poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Gfavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.:* 323-841. Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 6. V. 1985, LETO XXIV, ŠTEVILKA 8 Štafeta mladosti v naši občini Tudi letos Je skozi našo občino potovala zvezna štafeta mladosti. V četrtek, 18. aprila ob 15-20 uri smo jo v Mostah sprejeli od mladincev kranjske občine. Od tu je krenila proti Mengšu, kjer se je za krajši čas ustavila; mengeški mladinci in občani so ji priredili prisrčen sprejem s krajšim kulturnim programom. Od tu je krenila proti Domžalam, kjer jo je pričakala na ploščadi pred Veleblagovnico velika množica Domžalčanov vseh starosti. Sredi kulturnega programa je štafeto na oder prinesla mladinka z Osnovne šole Slandrove brigade. Sledilo je pozdravno pismo -sporočilo domžalske mladine- Štafeta mladosti v Domžalah I Za aktivno I in uspešno delo (letošnji prejemniki Priznanj OF in Srebrnih znakov ZSS) s« — ■ Na kulturni prireditvi ob Dnevu OF in 1. maju so bila podeljena tudi srebrna priznanja OF in srebrni znaki ZSS. Na osnovi razpisov tako Žirije za podelitev priznanj O F kakor tudi ustreznega organa Občinskega sveta ZSS je prispela vrsta predlogov, kar je glede na razgibano življenje, prizadevnost in ustvarjalnost posameznikov in organizacij v naši občini povsem razumljivo. Tako je bilo potrebno v množici aktivistov socialistične zveze in sindikata poiskati tiste, ki so osebno interese usmerjali v plodno delo na družbenopolitičnem in samoupravnem področju, ki so kreativno doprinašali k napredku in ostajali pobudniki in nadaljevalci idej in začrtane poti v delu sredin, iz katerih izhajajo. Priznanja so skromna oddolžitev za njihovo delo, istočasno pa tudi priznanje vsem, s katerimi so pripomogli pri uveljavljanju frontne in sindikalne aktivnosti. Letošnja priznanja OF so iz rok Mira Ukmarja, predsednika OK SZDL Domžale prejeli: VILJEM DR ZANIČ za uspešno in prizadevno aktivistično delo v KS in občini pri krepitvi SZDL in delegatskih odnosov, kakor tudi za njegov prispevek k delu SZDL na področju družbenoekonomskih odnosov in planiranja. STANE GRILJ za aktivno sodelovanje v NOB in za dolgoletno prizadevno delo pri krepitvi in razvoju KS. Pomemben je njegov prispevek h krepitvi množičnega in frontnega delovanja SZDL ter k uspešnemu delu krajevne organizacije SZDL Simona Jenka. JULKA KLOPČIČ za aktivno sodelovanje v NOB in povojno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Velika vas Dešen, kjer je kot aktivna članica različnih organov in delegacij vseskozi prispevala k razvoju KS. ERNEST LIČEN za aktivno sodelovanje v NOB in povojno družbenopolitično delo v KS Krašnja, zlasti pa v krajevni organizaciji ZZB NO V, kjer že vrsto let uspešno opravlja funkcijo predsednika KO ZZB NO V. IGNAC MERHAR za aktivno udeležbo v NOB in povojno aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti. Viden je njegov prispevek k obnovi partizanske bolnice Triglav in k uspešnemu delu KO ZZB NOV Radomlje. FRANJO RAVNIKAR za sodelovanje v NOB in aktivno družbenopolitično delovanje tako v krajevni skupnosti, kakor tudi občini in delovni organizaciji. Veliko je prispeval tudi pri zagotavljanju primerne prometne varnosti in uspešnemu delu AMD Domžale. ANTON SUŠNIK za aktiven prispevek v NOB ter povojno aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Dob, kjer vrsto let uspešno vodi delo KO ZZB NOV in po svojih močeh prispeva k prenašanju tradicij NOB na mlade. EMA ŠKERJANC OGOREVC za dolgoletno prizadevno delo pri krepitvi in razvoju KS. Pomemben je njen prispevek h krepitvi množičnega in frontnega delovanja SZDL v krajevni skupnosti in občini, kakor tudi njeno uspešno delo na področju usposabljanja §§ mladih v OŠ Olge A vbelj. % I i I I Po končanem programu je štafeta nadaljevala pot po naši občini: preko Vira, Doba, obiskala je Vrhpolje in Moravče, pa FRANC HABJAN za aktiven prispevek v NOB in za uspešno in prizadevno aktivistično delo v KS in občini, pri krepitvi, delegatskega sistema ter uspešno delo pri koordiniranju aktivnosti vseh treh domžalskih KS, tudi na področju komunalne urejenosti. IVAN VRENJA K za aktivno udeležbo v NOB in povojno aktivistično delo zlasti v organizaciji ZZB NO V na območju KS Vir. Viden pa je tudi njegov prispevek pri uspešnem delu gasilskega društva na Viru. PAPIRNICA KO L/ČE VO za 60-letno uspešno delo na področju razvoja in krepitve delavskega samoupravljanja, v okviru katerega je uspešno potekala tudi delavska stavka, katere 50-letnico praznujemo letos in je pomembna ,ne le za delavce Papirnice, temveč za razvoj revolucionarnega gibanja na širšem domžalskem območju. FOTO KINO KLUB MAVRICA za prispevek pri vključevanju delovnih ljudi in občanov, zlasti mladih v amatersko dejavnost, katere rezultati so ohranjanje dokumentarnega gradiva, kakor tudi dosežki na področju amaterskega filma v Sloveniji. Srebrna priznanja Zveze sindikatov Slovenije je podelil Miroslav Birk, predsednik Občinskega sveta ZSS Domžale naslednjim aktivistom: JOŽETU KNEPU (Konfekcija Radomlje) za dolgoletno uspešno delo v sindikalni organizaciji, kjer je posebej viden njegov prispevek k uspešnemu sodelovanju vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v DO. ADAMU HAJDIČU (Varnost) za izredno uspešno delo v sindikalni organizaciji in v organih samoupravljanja v delovni organizaciji, kjer je vestno in odgovorno izpolnjeval zadane mu naloge. IRENA I VAČ IČ (Termit TOZD llpos) za aktivno požrtvovalno delo v osnovni organizaciji sindikata, kakor tudi za konkretno delo v različnih aktivnostih znotraj DO. Uspešno sodeluje tudi v delegatskem sistemu. CIRIL JUDEŽ (Helios) za požrtvovalno in odgovorno delo v družbenopolitičnih organizacijah, kakor tudi v samoupravnih organih. Pri svojem delu je vselej pokazal veliko požrtvovalnost in odgovornost. METKA JERETINA za dolgoletno družbenopolitično delo tako v delovni organizaciji kot izven nje. Odgovorno je opravljala vrsto zaupanih ji dolžnosti in vseskozi po svojih močeh pomagala aktivistom ZSS. CIRIL SESEK (Napredek Domžale) za dolgoletno uspešno delo v sindikalni organizaciji, tako v delovni organizaciji, kakor tudi v občinskem svetu ZSS. Viden je tudi njegov prispevek k razreševanju problematike preskrbe. OSOLNIK MAJDA (VVO Domžale) za uspešno in požrtvovalno delo v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe v njenem uveljavljanju in razvoju. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSS GLASBENE ŠOLE za doseganje dobrih delovnih rezultatov pri usposabljanju mladih, kakor tudi za dobre medsebojne odnose in dobro organizirano osnovno organizacijo sindikata. , OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSS SEMESADIKE za aktivistično in prostovoljno delo delavcev pri zagotavljanju boljših delovnih pogojev, kakor tudi za uspešno povezovanje v kolektivu, ki mu ni težko dodatno, delo za boljši jutri. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSS OŠ VENCLJA PERKA za pestro in vsestransko požrtvovalno delo osnovne organizacije, ki pri svojem delu dosega nadpovprečno aktivnost in v družbenopolitično in samoupravno delo vključuje vse delavce. I preko Imenja do Lukovice, Količevega, do osnovnih šol Josipa Broza Tita in Olge Avbelj. Nato je štafeta krenila proti Preser-jem do Homca, od tam pa nazaj do Radomelj in proti Rudniku, kjer je bila še zadnje slovesnost na tleh domžalske občine; tukaj smo jo ob . 17.20 uri predali mladincem kamniške občine, kjer je štafeta tega dne tudi prenočila. Za nemoten potek protokola štafete pa so, kot že vsa leta doslej, skrbeli radioamaterji, ki so štafeto ves čas poti po naši občini spremljali preko etra in sproti javljali, kje se nahaja. Kakor že prejšnje leto, ko je štafeta mladosti prenočevala v naši občini, je bil tudi za vse letošnje prireditve in svečanosti značilen nov pristop ob tej priložnosti: program tvorijo mladi sami, prikazujejo svoje delo in aktivnosti v prostem času, ter tako na najbolj neposreden način praznujejo in izražajo svoj praznik. Z organiziranjem kulturnih prireditev in športnih tekmovanj pa praznovanje praznika mladosti traja ves mesec. Domžalski mladinci se ob tej priliki zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali v kulturnem sporedu, oziroma kakorkoli pomagali, da smo dostojno spremili letošnjo štafeto mladosti tudi na poti po naši občini. Tekst in foto: A.KREČ 1 I i 1 Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke/ I Mladina je trdno odločena nadaljevati Titovo pot. Marijan Slevec: Naša pesem Kot ljudstvo miru smo povsod spoštovani; nam delo, poštenje in čast le velja! Mi bratstvu, pravici in slogi smo vdani, smo hrabri sinovi gozdov in polja. Svobodni mi služimo z žarom gorečim; smo trdni branilci gora in nižin! Nikoli ne klonimo silam besnečim; kljubujemo vihram kot stene planin! 14.2.1984 Naš manifestativni pohod ob 40-Ietnici osvoboditve Občinski štab TO Domžale organizira ob 40-Ietnici osvoboditve Jugoslavije dne, 1. maja 1985 (podpokroviteljstvom Sveta za LO in DS Občine Domžale) manifestativni množični pohod. Te množične manifestativne prireditve se lahko udeleži vsak posameznik — občan naše občine. Deluje lahko v družbenopolitičnih organizacijah, društvih,športnih in drugih združenjih, prijaviti pa se mora na startu pohoda. Na pohod vabimo predvsem člane osnovnih organizacij ZSMS, člane Zveze rezervnih vojaških starešin, člane komitejev za SLO in DS, člane osnovnih organizacij ZB NO V, predvsem in zlasti pa pionirje in mladince z vseh šol v občini Domžale. Prireditelji obveščamo, da bo pohod dolg cca 20 km! Start bo na parkirišču za Veleblagovnico Napredek v Domžalah v soboto, 18. maja od 8. — 11. ure. Na poti pohoda bomo pripravili možnost preverjanja strelskih veščin z zračno puško, malokalibrsko puško in polavtomatsko puško M—67, vendar pa bo to streljanje brez ocenjevanja. Prav tako smo na poti pohoda predvideli možnosti okrepči/a. Cilj pohoda bo pri Jamarskem domu na Gorjuši, kamor bodo pohodniki prihajali med 12. in 15. uro. Na cilju bo organiziran prikaz oborožitve enot TO občine Domžale. Vsak udeleženec pohoda bo na cilju prejel spominsko priznanje in značko „Po poteh spominov NOB občine Domžale". Obeta se nam množična občinska športno-rekreativna manifestativna prireditev po poteh revolucionarnih, delavskih in borbenih tradicij. Pot pohoda bo v celoti označena, zato ne bo težav niti za tiste, ki bodo po tej poti hodili prvič. Z udeležbo na pohodu bomo množično praznovali 40-1 et dela v svobodi in spomin na slavno osvobodilno dejanje, ki je zmagovito prineslo svobodo vsem našim narodom in narodnostim. V primeru slabega vremena se prireditev preloži na naslednjo soboto, t.j. 25. maja 1985! 