ftMER
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
M© YIN ft
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
Li ...J -jt -is! !
NO. 188.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 12th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXH.
Zanimive vesti iz življenja Naš umetnik g. Jakac ima
naših rojakov po sijajen uspeh v glav i širni Ameriki j nem mestu Amerike
Slovenska ženska Zveza, oziroma nje glavni odbor, je imel te dni sejo, pri kateri se je sklenilo, da se da na splošno glasovanje, da s k imenu organizacije doda ime "katoliška."
Na novo so preslikali slovensko ■ cerkev v New Yorku na 8. cesti, znotraj in zunaj. Delo je izvršil slovenski slikar Mr. Sršen.
V	Girardu, Ohio, sta se poročila Marko Matekovič in Frances Preveč, oba rojena v Ameriki.
V	Pueblo, Colo., se je ustrelil John Starčevič, star 35 let. član S. N. P. Jednote. Zadnje čase se je nahajal v državni i umobolnici v Wyomingu.
Kljub slabim časom, ki prevladujejo po Ameriki, pa beremo v vsem slovenskem časopisju o piknikih in zabavah. Približno se vrši do 200 piknikov vsako nedeljo v raznih slovenskih naselbinah po Ameriki, kar je pač znamenje, da naš narod, kljub vsem težavam in bridkostim, rad zahaja v naravo in v veselo družbo, da si vsaj začasno potolaži trplenje, ki ga muči.
Glavni odbor S. N. P. Jednote je razpisal izvanredni ases-ment v odškodninski sklad, kjer se nahaja primanjkljaj v svoti $4,836.19. Ker se mora sklad sam vzdrževati, je bilo potrebno razpisati izvanredni asesment, ki znaša za mesec setember 25c na člana.
Poroča se, da se vrne v Ameriko Rev. Hugo Bren, dobro poznan med ameriškimi Slovenci. V Ljubljani je bil doslej urednik časopisa "Cvetje" in je poučeval na bogoslovnici.
Družba sv. Družine, ki ima svoj glavni stan v Jolietu, 111., izkazuje v svojem polletnem računu čistega premoženja $58, 206.19.	j
V	Powhatan Point, Ohio, je umrl naš rojak John Petek, doma iz vasi Jelovc, fara Boštanj, na Dolenjskem. Star je bil 55 let. Zapušča ženo, sina in hčer.
V	Kenoshi, Wis., si je rojak Frank černič prihranil s trdim delom lepo svoto denarja in je1 bil namenen na obisk v staro | domovino. Pa se je oglasil pri. njem neki rojak, ki je černiča nasleparil, češ, da prihaja iz Ca-lifornije, kjer živi njegov oče, ki se nahaja v Ameriki že nad 40 let, da je silno bogat, in da je njega poslal v Kenosho. Lopov je pripovedoval, da ima $50,000, katere da mora razdeliti med reveže v Kenoshi. S čer ničem sta se dogovorila, da bosta razdelila denar, toda ne prej, je dejal slepar, dokler mu černič ne da garancije, černič bi moral dati sleparju $3,500 za garancijo. černič je šel na banko, kjer je dobil $3,500 svojega denarja, kar je prinesel sleparju, ki mu je v zameno izročil železno boxo, i v kateri je bilo baje $30,000. Nesel je škatljo domov, in ko jo je po velikem trudu odprl, je dobil v njej štiri dolarje in dosti papirja. Seveda je letel na policijo, toda lopov se je že zdavnej umaknil. Rojak černič je trdo, delal za svoj denar mnogo let, in se danes bridko kesa radi svoje lahkomiselnosti. Preko noči je postal berač.
Poroča se: časopis "Washington Herald," eden najbolj uglednih časopisov glavnega mesta Amerike, je priobčil daljši članek izpod peresa znanega kritika Stanley Olmsteda, ki piše ja-ko simpatično o mladem slovenskem umetniku, g. Božidar Ja-kacu, ki se nahaja že nad dva meseca v Washingtonu, kjer je naslikal portrete raznih kon-gresmanov. S člankom je pri-občena tudi Jakčeva slika ter dva posnetka portretov kongres-manov. Kritik podaje poleg ocene tudi kratek življenjepis g. Jakca, omenja njegovo šolanje v Pragi in Parizu. Po delih pri- j števa g. Jakca med tisto skupino umetnikov, ki ne sledijo strogemu modernizmu ter slikajo to, kar vidijo pred seboj, ne pa tistega, kar se jim rodi v domišljiji. Tudi med umetnike starih šol ga ne prišteva, pač pa pravi, da Jakac jemlje nekako srednjo pot. O kakovosti slika- i nja se izraža zelo pohvalno, da nekaj njegovih del bi celo primerjal ameriškemu Whistlerju. Mlademu slovenskemu umetniku čestitamo in mu želimo še več uspeha v ameriški preštolici. -o—-
Ali bo Ohio odobrila pro-hibicijo ali jo bo zavrgla?
