62 vl'^arcf £ ^ - urK My*' ^ SPIRIT NO. 107 J OO'Os Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth* Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg ;guag6 only CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MAY 31, 1972 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV foorijfi ubili 26 in faniii na ieiaiiltu v feaeiii siisati 72 oseb Ai'iie najeti japonski terorist5 so ne naročilu palestin- skt gverilske organizacije napravili na letališču Tel ^V5va pravo klanje. tEL AVIV, Izrael. — Trije aponci, ki so prileteli sem v le-Nir France preko Pariza in ^.’lrna> so nenadno začeli strelja-s strojnicami in metati ročne ^orbe v dvorani za . carinski Pugled. Eden od trojice je bil 15 od krogel tovariša, eden je ^^pravil samomor, eden pa je ki^živ prijet. ^-vupno je bilo mrtvih 26 oseb, v Pa ranjenih, med njimi večje ^ CVE° težko. Mrtva je tudi ne-a ^ri leta stara deklica. o evičarska Ljudska fronta „„ ^svoboditev Palestine, ki jo vodi Habash, je izjavila v ■ar|onu, da je pomor na leta- 0SnCU Tel Avivu njeno delo.' ci,. '^e naiela in plačala japon-"^oriste, člane radikalne le-"carske skupine “Armada rde-g Zvezde”, da so “maščevali” CG;rt ^veh palestinskih gveril-s^a bila ubita zadnjič, ko a ugrabila letalo Sabene in in. S| a'a na 52raelskem letališču ^ J^ia končno med nenadnim Ubv^ a ^ ° m 5zraeiskih padalcev ha Jr"e,‘3^a viada je bila pozva-izredno sejo, prav tako sed-n-Parlament’ ko si j0 pred‘ ho qC? v^ade Golda Meir oseb- se °’’ edaia kraj pomora. Izrael ritozuie nad tujimi letalski-so premalo Pri pregledu potnikov iv,; , LU n PWj™ebami' “ ^ in letal na poti v Izrael. Strela'’ je nevarna S^rn^^'0 ^2teča letala kaj,t J N’ J' Viet- - ne- sčih T ni se je pojavilo na boji-hožje UzneSa Vietnama novo o-^r°P nizko letečim leta-Pr°P helikopter-°žje je mala raketa ie mov’^uskega izdelka> ki J ° h ih no.0ce Izstreliti brez poseb-j Poprav. spelondn>!uRamSkim silam j® u' ke, ki bl.tl dve “Streli” v ro-VojaškiS° kk Predali ameriškim jih p0.guVStr0kovn-*akom- Ti 30 zdaj Že^ 1 ^ od koder so ray'~3n kriŠIa nav°dila za ob-• Strela” leti z brzino iz- lom, Novi grobovi George E. Ebert V Polyclinic bolnici je včeraj umrl v starosti 70 let George E. Ebert, 8306 Bellevue Avenue. Bil je mož Stephanie, roj. Jenkins, oče Marian, Calif., Dolores Rossman, Evelyn Patterson, Calif., Johna, Audrey Wasic, Barbare Rupnow in Thomasa, 14-krat stari oče, brat Arthurja, Louise Hantik in pok. Williama. Rojen je bil v Clevelandu in do svoje upokojitve zaposlen kot policaj pri Cleveland Police Dept. Bil je član F.O.P.A. društva št. 8. Pogreb bo v petek ob 10.30 dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. Filipa Nerija ob 11. uri', nato na pokopališče Vernih duš. Ure obiskov danes od 7. do 9. zvečer in v četrtek od 2. do 5. pop. in od 7. do 9.' zvečer. Frances Korenchan V Euclid Manor negovališču je po dolgi bolezni umrla 93 let stara Frances Korenchan, roj. Rozman v Jugoslaviji, od koder je prišla v mladih letih, stanujoča preje na 16112 Parkgrove Avenue, kasneje pa v Slovenskem domu za ostarele na Neli' Road, vdova po 1. 1942 umrlem možu Andrewu, mati pok. Walter j a, tašča Blanche Korenchan m teta. Bila je članica Oltarnega društva pri Mri ji Vnebov-zeti in The Maccabees No. 493. Pogreb bo iz Želetovega. pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Jnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7. Ameriško pšenico za kitajsko juto? PORTLAND, Oreg. — Guv.! Tom McCall je razkril, da se trudijo za prodajo večjih količin pšenice L. R. Kitajski v zameno za juto, ki bi jo rade kupile tovarne za preproge na jugozahodu ZDA. Napovedal je, da bo prišlo nemara do take kupčije, ki naj bi obsegala kakih 50 milijonov dolarjev vrednosti, prihodnje leto. Nixon Sell ns Polish Predsednik ZDA je končal danes obisk v Iranu in je na poti na Poljsko, od koder se bo jutri vrnil domov. TEHERAN, Iran. — Predsednik ZDA R. M. Nixon je bil pri svojem prihodu v Iran svečano sprejet in pozdravljan od množice, zbrane ob njegovi poti z letališča v mesto. To je bila vsekakor velika razlika od tega, kar je doživel v Sovjetski zvezi, kjer je bil sprejem povsod v skladu s predpisi, torej uraden, pa' hladen. Sinoči je bil predsednik Nixon z ženo častni gost na slavnostni večerji, ki jo je priredil šah zavezniškemu državnemu poglavarju. V pozdravnem govoru je hvalil predsednika Nixona zaradi njegovega napora za izboljšanje odnosov z L. R. Kitajsko m z ZSSR, pa tudi zaradi odločnega nastopa v Vietnamu. Sprejem in razgovori so bili prijateljski in sproščeni. Po uradnih razgovorih danes zjutraj s šahom Rezo Pahlevijem in po svečani malici, ki jo je nudil predsednik Nixon svojim gostiteljem, je odletel proti Poljski. Na splošno prisrčen sprejem je zmotila vrsta bomb, ki jih je preko noči nastavila in pustila eksplodirati na raznih krajih skupina iranskih teroristov. Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je dejal časnikarjem, da te eksplozije na noben način ne morejo predstavljati odnosov med ZDA in Iranom, ki so na Vseh področjih prijateljski. Iz slov. nase NEW MIDDLETOWN, O. V bolnišnici sv. Elizabete Youngstownu je umrla po dolgi bolezni 25. maja Marija Ohlin, stara 90 let. Rojena je bila na Žirovskem vrhu v Sloveniji, v Ameriko pa je prišla 1. 1901. Poročila se je z Jurijem Ohli-nom, bila mati, stara mati in orastara mati s 107 potomci. Sila je verna slovenska mati, ki je lepo skrbela za svojo družino ) sinov in 3 hčera, ki so razen sina Franceta še vsi živi. Pogreb pokojne je bil v soboto, 27. maja, na pokopališče v Besse-merju, Pa., ob veliki udeležbi s tremi duhovniki. Naj v miru oočiva! L P. Boj proti inflaciji v ZBA kaže na uspeh? WASHINGTON, D.C. - Znani gospodarski poročevalec R. Slevin trdi, da je v gospodarskih krogih začelo prevladovati mnenje, da je vladni boj proti inflaciji uspešnejši, kot so pričakovali in da res lahko računamo z njegovim končnim uspehom. Peking pripravlja letalske zveze s tujino HONG KONG. — Ljudska republika Kitajska pripravlja vstop v mednarodni letalski promet. Sodijo, da bi rada vzpostavila z lastnimi letali zveze z Moskvo, Parizom, New Yorkom in Tokijem. Kitajska se je dogovorila z Boeing Company za nakup 3 do 6 Boeing 707 potniških letal, ki bodo vozila na teh progah. Za nakup je potrebna še potrditev zvezne vlade v Wa-shingtonu. Kitajska je kupila tudi 6 ruskih Iljušin-62 potniških letal za srednje proge v Veliki Britaniji. Odobritev nenapadalnih pogodb z ZSSR in s Poljsko v Bonnu ter uspeh Nixonovih razgovorov v Moskvi sta odprla vrata novim korakom na poti k pomiritvi v Evropi, ki ]e bila glavno bojišče mrzle vojne. Iz Clevelanda in okolice Le čemu je streljal? BONN, Z. Nem. — Včeraj so se zbrali tu zunanji ministri držav-članic NATO, da slišijo poročilo ameriškega državnega tajnika W. P. Rogersa o Nixonovih razgovorih v Moskvi in da presodijo znova položaj evropske varnosti, tokrat v novi luči. Taki posveti so redno vsako pomlad in vsako jesen v glavnih mestih raznih držav članic. Tokrat je zborovanje, ki je določeno za dva dni, v Bonnu. Obrambni ministri so presodili že pretekli teden položaj o-brambnih sil NATO in prišli do zaključka, da so te pomanjkljive in nezadostne posebno na o-beh krilih. Levo ali severno krilo tvorita Danska in Norveška, ki imata svoje oborožene sile da-leko izpod predvidenega in dogovorjenega stanja. Desno ali južno krilo sestavljajo Italija, Grčija in Turčija. V vseh treh je trenutno politično stanje neurejeno in vse tri države so neustaljene in zato nezanesljive. Italija je izšla iz parlamentarnih volitev prav tako razbita, kot je bila in je vprašanje, ali ji bo uspelo sestaviti trdno vlado. Grčija ima vojaško vlado, ki je dosti uspešna tako doma kot v mednarodni politiki in v vzdrževanju oboroženih sil. Težave ima s Ciprom, kjer ubira predsednik Makarios svojo pot, ki Priporočajte A.D. letaki jo še nimajo! RALEIGH, N.C. V ponedeljek je 22 let stari črnec Harvey Glenn McLeod začel nenadno in brez znanega vzroka streljati na , Atenam ni všeč. Atenska poli-Ijudi v prodajnem središču, kjer, tika proti Cipru je vezana na je sen. B. E. Jordan, demokrat,; Ankaro, ki hoče imeti na Cipru iskal podporo