1 Letna konferenca ZZB v KS Letne konference krajevnih odborov ZZB - NOV v občini Domžale Se potekajo v teh dneh. Že ob pripravah nanje so mofino razgibale družbenopolitično dejavnost, na koncu pa kritično pregledale in ocenile uspeh in neuspehe v delovanju članov ZZB v krajevnih in občinski organizaciji ZZB NOV v občini Domžale. Tako so člani predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Domžale obiskali letne ^konference v KS ter marsikje sodelovali v razpravi. Posebno dobro je bila pripravljena letna konferenca krajevne skupnosti Venclja Perka, na kateri je bila, kakor vsako leto, tudi letos skoraj 80 procentna udeležba članov in članic. Iz poročila predsednika KO ZZB Venclja Perka tov. Slavka Bajca je bilo razvidno, da je bila organizacija v preteklem letu zelo delavna in ko je nadaljeval s poročilom, je dejal: Letno konferenco članov ZZB NOV imamo v času ekonomske stabilizacije in velikih naporov naše celotne družbene skupnosti v premagovanju nastalih težav. Zato naj bo tudi letošnja letna konferenca usmerjena v akcijo vključevanja v bitko za ekonomsko stabilizacijo za uresničevanje ciljev in nalog v okviru frontne organizacije socialističnih sil./Pred nami je leto priprav na volitve v delegatsko skupščino v krajevni skupnosti, občini, republiki in federaciji. Ni nam vseeno, z ozirom na naše ekonomsko in družbenopolitično stanje, kdo nas bo zastopal, da bo naš družbenopolitični in ekonomski sistem deloval usklajeno in bolj prizadevno kot do sedaj. Naloga naše borčevske organizacije naj bo, da bomo sodelovali z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, da bomo izbrali najboljše delegate v predstavniških tlesih delegatskih skupščin, ki zaradi svojega dosedanjega dela, prizadevanja in sposobnosti uživajo ugled in spoštovanje. Naša krajevna organizacija ZZB deluje skupaj s krajevnima organizacijama ZZB Simona Jenka in Slavka Šlandra v skupnem kooridnacijskem odboru, ki ga sestavljajo predsedniki, podpredsedniki, tajniki in blagajniki vseh treh organizacij. V tej mandatni dobi je koordinacijski odbor vodil predsednik krajevne organizacije ZZB Slavka Šlandra. Koordinacijski odbor usklajuje delo in rešuje vsa tista vprašanja, ki so pomembna za vse tri krajevne organizacije. V tej mandatni dobi smo imeli dve seji, na katerih smo razpravljali o pripravah gradnje spomenika padlim borcem na pokopališču v Domžalah, o skupnih proslavah v občini, izletih in rekreaciji, komemoraciji ob dnevu mrtvih in .ostalih vprašanjih skupnega pomena. Odbor naše krajevne organizacije šteje 15 članov in smo na petih rednih sejah razpravljali in obravnavali sledeča vprašanja: - izvajanje programa dela za leto 1984/85 - priprave na praznovanje praznika krajevnih skupnosti - srečanje internirancev na Podljubelju - udeležba na Zboru gorenjskih aktivistov v Mengšu - gmotni položaj članstva in socialna pomoč - družbenoekonomsko in politično stanje v naši občini. Posebno pozorno so obravnavali sodelovanje s pionirji osnovne šole Venclja Perka z namenom ohranjanja, razvijanja in prenašanja tradicij NOV na naše najmlajše. Konferenca je ugotovila, da je odbor v celoti realiziral sklepe in naloge oziroma program dela, ki so ga sprejeli na letni konferenci marca 1 c>84. Zanimiva je struk- Nov boutique v Domžalah: Za mlade, ki rastejo V Domžalah so v objektu SPB-2 (nasproti Postaje milice) pred nekaj dnevi odprli novo trgovino z oblačili — mladinski boutique ČEBELICA MAJA. Prijetno trgovino s konfekcijo za mlade je lastnica Marija Resnik poimehovala po Čebelici Maji, ki naj simbolizira — kot je dejala — mladost, lahkotnost, prešernost, razigranost. Prav mladini je lokal (meri nekaj več kot 60 kv. m) namenjen. Resnikova pravi, da je svoje delo namenila za kreiranje in šivanje garderobe za mlade tja do najstniških — šestnajstih let. Sicer je moč na njenih policah tačas videti vse mogoče srajce, bluze, krila, bluzone, jopice, kape in drugo, seveda v lepih pastelnih barvah, moč pa je najti tudi drugo, kar pač sodi v razgibano pomladno garderobo mladih. Pa še nekaj: Resnikova bo izdelovala konfekcijo za mlade tudi iz prinesenega blaga, prinesenih vzorcev iz revij, ustvarjala bo tudi po željah strank. Pa cene? Za cene Marija Resnik zagotavlja, da ne bodo »bu-tične«, pač pa da bodo nižje, kot v enakih specializiranih družbenih prodajalnah. Pogledati in preveriti je vredno... Delovni čas novega domžalskega boutiqua bo od 9.30 do 12. ure in od 15. do 19. lire. I i I i Kam usmeriti delo v prostem času? V sredo, dne 3. aprila 1985 ob 12. uri je bila v osnovni Soli Šlandrove brigade problemska konferenca vseh pionirskih odredov v naši občini pod geslom: „Prosti čas mladih ". Poleg specialnih dejavnosti posameznih šol, so si bili vsi enotni v tem, da še vedno ni dovolj zunanjih mentorjev med starši, ki bi bili pripravljeni na kakršnemkoli področju delati z mladimi. Pobudo na tem področju so dali pionirji osnovne šole Brdo in Mengeš. S pomočjo ankete, ki so jo nesli staršem, so pridobili večje število oseb, ki so pripravljene sodelovati z njimi na področjih, ki jih zanimajo. S pridobitvijo zunanjih mentorjev bi se razširil krog aktivistov pri delu s pionirji. Čas in trud bi gotovo rodila obilen sad. Pionirji osnovne šole Šlandrove brigade so dali pobudo, da bi skupaj s kinopodjetjem organizirali kvalitetne kinopredstave skozi vse šolsko leto v obliki abonmaja. Prišlo • je tudi do določenih premikov pri ustanavljanju pionirskih šolskih zadrug. Zelo pridni so pionirji osnovnih šol Moravče, Brdo, Dob, ki pomagajo kmetom pri njihovih delih in pridelujejo povrtnino za šolske kuhinje. Pionirji s šole Radomeljske čete pa so zelo aktivni na znanstvenoraziskovalnem področju. Vsi se zanimajo za tematiko NOB. Aktivni so tudi pionirji podružničnih šol. To je le nekaj drobcev o delu naših pionirskih odredov. Za občinsko ZPM. Danica ZIDARIČ I 1 tura članstva, saj je v krajevni organizaciji ZZB Venclja Perka polovica članic in polovica članov. Od 155 članov jih je le 20 še zaposlenih, ostali so že vsi upokojeni. Dalje je predsednik povedal, da so v preteklem letu obiskali 77 članov ob njihovih jubilejih, bolnih in nepokretnih ter starejših od 75 let. Obiskov so bili neizmerno veseli, kar je glavno, pa je, da se je utrdila misel in prepričanje, da jih organizacija ZZB ni pozabila, da jim stoji ob strani v vseh težavah, da smo jim voljni pomagati, kjer nam je to mogoče. Ta pomoč in skrb je silno dragocena, če vemo, da je 29 % OBVESTILO OBRTNIKOM: članov ZZB starejših od 70 in 70 % več kot 60 let. V mesecu novembru je odbor organiziral izlet na Koroško z namenom, da si člani ogledajo spominska obeležja NOB in socialistične revolucije. ' • Konferenco je pozdravil predsednik občinskega odbora ZZB NOV tov. Avbelj Alfonz - Savo in poudaril, da bodo člani ZZV tudi v tem predvolilnem letu intenzivno sodelovali pri pripravah na volitve, ki bodo drugo leto. Razvila se je živahna razprava, v kateri je sodelovalo precej članic in članov, ki so v svojih izvajanjih dali tudi nekaj predlogov. Po končani razpravi so navzoči soglasno sprejeli plan dela za leto 1985/86, v katerem so zajeta stališča in sklepi volilne skupščine občinskega odbora ZZB NOV Domžale iz leta 1982, stališča in sklepi družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti in občine Domžale ter resolucijo družbenoekonomskega razvoja za leto 1985. Po konferenci se je razvilo res prijetno tovariško srečanje, kakršnih si borci resnično želimo. Tudi v Veliki vasi, Prevojah, Lukovici in Moravčah, kakor po drugih KS v občini Domžale je bila udeležba in sodelovanje na letnih konferencah ZZB NOV zelo dobra, razprava pa tvorna in konstruktivna. Miha PAVLIC Cene obvezno pod drobnogled! S 7. januarjem je pričel veljati nov Zakon o sistemu družbene kontrole cen, ki ureja osnovna razmerja pri oblikovanju cen ter določa pristojnosti organov družbenopolitičnih skupnosti pri družbeni kontroli cen. Na osnovi zveznega zakona je bil v marcu sprejet republiški zakon o družbeni kontroli cen, ki določa kateri proizvodi in storitve so v pristojnosti republiškega zavoda za cene in kateri v pristojnosti občin. Z občinskim odlokom o družbeni kontroli (objavljen je v Uradnem vestniku občine Domžale, št. 6/85) je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pooblaščen, da določi za katere proizvode in storitve morajo organizacije združenega dela in samostojni obrtniki pošiljati obvestila o cenah na občinski organ za cene zaradi spremljanja. Na osnovi podatkov iz obvestil Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj opravlja strokovno analitične naloge določene z zveznim zakonom o sistemu družbene kontrole cen, zato so v odloku navedene visoke sankcije za tiste organizacije združenega dela in samostojne obrtnike, ki ne bodo upoštevali določil navodila o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanje. Navodilo je objavljeno v Ur.vestniku št.7 z dne 26.4.85 in določa, da so OZD in samostojni obrtniki dolžni v roku treh dni po uveljavitvi novih cen Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj poslati obvestilo o novih cenah za naslednje proizvode in storitve: — s področja gradbeništva ceno za m^ stanovanjske površine, cene za napeljave, popravila in vzdrževanje gradbenih instalacij, cene za zaključna in obrtna dela v gradbeništvu; — s področja prometa cene prevoza blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki in prevoz potnikov s taksi avtomobili; — s področja gostinstva cene gostinskih storitev, v zasebnem sektorju ter cene družbene prehrane vključno s šolsko prehrano; — s področja obrti cene popravil in vzdrževanja cestnih motornih vozil, gospodinjskih električnih aparatov, radijskih in TV aparatov in naprav, cene moških in ženskih frizerskih storitev, pranja, čiščenja in barvanja perila in oblačil; — s področja komunalnih dejavnosti cene parkiranja in javnih garaž, dimnikarskih storitev in pogrebnih storitev ter cene storitev tržnic na debelo in drobno; — s področja izobraževanja cene ura vožnje z motornimi vozili, ter tečaji strojepisja; — s področja zdravstvenega in socialnega varstva cene zavodov za dnevno bivanje otrok, dijaških in študentskih domov in socialnega varstva normalnih odraslih oseb. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime proizvoda oziroma storitve 2. mersko enoto 3. ceno proizvoda oziroma storitve: a) ceno na dan 31. decembra predhodnega leta, b) ceno, ki je veljala do začetka uporabe nove cene, c) novo ceno, d) odstotek povečanja. 4. vrsta cene (za proizvodnjo): a) proizvajalska, b) v prodaji na debelo, c) v prodaji na drobno. 