Ljubljanski družinski list.

Izhaja vsako sredo in soboto. Ured¬
ništvo in uprava: Kongresni Irg 3/1.
Naročnina Din O*— četrtletno. Posa¬
mezna številka SO para. Inserati se
računajo po eeniku. Poštnina pla¬
čana v gotovini.

Telefon 970 Telefon 970

Leto II.

Ljubljana, dne 25. februarja 1925.

Štev. 32.

Gledališče.

D r a m a :

Začetek ob 20. uri.

Sreda, 25. februarja: Stričkove sanje. — D.
Četrtek, 26. februarja: Rosmersholm. — C.
Petek, 27. februarja: Pepeluh. — Red E.
Sobota, 28. februarja: Vdova Rošlinka. —
Izven.

Nedelja, 1. marca, ob 15. uri: Pepeluh. mla¬
dinska predstava. — Izven; ob 20. uri:
Veronika Deseniška. — Izven.

Opera:

Začetek ob pol 20.

Sreda, 25. februarja: Jenufa. — Red F.
Četrtek, 26. februarja: Zaprto.

Petek, 27. februarja: Lopudska sirotica, vo¬
jaška predstava. — Izven.

Sobota, 28. februarja: Smrtna tarantula in
karakteristični plesi. — Red B.

Nedelja, 1. marca, ob 15. uri: Mignon, ljud¬
ska predstava pri znižanih cenah. — Izv.

Ljudski oder v Ljubljani.

Nedelja 1. marca ob pol 8. uri zvečer: »Sluga
in njegov grof«, veseloigra v treh de¬
janjih. Ta igra se igra prvič mi sloven¬
skem odru.

Kinoprogrami.

25. februarja:

Kino »Ideal«: Menihova tajnost.

Elitni kino Matica: Lya Mara.

Kino »Ljubljanski dvor«: Prokletstvo.

26. februarja:

Kino »Ideal«: Maria Antoinetta.

Elitni kino Matica: Lya Mara.

Kino »Ljubljanski dvor«: Prokletstvo.

27. februarja:

Kino »Ideal«: Maria Antoinetta.

Elitni kino Matica: Lya Mara.

Kino »Ljubljanski dvor«: Prokletstvo.

Predavanja.

Predavanje v »Pravniku«. Jutri dne 26. t. m.
bo predaval na sestanku društva »Prav¬
nika« g. univ. prof. dr. Metod Dolenc
o predmetu: »Država in politični zločin¬
ci«. Predavanje se bo vršilo v dvorani
št. 79, 1. nadstr. deželnega sodišča in se
prične točno ob 6. uri popoldne. Dru-
štveniki se vabijo k obilni udeležbi, pri¬
jatelji dobrodošli.

Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani
vabi na svoj tedenski seminar v petek
dne 27. t. m. od 6. do 7. ure zvečer v
predavalnici zavoda za socialno higijen-
sko zaščito dece v splošni bolnici. Preda¬
vanje: Demonstracija nekaterih derma¬
toloških primerov. Predava primarij der¬
matološkega oddelka dr. Demšar Jernej.
Odbor prosi za točnost.

Hazno.

Prosvetna zveza vabi na VI. Prosvetni večer,
ki se vrši v petek 27. t. m. ob 8. uri zve¬
čer v Ljudskem domu. Spored je zelo
zanimiv, saj obsega poleg godbenih in
deklamatoričnih točk tudi pevske, katere
proizvaja oktet dijakov. Skioptično pre¬
davanje o Srbiji bo zanimalo brezdvoma
vsakogar, da spozna našo širšo domo¬
vino. Slike so krasne in nalašč za ta ve¬
čer izdelane. Vstopnina je malenkostna.
Predprodaja rezerviranih sedežev je v
pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 7.

Orel Krakovo-Trnovo priredi v nedeljo, dne
1. marca ob 4. uri popoldne v Ljudskem

Ernst Hofnutnn,

eden glavnih igralcev v tragediji »Maria An¬
toinetta-. Življenje nesrečne francoske kra¬
ljice, hčerke Marije Terezije. — Film se
predvaja v četrtek, petek in soboto v kino
»Ideal«.

domu telovadno akademijo. — K obilni
udeležbi vljudno vabi odbor. Predprodaja
vstopnic od četrtka do nedelje v trgovini
K. T. D. (Ničman) in v nedeljo popoldne
eno uro pred začetkom.

A. Coba:

Neprilika na železnici.

Poslovenil V. Fresl.