volivcev. J tudi svojo besedo v zaščito tam- Tri osebe so bilev mrtve, 8 pa'kajsnje turške narodne manjši-ranjenih. Napadalec, ki je kupil ne. puško nekaj ur preje, je po na-j Turčija je zašla že pred časom padu na ljudi, ustrelil samega'v notranjo krizo, iz katere se ne sebe in umrl na mestu. Oblasti1 more prav skopati. Vojaški kro-sedaj skušajo dognati, kaj je pri-i gi, ki imajo glavno besedo kljub pravilo McLeooda do streljanja, zunanji podobi demokratične re- publike, bi radi izvedli vrsto nujnih socialnih in gospodarskih reform, za kar pa ne dobe podpore v parlamentu, ki je v rokah konservativne Stranke pre-vice. Zunanji ministri članic NATO imajo torej o čem gbvoriti. Veseli so, da pri takem položaju smejo upati na novo zmanjšanje napetosti v Evropi, ki naj vodi tudi d,o zmanjšanja vojaške moči na obeh straneh, pri NATO in pri Varšavski zvezi. Zdi se. da je Moskva pristala v razgovorih z Nixonom na “vzajemno” zmanjšanje oboroženih sil, o čemer se preje ni hotela meniti. Glavni tajnik NATO Joseph Luns je napovedal, da se bodo začeli v Helsinkih na Finskem jeseni razgovori na pripravo Evropske varnostne konference, ki naj bi med drugim razpravljala tudi o vzajemnem zmanj-šanju oboroženih sil v Srednji Evropi. Koncem tega tedna bo stopil v veljavo dogovor štirih sil o Zahodnem Berlinu, ki bo tudi po svoje pripomogel k pomiritvi napetosti. Berlin je bil namreč vse od leta 1947 glavno torišče mrzle vojne. ------fi— E Vabilo k molitvi in pogrebu'— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob sedmih v Žele-tov pogrebni zavod na 152 cesti k molitvi za umrlo članico Frances Korenchan, v petek ob devetih dopoldne pa k njenemu pogrebu. Zadušnica— Jutri, 1. junija, ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Perusek v spomin 7. obletnice smrti. se umaknila iz boja v Severni Irski Brez pristanka Moskve in Pekinga vojne v Vietnamu ne bo konec Poj 2Vokn ; ^ Plifl letv* 1 n Se “PriPne” na iz-skega motorja. Letalc ^°pter, ki se je nanj hia ‘vL" ’ J5 i nadzvo-Čn s h«; kipela” u — j- —j ' J5 ne more uiti, če ni- Mi, le brzine. XC|? pj*otš Povišanju ^vkov Sednikov NG|TON’ D.C. - Pred-doihače , glavni svetovalec za Tap je dap.eve Jo'bn D. Ehrlich-t'roti ejal’ da Je predsednik vVeznih oršinemu zvišanju SaPJa davUVk°V' Namesto povi-a rajše 7 86 b° njeg°va via- TiN izdattoJ. ZmanileVania V remenskl prerok -- hladno.°7a .oblačno 2 dežjem, 0k°ii 56 3JVi^a temperatura WASHINGTON, D. C. -Xo je bil v Beli hiši še L. B. Johnson, je sedanji predsednik Nixon opozarjal, da vojne v Vietnamu ni mogoče končati brez pristanka Moskve in Pekinga. Izjavljal je, da bo on iskal mir v Vietnamu po tej poti. Ko je prevzel iz Johnsonovih rok odgovornost za vodstvo dežele, je iskal vse možnosti in uporabil vsa sredstva, da bi dosegel mir v Vietnamu preko Moskve in Pekinga. Ta dva se vabilom nista odzvala, izjavljala sta glasno, da bosta Hanoi še dalje zvesto podpirala v njegovem naporu za razširitvijo komunistične oblasti nad Južni Vietnam. Moskva in Peking sta Severni Vietnam ves čas zvesto zalagala z vojnimi potrebšči-. nami in mu tako omogočala bojevanje. V zadnjih letih je Sovjetska zveza bila vir večjega dela vsega orožja in drugih potrebščin, pa tudi gospodarske pomoči. Kitajska je o-skrbovala Severni Vietnam le bolj z lahkim orožjem in strelivom ter s hrano. Predsednik Nixon je videl, da ne more s pogajanji nikamor in se je lotil kmalu od začetka svoje vlade vietnami- }$ zacije vojne in umikanja a-meriških čet iz Južnega Vietnama. To bi mu uspelo, če bi mu uspelo pripraviti Peking in Moskvo za sprejem njegovega načrta ureditve Indoki-ne po koncu vojne. Pogajanja v Parizu so zastala, oziroma sploh niso nikdar resnično stekla. Vsa leta so služila v prvi vrsti rdečim za propagando, namenjeno ameriški in svetovni javnošti. Ko je vojskovanje ponehavalo, je postopno rastlo upanje, da se bo Južni Vietnam toliko okrepil, da bo pripravljen in sposoben odbiti vsak manjši napad Severnega Vietnama, v prvi vrsti pa da bo sposoben krotiti domače rdeče revolucionarje. Nixon je poskušal v februarju tekom svojega obiska v Pekingu dobiti kitajsko podporo za končanje vojne v Vietnamu, oziroma v Indoki-mi, kot pravijo Kitajci. Če so mu kako podporo obljubili, o tem niso nič govorili. Ču En-laj je šel vsekakor sam v Hanoi in se razgovarjal z vodniki Severnega Vietnama po svojih razgovorih z Nixonom. Hanoi se je že prej, še bolj pa poslej naslanjal na Moskvo, četudi se na noben način ni maral očitno zameriti Pekingu. Moskva je v zadnjih mesecih poslala v Severni Vietnam veliko število tankov, dalekometno topništvo, ki je postalo najbolj učinkovito o-rožje, pa tudi veliko število protiletalskih raket, topov in strojnic. Ko se je Nixon pripravljal na pot v Moskvo, je Severni Vietnam na velikonočno soboto nepričakovano začel napad na Južni Viet-* nam. Glavne sile so udarile kar enostavno skozi Demilitarizirano cono in v prvem mesecu zasedle večji del pokrajine Quang Tri, pa tudi precej o-zemlja na Osrednjem višavju in cb kambodžanski meji zahodno od Saigona. Na vseh treh področjih je prišlo do hudih in zagrizenih rdečih napadov, ki bi bili brez dvoma u-speli, da ni množično poseglo v boj ameriško letalstvo. Severnovietnamski n a p ad na Južni Vietnam je Nixona prisilil k odločnemu odgovoru. Obnovil je letalske napade na Severni Vietnam, nato pa še miniral severnoviet-namska pristanišča. Ker je Sovjetska zveza glavni dobavitelj vsega modernega in po- sebno težkega orožja, je bilo to očitno svarilo Moskvi. Ta ni odgovorila s silo in je pustila, da je prišlo do Nixono-vega obiska v Moskvi. Ta je zdaj mimo in svet se sprašuje, kakšen vpliv bo imel na Vietnam, če sploh kakega. Dr. Kissinger je dejal, da so se v Moskvi veliko in podrobno razgovarjali o Vietnamu, da pa sta obe strani ostali trdno vsaka pri svojem. Jeza v Hanoiu in njegovi napadi na Nixona utegnejo skrivati le neko spremembo. Poročila iz Vietnama trdijo, da tri tedne po miniranju sever novietnamskih pristanišč, ni nikjer opaziti kakega ruskega ali kitajskega poskusa oskrbovati Severni Vietnam z vojnimi potrebščinami v 'večji meri po drugih potih. Drugo poročilo pravi, da so rdeči umaknili dve sevemo-vietnamski diviziji iz Južnega Vietnama s področja pri An Loc preko meje v Kambodžo. To so za enkrat še pičli in negotovi znaki. Morda jim bodo sledili drugi in pokazali, da sta se Moskva in Peking odločila pustiti Nixcnu vojno v Vietnamu končati na “časten način”. se varen TAIPEI, Taj. — Bodočnost Tajvana (Formoze) je negotova, odkar sta se Washington in Peking pomirila ter je Nixon izjavil v imenu ZDA, da obe kitajski vladi smatrata Tajvan za sestavni del Kitajske. ZDA so izjavile, da ostane njihova pogodba o skupni obrambi s Tajvanom še dalje v veljavi, pa so prepričane, da jim njenih obveznosti ne bo treba izpolniti, ker Tajvan Ljudska republika Kitajska ne bo skušala s silo spraviti pod svojo neposredno oblast. Kljub vsemu je nastalo vprašanje o bodočnosti otoka in s tem o tam vloženih tujih finančnih sredstvih. Ameriške družbe in banke so postale previdne in so v novih vlogah na Tajvanu zelo skromne. Prav malo se menijo za to na Japonskem in v Zahodni Nemčiji. Podjetniki v obeh omenjenih državah so naglo nadomestili a-meriško omahljivost in skušajo tam zgraditi svoje postojanke. V Tokiu in v Bonnu računajo, da ima Tajvan pred seboj vsaj še eno desetletje neodvisnega življenja, če ne celo več. Če ho kdaj res prišel pod neposredno oblast Pekinga, računajo Nemci in Japonci, da bodo dobili za svoje vloge na otoku odškodnino. Irska republikanska armada je objavila, da se umika iz sedanjika boja v Severni Irski. To seveda boja še ne bo končalo. BELFAST, S. Ir. — Bojevanje v Severni Irski dobiva vedno zlobnejšo in temnejšo podobo. Katoličani, ki so pred skoraj tremi leti nastopili z zahtevo po enakih pravicah in izboljšanju njihovega socialnega in gospodarskega stanja, so se, kot kaže odločili dati londonski vladi priložnost, da pokaže, kaj namerava. Zato so pozvali Irsko repu bi:'kansko armado, podtalno _ '-rgrnjgacijo, ki se bori za združitev Irskega otoka v eno državo, naj ustavi svoje bombne in druge napade. Irska republikanska armada