5. podatke o tem, kateri organ upravljanja je sprejel sklep o povečanju cen 6. datum sprejetja sklepa o povečanju cene 7. datum začetka uporabe nove cene. Točki 5. in 6. se nanašata samo na organizacije združenega dela. Obvestilo o cenah je treba poslati Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v enem izvodu. Ustrezne obrazce za pošiljanje obvestil o cenah lahko dobite pri vratarju občinske skupščine. Predsednica komiteja: Ivica Gognjavec, dipl.oec., I.r. Dobitniki priznanj OF za letošnje leto na skupnem posnetku. Na sliki manjkata dobitnika Ignac FVlerhar in Julka Klopčič. Dobitniki srebrnih znakov ZSS na svečani prireditvi oz. po podelitvi. Naše praznovanje dneva OF, 1. maja in 40-obletnice osvoboditve Del izvajalcev kulturnega programa, ki je z izbranimi teksti slovenske književnosti obsegel celotni' narodnostni revolucionarni in borbeni lok izročila Slovencev. 1- f Veličasten dekor letošnje slovesne prireditve ob praznikih dneva OF, 1. maja in 40. obletnice osvoboditve, je s čudovitim izbranim programom navdušil vse obiskovalce. Umetniški vtis je bil na letošnji prireditvi enkraten, saj je prireditev izstopala iz ustaljenih okvirov priprav naših proslav ob praznikih. S skrbnim načrtovanjem programa se lahko doseže večjo kakovostno stopnjo izvedbe naših programov ob praznikih. Prireditev ob dnevu OF je bila dokaz za to. Predsednik OK SZDL Miro Ukmar podeljuje priznanje OF Julki Klopčič. Ob tej priložnosti so ob prireditvi pripravili tudi likovno razstavo del akademskega slikarja Danijela Fuggerja in ' mladine z osnovnih šol. Občani so se v množičnem številu zbrali na letošnji slavnostni prireditvi. Alfonz Avbelj-Savo — dobitnik zlatega priznanja OF slovenskega naroda Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da je ob 27. aprilu, dnevu OF prejel najvišje slovensko priznanje — Zlato priznanje OF slovenskega naroda tudi Alfonz Avbelj-Savo. Za priznanje, ki ga je Savo prejel iz rok predsednika RK SZDL Franca Šetinca dobitniku iskreno čestitamo. , Razgovor z Alfonzom Avbljem-Savom, sicer predsednikom Občinskega odbora ZZB Domžale, bomo objavili v eni od naslednjih številk. Predsednik OK SZDL Miro Ukmar med slavnostnim govorom. Pozdravno pismo je v imenu domžalske Še posebej je pritegnil nastop Vokalno instrumentalnega ansambla OŠ Folklorna skupina DKD Svoboda Mengeš, mladine prebral predsednik OK ZSMS Venclja Perka. Domžale Andrej Flis. Štafeta mladosti v domžalski občini ... lukovice... ... do Repanškove galerije na Rudniku, kjer smo štafeto mladosti predali kamniškim mladincem. Dober dan, domžalski občan: Radioamaterji Radio kluba Domžale: Radioamaterji ne mirujejo... Janez Otrin Tokrat želim predstaviti Janeza Otrina, dolgoletnega direktorja delovne organizacije Termit Domžale, Otrin je istočasno tudi' dolgoletni družbenopolitični delavec domžalske občine. Čeprav se že dolgo poznava in ga pravtako že dolgo poznajo številni Domžalčani, naj o njem zapišem nekaj osnovnih podatkov. Moj sogovornik Janez Otrin je na to vprašanje odgovoril: „Verjetno nisi še vedel, da sem bil leta 1930 rojen v Čačku v Srbiji. Oče Janko je bil tam kot številni Slovenci pred vojno zaposlen v finančni službi. Z mamo sta morala preživljati še dve sestri in brata. V Čačku sem živel do leta 1939, ko sem prišel v Domžale. Prva dva razreda osnovne šole sem obiskoval v Čačku, nakar sem po prihodu v Domžale leta 1939 nadaljeval s šolanjem na nekdanji I. Osnovni šoli v Domžalah. Leta 1947 sem se vpisal na Srednjo tehniško šolo v Ljubljani na rudarski oddelek in šolo uspešno končal leta 1951. Nato sem bil dve leti štipendist v rudniku Zenica, za tem pa dve leti na Geološkem zavodu v Ljubljani. S februarjem leta 1957 sem se zaposlil v Keramično kemični industriji Kamnik, ki se je kasneje preimenovala v Svit Kamnik. Bil sem obratovodja obrata v Moračah. Iz tega je 1.7.1960 nastalo podjetje Termit Domžale. S tem dnem sem postal tudi direktor podjetja in od takrat dalje še naprej opravljam to funkcijo." Pa mi prosim opiši razvoj podjetja Termit Domžale, ki bo letos praznovalo 25—letnico obstoja. „Po kremenčevem pesku so bile Moravče znane že pred vojno, posebno po nekdanjem domžalskem lastniku peskokopov na Moravškem Mihaelu Osolinu, ki je pričel izkoriščati to moravsko rudno bogastvo že leta 1920. Pesek je najprej vozil s konjsko opremo, kasneje pa s tovornimi avtomobili. Po vojni leta 1947 so se proizvajalci peska združili v Okrajno podjetje Kremen Domžale. To podjetje je bilo leta 1950 reforrnirano in priključeno novo ustanovljeni Kera-mično-kemični industriji Kamnik kot Peskokopi. Tehnični vodja od leta 1952-1957 je bil Oton Frblich, za njim sem pa leta 1957 postal obratovodja. Obrat Peskokopi je bil leta 1960 priključen novoustanovljenemu podjetju Termit Domžale, ki je pod tem imenom začelo poslovati 1. julija 1960. Od tega dne dalje sem tudi direktor. Ob ustanovitvi leta 1960 je znašala proizvodnja 37.000 ton, vrednostno pa 3,700.000 din Plan proizvodnje v letu 1985 pa predvideva proizvodnjo v višini 230.40 Oton, vrednostno pa milijardo 300 milijonov. Leta 1960 je bilo zaposlenih 131 delavcev, sedaj je pa zaposlenih 236 delavcev, kar je vsekakor velik napredek. V našem TOZD-u Peskokopi v Moravčah, oz. Drtiji proizvajamo in posredujemo trgu naravni, prani in suhi kremenčev pesek, v ognju obstojne materiale ter oplaščene peske za jedra in maske po croning postopku. 80% peskov porabijo livarne, 15% gradbeništvo, 5 % pa kemična in elektro industrija. Naša največja naložba v letih 1979-1981 je bila separacija in sušilnica kremenčevih peskov v Moravčah. Poleg TOZD-a Peskokopi v Moravčah imamo v Ihanu obrat Tobi, ki deluje ob Mlinščici v nekdanjem mlinu, ki je bi zgrajen leta 1863. Ta mlin so ob koncu prejšnjega stoletja preuredili za mletje zemeljskih barv. Ogenj je to tovarno večkrat uničil, večkrat je pa menjala tudi lastnike. Med okupacijo ni poslovala, po vojni pa zopet. Od leta 1948, ko je bil obrat priključen Okrajnemu proizvodnemu podjetju Kamnik, je ta obrat dobil naziv Tobi. Leta 1949 je bil priključen Keramično-kemični industriji Kamnik in tako kot Peskokopi v Moravčah 1. julija 1960 postal podjet- je Termit Domžale. Do leta 1954 so v obratu Tobi izdelovali suhe zemeljske barve in mleli kamenine. Po tem letu so preusmerili proizvodnjo v livarski servis. Izdelovati so začeli pomožna hvarska sredstva, mleti premog, koks, mleto oglje in bentonit. Proizvodnja se je letno povečala do 500 ton. Leta 1961 so zgradili kotlovnico na tekoče gorivo, leta 1966 pa stavbo za proizvodnjo eksotermnih sredstev. Sedaj izdelujejo livarsko črnino, razne premaze, eksotermna in izolacijska sredstva, talila, likopodij in brikete fero-zlitin. Sedaj je zaposlenih 76 delavcev. V letu 1984 smo dokončali oddelek za proizvodnjo livnih praškov, s katerimi oskrbujemo vse jugoslovanske jeklarne. Vsa proizvodnja sloni na domači tehnologiji, saj smo za inovacije prejeli tri inovacijske verige, ki jo podeljujejo Raziskovalna skupnost Slovenije, Gospodarska zbornica in Ljubljanska banka združena banka. Glavni uspeh delovne organizacije je bil, ko je bil v letu 1979 podpisan samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, kjer je 54 sovlagateljev livarn in kemičnih tovarn iz Slovenije in Hrvaške pristopilo kreproveri-gi in se obvezalo vlagati v rekonstrukcijo moravškega tozda. Ta sporazum velja do leta 2007." Uvodoma sem zapisal, da je Janez Otrin tudi dolgoletni družbenopolitični delavec, zato naj še o tem malo več zapišem. „Prosim, če mi najprej malo več poveš o problemih Krajevne skupnosti Vencelj Perko, kjer si predsednik." „Največji problem v tem času v naši Krajevni skupnosti je trenutno ureditev ,šolskih okolišev, saj bo območje Depale vasi po novem prešlo v šolski okoliš novozgrajene osnovne šole v Trzinu. Pri tem pa nastaja najbolj kočljivo vprašanje gradnja podvoza na zvezni cesti, ki jo bodo morali šolarji prečkati, saj bodo, če podhoda ne bo, v stalni smrtni nevarnosti. Drugo nadvse važno vprašanje je ureditev kanalizacije na Poljski cesti, saj imajo vse hiše svoje greznice, kar je stalna nevarnost za podtalnico v bližini vodnih črpalk, ki dajejo zdravo pitno vodo Domžalam, saj smo zadnje čase priča vse večjim problemom, ki nastajajo ob nenehnem onesnaževanju okolja. Pred nami je tudi ureditev. samouprave v blokovni gradnji SPB-1, kajti ureditev tega je nadvse pomembno vprašanje za tolikšno število ljudi v tem velikem stanovanjskem konglomeratu. Za končno ureditev šolskega okoliša Osnovne šole Vencelj Perko bo treba tudi rešiti vprašanje Čebokli-jeve hiše, ki še sedaj ni rešeno. Urediti bo treba tudi kolesarsko pot od Stoba do Trzina in jo opremiti z električno razsvetljavo, urediti samo cesto skozi Stob. Pred nami je pa še eno vprašanje. Smo sredi priprav za volitve, ki bodo prihodnje leto. Pri tem nastaja važno vprašanje j kakšne ljudi bomo izbrali za nova vodstva, in če bodo ti ljudje opravičili naloge, ki jih od njih tudi pričakujemo." Kakšne so naloge turizma v Domžalah, saj je to za kraj, kakršne so Domžale, nadvse važno vprašanje, ki smo mu doslej posvečali vse premalo pozornosti in skrbi. „Čeprav si člani Turističnega društva Domžale izredno prizadevajo, da bi bil kraj čimbolj privlačen, kar v pretežni meri velja prav za predsednika Draga Burja, vendar za to nimajo potrebnih sredstev. Ena najvažnejših vprašanj, če hočemo Domžale vsaj do neke mere urediti in kraj napraviti bolj privlačen, je postavitev hotela v Domžalah. Važno je tudi, da bodo gostinska podjetja, ki jih v Domžalah ni malo in so poznana po kvaliteti, v času turistične sezone dalj časa odprta in turistom dostopna. Urediti bo ogrevanje vode v plavalnem bazenu, urediti kamp, pa še bolj poskrbeti za lepši zunanji videz kraja. Povečati bo tudi število turističnih sob Kje vse si bil doslej družbenopolitično vključen? , JJoslej sem bil dolga leta in sem še vedno družbenopolitično angažiran. Bil sem odbornik občine Moravče, kjer sem bil predsednik zbora proizvajalcev in odbornik ob priključitvi moravske občine domžalski, dve mandatni dobi delegat zbora Krajevne skupnosti Vencelj Perko h predsednik te krajevne skupnosti, eno mandatno dobo predsednik koordinacije, predsednik odbora za izgradnjo Partizanskega doma Moravče, predsednik iniciativnega odbora za izgradnjo šole Vencelj Perko, predsednik odbora za izgradnjo mostu čez Kamniško Bistrico pri Repovžu in eno mandatno dobo predsednik občinskega sklada za ceste, verjetno pa še kje." Kaj pa meniš, da bi bilo treba v Domžalah še izboljšati, da bi Domžale postale še bolj privlačne? „Za Domžale bi bil že skrajni čas, da bi prenehali z intenzivno blokovno gradnjo, Kar je zvezano s pomanjkanjem šol, vrtcev, trgovin in ostalo infrastrukturo. Tako bomo vsaj do neke mere še ohranili stare Domžale, ki iz dneva