LETO XXI. — številka 66 Ustanov itelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLAS I L O S O C I A KRANJ, sobota, 24. 8. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicei cb sredah in sobotah LISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Državljanom ČSSR Pfislušnikum CSSR Oznamujeme všem pfislušnikum CSSR, ktefi se na-chazeji v techto dnech na lizemi Horni Krajiny a jsou možna v nesnazich, aby se obratili na obecni vybory Cervenćho Križe, kde jsou již organisovany stale usluhu: Obecni vybor CK Jesenice, Titova 64 — telef.82 347 22 62160111 V3^b0r CK Kran*' Trg revo,uciJe 1 — telef> Obecni vybor CK Radovljica ma sve sidlo v ufed-mch mistnostech na Bledu, Cesta svobode 3, telef. 77340 85 53660111 V*bor CK škof *a Loka' Kopališka 1 — telef. Obecni vybor CK Tržič, Trg svobode 18 — telef. 71 231 Obveščamo vse državljane Češkoslovaške socialistične republike, ki so te dni na Gorenjskem in so v mo-HHtruft težavah, naj se obračajo na gorenjske občinske služb1-6 Rdečega križa. kjer imajo organizirane stalne Občinski odbor RK Jesenice, Titova 64 — tel. 82 347 Občinski odbor RK Kranj, Trg revolucije 1 — telefon 22 621 Občinski odbor RK Radovljica ima svoje prostore J[ajevnem uradu Bled, Cesta svobode 3 — tel. 77 340 Občinski odbor RK škofja Loka, Kopališka 1 — telefon 85 536 Občinski odbor RK Tržič, Trg svobode 18 — tel. 71231 Napad je nesprejemljiv *n ga ne moremo podpirati skih in^^?1 SOvJetski'n. vzhodnonemških, poljskih, bolgar-r€J>ublikm ■ Zarskin vojaških enot Češkoslovaške socialistične Ce 7.K" 5?spkretar medobčinskega sveta občinske konferen- t-«uuiKe je sekretar medobčinskega ZK Kranj Martin Košir izjavil za naš časnik: . »Agresija enot varšavskega pakta v svobodno neodv^no, demokratično republiko Češkoslovaško nas je globoko presenetila. Takšen napad ni sprejemljiv. Ne moremo ga POfP™' ampak ga z vsemi silami obsojamo. Mednarodni problemi se ne rešujejo s silo, marveč z dogovori in sporazumi. Akt sov-**ske zveze in drugih držav, ki so storile ta neopravičen ko-je napad na samoupravno družbo, na ideje o samouprav-">n odnosih . Jugoslavija je v pretekli vojni dokazala, da smo interna-cionalisti, da si sami ustvarjamo takšne življenjske ki nam ustn^ajo in se nismo strinjali, da bi nam jih 1 val- Podobno je sedaj na Češkoslovaškem. Napad varšavskih *;i ~ -----'» HUi raz danes avskih sil ni nikakršna usluga za nadaljn *°J socializma, ampak je to neprecenljiva škoda, Ki 1* « ne moremo oceniti. Ocenimo lahko le škodo, ki je HM na-£jena Jugoslaviji in mednarodnemu delavskemu gibanju L»». te da so takratni ukrepi povzročili samo f*™*** * P^tično škodo. Ta škoda se je pravzaprav ^JJ^^S *&su ^čela popravljati. Sedaj pa so zopet vsa dobronamna Prizadevanja okrnjena. Zato smo dolini, da se odločno.bor mo ,n Protestiramo proti takšnemu razreševanju medsebojnih Problemov in medsebojnih odnosov.« Ob napadu na ČSSR ^••••••••••••••^•••••••••••••••••••se??' ZGRAŽANJE, OGORČENJE IN ZASKRBLJENOST Razpro gladkega in rožastega FROTIRJA v ostankih, znižano za O : Pohitite z nakupom! KRANJ UGODNO! TRGOVINA GORENJC Prešernova 11 ^mmiiiiiiiimnimiimiiiiimiiiiinmiiiiiiiiiiim Kaj je še ostalo? pogoje, — Zadnji dogodki na Češkoslovaškem se odvijajo z bliskovito naglico. Čeprav je danes še vedno težko napovedati, kakšen bo njihov nadaljnji razplet, pa je vseeno pomembno spoznanje, ki se je utrdilo v vsem naprednem svetu. Jasno je namreč, da je delo petih držav, ki se »borijo« za Češkoslovaško, obsojeno. Čeprav nam tovrstno reševanje mednarodnih odnosov in zapletov ni tuje, se je naenkrat pred nami pojavila podoba dogodkov iz leta 1948. Marsikaj kar te dni počenjajo agresorji v Češkoslovaški je tako rekoč fotografski posnetek takratnih dogodkov. Vendar pa moramo ugotoviti, da so nekatere stvari popolnoma nove. Danes namreč niso redki, ki se sprašujejo, kaj nekateri v Sovjetski zvezi pojmujejo za socializem. Težko in popolnoma nemogoče je namreč razu- meti, da socializem da socialistične ideje oziroma poti v socializem lahko sedijo na bajoneth. Mar niso takšne hegemonistič-ne težnje popolnoma enake imperialističnim idejam. Težko bi danes iskali in našli razliko med Vietnamom in Češkoslovaško. Zakaj? Ukrepi, ki jih Združene države Amerike izvajajo v Vietnamu in ukrepi, ki jih je pod vzela v teh dneh Sovjetska zveza in njeni štirje sateliti, so namreč do potankosti enaki. Mar to ne spominja na razdelitev sveta in majhnih narodov med dva velika. Prav zato je jutrišnji dan toliko bolj zamegljen. Prav zato tudi ni čudno, da danes, v teh trenutkih, tolikšen del sveta upira oči v našo državo. Kajti od tako imenovanega socializma je ostalo bore malo. Pri tem pa ne smemo pozabiti na več kot dvajsetletno delo naših narodov. Ne smemo pozabiti na uspehe in pomen, ki so ga le-ti dobili v svetu. Jugoslovanski narodi smo navajeni na težave in napore. Ravno to pa nas je tako prekalilo, da danes lahko z odprtimi očmi in jasnim ciljem zremo v našo prihodnost. Ravno to pa nas tudi ne sme uspavati nad dosedanjimi uspehi, ampak terja od zveze komunistov in vseh nas, da Še toliko bolj odločno in hitreje rešujemo zastavljene naloge. Naša moč je namreč ravno v doslednosti in vztrajnosti. Ta pa je v teh dneh še kako potrebna. Zato se ne smemo uspavati, ampak odločno in enotno vztrajati na začrtani poti in uresničevanju ciljev ter tako dokazati nepravilnosti politike sile, bajonetov in vmešavanje v svobodno odločanje. A. žalar iHiiiMKimiMiiiiMiiiiiiiSimiii..:;:^ burita 1 * S C ■ t S : POLETNA RAZPRODAJA od 26. 8. do 10. 9. 1968. v naših tekstilnih trgovinah MANUFAKTURA RADOVLJICA TEKSTIL BLED MANUFAKTURA LESCE BLAGOVNICA RADOVLJICA M/B Po zborovanju na Titovem trgu v Kranju so mladinci odšli tudi po kranjskih ulicah. — Foto F. Perdan Manifestacija na Titovem trgu Kranj, 22. avgusta — Več kot 2000 Kranjčanov in okoličanov se je zbralo danes ob pol treh na Titovem trgu na protestnem zborovanju proti ■i Miha Marinko agresiji petih članic Varšavskega pakta na Češkoslovaško. Zborovanje je organiziral občinski komite Zveze mladine Kranj. Potem, ko je predsednik občinskega komiteja mladine Kranj Stane Boštjančič prebral protestno pismo kranjske mladine, sta recitatorja Pavle Rakovec in Božo Sprajc povedala dve pesmi in v njih obtožila zverinsko dejanje enot Varšavske zveze. Nato je spregovoril član predsedstva CK ZKJ Miha Marinko. »Ob teh dogodkih so naši narodi pokazali enako mero enotnosti kakor leta 1948, ko je bila naša država v podobni nevarnosti. Toda, takrat še Stalin ni izgubil razsodnosti in tj napadel Jugoslavije. Z napadom na Češkoslovaško so poteptani svetli ideali socializma in to pod zastavo obrambe socializma!« V nadaljevanju govora je povedal, da naša dežela ni v neposredni nevarnosti, vendar moramo bitj vedno pripravljeni in predvsem — enotni. Nesoglasij nasprotnik ne sme izrabiti. To nam narekuje, da še hitreje utrjujemo naš socialistični sistem. Po zborovanju je skupina mladincev s transparenti v povorki krenila skozi mesto. Transparenti so obtoževali in zahtevali: Posreduje naj OZN! Kje je Dubček? Vrnite ga! Cehi, naj vas ne bo strah! Cehi, Slovaki-bratje, prijatelji! Sovjeti, domov! Ali bo CSSR drugi Vietnam? itd. Skupina mladincev je nato sedla na stopnišče pred avlo skupščine in glasno vzklikala Titu. Dub'ku, Svobodi in miru. Na pločnik so z velikimi rdečimi črkami zapisali: Vse agresorje čaka smrt! Na bajonetih se ne da dolgo sedeti! Poleg parol se je na pločniku pojavila pesem Druga Husova grmada. Z vzkliki svobodi, demokraciji, Titu in Dubčku je skupina odšla na protestni pohod po mestu. J. Košnjek Protestna zborovanja in izredne seje Prvim jutranjim poročilom o vdoru sovjetskih, vzhodno-nemških, poljskih, bolgarskih in madžarskih vojaških enot na češkoslovaško so že v dopoldanskih in opoldanskih urah nekaterih gorenjskih delovnih organizacijah sledila protestna zborovanja oziroma izredne seje političnih aktivov in seJe aktivov zveze komunistov. Tako so se v jeseniški občini zbrali delavci Železarne in bližnji prebivalci Jesenic, kjer so na javnem protestnem zho* rovanju pred železarno ostro obsodili vdor tujih čet na ČesK slovaško in izrazili podporo zvezi komunistov Jugoslavije & njenemu vodstvu s tovarišem Titom na čelu. V radovljiški občini je imel protestno zborovanje kolektiv Gozdnega gospodarstva in Suikna Zapuže. V kranjski občini pa so se sestali politični aktivi oziroma aktivi zveze komunistov v tovarni Sava, Iskri, Tekstilindus , Planiki, IBI, TOSO itd. Povsod so podprli prizadevanja česKO slovaškega ljudstva v borbi za socializem, obsodili agresor) in poslali solidarnostne in protestne brzojavke češki ambasa v Beogradu, centralnemu komiteju ZKJ in sovjetski ambasadi. V škofjeloški občini se je že popoldne sestal občinski po^" tični aktiv, na katerem so se seznanili s polpreteklimi in *J | njimi dogodki na češkoslovaškem ter poslali protestno vPlSI*\ sovjetski ambasadi ter solidarnostno pismo češkoslovaški a**1 basadi ter ZKJ. V tržiški občini pa so na skupnem sestanku posvetili .n&¥ več pozornosti dogodkom na Češkoslovaškem predsedniki oz* roma predstavniki izvršnih odborov sindikalnih podružnic. Protestna zborovanja in izredne seje pa so se na Gorenj skem nadaljevale tudi v četrtek. V radovljiški občini, kj je bila že v sredo razširjena seja komiteja občinske zveze k munistov, so bili v vseh organizacijah zveze komunistov s Stanki, na katerih so obravnavali dogodke v prijateljski škoslovaški in hkrati obsodili Sovjetsko zvezo in njene sa lite. ' . V Kranju se je v četrtek ob 10. uri sestal šestdesetčlans občinski politični aktiv, na katerem so pregledali dogod* na Češkoslovaškem v zadnjih letih, posebno pa njihov raz v zadnjih dnevih. S seje so poslali protestne in solidarnosti brzojavke sovjetski ambasadi in ostalim ambasadam držav, terih čete so zavzele češkoslovaško, češkoslovaški ambasad* CK ZK Jugoslavije. Popoldne ob 14.15 pa je bilo na Tito^ trgu javno protestno zborovanje, na katerem je govoril tov* riš Miha Marinko. V Tržiču pa se je v četrtek zjutraj sestal ožji P^v^Lj. aktiv, ob 13. uri pa razširjeni občinski politični aktiv. 1** tem, ko zbiramo podatke, pa se v vseh gorenjskih občin seje nadaljujejo, sklicane pa so seje vodstev družbcnopoH ' n'h organizacij, članov kolektivov, krajevnih organizacij Za poldrugi dan po vdoru vojaških čet nekaterih drz* Varšavskega sporazuma na češkoslovaško lahko torej &v šemo, da so prebivalci Gorenjske ostro obsodili kršitelje P jfl vic češkoslovaškega ljudstva in izrazili enotnost, zaupanj«? vso podporo zvezi komunistov Jugoslavije in našemu s!^^ upravnemu sistemu. A. *• Kranj, 21. avgusta — Tako kot v večini delovnih organizacij na Gorenjskem, se je danes sestal tudi politični aktiv tovarne gumijevih izdelkov Sava Kranj. Na njem so izrazili vso podporo češkoslovaškemu narodu in komunistični partiji ČSSR. »Najostreje obsojamo politiko sile in politiko interesnih sfer pa naj bo to s strani Sovjeiske zveic ali Združenih držav Amerike,« so zapisali v brzojavki, ki so jo poslali češkoslovaški ambasadi v Beogradu. Politični aktiv tovarne Tekstilindus pa je na svoji seji poudaril: »Naša dolžnost je, da podpremo prizadevanja čchoslovaškcga ljudstva v izgradnji demokratičnega socialističnega sistema. Hkrati pa podpiramo pot in prizadevanja zveze komunistov Jugoslavije in jugoslovanskih narodov.« V sredo je vdor na Češkoslovaško obsodil tudi politični aktiv Tekstilindusa v Kranju. — F. Perdan veleblagovnica ljubljana Bogato izbiro šolslo VAM NUDI 1 h potrebščin BLAGOVNICA NAMA SKOFJA LOKA blagovnica EMlIftM [ škof ja loka blagovnica DB0IHHM5 škof ja loka Od praške pomladi do sovjetskega avgusta V vseh novinarskih hišah je že precej časa ustaljena navada, da ob dogodkih, ki pretresejo svet v kratkih besedah Podajo kratko kroniko pomembnejših datumov. Ker so dogajanja v Češkoslovaški v teh dneh zasenčila vse druge svetovne dogodke, smo se tudi v našem uredništvu odločili za kratek pregled pomembnejših dogodkov v CSSR od letošnjega januarja naprej. Januar — Aleksander Dubček izvoljen za generalnega sekretarja CK KPC. Novotnv še vedno predsednik republike. Januarski plenum so v Pragi ocenili kot zelo pomemben za nadaljnji gospodarski in politični razvoj države, hkrati pa napovedali nov plenum, ki naj bi bil posvečen mednacionalnim odnosom med Cehi in Slovaki. Ta plenum pomeni tudi začetek demokratizacije vseh področij življenja v Češkoslovaški, katerega proces je že julija 1967 sprožila zveza čeških pisateljev. Marec — Vzporedno z ukinitvijo cenzure v pisanju češkoslovaških listov in oddajah radia ter televizije se pojavijo glasovi, naj odstopijo funkcionarji, ki ne morejo razumeti novega duha češkoslovaškega razvoja. Vse bolj glasne so zahteve za rehabilitacijo vseh žrtev kulta osebnosti, hkrati pa vsi češkoslovaški listi objavijo poziv za javno kritiko dela vseh funkcionarjev. Na partijskih konferencah je že slišati ostre kritike No-votnega, sploh pa je osnovna značilnost teh partijskih konferenc močna podpora novi usmeritvi partije pod vodstvom Dub-čeka. 22. marca je Novotnv odstopil, nekaj dni Pub^fdn}k Č€^koslovaške re- Prvi sekretar CK KP češko- Predsednik ljudske skupščine e Ludvik Svoboda slovaške Aleksander Dubček Josef Smrkovskv kasneje sta odstopila tudi predsednik socialistične stranke in podpredsednik skupščine. Zadnji dan marca je znan novi predsednik republike — Ludvik Svoboda. April — Bivši češkoslovaški predsednik Antcnin Novotnv izključen iz KPC. Za novega premiera je imenovan Oldrich Cernik, za novega predsednika ljudske skupščine pa Josef Smrkovskv. Maj — Ob meji CSSR so se začeli skupni so-vjetsko-poljski vojaški manevri. Kosigin je obiskal Prago, kmalu za tem pa dosežejo sporazum o manevrih sil varšavskega pakta v CSSR. Prisotnost teh čet v ČSSR je sprožila v zahodnem tisku številne komentarje in ugibanja. Julij — Čeprav so manevri varšavskega pakta končani, tuje vojaške čete še vedno vztrajajo na ozemlju CSSR. V začetku ' meseca zapuste ČSSR madžarske čete. hkrati z umikom sovjetskih čet pa se pojavijo v sovjetskem tisku kritike razvoja socializma v Češkoslovaški. V Varšavi so se 15. julija sestale SZ, NDR. Poljska, Madžarska in Bolgarija in s tega posvetovanja pošljejo CSSR, ki se sestanka ni udeležila, svarilno pismo, v katerem obsodijo češkoslovaške reforme. Kmalu po varšavskem sestanku začno časopisi udeleženk tega posvetovanja izražati »zaskrbljenost« za usodo socializma v ČSSR. Jugoslavija in Romunija odkrito podpreta sedanjo smer češkoslovaške politike, podporo pa izrazijo tudi komunistične partije evropskih držav. Češkoslovaški CK je odgovoril na varšavsko pismo in zavrnil vse obtožbe kot enostranske in neobjektivne. Kmalu po odgovoru CSSR C K KP SZ predlaga, da bi se sestali na dvostranski tovariškj sestanek. 29. julija pride do sestanka v Cierni na Tisi na Slovaškem, ki se je končal s kompromisom in objavo, da bo 3. avgusta v Bratislavi sestanek udeleženk varšavskega posvetovanja. SZ sprejme reformo in prizna neodvisnost KPC. Avgust — Glavna teža bratislavskega sestanka, udeležile so se ga SZ, NDR, Poljska, Madžarska, Bolgarija in CSSR, je v sklopni resoluciji, ki pravi, da ima Sleherna partija pravico sama odločati o svojem razvoju v okviru nacionalnih posebnosti in razmer. Predsednik ZKJ Josip Broz-Tito se je cd 9. do 11. avgusta mudil na obisku v ČSSR, kjer so mu ob prihodu priredili triumfalen sprejem. Vsi češkoslovaški krogi so izkazali izredno zadovoljstvo z obiskom Tita. Dan kasneje je nenadno obiskala CSSR delegacija NDR z Ulbrichtom na čelu, 15. avgusta pa je obiskal Češkoslovaško Nicolae Ceausescu, generalni sekretar CK KP Romunije. CSSR in Romunija podpišeta pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči. Državi v pogodbi nista poudarili potrebe po krepitvi varšavske obrambne zveze. Podpisnici pogodbe sta se obvezali, da si bosta v primeru, da bi ena od podpisnic postala žrtev napada katerekoli države, nudili vso pomoć. 