razpada v ‘ uradno” in “provizi-onalno”, ki je nekaj skrajnejša od uradne. Uradno krilo se je izjavilo sedaj za premirje in ustavilo napade, provizionalno se pa še ni izjavilo. Med tem je prišlo do novih eksplozij in streljanja. Preteklo soboto so bili trije člani IRA ubiti, ko so prevažali veliko bombo v katoliškem delu Belfasta. Protestanti, ki se boje, da bo-io izgubili svoje posebne pravice in prednosti, so se organizirali in se pripravljajo na njihovo “obrambo”. Zadnjič jih je nastopilo več tisoč v uniformah na javnem pohodu. Položaj za britansko vlado in za njenega pooblaščenca Whitelawa ni posebno lahek. Vsak nepreviden korak ali ukrep je lahko usoden. Rdeči se ne menijo za Demilitarizano cono DA NANG, J. Viet. — Severni Vietnam se ne meni za določila o Demilitarizirani coni. Njegova armada prehaja preko nje na jug, kot da bi DC sploh ne obstojala. Vsa zadevna svarila ZDA v zvezi z obnovo letalskih napadov niso zalegla. V Washingtonu je bilo med tem objavljeno zadnji teden, da ameriško letalstvo ne bo le po-končevalo prometna sredstva in • pospešuje in služi vojnemu naprave, ampak vse, kar lahko poru Severnega Vietnama. Mesto podpredsedniškega kandidata “odprto” WASHINGTON, D.C. - John N. Mitchell, vodnik volivne kampanje predsednika Nixona je dejal pretekli petek, da je vprašanje p o d p r edsedniškega kandidata republikanske stranke “še široko odprto”. Odločitev o tem bo prišla kasnejše. Predsednik Nixon je pred 5 meseci pohvalil S. T. Agnewa in dejal: “Jaz mislim, da naj bi o-stal v teamu. To je moja misel sedaj.” Od tedaj ni predsednik nič nakazal, da bi bil svoje stališče kaj spremenil, tako je bila Mitchellova izjava nekako izne-nadenje. Vodna pota Nizozemske AMSTERDAM. Niz. - Nizozemska ima okoli 2,000 milj prekopov in okoli 3,000 milj plov-nih rečnih strug in prekopov. j Al^ESiSliA EjOSSOMM air Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 jNational and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^^»83 No. 107 Wed. May~3hl972 Naše katolištvo 1 Uti BESEDA IZ NARODA Oh 3Q-feinici začetka slovenskega narodnega odpora revolnoiji “Katoliški glas”, slovenski list, ki ga izdajajo katoliški duhovniki v Gorici v Italiji, je v svoji št. 20 od 18. maja 1972 objavil pod gornjim naslovom uvodnik, ki zadeva vse slovenske katoličane, ne le one v Slovenskem Primorju, zato ga delno tu prinašamo čitateljem AD. Dodamo le še, da je od tedaj italijanska škofovska konferenca “manifest” odklonila in zavrnila vsak poskus pritiska na vodstvo Kristusove cerkve kot “nekrščanski”. O vprašanju celiba-:jo vo-ta katoliške duhovščine je škofovska konferenca ugotovi- ,° ,v?c’ la, da se to vprašanje lajikov prav nič ne tiče in naj se za-1 a 1 to ne mešajo vanj. Ker je izjavo italijanske škofovske konference potrdil sam sv. oče, smatrajo, da predstavlja tudi njegove nazore. Sredi meseca marca je skupina 33 katoliških teologov izdala Manifest, v katerem proglašajo sedanje cerkveno vodstvo za nesposobno reševati probleme, ki trenutno tarejo Cerkev. V Cerkvi takih in podobnih učenjakov, ki žele v svoji vnemi in prenapetosti vse na hitro roko spremeniti ali odpraviti, ni nikdar manjkalo. Značilna zanje je bila vedno silna zaverovanost v edino pravilnost njih pogledov, premlevanje besed in pojmov, visokodoneče fraze in stavki, kar vse jih je dostikrat privedlo do tega, da so sploh izgubili čut za naravno presojo dejstev. Ne smemo se čuditi, da se tudi v našem slovenskem občestvu najdejo teologi ali v pretirano naprednost zaverovani duhovniki, ki menijo, da morajo vse, kar je zrastlo na tuji njivi nekje v Franciji, Nemčiji ali na Holandskem, presaditi v naše razmere in vcepiti na deblo našega slovenskega katolištva. Pri tem ne pomislijo, da je versko stanje v tistih deželah, ki jih je oblikovala izredno razvita tehnika, zelo drugačno od našega. Zaradi vsega dobrega so tamkajšnji kristjani otopeli za višje vrednote ih nadnaravne dobrine. Da bi se zanje zopet ogreli, iščejo tamkajšnji teologi novih oprijemov, novih vzpodbud, novega načina tolmačenja verskih resnic. Pri tem prihaja do pretiravanj, do preziranja tradicije, do oporekanja nasproti cerkvenemu vodstvu. Težnja po nepremišljeni modernizaciji Cerkve in verskega življenja je lahko prav tako pogubna kot vztrajanje na okostenelih navadah. Bistveno za verovanje ni, ali je kaj napredno ali zaostalo, temveč naše doživljanje tega, kar verujemo. Pisatelj Pregelj je svoj čas zapisal, da bi vsaj enkrat rad še občutil tisto otroško žalost, ki ga je prevzela na Veliki petek, ko se je sam v sebi spraševal, kako more sploh še sijati sonce, ko pa božji Sin v grobu spi. Če bomo mi kristjani občutili tako žalost ob spominu na Jezusovo trpljenje ter znali na velikonočno jutro doživeti radost in srečo Gospodovega vstajenja, potem bo naša vera močna, iskrena, rodovitna, saj bo doživeta. Danes je beseda katolištvo za mnoge dobila slab prizvok. V katolištvu gledajo nekaj nazadnjaškega, nekaj politično obarvanega, nekaj, kar pripravlja pot klerikalizmu, to je nadvladi klera (duhovščine) v svetnih zadevah. Da ne bi bili nazadnjaški ali klerikalni, celo mnogi katoličani raje govorijo o krščanstvu kot o katolištvu, kot da sta to dve različni stvari. Zraven si še domišljajo, da s tem, da so samo kristjani, ne pa katoličani, pomagajo pri delu za zedinjenje. O sveta naivnost! Kakor da se da vse probleme rešiti samo z zamenjavo besed! Katolištvo in krščanstvo si nista prav nič v nasprotju. Res je obratno: katolištvo je najbolj žlahten izraz krščanstva. Poleg pripadnosti katoliški Cerkvi pomeni tudi doživljanje krščanskih vrednot, zakramentov in apostolske tradicije, ki je prav v katoliški Cerkvi našla najbolj prizadevnega in skrbnega varuha. In prav to naši preprosti ljudje najbolj čutijo, medtem ko učeni teologi tega čuta dostikrat nimajo. To predanost resničnim krščanskim vrednotam globoko cenijo tudi člani drugih krščanskih Cerkva. Protestanti sami si želijo, da bi ostal papež še naprej nosilec Kristusove avtoritete, da bi katoliška Cerkev ne zavrgla celibata, da bi ohranila češčenja Matere božje, ki daje katolištvu poseben čar in posebno toploto, kar oni tako zelo pogrešajo. Bati se moramo golega razumarstva “modernih” teologov, ki jim je vse, kar je povezano s čustvi odveč, kot npr. rožni venec, križev pot, litanije, češčenje Srca Jezusovega, svete ure, izpostavljeno sv. Rešnje Telo, evharistični kongresi, tabernakelj na glavnem oltarju, kipi in slike svetnikov na stenah. Vera. ki je zgolj razumarska, človeka ne zadovolji in osreči, kajti človek je bitje, ki ima poleg razuma tudi čustva ter zato ni zadovoljen, da svojo vero samo pozna, temveč da jo tudi doživi. " • Rochester, N.Y. — Sedemnajstega maja je poteklo trideset let, odkar je skupina mladih idealistov pod vodstvom hrabrega kapetana Milana Kranjca iz samega premestja Ljubljane odšla na teren — v borbo za resnično svobodo slovenskega naroda. Sedemnajsti maj je torej mejnik v slovenski narodni zgodovini, je rojstni dan slovenskega narodnega odpora proti vsem uničevalcem našega naroda, in seme, iz katerega je končno pognalo mogočno klasje protikomunistične borbe v Sloveniji. Dogodki v novembru 1941 so pokazali, da je OF le krinka za komunistično revolucijo, v kateri ni mesta za poštenega Sloma. V decembru istega leta so pod komunističnimi kroglami tudi v Sloveniji padle prve žr tve in nobenega dvoma ni bi-da KP načrtno in brez predsodkov pripravlja krvavo revolucijo, v kateri morajo pasti vsi, ki bi bili v :oa-pctje njenim načrtom. Vse, kar je bilo pošteno in ni bilo zas-lerljeno, se je tedaj odločilo, da je tildi v Sloveniji potrebno organizirati narodni odpor in se postaviti po robu tako okupatorjem kot komunistom. Preko zime so bile izvršene priprave za spomladanski oboroženi nastop proti okupatorjem. Internacija skoro vseh aktivnih oficirjev in podoficirjev, ki so jo odredile okupacijske oblasti na komunistično denunciacijo, je zavrla načrte, ni pa mogla zadušiti ognja ljubezni do naroda in domovine tistih, ki so spoznali klic časa in potrebo po organizaciji oddelkov jugoslovanske vojske v domovini. Odločena na vse je ta prva grupa JVvD v noči od 17. na 18 maj 1942 nastopila