v dan izginevajo pred nami. Nujno bo urediti tudi tržnico, ki jo Domžale takorekoč nimajo. Urediti bo vsa avtobusna postajališča, predvsem pa avtobusno postajališče v centru Domžal, kakor tudi podhod pod železniško progo. Prav bi tudi bilo, da bi Domžale po dolgih letih zopet dobile prepotrebno knjigo o Domžalah." Janezu Otrinu želimo, da bi še naprej tako uspešno vodil podjetje Termit. Prav tako želimo, da bi se v krajevni skupnosti, kjer deluje, uspešno rešili vsi problemi v zadovoljstvo krajanov, prav tako pa tudi številni domžalski problemi, ki sem jih navedel. Tone RAVNIKAR „Izobraževanje, širjenje in dvigovanje tehnične kulture med občani, predvsem mladino ter še aktivnejše sodelovanje z DPS in kakovostnejše poglabljanje radioamaterskih aktivnosti, ki so širšega pomena..." to so osnovna izhodišča domžalskih radioamaterjev za delo v prihodnje, izrečena na letni delovni skupščini Radio-kluba „Domžale-YU 3 CAB". Preteklo dveletno obdobje bo med tremi desetletji aktivnega delovanja domžalskih radioamaterjev prav gotovo zapisano z vidnejšimi črkami. V tem času so bili doseženi pomembni delovni uspehi, njihovi člani, ki' se ukvarjajo z amatersko r: iiogoniometri-jo (popularno imenovana „Lov na lisico") pa so tudi v pretekli sezoni ponovili uspeh in dokazali, da so v državi zadnjih nekaj let v tej športno-tehnični zvrsti brez konkurence. Med prednostne aktivnosti kluba sodi na prvo mesto IZOBRAŽEVANJE. R.K. Domžale organizira vsako leto tečaj za radioamaterje - operaterje. Na teh se tečajniki naučijo osnov elektrotehnike, radio-tehnike in konstruktorstva. To je osnova za kasnejše samostojno delo na radijski postaji. Po uspešno opravljenem izpitu dobijo naziv radiotelegraflsta C kategorije, kar pomeni, da kvalitetno obvladajo tudi sprejemanje in oddajo Morsejeve abecede. Skozi te tečaje je šlo do danes mnogo občanov vseh starosti, največ mladine. To nedvomno predstavlja veliko pomoč mladim pri usmerjanju v tehniške poklice, tako pridobljeno znanje pa jim koristi pri nadaljnjem šolanju. V začetku letošnjega šolskega leta so člani kluba izvedli predavanja v Mengšu, Dobu in na vseh domžalskih osnovnih šolah. Zajeti so bili višji razredi, predavanja pa so naletela med osnovnošolci na velik odziv in zanimanje. S takimi oblikami delovanja bodo nadaljevali tudi v prihodnje, ob tem pa je treba opozoriti, da bo sodelovanje z osnovnimi šolami v občini treba še poglobiti, predvsem s klubi mladih tehnikov in nenazadnje tudi z OO ZSMS po krajevnih skupnostih. K izobraževanju sodi tudi delo na klubskem mikroračunalniku. Z veseljem lahko ugotavljamo, da večina klubskih članov obvlada programiranje, mnogi pa so dosegli visoko, lahko bi rekli polprofesionalno raven usposobljenosti. Posebno razveseljivo je, da med slednje sodijo vsi mladi člani, ki to znanje s pridom uporabljajo na srednjih šolah usmerjenega izobraževanja oz. na višjih in visokih šolah. To tudi potrjuje, kako pravilna je bila odločitev, ko je klub že leta 1980 nabavil svoj mikroračunalnik! Ob tem pa se v klubu zavedajo, da bo treba kljub težkemu finančnemu položaju čimprej nabaviti modernejši mikroračunalnik, v nasprotnem pa bo ta oblika izobraževanja resno ogrožena, kajti tehnologija na tem področju dela hitre korake. Analiza OPERATERSTVA - to je dela na radijskih postajah, oz. frekvenčnih področjih, je pokazala, da je ta na splošno v porastu, številčno (število opravljenih zvez v radioklubu) pa je v stagnaciji. Med vzroki je bil omenjen pereč problem prostora; prostore, kjer se nahaja klub, krepko načenja tudi zob časa. Ob tem pa sekcija YU 3 DRJ, ki naj bi delovala v KS Jarše-Rodica, še vedno nima svojih prostorov, kar še dodatno povečuje ta problem, saj se vsa aktivnost članov iz te KS odvija v Domžalah. Prostori se nahajajo v urbani sredini, kjer je ves dan gost promet, kar povzroča motnje in otežuje delo na radijskih postajah. Prihaja pa tudi do motenj, predvsem v večernem času. Pred tremi leti je bil tudi v Mengšu ustanovljen radioklub - sekcija YU 3 Mundus „Florijan Bobič" Tovarna pohištva Varaždin Centralno skladišče za SR Slovenijo v Homcu, 61235 Radomlje Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge: — SKLADIŠČNI DELAVEC v skladišču pohištva Homec. Pogoji: — zaključena osnovna šola — odslužen vojaški rok — dvomesečno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da pisne ponudbe pošljejo v osmih dneh po objavi, ali se zglasijo osebno na razgovor v skladišče Homec, Vaška pot 33. DMA, ki organizacijsko sodi k domžalskemu klubu. Mengeški klub zaenkrat šteje le okoli deset članov, od teh pa jih je nekaj zelo aktivnih, kar deluje vzpodbudno tudi za okolico. Da bi se članstvo v tej sredini povečalo, bo treba tudi v Mengšu organizirati tečaj za operaterje in posvetiti vso pozornost delu z mladimi. Prostorski in drugi pogoji (lokacija) so v Mengšu zelo dobri. KONSTRUKTORSTVO Konstruktorska dejavnost je tesno povezana z izobraževanjem, oziroma njegovo kakovostjo. Dobro znanje elektrotehnike in radiotehnike je osnova za konstruktorstvo. Na tečajih je temu vsako leto posvečena posebna, skrb, ta del tečaja vodijo strokovnjaki, člani kluba, ki se tudi profesionalno ukvarjajo z elektroniko. Za zaključek tečaja kandidati za operaterje sestavljajo tudi seperheterodinski KV sprejemnik, ki tako predstavlja njihov prvi samostojni konstruktorski izdelek. Se pomembnejše pa so ob tem pridobljene prve konstruktorske izkušnje. Večina delovnih uspehov je plod prav konstruktorstva. Tako so člani v lanskem letu realizirali izdelavo novih sprejemnikov (goniometrov) in oddajnikov za amatersko radiogoniometrijo - od načrtov pa do končne sestave. Le ti vsebujejo komponente najmodernejše tehnologije integriranih vezij. V klubu je bil postavljen nov UKV antenski sistem, ki bo letos še dograjen in bo omogočal vzpostavljanje zvez preko najnovejšega amaterskega satelita, ki kroži v orbiti okoli zemlje - AMSAT faze 3 (Oscar 10). Prav tako poteka delo na'novem KV ojačevalniku večje moči. Postavljenih je bilo tudi več novih antenskih sistemov, po domovih članov, ki imajo dovoljenje za delo od doma. Zelo živahna je tudi individualna konstruktorska dejavnost članov, v zadnjem času tudi na področju mikrora-čunalništva. Izkušnje posameznikov pridejo zelo prav pri skupnem delu v klubu. Največji delovni uspeh, ki nedvomno izkazuje požrtvovalnost, slogo in tovarištvo vseh radioamaterjev domžalske občine, je postavitev novega, 35 metrskega antenskega stopla na Menini planini. Vsa dela so opravili sami s prostovoljnim delom. Sami so skontruirali tudi vso pripadajočo opremo: naprave, ki omogočajo obračanje anten po azimutu in elevaciji, nov, večji antenski sistem, ki ga bodo postavili letos poleti, itd. Večino aparatur in naprav torej izdelajo sami - lep primer, ki je lahko za vzgled. AMATERSKA RADIOGONIOMETRIJA Prav na področju ARG so zadnja leta beleženi največji uspehi. Domžalski tekmovalci osvajajo sama najvišja mesta na tekmovanjih vseh rangov. „Rezultati, ki smo jih dosegli, so nedvomno plod večletnega načrtnega dela. Vendar pa nas uspehi ne smejo uspavati! Vse aktivnosti se morajo kontinuirano nadaljevati, posebej še izobraževanje in delo z mladimi." je na koncu svojega govora poudaril predsednik R.K. Domžale in novoizvoljenemu Upravnemu odboru zaželel uspešno delo. Ugotovljeno je bilo, da v klubu in med člani vlada delavno in tovariško vzdušje, kar pa izkazujejo tudi rezultati in uspehi. Predsednik ZOTK občine Domžale, tov. Janko Naglic je v priložnostnem nagovoru prisotne seznanil z delom na tem področju in načrti za prihodnje. Posebej je osvetlil vlogo, ki jo ima ZOTK za našo družbo in mesto radiokluba v tehnični kulturi. Dotaknil se je tudi problema finančnih sredstev in odnosa širše družbene skupnosti do tehnične kulture. Ob tej priložnosti sta klubska člana B.Zemljak in A.Ostermann prejela Priznanja ZOTK za zasluge pri širjenju tehnične kulture. Podeljena so bila tudi priznanja ZRS: L.Nardin je za dolgoletno aktivno delo na področju izobraževanja prejel Zlato značko ZRS, A.Ostermann pa za vzorno konstruk-torsko delo in uspehe v ARG, Bronasto značkoZRS. Aleš KREC li Centra za socialno delo: Kako bomo uveljavljali socialnovarstvene pravice po novem? Družbenodenarne pomoči oziroma po novem socialnovarstvene pravice, ki jih občanom dodelujejo posamezne samoupravne interesne skupnosti so tisto delikatno področje dejavnosti SIS oz. njihovih strokovnih služb.za katero se občani posebej zanimajo oz. želijo biti seznanjeni o postopku in načinu, ter kriterijih za dodeljevanje teh pomoči. To področje dela je bilo doslej urejeno tako, da so organi posameznih interesnih skupnosti na zakonski osnovi in na osnovi posameznih samoupravnih aktov za to področje (pravilnikov) odločali o, pomočeh neodvisno od druge skupnosti. (Npr. SIS za zaposlovanje o štipendiji, SOV o otroškem dodatku itd.). Novi samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki smo ga sprejeli tudi v naši občini in se prične izvajati s 1.5.1985 pa pomeni bistveno kvalitetno spremembo na področju dodeljevanja družbenodenarnih pomoči. Samoupravni sporazum je bil sklenjen z namenom: 1. da bi se ob dodeljevanju vseh pomoči upoštevala enotna merila za določanje socialne varnosti družin in občanom, ki Si sami ne morejo zagotoviti socialne varnosti z delom ali z lastnimi sredstvi, 2. da se poenotijo osnove, merila in postopki za uresničevanje socialnovarstvenih pravic, do katerih so občani upravičeni po zakonih in samoupravnih aktih posameznih SIS, 3. da se enotno določijo prispevki k stroškom socialnovarstvenih storitev v socialnovarstvenih in drugih organizacijah (domovih upokojencev, VVZ), 4. da se zagotovi pregled nad vsemi dodeljenimi socialnovarstvenimi pomočmi. Bistvene novosti, določene v samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic '. Dogovorjena raven socialne varnosti Doslej so bile v samoupravnih aktih posameznih SIS različno opredeljene osnove za dodelitev posamezne denarne pomoči, navadno v obliki cenzusov, npr. v letu 1984 je bil upravičen do otroškega dodatka tisti, katerega dohodek na družinskega člana ni presegal 6.000.