Danes, v torek, 12. avgusta, se vršijo v državi Ohio primarne volitve. Vsa Amerika zre na državo Ohio, da vidi, kakšnega mnenja so volivci. Ali bodo odobrili suhača McCullocha za j senatorja, ali bo nominiran za senatorja demokrat Robert Bul- | kley, ki je . javno izjavil, da bo j njegovo prvo delo v senatu, da J bo odpravil prohibicijo. Med drugimi zanimivosti primarnih volitev je tudi dejstvo, da kandidira za urad državnega blagaj-, nika Mrs. Pauline Buckley, soproga bivšega državnega blagajnika Buckleya, ki je bil obsojen v državni zapor v Atlanti i radi kršitve prohibicije. Mrs. j Buckley je republikanka, dočim njenega imena ne smete zamenjati z imenom Robert Bulkleya, ki kandidira na demokratskem I tiketu za zveznega senatorja. Kot prevladuje splošno mnenje bo dobil Robert Bulkley nominacijo za zveznega senatorja na-; pram W. W. Durbinu iz Fre-monta, O., ki se je izjavil za prohibicijo.
Pri farmarjih ni samo vroče, ampak tudi zelo suho
Vlada Zedinjenih držav bi Sijajna udeležba na poli-rada civilizirala preo- tičnem shodu. Največji stale Indijance	shod v vsem mestu
Washington, 11. avgusta.— Zvezni komisar za indijanske zadeve, C. S. Rhoades, naznanja da bo vlada skušala še letos iztrebiti zadnje sledove "divjašt-va" pri ameriških Indijancih s tem, da bo skrbela, da se civilizirajo Indijanci na enak način kot so "civilizirani" njih belo-; poltni bratje. Namen zvezne vla-; de je odvaditi Indijance, da se prikazujejo kot jahači v cirkusih in enakih predstavah ter jih naučiti "dostojnega, modernega življenja." Komisar za indijanske zadeve je storil ta korak na nasvet predsednika Hooverja, ki se zanima tozadevno za Indijance. Slednji morajo dobiti praktično vzgojo in se pripravljati za razne poklice v življenju. Zvezna vlada ima tozadevno na razpolago skoro pet milijonov dolarjev. Kaj neki Indijanci o tem mislijo?
Današnje primarne volitve vzbujajo mnogo zanimanja državljanov po državi Ohio
Vreme
Danes so volitve. Volite mokro, ker že en mesec nismo imeli pravega dežja.
Praznovanje
Direktorij Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. nam poroča, da priredi dne 31. avgusta in 1. s e p t. praznovanji delavskega praznika. Dneva se bosta vpo-rabila za prireditev koncerta, h kateremu so bila povabljena vsa kulturna društva k sodelovanju. Tudi posamezni solisti bodo nastopili, torej bo vsakomur mogoče, da se jih udeleži. Tozadevno se bo še poročalo v kratkem in objavilo koncertni program za oba dneva.
i
Dr. Pergler na obisku
V Cleveland je dospel na obLsk dr. Charles Perglar, odlični Čeh, ki je bil svoje dni prvi češki poslanik v Ameriki, i Tekom svetovne vojne je dr. Pergler organiziral Čehe po vsej Ameriki, da so začeli z gibanjem za svobodno republiko.
—V Clevelandu je umrl poznani zdravnik dr. David Scott Hanson, ki je prakticiral 40 let zdravništvo.
Danes so volitve. Volivne koče so odprte od 6.30 zjutraj do 6.30 zvečer. Ponovno apeliramo na razum in inteligenco slovenskih in hrvatskih volivcev, da gredo in volijo. Vaša največja državljanska pravica je, da volite in s tem postavite v urad ljudi, na katere se lahko zanesete.