svoj pohod iz prvega taborišča pri Sv. Urhu proti Dolenjski. Sedemnajst je bilo prvoborcev tedaj in v njih vrstah so poleg poveljnika Milana Kranjca bili še trije oficir! in dva podoficirja. Ostali so bili mladeniči vseh slojev, večinoma pa študentje. Vršile so se borbe za borbami, slovenski prvoborci so padali in krvaveli. Komaj 10 dni po odhodu na teren so to nebogljeno enoto napadli partizani, kasneje, 11. julija pa skoncentrirali v Gornjancih vse svoje sile, da uničijo odred slovenskih prvoborcev. Niso uspeli vrste prvega odreda so rastle počasi, prepočasi . . . junaki so padali. Do konca leta 1943 je padla večina, dva sta doživela Vetrinj in bila vrnjena in umorjena. Dva sva ostala iz prvega odreda JVvD, ki sva preživela vse borbe. Velika ideja borbe za svobodo našega naroda, za katero je padlo 15 junakov prvega odreda in za njimi na tisoče slovenskih borcev, nama še danes daje vero v o-svoboditev slovenskega naroda izpod komunističnega jarma in meč, da v borbi vztrajava. Prvoborcem so se v Gorjancih priključili prostovoljci iz Mirne peči, okolice Novega mesta in večja skupina iz Mirenske doline. Tudi ti so po večini padli, ostala pa je peščica, da izpriča resnico o trpljenju, žrtvah in idealizmu slovenskih prvoborcev. Ob 30-letnici našega prvega nje onih krogov, ki so takrat odločali. Naša pot je bila sicer trda, toda po našem mnenju e-dina, ki bi mogla prihraniti Grčarice, Turjak, Vetrinje, Teharje in Kočevski Rog ter današnje trpljenje slovenskega naroda. Slava junakom, ki so padli na trnjevi poti borbe za svobodo slovenskega naroda. Slava junakom prvega slovenskega ilegalnega odreda JVvD. Naj bo njihov zgled preživelim v opomin, kako se je treba za svobodo boriti. V soboto, 3. junija, zvečer bo na Slovenski pristavi jubilejna svečanost v spomin 30, obletnice nastopa prvega slovenskega odpora. Vabimo vso slovensko javnost, da se udeleži te jubilejne slovesnosti, prvoborcem v spomin in zahvalo, nam pa v vzpodbudo, da bomo mogli vztrajati in trdno stati na poti borbe za pravico in svobodo slovenskega naroda. Dragi prijatelji, pridite, da se skupno oddolžimo tistim, ki so padli v gigantski borbi. Vsi ste vabljeni! Preživeli prvoborci ------o------ Hujskim rojaksii! MAPLE HEIGHTS, O. - Nedavno sem od župnega upravitelja v Hinjah rev. M. Kozjeka debil pismo, v katerem pravi, da so 25. marca slovesno posvetili cerkvene zvonove. Dva so kupili nova, veliki pa je stari. Bilo je zelo lepo. Sedaj obnavljajo cerkev znotraj in jo bodo v prvi polovici julija blagoslovili. Tedaj bo tudi birma. Zaradi tega hite. Denar je med tem pošel in zopet so v težavah. Župni upravitelj prosi, če bi mogli še kaj pomagati, da nam bodo zelo hvaležni. Prisrčno se zahvaljuje vsem, ki so prispevali doslej in kliče na nje božji blagoslov. V zadnjem času sem prejel za Hinje še te-le darove: $50 Agnes Stepanich, Kansas, $50 Charles in Mary Hočevar, po $10 družina Antonie Nemec in Mary Vodičar, $5 Frančiška Clavora. Vsem prisrčni Bog plačaj! Darovali ste Mariji na oltar. Tisočkrat hvala tudi Ameriški Domovini za tako potrebno dobro delo! Charles Hočevar 15916 Raymond St. Maple Hts., Ohio 44137 -------o------ venec, nato spremi umrlo članico v cerkev k pogrebni maši. Imamo tudi prireditve in romanja, katerih se članice in njih prijateljice zelo rade udeleže. Pridno sodelujejo pri farnih prireditvah, najbolj se postavijo v kuhinji naše kuharice z okusnimi jedili, še prav posebno slovijo krofi, katerih ni nikoli dovolj. Čas tako hitro beži in ni več daleč, ko bomo zopet romale v prelepi Lemont; 12.-13. avgust je določen čas za romanje Oltarnih društev iz Clevelanda. Do sedaj smo vsako leto napolnile tri Greyhound buse in upam, da tudi letos ne bomo zaostale. Javite se že sedaj in sicer: za faro Marije Vnebovzete pri Ivanki Kete, 15709 Saranac Rd., tel. 681-0813, ali Pauli Adamič, 447 Eagt 156th St, tel. 481-8263; za faro sv. Kristine pri Mary Gerl, 923 East 222nd St., tel. 261-1316; za faro sv. Lovrenca pri Mary Lindič, 3544 East 80th St, tel. 441-0941; za faro sv. Vida pri Mary Otoničar, 1110 East 66th St., tel. 431-6933, ali pa Mary Marinko, 15500 Lake Shore Bvld., Apt. 321, tel. 486-5156. Cena je ista kot lani, $20.50 za vožnjo in prenočišče. Busi odpeljejo skupno ob 6. uri zjutraj 12. avgusta in se vrnejo v ponedeljek, 14. avgusta, zjutraj ob 6. uri. One, ki se letno javijo za romanje, nestrpno čakajo dneva, ko bomo zopet imele priliko poromati na prelepe slovenske ameriške Brezje. Naši častiti patri frančiškani očetovsko skrbijo za postrežbo, prenočišča in nam podajo bogato urejen spored romanja. Da “vse prepeva, se r duje Materi Mariji v čast”. Pričakuje vašega obvestila in vas pozdravlja Mary Marinko Prikaskall sms zares lap srenjskl iml Prireditve in ronaitje iflarrcifa društev CLEVELAND, O. — Zopet smo preživeli mrzlo zimo in se z naravo veselimo gorke pomladi. Kakor vstaja narava v novo življenje, tako naj tudi naše društva zacvete in se prenove s pomladanskim vstajenjem. Smo v dobi, ki nam prinaša vsakovrstne zabave v naravi ali pa v društvenih prostorih. Leto za letom se ponavlja isti klic: “Matere, žene in tudi dekleta, stopite v naše vrste in se vpišite v Oltarno društvo sv. Vida, da bomo skupno delovale za napredek naše fare!” Pomrlo nam je precejšnje število zvestih članic, izpolnite prazna mesta z novimi, naj postane vsaka faranka tudi naša članica. Naj vas ne ovira ta ali oni vzrok, ojunačite se in se o-glasite pri Mrs. Mary Otoničar, naši tajnici, in vse bo radevolje vpisala. Imele boste veliko duševnega in telesnega razvedrila. Vsako prvo nedeljo v mesecu je borbenega nastopa se preživeli j skupno sv. obhajilo pri osmi sv prvoborci zavedamo, da bi v šir-J maši, popoldan ob 2. uri je pa nib slovenskih gozdovih ne bilo! seja. Vsak četrtek je molitvena prostora za komunistične parti-j ura pred Najsvetejšim ob pol zane, če bi večina slovenske pro-: sedmih zvečer, nato sledijo lita-tikomunistične mladine izbrala Mije in blagoslov. Ko članica u-že takrat isto pot in če bi naš j mr j e, da društvo za sv. mašo, idealizem naletel na razumeva-) pred pogrebom moli sv. rožni NEW’ YORK, N.Y. — Kockati pomeni tudi loviti srečo. To se pravi: igrati se :z raznimi naključji, ki nam naj prineso nekaj več, kot pa nam hi dale stvari same brez naključnih posegov. Človek začenja kockati vprav s takimi nameni izrednega pridobivanja. To je bistvo te igre. Je stara že stoletja in stoletja. Mnoge je materialno obogatila, mnoge pa je spravila na beraško palico. Kolikokrat je kmetski možakar v eni noči osiromašil svoj hlev ali odpisal naj lepšo njivo od svojega grunta, ko je v takšni igri lovil srečo — pa je prišla v obliki nesreče zanj. Sreča je raje poljubila njegove nasprotnike v igri. Ko je po ustaljenem načrtovanju na tretjo aprilsko nedelje Zdravko Kalan, vodnik naših nedeljskih prosvetnih ur, napovedal naslednjo za mesec maj, ni niti malo pomislil na dvoje izrednih naključij, ki sta dala uspeh, rekel bi — izredni uspeh, naši majski srenjski nedelji. Po začrtanem programu smo jo določili za počastitev naših mater. Teden dni po splošnem Materinskem dnevu v naši ameriški deželi. Ob načrtovanju, im niti ob trenutku napovedi te prosvetne ure m srenjske nedelje, nismo niti malo pomislili, da bo padla na Binkostno nedeljo. Sreča sama je kockala za nas! In ni se ustavila samo pri tem naključju! Klezinova Helena in župnik oče Rogan sta v telefonskem razgovoru ugotovila, da smo po srenjski navadi na srenjski Materinski dan hkrati kronali v cerkvi kip Matere božje — Marijo. Še o tem sta se domenila: Hčerka Helenca je bila letos pri prvem sv. obhajilu in po srenj skI navadi bo ona prinesla krono Materi božji. In sreča sama je še naprej kockala za nas, ne da bi mi vedeli, kaj se počne za našim srenjskim hrbtom. O, “sreča te išče, um ti je dan,” je pel Valen- tin Vodnik njega dni svojemu Kranjcu. A te dni je nam nju-jorškim slovenskim srenj čanom sreča pela to sveto resnico in nam jo je poklonila za nas srenjski Materinski dan. Skrom no smo ga načrtali, a sreča nam ga je prinesla v veličastju. Večina srenjčanov je prihajala k deseti maši, ker bo po njej srenj ska prosvetna ura v dvorani. Seveda, vsak