, jo je nepopislji-vo mučila.
"Poj diva doli," zapove on z nekako odločnostjo, "pel j i me v dotične prostore ,in vse bode zopet dobro!"
"Usmili se me!" prosi Arme-' nia vijoča roke, "zahtevaj vse od mene, vse, moj ljubi Edward, samo tega ne!"
"Jaz ne morem nikakor tega zapopasti! Ti me še vedno bolj podžigaš do moje zahteve! Pojdi! Jaz moram vse videti in vedeti!"
Armenia zdrkne na kolena in vzdigne proseče roki proti Ed-wardu.
"Bodi usmiljen! Ne zahtevaj takega, kar ti jaz ne morem nikakor izpolniti! Ljubše mi je da me usmrtiš na mestu! Poglej koliko jaz trpim," vpije ona vsa iz sebe še vedno kle-čoča pred njim.
On ji je podal svoji roki, da jo vzdigne, ona pa se jih je oklenila v smrtnem strahu.
"Ne sili v mene! Ne sili vAti uri v mene," reče ona, "jaz ti hočem drugikrat vse, vse odkritosrčno povedati!"
Edward stoji ves zamišljen pred njo. On ni mogel nikakor njeno razburjenost zapopasti.
"Zakaj pa ravno danes ne?" vpraša on. "Zakaj takoj sedaj ne! Ali ne bi bila to nekaka pomirljivost, ali zadoščenje, če bi si svojo dušo olahkotila? In kaj bi neki to moralo biti, da se tako strašno bojiš povedati, kaj šele pokazati Armenia?"
"Lepo te prosim, ostani tu-
kaj ! Ne poizveduj dalje, ne ruvaj po pretečenem! Ne sili me do kake izpovedi Edward. Poglej me, na kolenih sem pred teboj! Ako me količkaj ljubiš, se me moraš na kak način usmiliti!"
"Kdo naj to zagonetko razumi," reče Edward resno, "vendar pa nečem gledati tvojega strahu, in ne maram te dalje mučiti!
On jo je vzdignil.
Sedaj zopet Armenija pro-steje izdihne in njene velike oči se blišči j o veselja.
"Kako se ti hočem zahvaliti," zašepeče ona vsa polna strastne ljubezni in se privija na prša svojemu ljubljenemu soprogu, "kako sladak občutek je misliti, da sem tvoja, da samo tvoja! Oh, vse gorje in vso revščino celega sveta hočem prenesti radevolje, samo če me ti s svojimi rokami objameš,— samo da posedujem tvojo ljubezen !"
"Ko ne bi bil jaz o tvoji ljubezni tako dobro prepričan, bi bilo sedanje tvoje upiranje moji želji podlaga, da bi lahko takoj obupaval nad njo Armenia —vendar pa hočem vse te misli na obup pozabiti, hočem počakati, kedaj in kako bodeš
ZAKKAJSEK FUNERAL HOME. Ii 0610 Mi. Clfttr Tetofoui KNdloctt tll»
BLISS COAL CO.
Predstavljajte si, kako neprijetno bi vam bilo, če bi vaš refrigerator v teh "pasjih dneh" kar naenkrat odpovedal in bi prenehal delovati. Zmanjkalo bi vam ledu za krepčilno in hladilno pijačo in koliko dragocenega živeža M se skvarilo. Da se vam pa to ne primeri, zato skrbite, da bo vaš refrigerator v dobrem stanju . . . Tako priporoča Cle-vealndska električna liga.
Resnici na ljubo povedano, da ljudi, ki so doslej skrbeli za vsa različna popravila številnih re-frigeratorjev v širnem Clevelandu, danes skrbi in se boje, da jim ne bo mogoče postreči in izvršiti vseh številnih popravil. Temu je pač krxvo pomanjkanje delovne moči.
Zato pa priporočajo, da naj hišne gospodinje pazijo na svoje refrigeratorje, da bo čim manj
takih klicev za popravila pomnite, da vse kar storit' ne bo motor delal po nepo nem "overtime," bo v vašo no korist. To najlažje pref te, da ne devate vročih j* refrigerator, češ, da se bo« trejše ohladila. S tem si nič ne pridobite, pač pa s« sebi škodujete, ker motor obremenite in s tem zma"1 njegovo trpežnost.
Priporočljivo je, da se krat zbriše prah, ki se nab« motorju in raznih drugih | Predvsem pa bodite sigitfj kadar pokličete človeka, vam popravi refrigerator.? tudi gotovo zmožen svojeg^, Zato je v takem slučaju priporočljivo, da vselej te prodajalca, kjer ste kuP^ frigerator in vam bo on P| bel zanesljivega človeka, me svoj posel.