Slovenci v Cuyahoga okraju imajo svojega lastnega človeka, ki kandidira za državno zbornico. To je naš mladi slovenski odvetnik Joseph J. Ogrin. On kandidira na demokratičnem tiketu. Pazite na njegovo ime in naredite križ pred njim.
Glavna borba v državi Ohio je
glede izvolitve zveznega senatorja. Kot resna konpetenta se smatra Robert J. Bulkley, demokrat, in McCulloch, republikanec. Demokrat Bulkley je nasprotnik prohibicije, dočim jo McCulloch fanatično zagovarja kot tudi Mr. Hooverja, o katerem pravi, da je najboljši predsednik in da. nismo imeli še zlepa tako dobrih časov kot sedaj. Menda volivcem ne bo težko odločiti se, kako naj volijo.
V sredo zjutraj bo "Ameriška Domovina" prinesla točna poročila. Naj bo izid volitve tak ali tak, "Ameriška Domovina" Vam bo vestno poročala.
Prosimo vas pa, da greste v
volivno kočo in volite. Ako ostanete doma, ne pokažete s tem samo, da se ne zavedate pač pa tudi, da vam je vseeno, | kaj se godi v javnosti. Radi se j oglasite k besedi in pokritizirate razmere, toda kadar je vaš dan, vaša prilika, tedaj ne boste I spregovorili besedo!
Upamo, da bo 10.000 sloven-: skih in hrvatskih volivcev v Clevelandu danes nastopilo s svojo glasovnico. Oglasite se sami sj tem, da oddaste svoj glas, kot; smo vam svetovali. Zahtevaj-' te demokratični tiket v volivni koči.
Dočim se mi kuhamo, imajo v New Yorku sneg
Plattsburgh, N.Y., 11. avgusta. . V bližini tega mesta je sinoči padal pravi in pravcati sneg. Snega, je padlo dovolj, da je pokril tla. V mestecu Lewis so dobili za pol palca snega, ki je pa seveda takoj skopnel. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo še kaj enakega.
Priprave za piknik
Odbor Združenih društev fare sv. Vida se prav pridno pripravlja za zaključni piknik v tem letu. Piknik se bo vršil 17. avgusta na prijazni Pintarjevi farmi. Ker se bo v kratkem pričelo z delom za novo cerkev, je pač dolžnost vseh faranov, od blizu in daleč, da se gotovo udeležijo tega piknika, da na ta način pripomorejo pri plemenitem delu. O tem pikniku bomo 'seveda še več poročali.
Dva avtomobila zadeta od potniškega vlaka
Mishawaka, Ind., 11. avgusta. Blizu Battle Creek železniškega križišča je Grand Trunk vlak zadel v avto, v katerem so se nahajale tri osebe. Vse tri so bile ubite. Po enourni zamudi je vlak nadaljeval pot in zopet zadel v avto, v katerem so se nahajale tri osebe, ki so pa dobile le lahke poškodbe.
Na konvencijo
V sredo zgodaj zjutraj odpotuje iz Clevelanda Mr. Joseph Grdina, lastnik slovenske knjigarne na 6121 St. Clair Ave. Podal se bo v Joliet, kjer bo najprvo deloval pri odboru za pravila K. S. K. Jednote, nakar se udeleži XVII. konvencije iste Jednote.
* Predsednik Iioover je v soboto praznoval svoj 56. rojstni dan.
Karol se bo baje poročil z Magdo?
Dunaj, 11. avgusta. Neki diplomat, ki se je mudil v tem mestu, sporoča, da se romuski kralj Karol resno trudi, da bi poročil svojo bivšo ljubico Magdo Lupescu. Poroka bi bila seveda morganatična, to je, da žena ne bi imela naslova kraljice, in da njeni otroci ne bi bili upravičeni do prestola. Prijatelji kralja Karla svetujejo, naj nikar ne stori tega koraka.