- din po osebi v določenih zneskih. Samoupravni sporazum pa določa nov enoten način za ugotavljanje socialne varnosti občanov. Dogovorjena socialna varnost se določa v odstotkih od povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v minulem letu (27.762 din) in sicer: — za delavce in druge delovne ljudi ter učence in študente pri uveljavljanju pravice do štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovski štipendiji 55 %, kar znaša v letu 1985 - 15.269 din; — za zmerno, teže in težko duševno ter teže telesno prizadete osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo 50 %, kar znaša 13.881 din in — za nezaposlene osebe, za nepreskrbljene odrasle osebe ter za otroke, učence in študente 43 %, kar znaša 11.938 din. Primer: 4—članska .družina, kjer sta oba starša zaposlena in imata enega šolskega otroka in enega študenta, ima zagotovljeno dogovorjeno socialno varnost, če njihov dohodek znaša 57.745 din mesečno, kar prikazuje sledeči izračun: oče 55 % = 15.269 mati 55% = 15.269 otrok '55% = 15.269 (študent) otrok 43% = 1 1.938 (učenec OŠ) Skupaj: 57.745 Če družina v preteklem letu ni dosegla tega dohodka in če so tudi druge stvarne razmere v družini takšne, da si ne morejo zagotoviti več sredstev z lastnim delom, je družina upravičena do denarne pomoči. 2. Vrsta in prioriteta socialnovarstvenih pravic Novi samoupravni sporazum določa, da občan ne bo mogel več na več mestih uveljavljati več vrst socialnovarstvenih pravic neodvisno ene od drugepri posameznih SIS, pač pa je opredeljen vrstni red, po katerem se bodo socialnovarstvene pravice uveljavljale in sicer: 1. Varstveni dodatek k pokojnini 2. Denarna pomoč za brezposelnost 3. Delna nadomestitev stanarine 4. Štipendija iz združenih sredstev 5. Razlika h kadrovski štipendiji 6. Družbena pomoč otrokom 7. Začasna denarna pomoč 8. Rejnina 9. Denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja 10. Denarna pomoč kot edini vir preživljanja 11. Plačilo oziroma doplačilo oskrbe na domu 12. Enkratna denarna pomoč 13. Plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroš- kov v socialnem zavodu oz. organizaciji za usposabljanje 14. Plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v tuji družini 15. Druge socialnovarstvene pravice. V samoupravnem sporazumu so določene tudi osnove in merila za oprostitev doplačila k ceni zdravstvenih storitev in za dodelitev solidarnostnega stanovanja. To pomeni, da občan katerega družina nima zagotovljene dogovorjene socialne varnosti, lahko, uveljavlja socialnovarstvene pravice po navedenem vrstnem redu. Višina uveljavljene pravice se mu bo vštela v dohodek. Če ne bo dosegel dogovorjene socialne varnosti z uveljavitvijo ene same pravice, bo lahko zaprosil za naslednjo, dokler ni zagotovljena njegova socialna varnost. Primer: Upokojenec oz. njegova družina, ki živi v družbenem stanovanju in ima dolžnost preživljati še enega otroka — študenta, je dolžan najprej urediti varstveni dodatek k pokojnini, če s tem družina še nima dosežene dogovorjene socialne ravni, ima pravico zaprositi za delno nadomestitev stanarine, če tudi s tem ni zagotovljena dogovorjena socialna varnost oz. raven družine je njegov otrok — študent dolžan urediti najprej štipendijo, šele potem ima pravico tudi do denarne pomoči otrokom (otroškega dodatka), seveda če z vsemi že pridobljenimi pomočmi ne presega dogovorjene socialne ravni. 3. Osnove za določanje višine socialnovarstvenih pravic Samoupravni sporazum natančno določa osnove in postopek uveljavljanja vseh socialnovarstvenih pravic. . Na kratko bomo podali obrazložitev kdo ima pravzaprav pravico do posameznih pomoči: 1. VARSTVENI DODATEK K POKOJNINI: zanj lahko zaprosi upokojenec, če njegova pokojnina ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo (15.5 62 din) in če njegovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov na posameznega družinskega člana ne presegajo zneska, ki ga določa SPI Z SRS v Ljubljani. Pravice do varstvenega dodatka nimajo uživalci predčasne pokojnine, dokler prejemajo zmanjšano pokojnino, ter individualni kmetje in tisti združeni kmetje, ki niso zavarovani po ustrezni zavarovalni osnovi. 2. DELNA NADOMESTITEV STANARINE: Vsak občan je dolžan poravnati najmanj 20 % določene stanarine. Če nima zagotovljene dogovorjene socialne varnosti pa se mu stanarina ustrezno zniža glede na število družinskih članov, stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana in glede na višino stanarine. 3. ŠTIPENDIJA IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV: Lahko jo uveljavljajo ob razpisu študentje in učenci iz tistih družin, katerih dohodek na družinskega člana ne dosega 55 % od povprečnega OD na zaposlenega v SRS v minulem letu (kar znaša 15.269 din). Višina osnovne štipendije sme dosegati največ 30 % čistega OD (8.329 din, oz. razlika do stvarnih dohodkov do dogovorjenega zneska). Študentje in učenci pa so upravičeni še do dodatka za čas šolanja zunaj stalnega bivališča (internat), oz. dodatka za stroške prevoza v šolo. 4. DRUŽBENE POMOČI OTROKOM: Otrok je upravičen do pomoči, če stvarni mesečni dohodek na družinskega člana družine, v kateri otrok živi.ne presega 43 % čistega'OD v preteklem letu (11.938 din), če je otrok iz kmečke družine pa 23% (6.385). Višina pomoči je razlika med stvarnim mesečnim dohodkom na družinskega člana in navedenimi odstotki oz. zneski. 5. DENARNA POMOČ KOT EDINI IN DOPOLNILNI VIR PREŽIVLJANJA: do denarne pomoči kot edini vir preživljanja je upravičen za delo nezmožen občan, ki je brez vsakršnih dohodkov oz. prejemkov ter nima nikogar, ki ga bi bil dolžan preživljati. Denarna pomoč kot edini vir znaša 43 % povprečnega OD v preteklem letu in bo od 1.5.1985 znašala 11.938 din (trenutno znaša 11.300 din). Do dopolnilnega vira pa je upravičen za delo nesposoben občan, katerega dohodki ne dosegajo dogovorjene socialne ravni (43 % oz. 11.938 din), in nima premoženja in zavezancev za preživljanje. 6. ZAČASNA IN ENKRATNA DENARNA POMOČ: Do te oblike pomoči je upravičen občan, ki je sicer zmožen za delo, vendar sebi in svoji družini zaradi trenutnih vzrokov ne more zagotoviti socialne varnosti (smrt v družini, bolezen, elementarna nesreča, odpust s prestajanja zaporne kazni in druge trenutne hujše stiske). 7. DOPLAČILO OSKRBNIH STROŠKOV v vzgojnovarstvenih organizacijah: Starši plačujejo oz. doplačujejo v vzgojnovarstvenih organizacijah stroške prehrane, nastanitve in varstva (varstveni del cene v VVZ). Po sporazumu o socialnovarstvenih pravicah ne bomo sprejemali več lestvic, ki bodo določale višino oskrbnine, pač pa sporazum določa da se prispevek določi v višini 35 % stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana, vendar ne sme presegati polne cene oskrbnih stroškov. Če je stvarni mesečni dohodek na družinskega člana nižji od 70 % dogovorjene ravni socialne varnosti družine, starši prispevka ne plačajo. P r i m v svojo zemljo zasejal. Rod, ki ostal je, naSo žetev žanje, in v njem bo živel, kdor je takrat pal." Globok in pomemben verz, ki gane vsakega. Slovo od prijaznih goriških Slovencev je bilo res prisrčno in toplo. Povabili so nas na svoj "občni zbor ter na jesenski izlet v Goriška brda na trgatev njihovega žlahtnega grozdja. Tudi mi smo jih povabili na srečanje v času tedna upokojencev občine Domžale, ki bo od 10. do 18. maja 1985. Navdušeno so se odzvali vabilu in nam zagotovili še tesnejše sodelovanje. Na željo večino izletnikov smo si ob vrnitvi domov ogledali tudi veliko italijansko pokopališče Sredi polja, kjer je iz 1. svetovne vojne pokopanih 300.000 vojakov, med njimi več tisoč Slovencev. Po ogledu spomenika smo se napotili proti državni meji, kjer smo našim vrlim carinikom ob spremstvu harmonike zapeli pesem: ..Regiment po cesti gre". Bili so navdušeni) saj so nam priznali, da tako prijaznih upokojencev ne srečajo vsak dan. Prepričana sem, da je bil izlet uspešen in da so naši upokojenci imeli zopet en lep, prijeten dan, katerega se bodo še dolgo in z veseljem spominjali. Marija OMAHNA Zdrava mladina, naše bogastvo Obstal sem za hip na svojem samotnem potu pod svetlobo zvezd in sem videl pred seboj razprostrto potemnelo zemljo, objemajočo v naročju neštevilno domov z zibelkami in posteljami in z mladimi življenji, radostnimi od radosti, ki ne ve nič, koliko je svetu vredna. R. Tagore Leto 1985 je Mednarodno leto mladine, 7. aprila pa Svetovni dan zdravja, ki prinaša poslanico vsemu svetu in opozarja na krepitev in ohranjanje zdravja mladine. Za vsako deželo je pomembno, da pozna svoje probleme in jih skuša reševati, ob tem pa je skrb za zdrav, mlad rod na prvem mestu. Zdravje ni le odsotnost bolezni, pač pa popolno telesno, duševno in socialno blagostanje, zato skrb za zdravje ne more in ne sme biti samo naloga zdravstvenih delavcev, temveč celotne družbe in vsakega posameznika. Vse več pozornosti se posveča preprečevanju obolenj s preventivnimi ukrepi in zdravstveno vzgojo. Pravilen odnos do zdravja se začne oblikovati v družini, za nadaljnji razvoj pa skrbijo vzgojnovarstvene ustanove, šole, službe zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva, itd. Šolske ambulante, ponekod pa ambulante splošne medicine, v okviru Službe varstva žena, otrok in mladine, skrbijo za zdravje šolskih otrok imladine na dispanzerski način, ki pomeni aktivno varstvo s pomočjo skupinskega dela večih strokovnjakov, po načelih sodobne medicinske doktrine. Sistematski pregledi so ustaljena in dovolj uspešna oblika preventivnega dela in zajamejo vsako leto približno polovico osnovnošolcev in srednješolcev. Ob ugotavljanju zdravstvenega stanja šolarjev v zadnjih letih opažamo naraščanje okvar gibalnega aparata, motenj vida, slabe hranjenosti, zobne gnilobe. Tudi pri nas je raziskava telesnega razvoja pokazala hitrejšo rast in razvoj šolskih otrok in mladine, zato je izpostavljenost gibalnega aparata negativnim vplivom okolja večja (slaba drža, ploske noge). Zelo pomembna je povezava med šolskimi zdravniki in učitelji' pri skrbi za zgodnje odkrivanje okvar, organizacijo pravilne in redne telesne vzgoje ter pravilno razporeditev dela, počitka, rekreacije. Prvi koraki v tej smeri so bili narejeni, z ohranjanjem kvalitete, množič- Prvi teden upokojencev v občini Domžale: Mnogo prireditev bo od 9. do 18. maja letos v počastitev 40—letnice svobode. V prenekaterih občinah prirejajo vsakoletne tedne upokojencev že dolga leta, pri nas letos prvič. Namen in program takšnega tedna je seznaniti javnost in posebno mlajšo generacijo o dejavnosti naših društev in povabiti še one upokojence, ki niso člani naših društev, da pridejo in v društvu enakih razvijajo rekreativno dejavnost sebi v dobro in zadovoljstvo. Gojimo športne dejavnosti, ki so primerne za starejše, imamo številne pevske zbore in vsako leto zanimive izlete po domovini in tudi v zamejstvo. Program našega prvega tedna upokojencev je pester, v njem sodelujejo upokojenci - športniki člani društev iz Kamnika, Moravč, Mengša, Domžal in ekipa upokojencev iz Induplati. Na zaključni prireditvi pa bodo nastopili pevski zbori društev upokojencev iz Jesenic, Javornika—Koroške Bele, Tržiča, Radovljice, Kranja, Škofje Loke, Šentvida pri Ljubljani, Litije, Ljubljane in Domžal. Program bo potekal takole: 9. maja: ob 10. uri tekmovanje v streljanju z zračno puško v dvorani Kina na Duplici. 