Mnenje nekaterih popotnikov, da bodo
ostali sami, če vzamejo vozni listek prvega
razreda, ni popolnoma neutemeljeno. Toda
misel, da se more coupe prvega razreda
vporabiti za oblačilnico, more večkrat imeti
neprijetne posledice.

Gospod Barnaby Chucker ni na to niti
mislil, ko je na Paddingtonski postaji izsto¬
pil iz svojega avtomobila in hitro korakal
čez peron, noseč v eni roki svoje popotniško
pokrivalo, v drugi pa ročni kovčeg, v kate¬
rem je bila pripravljena salonska obleka.

Zjutraj istega dne je dobil gospod Chucker
vabilo h kosilu k uglednemu svojemu prija¬
telju, ki je stanoval v Windsorju. Ker pa je
bil vedno zaposlen, ni imel časa, da bi se
doma preoblekel. Zaradi tega je vse skupaj
spravil v kovček in vstopivši v vagon, je stis¬
nil kondukterju v roko en šiling rekoč:

»Ne pustite nikogar sem; rad bi se pre¬
oblekel!« Kondukter se nasmeje in pravi:

»Bo že« — in vlak odide. Gospod Chucker
odpre kovček in vzame ven vso svojo gar¬
derobo. Ne smemo misliti, da je gospod
Chucker to rad delal; ravno nasprotno, go¬
spod Chucker je bil v vsem, kar se tiče zu¬
nanje dostojnosti, zelo natančen.

»Da se sedaj« — je mislil — »pripeti ne¬

sreča na železnici, ali — kaj jaz vem?« —
pri tem sleče suknjo — »rad bi vedel, kaj bi
mislili o meni, ko bi me našli na pol obleče¬
nega?«

Že pri tej misli ga oblije rdečica. Bil je
skromen človek srednjih let, imel velika
rdeča ušesa in precej široka usta.

Ko si je čevlje sezuval, je imel vedno rde¬
ča lica; to je bilo tudi sedaj, pa si moremo
predstaviti gospoda Chuckerja s tem rudeči-
lom od fizičnega napora, k temu pa še od
srama in slabe vesti, kako je v resnici iz-
gledal! Čevlji so bili sezuti, nato sleče še
hlače. To je bil najnevarneši čas, da se kaka
nesreča pripeti.

»Joj, joj!« vzdihne gospod Chucker pri tej
misli, »če se ne motim, — zdi se mi celo —
toda ne — to ne more biti — kakor, da se
vlak ustavlja!«

In v resnici se je vlak tisti trenotek usta¬
vil. Gospod Chucker pa je stal v sredi kupa
obleke in ni imel časa, da bi se oblekel prej,
kakor bi se vlak ustavil. Bila je postaja
Eoling.

Gospod Chucker pa vrže čevlje pod klop,
zmeče obleko v odprti kovčeg, hitro obleče
suknjo in se vsede v kot pri oknu.

V tem trenutku pa odpre kondukter vra¬
ta od coupeja, v katerem je sedel ubogi Chu¬
cker in vsklikne:

»Tukaj, gospod, tukaj je prostora za vas in
gospo!«

»Stojte, stojte, kondukter,« zakriči gospod

Chucker, »vi ste rekli, da bom tukaj sam.<
Toda na žalost to ni tisti kondukter, ki je
dobil v Londonu en šiling.

Zaradi tega reče nestrpno:

»Če želite imeti celi coupe za se, morate
ga tudi plačati. Rabim prostora za to gospo¬
do. Prosim gospa, vstopite!«

Gospa, bleda in slaba vstopi, za njo pa go¬
spod.

Chucker bi kmalu v nezavest padel. On
je hotel kondukterju še povedati, da bo
prav rad plačal celi coupe, toda vlak se je
že začel pomikati in Chucker pa je začel
razmišljati, kako bo v Sloughu, kjer je mo¬
ral prestopiti, moral izstopiti v tej obleki iz
coupeja.

Toda gorje! Čakalo ga je še nekaj hujše¬
ga. Komaj se je vlak začel pomikati, je go¬
spa, ki je bila zelo slaba, začela stokati, da
ji je mraz. Mož jo je skušal umiriti, toda to
mu ni uspelo, ker je ona bila v resnici bol¬
na. Končno se obrne gospod ves obupan k
Chucker ju in mu reče vljudno:

»Oprostite, gospod: bodite tako dobri pa
posodite gospej vaš plaid? — Mi smo naše¬
ga v naglici pozabili. Danes ni mraz; mogo¬
če nam naredite to uslugo, samo do Slougha,
tam si lahko novega kupimo.«

Chucker pa ves zmešan zamomlja: »He?«
v svojem strahu si ni mogel izmisliti dru¬
gega odgovora.