Oče ubit v prepiru radi svojega sina
Marion, Ohio. 11. avgusta. Tu je bil ubit 35 let stari Hayes Ashbrook, v dvoboju s svojim nasprotnikom L1 y o d Bensley. Dočim je Ashbrook mrtev, se nahaja Bensley v zaporu. Bensley je poročil razporočeno ženo Ashbrooka. Med slednjim in med Bensleyem je nastal prepir radi štiriletnega sina Ashbrooka. Slednji se je oglasil na domu Bensleya in zahteval pojasnila, ko se je prepir vnel. Bensley je potegnil revolver, katerega mu je Ashbrook izvil, toda Bensley je šel in dobil nov revolver, nakar sta oba začela streljati. Bensley je veteran svetovne vojne, ki je dobival od vlad mesečno pokojnino, dočim je ubiti Ashbrook jako poznan v Marionu.
Mehikanci so ubili col-ninskega uradnika
La Ferida, Texas, 11. avgusta. Burt Ellis, star 35 let, ameriški eolninski uradnik, je bil včeraj ubit v obmejnem boju med mehikanskimi tihotapci in ameriškimi uradniki. Ameriške obrne j np straže so začele preganjati mehikanske bandite, toda slednji so se pravočasno umaknili.
Lastni mož oropal in ob-strelil ženo
Mexico City, 11. avgusta. Na cesti, ki' vodi iz glavnega mesta p^oti 1 mestu Puebla, so dobili ranjeno truplo senore Floride Vasques. Pozneje je ženska na policiji povedala, da jo je spotoma napadel njen lastni mož, jo oropal za ves denar in streljal na njo.
Največji politični shod tekom cele politične kampanje v Clevelandu je bil brez dvoma shod, ki se je vršil sinoči v Slovenskem Narodnem Domu. Shoda se je udeležilo nekako 1,600 1 j u d i. Shod je sklicala naša demokratska stranka, in kot vedno so se i ljudje sijajno odzvali. Bivši mestni blagajnik Mr. Damm je otvoril shod in predstavil navzočim Mr. Joseph Ogrina, slovenskega kandidata za državno zbornico. Mr. Ogrin je v slovenskem jeziku razložil vzroke, ki so ga napotili, da je postal kandidat in povedal, zakaj bi morali imeti Slovenci zastopstvo v državni zbornici. Mr. Ogrin je bil živahno aplavdiran.
Za njim je govoril Mr. John Sulzmann, veteran v politiki, ki | se je nahajal v mestni zbornici ! skozi 28 let, 14 krat od naroda izvoljen, in ki je danes kandidat za šerifa Cuyahoga okraja. Bodoči šerf je s svojo prirojeno šegavostjo povzročil mnogo zanimanja med poslušalci. K besedi se je oglasil naš councilman Mr. John L. Mihelich, ki je v krepkih besedah očrtal delovanje hooverijancev, njih nesrečno brezposelnost in hinavsko prohibicijo.
Takoj potem pa je pričel govoriti glavni govornik večera Hon. Robert Bulkley, kandidat za zveznega senatorja države Ohio. Bulkley je bil od naroda nenavadno živahno aklamiran še predno je začel govoriti. Prijazno, počasi, toda dostojno in demokratično je stavek za stavkom tolmačil pomen volitev, današnje slabe razmere in navajal j vzroke, zakaj bi moral narod voliti proti prohibiciji in brezposelnosti, katero so republikanci upeljali. Ko je končal, je žel tak aplavz, da se je ponovno in j ponovno zahvaljeval ljudem. V j njem bo dobila država Ohio i \ rednega in poštenega zastopni-ika v senatu.
Krono večera je pa odnesel bojeviti, ognjeviti radikalni demokrat, Peter Witt. Tako kot on ne govori nihče drugi v Clevelandu. Pred dvema letoma je bil kandidat za governerja države Ohio. Letos ne kandidira za noben urad, toda izjavil je, da se je podal na govorniško turnejo, ; da pokaže narodu volkove v ovčji obleki. S silnim sarkaz-j mom je predstavil navzočemu narodu Hooverja in druge mogotce take, kot so. žel je aplavz za aplavzom. Narod je kar po-| žiral njegove besede. Njegov govor jo bil zaključni govor, na-jkar se je narod lepo razšel. Bil je dostojen in veličasten političen večer kot ga v tej kampanji ! nikjer drugje v Clevelandu niso i imeli.
Na obisku
Na obisk k svojemu bratu v Sheboygan, Wis. se je podal Mr. Anton Prime s svojo družino in Mrs. Johano Arko.
Seja S. N. D.
V torek večer, 12. avgusta, se vrši redna mesečna seja direk-torija S. N. Doma. Pričetek je ob 8. uri zvečer.