je zdaj šel v vedenju, da je to hkrati tudi Binkoštna nedelja. Malokdo je vedel za skrivnostno srečno naključje, ki se je zvrtinčilo v naši njujorški slovenski srenji ravno za to letošnjo binkoštno nedeljo, ravno za to letošnjo srenjsko majsko prosvetno uro in ravno za ta letošnji srenjski Materinski dan! Že nekaj let živi v naši srenji Ivan Kamin. S svojo ženo Barb ko je prišel kmalu po poroki iz Clevelanda. V srenji sta se mu že, rodila hčerkica in sinko. Barbka je zdaj tiha, skrbna mamica, Ivan pa še zmeraj navdušen športnik. Pozimi smučanje, poleti odbojka in ping-pong. Pa še prepevanje pri “Fantih Osme”. In že nekaj let je tako, da je v slovenskem kraju — zemeljski podobi raja —• na Bledu za župnika č. g. Ignacij Skoda. Ta blejski župnik se je odločil, da zapusti za nekaj tednov domači slovenski kraj z namenom iti daleč od njega malo pogledat v ta naš “ameriški pekel”. Odločil se je in odločitev do kraja izvršil. Ne vem, na katerem koncu je stopil na naša tla. Kako je prekrižaril vso to čudovito obsežnost. Samo to vem, da mu je New York kraj, kjer se je dvignil iz ameriškega pekla in odletel nazaj v slovenski raj. Koliko je v tem času in v tej prostornosti odkril in našel goetov-sko-faustovskega in koliko dan-t evsk o - in f ernoške g a, to bo njim odletelo in živelo v spominu. Ali je vse naključje, ali vse z nekim smotrom povezano, s tem se je človek zmeraj ubadal in se menda bo do kraja svojih dni. Ali bo tej zagonetnosti prišel do kraja, da bodo potem imeli vsi ljudje isto spoiznanje, kdo od nas zemljanov more na to dati dokončni odgovor?! Nikakor pa ni naključje, da je č. g. Nace Skoda Ivanov mali stric. Pa strici radi obiščejo tudi svoje nečake. In tako se je zgodilo, da je stric Nace obiskal nečaka Ivana. Ker nečak Ivan živi v njujorški slovenski srenji, katera kljubuje temu “peklensko” onesnaženem vzdušju, je moral stric Nace tudi vstopiti v to našo sredino slovenskih zdomcev. Ker je duhovnik, nas je srečal na najprimernejšem kraju — v domači cerkvici na tujem, na Osmi v mali cerkvici sv. Cirila. Ob desetih je prišel, ne samo k naši slovenski maši, ampak je po dogovoru z našim župnikom očetom Roganom kar bral to maso. Pa bila je Binkoštna nedelja, bila je nedelja Marijinega kronanja, bila je nedelja srenj ske prosvetne ure in bil je srenjski Materinski dan. Njujorški slovenski srenjčani so ta dan lepo posedli svojo narodno cerkvico. Seveda spet se je pokazala malce kar nečedna navada malega zamujanja. Smo pač tako razpršeni v narodne hlape po razsežnem njujorškem območju, da se težko zberemo v večjo slovensko kapljo. In navkljub vsem silam razprševanja se pa kdajpakdaj le zberemo v lepo domačo skupnost. Tako je bilo letos na tretjo majsko nedeljo, na letošnjo Binkoštno nedeljo! Č. g. Nace Skoda je pristopil k oltarju skupno z župnikom o-četom Richardom, ki je opravil vlogo bralca, ter z mašnima strežnikoma. Na ves program dneva je bilo treba misliti, zategadelj se je nebistveno malo spremenilo. Pridiga je odpadla. Namesto nje smo ob pristopu dobili predstavitveni in P°' zdravni govor blejskega župnika, ki je bil na 6-tedenskem obisku ameriške dežele, kjer živi in kjer se uveljavlja toliko tisočev in tisočev Slovencev. Govorica mu gladko in hitro teče. Tako hitro, da moraš paziti, da ti beseda in njena misel ne smukne, predno se zaveš in obstaneš brez zveze, kot se znajdeš velikokrat ob “uri direndaja” v našem njujorškem podzemeljskem rovu. Vendar vsi srenjčani smo č. g. Škodo skrbno in pazljivo poslušali. Saj nam je prinesel prav na Binkoštno nedeljo pozdrav domače zemlje. Z njim pa nam je prinesel narodnega duha, na spominsko nedeljo, ko nam govori, po naši veri, da nismo samo od mesa, ampak da je duh — dih božji v nas — ki nas osrečuje in nas v skupnost božjih otrok povezuje. Pa dih slovenske besede, prihajajoče iz domače zemlje, je tista notranja sila, da nas vabi skupaj na tujem. Hvaležni smo bili P1^' ležnostnemu prišleku iz doma-čih krajev za njegove pozdravne besede. In te naj še dolg0 zvene v ušesih njujorških slovenskih srenjčanov. Le tako bodo ostala živa tudi čustva, vžgana v naših dušah po teh P°' zdravnih besedah. Po evangeliju je župnik R°' gan stopil iz prezbiterija pred kip Matere božje — Marije in Helenca Klezin, vsa belo oblečena, držeča na blazinici pripravljeno krono za Marijo. Oče Ri' chard je začel peti litanije Matere božje. Pevci na koru so mu odgovarjali. Peli so poznane Marijine pesmi, čudovito lepo, močno, da kar mogočno in ubrano. Po kronanju je Helenca P°' zdravila z lepo molitvico Mater božjo. Po njej se je umaknila v prvo klop. Župnik pa je vstopi1 v prezbiterij in č. g. Skoda, iblej; ski župnik na. obisku, je naprej bral in izvršil sv. mašno daritev> ko je s kora donela lepa slovenska nabožna pesem. Po maši so srenjčani napolnil cerkveno dvorano. Ob taki lep1 udeležbi se je začela srenjsk3 majska prosvetna ura, ki je bila posvečena najdražjemu in nai’ čustvenejšemu bitju — slehernega človeka in naroda —- rna' teri! Tone Osovnik Brazilski sladkor za Sovjelsko mio Kaže, da je Brazilija odvzela Kubi primat v proizvodni1 sladkorja. Sovjetska zveza naklada v Braziliji na svoje ladje 290.00° ton sladkorja, ki ga je k°neC lanskega leta kupila od brazd3' kega instituta za sladkor in al' kohol. ZSSR je že prej kup°va la sladkor v Braziliji, a ne v večjih količinah. Večinoma 3e dobivala sladkor s Kube, ta za' dnji nakup v Braziliji pa je zval vrsto komentarjev, večin0 ma političnih. V brazilski vladni upravi za sladkor in v tisku namiguj e.!0^ a je Brazilija prevzela primat bi, ki sicer velja za “svetovn0 sladkornico ’. Od vseh latinsk0 ameriških držav, proizvaja1 sladkorja, je Brazilija na a®6, riškem tržišču na prvem ^ stu in njena kvota se iz leta leto povečuje. v . V sovjetskih krogih noče!0 komentirati te zadnje kupčij® Brazilijo. Državi sta že M ‘ 1969 prešli na konvertibilno P1^ čevanje, zato je ta kupčija z 300,000 ton prečiščenega bi’azl ^ kega sladkorja še toliko pom6^ bnejša. Prav zaradi kubansk® ga sladkorja pa Brazilija ta vztrajno nasprotuje “od®r ^ njenju blokade” proti Kubi 11 ameriški polobli, saj bi ure diteV odnosov s Kubo morda ogi'° primat brazilskega sladkorja tržišču ZDA. zi13 P* s- FINŽGAR: STRICI "Kdo je?” znotraj. oglasilo “Dober prijatelj.” glas3^ V ga je spoznala po Jezus, Gašper! Prav gotovo ‘jse sprla z očetom.” nal °^nar’ naglušen, ga ni spoz- v ^amr^ zaihtela: sea ^ S^e mu povedali?” Vsa seT ^res'*a vendar je bila ve-a- Božnar je šel v vežo, prijel enhrat vprašal: i(Kaj je?” dobro!” hUdega! Vse praV Pa Zapah je zdrsnil v zid, Božnar PerSVS^d Z dvignieno lučjo Gaš-■; r^u v lice in ga prepoznal. Ves , žameten. ‘ ki ie ha ve Za vrati pritiskala roko “K ^Uvai°če srce-dVaW°- SVa °Pravila?” Se se .■ at le Premeril sobo. Nato kaT Ustavil in govoril bolj v teri Vrata kot očetu in ma- b° g Pak10 sva se domenila, da has”6 PredPust Lucija pri Usti Znar Poslu^al z odprtimi kor’ rnaleri J e od nejevere, ka-d°hro slišala, uteklo P£asanie: “Kaj praviš?” hloggi Pa m ponavljal m ni kamro VeC strpeti- Vdrl ie v V u ar mojškro k hiši! Lucija, ih, Pridem z možmi — Ka ftPer ie obstal med podboji. kuč Pk0StelP ie sedela Lucija, je 0’ 1 ie šinila skozi odprtino, tei Jtlda solze, ki so se ji pri (t;LPrici usule. Bašpgi. ^no>” je skušal Saj Bežen, “nikar no! BrestoviVeS6lja’ jeli?” roke m PU 36 Prag> i° prijel n lo vedel v hišo. biti Pa Grv, takale je trg Tit: res ne grem,” se mu V kam 12 rok’ smuknila nazaj “La^0 !n Se še dooblekla. kot v,„v 3e’ Božnar ; ga ni moža has oče!„ ( ■ <‘B°Sa , 3e zmajeval z glavo. ^hšper„° ta; vinski se mi zdiš, "Za v, . [aas kai''°rCe nas ™a Podlogar, 36 PoprjmTl In tebe Povrhu;’ “V neVia se naati. Ce’ ko v. vam pokažem nor-Cvrtja d 1 emo- Le glejte, da bo “Ip ^ stropa.” . thisliš,,^ Podlog z našo? Tako ne a Prav tako.” 9ašpm? • 3e Prišla iz kamre. I6 2ardeh, Sit0pi1 tik k niei- Bila a.Udi iz otrok, ki se pre- L 3e Vis?’ Na dolgih vejicah hi sta ji +a v3a§a solz. Težki Plečih na P°1 razpleteni n ItJo vi i ašper ni več skrival. ?