19. avgusta je moskovska Pravda objavila več ostrih člankov, v katerih kritizira ČSSR. Pravda opozarja, da češkoslovaška reakcija spet dviga glavo in trdi, da sovražniki delavskega razreda v CSSR odkrito in predrzno napadajo njene socialistične dosežke. Ves sovjetski tisk je v teh dneh spet poln »zaskrbljenosti zaradi obstoja in delovanja protisocialistič-nih sil v CSSR«. Češki listi odgovore na sovjetske kritike in poudarjajo, da je češkoslovaška zunanja politika povsem v skladu z bratislavsko deklaracijo. Vendar sovjetske obtožbe se sploh ne utišajo in objektivni opazovalci ob tem poudarjajo, da pisanje sovjetskega tiska negira sporazum na sestanku v Cierni. In že smo pri najbolj žalostnem in najbolj tragičnem datumu v letošnji češkoslovaški zgodovini. 20. avgusta ob 22. uri so čete varšavskega sporazuma — SZ, Poljske, Madžarske, Vzhodne Nemčije in Bolgarije — prekoračile češkoslovaške meje in v nekaj urah zasedle vse ozemlje CSSR. 0060 Gorenjska po prvih poročilih o Češkoslovaški Presenečenje in obsodba Gorenjska, 21. avgusta (do- j poldne) — Takoj, ko je ljubljanska radijska postaja objavila sporočilo, da so ponoči vojaške enote nekaterih držav — članic Varšavskega pakta — zasedle Češkoslovaško socialistično republiko, se je ta vest bliskovito razširila tudi po vsej Gorenjski. Čeprav je bila večina ljudi prve delovne izmene že na delovnih mestih, jih je to najmanj pričakovano sporočilo po zadnji pomiritvi na Češkoslovaškem močno pretreslo. Prvi hip so bili ljudje začudeni, takoj nato pa se je porodil strah in ostra obsodba napadalcev. • Ljudje so vsake pol ure spremljali poročila in s strahom pričakovali nadaljnji razplet dogodkov. Ko smo sredi dopoldneva po telefonu poklicali vse gorenjske občinske komiteje zveze komunistov, smo ugotovili, da so nekateri predstavniki na dopustih in da se že vračajo. V vseh gorenjskih občinah pa so bile prve izjave, odgovornih predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij precej podobne: Jesenice — Obsojamo takšen način reševanja mednarodnih problemov. Kranj — Tega nismo pričakovali od socialističnih držav. Radovljica — Menimo, da je okupacija češkoslovaške v nasprotju z vsemi mednarodnimi dogovori. Škofja Loka in Tržič — Storjena je napaka, ki jo bo težko popraviti. Pomoč državljanom ČSSR # Občinski odbor rdečega križa v Kranju je uvedel stalno dežurno službo za pomoč češkoslovaškim državljanom, ki te dni letujejo pri nas. Da bi jim olajšali že tako velike težave, so v dijaškem domu v Kranju (Kidričeva cesta 2) zanje na voljo prenočišča in prehrana. Zvedeli smo tudi, da so nekateri prebivalci kranjske občine sporočili na stalno službo, da so pripravljeni pomagati češkoslovaškim državljanom. Na četrtkovem posvetovanju predsednikov gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze pa so leti povedali, da tudi v drugih gorenjskih občinah občinski odbori rdečega križa organizirajo pomoč za češkoslovaške državljane, ki so te dni pri nas. # Gorenjska turistična zveza v Kranju je obvestila vse kampe na Gorenjskem, da češkoslovaškim turistom ne zaračunajo turistične takse. # Delavci obrtnega pod- jetja Inštalacije v škofji Loki so se občinskemu odboru rdečega križa prijavili za prostovoljni odvzem krvi. 9 Zvedeli smo, da je v kranjski občini okrog 100 češkoslovaških državljanov. Večina le-teh je na stanovanju in hrani v dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 1 — kjer je tudi zbirni center zanje — ostalim pa so priskočile na pomoč družine v kranjski občini. # V radovljiški občini pa je trenutno nad 60 češkoslovaških državljanov. Večina jih je trenutno v kampin-gih. Ker pa se je v zadnjih dneh vreme poslabšalo, si občinski odbor RK prizadeva, da bi za vse zagotovil boljša prenočišča v privatn:h sobah. Na četrtkovi seji občinskega odbora rdečega križa v Radovljici so ugotovili, da je že več delovnih kolektivov in posameznikov izrazilo pripravljenost za denarno ah drugo pomoč. Protest in akcije S četrtkove seje 60-članske-ga kranjskega političnega aktiva so poslali protestne in solidarnostne brzojavke sov-jetsk; ambasadi in ambasadam drugih agresorskih držav ter CK ZK Jugoslavije in češkoslovaški ambasadi. Na seji aktiva so tud- sklenili, da se morajo sestati komunisti v organizacijah zveze komunistov v občini, na katerih bodo predstavniki aktiva in drugi razlagali dogodke na češkoslovaškem. Sklenili so tudi, da bodo družbenopolitične organizacije, posebno pa občinski odbor rdečega krtfa v Kranju, organizirali pomoč za češkoslovaške državljane, ki so te dni pn nas. Posebno pa so na seji aktiva poudarili, da se je treba postaviti po robu kakršnim koli izgredom, ki bi v teh trenutkih lahko razbijali enotnost in prizadevanja o ohranitvi miru znotraj ali zunaj države. Na podlagi sklepa kranjskega političnega aktiva pa so bila danes (potek) v vseh kranjskih delovnih organizacijah in ponekod na terenu protestna zborovanja zaradi vdora nekaterih sil varšavskega pakta v češkoslovaško socialistično republiko. Mladina Kranja: »Obsojamo agresijo in ne verjamemo trditvam napadalcev « Takoj, ko so bile znane prve podrobnosti o vkoraka-nju okupacijskih sil varšavskega pakta na ozemlje svobodne Češkoslovaške, so mladinski aktivi v kranjskih delovnih organizacijah priredili množična zborovanja svojega članstva. Petim državam, katerih sile so brez vednosti češkoslovaškega vodstva zasedle to deželo, so poslali protestna pisma, v enakih dokumentih pa so izrazili vso podporo zakonitemu češkoslovaškemu vodstvu in predsedstvu ter izvršnemu komiteju CK Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je zvečer sestal na Brionih. V sredo zvečer se je na razširjenj seji zbral občinski komite zveze mladine Kranj. Enoglasno je sprejel stališča predsedstva CK zveze mladine Slovenije in obsodil okupacijo, ki s socialističnim humanizmom in demokracijo, predvsem pa s samoodločbo narodov nima nič skupnega. V protestnem pismu, ki so ga poslali diplomatskim predstavništvom petih držav, katerih sile so okupirale Češkoslovaško, piše:« Mladina Kranja je ves čas po januarskem plenumu CK KPC z velikimi simpatijami spremljala procese preporoda v tej prijateljski socialistični dr" žavi... Vseskozi smo prepričani, da je vodstvo preporoda v rokah socialističnih sil, ki ne bi nikdar dovolile, da bi kdorkoli ogrozil socialistične pridobitve * CSSR .., Ne verjamemo h" ditvam napadalcev, da so prišli na poziv češkoslovaških voditeljev. To je zločinska zvijača in pretveza, W ima namen zakriti hegemo* nistične interese, vendar ne more preslepiti svetovnega demokratičnega mnenja.« J. Košnjek rt* Kolektivi in prebivalci Gorenjske! Občinski odbori rdečega križa na Gorenjskem pozivajo in prosijo vse delovne kolektive in prebivalce, da prispevajo denarna sredstva za pomoč češkoslovaškim državljanom, ki so trenutno na Gorenjskem in se ne morejo vrniti domov. 9 V radovljiški občini lahko nakažejo denarne prispevke na račun 5154-8-305 — Občinski odbor RK Radovljica (Pomoč za češkoslovaške državljane) Občinski odbor RK Radovljica prosi prebivalce občine, naj morebitne proste sobe za češkoslovaške goste prijavljajo na občinski odbor RK s sedežem na Bledu (tel. 77-340). # V kranjski občini lahko nakažejo denarne prispevke na račun 515-8-18 — Občinski odbor RK Kranj (Pomoč za češkoslovaške državljane). Občinski odbor RK v Kranju tudi sporoča, da na odboru od 7. od 14. ure dela stalna dežurna služba. Po 14. uri pa je neprekinjena dežurna služba za pomoč češkoslo- vaškim državljanom v Dijaškem domu v Kranju. • Tekoči račun občinskega odbora RK škofja Loka Pj> je 5151-8-187 — Občinski odbor RK škofja Loka (Porno-za češkoslovaške državljane)-v • V jeseniški in tržiški^ občini občinska odbora rdečeS3 križa zaenkrat še nista odprla posebnega tekočega računa, vendar pa imajo povsod stalno dežurno službo. Zve' deli smo, da je v tržiški občini tudi nekaj češkoslovaških državljanov. Izredna seja medobčinskega sveta ZK Potrebna je popolna enotnost jugoslovanskih narodov narodov v socializem«, Je ^ udaril Miha Marinko. Čeprav je za ponedeljek sklicana redna seja mjdob-činskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko, so se danes (četrtek) popoklne sestali člani sveta v Kranju na izredni seji. Te se je udeležil tudi član predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije Miha Marinko, ki je na seji pojasnil potok zadnjih dogodkov na češkoslovaškem in seznanil čiane s sejo izvršnega komiteja na Brionih. Tovariš Marinko je na seji poudaril, da so z vdoront sil varšavskega pakta v češkoslovaško poteptana vsa dolgoletna piizadevanja V razvijanju svetovnega naprednega delavskega gibanja, da so s tem aktom grobo prekršena načega socialistične demokracije in da naši narodi in vodstvo ostro obsojata tak način reševanja mednarodnih socialističnih odnosov. Zato je ta hip potrebna populila enotnost jugoslovan- skih narodov in nenehna budnost zveze komunistov Jugoslavije. »Ob vseh teh dogodkih pa nikakor ne smemo pozabiti na zadnje sklepe CK ZK Jugoslavije oziroma smernice ter na razreševanje notranjih problemov. Le z doslednim izvrševanjem sklepov in reševanja problemov bomo dokazali pravilno pot naših Člani sveta so na seji sklenili, da bodo v prihodnji" nekaj dneh v vseh gorenjsk'11 občinah seznanili komunist' člane drugih družbonopoht*" nih organizacij oziroma na' sploh prebivalce občin o dogodkih na Češkoslovaške* in o naših nalogah v prihodnje. A. t. ČP Gorenjski tisk obsodil agresijo Kranj, 23. avgusta — Danes I ce ZK Kranj Martin ob 14. uri so sc zbrali člani j pojasnil razvoj dogodkov fll delovnega kolektiva CP Go-PenjfU tisk Kranj in na z.bo- Koš«1" rovanju ostro obsodili agresijo' na Češkoslovaško SOCiali Stično republiko ter izrazili vso podporo zvezi komunistov Jugoslavije in prizadevanjem jugoslovanskih narodov za ohranitev miru v svetu. Na zborovanju je sekretar komiteja občinske konfereo- Češkoslovaškem ter poud»* potrebo po enotnosti v vznemirljivih trenutkih. ' kolekti? dr 0 zadnje pa so člani sprejeli protestno pismo žavam članicam varšavski sporazuma na čelu s Sovj<* sko zvezo ter pismi češkoslovaški ambasadi v Bcdo padli pod streli tujcev, je narodni ponos tolikanj prizadet, da prijateljstvo znotrai skupnosti socialističnih dežel več ne bo pristno. Toda večia je stiska ljudi, bolj neomajno podpirajo svoie voditelje, ki so jih agresorji v sredo popoldan odpeljali proti Moskvi. O žalostnih prizorih na praških ulica je po-ročala tudi neka češkoslovaška radijska postaia preden jo je zasedel sovražnik. Skupina mladincev je demonstrirala po ulicah, noseč s seboj okrvavljeno državno zastavo. Proti novim in novim tankom, ki so prihajali v središče mesta, pa je množica vpila: »Rusi, pojdite domov!« Nihče ne ve, kaj vse še čaka tri male narode v srcu Evrope, ki se že od 7. stoletja dalje bi jejo za svoj obstoj. Toda prepričani smo lahko, da bo pravica konec koncev le zmagala. Naj končam prispevek s sestavkom, ki ga je znan črnski pisatelj z juga Afrike postavil v naslov knjige o trplieniu svojih rojakov, pa se zdi, da odseva tudi iz vlažnih oči državljanov češkoslovaške, ki jih je nesreča njihove domovine zatekla na tujem — »Ne joči, ljubljena dežela!«. Igor Guzelj Posebna komisija je med prvim velikim žrebanjem Gorenjske kreditne banke (14. avgusta v Radovljici) skrbno vodila dve uri trajajoče žrebanje. — Foto: A. žalar Gorenjska kreditna banka: Avto je ostal v Kranju Sreča jo je dolgo iskala Bralci našega časnika se najbrž še spominjajo, da smo danes teden objavili v časniku poročilo o žrebanju Gorenjske kreditne banke Kranj. Na žrebanju, ki je bilo v podružnici Radovljica, so izžrebali 100 lepih nagrad, med njimi pa tudi osebni avtomobil škoda 1000 MB. Ko smo zvedeli, da je prva nagrada »ostala« v Kranju, smo takoj skušali najti srečnega izžrebanca. Zal so nam na začetku pravila to onemogočila. Ko pa se je v Gorenjski kreditni banki oglasila srečna Jastnica novega avtomobila in pristala na pogovor, smo jo takoj obiskali. Marija Miklavčič je bila rojena pred 65 leti v Železnikih. V mladih letih, ko je bilo težko za zaslužek, se je precej ukvarjala s čipkanjem. Potem pa se je preselila in je sedaj že trideset let v Kranju. Ob srečanju je bila precej razburjena in hkrati presenečena. Kako tudi ne, saj menila še nikdar ni nič dobila tako zlahka kot sedaj. Včasih je sicer že kupovala srečke, vendar se ji sreča ni nikdar nasmehnila. »še sedaj ne morem verjeti, da je res, kar so mi povedali. Veste, bila sem nava- j jena trdega življenja. Včasih ni bilo tako lahko kot je danes, čeprav sem v zadnjih nekaj letih vsak prihranjeni dinar shranila v banko, pa nikdar nisem pomislila na kakršnokoli nagrado,« nam je povedala . Ob kavi, v prostorih Gorenjske kreditne banke v Kranju, smo jo poprašali, od kdaj že varčuje. »Prvič sem vložila denar v banko 1956. leta. Od takrat pa vsak prihranjeni dinar odnesem v banko; in to vedno v Gorenjsko kreditno banko,« je naglasila na koncu. In kaj boste sedaj naredili z avtomobilom? »Ja, vozila se bom. Zelo rada potujem. Zato sem se že dogovorila s svakom, da me bo peljal, če bom kam želela.« Mariji Miklavčič in njenemu svaku smo pred prodajnim prostorom Slovenija avto v Kranju zaželeli srečno vožnjo in obilo sreče tudi v prihodnje. Ko smo se poslovili, nam je povedala, da tudi v časniku še nikdar »ni bila«. Nazadnje pa je še pristavila: »Če boste že pisali, napišite še to, da bom v prihodnje, če bom le mogla vsak prihranjeni dinar vložila v Gorenjsko kreditno banko.« Bolj za šalo kot za res smo jo prašali, zakaj naj to še posebej zapišemo. »Zato, ker se splača. Mar ni tako? A. Žalar Ob 190-letnici prvega pristopa na Triglav (26. avgusta 1778) Marija Miklavčič je minuli petek (16. avgusta) dobila ključe od avtomobila. — Foto: A. Žalar Letos mineva kar 895 let, odkar se Triglav prvič imenuje v darovalni listini Henrika IV. Poleg 75-letnice organiziranega planinstva pri nas, se letošnjega poletja spominjamo tudi 160-letnice prvega čisto slovenskega pristopa na Triglav. Na vrh sta se povzpela 2. septembra 1808 Jakob Dežman> kaplan iz Bohinjske Srednje vasi in pa najstarejši bohinjski triglavski vodnik Anton Kos. Jakob Dežman je potem tudi prvi v slovenščini opisal njun vzpon. Nekaj dni pozneje je zavzel vrh tudi naš prvi go-rohodec svetovnega imena Valentin Stanič. (Staničev dom pod Triglavom.) Naš najvišji vrh so zavzeli 26. avgusta 1778 »štirje srčni možje« iz Bohinja s »ta vel'kim Jurjevcem,« Lukom Korošcem iz Gorjuš na čelu. Med pionirje svetovnega alpinizma prav gotovo sodi tudi učenjak, botanik in zdravnik svetovnega imena Balthasar Hacquet. Ta je pa na pobudo Žige Zoisa začel napadati vrh Triglava. Hac-quet je bil učenec Antona Scoppolija, rudarskega zdravnika iz Idrije. Gba sta načrtno raziskovala naš gorski svet in proučevala rastlinstvo in geologijo naših gora. Hacquet je v Bohinju iskal človeka, ki bi lahko povedal, da je bil že na vrhu Triglava, vendar ga ni mogel najti. Naslednje leto, 1777, je večkrat skušal priti na vrh. Prvič je prispel na Velo polje prek Korane in Doline sedmih jezer, drugič pa kar iz Bohinja. Sredi avgusta 1777 — to je bil njegov drugi poskus — mu je samemu uspelo priti z Velega polja prek Konjskega sedla na Ledine in dalje na teme Malega Triglava. Tako je prvič v zgodovini Triglava stal pogumen človek na njegovem nižjem vrhu. Sredi naslednjega leta so tvegali naslednji poskus njegovi sodelavci sami. Sreča jim je bila naklonjena. Leta 1778 je človeška noga prvič stopila na vrh Triglava. To je bilo pred 190 leti, ko so si za ta pomemben uspeh na vrhu gore čestitali štirje srčni možje iz Bohinja z Luko Korošcem na čelu. Hacquetu pa je uspelo priti na Triglav šele leto dni kasneje. Bil pa je med planinci, ki so leta 1782 stopili na Triglav. Sedemnajst let za tem, ko je prvič stopil človek na Triglav, se. je na to goro povzpel tudi pesnik Valentin Vodnik. 