»Prosim vas, da tej gospej posodite svoje
pokrivalo!« — ponovi ves začuden gospod.

Stran 2.

PROGRAM.

Štev. 32.

»Hm!« zamomlja Chucker s pravim med¬
vedjim glasom. Spomnil se je, da bi bilo
najboljše narediti se neumnega.

Francoz ali Nemec bi poklicala gospoda
na stran in mu povedala resnico, toda An¬
gleži niso takšni; tudi gospod Chucker se ni
mogel odločiti, da pove popolnoma tujemu
človeku, da se vozi na železnici brez —
hlač.

Še enkrat ali dvakrat ponovi svoj »Huk
in prevara mu je uspela, da sta bila gospod
in gospa prepričana, da se vozita z norcem.

Gospa je seveda začela takoj kričati.
Njeni živci so bili že tako slabi, da ni mogla
prenesti, tega strahu. Da bi pa stvar še po¬
slabšal, je Chucker neprenehoma zrl v njo,
tako, da ni vedela kaj bi.

Gospod tedaj pograbi svoj dežnik in se
postavi pred gospo. Nato vzame še Chucker
svoj dežnik zamahne z njim nekolikokrat
nad svojo glavo, kot Indijanec svoj toma¬
havk.

V takem položaju jih je vlak pripeljal na
postajo Hau\vell.

Gospod je takoj izstopil na drugi strani in
pomagal svoji gcspej, ki je še vedno jokala.
Chucker si je veselo me! roke in se veselil,
da je sam, toda moralo je biti drugače.

Na peronu je nastala zmešnjava.

Mož tiste gospe, ki je sedaj padla v neza¬
vest, je povedal vse načelniku postaje; neka¬
teri sprevodniki in postreščki so takoj raz¬
glasili po celi postaji, da je v vlaku norec.

Načelnik se je takoj podal v Chuckerjev cou-
pe. Chucker je mirno sedel in ni ničesar
vedel. Naenkrat se odpro vrata in načelnik
ga š strogim glasom vpraša:

»No povejte mi, kaj vam je pravzaprav?«

»N-n-nič! — meni? — n-nič! odgovori
prestrašeni Chucker.

»Ali bi hoteli za trenotek izstopiti?«

»Zakaj? Jaz imam karto do Windzora.«

»Ako se peljete v Windzor, morate tukaj
prestopiti/«" reče načelnik, ki je bil že pre¬
pričan, da s tem človekom nekaj ni prav.

Chucker je že obupaval. Kaj naj stori?

»Izstopiti? N-ne, ne morem!«

»Ne morete? Kaj se to pravi?«

»Bog moj, gospod reče Chucker s tihim
glasom, »jaz ne morem izstopiti, ker nimam
— nimam — hlač.«

Načelnik ves začuden vsklikne: »Ka-a-aj,
vi nimate hlač?

In popotniki ponovijo usodne besede:
»Nima hlač!«

»Mogoče jih je vrgel skozi okno,« pripom¬
ni neki postrešček in pokaže s kazalcem na
čelo.

»Mogoče jih sploh ni imel, ko je vstopil,«
reče načelnik.

»Seveda sem jih imel, še dvoje, toda pu¬
stite me samega, da si jih oblečem!« Dokler
je on to govoril, dvigne neki paglavec pokri¬
valo in pokaže že zbranemu ljudstvu nepo¬
polno Chuckerjevo obleko. Tedaj se je za¬
slišal glasen smeh in prestrašeno vpitje.

»Sedaj pa ven!« zarjove načelnik in po¬
tegne Chuckerja za roko.

»Toda pustite me, da se oblečem,« je pro¬
sila uboga žrtev, ko je že čutila, da jo vlečejo
že za noge. Poskušal se je energično braniti,
ampak to je še poslabšalo njegov položaj.
Potegnili so ga ven in on je padel na zemljo
'kot klada. Nato so ga dvignili in odnesli na
peron.

»O—o—o!!« so vpile gospe, ko so ga za¬
gledale.

»Ubogi človek! so govorile nekatere sta¬
rejše gospe.

»Hej! Pokličite policijo!« so se drli po¬
streščki. Deset minut pozneje so ga stražniki
odvedli v načelnikovo sobo, kjer so ga pu¬
stili, da se je oblekel, nato pa je razjasnil
načelniku vso zadevo.