Smrtna kosa
V pondeljek zvečer je preminul Anton Kline, star 19 let, stanujoč na 1144 E. 168th St. Tu zapušča starše in tri sestre, Viktorijo, omoženo Ambrože, Her-mino in Eleanor. Ranjki je bil rojen v Sheboygan, Wis., kjer zapušča eno sestro, eno pa v stari domovini. Ranjkemu je bil poznani g. Anton Kline, usta-novnik prvega slovenskega časopisa v Clevelandu, stric. Pogreb ranjkega se vrši v četrtek zjutraj pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin, prizadetim sorodnikom pa gre naše iskreno sožalje!
Mr. Grame poškodovan
Iz Geneva, Ohio, se nam poroča, da se je težko poškodoval naš prijatelj, slovenski farmar Mr. Jos. Grame. Delal je v žit-nici, ko mu je stroj zlomil roko. Prav iskreno upamo, da bi Mr. Grame, ki se nahaja na domu hitro in dobro okreval.
Vest iz domovine
Mrs. Gertrude Zakrajšek, 876 E. 141st St., je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je umrla mati Jerca žužek na Strmcu pri Velikih Laščah, stara 87 let. Preostalim izrekamo naše iskreno sožalje!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
govo bivališče. Da pa pozna prijatelja v Los Angelesu, ki bo vedel za Mi\ Adamičev naslov. Poklical je tega prijatelja po telefonu in zvedel, da se nahaja
Mr. Adamič v New Yorku. Tu Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 i,«,' n; hiln tnrpi ni? Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 ^ "	CJ .
Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00	V nedeljo zjutraj sem se na-
za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50.	potil proti Tia Juana, Mehika,
_Posamezna žtevilka 3 cente._ in ker sem imel precej sreče na
potu, sem prišel t je že ob 4. popoldne. Pot je dolga 135 milj.
Tia Juana je nekako žejno pribežališče za Kaliforničane. Mislim, da se ne bom dosti zmotil, če rečem, da gre vsako nedeljo čez mejo do 15,000 Kali fornijčanov. Na glavni cesti je postavila prohibicija celo vrsto saloonov, kamor hodijo na oddih žejni Amerikanci, katerim je doma prepovedana pijača. Tu kaj se dobi pivo po 15c kozarec, žganje pa od 15c do 75c, kakor je že pijača.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljat ve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 188. Tue. Aug. 12th, '30.
Pripovedka o reki.
"Nekdaj, v starih, davnih časih" je posedoval velik in plemenit mož ogromno posestvo, ki je obsegalo mnogo vasic, trgov in mest. Veselje in zadovoljnost je vladala med prebivalci tega posestva.
Ta veliki in plemeniti mož je bil znan prebivalcem do-tičnega okraja kot "stric Sam."
Bil je prijazen, dobrodušen star gospod, ki je nosil lepo bradico, visok klobuk, lepo očiščene škornje, črtane hlače ter moder suknjič, posejan z všitimi zvezdami.
Njega so spoštovali in ljubili vsi njegovi ljudje v vseh pokrajinah.
Po sredini njegovega posestva se je pretakala velika reka, ki je nosila na svoji široki plasti dobičkanosno trgovino, ki je plačevala s tem dobičkom mestom in vasem vse davke, dočim je prinašala gospodarju velik zaslužek.
Ti dobički so pomagali ljudem olajšati davke, katere je itric Sam uporabil za pošteno in pravično vlado, pod katero so ljudje svobodno živeli.
Toda vsako leto je nekaj ljudi utonilo v tej reki, ker so bili nezmerni in nepazljivi. Včasih je reka preplavila tudi nižave v bližini ter znatno poškodovala pridelke v okolici.
In kadarkoli se'je to zgodilo, tedaj so gotovi ljudje obdolžili reko, češ, da je ona kriva vsega tega. Obsodili so jo strogo in začeli govoriti, da mora reka zginiti. Organizirali so Ligo, katere namen pa ni bil, da bi kontrolirala reko, pač pa da jo usahne. Njih argument je bil, da ljudje ne morejo utoniti v suhi reki.