2. septembra 1808 je doživel Triglav prvi čisto slovenski obisk. Na vrh sta se povzpela Jakob Dežman in vodnik Anton Kos. Kasneje je Dežman prvič v slovenskem jeziku opisal ves vzpon. Leto kasneje se je na vrh povzpel tudi Jakobov brat Ivan, ki je na vrhu od radosti zapisal tele besede: »Narvezhi moje veselje je na gorah.« Te ognjevite besede so dolga leta vse do današnjih dni predstavljale spodbudo vsakomur — planincem, alpinistom in plezalcem. Pozneje, okoli leta 1870, so se pojavili v Bohinjski Srednji vasi Triglavski prijatelji, ki so v triglavskem pogorju začeli graditi prve planinske poti in postojanke. Na Ledinah, kjer danes stoji Planika, so zgradili Triglavski tempelj. To je bila prva slovenska planinska postojanka v Triglavu, še preden se je slovensko klasično planinstvo selilo iz Bohinja v Dolino, ss je leta 1870 dvajsetletna Ro-zalka Šestova kot prva ženska povzpela na vrh Triglava. Pionirje našega planinstva — Triglavske prijatelje — so leta 1890 nasledili Piparji, ustanovitelji slovenskega planinskega društva. (1893) Leta 1890 je trentarski divji lovec Ivan Berginc-štrukelj prvi preplezal mogočno 1200 metrov visoko severno skalno steno Triglava. Nekaj desetletij prej, v juliju 1822, pa je Triglav zahteval svojo prvo smrtno žrtev. Na samem vrhu je strela ubila bohinjskega vodnika Antona Kosa. U. Župančič Tudi letos coklarski dan na Krvavcu Na minuli razširjeni seji Turističnega društva v Cerkljah so največ govorili o letošnji prireditvi coklarski dan, ki bo na Krvavcu 31. avgusta in 1. septembra. Kakor na prvi prireditvi lani bodo tudi letos razen turističnega društva sodelovali vsi, ki se zanimajo za razvoj turizma v tem kraju Gorenjske, in sicer planinsko gostinsko podjetje Krvavec, kmetijska zadruga Cerklje, SAP Ljubljana — enota žičnica in drugi- Prireditev se bo začela v soboto popoldne, ko bo na vrsti kegljanje za jarca. Nato bo veliko kresovanjc in zvečer predavanje Gorski svet, spremljano z barvnimi diapozitivi in coklarski ples. V nedeljo dopoldne bo ocenjevanje in prodaja krvavskih mlečnih izdelkov, nadaljevalo se bo kegljanje za jarca in srečolov. Po objavi rezultatov tekmovanja bodo pode-Ljene nagrade in za zaključek bo spet coklarski ples. Prireditel ii pi i aku jejo, da bo tokrat prišlo na Knavec, če bo lepo vreme, veliko ljubiteljev planin in narave. —an Ob razstavi del Toneta Tomazina Planinec, športnik in slikar Tone Tomazin, slikar naših gorskih pcjsažev, je navdušen planinec in športnik, kar moramo vedeti, če hočemo spoznati vrednost teh komponent njegove osebnosti, ki se kažejo v njegovih delih. Predvsem je že odločitev Ta dolcčeno specifično motiviko pogumno dejanje. Zlasti prizori z gora, z vso svojo zahtevnostjo, so že sami po sebi težak slikarski problem, ki se lahko sprevrže v polom. Toda neverjetno, Tomazin nikoli ne zapade v osladnost, ampak dobro rešuje tako problem izbire motiva kakor tudi ustrezajo-čo barvitost, obvladovanje prostora in barvne kompozicije. Vse to obvladuje pod vplivom liričnega osebnega odnosa, z rahlo romantičnim razpoloženjem in s težnjo po upodabljanju v mejah naturalizma ter z ustrezajočim poimpresionlstičnim izrazom, ki se še posebej kaže v prilagojenem slikarskem roko- pisu. V barvno tkanino slik vpleta Tomazin sivino z zelenilom, zastira platno z ugaslim violetnim tonom in odgrinja ospredje v rjavih ter rumenih tonih kot poudarek celotne barvne kompozicije. Svetlejše in lahko bi rekli bolj veselo koloristično izživljanje v novejših delih moramo samo pozdraviti, saj pomeni nadaljnji razvoj, ki ne bo zaradi svojp barvitosti zapadel v neželjeno razgled-ničarsko slikarstvo. Pri svetlejših barvah in sploh pri intenzivnejši koloristiki ter krajini, posebno še pri gorski, slikarji skoraj nehote pozabijo na mogočnost motiva, na divjost snovi, ki jo obdelujejo. Navadno zdrsnejo na raven prej omenjenega razgledničarskega slikarstva. Toda kot rečeno, Tonetu To-mazinu tudi v novejših delih ne moremo očitati takih napak. Celo nasprotno — slikarskemu problemu, ki ga je nakazal, se približuje z veli- kim pogumom in znanjem, ki je razveseljivo in pri sli-karju-amaterju prav redko. Niso pa samo barve tista nevarna kleč, ob kateri si marsikateri krajinar polomi svojo slikarsko barko. Kompozicijsko prirejanje motiva slikarski ploskvi je zaradi kipečih vrhov, zaradi neštetih izstopajočih grebenov, previsov, melišč, dolinic in prelazov ter še spričo vseh tistih posebnosti gorske pokrajine, ki jih tu ne moremo našteti, težka naloga. Podrejanje te razgibanosti, prenašanje teh gmot na dvodimenzionalno slikarsko ploskev kaj rado potone v nizanje slikarskih planov, podobno razporejanju kulis po odru. Tudi tu je Tomazin pokazal pravo mero preračunljive slikarske narave in ostro oko gornika se je spremenilo v občutljiv raziskovalni slikarjev instrument, ki pravilno razvršča elemente motiva v sliko naših gora. A. Pavlovec razstave slikarja Toneta Tomazina. — Foto: F. Perdan Izdelki podjetja LIP Češnjica so povsod zelo iskani Glasbeni kabineti gredo v Zi dobro v denar Lesnoindustrijsko podjetje (LIP) iz Cešnjice v Selški dolini se kljub dokaj močni konkurenci v tej industrijski panogi vse bolj uveljavlja. Na domačem trgu je povpraševanje za njegovimi izdelki tolikšno, da presega seda-nje proizvodne zmogljivosti. V pogovoru z vodilnimi uslužbenci smo izvedeli, čemu velja pripisati onsenjene uspehe. Podjetje je namreč z zvišanjem produktivnosti de-la (tekoči trak) in zoženjem proizvodnje na tri izdelke — omarico za čevlje, glasbeni kabinet ter ohišje za televizijske sprejemnike — izboljšalo kvaliteto svojih izdelkov in hkrati znižalo njih proizvodno ceno. Zadnje leto LIP Češnjica vse bolj prodira tudi na inozemski trg, predvsem v ZDA. Kupce onstran Atlantika zanimajo zlasti glasbeni kabineti. Narejeni so iz ameriškega oreha, fino obdelani, z visokim sijajem in številnimi steklenimi deli. Izvozna cena enega proizvoda je 24 dolarjev. Doslej so jih prodali že 5100 v vrednosti 122.C00 dolarjev, do konca leta pa se bo ta številka povečala za na-daljnih 8000 glasbenih kabinetov. Kljub temu tovarna dobiva nova in nova naročila. V manjših količinah izvažajo tudi druge izdelke. Doma je največ popraSe-vanja po omaricah za čevlje. Dve tretjini od 6000 teh proizvodov, kolikor jih izdela "o na mesec, je namenjeno našim kupcem. Podjetje namerava v začetku oktobra dati na trg nov izdelek — predsohno steno. Prav sedaj tečejo zadnje priprave za prehod na serijsko proizvodnjo. Pre^sobna stena je izdelek, sestavljen iz sedmih elementov. Čez čas jo bo moč nabaviti tudi po delih, vsak element posebej. Kupci bodo lahko izbirali med štirimi izvedbami. C"na še ni določena. Javnost bo nov proizvod prvič vide!a na jesenskem zagrebškem vele-sejmu. Spričo velikega zaniman'a za izdelke LIP iz Cešnjice so se v podjetju odločili prav kmalu zgraditi nove, d dama prostore, razširiti proizvodnjo omenjenih treh izdelkov in s tem zadostiti potr-bam trga. Tako bo v bodoče skupna vrednost proizvodnje, za katero menijo, da bo letos dosegla 3 milijarde S din —» tretjino več kot lani — še narasla. Sodeč po vsem tem lahko sklepamo, da 540-čl?.n-ski kolektiv podjetja LIP češnjica stoji pred novimi delovnimi uspehi. I. Guzelj Na Prapratnem utrjujejo bregove Selščice takimi fotografijami bomo za letos končali. — Foto: F. Perdan Cesta v Selško dolino se pri naselju Praprotno, vasici nekaj kilometrov nad Skofjo Loko, mečno približa strugi Selščice. Prav tu pa je reka že več let zapored ob jesenskih prplavah vztrajno izpod j odala desni breg in tako nevarno ogrozila cestišče. Strokovnjaki so ugotovili, da bi veda že ob naslednji po-vodnji utegnila povzročiti katastrofo. Zato je Republiški vodni sklad nemudoma odobril 12 milijonov S din za utrditev bregov Selške Sore na dolžini 112 metrov. Dela opravlja Vodna skupnost Gorenjske iz Kranja in bodo končana še pred jesenskim deževjem. Zal pa je mošt ob Selščici, kjer bi bilo treba nemudoma omejiti divjanje narasle reke, še mnogo. Na Bukov-škem polju, med Selcami in Dolenjo vasjo, voda dan za dnem ruši mehke bregove in odnaša na stotine metrov rodovitne zemlje. Kdor pozna ozko dolino, ve, da je prikladnih obdelovalnih površin tod zelo malo. zato ;:e škoda še toliko večja. Za zavarovanje struge, ki se v dolžini treh kilometrov seli sem ter tja po obdelanem polju, bi bili potrebn. t^žki milijoni. Ker pa Republiškemu vodnemu skladu primanjkuje sredstev, je denar mogoče dobiti le, kadar so neposredno ogrožena nas-'tja ali prometni objekti. V razgovoru o teh problemih nsm je načelnik za gospodar; vo pri skupščini občine Skoi a Loka povedal, da se zave jo posledic takšnega st?.n;a, da pa so spričo finančne stiske popolnoma nemočni. Skoda zaradi divjanja pobesnelih voda pa utegne biti čez leto dni že nekajkrat večja. I. G. Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozjodo-vinska. etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je.v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem, v II. nadstropju pa razstava Gradovi na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji hiše pa razstavlja slikarska dela Tone Tomazin. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Vojaki — graditelji domovine Silovit juriš vojakov na Karavanke Predhodnica je samo še deset minut oddaljena od Valvasorjeve koče — Do sedaj je padlo dva tisoč dreves — Eksplozije odmevajo kot v najhujši bitki — Še letos z avtom do koče. Ce bi to novico objavili prvega aprila, bi bralci verjetno dvomili o njeni resničnosti. Tako pa je vest, čeprav kot »strela z jasnega neba«, resnična. V veselje planincem, kmetom in gozdarjem. Ce smo na sestankih zahtevali, naj se popravi ta ali ona cesta, turistično uredi Završnica ipd., nam niti na kraj pameti ni prišlo, da bi pomislili na cesto do Valvasorjeve koče. Prek: noči pa so prišli vojaki kot pridni palčki iz pravljic in zarili lopate, krampe in mehanizacijo v kamnita pobočja Karavank. SRDIT BOJ S PRIRODO Vojaki bijejo srdit boj s prirodo. »Tu je zemlja četrte kategorije,« mi je pojasnil vojak ing. Pečnik. »Prosim obrazložite to bolj natančno,« sem zaprosil ing. Pečnika, ker nisem strokovnjak za to. »Kamnit svet je to,« mi je odgovoril mladi kiženir iz Trbovelj. Povedal je še, da je ilovice zelo malo, čeprav kmete skrbi prav ilovica, kar zadeva kasnejše vzdrževanje ceste. Traso ceste sta projektirala dva vojaka, im sicer ing. Pečnik in ing. Mitkovič. O cesti še nekaj tehničnih podatkov: dolžina nove ceste od Završnice do Valvasorjeve koče bo 4800 metrov, visinska razlika 540 m, poprečen nagib ceste 10 odstotkov, široka bo od 3 do 5 metrov. Na trasi nove ceste bodo vojaki požagali 3500 dreves (smreke, bukve in jelke) in izkopali 35.000 m' zemlje. Kako lepo se sliši, ko rečemo, vojaki bodo izkopali toliko in toliko tisoč kubičnih metrov zemlje; reči bi morali, izkopali bodo toliko kamenja, korenin, štorov. Tudi štorovi so ovira, pa še kakšna. PREDHODNICA »NEVARNO« NAPREDUJE Vojaki so prišli v Moste pri Žirovnici prvega avgusta. Na ravnici pod hribčkom so postavili vzorno taborišče. Obiskal sem tabor išče in seveda štab. Samo v tem štabu ni generalov ali poveljnikov polkov, brigad, divizij ali morda celo armad. V tem štabu sem našel vojake inženirje, vodnike-tehnike, aktivne in rezervne oficirje, ki jim poveljuje kapetan I. klase Marko Sladoje. Smo se razumeli; ne govorimo o štabu kot voja.ški formaciji, temveč o skupini ljudi, ki vodijo delo. In kako prijazni so ti rudarji Karavank. Posebno če te poznajo. Ko me je dežurni najavil, je kapetan že od daleč zakričal: »Pa kako je, Vidic?« Poznava se še iz časov, ko sem bil tudi sam aktivni oficir. Dobro se je spominjal, da sem vedno pisal za vojaški časopis Narodna armija. Ce se ne bi poznala, bi moral dovoljenje za pisanje te reportaže iskati pri višji vojaški komandi, tako pa so te formalnosti odpadle. S kapetanom sva krenila na pot. Nekaj časa se je avto prebijal po pravkar izorani ledini nove ceste, nato pa sva izstopila in obšla vse ekipe. Sicer pa je bila moja škoda prvi civilni avto na novi cesti v pobočju Stola. Vojaki delajo čudeže. Kdor to ne verjame, naj gre na pot in povpraša, če je ta zapis kaj popopran. Cesto so začeli delati prvega avgusta. V dvajsetih dneh je skupina 15 vojakov, ki podira drevesa, prišla ze v bližino Valvasorjeve koče (v sredo je bila ta skupina oddaljena samo še 15 minut hoda do koče ). Na tej poti je skupma vojakov podrla 2000 dreves. In po kako težkem terenu. Za Žagarji dela skupina vojakov, ki je zadolžena za odstranitev štorov. To skupino vodi rezervni podporočnik Vladimir Arhar, gradbeni inženir iz Ljubljane. »Vežba vam je obenem lepa rekreacija,« sem dejal v šoli, ko sem ga videl lepo zagoretega v obraz. Ing. Arhar je zaposlen pri železnici, zdaj pa svoje znanje meri še na gorski cesti. V njegovi skupini sem srečal razvod-nika Franca Langusa iz Bohinja, Jožeta Povha iz Šentjurja pri Celju, Mihaela Baba iz Kikinde, Ramadana Eminoviča iz Prokuplja, de-setarja Života Milica in druge. »Iz vseh krajev in vseh republik so vojaki, ki delajo cesto,« je dejal Arhar, ki se bo kmalu poslovil od vojaške suknje. Pa ne samo on. Na cesti delajo vojaki, ki so uniformo oblekli šele spomladi in vojaki, ki bodo te dni odslužili vojaški rok. Jože Povh gre domov septembra, kjer ga čakajo žena in otroci. Na vprašanje, če bo prišel kdaj na obisk k Valvasorjevi kcči, je povedal, da bo prišel, ko bo kupil avto. Kako lepo se bo peljati po ce-sti, ki jo sam pomaga graditi. Desetar Milic gre domov čez deset dni, medtem ko bo Jože Zorič iz Vidom-Krškega s'.ekel uniformo že drugi Ud-en. Ing. Arhar je vodja skupine, ki vodi boj s štorovi. V dvajsetih dneh so njegovi vojaki z eksplozivom razstrelili 1500 štorov. In pod vseh 1500 štorov so vojaki izkopali luknje. Ni to tako enostavno in lahko delo. Pod Karavankami grmi hi se bliska. Vojaki razstrelju-jejo skale in štorove. Težak je to boj. Skale razstreljuje-posebna skupina. Tam sem srečal minerja Jožeta Plahuta iz Šentjurja in Bojana Terpina iz Kobarida. Miniranja sta se naučila pri vojakih. V civilu je Terpin ključavničar, Plahuta pa mizar. Z vrtalnim strojem vrtata luknje v skalovje Jovica Smiljanič iz Mostarja in Zivojin Stefanovič iz Grdeli-ce, Srbija. Več kot eno uro sem opazoval skupino podporočnika Joviča in st. vodnika Slobo-dana Mitroviča. Vodita skupino, ki z buldožerjem reže prve brazde v skalnate strmine. Buldožerist Radomir Mi-trovič je več kot eno uro manevriral z buldožerjem, ki je bil »ujet« v prirodne ovire. Veliko je tehnike na tej cesti. In to moderne tehnike, tako kot je moderno opremljena naša armada. Med graditelji ceste je tudi voja:t Zdenko Stok iz Kopra. Pobaral sem ga, če mu je kaj dolgčas po morju. »Pa še kako,« je položil in priznal, da je to naporno delo. »Ne vem, zakaj nisem mornar. Končal sem pomorsko šolo, zaposlen pa na ladji Bled kot strojni tehnik. Zdaj pa sem v planinah.