»Zakaj mi pa niste to takoj povedali?«
je vpil načelnik, da se je vse treslo.

»Zato, ker mi niste pustili govoriti, vi
zverina! je vpil Chucker še glasneje.

»Sedaj ste seveda zamudili vlak in vaše
kosilo!« se mu zadere načelnik, »to naj vam
bo kazen!«

»Kazen — zakaj?« je zavpil Chucker jezno.

»Zakaj — zato! No, da ne bodete drugič
slačili enih hlač, dokler ne oblečete drugih
in to zaradi dostojnosti, ali ste razumeli?«
odgovori načelnik, navajajoč pri tem načelo,
ki se v teoriji lepo sliši, toda v praksi ga je
težko izvršiti.

*

Ideal
Erika

Vsak kunec referenca!

THE REX CO.

Ljubljana,

Gradišče 10

Najboljši

šivalni stroj je
edino le

JOSIP

PETELINC-a

znamka

GRITZNER
IN ADLER

za rodbino, obrt in industrijo

LJUBE j AN A

Pouk v vezenju brezplačen.

blizu Prešernovega
spomenika
VEČLETNA GARANCIJA.
••^Delavnica za popravila. Na veliko in malo. Tel. 913 #|

Bradavička.

Skozi drobno in fino izrezljano leseno
omrežje so v ozkih pramenih padali solnčni
žarki v razkošno orijentalslco opremljeno
sobo, kakor mehke tipalke so božali topli
žarki lepo in sočno telo Fatime. V polni za¬
vesti svoje lepote je stala kot bronast kip
sredi sobe — in dišave, s katerimi jo je
mazilila udana Zafa, so omamljajoče nasi¬
tile ozračje.

»Kako si lepa! : je rekla Zafa, medtem ko
je njena mehka roka z dišečim oljem božala
oble rame. »Oh, kako krasna si! Vendar,
koliko bi bila še lepša, ako bi..., ali smem
govoriti, krasna gospodarica?«

Čelo Fatime se je zatemnelo. »Da, le go¬
vori, Zafa!«

»Gospodarica, mislila sem samo, da bi bila
še lepša, ako bi ne motila tvoje očarujoče
lepote — ta mala bradavica nad levo grudjo!«

»Imam jo pač! Ali naj jo odstranim? Ka¬
ko? Tudi jaz sem že mislila. Meniš li, da bi
Jusuf znal na tem najti kako napako?« —
Boječe in vprašujoče so se ozrle njene po¬
dolgovate, modrikastočrne oči v služabnico.

»Jusuf najbrže ni nič opazil, ali pa noče
govoriti. — Sicer pa lepše rože, kakor si ti,
njegovo oko še ni videlo in tudi najlepša roža
ima lahko na kakem lističu malo pikico. —
Mislila sem si večkrat samo na tihem: Kako
bi bila popolna in lepa, samo ko bi hotela
zginiti ta mala črna bradavica!«

»Allah! — Kaj naj storim? Ali je mogoče
potom čarovnije odpraviti ta nedostatek?«
Fatimi so se solze napolnile« s solzami.

»Moja gospodarica, za to ni treba nobene
čarovnije. Ako hočeš, lahko jaz to opravim.
Znan mi je pripomoček, ki izborno pomaga.
Samo — nekaj dni bo trajalo! Sporoči Jusufu,
da posetiš svojo prijateljico Dalilah, namesto
tega pa ostaneš tu. Ali hočeš?«

»Oj ti moja zvesta Zafa, kako sem srečna!
— Kot darilo dobiš moje rdeče zlato ogri¬
njalo, katero ti tako neizmerno ugaja!«

Zafa je položila roke na čelo in prsi in
se udano poklonila svoji gospodarici. Tudi
Zafa je bila krasno dekle. In krasno rdeče-
zlato ogrinjalo ji bo izborno pristojalo. To
je ona dobro vedela .. .

V nekaj dneh je lepi in gibčni Jusuf, po
katerem je v Bagdadu hrepenelo nešteto
ženskih src, zopet obiskal Fatimo. Ko so nje¬
govi pogledi božali krasne oblike izvoljenke,
so njegove oči naenkrat obstale na malem
rdečkastem krožcu, ki se je tako izzivajoče
odražal nad levo grudjo Fatime. Ni verjel
svojim očem, pogledal je bližje ter zmajal z
glavo.