§ pasu ?n° roko 1° ie objel ‘ ^hko c,- 30 Pritisnil k sebi. 1 tnrzel,” se rnu je 0(t. mikala vpričo staršev Lucija, ki je začutila skozi rokavce hlad snega z Gašperjevega suknjiča. “Mrzel je sneg, jaz pa kot žerjavica!” “Pustimo norčije in se pogovorimo, kot gre,” jih je ves zres-nobljen vabil Božnar za mizo. Sedli so in Gašper je pripovedoval... Vsem je šlo na jok, samo Gašperju ne. Dolga je bila izpoved, da je minila polnoč, preden so si vse povedali in se razšli. Lucija je stopila z Gašperjem čez vežni prag. “Pa. ti zapahni!” je naročala mati Luciji in se umaknila iz veže. Zunaj je še venomer snežilo. Gašper je z razpetim suknjičem branil Lucijo, ki se je nagnila na njegove prsi. “Ne veš, kako me skrbi iti na Podlog! Jaz, kajžarska, na tako zemljo! In še zaradi tvojih bratov. O Gašper, razprla sem vas.” “Še si bomo dobri, nič se ne boj.” Lucija je drgetala, piš ji je zaganjal snežinke v lice. “Pojdi!” jo je spustil Gašper, ko se je hipoma domislil, kako je z njo. “Da se ne prehladiš.” Zavil je krog vogla, zavriskal na vso lašč, Lucija pa je tiho zaihtela. Po tej noči se na Podlogu ni na videz prav nič izpreenilo. Pela je žaga, pela sekira; vsak dan je poskakovala živina, ki so jo gonili na korito, zajemali so iz ene sklede, molče kot sicer. Toda večer je doslej tako edino družino razpostavil na tri tabore. Mihor in Boltežar sta uhajala nenavadno zgodaj na izbo, oče in Gašper sta nenavadno dolgo sedela v hiši. Maruša pa je brundala pred pečjo, ropotala z burklami, nosila strašno šobo, ker je vse slutila in ničesar vedela. Mihor in Boltežar sta ležala oblečena na. posteljah. Na mizici jima je mrlela luč. “Jutri pojde snubit. Moža je dobil,” je začel Mihqr in prede-jal nogo čez nogo, se uprl s prsti v končnico, da je zaškripala. “Kako veš?” “Zaplaznik mi je povedal. Njega je naprosil.” “Kaj pravi Zaplaznik?” “Norce mu kaže. Prazno žen- I sko na Podlog.” Boltežar je utihnil in premišljeval, ali bi poveddl ali utajil. Toda ženitev je brata tesno zbližala. “Mihor!” “Kaj?” “Lucija je brdka.” “Kajžarska, ki je ne goni delo. Zato je kakor iz strdenja.” “Pa tudi poprime. Saj smo po imeli v dnini.” Mihor je dvignil glavo. “Boltežar!” “No?” “Tako govoriš, kot bi jo snubil ti.” Boltežar je spet utihnil, se nato dvignil na komolec in počasi spravil tajnost na dan: “Res sem že mislil, da bi se priženil k Božnarju.” Mihor ju je omahnila glava nazaj na blazino. Zasmejal se je. “Zakaj se smeješ? Kajža ni tako pod nič, za par goved bi z doto še prikupil in bi se živelo. In bi tako rekoč ostal kar pri domu.” Mihor se je spet zasmejal. “Ali ti je zajec pretekel pot? Zato se kremžiš. Ji pa ostani za hlapca, ko ji ne boš za moža.” Boltežarja je bolelo. Nemiren se je dvignil in sedel na posteljo. “Ne bom za hlapca.” “Boš, če ti le reče.” “Kdaj poj deš ti?” “Ko bo dognano, takoj.” “Jaz tudi.” (Dalje prihodnjič) SLOVENSKI ZAVOD V RIMU QUINCY, lil. — O veliki koristi takega zavoda se je mnogo pisalo v naših časopisih, a se mi zdi, da naših ljudi ni še dovolj prepričalo. Še bolj pa se držim mnenja, da zadeve zbiranja sredstev za Slovenik nismo dovolj organizirali od osebe do osebe, organizacije do organizacije in zlasti ne po naših župnijah v Združenih državah in Kanadi. Ali ne bi mogle naše župnije vsako leto .izvesti eno nabirko v cerkvi za Slovenik? Odličen zgled nam je dal pokojni župnik v Bridgeport, Conn., dr. Andrej Farkaš, ki je iz, svoje male župnije poslal za Slovenik $10.000.00. Nemalo me je začudilo, ko so lani maloštevilni Prekmurci nabrali veliko vsoto dolarjev, za katero je bila zgrajena nova župnijska cerkev v Prekmurju. Zraven so se nabi-ravci obvezali, da bodo za nameček letos osebno potovali v domovino na posvetitev cerkve. Zares velika ogromna žrtev iz ljubezni do domače cerkve! Zadnja leta me čudijo velike zbirke denarja za slovenske misijone in misijonarje. A bolj kot vse te nabirke za slovenske misijonarje je potreben denarne pomoči Slovenik. Misijonski prijatelji v USA in Kanadi zavedajoč se važnosti Slovenika so obljubili zbrati zanj $10.000. — Iz osebnih virov vem, da bodo zbrali kakih $15.000.00. Iz obresti tega kapitala se bo preživljal slovenski duhovnik, ki bo stanoval v Sloveniku in se popolnoma posvetil študiju misijonskega vprašanja. Rim je za katoličane versko središče, kamor hodijo duhovniki celega sveta izpopolnjevat bogoslovno, znanje. Slovaki niso velik narod, pa so zgradili dva taka zavoda v Rimu, enega pred zadnjo vojno, drugega pa po vojni — slovaški imigrantje. Mati Slovenija v sedanjih razmerah ne more skoro nič storiti za Slovenik. Vendar ste brali te dni, da so slovenski škofje že poslali prvi vagon pohištva v Vatikan za Slovenik. Opremili bodo 13 stanovanj za študirajoče duhovnike v zavodu. Pri nabirkah za Slovensko kapelo v Marijinem narodnem svetišču v Washingtonu so odlično sodelovale članice Slovenske ženske zveze. Kolikor se spominjam, so isto pomoč obljubile tudi slovenskemu zavodu v Rimu, ko bo zadeva nabirk za kapelico končana. Naj se spomnijo danes obljube in nam pri tudi za avdijenco pri sv. Očetu v Vatikanu. Kako se to vse dr a gače sliši in občuti kakor pa naša zgodba iz leta 1946, ko so Angleži nas duhovnike vrgli iz taborišča. Razkropili smo se po vsej Italiji. Večje število od nas se je zateklo v Rim v upanju da nam Cerkev pomaga. Nismo se varali. V Slovenski hiši v mali sobivi nas je ležalo kak ducat duhovnikov kar na golih tleh skozi 14 dni. Potem se nas je usmilil papež Pij XII. Razdelili so nas po tujih zavodih. Hrvaški duhovniki begunci so bili srečnejši v nesreči. Šli so v svoj hrvaški zavod Hi-jeronimum in dobili brano in sobico zastonj za ves čas njih bivanja v Rimu. Za nas slovenske duhovnike ni bilo mesta, kamor bi položili trudno glavo. V drugih zavodih smo se počutili bolj kot tujci in smo morali plačati tudi hrano, kolikor nam je bilo mogoče. Že zdaj znam ceniti vrednost slovenskega zavoda v Rimu, zato mi ni bilo težko že tretjič napisati ček s številko, ki ima štiri mesta pred decimalno piko. Upam, da ta ček ne bo zadnji za kritje velikih prezidav in preureditve v zavodu. Naj me moji rojaki ne sodijo krivo, da sem gornje napisal iz Samohvale ali baharije. Iz seznamov nabiralnih akcij, pri katerih sem deloma tudi sam sodeloval, mi je znano, da smo du-bovniki-imigrantje plačali do zdaj najvišji odstotek od nabranih zbirk za zavod v Rimu. Rojaki pričakujejo od duhovnika, da tudi sam kaj daruje, ne samo zbira pri drugih S tem se hočem ogniti očitku, ki je zadel grškega bahača-atleta, ki se je doma svojim rojakom širokou-stil, kako visoko je skakal na otoku Rodus. Pa so mu domačini ponagajali: “Hic Rodus, hic salta!” — Tukaj je Rodus, tukaj doma pokaži, kaj znaš. Pre-dno boste brali ta sestavek v časopisu, bo ček že v rokah msgr. Louis-a Baznik, kateremu tudi vi velikodušno pošiljajte darove za Slovenik. Samo še eno leto imamo do posvetitve slovenskega zavoda v Rimu. Naj se kratko dotaknem še tistih rojakov, ki so odsvetovali zbirati darove za zgraditev zavoda v Rimu. Milo„povedano, bilo je vsaj skrajno nemodro ali neprevidno odsvetovati rojakom dati pomoč Sloveniku. Naredili so veliko škodo Sloveniku in posredno tudi domovini. Zdomci in imigrantje naj ne zbirajo, 'poslušati: naše cerkvene predstojnike v Sloveniji ali naše lajike v imigraciji. Kmalu po Kristusovem vstajenju, so v Jeruzalemu apostole aretirali in vrgli v ječo. Nato so jih pošteno pretepli in jim strogo zabičali, ne več oznanjati evangelija. Pa so ti radostno odgovorili: Boga je treba poslušati kot ljudi. — Vsi naši školje v domovini nas ponižno prosijo in rotijo, naj pomagamo zgraditi Slovenik. Papež Pavel VI. je osebno blagoslovil temeljni kamen za Slovenik. Škof dr. Jenko iz Kopra je z vso škofovsko avtoriteto poudaril župniku Vogrinu in spremljevacema; “SLOVENIK BO NAJLEPŠI DAR, KI GA IZSELJENCI MORETE DATI DOMOVINI”,—Tu imam t dva Slovenca v domu za stare ljudi. Bila sta voljna darovati za Slovenik. Ko sta brala one članke, da je nepotrebno graditi Slovenik, sta spremenila svoje mnenje. Eden od njiju gre v maju v domovino za stalno. Kar bojim se, da bd tam pripovedoval, da so mnogi izseljenci v USA proti graditvi Slovenika. Mož je bil skrajno varčen in bi bil brez škode zase in svoje domače lahko daroval lepo vsoto za Slovenik. Sem radoveden, koliko rojakov posnema ta dva moja rojaka