« Takšno je pač življenje. Morda pa je kdo pri mornarici, ki bi bil rajši v gorah. Vsem pa se želje ne morejo izpolniti. OB VSAKEM VREMENU Vojaki delajo dnevno sedem ur, in to od šeste zjutraj do enih popoldne. Ob desetih dobijo malico. Delajo ob vsakem vremenu. Nobena nevihta jih ne zaustavi. V deževnih dneh vojaki ogrnejo šotorska krila in nadaljujejo delo. Ni to samo bitka s prirodo, ampak tudi bitka s časom. Cilj je jasen: čim prej z motorizacijo »osvojiti« Valvasorjevo kočo. Morda bo kdo natihoma razmišljal, zakaj vojaki tako hitijo proti tej planinski postojanki. Da ne bodo morda drugo leto nadaljevali z gradnjo ceste do vrha Stola? Kakšni neki »tajni« vojaški načrti se skrivajo za to naglico. Da si ne bo kdo s tem vprašanjem belil glave, naj takoj povem, da cesta do Valvasorjeve koče .cploh ni. vojaškega pomena. JLA so- deluje pri izvajanju gospodarskih načrtov splošnega pomena. Podobne ceste je JLA gradila tudi po drugih krajih Jugoslavije (npr. Zasavska cesta). Ker je trasa ceste proti Valvasorjevi kcči speljana pretežno po zasebnih gozdovih, bodo lastniki teh gozdov imeli od ceste največjo korist, in seveda planinski turizem. Nekateri gozdovi so bili doslej na težko dostopnem zemljišču (nekateri kmetje sploh niso mogli sekati lesa, ker ni bilo poti, da bi ga spravili s skalnatih strmin. S cesto pa vojaki hitijo zato, ker je to del njihovega načrta in imajo za delo omejen čas. JLA tudi v celoti financira to delo, čeprav so na GG Bled pripravljeni priskočiti na pomoč, če bo potrebno. Samo da ne bo kdo mislil, da bo vojska tudi asfaltirala cesto. Vojaki so prevzeli na sebe najtežje breme, od stališča občin Radovljica in Jesenice ter gospodarskih (predvsem GG Bled) in turističnih čini-teljev pa bo odvisno, P° kakšni cesti se bomo vozili na izlete v planine. Vojaki pravijo, da bo buldožer že septembra oral po strminah blizu Valvasorjeve koče. Ce se bo ta napoved uresničila, potem bo to svojevrsten rekord v izgradnji gorskih cest. Naj eksplozije pod Stolom odmevajo našim vojakom v pozdrav. J. Vidic Vojakom pomaga tudi najsodobnejša tehnika. Foto: J. VUHc GLAS * 9. STRAN Puljski nagrajenci Najpomembnejše nagrade so z letošnjega puljskega festivala odnesli domov režiserji: Živoj in Pavlović, Puriša Djordjević in Krešo Golik. £daj, ko se bodo filmi predvajali v kinematografih, bo brez dvoma marsikoga zanimalo tudi kaj več o tistih, ki jih na platnu sicer ne bomo videli> ki pa imajo kljub temu največ zaslug za uspehe posameznih filmov. Zato smo se tudi odločili, da objavimo o vsakem od njih nekaj biografskih in drugih podatkov. ŽIVOJIN PAVLOVIC — avtor filma Ko bom mrtev in bel Rodil se je leta 1933. Diplomiral je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Beogradu, na odseku za dekorativno slikarstvo. S filmom se je začel ukvarja'i kot amater leta 1960. .Leta 1962 je reži ral zgodbo . Žive vode v igranem filmskem omnibusu Kaplje, vode in bojevniki, ki je bil nagrajen s posebno nagrado za režijo v Pulju. Leta 1963 je režiral po lastnem scenariju zgodbo Obroč v omnibusu Mesto. Igrani film Sovražnik, ki ga je pred časom prikazova-!a tudi jugoslovanska televizija, je posnel leta 1965. Zanj je dobil Srebrno areno za režijo v Pulju. Njegov film Prebujanje podgan je lani prejel na festivalu v Berlinu prvo nagrado za režijo. O nagradah filmu Ko bom mrtev in bel, ki ga je Živojin Pavlović posnel letos, smo že pisali. Skoraj gotovo pa je, da bo njegov film prinesel z mednarodnih festivalov še marsikatero nagrado. Poleg tega, da Pavlović skoraj vsako leto posname celovečerni film, pa je treba posebej omeniti, da je doslej izdal že nekaj novclističnih zbirk in dva romana. Med drugjn je bil njegov prvi roman Dnevnik neznanca nagrajen na natečaju zagrebškega Telegrama 1. 1964. Kot pisatelj sodi Pavlović med najvidnejša imena sodobne srbske književnosti. PURIŠA DJORDJEVIĆ — avtor filma Poldne Djordjević se je rodil v čačku leta 1924. Med NOB je aktivno sodeloval v enotah SKOJ in OF. Nekajkrat je bil interniran v različne zapore, vendar mu je vselej uspelo pobegniti. Po vojni se od leta 1947 ukvarja izključno s filmom. Tako je Djordjević posnel celo vrsto kratkih filmov vseh zvrsti. Posebej značilna so zanj dela na temo NOB. Njegovi doku- ^irillflllllll Jiiii]!!!!!]!!!!,!,, ju ,3ttiviti |1i||ii1iii]lt|t|,1,] mi1 |fl £ |vtt|,i9i m t1)j;f t1|,, jm1,1111H t j111H1111IJ^. Pismo češkoslovaškim filmskim delavcem ^ ... Plenum filmskih delavcev Jugoslavije, ki je bil 28. ju- S g hja v Pulju, je poslal češkoslovaškim filmskim delav- 3 S cem Pismo, v katerem se solidarizira z njimi in z vsemi S 9 naprednimi silami v njihovi deželi. Pismo je zdaj, po i 5 ournih in pretresljivih dogodkih na Češkoslovaškem šš g Prav toliko aktualno, kot je bilo v času, ko so ga Ej g Jugoslovanski filmski delavci poslali filmskim delavcem = ^ v Prago. Tekst pisma objavljamo v celoti: SVEZ ČESKOSLOVENSKYCH FILMSKYCH A TELEVIZNICH UMELCU PRAHA I V•fugoslovanski filmski delavci, združeni v Zvezi film- I I P r ^e'avcev Jugoslavije, pošiljajo s plenuma Zveze v = H V'ju prisrčen pozdrav češkoslovaškim kolegom in prek § g njih vsemu češkoslovaškemu narodu. V teh dneh, ko je | g P°zornost svetovne javnosti usmerjena k vaši državi, = § Vam želimo izraziti, dragi češkoslovaški tovariši, svojo = I Podporo in solidarnost. g "odpiramo vas v vaših naporih za uresničitev resnic- • | 5 m^, ?oc*a'i7ma. zgrajenega na humanistični osnovi š g arksizma in v skladu s tradicijo, pogoji, ter željami = I vase dežele. I I n ?rePr'Cani smo, da je ena od osnovnih značilnosti \ g ^rU V P&R/Z UE A1FJRK. ODPOVEDEJL SLUŽBO, O&POTOVFfL T3fJ, OD ACO-DER UE PRED J-ETDM ON t ODŠEJ- -V GORE,MEQ Lil V II f VSFf EAC/RfJ /Z GORSKE JZESEV/1W\ Hosta — vas »cimpermanov« (3) (Nadaljevanje in konec) Vojaki so se v gozdu učili streljati, otroci pa, smo šli in z motikami izkopavali krogle iz zemlje in Jih prodajali sosedovemu Janezu, ki je topil svinec iz njih in za to dobil kakšen gros. V naši vasi so bili tudi begunci s Primorske, ki so Pribežali s Soške fronte. V Hosti so se včasih, pred kakšnimi 150 leti, veliko zadrževali rokovnjači. Največ 5° bili pri sosedu Vidmarju. Olavni vodja rokovnjačev je bil znani Dimež. Stanovali so v zgornji hiši. Del tal v zgornji hiši so izžagali, približ-*» v velikosti 30x20 cm, da so skozi to odprtino lahko nadzorovali spodnjo hišo, če Je bil v njej kakšen sumljiv človek. Ker so k Vidmarju večkrat prišli žandarji, je ta odprtina rokovn jačem prav aobro služila. Rokovnjači se fandarjev niso kaj dosti bali, zandarji pa tudi njih ne. Nekega dne se je pri sose-u> kjer so imeli rokovnjači skrivališče, pojavil žandar, stopil je v hišo in takoj vprašal soseda, če je pri njih ^ in ^ rokovnjač. Medtem Pa. ko je žandar soseda spra- ševal, je ta rokovnjač iz zgornje hiše pogledal skozi tisto luknjo in ko je slišal, da sprašuje žandar zanj, luknjo takoj zaprl, stekel po stopnicah skozi vežo, po vrtu za hišo ter nato čez vodo r-a drugo stran. Seveda ga je žandar skozi okno zagledal, stekel za njim, začel streljati ter ga zadel v nogo. Čeprav je bil rokovnjač obstreljen, je bežal še naprej in puščal za seboj krvavo sled. Žandar mu je sledil in ga tudi ujel. Rokovnjači so imeli navado, da so vsakega, kdor je šel v Hosti mimo V.dmarje-ve hiše praznično oblečen, zvabili v hišo, ga malo »olajšali« (seveda za denar) in včasih izpustili, včasih pa ga sploh ni bilo več na spregled. Tudi v gostilne so rokovnjači zahajali (v Hosti so bile tri), vendar le v skupinah, nikdar sami. Vodja rokovnjačev Dimež je bil zadnji večer v naš: gost.Ini. S seboj je imel dva železna lonca cekinov. Naročil s: je liter vina, potem pa prosil za kramp in šel po zvonenju Ave Marije za hišo zakopat tiste cekine vrnil se je zelo hitro. Ko se je poslovil, se je napotil proti Kranju in — kakor so potem pravili — je padel nekje ped Grintovcem. Slišal sem, da so se po njegovi smrti rekovnjači razšli. Pod vasjo Hosta se iz tistih časov še danes vidi pod Vidmarjevo hišo steza. Po njej so hodili ljudje, ki so se izogibali Vidmarjeve hiše prav zaradi rokovnjačev. Oče mi je pripovedoval o hudem potresu leta 1895. Bilo je od velike sobote na veliko nedeljo. M'za se je bila tako potresla, da je prižgana lampa padla z nje. Vsi d;m-niki so se podrli, s streh je popadalo tudi precej strešne opeke. Ljudje so biii obupani. V Loki je takrat ž.vel zdravnik dr. Arko. lako j j bil p.eplašen, da je p::teke-l na »plac« in klical: »Ljudje, molite, molite, jaz ne znam:« Ko so državni cen.lc: ocenjevali to potresno škodo so za našo hišo, tako m; je pravil oče, nakazali 150 goidinar ev Oče se je branil tako visoke vsote in jim rekel, da tega ne bo mogel vrniti. Cez 6 mesecev pa je zvedel, da tega ne bo treba vrnit:. Potem pa mu je bilo seveda žal, da ni skušal dobiti več. Leta 1927 je bila ve! ka po-vodenj. Skoraj povsem smo bili odrezani od sveta, saj fllllll......■■■Illllll,!,!---- ■ bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbhbbbbb»SBBBB»«bb»b Peš skozi dolino smrti Avstralski tekač na dolge proge Bili Emmerton je v rekordnem času prehodil zloglasno Dolino smrti v državi Kalifornija v ZDA. Za 321 kilometrov dolgo pot skozi solno puščavo brez življenja je potreboval tri dni, 15 ur in 40 minut. Poprečna temperatura v dolini je bila 45 stopinj, puščavska tla pa so bila ponekod vroča 54 stopinj in več. 47-letnj športnik jc prehodil dolino že pred leti. Ker pa je neki ameriški časopis podvomil o tem podvigu, je Emmerton še enkrat prispel iz Avstralije v Ameriko in vso pot pod nadzorstvom še enkrat ponovil. ■aaBBBBaaaaaaaaaaBaaBaaBaBBaaaaaaaBBaaBaaaaaaaaaaaaaaaaavasaaaBaBBaaaaaa bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb« sk^'^^kshkk::::::;......,...........«........... 'bbbbbbbsbbbbbbbbbbbbbbbbbb je vzela vse mostove. Pomagali smo si na ta način, da smo prek Sore napeljali močno žico in nanjo privezali čo!n, da smo se lahko prevažali, pa še to le takrat, če je bila nizka voda. To pa je bilo le redkokdaj, kajti skoraj vsak dan je deževalo. Zgodilo se je, da je sosedovega Janeza v sosedni vasi čez Soro takrat zadela k?.p. Ravno nedelja je bila. S čolnom smo ga prepeljal; domov, kjer je umrl, potem pa spet s čolnom čez Šoro, ker je šel pogrebni sprevod skozi Suho na loško pokopališče. Pogrebcev iz naše vasi je veliko ostalo doma, ker se niso upali prepeljati s čolnom preko Sore. Tisti, ki smo i2 Hoste hod;]; na deio na Trato pri Loki, smo takrat hodili peš na Goričane okrog. To je bilo dobre tri ure vsak dan, trajalo pa je to okrog tri meseca. V Goričanah smo hodili čez Soro po železniškem mostu. Današnje zime se z nekdanjimi ne dajo primerjati. Najbolj krute so bile zime za ptice zato smo tudi skrbeli zanje; ptic je bilo včasih tudi več kot danes. Ulovili smo jih in jih. imeli vso zimo kar v hišah. Letale so in poseda- le po tleh, mizah, klopeh, peči, zvečer pa so se spravile spat v kot na palice, nalašč zanje pripravljene. Tako je bilo po vseh hišah v Kosti. Drugim pticam ki jih nismo imeli v hišah, pa smo dajali hrano na okna, seveda kar smo imeii. Ko je prišia pomlad, smo jim odprli oKna in ptice so zletele na prosto, v svobodo. Dokler so bile noči še mrzle, so hodile čez noč spet nazaj v hišo, čez dan pa so bile na prostem. Ko pa so bile tudi noči že tople, jih ni bilo več nazaj. Jože Ziherl Hosta št. 5 POPRAVEK Pisec zapisov o Hosti Jože Ziherl se je oglasil v redakciji in pojasnil, da ni tesarski mojster v pokoju, kot smo napisali v uvodu (Glas št. 64 z dne 17. avgusta), ampak tesarski pomočnik. Za pomoto se mu opravičujemo. rillllllllBHBIIIItlllll«l9l3l«HIB?.,r. ■IBBIlIBtlilBIIHIB — Le, glej, da ne boš pravil nevemkakšne neumnosti o tem, kaj sva delala vsa ta leta. Miha Frčej iz Zasipa, ki ima znane lipicance za turistično jahanje, kaže na podkve lipicancev, ki jih tuji in domači turisti kaj radi kupujejo. Podkev je namreč znamenje sreče. Kdor zna pa zna. Miha zna iz starih podkev kovati srečo. — Foto: J. Vidic Smrčanje proti zakonski zvezi Zdravniki centralne kli-nilke# za bolezni ušes, nosu in grla v Londonu so ugotovili, da smrčanje resno ogroža zakonsko zvezo. Nekateri nesrečneži namreč smrče z glasnostjo 70 do 90 fonov. Vendar pa zdravniki tolažijo te nesrečneže s tem, da je samo 20 odstotkov ljudi »neozdravljivih«, medtem ko drugim zdravniki lahko pomagajo tudi z majhno operacijo. ENTRAL Vsak četrtek od 15.30 do 20. ure tekmovanje za najboljšega igralca v igri malega golfa. Prva tri mesta so nagrajena. Želimo vam veliko uspeha in zabave na igrišču malega golfa v športnem Darku v Kranju. Miha Klinar: Mesta, ln razcestja Sodniki so samo prasnili v sjo^l š^raTr!!!^ so mu prav -----------, italil^, saj ^gCadorna že dovolj tako resno rekli, da se je -osmešil sam s svojim neuspehom "fin Posrne-hlv^v1 celo njegovi vojaki in zlagali z&f.L (°r° izmed i«i 6C'"L lov račun. Mogoče je celo sam *|fVnJi«U tudi t: l V0****!*, -»a J •____;4U _1___^^r^dali' 1 USll dV-0 Posmehoval i na genera-. so dve rekli, in mu jih celo nekaj povedal II general Cadorna mangia tutti bistecehi, e poveri soldati castagne secehe Zim, bum, bum al rombo dol cannone in ono II general Cadorna Bcrivcv'alla rogina: Se vuoi veder Trieste, la vedr' in cartolina ob kateri ga je oblila vročica posebno to poslednjo, poved vpra vojakuv, i italijanskemu poveljstvu, na: :nnJ^:--,° sodi^, in j**''1 m ki so jih potem enostavno postavili '*>« i^lijansko^^0!^11,1'- Nihče ni vedel stvu, zaradi k vojakov prištabne zaščit niče in K»_*V"!aai hlapč ne zaradi postreljenih vojakov, ^ lku doka£|. ^\.Vdanosti italijanskemu poveljstvu, ter tako^ ^ . *aKsno jc v resnici njegovo cesarsko domoljn ^or v p. . ^aaglonri;l.h.dnr'h in n •a, »J,Va«a bo^z",U.jin sod"iki, sobno to poslednjo, povedali n** >>^n\i sku fdaj zaceli raševati, kako je bilo tedaj, k<>7^H iz gener-1 ^jansklh Jakov, ki jih je slišal, da *> *A * nje Mla Cadorne poveljstvu, nastanj^f^o^j ^ domu,CiJ1 m k[ mostavno postavili ^ ltalij.S£LP°rtr*U-vedel za to njegov« >f d^T*™.?<>velj-uitere je izgubila *5 a> ^ danskih ,bnc zasčitnice in k> V^i hW^. Ste1' v zlo, Vroče mu je bilo, da se je f Pritisnil T" moljubje, tako so ^^v^^ K^ ■ • „tr,va slV 'Jiosti« n sarn, k » o ,metjo njegova j stjo ^ ^ , * »dome govornu prizadevnemu domoij1'-' ne njegovim obtožbam, ki jih J niku. Njegovo do ljcvina, njegovo mu loži za nekdanjim ugledom m se a je oboje zapravil z lažnimi ovadbami, zaradi katerih bi ga morali pravzaprav zapreti in obsoditi, da bi se odvadil brez neizpodbitnih dokazov prihajati na sodišče in nadlegovati cesarsko-kraljeve sodnike. . Dokazov? Dokazov? Mar je bila junijska ovadba proti Uršiču izvita :z trte? Mar niso prav te dni ustrelili Ur.5:čeve-ga sina kot boljševika in dezerterja, zaradi katerega sta morala njegova sinova na fronto. To si ponavlja, kakor je včeraj rekel tudi sodnikom, a niso o tem hoteli ničesar slišati, niti o tem, kako gredo oblasti Uršičevim na roke. Neki sodnik ga je celo opomnil, da je hotel tožiti župnika in ne Uršičevih. Povedal mu je, da je oboje v povezavi, a sodnik ga je takoj zavrnil podobno kakor zadnjič na glavarstvu, da Uršičevi niso krivi za dezertiranje svojih sinov in da so pred zakonom čistih rok in bodo, dokler jim ne bo mogel kdo dokazati, da vedo, kje se še neujeti dezerter Anton Uršič skriva, in da ga pri tem ščitijo, mu nudijo zavetje in ga podpirajo. »Seveda ga! Brez dvoma ga!