»Kaj je to, Fatima?«

»Oh, Jusuf, ti veddar veš, da me je kazila
ona mala bradavica! Sam dobri Allah mi je
privedel Zafo, ki mi jo je tako spretno od¬
stranila. — Jusuf, zakaj me gledaš tako jez¬
no? Bradavička je bila vendar tako grda!«

»Zame ne, Fatima! — Meni je bila jako
všeč. Ne, draga moja, ona te ni kazila — kazi
te sedaj ta rdeča lisa! — Fatima, kako si
mogla to storiti? Kaj ti je padlo na um, da
si šla svojo lepoto tako pokvariti?«

Jusuf je bil tako ozlovoljen, da je Fatimi,
svoji nadvse ljubljeni Fatimi, obrnil hrbet.

— Zapustil je sobo in lepa Fatima je ostala
sama ...

Zunaj na vrtu, pod cvetočo, duhtečo bresk¬
vijo je stala Zafa. Ko jo Jusuf ugleda, mu
zastane korak. Kakor okamenel stoji in gle¬
da to lepo postavo — ovito v krasno rdeče-
zlato ogrinjalo.

»O Zafa, kako si lepa! — Ali sem bil po-
preje slep? In ti si samo sužnja — ti bi mo¬
rala biti gospodarica!«

V vročem poželjenju je stegnil roko po
njej. »Zafa, govori vendar!«

»Kaj naj govorim, gospod?« vpraša šepeta¬
joče Zafa.

»Ti greš z menoj! Danes ponoči čakam pri
zadnjih vratih! Oh Zafa, ne pusti me zastonj
čakati!...«

In Jusuf — lepi gibčni Jusuf —, po kate¬
rem je hrepenelo v Bagdadu nešteto žen¬
skih src —, ni čakal zastonj... M. F. L.

iPravilno sestavljena čajna mešanica da veliko
močnejši in žlahtnejši okus in aromo, kakor
enovrsten čaj. Zahtevajte vsled tega samo čajne
mešanice v zavitkih znamke  „55 u ddha“, ki so
priznano najboljše in strokovnjaško preizkušene.
Zahtevajte navodila !

IVAN JELAČIN - LIUBUANA

Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga
Sveže pražena kava. — JZaloga mineralnih vodi
Solidna in hitra postrežba

Štev. 32.

PROGRAM.

Stran 3.

Četrtek 26., Petek 27., Soboto 28.
februarja

Krasen filmski umotvor — življenje
nesrečne francoske kraljice, hčerke
avstrijske cesarice Marije Terezije

MARIA

ANTOINETTA

V filmu igrajo samo priznano dobri
igralci — Diana Karenne, Ernst Hof-
mann, Erich Kaiser-Titz, \Vichelm Die-
terle, Rudolf Klein-Rhode. Že imena
vseh teh igralcev jamčijo za izborno
filmsko delo.

Ker je zgodovina francoske republike
itak vsakemu dobro znana, kakor tudi
usoda nesrečne Marie Antoinette, se
more ta tragičen film le priporočiti.

Oba dela se vršita skupaj in je vsled
tega dveurni spored — pri navadnih
cenah — ob 3., 5., 7. in 9. uri.

Ker je film historičnega pomena, je
dovoljen tudi mladini.

Prednaznanilo.

§3 Z nedeljo 1. marca pričetek najlepše
§§ letošnje moderne in elegantne ruske
drame

I „PRINCEZA NADJA"

p z lepo »Mae Murray«, katero bo ljub-
68 Ijansko občinstvo spoznalo le v najlep-
gg šili in najmodernejših francoskih
Sa filmih.

Kinoborza.

»Kako pridem k filmu?«

Rakova vas je prav malo gnezdo. Da ni
ravno svetovnoznana, si lahko predstavljate,
ako vam povem, da niti kinematografa ni¬
majo. Živel sem mirno in ponižno med vo-
lički in gosmi. Nekega dne pa me obsede
nesrečna želja k svetlobi in sicer umetni film¬
ski svetlobi. Nalezel sem se bacilusa kino-
densisa. Noč in dan sem razmišljal o tem
kako bi prišel k filmu. V Rakovi vasi nik¬
dar — to mi je bilo jasno — vsled česar
sem dvignil v hranilnici moj prihranek
šestoštiriinosemdeset dinarjev, vtaknil v
žep 10 jajc ter jo mahnil v mesto, kjer se
vrši filmovanje dnevno. Nisem imel namena
predstavljati takoj barona z monokljem ali
kaj sličnega, ker sem veliko preponižen, tem¬
več zadovoljen bi bil s katerokoli vlogo,
samo da pridem na platno.