tu! Bojim se, da jih bo lepo število ... Rev. Jože Eerkulj skočijo na pomoč. Kako vesela J domovina v sedanjih okolišči-bo zavest, da so v glavnem iz- nah dati ne more. Tako bi Slo-seljenci zgradili Slovenik. Bili venik nikoli ne učakal rojst- smo kruto izgnani in vrženi iz domovine, a domovine nismo pozabili. Bolj jo ljubimo kakor kdaj koli poprej. Radostno sem prisluhnil novici v časopisih, da bo zavod že letos za počitnice pripravil 50 mest za prenočevanje in bivanje v njem ter nudil slovenskim obiskovavcem domačo za manjše stroške kot v hotelih. Vodstvo bo poskrbelo nega dne. Ni pametno strašiti naše rojake, šeš da bo komunistični režim v domovini imel veliko besedo v Sloveniku ter zahteval od naših škofov doma, da pošiljajo komunistično usmerjene duhovnike v Slovenik. Po dograditvi postane Slovenik last Vatikana in ta bo imel zadnjo besedo v zavodu. Nastane vprašknje, koga je treba bolj Francoska vlada dobila močno zaupnico v parlamentu PARIZ, Fr. — Vlada Chaba-na-Delmasa je bila nekaj časa v precej težavnem položaju, ko je prišlo na dan, da Chaban-Delmas zadnja leta ni plačal nobenega davka. Ni storil nič nezakonitega, ker je bilo vse v o-kviru davčne zakonodaje, pa je vendar ljudi razburilo, ker je znano, da predsednik vlade ni ravno med reveži. Narodna skupščina je pretekli teden več' dni’ zapored razpravljala o domačih zadevah in vlada je ob koncu razprave dobila v poslanski zbornici zaupnico s 368:96. Francija se pripravlja na nove parlamentarne volitve, ki bodo najkasneje v prihodnjem marcu, nekateri pa jih napovedujejo že za letošnjo jesen. iineviii kopi premega skore prepovedani?" WASHINGTON, D.C. — Kopanje premoga na površini opusto-ši za dolgo dobo obsežna področja površine. To dokazujejo goličave v državi Ohio, še bolj pa v W. Virginiji. Zastonj so se državne uprave v preteklosti prizadevale, da bi rudarske družbe pripravile do tega, da bi opustošeno površino pripravile za obnovo rastlinja. Premogovne družbe, ki se u-kvarjajo največ z dnevnim kopom, so trdile stalno, da je to nujno potrebno, ker je večina premoga z malim dodatkom žvepla prav na sami površini ali tik pod njo. Tak premog je potreben zlasti za mestne elektrarne, ker ne onesnažuje v tolikšni meri zraka kot običajen premog, ki ima več žvepla. Študije zadnjih let so pokazale, da so te trditve premogovnih družb popolnoma zgrešene. Dokazujejo namreč, da je 88% premoga z malo primesjo žvepla v globini in ne na površini. S to ugotovitvijo odpade potreba po kopanju premoga na površini, ki je res najcenejše, zato pa tudi najbolj uničujoče za prirodo. Napovedujejo, da bo skoro Kongresu stavljen zakonski predolg o omejitvi, če že ne kar naravnost o prepovedi vsakega premoga na površini. I, lifnan!! prizEiaf, da J@ kil oficir SS RIO DE JANEIRO, Brazil. — List O’Estado de Sao Paulo je objavil prvi del razgovora s Klausom Barbiem — Klausom Altmannom v Boliviji, ki ga je zahtevala francoska vlada, ker da naj bi bil med vojno šef Ge-stapa v Lionu. Klaus se je preselil v Bolivijo po drugi svetovni vojni in postal bolivijski državljan. Oženil se je z Indijanko in živi v nekem samotnem kraju. Dejal je, da so bolivijske oblasti vedele, kdo je, da pa on ni bil nikdar pri -Gestapo, ampak oficir SS čet. A-meriške in francoske oblasti naj bi ga bile ob koncu vojne prijele in zaslišale, pa niso našle nič posebno obtežilnega in so ga zato izpustile. Sedaj zahtevajo Francozi njegovo izročitev, ker naj bi bil kot šef Gestapa v Lionu odgovoren za smrt odporniškega junaka Jean Moulina. Da bi dobil boljše stike z vodniki ZSSR, bo 17. julija odletel za več dni v Sovjetsko zvezo na obisk. Pričakujejo, da bo Kurt Waldheim obiskal letos še tudi Peking. Zadnji teden je bil v Kanadi, kjer se je razgovarjal s predsednikom vlade P. E. Tru-deaujem. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! i\1 ALJ OGLASI Ironing in your home Pick up and deliver for family of 3, steady, excellent pay. Call 381-1661 Prevažanje šolarjev ne izboljšuje dosti odnosov med rasami BOSTON, Mass. — Proučitev učinkov prevažanja šolarjev v 6 severnih mestih je pokazala, da to ni izboljšalo odnosov med črnimi in belimi šolarji, pa tudi ni dvignilo vzgojne in učne ravni črnih šolarjev. Študija prof. Davida J. Armor j a s Harvarda je v nasprotju z dolgoletnimi prepostavkami in sodbami sociologov, zakonodajalcev in sodnikov. Profesor Armor se smatra za liberalnega zagovornika integracije, pa je vendar prišel do zaključka, da obvezno prevažanje šolarjev ni dobro. KRATEK ODMOR— Južnovietnamski vojaki počivajo na poti na bojišče pri mestu Hue (v ozadju), ki bi ga rdeči na vsak način radi zasedli, kot jim je to uspelo leta 1968 v znani Tet ofenzivi. Pošta se ni popravila WASHINGTON. D.C. - Pošta ibo že skoro eno leto samostojna ustanova, pa ni zato nič učinkovitejša in nič boljša, kot je bila, je še veliko slabša. Dostava je postala skoraj nemogoča in prava sramota za vso deželo. Preskus vrednosti poštne dostave je bil izveden po vsej deželi, pri tem je bilo dognano, da se je dostava nekaj malega izboljšala v samih mestih, na daljše razdalje pa ni bistvenih sprememb. Pleskam Zunaj ali znotraj po vaši volji. Ugodna cena. Kličite 391-1596 -(114) V najem šest sob zgoraj, številka 4, na 1081 E. 72 St. južno od St. Clair Ave. klet z locker. $70. Kličite po 6. uri zv. 843-8033. (108) V najem Šest čistih sob s kopalnico se oddda odraslim v duplexu. Zasebna klet, dva privatna vboda. Nič živali. Oglasite se na 980 E. 77 St. -dll) Hiša naprodaj 2-družinska, 6-4, shrambe, vsa podkletena, 3 garaže, vrt, na 6528 Schaefer Ave. Kličite 361-7534 po 5. uri. -(107) V najem Odda se 3 sobe, kuhinja in kopalnica, hladilna naprava. Sprejme se z enim otrokom. Lahko tudi varujem otroka. 6404 Carl Ave. -(107) E. 232 St. prijazen Colonial, idealen za družino, ima veliko jedilno sobo, sprejemno sobo z odprtim ognjiščem, polna klet, blizu šol in trgovin. V dobrem stanju. Zidan Ranch tri spalnice v fari sv. Kristine, velika jedilna soba, zgotovljena rekreacijska soba, in velika kuhinja, samo sedem let star, kot nov, in prvič naprodaj. Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500. UPSON REALTY 490 E. 260 St. RE 1-1070 (107) Lastniki prodajajo 3 enodružinske hiše na E. 185 St. s skupnim pročeljem 200 čevljev, v sredi slov. naselbine, določeno za trgovinstvo. Kličite od 4.-8. ure zvečer 486-6540. -(117) Waldheim pojde v Moskvo ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim je pri Rusih v časteh, ker se ne da “vplivati” po zahodnih silah, kot je dejal zadnjič sovjetski zastopnik pri ZN J. Malik. Moški dobilo delo Slovensko podjetje rabi za takojšnjo zaposlitev izkušene pleskarje. Polni čas. Za pojasnila kličite 944-8436. (106) Oskrbnik Dobi delo pri Slovenskem domu na Holmes Ave. Dobra plača. Kličite 531-7131 Naprodaj ali v najem 2-družinska hiša, 5-5, klet, garaža, v St. Clairski okolici, naprodaj ali y najem. Kličite 481-2123 po 5. uri. -(109) Naprodaj E. 185 okolica, Colonial hiša z 3 spalnicami, na novo prenovljena kopalnica in kuhinja, nova zimska okna, velika garaža za 2 avta; 10 čev. širok dovoz, velika sprejemna in jedilna soba. Dobra okolica. V srednjih 20h. 531-2554. — 19511 Kildeer (Ul) Iščemo 4-sobni apartment v sv. Vid-ski okolici za novoporočence do 1. julija. Kličite po 5. uri 881-6792 (109) Hiša naprodaj Dobra 2-družinska hiša, vsa podkletena, 2 in pol zidani garaži, je ugodno naprodaj na Carl Avenue. Za pojasnila kličite: 361-0729 (26,31maj 2 jun) FRANCE BEVK: HUDA URA r^ir?iAi®ir?* Zgoraj na bregu, pred hišo med zelenim drevjem, ki je bilo vse oblito od poletnega-sonca, je stala z roko nad očmi, nepremično ko soha — Zalka. Preteklo je dve leti in pol. Dva tedna pred pustom je bilo na debelo nasulo snega. Nebo se je uvedrilo, od severa je zapihal veter, trgal oblake, zavijal v gozdovih in se divje podil čez obronke. Pobiral je sneg, ga dvigal v velikih, belih rjuhah, ga vrtinčil in nosil preko pobočij, da ga je slednjič v zatišju dolinic, grapa in klancev kopičil v zamete. Nekateri bregovi so bili skoraj popolnoma goli, na poljih je bilo odkrilo strni-šča. Gozdovi so bili ko prozorni, drevje je iztezalo premrle veje v sivo nebo. Mraz je pritiskal, da je škripalo pod noga- UNION mm service 3175 North Lincoln Avenue Chicago, 111. 