10. maja: ob 9. uri tekmovanje v kegljanju v Induplati Jarše. 11. maja: ob 15. uri tekmovanje v balinanju na Količevem. Ob 16. uri ustanovni občni zbor novega društva upokojencev v Radomljha, dvorana Krajevne skupnosti. 12. maja: ob 9. uri saniranje v prostorih Društva upokojencev v Kamniku, Kolodvorska 5. 13. maja: Obiski nad 80-let starih članov društev. 14. maja: ob 16. uri občni zbor Društva upokojencev Domžale v sejni dvorani Skupščine občine Domžale. 15. maja: ob 15. uri sestanek žena—upokojenk v klubu Društva upokojencev v Domžalah, Simona Jenka 11, začetek aktivnosti za ženska ročna dela. 16. maja: ob 17. uri predavanje „Skrb za zdravo starost". Predava zdravnik Dr. Peter Cerar v sejni dvorani Zdravstvenega doma v Domžalah. 17. maja: ob 17. uri srečanje upokojencev - športnikov, ki so tekmovali in razdelitev pokalov in priznanj v restavraciji Slamnik. 18. maja: od 8. do 9. ure sprejem pevskih zborov in gostov pred Veleblagovnico. ob 9. uri vaja pevskih zborov v hali Komunalnega centra, ob 11. uri Revija pevskih zborov društev upokojencev Gorenjske, Ljubljane in Litije. Teden upokojencev organizira Zveza društev upokojencev občine Domžale, ki bo za to priložnost izdala tudi posebno brošuro. Vabimo občane k ogledu športnih iger, zdravstvenemu predavanju in zlasti na pevsko revijo, kjer bo nastopilo skupno nad 300 pevcev. Vstopnice bodo na razpolago pri vseh treh društvih upokojencev in v soboto 18. maja pred halo Komunalnega centra. Ivan RADENŠEK B I I I I 1 I I I I I 1 I S 1 nostjo in zavzetostjo pa bi se lahko ustvarili pogoji za delo na tem področju tudi izven rednih ur telesne vzgoje na šolah in fizioterapije v naši ustanovi. Poseben problem pri nas predstavlja slabo organizirana prehrana v srednjih šolah. O tem bi morala steči beseda na občinski ravni, saj je tako stanje kratkoma-lo nedopustno! Rezultati Zavoda za SRS za šolstvo o prehrani v srednjih šolah kažejo, da dobi zajtrk manj kot 0,5 % srednješolcev, kosilo 2 %, malico 30 %. Zaradi centralizacije vzgojnoizobraževalnih programov v večje srednješolske centre velik del mladih preživi večji del dneva izven doma. Delež družinske prehrane se je s tem zmanjšal, organizirana družbena prehrana pa je za to skupino prebivalstva, v primerjavi z ostalimi, najmanj razvita. Nujno potrebno je, da je vsakemu učencu v šoli dostopna vsaj pravilno sestavljena in zdrava malica, ki bi delno pokrila izpuščeni, oziroma kvalitetno revni, zajtrk (hladna malica z napitkom, predvsem biološko kvalitetna živila - obvezno mleko in mlečni izdelki ter sadje). V svetu in tudi pri nas ugotavljajo vse več zobne gnilobe, kar je v določeni povezavi s spremembami v načinu življenja sodobnega človeka, predvsem pa prehranjevanja. Poleg skrbi za osebno higieno in zmanjševanja sladkorja v prehrani se uspešno izvaja program fluoriranja po šolah. Razpredelnica obolevnosti šolskih otrok nam pokaže, da so daleč v ospredju obolenja dihalnih poti, sledijo bolezni kože, čutil in živčnega sistema, prebavnega traku, itd. Kar okrog 10% ugotovljenih stanj pa predstavljajo poškodbe in zastrupitve, ki so tudi najpogostejši vzrok bolnišničnega ' zdravljenja. Velik je delež poškodovanih v prometnih nesrečah (več kot 30 %), pri umrljivosti pa je v več kot 50 % vzrok prometna nesreča (predvsem kot motoristi). Značilna lastnost mladostnega obdobja je tveganje. Obdobje odraščanja je tisto, v katerem se človek prvič zave, „kako bi lahko bilo"; tako se nekateri usmerijo v nevarnost, večina pa poiskuša bolje študirati, trše delati, hitreje teči. Veliko bo potrebno storiti še na področju spolne vzgoje in vzgoje za humane odnose med spoloma, čeprav je delo specializiranih svetovalnih ambulant za kontracepcijo mladih že pokazalo prve uspehe. Vse od leta 1974 opažamo naraščanje splavnosti v obdobju do 19. leta starosti, v obdobju med 17.-19. letom celo trikratno, nekoliko pa se je zmanjšalo število porodov v skupini od 15. do 16. leta. Z vidika zdravja je splav nesprejemljiva alternativa nezaželene nosečnosti, po drugi strani pa imata lahko nosečnost in porod v zgodnjem rodnem obdobju (do 18. leta) resne posledice za mlado mamico in otroka. Zdravstvena vzgoja s tega področja po šolah že teče, pri programiranju izvedbe drugih oblik pa bi bilo prav, da bi upoštevali želje in potrebe mladih. Alkoholizem, prekomerno uživanje drog, poskusi samomora spadajo med tiste reakcije mladih, ki bi jih lahko označili kot krizna stanja pri mladostniku. Mlad človek, ki išče svoj pravi jaz, svojo vrednost, ki se v doživljanju lastnega telesa odziva na mnenje in reakcije drugih, zazna vsako drugačnost in se nanjo tudi čisto po svoje odziva. Na mladostnika najbolj vpliva mnenje vrstnikov, njegovo samospoštovanje je na tem področju najbolj ranljivo. V zadnjih desetih letih pri nas narašča število uživalcev drog, alkohola, zdravil, ki vplivajo na psihično stanje. Mnogo neprilagojenih reakcij in vedenjskih vzorcev mladostnika se razvije kot odziv na različne socialne pritiske, ki spremljajo to obdobje. Da se bo harmonično vrasel in dejavno vključil v širše okolje, potrebuje tako spodbude kot omejitve tega okolja, predvsem pa njegovo razumevanje in sodelovanje. Mladi so v naši družbi, kjer so alkohol in različna sredstva, ki vplivajo na psihično počutje, močno razširjena, pogosto osebno prizadeti, prikrajšani za čustveno toplino in delitev pozitivnih čustev z drugimi. Brez angažiranja družine, šole, centrov za socialno delo, raznih športnih klubov in drugih dejavnikov iz mladostnikovega okolja si težko predstavljamo dosledno obravnavo mladostnika v stiski. Starši, vzgojitelji in tisti odrasli, ki delajo z mladimi, pa so prav gotovo prvi, ki bi morali prisluhniti mladostniku, morali bi se ustaviti, utišati vrvež okrog sebe, se poglobiti vase, kritično presoditi svoja ravnanja in začeti s samo-vzgojo. Ne le z lepo besedo, predvsem z dobrim vzgledom, bo mladim olajšano iskanje prave poti v življenju! „Spoznati človeka se pravi - videti njegovo podobo. Pot do človeka pomeni torej - pot do odkritja njegove podobe." Domžale, v aprilu 1985 Mira Ažman, zdravnica Šolska ambulanta Zdravstveni dom Domžale Mladi iz Doba so izredno uspešni v preizkusih iz prometne varnosti. Teorija je huda reč... Občinsko in republiško tekmovanje „Kaj veš o prometu? " Mladi iz Doba najboljši V soboto, dne 13.4.1985, je bilo Občinsko tekmovanje „Kaj veš o prometu". Tekmovali so učenci iz vseh osnovnih šol naše občine. To tekmovanje je bilo letos na Osnovni šoli „Martin Koželj" Dob pri Domžalah. Rezultati so bili naslednji: Učenci 5.-6. razred ekipno: 1. mesto Osnovna Šola Martin Koželj Dob, 2. mesto Osnovna šola Janko Kersnik Brdo, 3. mesto Osnovna šola Olge Avbelj Domžale. Učenci 5.-6. razred posamezniki: 1. mesto Kosten Janez - OŠ Martin Koželj Dob, 2. mesto Ausec Roman - OŠ Šlandrove brigade Domžale, 3. mesto Capuder Miha — OŠ Jurij Vega Moravče. Učenci 7.-8. razred ekipno: 1. mesto OŠ Martin Koželj Dob, 2. mesto OŠ Jurij Vega Moravče, 3. mesto OŠ Šlandrove brigade Domžale. Učenci 7.-8. razred posamezniki: 1. mesto, Svetlin Boštjan -OŠ Martin Koželj Dob, 2. mesto Simon Franc - OŠ Martin Koželj Dob. Vsem tekmovalcem čestitamo! Ob tej priližnosti moramo pripomniti, da so mestno vožnjo ocenjevali inštruktorji AMD občine Domžale, ocenjevanje na testih iz prometnih predpisov pa je opravila izpitna komisija za voznike motornih vozil občine Domžale—Kamnik. Ob tej priliki pa še hvala delavcem Osnovne šola Martin Koželj Dob pri Domžalah za gostiteljstvo. Isto se je potrebno zahvaliti Tovarni Tosama Domžale, ki je bila pokrovitelj tega tekmovanja in je tekmovalcem dala lepe nagrade. Na koncu se je potrebno še zahvaliti PM Domžale, ki nam je priskočila v pomoč pri zavarovanju varnosti vožnje po naselju. Nekako nerodno pa je, da se tega občinskega tekmovanja niso udeležile srednje šole. S tem se ne bi smeli sprijazniti in to je obsojanja vredno. Mentorji se v osnovnih šolah trudijo za prometno vzgojo otrok, ko pa učenec pride v usmerjeno izobraževanje, pa se to zanemari. Odrasli bi se,morali zavedati, da so dolžni mlade vzgajati po svojih močeh tudi v srednj šoli. Na republiškem tekmovanju, ki je bilo v Titovem Velenju, dne 20.4.1985, je našo občino zastopal učenec Boštjan Svetlin iz Osnovne šole Martin Koželj Dob pri Domžalah. Na tem tekmovanju, ki je zelo zahtevno, je dosegel Svetlin odlično tretje mesto. Za uspeh čestitamo učencu Boštjanu Svetlina in njegovemu mentorju Francu Kovučiču. Mladi pišejo: Obiskal nas je Tone Partljič m m m s* Učenci, ki smo tekmovali za bralno značko, smo se zbrali v učilnici za glasbeni pouk. Obiskal nas je pisatelj Tone Partljič. Branje knjig za bralno značko poteka od 17. septembra do 2. aprila. Večina učencev do takrat že prebere knjige, drugi pa hitijo in se trudijo zadnje dni. Toda nekateri tudi odnehajo. Na začetku srečanja smo prebrali nekaj svojih del, nato pa prepustili besedo pisatelju. Pripovedoval nam je o svojem življenju in delu. Sprva je bil učitelj slovenskega in angleškega jezika. Pri tem je pisatelj poudaril, da je bil. kar strog učitelj. Posebno še pri slovenskem jeziku, kjer je zahteval veliko znanja, medtem ko je bil pri angleščini bolj popustljiv. Zdaj, ko je zaposlen kot dramaturg v Mariborskem gledališču, mu ostaja bolj malo časa za pisateljevanje. Podrobneje nam je pisatelj predstavil knjigo Hotel sem prijeti sonce, kjer na šegav način opisuje svoje otroštvo. Pisatelju smo zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je rad odgovoril. Povedal je tudi, da dobiva veliko vabil na prireditve, kot so podelitev bralnih značk, vendar vseh šol ne utegne obiskati. Na koncu nam je ostala le še podelitev bralnih značk učencem, ki so prebrali določene knjige. Na naši šoli imamo tudi nekaj učencev, ki so brali vseh osem let. Ti učenci si zaslužijo veliko priznanje. Obisk nam je bil zelo všeč, saj imamo le redkokdaj priložnost za pogovor s pisatelji. Peter GRIU, 8.c razred OŠ Janko Kersnik Brdo pri Lukovici STRAN 9 OBVESTILO Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale obvešča vse lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil: v ponedeljek in torek 6. in 7. maja 1985 v sredo, 8. maja 1985 v četrtek, 9. maja 1985 v petek, 10. maja 1985 v soboto, 11. maja 1985 v ponedeljek, 13. maja 1985 v torek, 14. maja 1985 v sredo, 15. maja 1985 t- v sredo 15. maja 1985 in v četrtek, 16. maja 1985 od 8. do 18. ure v Moravčah pri skladišču Emone — Kooperacija od 8. do 9. ure na Trojanah pri krajevnem uradu od 10. do 18. ure v Blagovici pri krajevnem uradu od 8. do 18. ure v Krašnji pri pisarni krajevne skupnosti od 8. do 