Imel sem srečo ter se kmalu seznanil s
finim gospodom, ki je nosil gumijast ovrat¬
nik in imel zveze s filmsko družbo Zbilo-

slahi film Company. Gospod je bil zelo pri¬
jazen ter mi je oskrbel za 6 jajc po stran¬
skih potih vstopnico za obisk filmske borze.

Na filmski borzi angažirajo pomožni reži¬
serji za dnevno potrebo statiste, in igralce
manjših karakternih vlog.

»Tako,« je pojasnil gospod z zvezami, vzel
jajca ter zginil.

Drugi dan sem čakal pred vrati filmske
borze skoro 4 ure predno so se odprla.
Vstopil sem kot prvi ter ostal dolgo časa
sam ter posedal pri mizah, ki so bile po¬
stavljene ob obeh straneh precej dolge dvo¬
rane. Polagoma se je začelo polniti. K moji
mizi prisedejo tri postave, katerih se bi
raje ognil. Eden izmed treh je bil velik za¬
morec z debelim medenim obročem v nosu.
Nesramno me je gledal ter plunil v moj
vrček. »Kaj takega se ne bom nikoli na¬
učil«, sem razžaloščen premišljeval. V tem
hipu vstane drugi izmed trojice — pravi go-
lijat — me prime za ovratnik ter me vrže
par metrov v stran. Usmiljeni natakar mi je

iiiiiiiiiimiiiimm iiimimiimuiiimiimimiiimiimiiiii

Od srede 25. t. m. dalje:

Drama s^predigro in pet dejanji od

DR. ERNSTA WEIZMANN. — Za film
predelano od Walterja Reisch. — RE¬
ŽIJA: slovitega umetniškega režiserja

Robert band.

Sodelujoči:

Jehuda Nachinan — Oskar Beregi
(Dunajski »Modernes Theater«).
Rahel — Ria Jaszonyi.

Rutli — Lilian Harvey.

Esra — Albert Heine (Dunajski »Burg-
theater«),

Lea — Anny Homig.

Rabbi Elieser — Ferdinand Bonn.
Siničke — Hans Thimig (Dunajski
»Burgtheater«),

Joel — Heinz Fischer.

Zdravnik — Ferdinand Mayerhofer
(Dunajski »Burgtheater«).
Gospodinja — Aliče Hetsey (Dunajski
»Modernes Theater«).

Mešetar — Reinhardt Haussermann
(Dunajski »Burgtheater«).

Vratar — Otto Schmole (Dunajski
»Burgtheater«).

Cerkovnik — Eugen Preifi
Zvodnik — Isaak Deutsch (Dunajska
»Jiidische Biihne«),

Mladenka Mirjam — Milena Mudin.

Mladini vstop dovoljen samo k pred¬
stavam, ki končajo pred 8. uro zvečer.

Predstave: ob delavnikih ob 4., J46.,
A 8. in 9. uri. ob nedeljah in praznikih
ob Ali..  3., Ao..  6., 148 . in 9. uri zveč.

Pri večernih predstavah sodeluje naj¬
boljši orkester v Ljubljani (Ryneš).

Šarmantna in najbolj priljubljena
zvezda na filmskem nebu, igra svojo
najnovejšo vlogo v razkošnem salon¬
skem filmu

GOSPODARICA DVORCA

MOJVBIJOU

Po romanu HARRV ETTINGA.

Ta prekrasni film, pcln solnca in ljubezni, je posnet
v KIMU, NEAPOLJU, POMPEifH, PORVICIJU in
SORRKMU.

Izrecno uspela razkošna režija je delo
znanega režiserja Friderik ZELNIKA.
Predstave ob 144., 5., 7. in A 9.

25., 26., 27., 28. VSI v

ELITNI KINO

MATICA

Telefon 124

Telefon 124

pojasnil, da je mož rokoborbec in da ima
navado deliti na ta način svoje posetnice.
Poparjen se pritisnem k drugi mizi, toda že
v nekoliko minutah sem konstatirat, da sem
se vsedel k boksarjem. Moja rama je visela
tako nenaravno na meni kot, da bi ne ho¬
tela imeti z menoj nič skupnega.

Razmišljeval sem o tem zakaj postopajo
kolegi z novincem tako neprijazno. Skle¬
nem poiskati najtemnejši kot. Tamkaj naj¬
dem nekatere suhe gospode ponižne zuna¬
njosti.

»Kaj hočete vi tukaj — vi — vi — vi?«
vprašuje eden izmed umetnikov.