Fantje in dekleta, moški in	M. A. Godin: ženske, mlado in staro, suhi in debeli, prihajajo v to mesto—
da se ga nažehtajo. Videl sem	Albanska novela,
stare ženske, pa tudi mlada de-	Nekega dne sem stala s svo-
kleta, ki so se vlačile po ulicah	jima prijateljema Ayetullahom
pijane kot muhe.	jn Muratom Mecosa v divanu
Vsako nedeljo je za tukaj-	(dvorani) njihove palače. Iz
šnje gostilničarje in posestnike	tega prekrasnega prostora je
igralnih prostorov pravi blago-	vodilo na jugu osemnajst pre-
slov. V Ava Caliente, blizu Tia	, lepih vrat v osemnajst razkoš-
Juana, so konjske dirke, in ve-	njih sob, na severu pa so vodile like igralnice, prav kakor v!dvojne stopnice v prvo nad-Monte Carlu. Razume se, da je'stropje, kjer so bili nešteti pro-
tukaj tudi polno javnih hiš.	stori za služabništvo, delavnice Ko sem šel zopet nazaj, ni- in shrambe. Iz prvega nadstrop-sem imel na meji nobenih sitno- ja so vodile stopnice skozi dvo-sti, ko sem povedal carinskemu je obokanih vrat na bujni vrt. uradniku, da sem državljan Ze- Druge, manjše stopnice so ve-dinjenih držav. Videl sem pa, zale prvo nadtropje z ogromni-
ČRNA KAČA
da je bila neka ženska kaznovana z globo $5.00, ker je hotela vtihotapiti preko meje pint žganja.
Pozdrav!
Joseph Križman.
OGROMNA UDELEŽBA NA TRGOVSKEM
PIKNIKU
Nedeljski popoldne je bil kot nalašč naklonjen collinwood-skim trgovcem, ki so priredili piknik svojim odjemalcem na prostorni Močilnikarjevi farmi. Po vročih in vsled vročine neznosnih dnevih je v nedeljo pričel vleči od jezera hladni vetri-ček, ki je blagodejno vplival na razgrete izletnike.
Kmalu popoldne so se začeli zbirati posetniki na farmi, kar je kazalo na poznejšo ogromno udeležbo. Okrog 5. ure popoldne je udeležba dosegla višek poseta in ni pretirano, če se reče, da je stalo na parkališču do 2,000 avtomobilov, katere je
t. c ..-i	, i*i- .	. ^ ^ , , vse lepo uvrstil Frank Marn,
li fanatiki so dobili v najem protestantovske cerkve, ■ « , _ ,
nolro;	..X.-4.«!.-___' ml- Vseh posetnikov, kolikor
jih je prišlo in odšlo ni preveč, če sem jih ocenil na 9,000 do 10,000 ljudi. Naval je bil ogromen in skoro vsako drevo se je lahko ponašalo z veselo družbo, katera si je iskala sence pod okriljem vejevja. Veselo prepevanje in razigrane družbe so pričale, kako so posetniki zadovoljni z dobro in izvrstno postrežbo naših slovenskih ter hr-
r.ekaj politikarjev, nekaj pastorjev, urednikov in učiteljev, katere so poslali med narod in mu začeli pripovedovati v žarečih besedah, kako krasen fizičen, moralen in gospodarski blagoslov bi bil za narod, ako bi zgradili ogromen jez preko mogočne reke, reke, ki je imela svoj izvor v starodavnih časih, reke, ki je tekla po deželah vseh narodov, odkar je Bog pokazal očaku Noatu, kako se naredi vinska kaplja.
In ti agitatorji se niso za vraga zmenili za pravice onih, ki so imeli trgovino na tej reki, niti se niso zmenili za svo bodo odjemalcev te trgovine.
Prebivalstvo v onih krajih, kjer je tekla mogočna re- ,	...
ka, se prvotno ni zmenilo za agitacijo fanatikov Nikdar vatskih groceristov in mesarjev
.... u	'	i rt /i I 11 ii um/\H f> I/A nnfnlhinn
niso mogli niti misliti, da bi bilo mogoče, da bi se jim odvze- 12 ">Hmwoodske naselbine ia njih pravica voziti se po reki, voziti se po reki, voditi Nasi trgovci so se močno tru-trgovino in delati dobičke, kajti niti sanjati niso mogli, da dih postreci vsem z najboljšim bi mogel njih gospodar, stric Sam, zgubiti ogromne davke, 'I,^1!.^^;.^!™' katere je dobival od povprečne trgovine.