18. ure v Lukovici pri krajevnem uradu od 8. do 15. ure v Studi pri Ložarju (po domače pri Matijevcu) od 8. do 18. ure v Dobu ob pisarni krajevne skupnosti od 8. do 18. ure v Radomljah pri kulturnem domu od 8. do 10. ure v Trzinu pri zbiralnici mleka od 11. do 18. ure v Mengšu pri obratu Emona — Mehanizacija od 8. do 16. ure v Mengšu pri obratu Emona — Mehanizacija. Lastnike traktorjev opozarjamo, naj na tehnični pregled pripeljejo pripravljena vozila, zlasti naj pregledajo kretni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo, in sicer prvo pomoč in varnostni trikotnik. Posebej še opozarjamo lastnike na novost, da morajo imeti traktorji, ki doslej še niso evidentirani, pa so proizvedeni po 1.1.1984 obvezen varnostni lok oziroma varnostno kabino, ker sicer tehnični pregled ne bo uspešen. Na tehnični pregled s seboj pri nest i te prometno > dovoljenje in zavarovalno polico, če je vozilo že evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila — račun, carinsko deklaracijo, pogodbo. V vsakem primeru imejte s seboj NOVO osebno izkaznico. Posebej še opozarjamo lastnike evidentiranih vozil, ki morajo zamenjati prometno dovoljenje, ker je dosedanje že polno, naj opravijo zamenjavo v 15 dneh po opravljenem tehničnem pregledu pri upravnem organu za registracijo vozil občine Domžale. S seboj imejte prometno dovoljenje, zavarovalno polico in dokument o opravljenem tehničnem pregledu. Lastnike vozil seznanjamo, da morajo opraviti evidentiranje vozil pri Sekretariatu za notranje zadeve Občine Domžale v 15. dneh od opravljenega pregleda. S seboj prinesite vse dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in osebno izkaznico. V primeru, da ne opravite uspešno tehničnega pregleda za že evidentirano vozilo,ste dolžni vozilo odjaviti iz prometa in vrniti tablo najkasneje v 15. dneh, ko izteče veljavnost zadnjega tehničnega pregleda. Iz pisarne sekretariata za notranje zadeve občine Domžale Pismo uredništvu Dobeno pridobiva... Naš večni dobenski žulj v preteklem, sedanjem in prihodnjem času je cesta; v prvi vrsti tista nad Ručigajem, ki je primerna bolj za avto rally vožnjo in kros. Odkar se spominjam, še izpred štirinajstih let, smo se vedno spoprijemali s cesto in sicer z motika mi, krampi, ravnicami, grabljami... Naše roke odpovedo in morajo kloniti pred vplivi narave, ko začne deževati. Spominjam se, ko je bilo pripeljano na cesto 950 m^ peska in vsa cesta obdelana s stroji — buldožerji, tovornjaki. Tudi to delo je bilo zaman, cesta uničena tekom dveh mesecev. Na sestanku pri Ručigaju (organizirala ga je KS Mengeš) je bilo rečeno, da bi nad cesto bdeli vsi uporabniki ceste in imeli na razpolago ustrezne kupe po-sipnega materiala. Menim, da bi bilo tudi to delo v posmeh naravnim silam. Zato bi bila edina rešitev v tem, da bi napravili na hudih vzponih morda kockasti tlak, asfalt, kakor je bilo že večkrat omenjeno oz. predlagano. Škoda nastaja ne samo na izgubi časa, največja škoda je na vseh in vsakovrstnih zasebnih in družbenih vozilih. Zelo razbuljiva in hvaležna razprava na sestanku se je razvnela, ko smo govorili o telefonih. Res je, da je telefon danes vsestranska dobrina, ko pa zaslišiš besedo participacija, te pa številka precej „zasuče", vendar po zagotovilu našega ambicioznega Franca Dragana bo telefon upajmo, dosegljiv skoraj za vsakega, če pa to ne bo, bo pa na voljo vsaj telefonska govorilnica. Tudi to je pripomoček za urejanje naših vprašanj. Na sestanku je bilo predlagano, da naj bi ustanovni neke vrste malo KS, ki bi bila v vsakem primeru povezana s Krajevno skupnostjo V Mengšu. Želimo pa tudo to, da vse doben-sko področje ne bi bilo urejeno z vsemi komunalnimi dobrinami le v korist Dobenčanom in kočarjem na Dobenu, potrebno je, da bi bili tudi turisti in šolske ekskurzije deležni vseh dobrin na našem terenu, ki jih Dobeno in njegovi prebivalci potrebu- Jemo" Ivan Dobovšek shi Srečanje mladih planincev domžalske občine Mladinski odsek PD Domžale je letos že tretje leto zapored organiziral srečanje domžalskih mladih planincev. Na skoraj vseh osnovnih šolah v Domžalah mladinski vodniki in mentorji vodijo planinske skupine, ki se redno sestajajo enkrat tedensko, tretjo soboto v mesecu pa se vsi skupaj srečavamo na izletih. Vendar planinstvo vsekakor ni le hoja v gore, temveč je tudi del kulture človeštva. Prav zato smo se vsi mladi ljubitelji gora zbrali v večnamenskem prostoru OŠ Vencelj Perko v Domžalah, kjer smo na prvi pomladanski dan doživljali duhovno bogastvo pionirjev planinstva in lepoto slovenskih gora nekoliko drugače. Mlajše skupine planincev so pripravile čudovite razstave o svojem delu, utrinke z izletov in prispevale kulturni program srečanja. Starejši pionirji pa so sodelovali v kvizu na temo Skalaši. svojim delom in zgledom pokazali mladim tistega časa drugo pot. Gore so jim pomenile življenje, v njih so se vzgajali. Njih vzor niso bili nadljudje, pač pa ljudje lastne presoje in lastnih odločitev. Od sebe in tovarišev so zahtevali poštenost, skromnost, nesebičnost in delavnost. Prav slednje nas še posebej navdušuje. Dosežki 200 članskega kluba Skala v tistem času so primerljivi z dosežki stotisočglave Planinske zveze Slovenije danes. Skalaške prvenstvene smeri, njihove knjige in članki, umetniške fotografije in skalaški filmi, predvsem pa njihova misel bodo vedno kažipot vsem v gore zaljubljenim Slovencem. Domžalski pionirji-planinci so se pošteno spopadli z gradivom o zgodovini skala-šev. Na podrobna in zahtevna vprašanja so odgovarjali kratko in jedrnato in včasih je bilo deset sekund za premišljevanje kar predolgih. Med sedmimi ekipami je bila tudi ekipa gostov iz Nove Gorice. Najboljšim je nagrade izročil Jaka Čop, ki je pristopil k skalašem že leta 1927. Člani MO PD Domžale Zakaj smo za temo izbrali ravno obdobje Skalašev? , Slovensko planinstvo je staro že krepko čez 200 let in v njem se je zvrstilo ničkoliko pomembnih dogodkov, vendar je prav delovanje Turistovskega kluba Skala uradno vplivalo na našo planinsko sedanjost. Po zaslugi skalašev je naše planinstvo ne le šport, gospodarstvo, nadelava poti, izletništvo, ampak tudi nepogrešljiv del slovenske kulture. Po prvi svetovni vojni smo se Slovenci znašli v novih razmerah in na novih izhodiščih. Slovensko planinsko društvo je izšlo iz boja za slovensko podobo gora kot zmagovalec. Pridobili so nekaj prej nemških planinskih domov in zgradili udobne planinske poti. Olajšati planincem hojo po gorah in jim narediti bivanje čimbolj udobno, to je bil edini namen planinske organizacije. Predvsem mladi pa se z njim niso strinjali. Skalaštvo ni bilo le kot posledica spora dveh generacij, pač pa upor proti komodnosti in samozadovoljstvu, proti gledanju na planinstvo kot na možnost poceni užitkov in zabave. Skalaši so s SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS Domžale objavlja prosta dela in naloge: — SNAŽILKA objekta in kopališča v ŠP Domžale. Pogoji za zasedbo: — dokončana osnovna šola — eno leto delovnih izkušenj — poskusna doba dva meseca. Posebni pogoji dela: — deljen delovni čas — delo v zaprtem in odprtem ob vsakem vremenu. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 8-ih dneh od objave na Skupno strokovno službo SIS Domžale, Ljubljanska cesta 36. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30-ih dneh po izbiri. ZDRA VSTVENI DOM DOMŽALE, n.sbl.o. Delovna skupnost skupnih služb 61230 Domžale, Titov trg 1. objavlja prosta dela in naloge: - REFERENTA ZA OBRAČUN ZDRAVSTVENIH STORITEV za polni delovni čas za določen čas — nadomeščanje delavke v času bolniškega dopusta. Pogoj: končana srednja šola ekonomske ali splošne smeri. , Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba ZD Domžale na naslov: Zdravstveni dom Domžale — DSSS, 61230 Domžale, Titov trg 1, 8 dni po objavi. OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo OBJAVLJA Na podlagi 13. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list S RS, št. 31/76) JAVNO DRAŽBO NAJDENIH PREDMETOV dne 16. 5. 1985 ob 10. uri na gradu Krumperk. Seznam najdenih predmetov je izobešen na oglasni deski občine Domžale. Oškodovanci, ki imajo dokazilo o lastništvu, lahko predmete prevzamejo dne, 15.5.1985 od 11. do 13. ure ali od 14. do 16. ure na gradu Krumperk. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IPLJfSlg TRGOVIMA PLINOBVS s neograničenom solidarnom odgovornošću OOUR-a Zagreb, Avenijo Večeslava Holiovca 1 Na osnovi 32. člena Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Ur. list SFRJ, 64/84) ter določil 18., 23. in 24. člena Pravilnika o formiranju OOUR PLIN Zagreb, je delavski svet OOUR sprejel naslednji . CENIK 1) nova cena uparjenega plina za potrošnike plina iz PLINARNE TRZIN znaša din 116,54 za kg, kar znaša din 280,28 za m3 izparjenega plina. 2) Sklep o spremembi cene se objavi v Občinskem poročevalcu občine Domžale. PREDSEDNIK RK OOUR Plin Zagreb Mišan Slobodan, l.r. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE 61230 DOMŽALE, p.p. 86 PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE, honorarno zaposli oskrbniški par v Domu na Veliki planini. Osebni dohodki in ostali pogoji po dogovoru. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. OPTIK Martina Skofic Ljubljanska 81 Domžale Delovni čas: - dopoldne od 8.00 do 12.00 - popoldne od 16.00 do 18.00 - sobota od 8.00 do 12.00 ure. 10 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Prodam, 2 lepa oleandra, diferencial za „Opel kadett" tipa A ali B. Cena po dogovoru. Rode Jože, Homec, Vaška pot 31, 61235 Radomlje. Kupim novogradnjo v okolici Domžal. Možna zamenjava stanovanja 65 m? v centru Domžal. Ponudbe: Tarča Tone, Župančičeva 9, Domžale. Takoj ali po dogovoru sprejmem priučenega ali kvalificiranega slikopleskarja. Možna je tudi pri-učitev poklica. OD od 30.000,-do 50.000,- din. Naglic Janko, Vir, Čufarjeva 9. Zaposlim fanta do 17 let za priučitev v slikopleskarski stroki ali slikopleskarja z odsluženim vojaškim rokom. Marija Sinčič, Liparjeva 33, Mengeš. Sva 17-letni dekleti in iščeva kakršnokoli delo v bližini Domžal. V poštev pridejo sobote in nedelje, tel. (061) 721-857 (zvečer). ZAHVALA Ob smrti mojega očeta JAKOBA R02ICA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Posebno, se zahvaljujem patronažni sestri Vidi in sosedi Mariji Koderman za vso pomoč ter stricu Francetu za številne obiske ob bolezni. Nadalje sem dolžan zahvalo ZZB Domžale, osebju DU Domžale*, praporščakom iz Vrhpolja in Moravč, govorniku Antonu Peterkut ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Sin Jakob. ZAHVALA Tiho je odšla od nas naša ljubljena mami, žena, mama, sestra in teta JUSTIURMAŽ Lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sojo tako številno spremljali na njeno zadnjo pot in ji podarili cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku iz Trzina za lepo opravljen pogrebni obred, enako pevcem cerkvenega zbora, praporščakom Društva invalidov Domžale ter pevcem pevskega zbora upokojencev iz Domžal. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage žene, mame, sestre, tete in svakinje JOLANDE VIĐALI, dipl.oec. se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za darovano cvetje, vence in izražena sožalja. Posebna zahvala družbenopolitičnim organizacijam in krajevni skupnosti za tople besede ob slovesu ter pihalnemu orkestru za zaigrane žalostinke na njeni zadnji poti. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam stali v teh težkih trenutkih ob strani. Vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, strica KARLA DORNIKA iz Učaka pri Trojanah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje; zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala pogrebcem in GD Trojane za prevoz vencev. Posebna zahvala vsem sosedom za požrtvovalno pomoč, posebno Tomelje-vim, v težkih trenutkih, pevcem iz Vranskega in gospodu župniku Vetršku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob izgubi naše drage tete FRANČIŠKE OCEPEK Domžale, Petrovčeva 29 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Cerarju in patronažni službi ZD Domžale za dolgoletno - pomoč, pevcem in gospodu župniku. Vsi njeni: Mira, Marjan, Mateja, Marko. Prijatelju Sredi aprila je minilo dve leti od smrti našega prijatelja Zule Vidka, Domžalčana, ki so ga mnogi poznali. Ob zahajajočem soncu je pritekel do domačih vrat, a v hišo ni več vstopil, zgrudil se je in srce se je umirilo, že dve leti nazaj ga je srce prvič opozorilo, da ni zdravo, da ga mora razbremeniti. Vidko je opozorila jemal resno, skrbni zdravniški negj in osebni disciplini je uspelo njegovo zdravstveno stanje izboljšati, tako dobro se je počutil, da bi skoraj pozabil na težave izpred dveh let. Čas celi rane, blaži bolečine, ne prinaša pa pozabljenja za velike udarce. Razum je sprejel smrt kot posledico načetega delovanja srca, čustveno pa smo ostali prizadeti, sprašujemo se zakaj? Kako je mogoče? Vidka pogrešamo, svojci in prijatelji čutimo praznino. Pravijo, da morajo starši sprejeti svoje otroke in otroci svoje starše pa naj so drug z drugim zadovoljni ali pa ne - prijatelje pa si izberemo sami, se nanje navežemo, z njimi delimo svoj čas, izmenjavamo misli, delamo načrte in se zabavamo. Pri izbiri nimamo vedno srečne roke. Morda pričakujemo preveč ali premalo nudimo, nismo uglašeni na enake strune. Vdiko pa je bil prijatelj, izbran s srečno roko. V sebi je nosil toliko šegave preprostosti, bistrega razuma in srčne dobrote. Ni veliko govoril, rad je poslušal in opazoval, ,vsak trenutek jc bil pripravljen pomagati. Pogovor z njim ni nikoli zamrl, nismo poznali zadreg, njegova vprašanja so nevsiljivo spreminjala teme ter prinašala radovednost in zanimivost. Čeprav še zelo mlad, je bil v letih 1944 in 1945 aktiven udeleženec partizanskih akcij. Vendar o tem ni nikoli govoril, nobenih priznanj ni iskal, prijatelji smo za njegove mladostne podjetnosti zvedeli, ko ga že ni bilo več. Opravljal je odgovorno in ugledno delo, a nikoli nismo slišali besede samohvale. Ljudje pravijo, da je treba o mrtvih govoriti le dobro. Vem, da o prijatelju pišem samo lepo, hkrati pa tudi vem, da ne pretiravam. Pogosto si tudi očitamo, da hodimo drug mimo drugega, da nimamo časa za prijateljski klepet, da prehitro pozabljamo. Posploševati bi teh opažanj in sodb ne smeli. Kjer je čutiti pristno dobroto in iskreno toplino, vsakdo postoji. Prav v tem je čar prijateljstva. Sedaj postajamo ob Vidkovem grobu. Na naših vrtovih cvetejo narcise. Vidko jih je imel zelo rad. S šopom zadnjih narcis smo se pred dvema letoma poslovili od njega in ob obletnici mu spet z narcisami povemo, da je spomin nanj živ. Ema NOVAK POPRA VEK IN OPRA VI ČILO Pri objavi intervjujev o dimnikarstvu v občini Domžale je prišlo do nehotene neprijetne zamenjave imen. Izjava pod Leopold Bobejc, Rodica se nanaša na Hakijo Mahmutovića. Opravičujemo se prizadetemu tovarišu Leopoldu Bobeku. Uredništvo Upokojence iz Radomelj in okoliških Krajevnih skupnosti VABIMO - — na ustanovni občni zbor novega Društva upokojencev v Radomljah, ki bo v soboto 11. maja ob 16. uri v sejni dvorani Krajevne skupnosti Radomlje. Zveza društva upokojencev občine Dbmžale ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb 61230 Domžale, Titov trg 1 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 SNAŽILKE - PERICE za poln delovni čas za nedoločen čas. Pogoj: končana osnovna šola in tečaj higienskega minimuma. Prijave sprejema kadrovska služba ZD Domžale na naslov: Zdravstveni dom Domžale - DSSS, 61230 Domžale, Titov trg 1 - 8 dni po objavi. N lek ljubljana TOZD Kemija, proizvodnja kemičnih izdelkov, r.o. Mengeš, Kolodvorska 27 Delo na sodobnih in tehnološko zahtevnih kemijskih procesih, razvoj in uvajanje v proizvodnjo novih izdelkov in postopkov, organiziranje in vodenje nemotenega poteka proizvodnje, preverjanje in izvajanje tehnoloških procesov v skladu s tehnološko dokumentacijo, predpisovanje tehnoloških tokov po operacijah, izvajanje kvalitativnega in kvantitativnega nadzora proizvodnje, je le del opravil, za katera objavljamo prosta dela in naloge VEČ TEHNOLOGOV Pogoji: - dipl.ing. kemijske tehnologije, kemije ali inženir kemijske tehnologije ali inženir kemije ali druge ustrezne usmeritve - leto delovnih izkušenj (lahko pripravnik) - poskusno delo 90 dni. VEČ KEMIJSKIH TEHNIKOV Pogoji: - 4-letna srednja šola kemijske ali dnjge ustrezne smeri - 6 mesecev delovnih izkušenj - poskusno delo 60 dni - izmensko delo. VEČ KEMIJSKIH PROCESNIČARJEV Pogoji: - 3-letna kemijska ali druga ustrezna šola (poklicna) - starost nad 18 let - poskusno delo 60 dni - izmensko delo VEČ DELAVCEV Pogoji: - končana osnovna šola - starost nad 18 let - poskusno delo 30 dni - izmensko delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LEK Ljubljana, Kadrovsko-splošni sektor, Verovškova 57, p.p. 81, 61107 Ljubljana. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 737-338. k ntfiMM 'AdllVUJElIfiJ trgovsko gostinska DO NAPREDEK O.sub.0. domiala_ y/ TOZD OPREMOTEHNA Komisija za delovna razmerja objavlja proste delovne naloge: 1. PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA V VB-POHIŠTVO Pogoji: — KV prodajalec - široki profil — dve leti delovnih izkušenj — izmensko delo oz. deljen delovni čas — delo je za določen čas, nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta. 2. DELAVEC V PE KURIVO Pogoji: — dokončana OS — tri mesece delovnih izkušenj — delo na prostem, dvigovanje težkih bremen — izmensko delo oz. deljen delovni čas ,-»■ dvomesečno poskusno delo. Delovna skupnost skupnih služb Komisija za de/ovna razmerja obja vija prosta dela in naloge: 1. OPERATER II. V EKONOMSKO RAZVOJNEM SEKTORJU Pogoji: — srednja jzobrazba tehnične ali ekonomske smeri — eno leto delovnih izkušenj — ustrezni IBM tečaj — pasivno znanje programskega jezika — delo v popoldanskem času. Kandidati naj v roku 8 dni po objavi oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski službi delovne organizacije ali pošljejo na naslov: TGDO Napredek Domžale, Ljubljanska 64. OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 11 51 \ Nagradna prvomajska križanka RAZPIS NAGRAD Za prvomajsko nagradno križanko razpisujemo S knjižnih nagrad. Rešitve pošljite na Uredništvo Občinskega poročevalca, p.p. 20, 61230 Domžale — najkasneje do 20. maja 1985 s pripisom Nagradna križanka! PAUL MUNI ANGL. PLEMIŠKI NASLOV SRBSKA SOLATA ŽIVEL 1 ■•MAJ ! ODPOSLA NEC VRTNA ZABAVA RAZČLENITEV RUOOLFO VALENTINO ZVEZNA DRŽAVA V ZDA KONEC MOLITVE GLASBENIK KLOPČIĆ ALKOHOLNA PIJAČA IGLASTO DREVO OLIVER CROMWELL TROPSKI VETER AM.PISATE LJICA IGEORGEI V SANDI VIDENSEK OBČAN BOROVNICE ZNIŽANA NOTA ŽIVALSKA POVEST TOVARNA TV APARAT V ZAGREBU GRŠKA ČRKA KAMNITA GMOTA DOMAČA PERNATA ŽIVAL MLADA KRAVICA MESTO V ČSSR BALETKA MLAKAR KOPNO V MORJU TRAVA DRU GE KOŠNJE POVEST J. JALEN A DEL DNEVA IDA KRAVANJA SLOV. ČAROVNIK (MIRANI AFRIŠKA ŽIRAFA JUŽNI SADEŽ MLEČNI IZDELEK V OTOK NA JADRANU TRGOVSKA HIŠA VSE V REOU REKA V TURČIJI > TOVARNA V MENGŠU KRAJ V DALMACIJI -:k«SS,„,:: SLIKARKA KOBILICA POKRAJINA V GRČIJI VRSTA GLASBILA BOJNI STRUP HERCEGO VEC ŽENSKI GLAS DRŽAVA V ZAH. AFRIKI ŽABJA NOGA ANTON OCVIRK OTOK NA JADRANU ji NICOLAS CARNOT NARODNA UNIVERZA SKAND. DROBIŽ IZLET.TOC KA DOMŽAL SPRIMEK SNEGA RIM.HIŠNI BOG TURŠKI VLADAR DRUŠČINA RASIST SMITH SL. IGRALKA (OLGA) TUJE Z. IME NEZREL ČLOVEK HRIB PRI BEOGRADU SLADKOVO DNA RIBA DRAG KAMEN NASA TOVARNA OBLAČIL KRAJ PRI KOPRU STERIJA POPOVIČ VRSTA GOVEDA VRSTA OPIC KOMASA CIJA ZEML PODNOŽIŠ ČE ZEMLJE VELIKA, ČLOVEKU PODOBNA OPICA TEKMA Z JADRNICAMI CELJSKI PEVOVOD JA (KUNEJ) AM. PEVEC FRENKIE NEZNANI LETEČI PREDMETI DRŽAVA V ZDA RAZPRE -DELNICA SREDOZE RASTLINA 100 m2 ENAKA SOGLASNI KA VRSTA LOKVANJA ZMES ZA OKUS GRŠ. NIMFA, SVEĆENICA ANSAMBL I SO' SKANDIN. SMUČI VAS V SAV SKI DOLINI 4. IN 1. SAMOGLA SNIK MALI MOPED PRIBOR ZA ČOLN TV NOVINJF KA (VAHEN) USPEŠEN DELAVEC RDEČI KRIŽ ŠIROKA ULICA Z OREVORE DOM MONGOL SKIVLADAR VODNA ŽIVAL DEDNA ZASNOVA MALA EVA PRIBITEK NA KUPNO CENO BLAGA GLASBENA IGRA FR. FILM. IGRALEC (JEAN) ZACRTANA POT BAJESLOV. PLEME V STAROGER PRAVLJICI ODLOK, ODREDBA ŽENSKO IME SAVINJSKO MESTO DREVO IZ DRU.ROŽNIC TOPLI NAPITEK GORA V SRBIJI TEDENSKA TRIBUNA VRSTA SKRILAVCA CISTA PRE MOŽENJA POJAV NA VODI \K.S-P R E V O J S Pr«vo|e VOLČJI POTOK AMERIŠKO IME BERTON CELJ REKA V SRBIJI SL. PISEC /JOŽE/ (1904-19661 KABIR BEDI DOPOLNIL NI PREDLOG ITAL. NO GOMETNI KLUB EDEN OD PLANETOV TOPLI NAPITEK SLOVNIČNO LOČILO GRS BOG VOJNE OBRAT V MENGŠU LJUB.IGRA LEC /ALI/ NOBELOV EC ZA HRANO NAJEMNI NA VODE ŠPORTNE SANI GLINA. ILOVICA VRSTA DREVESA RIMSKA KONJENICA PASCAL PETIT OSLOVSKI GLAS ND1JANEC IZ PLEMENA VEJ AZTEKOV GOL OTROK ČEBELJI SAMEC POVZROČI TELJ BOLEZNI V SINJSKA GRA RUDA NA BEOGRAJ SKEM HRIBU NOGOMET NI KLUB V MADRIDU PERO KVRGIC STARO BA BILONSKO MESTO ROPRET JANKO NAROBE OD DOL PRIŽIG STIKALA REKA V SZ REKA V BOSNI GRŠKI SODNIK VRTNI PRIDELEK SL PISATELj (MIŠKOI RESI ME I PREBIVA LEC BOSNE SLOV FILM IGRALEC (BERTI POJAV PRED NOČJO MATERIAL ZA VREČE GRS MIT REKA V PODZEM LJU GEOLOŠKO OBDOBJE ŽELEZOV OKSID PIHALNO GLASBILO NEM. PISEC RAINER PEVEC DEDIČ VEK, DOBA MESTO V ŠVIC. KANTONU ŠOLSKI RED GL.MESTO GANE REKA V ŠVICI OTOK NA JADRANU 1 MAJ NASA RE PUBLIKA REŠEVALNI G0RSĆ0LN KONJSKI TEK VISINSKO TOČKA ARABSKI ŽREBEC EISENHO WER SALA. HUMOR OBZALO VANJE 1. MA IME BARVE FILMSKO MESTO V FRANCIJI NORV PESNIK II VARI