»Filmati,« odgovorim nalahko.

»Čudno izgledate! Ali znate zlesti skozi
cev od peči? ali se zamorete z nogo po gla¬
vi popraskati? ali se lahko s koleni v želo¬
dec sujete?«

Prestrašen odmajem z glavo.

»Vi torej niste kačji človek! Kaj pa po¬
tem hočete tukaj vi — vi — vi?«

Odgovor sem ostal dolžan ter odšel hitro
k drugi mizi. Tam so hoteli na vsak način

stran 4.

PROGRAM.

Štev. 32.

f  Vse perilo, belo in
barvasto postane blišče-
če in sveže, če stalno
uporabljate

pralni

prašek

_„

vedeti, če sem bil že kedaj od avta povožen,
če sem skočil že kedaj iz cerkvene strehe
na mimovozeči avtobus, če sem bil že kedaj
na kaki potapljajoči se ladji, če me je že
kedaj eroplan odložil na konici cerkvenega
stolpa; kolikokrat sem bil že napaden, oro¬
pan, ustreljen, umorjen in obešen? Pojasnil
sem odkritosrčno, da se mi v Rakovi vasi še
nikoli ni nič sličnega prigodilo. Nato je cir-
kulirala po obmizju ustmena okrožnica, ka¬
tere posledica je bil moj najhitrejši beg.

Ko sem odsedel še pri mizah lahkoživcev,
učenjakov, bornih kraljev, pri materah kne¬
zov, starejših in starih devicah, vedeževal-
kah, samomorilcih, kaznjencih, žganjarjih
itd., sem našel končno pomožnega režiserja
filmske družbe.

»Povejte mi, kaj tu hočete«, me vpraša
režiser.

»Prišel sem iz Rakove vasi ter hočem k
filmu. Dobil sem za 6 jajc vstopnico v ta lo¬
kal, toda ne smem se vsesti niti k eni mizi.
Raztrgali so mi že obleko, ukradli kravato,
pil sem pljunke, bil pretepen, izboksan, pro¬
sim vas vsled za pojasnilo, h kateri mi¬
zi po mojem svojstvu spadam.

Režiser me nekaj časa ogleduje, potem pa
vpraša: »Ali ste že bili pri mizi idiotov in
neozdravljivih norcev?«

Obrnil sem se na mestu ter odšel zopet
proti Rakovi vasi, ker za dotično omizje se
nisem čutil še zmožnega. Toda upanje imam
še vedno, da polagoma pridobim, kolikor .mi
še manjka.

Veseli kotiček.

Oiročja odkritosrčnost.

Pepček prinese učitelju dve kokoši v dar
in pravi: »Oče vas lepo pozdravlja ter vam
pošilja ti dve kokoši.

Učitelj: »Ali, Pepček kaj ni to preveč?«

Pepček: »Seveda, mati je tudi tako rekla,
toda oče ji je odgovoril, da ni za starega po¬
žeruha nikoli preveč.«

Logično.

Gospa Dobova je izvlekla svojega moža iz
pivnice ter ga hotela privesti v voz cestne
železnice. Sprevodnik gleda na pijančka ter
pravi: »Gospodine, s tako barko vas pa ne
smem vzeti v voz.«

Tu se mož obrne ter pravi: »Stara, ali si
slišala, morala boš peš domu.«

*

»Gospa soseda, kaj naj napravim? Otrok
vpije kot znorel, moja stara je pa na potu.
»Bodite veseli, da ni ravno obratno!«

r  Pozor, pekarji!

I DIASLAD in SLADNO MOKO

I "

L

(maltorin) najboljše sredstvo za
pecivo ter 25 % cenejše  od
konkurence nudi

Tovarna dlaslad in slada

I M. Zalokcrd. z o. z., Ljubljana-Vič I

»Oče, premislil sem si; jaz ne bodem tr¬
govec, temveč muzik.«

»O, radi mene. Toda zapomni si: da mi ne
boš hodil igrat na dvorišče!«

K sedanji stagnaciji.

»Kako kaj kupčija?«

»Dopoldne ni nič, popoldne pa nekoliko
Ljubezen.

»Torej si me vzljubil na prvi pogled?«

»Seveda, tvojih trideset krav in štirje ko¬
nji so mi takoj ugajali!«

Monolog kuharice.

»Tako rada bi poročila stražnika, toda nič
ne pomaga; kadar se stražnika išče, se ne
more nobenega najti.«

1  11 ,

Vedno praktični Franjo se je dobro oženil.
Svojega najboljšega prijatelja Joškota povabi
prvič na kosilo.