60657, 312-472-4620 handles the best GROUP FLIGHTS TO YUGOSLAVIA at very reasonable rates year round at your service. Call collect 312-472-4620 for free information. UNION RECORD SHOP, 3175 North Lincoln Ave, and 9648 South Commercial Ave., Chicago, 111, has the BEST RECORDS from the old country. Wholesale and retail mi Zamrzli so bili studenci in potoki; kaplja vode je zledenela v zraku, preden je priletela na zemljo. Naletavale so omraz-nice. Tri dni pred pustom se je kljub metežu in mrazu pomikala proti fari skupina ljudi. Bili so Sli var j evi svatje. Hodili so po ozki gazi drug za drugim, zapeti v jopiče in v plašče, z rokami v žepih, z zadelanimi obrazi, da so jim gledale v svet le oči z otrplimi vekami. Bili so tako beli od snega, da jih je bilo od daleč komaj razločiti na pokrajini. Godec, ki je bil zapel harmoniko pod plašč, je bil videti ko strašna prikazen z velikim trebuhom. Govorili niso. Le zdaj pa zdaj je kateri zagodrnjal, kadar mu je veter zaprl sapo in vzel pogled. Pri fari, ki je stala na prelazu med dvema dolinama, je veter zavijal ko volkovi. V zraku so nenehoma viseli oblaki snega, kakor bi plahutale velike, prosojne rjuhe ... Cerkovnik je vsak trenotek tekal iz ^župnišča, v mrazu cepetal z nogami, si mel roke in se oziral skozi metež. “Gospod župnik misli, da vas ne bo,” je rekel svatom, ki so prigazili skozi zamete na klancu. “Če rečemo, pridemo,” je Slivar v zatišju župnišča izmotal obraz iz ovratnika plašča in iz loput starinske kučme. “Le nekaj minut smo zamudili,” se je ozrl po cerkveni uri. | Cerkev je stala na samem. Izpostavljena je bila vetru, da je brez prestanka žvižgalo okoli njenih zidov in ji zanašalo sneg v pisana okna. Pod obokom je visela mračna svetloba zimskega dne, od tlaka in sten je vel leden hlad. Župnik se je tresel od mraza in podvizal z mašo. Svatom, ki so naredili v vetru in v mrazu dolgo pot, se je zdelo prijetno, skoraj toplo v zatišju cerkvenih sten. Slivar, ki je bil sedel v eno izmed zadnjih klopi, si je odpel plašč in jopič. Skozi okorele prste se mu je pomikal molek, a Slivar je bil ves raztresen v molitvi. Ko je stopal v cerkev, se je bil ozrl na grobove in je med vsemi videl najjasneje sinov grob v železnim križem in preprostim napisom. Veter je bil z njega pomedel ves sneg, da je bil videti kot rjav hribček. Ta dan bi bil moral biti vesel, a mu je ob tem pogledu namah skopnela vsa radost. Pavletovo smrt je bil le stežka za silo prebolel. Spočetka se mu |je zdelo, da bo ponorel od tegobe. Za onega, ki ga je ubil, je zahteval najhujšo kazen. Zadavil bi ga bil, če bi ga bil dobil v roke. Ker ga niso obsodili v dosmrtno ječo, kot je pričakoval, se mu je zdelo, da ni več pravice na svetu. To svoje mnenje je tudi na vsa usta razglašal po vasi. Četudi je bil ta neizprosen srd pristen, je bil vendarle druga, trša oblika njegove žalosti. Iz misli ga je zdramil kašelj, ki je zamolklo odmeval v tihem prostoru. Zakašljala je bila zetova mati, velika, suhljata ženska, ki je sedela v prvih klopeh. Skoraj z očitanjem se je ozrl po njej, nato po njenem sinu, ženinu, ki je sklepal roke in se razmišljen oziral nekam proti zakristiji. Res, če je hotel biti pošten sam s seboj, si je moral priznati, da mu ta fant ni čisto AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI po srcu. Bil je velik, močne postave, rdečkastih las in nekoliko kratkovidnega pogleda. Pa to ni bilo tisto, kar mu je v mislih hodilo vkriž. Tisti ljudje so bili samotarski, okorni pri govorjenju in delu, pa med seboj se niso ljubili. Ali bodo zanesli neslogo tudi v njegovo hišo? Stresnil se je. Bo, kakor bo. Zet je imel denar, ta misel mu je vlivala tolažbe. S pogledom je poiskal hčer, ki se je vsa drobcena skoraj izgubljala v klopi in molila. V tistem trenotku se mu je skoraj zasmilila. Revica je bila še tako mlada, skoraj premlada za možitev, toda mati je še vedno po-legavala, po zadnjih dogodkih so tudi njega popuščale moči. Bila je njegova želja, da pride zet k hiši. In ona ni rekla, da ne. Ne bila bi ugovarjala, poslušna kot je bila, četudi bi jo bil pognal po svetu. Toda zdelo se je, da jo muči neka tajna srčna stiska, neka slutnja, zato je tako vroče molila. Slivarja je znova bridko stisnilo za srce. Da se je rešil misli, se je zatekel k polglasni molitvi. Ko so svatje po maši in poroki stopili iz cerkve, so našli pred pragom Mlakarja, ki si je otepal sneg z obleke. “Mohorju ponesemo sveto popotnico,” je povedal. Nekaj trenotkov so bili vsi tiho, kakor da jim je prinesel smrtno sporočilo. “Ali je zelo slab?” “Tak kot zmeraj, zdaj boljši zdaj slabši, vsak hip ga lahko vzame.” Svatje so odšli v vaško krčmo. Nekatere ženske, ki jih je bila radovednost prignala tako dolgo pot, so čakale župnika, da bo spremstvo večje. V mrazu so cetale poleg Frenconovega gro-1 ba, ki je ležal ob vhodu na poko-! pališče. Mož je bil umrl pred ' pol leta, ko je prej vse leto pre-sameval v hiši. Zalka ga je bila zapustila in se preselila v Argentino. Počival je na istem mestu kot njegova žena, ki so jo bili prekopali. Sprevod z Najsvetejšim se je ie počasi pomikal okrog obronkov proti samotni vasi. V turobni sivini dneva se je le kdaj pa kdaj zalesketala na snegu lučka, ki je gorela v svetilki. Kadar je za trenotek ponehal veter, se je razlegnil glas zvončka. Skupina ljudi, ki je hodila v kozjem redu, je zdaj pa zdaj izginila v oblaku snega. Prikazale so se hiše med golim drevjem. Nekateri ljudje so stopili na gazi, pokleknili v sneg in se trkali na prsi. Ko je župnik odšel mimo, so se zgrnili za njim in ga pospremili do Bregarja. V izbi, ki je bila vsa praznična, pospravljena, jih je objela blagodejna toplota, ki je vela od peči. Miza je bila pregrajena z belim prtom, sveče so gorele, vse je bilo pripravljeno za sprejem Gospoda. Pozdravila jih je Bregarica, ki je imela objokane, od bedenja vročične oči. Ljudje so se umeknili v vežo. Župnik in bolnik sta ostala sama. Mohor je ležal na postelji ob kamri, v belih rjuhah, izsušene roke so mu počivale na odeji. Veke so mu bile narahlo zaprte, skozi nje so sijale mrtve oči, kakor da bi se upirale v strop. Na obrazu mu je ležal tisti značilni izraz, ki ga je imel že takrat, ko so ga bili pripeljali iz norišnice in mu nikoli več ni ' ,/ ■ I as L. Patrick Gray IH NASLEDNIK J. E. HOOVERJA — Predsednik Nixon je imenoval za naslednika umrlemu direktorju FBI J. E. Hooverju L. Patricka Gray. Ta bo vršil posle samo začasno, trajni direktor bo imenovan šele po volitvah v novembru. izginil z obličja. Saj se mu ni 1 bil omračil razum. Tisti dan, ki se ga ni rad spominjal, ga je bil s svojo težo zlomil le za trenotek. Toda bil je zadet v stržen življenja, zdelo se je, da se nikoli več ne bo rešil iz potrtosti. Ves spremenjen, da so ga komaj poznali, je posedal na soncu in nekaj razmišljal sam pri sebi. Redko se je nasmehnil, tudi harmonike ni več vzel v roke, kakor da se je za vedno odrekel radosti. Telesno je zmeraj bolj odmiral življenju. Poslednje čase je bil pogled v njegov shujšani obraz skoraj grozen. Župnik je sedel k postelji in spregovoril. Slepec je okrenil obraz za glasom. Zdelo se je, da se je hotel trudno nasmehniti, a se mu ni posrečilo. Toda ves obraz mu je bil, kakor da mu je zastrmel nekam v drugo življ6 nje. Spoved je bila kratka. Župnih ga je deval v sveto olje. Ko ga je mazilil na očeh, mu je za tre notek zastala roka. Kako je aao gel, revež, grešiti s temi očmi-Še potem, ko so po dokonča nem opravilu uglasnili sveče, se ljudje niso upali govoriti z na vadnim glasom. Bregarica ]e stopila k postelji in šepetaje vpraševala sina, ali si česa P° želi. Mohor je odmajal z glavo-“V večnem življenju ni slep cev,” mu je rekel župnik. ‘ Tarn so vsi enako popolni, odprte jim vse lepote in skrivnosti-“Vem,” je zašepetal bolnik-ustnice so mu zatrepetale. Za župnikom so odšli tudi so sedje. Ostalo je le nekaj žens > med temi Marjanica. Š ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA. KRASNA POROČNA V AHILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 —~ —- ■ ifo- UGRABITEV LETALA? - Slika kaže prizor iz filrn