« je tudi sedaj prepričan, kakor je bil včeraj pred sodiščem. Toda sodniki so terjali dokazov in samo dokazov, nato pa mu I pokazali vrata. Osramotili so ga, da se je vso pot znašal nad konjem | in nad Kadorno, doma pa še nad ženo in Liziko. — Tožil sem nunca in Uršičeve! Zaprli jih bodo! Se te dni jih bodo zaprli! — se je ustil, a mu je od takega ustenja ostal samo neprijeten občutek sramote in umazanega ponižanja nad samim seboj. Ko se je potem zaprl v čumnato, mu je bilo, kakor da se je zare^s vse, prav vse zarotilo proti njemu. Počutil se je osamljenega, prvič v življenju popolnoma osamljenega, saj sta ga, tako se mu je zdelo, začeli prezirati ceio žena in Lizika. Ko bi se tako tiho ne umaknili, bi ju pretepel, s tem pa izdal tudi svojo nemeč pred oblastjo, ki ga je zadnje čase že drugič zapodila kakor mokrega cucka. Samo žolč se jc nabiral v njem, žolč na vse ljudi, ki jih že tako ali tako nikoli ni mogel trpeti, a jih je včasih vseeno lahko prenašal, ker se je čutil višjega, večjega in močnejšega od njih, zdaj pa so ga prav ti ljudje ponižali do kraja in bi ga še bolj, ko bi mogli. Najraje bi videli, da bi bil kakor kak berač ali potepuh, ki nima ničesar in ki se mora zato poniževati pred slehernim in biti zadovoljen z vsem. kar mu ponudijo: skledo mleka in skorjo kruha vbogajme in v prenočišče steljo v šupi ali seno nad hlevom. Tako je to prekleto ponižanje, kakor da je zares kak pridanič ali potepin, ki ne zasluži spoštljive človeške besede. Najbrž to ponižanje kdaj pa kdaj občutijo celo potepini, ki niso bili v resnici nikoli nič, pa jim potem nenadoma zavre, kakor zdaj vre v njem, in gospodarju, ki jim je dal vbogajme in ležišče na listju ali v senu 6 preveč poniževalnimi besedami, vtaknejo petelina pod streho, kakor bi ga ta hip najraje vtaknil tudi on vsem Borjancem pod komaj obnovljene strehe, a predvsem Uršičevim. Da, tako bo storil! Podtaknil jim bo petelina pod streho! Podtaknil še nocoj! »Zvečer bo kres! Pravi kres,« si zamišlja Uršičevo domačijG v plamenih. Ogenj, ki si ga zamišlja, ga že v mislih sladko greje in taja njegov žolč, dokier ga ne odtaja dc misli, da bi ga lahko kdo zalotil, a tudi, ko bi ga ne, bi najbrž sum tikoj padel nanj; prišli bi žandarji in namesto maščevanja nad Unšičevimi, bi moral sam v zapor. »Samo Uršičev razbojnik bi se mi lahko smejal in smejaii bi se mi vsi, ki so mi takrat izpraznili kaščo, razbojniki,« misli na še živečega Uršičevega dezerterja in druge dezerterje, med katerimi je bil tudi nečak njegove žene Andrej. »Da, celo ta je bil med njimi! In hudiči so mi strr-ili po življenju! Zastrupili so mi psa in zagrozili, da me bodo ubili.« Tako je bilo. In to oblasti nič mar? Ob'.ast ščiti Uršičeve! Oblast ščiti prekleto svojat: Uršičevi so pošteni, ne odgovarjajo za dezertiranje svojih sinov, so čisti pred zakonom, treba je dokazov, dokazov, dokazov .. . Ustreljeni dezerter seveda ni dokaz! Prijeli so ga komaj dober teden po begu! Niti košček kruha mu niso mogli dati ... »O, seveda ne!« A onega drugega skrivajo! Onega drugega, ki je še živ, pitajo! »Da . . .« prešine Kragulja spomin, ki ni star, saj videva najmlajšo Uršičevo skoro sleherni teden, kako hiti obložena s košaro ali jerbasom nekam proti Kobaridu. »Prodajat ne hodi! Danes prihajajo kupci sami! Prihajajo sleherni dan! Njemu nosi in nikomur drugemu . . .« Le kako, da v to že zdavnaj ni posumil? Najbrž zato, ker ga dezerter j i niso več nadlegovali in ker se je bal njiV>ove grožnje. Mogoče bi se za druge sploh več ne menil in' bi se zaklenil vase. dokler bi se časi ne zbistrili. Ali se ni Uršičevim in drugim skušal celo na svoj način približati, Uršičevi pa so njegovo dobroto, ki se je kazala v dobrolljivosti njegovih sinov do zdaj že ustreljenega Urši-čevega dezerterjaj poplačali z nehvaležnost.o. Oni. namesto da bi užival naklonjenost svojih rojakov in kaprolov, ki sta ga stražila, je zasnoval z nekim Kranjcem nekakšne sovjete in nato pobeg, zaradi katerega morata sedaj njegova sinova trpeti v frontnem peklu. Kraguljevini pa preti, da bo ostala brez naslednika, brez gospodarja. Prav to ga je zopet gnalo k oblastem in mu prebudilo staro željo po veljavnosti v cčeh ljudi, ki imajo oblast in ki človeku lahko dele u.«odo, kakor jih je volja. Da, samo zavoljo tega se je gnal ... A kaj je dosegel? Ponižanje in sramoto in zasmeh ... In vse to samo zaradi UriičevihI O še premalo jih je udarilo! Tudi oni drugi mora priti žandarjem v pesti! Tudi onega drugega morajo ustreliti! KMETOVALCI, POZOR! V Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov Štajerske iz Gradca, Avstrija. — Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. — Šestmesečna garancija. — Za-gotovljena servisna služba. — Možen nakup na kredit. — Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. — KIK Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribarja 3 — Konsignacijsko skladišče v Murski Soboti. IEEESJBB23B9SBB!G!mBBE3KBS]E3BBBBXflBBBBSIS£iiBSBBBBBEBSflBSflXSI MAGAJ SI SAM N UNIDR® TI BO illlUllllll razpisna komisija pri podjetju I KOVINOTEHNA CELJE objavlja sledeči RAZPIS prostih delovnih mest v DE UNIVERSAL Jesenice: 1.3 šefov oddelkov v NT POGOJ: končana višja šola, ekonomske smeri ali končana srednja šola in kandidat študira na višji šoli, ter 5 let prakse v komerc. poslovanju z blagom 114 veje. 2.2 poslovodij prodajaln na malo, POGOJ: končana srednja ekonomska šola, ekonomske smeri, ali poslovodska šola ter 5 let prakse v komerc. poslovanju s tehničnim blagom. 3.1 glavnega skladiščnika v skladišču na Jesenicah POGOJ: končana srednješolska izobrazba ali poslovodska šola in 5 let prakse v skladiščni službi. S POGOJ: 4.1 žerjavo-vodje (za elektromagnetni žerjav) KV električar in izpit za žerjavovodjo ter 3 leta prakse. OD so določeni s pravilnikom o delitvi OD podjetja. Stanovanja niso zagotovljena. Kandidati naj pošljejo prijave kadrovski službi v Celju, Mariborska 17 z dokazili o strokovni izobrazbi do 30. 8. 1968. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ — ii mm obrat Kmetijstvo mm prodaja ji na javni dražbi l\ v petek, dne 30. 8. 1968 ob 8. uri v prostorih Mehaničnega servisa — Šenčur 88 traktor ferguson 65 I v voznem stanju, B IZKLICNA CENA 2.000,00 N din. || • ■■■■■■■Itn^llIlllllllIlliP ■■■■■■■tllltllltlflI9llli3ll3*llll-lllllilS1IllllflI!jllltllt|||i ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BlMHlMHHMHiai ■Tlllllfllllllllf Illllllllllllf llllflllllllllllllllllllllllllllllllllif [llllllllllllllf Illlllllllllllfllllllllllt umetna mineralna voda v prahu I flafllfl odlična kvaliteta, enostavno pri- j§ pravljanje zadovoljuje vsak okus = brcazkoholni napitek za otroke ■ in odrasle z okusom limone, maline in po- I maranče PROIZVAJA RADONJA SISAK | ^iiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiniiimftinimniimMiimHnHHtfiuinuiinHiiiiMtiiiiminnniMuiHHili AKVAMIN ESKA V VSAKO Loterija Poročilo o žrebanju 34. kola srečk, ki je bilo 22. 8. 1968. so zadele din 8 500 400 2.000 2.000 8 50 200 1.000 400 500 2.000 2.000 50.000 4 504 10.004 30.004 8 408 400 500 2.000 20 8 100 408 1.000 400 420 j 2.000 10 10 1.000 510 2.010 4 404 504 100.004 4 404 504 404 504 8 1.000 508 10.000 2.000 2.008 1 2.008 2.000 din* in v Ljufr Srečke s končnicami 80 29650 84290 235381 921811 42 992 8272 10422 29622 62672 595692 824052 856922 3 88423 528233 814213 84 18584 26414 35224 892764 45 55 365 08355 11085 39135 72545 722335 46 96 34306 79946 194346 7 27647 79337 018097 8 08028 12728 16998 96238 69 31119 31369 158429 263449 562969 819069 V Sloveniji: po Izoli na št. 194346 ljani na št. RP27r>-i ■ ••MiilMCiiliMBUiiiiHlk Slovenija j^jatftt KRANJ, JLA 10 NOVO NA TRŽIS^J MINI GASILNI APARA1 R I 0 I za osebna vofj* OAOl ta gospodinj«**8 ITALIJAJJ1HIII1J AVSTRIJA ______ GORENJSKA OSTERREICH m ITALIA Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Aerodrom Ljubljana — Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. — Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in speciali-tetami na žaru. — V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. — Na voljo imamo 60 ležišč. Flugplatz Ljubljana — Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flug-platz stehen! Dort befindet sich einladend arn VValdrand ein Hotel. — Samstags und sonntags Nachmittag auf der Hotelterrasse TANZ von 16—22 h. — Es vvird ein guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitaten serviert. In der Sommer- und VVintersaison stehen Ihnen eine Berghutte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfiigung. — Wir verfiigen iiber 60 Schlafstatten. Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'aereoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potrete ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. — Durante 1'estate e d'inver no sono aperti anche la »Dependance« ed il »Cottage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. — I due impianti dispongono di 60 letti. Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v Priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker zf petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgor-%en? *n Spodnjem Trbižu. Govorimo nem-in italijansko. Dinarje vam obračunamo P° najboljšem dnevnem tečaju. Vreme Turistične informacije evajte jo v Vaši trgovini! BESUCHEN SIE HOCHMODEGESCHAFT (Bčutlque Ljubljana, Miklošičeva c. 5 KOTEKS — TOBUS STROJI, ORODJA, STAVBNO IN pohistve! n° okovje Josef Strauss Villach - Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 1 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 Vremenska slika: iznad Poljske se je pomaknilo prek Slovenije v severno Sredozemlje višinsko jedro hladnega zraka, ki povzroča pri nas nestalno vreme kljub visokemu zračnemu pritisku. Napoved za soboto in nedeljo: jutri (v soboto) bo deloma sončno, popoldne pa so še mogoče posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature bodo malo nad 20 stopinj Celzija. V nedeljo bo precej sončno, vendar so popoldne možne manjše nevihte. Miiiiiimiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiim1 Giovannino: »Cara Teresi-na, abbiamo pereorso tutta Kranj in lungo e largo. Sono stanco e comincio ad avere una farne da lupo.« Teresina: »Ma si, Giovannino, abbi pazicnza. Andiamo subito al Ristorante .JELE N«. dove si mangla bene i non caro!« Za obisk se priporoča HOTEL LOVEC BLED priznana restavracija terasa — parkirni prostori, sobe s prhami. Telefon 77-266, 77 366 f) V Ratečah in Planici imajo zasebniki še dovolj prostora. ® Bohinj — Do ponedeljka je zaseden hotel Mladinski dom. V vseh ostalih hotelih in zasebnih turističnih sobah pa imajo dovolj prostora. Žičnica na Vogel redno obratuje. 0 Bled — Dovolj prostora je v gostiščih, počitniških domovih in zasebnih turističnih sobah. Nekaj prostih postelj je tudi še v hotelih. Žičnica na Stražo redno obratuje. Odprt je tudi ribolov na postrvi in lipana. ■ Dovolilnice za ribolov izdaja turistično društvo Bled. Odprt je tudi lov na srnjaka. fj Dovolj prostih postelj je tudi v gostiščih in pri zasebnikih v Begunjah, Polj-čah, Zgošah, Zapužah in Rodinah. Prosta ležišča imajo tudi turistični dom v Dragi in planinske postojanke: Roblekov dom na Begunjšči-ci, Kostanjškov dom na Do-brči ter Sankaški dom na Sv. Petru (slednji je oskrbovan samo ob sobotah in nedeljah). 9 Tržič — V Tržiču, Pod-ljubelju in na Ljubelju ter v planinskih postojankah na Zelenici, Kofcah, pod Slor-žičem in Kriški gori imajo dovolj prostih postelj za turiste. Žičnica na Zelenico ne obratuje. Turistični informacijski biro v Tržiču izdaja dovolilnice za ribolov. f) Kranj — Oba hotela imata dovolj prostih postelj. Prav tako pa je prostor tudi v Preddvoru, na Krvavcu, v hotelu na Brniku, na Smar-jetni gori in v planinskih postojankah na Kališču ter Češki koči pod Grintavcem. Dom na Jezerskem je zaseden. Prosto posteljo pri zasebnikih imajo v Preddvoru, na Jezerskem in v Kranju. # Škofja Loka — V Skof- ji Loki in v turističnih krajih Selške ter Poljanske doline imajo dovolj prostih postelj pri zasebnikih. V planinskih postojankah_na Lub-niku, Starem vrhu in Soriški planini je tudi dovolj prostora. V Trebiji ima dom pod Planino okrog 40 prostih postelj. Nekaj prostih postelj ima tudi hotel Krona v Skof-ji Loki. Turistično informacijski biro pa izdaja dovolilnice za ribolov. 0 Kamnik — Hotel Šim-novec na Veliki planini in Dom v Kamniški Bistrici sta do danes (sobota) zasedena. V Kamniku je dovolj prostih postelj v zasebnih sobah^ hotel Planinka pa je zaseden do ponedeljka. f) V Domžalah je dovolj prostih postelj pri zasebnikih in v gostiščih. Prireditve #) Danes (sobota) bo na Blejskem jezeru troboj veslaških reprezentanc ZR Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Nastopili bodo tudi veslači, ki se pripravljajo za nastop na olimpijskih igrah v Mehiki. V festivalni dvorani bo oktet Gallus iz Ljubljane imel koncert slovenskih narodnih pesmi. # V nedeljo, 25. avgusta, bo na Blejskem jezeru nadaljevanje veslaškega troboja. f) 27. avgusta bo na Bledu nastopila folklorna skupina Tine Rožanc. m 28. avgusta bo na Bledu koncert dunajskega pianista Hansa Nasta. £ V Železnikih bo v nedeljo 6. tradicionalni čipkarski dan. Nogometni klub Ločan vabi jutri, v nedeljo ob 10. uri na kvalifikacijsko nogometno tekmo za vstop v slovensko consko ligo zahodne skupine. Pomerili se bodo z nogometnim klubom Induplatl Jarše. 44 Počitniška srečanja Lošinj — otok zelenja in sona Otok Lošinj je v skupini Kvarnerskih otokov najbolj mikaven in zanimiv, obenem pa otok z najdaljšo turistično tradicijo in z zelo staro in razgibano pomorsko zgodovino. Skupaj s Cresom, Ilovi-kom, Sušakom in Unijami tvori kvarnersko otoško skupino, kamor zaradi izrednih klimatskih in vremenskih razmer zelo naglo prodira sodobni turizem. Se pred leti je bilo to otočje povezano s celino samo z ladjami, odkar pa so uvedli redno zvezo s trajekti na relaciji Rabac Porozine in Porozine—Reka, pa se je naglo razširil tudi otoški promet, močno pa se je zboljšala tudi preskrba prebivalstva in turistov. Po celem Cresu od Porozina do Osora in naprej po Lošinju do Velega Lošinja se vije dokaj dobra cesta, ki pa so jo lani in letos vso asfaltirali in jo odprli za ves promet letos 4. julija,.na dan borca. To je velikanska pridobitev za otoške prebivalce, predvsem pa za otoški turizem. Zal pa je še vedno ozko grlo zveza s trajekti na obeh navedenih relacijah med Porozinom, Ra-bacem in Reko. To pa upravičeno povzroča mnogo negodovanj in slabe volje, saj nekateri motorizirani turisti čakajo na trajekt po več ur, včasih pa po ves dan ali po več dni celo. Na obeh relacijah obratujeta namreč samo dva trajekta, eden pa se je celo pokvaril in je daljši čas prevažal avtomobile samo eden. Resnično slaba organizacija ter neiznajdljivost prevozniškega podjetja. Ce človeku na dopust v te kraje nemara prevoz zagreni nekaj dobre volje, pa je kasneje vendarle bogato poplačan za vse težave in reve, ko se namesti nekje na tem mikavnem otočju. Najbolj obljuden v veliki družini turističnih krajev je nedvomno Mali Lošinj, romantično mesto sredi razčlenjenega otočja s kakimi 4 tisoč prebivalci. V turistični sezoni pa lahko nudi gostoljubje prav toliko turistom, saj ima registriranih 3767 ležišč. Koliko pa je še tistih, ki ležišče pripeljejo kar s seboj in prenočujejo v .svojih jahtah in jahticah ter ladjah, ki do-mujejo v pristanišču včasih kar po več dni, včasih pa se tudi pogosteje menjajo. Mali Lošinj ima zelo ugodno in globoko zajedeno pristanišče, koder so vsa plovna sredstva popolnoma v zatišju in zavarovana tudi v najbolj razburkanem vremenu. MALI LOSINJ -OTOČJA SRCE Nič ne pretiravamo, če trdimo, da je mesto Mali Lošinj srce otočja in daje celotnemu življu najmočnejši utrip. V nekakšni amiitca-tralni obliki je m os t o stisnjeno po pobočjih južiVfga dela otoka in se spušča jprav do toplega zaliva, ki je globoko zajeden v celino. Naselje, zlasti pa okolica, je posejana z dišečimi bori, cipresami, palmami in različnim sadnim drevjem. Vegetacija na otoku je zelo bujna in razkošna: na površinah ne uspeva samo rastlinje, ki ga najdemo po obalah Istre in Hrvatskega Primorja, marveč je dovolj tudi južne flore, ki uspeva v Dalmaciji in še južneje, v Grčiji. Mnogo južnega rastlinja so zanesli semkaj mornarji, ki so se vračali z dolge poti nazaj na Lošinj. Tudi klima je zelo ugodna. Temperatura v letnem poprečju znaša 15,2 stopinji in pozimi redkokdaj pade ped ničlo. Menda se je to v 24 letih zgodilo samo osemkrat. Letno poprečje sončnosti pa znaša 2448 ur in v tem menda nima tekmeca. Resnično je klima res zelo