Joško je pri mizi nekaj časa od začudenja
kar otopel, končno pa se le osrči in zašepeta
Francetu na uho:

»Kako si mogel- kaj takega poročiti? Stara
je, grda kot noč — niti zob nima — ?!«

France mu pa pravi:

»Lahko glasno govoriš. Ona namreč tudi
ne sliši.«

Vinska bratca med sabo.

Janez: »Na, Štefan, kaj se je zopet zgodilo,
da si ves povezan?«

Štefan: »Včeraj sem prišel opolnoči slu¬
čajno trezen domov, pa me popade moj pes,
ker me ni spoznal.«

*

»Tetka, ko se bodemo peljali z vlakom, boš
dovolila, da bomo mi vstopili v zadnji va¬
gon.«

»Ne — zadnji vagon je najbolj nevaren.«

»Zakaj ga pa potem ne pustijo na postaji?«
*

Oče: »Kaznujem te. sin moj. ker te ljubim.«

Sin: »Jako mi je žal, oče, da nisem do¬
rasel, da bi ti mogel vso ljubezen povrniti.

*

Mlada deklica ni še nikoli postala star
mož, toda iz mladega moža postane mnogo¬
krat stara baba.

*

»Kaj bi storili, ako bi nenadoma našli tisoč-
dolarski bankovec?«

»Pet let prav nič.«

Colombo Ceylon čaj ni samo kvalitativno
najboljši, temveč nudi tudi to ugodnost, da
vsebuje vsaka dvajseta doza dobilni listek,
na temelju katerega dobi siranka lep 60 cm
visok kip popolnoma zastonj.

• Snaženje okenj in stanovanj £

: VIKTOR TRAPEČ AR : 1

{LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3.1

j IOCNA STROKOVNA IZVEDBA I £

V zmoti.

Ivko gre s svojo mamico v kliniko na obisk
k bolnemu očetu. V veži srečata zdravnika,
oblečenega v operacijski površnik. Mali ga
začuden pogleda in vpraša: »Mamica, ali je
mesar tudi bolan?«

Ofrrei.

»Kaj pa je dečku, da tako joka?« vpraša
ljubeznivo gospod.

»Zgubil je dva dinarja, pojasni dečkov
tovariš.

Dva dinarja pa vendar ni težko najti!«

»No, na ta način — zgubil jih je v stavi z
menoj — sedaj se pa dere — cmirdež. Sta¬
vila sva, kdo bo dalje pljunil.«

Torej.

»Danes si pa zakuril, kot da bi hotel vola
peči, ali si me pričakoval?«

»Seveda, kar vstopi!«

Raztresenost.

»Naj li spečem danes zajca — Ivan?«

Le, toda ne pozabi mu zopet sleči kože!«

Malo drugače.

»Mladega Gobura naj poročim, mama? Ta
človek je vendar tako neumen in dolgočasen,
da bi ne mogla ostati niti pol ure nepretr¬
goma z njim skupaj.«

»Toda, drago dete — tega ne zahteva tudi
nikdo.«

Moderno.

»Milostiva, kako ste zadovoljni z vašimi
uslužbenci?«

»Izredno. Kuharica igra klavir, sobarica
poje in spremlja s kitaro, pa mi.gre delo
še enkrat tako hitro izpod rok.

Tudi tolažba.

Turist: »Ta pot se mi zdi pa zelo nevarna;
kdor tukaj izpodrsne, je izgubljen.«

Vodnik: »Le brez skrbi — še vsakega smo
našli.«

*

Pred praznikom pride v brivnico gospoda
Štrglavca majhen fantek s krasno kodrasto
glavico, se bliža nekoliko boječe ter pomoli
brivcu pest, v kateri nekaj tišči.

Brivec je takoj razumel. Posadil je dečka
na stol ter ga s strojem do golega ostrigel.
Nato odpre dečku pest, da bi mu odvzel de¬
nar, toda najde v njej samo listek, na katerem
je dečkova mati napisala, naj mu izroči ste-
Klenico brezove vode.

Lahko si predstavljate začudenje mamice,
ko se je sinko vrnil z zahtevano steklenico,
toda brez kodrčkov na glavi.

D R  OETKER-jeva

n  ZMES ZA

KOLAČ

Svetla glava Dobi se povsod  ali pa

v tovarni JOS. REICH - MARIBOR

Odgovorni urednik: Miroslav Matelič.

Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.

Izdaja konsorcij »Programa«.