Zagovorniki ogromnega jeza na reki so medtem postajali vedno bolj predrzni, in z nesramnimi metodami so kmalu izpodrinili svoje nasprotnike iz prižnic, in polagoma so prekupili tudi časopsje, tako da so zaprli vsako pot svobodnega izražanja prebivalstvu, ki se je nahajalo-v okolici stric Samove reke.
Direktno na narod pa se zagovorniki rečnega jeza niso mogli obrniti. Delali so svoje glavne načrte skrito in neopa-ženo, ker so hoteli dobiti ljudi nepripravljene, da bi jim toliko laglje odvzeli pijačo, katero so dobivali iz vode, iz reke. Stric Sam je naenkrat postal silno zaposljen, in ta trenutek so pričakovali fanatiki, ko je imel gospodar opraviti z drugimi problemi, pa so ga zvezali in prisilili, da se je udal njih volji.
San Diego, Cal., 4. avgusta. —Ko sem se poslovil od prijazne Stonicheve družine, sem obiskal v Los Angelesu še en prostor, ki vživa narodno zanimanje po vsej deželi, to je tempelj znane Aimee McPherson. Ta tempelj ima prostora za 5,500 ljudi in je zidan v obliki gledišča. Ima dva balkona in na odru je postavljena prižnba. Pridige "duhovnice" McPher son sc razpošiljajo potom lastne radio oddajne postaje. Tempelj se dviga v visočino 150 čevljev, 100 čevljev pa je širok.
V drugem nadstropju je ma-
kega železniškega delavca, ki je padel z visokega odra in si je baje zlomil tilnik, toda je bil takoj ozdravljen, ko je priso-
plačno nudili okusno govejo pečenko. prekajeno šunko z raznovrstnim pecivom in sladščica-mi. Za nameček se je v poljubni množini dobilo razno sadje za ženske in otroke, moški so pa bili postreženi ž dobrimi ci garami.
Pijača se je prodajala skoraj za polovično ceno, kar stane drugod-—in to še izvrstna in pristna kapljica. Plesišče je bilo nabito polno in vrtelo se je vse—mlado in staro. Na plesišču so se vršili tudi kontesti in težko je bilo priti v bližino kot opazovalec, č-e se je človek blizu pririnil, se je trdo strnjena množica samo malo zagugala in izpahnila gledalca iz prvih v zadnjo vrsto.
Prostor, kjer so se deiila jedila je bil močno obkrožen in podoben oblegajoči trdnjavi,
Razlegajoče petje je pričalo o dobrem razpoloženju mase, ki se je prireditve udeležila. Ogromna udeležba je govorila, kako z veseljem so odjemalci pozdravili korak trgovcev in se odzvali njihovemu povabilu. Vidi se s tem, da trgovec je vedno privlačna sila, katera mora ljudi za seboj" dobiti in jih voditi do uspešnega napredka. Pogoj trgovca: solidne cene dobro blago in točna postrežba je tista sila, ki nehote združuje mase, da mu zaupajo in pri njem kupujejo. Ker Slovenci lastujejo vse zahtevane lastnosti ni vzroka, da bi si rojak iskal trgovca v drugi narodno sti.
Oglejmo si malo, kdo so bili ti trgovci, ki so priredili v nedeljo piknik svojim odjemalcem \ prosti naravi. Glavni vodja tega hvalevrednega pokreta je bil John Tomažič, trgovec na Grovewood Ave. Sprožil je idejo in njegovi sokolegi so se pod okriljem "Kluba slovenskih in hrvatskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu" poprijeli in jo v nedeljo na časten način z prireditvijo in r a z d e 1 j e n j e m 300 brezplačnih dobitkov izvršili. Pri prireditvi so bili udeleženi in jo uspešili na svoje stroške sledeči trgovci: John Tomažič, grocerist in mesar na Grovewood Ave.; Blaž Godec, grocerist in mesar na Grovewood Ave.; Oswald, grocerist in mesar na Grovewood Ave.; L. Urbas, grocerist in mesar na oprode' kl 80 V Grovewood Ave.; Jos. Petrič, grocerist na Grovewood Ave.; Fr. Mule, grocerist in mesar na Waterloo Rd.; W. Ovani (Hrvat) , grocerist in mesar na Wa-
mi shrambami in kletmi prastarega knežjega dvorca.