ugodna, vreme pa mehko in toplo, brez vetrov, oblačnost pa je zelo redka in kratkotrajna. Zato ni čudno, da so že od nekdaj spoznali prednosti za turizem, ki je v tem kraju star že 76 let. Sicer pa se je organizirani turizem na otočju pričel že leta 1885. Tedaj so po raziskovanjih ter opazovanju klime in vegetacije pričeli organizirano pogozdovanje z borovimi sadikami. Pobudo je prevzelo na novo ustanovljeno turistično društvo, ki je bilo kot sekcija turističnega kluba na Dunaju. Zanimiva je ugotovitev, da so v petih letih zasadili samo na Lošinju petsto tisoč raznih sadik. Leta 1868 je tamkaj zgradil avstrijski nadvojvoda Karlo Štefan razkošen dvorec in takoj so se začeli zanimati za Lošinj razni aristokrati in bogataši, ki so redno prihajali, da vidijo čarobni otok, ki si ga je izbral za svoje bivanje sam cesarski sorodnik. Kmalu za tem so ob obali, ki je zelo slikovito razčlenjena, zgradili poti in sprehajališča, tako da sleherni občudovalec lahko obišče vse skrite in lepe kotičke na zelenih polotoči-čih z romantičnimi in členo-vitimi zalivi. VSE ZA TURIZEM Ce ne bi bilo nepotrebnih zastojev s trajekti, bi motorizirani turist dosti prej prispel po modernizirani otoški cesti s celine do Lošinja kot z ladjo. Zato ima ta zveza po več kot 80 km dolgi cesti po Cresu in Lošinju do Malega in Velega Lošinja dobro bodočnost, seveda če bodo odpravili prometni vozel prek trajektov. Potemtakem bi avtomobil ist pripeljal s celine do Malega Lošinja v dobrih dveh urah in pol. Z ladjo z Reke pa jc potrebnih celih lest ur. To jo vendarle razlika. Mali Lošinj jo dandanes zel, razgibano turistično otoško i»ostcco, polno vrveža po širokih obalnih ploščadih in po glavnih cestnih zvezah. Ljudje prihajajo tjakaj iz vseh strani, med gosti pa je tujcev mnogo več kot domačih gostov. Lahko bi rekli, da skorajda 1:4 v korist tujih. Iz Reke pripelje vsak večer ladja Kosta Rac in ali Tuzla, medtem ko po suhem prihajajo turisti še v večjem številu. Tudi preskrba poteka po obeh prometnih poteh, z morja in po cesti. Zanimivo je, da je v Lošinju moč dobiti skorajda vse, kar si človek poželi in zategadelj pri nakupih nimaš niti najmanjšega občutka, da bivaš na otoku. Pozna pa se žal le pri eni stvari: nekaj več je treba odšteti za karkoli, ker verjetno prodajalci in pod-i jetja vračunajo tudi prevozne stroške. Najbolj pa se to pozna pri sadju, ki je kar dosti dražje kot na trgu v Ljubljani ali Kranju in drugod, ali pa v drugih turističnih krajih ob celinski obali. Trgovci in drugi prodajalci na trgu ter domačini, ki prihajajo v stik s turisti, so zelo prijazni in ustrežljivi, pa naj bodo to čolnarji, ribiči, nosači, prevozniki, turistični delavci v poslovalnicah in menjalnicah. Čeravno je še pred leti marsikje zaškripalo, so se le navadili na čedalje večji naval turistov in so tudi poskrbeli za zaloge, da ostane tudi kaj za hujše čase. PLAVAJOČA RESTAVRACIJA — ZANIMIVA POSEBNOST Povedali smo že, da samo Mali Lošinj lahko nudi gostoljubje 3763 obiskovalcem v eni noči; toliko imajo namreč ležišč. Šteti so hoteli in počitniški domovi ter privatne postelje. Teh je kar 1768. V zadnjem času so zgradili mederen hotel Bcllevue. hotel Punta proti Velemu Lošinju in še nekaj drugih. Zelo moderen in povsem nov je tudi hotel na najbolj obljudenem letoviškem dehi Ci-katu Helios. V samem mestu sta hotela Istra in Kvarner z neštetim; gostišči in gostil-nicami. Ob sami obali pa jc nekaj razkošnih vil in manjših hotelov, ki nudijo gostoljubje bolj potičnim gostom. Najlepše možnosti za kopanje in sončenje nudi čudovita plaža s sipino v Cikalu, kjer je tudi urejeno kopališče. To je tudi glavno razvedrilo za kopalec, medtem ko nekateri hoteli in gostišča poskrbijo še za glasbo in ples, medtem ko je kulturnih prireditev za turiste zelo malo. Enkrat samkrat jo gostovalo ro^ko glodal'.*'?? Ivan Zaie z Držičovo komedijo SKOPUH. Največja mikavnost ter posebnost na Malom Lošinju je plavajoča restavracija ali restavracija na ladji. Tamkaj jc bilo vedno dovolj obiska. ker so dobro postregli z domačimi specialitetami, jedrni in pijačami, in to še v nenavadno zanimivem okolju. Svojevrstno veselje in zabavo pa so imeli zlasti tisti gostje, ki so se kar čez noč ali podnevi pojavljali v luki s svojimi plavajočimi, hišicami ali jahtami. To so bili verjetno najbolj svobodni prebivalci Lošinja, povsem neodvisni od uslug iin potreb od zunaj, ker so največ pripeljali kar s seboj. Od časa do časa so le napolnili svojo izpraznjene pletenke z odlično vinsko kapljico s Paga, Sušaka ali Cresa, in sicer kar na sosednjih barkah, koder so vino ponujali noč in dan po 2.50 do 3 N dinarje za liter. Seveda smo tudi drugi navadni otoški prebivalci kaj radj pokušali dobro domačo pijačo s sosednjih otokov. Naj bo kakor koli že — človeka vedno znova vleče v te zanimive in tople otoške kraje z ugodnim podnebjem, bujno rastjo in dobro kapljico. Ce pa spoznaš tudi ljudi in njihove navade ter zaživiš tudi z njimi — pa se ti kraj lahko še bolj priljubi. Vse razne nevšečnosti, ki človeka čestokrat spremljajo na potovanju, v takih okoliščinah ni težko pozabiti. j. Bohinc VABIMO ŠOLSKO MLADINO NA po bi r a nj e kr om pi r ja na njivo ob cesti na Ložah od ponedeljka, 26. avgusta 1968 .dalje. Plačilo po učinku. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat Kmetijstvo DELOVIŠCE — ŠENČUR tiiciaiiiiiiijjjiiiifijiiiijiiiiiii i iiiiiiisiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiit - miti j iiiiii_]:iitficiii iiiiiiff"^ Naročniki žrebajo naročnike Naslov naročnika, ki je žrebal: Izžrebani naročniki: Rogelj Angelca, Reginčcva 5, Kranj Tavčar Janez, Grenc 23, šk. Loka REPINC FRANC, Ribičev la« 3, Stara Fužina SKUBIC LUDVIK, Crna & Stahovica TREVEN TOMAŽ, Podjelo«0 brdo 3, Sovodenj GASER IVAN, Sp. Danje 1"' Sorica POGACAR FRANC, Grab* 20, Zg. Gorje OBLAK FRANC, Zasavsk3 53, Kranj DRINOVEC MARJAN, Stm** vo 10, Kranj LINDERMAN MARIJA, ca 15, Kranj KLOPč Ič MIHA, VrhpoUe Moravče DEMŠAR JANEZ, Puštal šk. Loka Naročniki in bralci našega časnika se najh«^ še spominjajo, da so spomladi naročniki žreba" naročnike. Tako je bilo takrat Izžrebanih 80 naročnikov našega časnika, ki so potem 25. maja odpotoval' na enodnevni izlet v neznano. Takrat smo tudi zapisa''' da bo jeseni prav tako izžrebanih 80 naročnikov. Tudi vi boste tokrat lahko Izžrebani. Naročite le n»$ časnik, oziroma čc še nlrte, poravnatje naročnin0 za drugo polletje. Prepričani smo, da boste tudi tokr» prijetno presenečeni. 30^6152384^4^22630 SOBOTA - 17. avgusta 1968 DRUŽINSKI POMENKI GLAS * 17. STRAN Jeprav Je že več kot polovica poletja mimo morda še prav J* razmišljate kako bi ukrojile lahko po etno jbteko *a na Jjge. pa tudi doma jo boste lahko nosile **J?£*?^ fipke ob vratu In na rokavih lepo poživijo, razen tega pa so le*os tudi v modi. Ali dobra prijateljica pove vse? Dobre prijateljice si povedo vse... često najbolj zaupne «jan. Toda da bi opozorile druga drugo na stvar, ki je s.cer 7.el° Pogosta, vendar še bolj neprijetna - tega ne smete pri cakovati' ,potenje je namreč za človeško telo nujna potreba, saj jc Jancs že vsakomur znano, da s potenjem koža jamaUrtV gg telesno toploto in da opravlja še vrsto drug.h vato* ^lznosti. Zato potenja ne smemo preprečevat,. Pac paMahko ^Prečimo neprijetne posledice potenja - namreč razkra ^ Potu na koži. To pa povzročajo bakterije, ki žuijo na Pot sam namreč sk.no n.ma vonja, šele pri razpadanju 5e Pojavljajo vsi tisti značilni silno neprijetni vonji. Ni težka rešitev razkrajanja potu in umivanja baktu j f. koži, predvsem na tistih delih telesa, kjer e potenj ^močnejše. Odkar jc kozmetična znanost prišla d< teli poznanj, se je kozmetična industrija trudila najti tenjrmUr dost°Pno sredstvo proti neprijetnemu vonju po- tr„Inres - že Petdeset let obstajajo, dobijo se prav v vsaki povrni z mešano robo za male denarje pod imenom »dc/.o- orant«. Dekleta, ali jih poznate? , *al°stno, da pri nas dezodorante še vedno razmeroma na'o uporabljamo. Njihovi uporabi se moraio jjudic ^; ?j!Uc'ti. preiti jim mora v navado kot uporaba mila in VOOC. ';.o jn voda odstranita -sicer vonj po znoju za krat«-k čas, P^neje pa se zopct pojav, tisti neprijetni vonj, Dezodoram So.UniCi bakterije na koži ki razkrajajo nepnjetenjvonj MOlu- na katerega nas ne opozori niti najboljša prijateljica. Dekleta zanemarjajo telo Zdrav duh v zdravem telesu! Več gibanja! Šport je zdrav!... To so samo trije stavki izmed neštetih, ki jih slišimo vsak dan v šoli, doma . . . skratka povsod. Jasno je, da se mladi danes vse premalo ukvarjamo s športom. Pri tem prednjačimo dekleta. Fantje se ie kje razgibajo — skoraj na vsakem dvorišču lahko vidimo skupino, ki se podi za žogo. Mnogo se jih ukvarja s košarko in različnimi drugimi športnimi panogami, vsekakor pa je njihov najljubši šolski predmet telovadba. Kaj pa dekleta! Poleg obvezne šolske telovadbe, do katere imajo skoraj vse iz nepojasnjenega vzroka velik odpor, jim ostane prav malo. S kakšnim športom naj bi se torej ukvarjalo dekle. Košarka je športna panoga, ki je zelo priljubljena in s katero se lahko dekleta ukvarjajo v vseh letnih časih. Možnosti za treniranje so ugodne, klub temu pa je malo deklet, ki se redno ukvarjajo s košarko. Razdog za to je jasen: dekleta se bojijo, da bi dobila mišičaste noge. Krvavitev iz nosu Krvavitev iz nosu je pogost pojav pri starih in mladih ljudeh in je navadno ne jemljemo kot bolezen, zlasti še, če se pojavi zaradi nekega zunanjega vzroka. Toda, krvavitev iz nosu ni vedno posledica zunanjega vzroka. To je lahko prvi znak kakega notranjega obolenja npr. krvne bolezii, bolezni krvnega obtoka ali infekcijskega obolenja, če zunanji vzrok ni prepričljivo viden, je treba takoj zahtevati zdravniški nasvet. Znana je npr. periodična krvavitev iz nosu pri bolnikih z visokim krvnim pritiskom. Ob napadu omedlcvi-cc nastopa od časa do časa, za tem pa občuti bolnik znatno olajšanje. Telo na ta način pomaga samo sebi. Kadar se pojavi krvavitev iz nosu bolnik ne sme leči, temveč mora ostati v pokončni drži. S tako držo kri zaustavimo in onemogočimo, da teče v želodec. Najboljša pomoč za zaustavitev je hladna obloga na nos in na tilnik, najbolje led. Dobro je tudi staro domače sredstvo, to je krpa, namočena v kisu, položena na zatilnik. V nobenem primeru pa ne smemo za zaustavljanje krvavitve uporabljati vate. Vlakenca se namreč primejo z rano in zavlečejo celjenje. Ce vsi navedeni postopki za zaustavljanje krvi ne pomagajo, potem je najbolje poiskati zdravniško pomoč. Tudi tenis je lep, čeprav dražji med športi, toda zelo lep in primeren za dekleta. Žal se tudi z njim le redke ukvarjajo. Morda je temu kriva lenoba in nezadostna vztrajnost v rani mladosti. Plavanje je edini šport, pri katerem srečujemo več deklet, vendar na žalost samo poleti. Kranjčanke imajo čudovito možnost plavanja tudi pozimi v zimskem bazenu, žal tudi tam prevladujejo fantje. Kotalkanje in drsanje sta prav tako priljubljena športa. Resda posebno veliko drsališč in kotalkališč nimamo. Smučanje je zelo lep in zdrav, a na žalost zelo drag šport, in zato marsikomu ni dostopen. In sklep? Možnosti torej so, samo marsikaj bi bilo treba še narediti, da bi se več deklet z veseljem ukvarjalo s športom. Lasb E Ideal našega časa je mladolika in negovana žena. g a Vsekakor pa pri negovani ženi (in ntnegovani) zelo e = izstopajo — lasje. 5 E Odkrili vam bomo nekaj najbolj poglavitnih resnic, E S ki so pomembne za zdravo lasišče in negovane lase. — S 3 UMIVANJE LAS e V sodobni kozmetiki zavzema umivanje las pomem- e 3 bno mesto. Danes imamo na voljo veliko bolj ali manj e 3 učinkovitih sredstev zanj. Imamo tudi posebne šampo- e e ne za mastne lase, za prhljaj in podobno, obstajajo e 3 tudi šamponi za suhe lase, pa tudi sredstva za nego e e las med dvema pranjema. e Prah z las odstranjujemo s čisto krtačo, potem pa z 3 3 glavnikom, na katerega smo nataknili vato. 3 Las ne smemo umivati pogosteje kot v časovnem 3 g premoru 8 do 14 dni. Pogostno umivanje povzroča nam- 3 e reč premočno izločanje lojnic in s tem tudi hitrejšo e E zamastitev lasišča. E Ce imate strojček za sušenje las, ne uporabljajte s = prehudo vročega zraka. Vreč zrak namreč škodi lasom. 3 e Prav tako ne ležite k počitku z navitimi lasmi. Pokva- e e rili bi jih, nategnili, razen tega pa to tudi ni prav nič e e udobno. e § MASAŽA e Masaža je ceneno in odlično sredstvo za nego lasi- e E šča. Pospešuje krvni obtok na glavi, lasje pa zavoljo e e tega postanejo lepši in bolj bleščeči. Kako masiramo 3 = lasišče? Pritiskamo s prsti kožo pod lasmi. Potem po- 3 3 mikamo s prsti kožo na glavi: povprek in počez. Potem 3 3 zmasiramo še kožo s krožnimi gibi. 3 e 3 ^ NAVIJANJE LAS E Ce se vam zdi, da je obilje pločevinastih navijalk v 3 3 glavi neprijetna zadeva, si pomagajte z gumicami. Na- e E taknite navadno tako gumico na pramen las in jo 3 e ovijte okrog njega dva ali trikrat. Potem pramen na- e ■ vijete v krog in ga pritrdite s šestico. Učinek bo pre- S 3 senetljiv, ko se bodo lasje posušili. 1 MASTNI LASJE § Vsak dan masirajte lase s segreto frotirko! Ne umi- e E vajte jih v preveč vroči vodi in ne sušite v presuhom e E prostoru! Med dvema pranjema uporabljajte suhi šam- E 3 pon. Uporabljajte samo tisti lak, na katerem je oznaka, S 3 da je namenjen mastnim lasem. Jejte manj mastno e E hrano, zato pa bolj vitaminsko! e I SUHI LASJE - I e Uporabljajte pri pranju šampone za suhe lase, čez e 3 noč pa oljne obloge (ricinus, olivno olje), zjutraj pa e e umijte lase. Uporabljajte razpršilce, pri vsakdanjem 3 e česanju pa namažite lase s posebno kremo. Jejte S H mastno hrano! 3 PRHLJAJ I Uporabljajte posebna sredstva, da bi odstranili 3 e prhljaj! Ugodno deluje višinsko sonce. Jejte hrano z e e vitamini. 3 1 LASJE BREZ LESKA | Izpirajte lase z vodo, ki sto ji dodali limonin eok S e ali kamilice! Jejte vitaminsko hrano, ne dovolite, da 3 e vam sonce, veter ali slana voda vplivajo predolgo m e E lasišče! Strižite lase na kratko, mažite jih z ricinusovim S e oljem, pri navijanju pa jih ne napenjajte! Prav tako e e nc smete las barvati ali beliti. E I 1 .■•■eiiiiaiiiiiiiiiiiiii£ti3ii!tiiiiiiiiiiiiiniiitii]Eisiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiifiuiii:iii&u^ieifiiiiiu :ii^it-- Kri na cesti Iz dneva v dan je več nesreč. Te žalostne novice poslušamo po radiu, gledamo po televiziji in čitamo v časopisih. Cesta je prepojena s človeško krvjo. Pri mnogih nesrečah so žrtve otroci. Več- Šah Kmetje Gotovo ste že slišali imena prost, osamljen ali podvojen kmet in ste se vprašali, kaj ta imena pomenijo. Oglejte si diagram: ■ m. ......I WM krat se znajdejo pred avtomobilom in pod kolesi drvečega avtomobila se konča njihovo mlado življenje. Mnogim prometnim nesrečam botruje vinjenost ali neprevidnost voznikov. Neusmiljeno kosi smrt po naših cestah. V današnjem času, pri tako velikem prometu, sta kri in cesta nerazdruž-ljivi. Mateja žgajnar, osnovna šola Matija Valjavec, Predvor Očka mi je pripovedoval Hodil sem v 2. razred osnovne šole. S sošolci smo šli počasi proti domu. Bilo je kar dolgčas, ker se ni ničesar zgodilo. Začeli smo se pogovarjati o junaških dejanjih, vsak od nas je bil junak. Tudi lagali smo, kot je mogoče samo pri otrocih. Zagledah smo osebni avto, ki je počasi vozil za nami. Takrat je bilo malo avtomobilov in zato smo se jim spoštljivo umikali. Tedaj pa mi je sošolec predlagal, naj se postavim na sredino ceste in se bo tako moral avto umakniti. Mislite, da ne upam, sem zaklical in obstal sredi ceste. Avto je res v vijugi zapeljal mirno mene. Toda kmalu se je ustavil. Izstopil je prileten gospod. Poklical me je,, naj grem k njemu. V roki je držal bel zavojček. Bomboni, sem pomislil. Iz prijaznega voznika pa se je naenkrat naredil jezen šofer. Dobil sem klofuto na desno lice in potem še na levo. »Toliko za danes, da se ne boš več nastavljal avtomobilom io da boš vedel, kaj je šoferska klofuta,« je še dodal voznik. Dobro sem si zapomnil ta dogodek. Od takrat vem, da ni nobeno junaštvo izpostav ljati sebe in druge v življenjsko nevarnost. Brigita Pernus, osnovna šola Matija Valjavec Preddvor Najnevarnejši so prosti kmetje. Takega 'kmeta nasprotnik ne more zadržati s svojim kmetom. Tak je npr. črni kmet na polju d6. Osamljeni kmetje so tisti, ki med seboj niso povezani. Na sliki sta to črna kmeta na poljih a4 in g7. So zelo občutljivi, ker jih morate braniti s svojimi figurami. Še večjo težavo pa predstavljajo podvojeni kmetje (na sliki kmeta na poljih g4 in g5) saj niso dosti več vredni kot en sam kmet na tisti liniji. Gore Nad mojo rojstno vasjo ponosno se dvigajo gore, rad jih imam, jih gledam vsak dan, ko sonce zlati te prelepe vrhove. Ivan šovs, osnovna šola Matija Valjavec Preddvor LOJZE ZUPANC: Fastir, bela kača in lisica Med Martinj vrhom in Blegošem se dviga pod nebo Mladi vrh. Na njegovih pašnikih je mlad pastir, ki je služil v Rovtah pri bogatem kmetu, pasel gospodarjeve ovce. Pobič bi bil lahko srečen in zadovoljen, če bi vsak večer ne pogrešil ene ovce. Morila in v svoj podzemeljski dular mu jih jc odnašala velikanska bela kača, ki je z ovčino hranila svoje kačee, s praznimi runami pa jim postiljala ležišče, da so na mehkem spale in se grele. Ta bela kača je bila kačja kraljica. Gorje pa človeku, ki se kdaj sreča z belo kačo! Kačja kraljica za-srepi vanj s čarnim pogledom, da siromak ne more zbežali pred njo, ampak obstane na mestu, kakor da bi okamenel. Potlej ga bela kača ugrizne, da umre v strahovitih bolečinah. In ko je nekega večera, ko se .je sonce spuščalo že za Ratitovec, pastirček jokaje taval po pašnikih in iskal izgubljeno ovčko, je ob globokem breznu zaslišal vekajoči glas: »Pomagaj mi, pastirček, če ne me bo zdaj zdaj konec« Pobič se je oziral in oziral, dokler ni zagledal skale, ki se je bila z vrha hriba privalila in pokopala pod seboj belo kačo in mrtvo ovčko, ki jo je bil pastirček iskal, a mu jo je kačja kraljica odnesla iz ovčje črede. »Kako naj ti pomagam, ko se te pa bojim,« je odgovori! dobrosrčni pastirček, ki bi bil kači v nesreči rad pomagal, če bi se ne bal njenega srepega pogleda. »Privzdigni skalo, ki se je zvalila name in me prikovala na črno zemljo, pa ti obljubim, da ne bom nikoli več odnesla iz tvoje črede niti ene tvoje ovčke,« je stokala bela kača. Pastirček je napravil, kar mu je svetovala kačja kraljica. Privzdignil je skalo in rešil kačo. O, da bi bil tega nikoli ne storil! Brž ko se je bela kača rešila skale, se je zvila v klobčič in zlobno zasikata: »Se noben človek ni ostal živ, ki me je videl, zato bom s strupenim ugrizom umorila tudi tebe.* »Ali mi nisi obljubila, da ne boš več morila, če te bom rešil?« je zajokal pastirček. »Obljuba velja za tvoje ovce, ne pa zate!« je odgovorila bela kača. Takrat je pritekla mimo lisica, ki se je ustavila in zaradovedila: »Kaj se pa vidva prepirata?« Pastirček ji je povedal, kako je rešil belo kačo izpod skale in kaj mu je ta obljubila za plačilo. »Kaj mi pomaga, če mojih ovac ne bo več odnašala, če bo pa mene umorila!« je zajokal. Lisica je odkimala z glavo in rekla: »Ne verjamem, da bi bil ti, ki si še otrok, tako močan, da bi lahko premaknil takšno veliko skalo. Pokažita, kako je bilo, potlej pa bom vajin prepir razsodila po pravici in resnici.« Zdaj se je bela kača spet zravnala na pot, pastirček pa je zavalil težko skalo na njen rep, da je bila spet na zemljo prikovana kakor prej. »Tako je bilo,« je rekel pastir. »In tako naj bo,« je razsodila lisica. »Hej, kača, dobro te je stisnilo. Ker za dobroto vračaš zlo, naj kar bo, kot je.* In je pastirčku rekla, naj skalo pusti na kači, da bo poginila. »Za pravično sodbo pa si bom vzela tole ovčko,* je končala, pograbila z ostrimi zobmi poginulo ovčico ter izginila v hosto, pastirček pa je zbežal v tamar k ovčji čredi. Pastirji, ki še dandanašnji pasejo ovce na Mladem vrhu, pa menda neutrudno iščejo tisto skalo, pod katero je poginila kačja kraljica, ker bi radi dobili njeno kronico. Kdor jo bo namreč našel, bo postal srečen in bogat, kajti kačja kronica prinaša blagostanje: če jo položiš na skrinjo z žitom, se ta nikdar ne izprazni; če jo v kleti položiš na sod, se ta nikoli ne osuši in je zmeraj poln sladkega mošta; če jo obesiš na hlevska vrata, se živina v hlevu množi ko bolhe na mladem psu. .. DA O f*0 TIGRU NITI NE Govorico PENAR3A SOfeiLi NASl 3MAKI ZELO VESELI. ZARADI PREVIDNOSTI SAJ SO VEDELI PAINA^OVELIKO BOGASTVO, SO SE OTdVOR "3EN1 ZDARh U KMALU VRNILI NA Zt>M YJO SO /MEL| TOLIKO DENA& UA.SE JIM OE ZELO MUDILO DOtiO^ Tl/PI t>0WTČ>ZZE M OB PRIGARAM 8075 SOBOTA _ 24. avgusta 1958 GLAS * 19. STRAN RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah po ob 6.05., 7., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. ipBOTA - 24. avgusta o™8 Glasbena matineja — J* Počitniško popotovanje 00 strani do strani — 9.15 pravljica — 9.30 Glasbena ^lavijica — *-JU Čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1200 Na današnji dan — 12.10 Latinsko ameriška simfonietta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi in plesi iz Pomoravja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Paleta zabavnih melodij — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 1915 Godala v ritmu — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Sobotni večer za napovedovalko Evo Jane — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz f ono teke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden f^1 Program — isnn popevk ku _ 7jy°k» s tekočega tra- Pot--20?n-7Poči,tniški kaži' **» svet - Sijami^ cert tj , Zlii0 Operni kon- de Poljske Skladatelja Mla" avgusta 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8-05 Glasbena igra za otroke ~- 8.53 Glasbena medigra — °-05 Naši poslušalci čestitajo ^ pozdravljajo — I. — l000 ^e pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih meloni — 11.00 Turistični napot-kl za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Naši Poslušalci čestitajo ni pozdravljajo — II. — 13.15 Iz °Peretnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža - 14.00 Cez hrib in dol — 14.30 Humoreska tega tedna — 1445 z velikimi orkestri v tričetr-^nskem taktu — 15.05 Poldne ob zabavni glasbi — Radijska igra — 16.45 glasbena medigra — 17.05 Ne-^ijsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — **-15 Glasbene razglednice — g«0 V nedeljo zvečer — ^■15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno Drug-, program . 9-35 Nedeljska srečanja — L35 Svetovna reportaža — iii5 Za prijetno popoldne — Minute z ansamblom WlllY Fantol — 14.45 Odmevi z gora — 17.25 Glasbena medigra — 17.35 Manfred — simfonija — 18.35 škerjančeve skladbe za razne sestave — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena krinja — 21.20 Večerna nedeljka reportaža — 22.00 Mojtri nove muzike PONEDELJEK — 26. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Z operetnih odrov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra violinist Viktor Pikaizen — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Nastop zbora Zarja iz Trbovelj — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.30 Godala s solisti — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na II. programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih TOREK — 27. avgusta 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 9.30 Pol ure z orkestrom Marty Gold — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Finale iz opere Ivan Susanin — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Metko Stok — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.01 Pesem godal — 21.15 Parada popevk — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Popevke iz studia 14 — 15.00 Mozaik velikih orkestrov — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Pesmi o morju in z morja — 21.40 Pianist Vaclav Jan Sikora igra češke klasične mojstre — 22.00 Nočni koncert orkestra iz Amsterdama SREDA — 28. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Pol ure z orkestri — 10.15 Pri vas doma na koncerta — 12.30 Kmetijsi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva baročna koncerta — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Narodne pesmi iz Argentine — 16.00 Vsak dan a vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz domače baletne glasbe — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noć, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 ženitna menica — opera — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 S popevkami po svetu — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.05 Melodije po pošti — 21.20 Koncertni večer z Vla-chovim kvartetom — 22.25 Za ljubitelje in poznavalce ČETRTEK — 29. avgusta 8.08 Operna matinenja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu — 9.30 V planinski koči — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opere Ekvinokcij — 12. 30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 — Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianistke Tatjane Bučarjeve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Alenko Pintarič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Ko-morno-glasbcni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Popevke za mlade — 15.00 Igramo za vas — 20.05 Okno v sve t — 20.20 Med mojstri lahke glasbe — 21.20 Med suitami — 22.00 Afrodi-tino zmagoslavje scenski koncert PETEK — 30. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Tridesetkrat deset — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.1,0 Chopin in Liszt — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije Victorja Herberta — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Igrajo mali ansambli — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Tatjano Gros — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert francoskega pevskega zbora iz Pariza — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Naši- pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih melodijah — 20.05 Od premiere do premiere — 21.20 Priljubljene skladbe iz starejšega repertoarja — 22.00 Glasbeni dogodki Budimpešte — 23.35 Suita št. 5 v d-molu KINO Kranj CENTER 24. avgusta amer. barv. CS western REVOLVERJI NE RAZPRAVLJAJO ob 16. in 18. uri, franc. barv. CS krim. komedija FANTOM PROTI SCOTLAND YARDU ob 20. uri, premiera ital. barv. CS spektakla ROMUL IN REM ob 22. uri 25. avgusta franc. barv. CS pustolovski ČLOVEK IZ HONGKONGA ob 9.38 uri, ital. barv. CS spektakel ROMUL m REM ob 13. uri, amer. barv. CS vvestern REVOLVERJI NE RAZPRAVLJAJO ob 15. in 17. uri, premiera ital. barv. VV filma LOLA COLT ob 21. uri 26. avgusta premiera amer. barv. komedije DEKLE Z GARSONJERO ob 16., 18. in 20. uri 27. avgusta amer. barv. komedija DEKLE Z GARSONJERO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 24. avgusta franc. barv. CS krim. komedija FANTOM PROTI SCOTLAND YARDU ob 16. uri, angl. franc. krim. film SHERLOCK HOLMES — ORGLICA SMRTI ob 18. uri, ital. barv. western PRELUKNJANI DOLAR ob 20. uri 25. avgusta franc. barv. CS kriminalna komedija FANTOM PROTI SCOTLAND YARDU ob 14. in 16. uri, ital. barv. vvestern PRELUKNJANI DOLAR ob 18. uri, franc. barv. CS - pustolovski ČLOVEK IZ HONGKONGA ob 20. uri 26. avgusta premiera franc. krim. filma SOVA LOVI PONOČI ob 16., 18. in 20. uri 27. avgusta ital. barv. CS spektakel ROMUL IN REM ob 16. in 20. uri, franc. kriminalni SOVA LOVI PONOČI ob 18. uri Stražišče SVOBODA 24. avgusta angl. franc. krim. SHERLOCK HOLMES — OGRLICA SMRTI ob 20. uri 25. avgusta ital. barv. CS vvestern PRELUKNJANI DOLAR ob 16. uri, franc. barv. CS pust. ČLOVEK IZ HONGKONGA ob 18. uri. franc. barv. CS krim. komedija FANTOM PROTI SCOTLAND YARDU ob 20. uri Krvavec 24. avgusta amer. barv. vvestern KROGLA ZA ZLIKOVCA ob 20. uri 25. avgusta amer. barv. vvestern KROGLA ZA ZLIKOVCA cb 15.30 in 17.30 Kamnik DOM 24. avgusta amer. barv. CS vvestern NEPOMIRLJIVI ob 18. in 20. uri 25. avgusta amer. barv. CS vvestern NEPOMIRLJIVI ob 14., 18. in 20. uri. premiera franc. krim. filma SOVA LOVI PONOČI ob 16. uri Kamnik DUPLICA 24. avgusta amer. barv. film LIKVIDATOR ob 20. uri 25. avgusta amer. film LIKVIDATOR ob 15.. 17. in 19. uri Škofja Loka SORA 24. avgusta amer. film KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO? ob 18. in 20. uri 25. avgusta amer. film KAKO UBIJEŠ SVOJO ZENO? ob 17. in 20. uri 27. avgusta franc. barv. MOŠKI IN ŽENSKA ob 20. uri Jesenice RADIO 24. avgusta amer. ital. barv. cinem. film ZLATA MRZLICA 25. avgusta amer. ital. barv. cinem. film ZLATA MRZLICA 26. avgusta ital. barv. film PRESTRELJENI DOLAR 27. avgusta angl. barv. CS film ALFI Jesenice PLAVŽ 24. avgusta angl. cinem. film ALFI 25. avgusta angl. cinem. film ALFI 26. avgusta amer. cinem. film ZLATA ŽLICA 27. avgusta amer. cinem. film ZLATA ŽLICA Žirovnica 25. avgusta amer. barv. CS film DVOBOJ PRI DIABLU Mojstrana 24. avgusta amer. barv.' film PREKLET OBISK 25. avgusta amer. barv. CS film PROFESIONALCI Kranjska gora 24. avgusta amer. barv. C9 film DVOBOJ PRI DIABLU 25. avgusta jugoslov. film IIASANAGINICA barv. barv. barv. MR- barv. MR- GLAS # 20. STRAN SREDA — 28. avgusta SOBOTA — 21. avgusta 18.30 Disnevev svet — serijski film — 19.20 Libanon — S z.ca Bližnjega vzhoda — cikla ja iz cikla S kamero po svc.u — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 V prsih valove spo-m ni: Po 25 letih — Srečanje s partizanskimi borci na Vo-grskeflt — 21.35 Karavana zspravljivčkov — 6. oddaja — 22.00 Osvajalci — serijski film — 22.50 TV kažipot — 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 25. avgusta 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Pohorje, Pleši-vec), Test z glasbo — 9.35 Poročila — 9.40 Dobro nedeljo voščimo s triom Burni k in fanti treh dolin (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Disnevev svet — serijski film — 11.35 Cirkus — angleški film — 12.00 Nedeljska TV konferenca (do 13.00) — ... Nedeljsko popoldne — 18.35 TV kažipot — 18.50 Sence nad Notre dame — vzhodno-nemški film (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik — 20.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.50 Sacha Di-stel Show (RTV Beograd) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK sta 26. avgu- 18.30 Po Sloveniji — 18.45 Propagandna medigra — 18.50 Cilj je lep, toda pot je težavna — kulturna reportaža — 19.20 Obrežje — oddaja za italijansko narodnostno skupino — 19.45 Plošča poletja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Feideux: Osel — TV drama (RTV Zagreb) — 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Dnini spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV TOREK — 27. avgusta 18.05 Risanke — 18.25 Torkov večer z Jožetom Kam-pičom in pevci — 18.50 Zmagovalci — film iz zdravstva — 19.05 Svet na zaslonu: Češkoslovaška — 19.55 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.40 Neznani storilci — italijanski celovečerni film — 22.30 Rezerviran čas — 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored Italijanske TV 18.35 Čudna pošiljka — serija o Kljukčevih dogodivščinah — 19.05 Poezija plesne vsakdanjosti — EvridUta — balet (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Trenutek 68 — Morje, morje... — 21.35 Perry Mason — serijski film — 22.25 Poročila — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV ČETRTEK — 29. avgusta 17.35 Buffalo Bili — serijski film — 18.00 Po Sloveniji — 18.15 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Koncert kvarteta Gol-den Gate (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak — 20.20 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Nova Gorica včeraj, danes, jutri — 21.05 Pickvvic-kovci — II. nadaljevanje — 21.55 Jazz festival v Ljubljani — Plesni orkester RTV Zagreb — 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV PETEK — 30. avgusta 18.20 Mokedajeva pravljica — 19.05 Na sedmi stezi — športna oddaja — 19.55 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Lepi Scrge — francoski celovečerni film — Simfonični koncert — Poročila (RTV Ljubljana) — Dragi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj obvešča starše, da se prične pouk 2. septembra po ustaljenem delovnem času; to je ob 7,—, oziroma 7,45 in 13,30 uri. Istočasno vabimo zaposlene starše, da prijavijo otroke v varstveni oddelek, ki bo delal v dopoldanskih urah. Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo GOLNIK Tukajšnji inštitut proda stoječo drugo košnjo (ota-vo) svoje ekonomije. Interesenti naj se zglasijo v dopoldanskih urah v ekonomskem oddelku inštituta. ITI Prodam 500 kg drobnega KROMPIRJA saskija. Sp. Brnik 54, Cerklje 4102 Prodam HIŠO z vrtom na Jesenicah. Eno stanovanje vseljivo. Prodam skoraj novo žensko italijansko KOLO. Naslov v podružnici Jesenice 4007 Prodam KRAVO z drugim teletom. Sp. Duplje 51 4120 Prodam MOTOR tomos puch 175, dobro ohranjen. Dražgoše 5, Železniki 4132 Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Trstenik 14, Golnik 4133 Prodam 5 novih GUM kompletnih z obroči za gumivoz. Meglic, Bistrica 110, Tržič 4134 Prodam osebni avto hil-man. Cena zelo ugodna. Mar-kelj Franc, Blejska c. 11, Tržič 4135 MONTA OPEKO in žlindri-ne KVADRE prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4136 Po zelo ugodni ceni prodam 400 kosov nove cementne strešne OPEKE 40x45 cm. Šu-bic Janez, škofja Loka, Poljanska c. 5 4137 Prodam več OKEN z dvojno zapiro, dobro ohranjena vhodna VRATA, STOPNICE, primerne za klet ali podstrešje, skoraj nov ŠTEDILNIK gorenje (levi) in večjo količino domačega ŽGANJA. Orehar, Predoslje 3, Kranj 4138 Poceni prodam moško KOLO v dobrem stanju, MREŽO za vrtno ograjo, litoželez-no ŠKOLJKO (nova), krušno PEC z vratci in KAMIN. Kranj, Kokrica 115 4139 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO 60-basno. Podgoršek Janez, Vodice 79 4140 Prodam enostanovanjsko obnovljeno HIŠO z garažo pri tlakovani cesti v Vogljah. Takoj vsoljiva. Voglje 85, Šenčur 4141 Dobro ohranjen ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva prodam za 250 N din. Ogled vsak dan od 12. — 19. ure, Sp. Bitnje 24. Zabnica 4142 : Prodam 50-litrski BRZOPA- i RILNIK in tri zajčje HLEV- ! CKE. Naslov v ogl. oddelku 4143 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO s puhalni-kom. Sp. Brnik 25 4144 Prodam otroško POSTELJICO Ln sobna VRATA (na polnila). Kranj Jezerska cesta 120 4145 Prodam karamboli ran AVTO glas 1700 TS najboljšemu ponudniku. Oglod od 12. — 17. ure. Planina 30, Kranj 4146 Nujno prodam RADIO in motor pritno. Drulovka 20. Kram 4147 Prodam stabilni bencinski MOTOR. Kranj, Tekstdna 19 4148 Poceni prodam PRALNI STROJ zoppas, HLADILNIK himo, šivalni stroj SINGER, KNJIŽNO OMARO. Peternclj, Grajska pot 14, šk. Loka 4149 Prodam dober POLTOVOR-NJAK diesel 2,57, letnik 1963 za 16.000 N din. Ljubljana, Milana Majcna 47 4150 Prodam brejo TELICO ali KRAVO in starejšo HIŠICO, primerno za vikend. Eržen, Strnica 8, Selca 4151 Prodam VW 1200, letnik 1963, KAMIN na žaganje in otroški kombiniran VOZIČEK jadran. Ogled v nedeljo od 8. — 12. ure. Kranj, Ljubljanska c. 27 4152 Prodam dobro ohranjen TELEVIZOR Rudi Čajevcc. Naslov v oglasnem oddelku 4153 Prodam 2000 kg PŠENICE, malo STISKALNICO in (ško-bavsnico). Kranj Jezerska c. 92/a 4154 Prodam DIFERENCIAL in MENJALNIK za VVV kombi. Milhar, Šmartno, Cerklje 4155 Prodam ročno SLAMOREZNICO. Sr. vas 12 Golnik 4156 ZASTAVA 750, prevoženih 29.000 km, ugodno prodam. Stupan, Tavčarjeva 22, Kranj 4157 Prodam KRAVO. Dvorje 44, Cerklje 4158 Prodam strešno OPEKO (folc). Britof 82, Kranj 4192 Prodam FIAT 750, KOMPRESOR z elektromotorjem, primeren za avtoličarja. Suha 24, Kranj 4112 Prodam KRAVO s teletom. Moše 26, Smlednik 4193 Prodam 30 kg težke PRA-SlCE. C. na Klanec 5 — Kranj 4194 Prodam KRAVO s teletom. Mlaka 20, Kranj 4195 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK. Oblak, Valjavče-va 8, Kranj 4196 Prodam popolnoma rtov AVTORADIO blaupunkt za princa 110. Stingl. Kranj. Ka-juhova 28 4197 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Orohovljc 4, Kranj 4198 KUPIM Kupim rabljen VW hrošč. Dvorje 44, Cerklje 4159 Kupim vprežni IZRUVAC za krompir. Virmaše 42, Sk. Loka 4199 KOTLE za žganjekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno KAPELJ V. BAKROKOTLAR STVO, Ljubljana, Aljaževa 4. Šiška 3869 Mlada zakonca nujno iščita opremljeno SOBO ali neopremljeno v Kranju ali bliž nji okolici. Plačata vnaprej in dobro. Ponudbe poslali pod »zakonca« 4125 MLAJŠI MOŠKI išče neo-prenitjono SOBO ali GARSONJERO na Jesenicah ali bližnji okolici. Plača 10.000 mesečno. Po potrebi tudi instruiram za osemletko in gimnazijo. Ponudbe poslati na podružnico Glasa Jcs ni ee pod »Soliden« 4160 Izgubil se je mlad belo rumen MAČEK. Kdor bi ga našel in mi ga prinesel v Boh. Bistrico št. 147, dobi primerno denarno nagrado 4161 Menjam TROSOBNO komfortno stanovanje na Jeseni-cah-Plavž blok za enako ali dvosobno komfortno v Kranjski gori ali Martuljku. Ponud- be poslati pod »Lipca« 4162 DEKLE išče SOBO ali gre za sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku 4163 Iščem SOBO s posebnim vhodom v Kranju. Ponudbe poslati pod »mlad inženir« ■ 4164 Iščem DEKLE ali mlajŠ" upokojenko za pomoč v gospodinjstvu in varstvo enoletnega otroka. Vujaič, Žab; niča 20 4165 Našel sem ZAVOJ BOMBA-ŽEVINE v Kranju. Dobi f 4166 Trstenik 9 Golnik iiiiiiiiiiimiiimmiiiimiiiiiiiiiiiifiinHiiiiiiin »Bogomir RIIIAR, delavec, Komenda št. 46/a P1*" klicujem žalitve in obrekovanja, katera sem izrekel dne 10. 8. t. 1. o Mariji PR^" LEC, gospodinji iz Komende št. 46/a. Obljubljam, da je.v bodoče ne bom več žalil »° se ji zahvaljujem, da ni "a' daljevala zoper mene P°" stopka.« lOmillllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllll"^ Takoj oddam lepo opre^1' ljeno ŠOBO dvema deklet ma ali študentoma. Nastop v oglasnem oddelku 410 Iščem upokojenko ali kle, ki dela na dve izmemi ^ varstvo dveh otrok. N"udr. hrano in stanovanje ali P čilo. Ostalo po dogovoru. hovec Franc, Valjavčeva^ ' Kranj, telefon 21647 MIZARSKEGA VAJEN^ sprejmem. Tavčar .0 Grenc 23, škofja LoRa Z, Iščem enosobno korn^o' stanovanje v Kranju ali ^ lici. Naslov v oglasnem^ delku Iščem dekle ali uP°kpar>zi< nsko ob blago za žensko obleko nagrada — blago za /en-ko obleko nagrada — blago za žensko obl< ko nagrada — blago za žensko obleko nagrada — blago za žensko bluzo nagrada — blago za žensko bluzo nagrada — lonci za kuhanje nagrada — šatulja za kampiranje Nagrajenci lahko dobi vsako sredo od 16. do 18 B. 9. 10. 11. 12. 1% U. listek št. 175 listek št. 20P.9 listek št. 487 listek št. 853 listek št. 20G2 listek št. 389 listek št. 350 listek št. 299 listek št. 855 listek št. 146 listek Št. 973 listek št. 263 listek št. 884 listek št. 1953 Trziske športne novice O Znanj tržiški moto-crossist Janez Rotar - veteran jugoslovanskega motocrossa, se bo udeležil naslednje dirke za balkansko prvenstvo. • Rokometaši TVD Partizan Križe se žc dlje vestno pripravljajo za start v ljubljanski conski ligi. Čeprav jeseni kar pet igralcev prvega moštva odhaja na odsluženje kadrovskega roka, upajo da se bodo obdržali v ligi. %) Kondicijske priprave mladih I rži £ ki i i smučarskih skakalcev vodi jugoslovanski smučarski re-prezentant Marjan Pečar. dh OSVAJA SVET IN NAGRAJUJE Če boste kupili enega izmed zagonetnih izdelkov in rešili nagradno izpolnjevanko, ki jo izrežite in hkrati s kuponom za žrebanje, katerega dobite ob nakupu izdelka, pošljete proizvajalcu, boste vključeni v veliko nagradno žrebanje v drugi polovici decembra! 1. NAGRADA FIAT 124 39 NAGRAD IZDELKOV EMO: štedilnik TOBI tip 166, štedilnik na elektriko in plin TOBI tip 170, omarica za pomivanje posode, P. C ... N.... O.......E ..M. -8 IN E O-5 N....JV. C...I DOS Z K TO. L TE T. IIN . K... EMO C J E ObSZ Kranj jo nagrade v pisarni ure (do 20. septembra). Občinska strelska zveza Podjetje Varnost IZPOSTAVA Kranj — Keroška 17 razpisuje PROSTA DELOVNA MESTA vratarjev - čuvajev Pismene ponudbe s potrdilom o nekaznovanju dostaviti izpostavi Kranj Brane Milovanovič, talentirani mladi plavalec kranjskega Triglava, je na letošnjem republiškem prvenstvu osvojil kar tri naslove prvaka Slovenije V boj za prv3 mesto Jutri, v nedeljo, se začne v ljubljanski con^k: rokometni ligi novo pr venstvo. V letošnjem tekmovanju bodo v tej ligi sodelovala z Goren;ske kar štiri moštva in sicer: Kranj, Duplje, Križe in Radovljica. Radovljica, ki je novinec v ligi, se bo pomerila v prvem kolu prav tako z novincem z ekipj Zagorja v Zagorju. Kranjčani bodo gostovali v Grosupljah. Rokometaši iz Križ po bodo nastopili v Krmelju. Edino Du-pljanci bodo od gorenjskih predstavnikov igrali doma in se bodo pomerili z rokometaši iz Radeč J. Kuhar Lrdija Svare (PK Triglav) spet prihala v <-'-»-• i r'x"?iio GLAS SOBOTA — 24. avgusta 1968 Češkoslovaški državljani pri nas »Če bi odpotovali pol ure kasneje . ..?« Po nepopolnih podatkih je trenutno v naši državi okrog 50 tisoč češkoslovaških državljanov — turistov. Ugotovili srno, da jih je precej tudi v nekaterih gorenjskih turističnih krajih. Tako smo v četrtek zjutraj v restavraciji Park v Kranju srečali skupino turistov, ki je tik pred vdorom vojaških enot na Če- škoslovaško odpotovala na turistično potovanje v našo državo. Goste (doma so iz okolice Prage) oziroma njihovega vodjo inženirja Trap-la smo poprašali, kdaj so izvedeli za vdor vojaških čet na Češkoslovaško. »Bi U smo že na poti v vašo državo. Ko smo prenočevali v Braclavi smo ob tričetrt na dve ponoči zaslišali radijsko sporočilo, da sovjetske in druge čete zasedajo našo državo. Odpeljali smo se. Imeli smo srečo, kajti Če bi bili pol ure prepozni, ne bi več mogli odpotovati čez mejo.« In kaj menite o zasedbi vaše države? »Mi tega nočemo. Tega noče tudi naše vodstvo, ki ni prav nikogar klicalo po takšni po ti k nam. Nobenega vzroka ni za to okupacijo, prav zato pa smo tudi zelo zaskrblje ni.« Po zajtrku v restavraciji Park v Kranju in ko smo jim zaželeli prijetno bivanje v na ši državi, so se državljani prijateljske češkoslovaške odpeljali na Bled, potem pa proti Ljubljani in na morje, kjer bodo sedem dni letovali v Vrsarju. A. ž Slovakinjo Kornelijo Khirovo in njeno hčerko Darino iz Ve-Uke Levare pri Bratislavi je okupacija domovine presenetila prav zadnji dan osemdnevnega letovanja v Strunjanu. Za žalostni dogodek sta zvedeli šele v Dupljah, kamor sta prišli na obisk k znancem. Do nadaljnjega bosta stanovali pri družini Markič iz Dupelj. — Foto: F. Perdan Vodja skupine češkoslovaških turistov inženir Trapi Skupina češkoslovaških turistov, ki Je tik pred okupacijo odpotovala v našo državo — Foto F. Perdan Janez Jenko je bil v Pragi med napadom na ČSSR Vratolomni slalom med ruskimi tanki Ko so čete varšavskega pakta zasedle ozemlje ČSSR, smo v uredništvu želeli, da bi se pogovarjali s kom, ki so ga ti dogodki zatekli na Češkoslovaškem. Včeraj, v petek, 23. avgusta pa se nam je nasmehnila sreča. V naš oglasni oddelek je namreč prišel Janez Jenko iz Šenčurja in povedal, da se je ravnokar vrnil iz češike. Takoj je bil za to, da nam pove, kakšne občutke je doživljal ob okupaciji Češkoslovaške. Prepustimo torej besedo Janezu Jenku, očividcu okupacije ČSSR: »Ko sem se pred dnevi odločil, da gremo s prijatelji na obisk na Češko, se mi še sanjalo ni, da bom neposredno udeležen v takšnem dejanju. Naj povem kar od začetka. V torek, 20. avgusta, smo zvečer okrog pol devetih dopotovali v Prago. Ker nismo v sami Pragi uspeli dobiti prenočišča, smo se s svojimi avtomobili odpeljali v predmestje, 6 kilometrov oddaljeno od središča Prage in v delavskem naselju uspeli dobiti sobe. Ko smo spravili naše stvari iz avtomobilov v sobe, smo se odločili, da gremo v mesto. Ura je bila okrog poldesetih zvečer in nikjer ni bilo nobenih znakov, da bo Češkoslovaška že čez nekaj ur napadena. Ker so gostilno, v katero smo se namenili, že zapirali, smo se s taksijem zapeljali v hotel, sam ne vem, ali je to gostilna ali hotel, »Pri dobrem vojaku švejku«. Okrog polnoči smo se odpravili spat v naše sobe v delavskem naselju. Na ulicah je bilo videti vse vsakdanje im nobeden izmed nas ni pomislil, da se bo kaj takšnega res zgodilo.« »PONOČI SO NAS ZBUDILA LETALA« »Utrujeni od dolge vožnje smo kmalu vsi zaspali, vendar naše spanje je bilo pre-cej kratko. Okrog treh ponoči nas je prebudil hrup letal, ki so pristajala in vzletavala s praškega letališča. V tem trenutku se mi je zdelo čudno, da ima praško letališče tako velik letalski promet. Ta misel me je preganjala vse do jutra, ko sem končno zvedel da ni vse tako, kot bi si želel. Zjutraj nam je namrei vratar povedal da so Rusi skupaj z. drugimi četami zasedli Češkoslovaško. Pomislil sem, kaiko bi se čimprej vrnil v domovimo. Ta želja je bila i« toliko večja, ker sva bila seda i z ženo v središču vojne, doma v Jugoslaviji pa so ea.kali na naju otroci. Na srečo je vratar uspel dobiti zvezo z ju- poslovansko smbasado v Pragi, kjer so nam svetovali, na i ostanemo, kjer smo in da naj bomo mirni ter naj 1 ne delamo nobene panike Sporočili tO nam se, naj jih čez dve uri pokličemo. Vendar v teh mrzličnih trenutkih smo na to čisto pozabili in smo ambasado poklicali šele okrog pol enih — to je v sredo, 21. avgusta, ko je bila češkoslovaška že povsem zasedena?« »STRELJANJE V SREDO DOPOLDNE »Tovariš Jenko, ali nam lahko opišete vzdušje v teh dopoldanskih urah v Pragi?« »Medtem ko smo premišljali, kako bi čimprej odhiteli iz ČSSR, smo celo dopoldne slišali streljanje v centru Prage. Pred trgovinami so stale nepregledne vrste Pra-žanov, ki so čakali, da bi kupili kruh in druge življenjske potrebščine. Tudi mi smo hoteli kupiti kruh, vendar nam to ni uspelo, le v eni trgovini smo lahko kupili nekaj piškotov. No, ob pol enih smo spet poklicali našo ambasado, kjer so nam povedali, da se da priti iz češke skozi češko — avstrijsko mejo. Ko smo to izvedeli, smo takoj odšli in sicer okrog enih in zvečer ob osmih smo že bili na češko — avstrijski meji.« SLALOM MED RUSKIMI TANKI »Kako pa je potekala vaša pot domov?« »Vse prej kot prijetno. Verjemite mi, da sem bil od samega premišljevanja, P3 tudi od strahu, ves premočen. Na poti iz Prage do Čeških Budčjovic je bilo polno vojaštva. Cesta je bil* vsa razrita od tankovskih gosenic. Videl sem, kako so ruski tanki podirali kot vžigalice skoraj meter debelo lipe, ob cesti pa sem videl tudi precej zmečkanih o***" nih avtomobilov, ki so j>" tanki enostavno pregazili na svoji osvajal ni poti. V teh usodnih trenutkih smo inaeh tudi nekaj sreče. S kolegom, on s fiatom — 1300 in jaz * oplovn, sva se vrinila za neki ruski avto in se v vožnji tesno za njim prebijala me« tanki in vojaškimi motoristi s prikolicami.« »AVSTRIJSKA MEJA — , REŠENI SMO!« »Končno smo ob osmih zve čer prispeli na avtrijsko *~ češko mejo. Vsi smo se oddahnili, kajti vedeli smo, d' smo odslej lahko brez *kr*\ in da je nase odi se j ade nu1« ruskimi tank, konec. Na mej so nas kar obkolili avstrijSg novinarji in nas prosil', bi jim prodali iotogral:* posnetke. Vendai leh nisnj imali, kajti bilo nas je P i ah m preveč se "^'"jj mudilo domov, da w 1 • potjo karkoli fotografir**^, lako je končal svoje P*tf povedovanje Janez ■k,,lk(,rtfC Šenčurja ki nam jc 'z *p t. povedal nokaieiv >■< mi vosi i svojega C e-vkovkn aške.