Korakali smo po divanu gori in doli; tiho so škripala pod našimi nogami bela, s preprogami pokrita tla, a nad našimi glavami so lahno zvenčali kristali "štirih mogočnih beneških lestven-cev, ki so viseli s pisanega, opaženega stropa; preko golih belih sten so tajnostno drhtele mavričaste, žive luči neštetih prizem.
Govorili smo o Zeinepi, zaročenki Murata Mecose, ki jo je imel Ayetullah v malo dneh spremiti iz hiše njenih staršev v palačo knezov Mecosa. Bil je vroč dan in po celi hiši je vladala žareča opoldanska tišina Na vrtu je žuborel skoraj usahli studenec Govorili smo o Zei-nepini lepoti, ki je posredovalci niso mogli prehvaliti. široko sta stali odprti obe vrati na stopnicah, ki so vodile na vrt. Zdajci smo se vsi trije istočasno okrenili, kajti od zapadnih stopnic, v katerih bližini smo se nahajali, je prihajal čuden šum, kakor bi se vlekla po tleh ženska vlečka.
Prisluhnili smo — mene je spreletela zona.
Kajti 'šum je prihajal bliže in bliže.
Ali je bila res ženska vlečka: Ne—bilo je tako, kakor bi med enim in drugim dihom zavela sapa v šumečo svilo.
Ayetullah se je sklonil čez ograjo nad stopnice in preble-del. "Bolar," je dejal. Sledila sem mu in videla, kako leze ve-1 lika črna kača, debela skoraj
Potem je prišel dan, ko nam je Avetullah dovedel v hišo Zei- j nep.
Vsi smo pričakovali nevesto nestrpno in radovedno, kajti vsi smo ljubili Murat bega, lepega, vitkega, modrega in dobrotlji vega kneževiča.
Ko so slednjič naznanili prihod neveste in njenega spremstva, se je solnce že nagibalo v
Ce verjamete, al' pa ne...
Mož je pustil svojo ženo na cedilu. Ona pa, ne bodi lena, se je poslužila svojih pravic, ki pravijo: kar je »ena, to je mož, in je dala neubogljivega mo-žička aretirati. Pripeljan je bil
pred strogega sodnika, ki se je morje in lahni škrlatni oblaki močno odkašljal, da mu pove so rdeli nad steklenozelenimi
valovi razburkanega morja. Mu-ratova mati je šla po starem
kar mu gre po postavah, pisanih in nepisanih.
Pa je sodnik začel: "Ne mo-
običaju sinovi nevesti do divan- rem si misliti bolj nizkotnega skih stopnic nasproti. Tam je dejanja, kot je vaše, da ste zastala veličastno, nepremično v pustili svojo ženo. Ali se zave-svoji togi svili. Me ostale žen- date, da ste pravcati dezer-ske smo se stiskale, slovesno in ter?"
molčeče v težki svili, za njo. Ce- Obtoženec pa je odkimal ter lo tedaj, ko se je na vrtu za- dejal: "Gospod sodnik, ako bi slišal topot mnogoštevilnih vi poznali to žensko tako dobro konjskih kopit, ni bilo čuti naj- kot jo jaz, bi mi ne rekli dezer-manjšega glasu.	ter, ampak begunec."
Tedaj je odšel sivolasi Mura-	ia'
tov oče skozi naše vrste, mimo "Hudo si kašljal, France, pa svoje žene, do vrtnih vrat. Ta- kakor vidim, si ga odpravil, koj nato smo ga videli, kako se Kakšno zdravilo si pa jemal?"
Pastirjska nesreča. Iz Škoc- "Trinerja sem pil." je vračal s Zeinepo, ki jo jp vodil za roko. Kakor hitro je dospel z njo v notrajnost hiše,
ji je odgrnil obraz. Zeinep je
"Pa sedaj ne kašlješ več?" "Ne—si ne upam ..." A
Ti, pa veš kaj je razlika
kakor lakt, črno glavo noseč nekoliko od tal, po marmornih stopnicah. Bila je že čisto blizu divana.
"Bolar," je tiho ponovil Murat.
Takoj se je osvetil, poklical služabniški izbi čakali na gospodarjeve ukaze, in jim velel naj veliko kačo, ki se je bila v tem že priplazila do nas, previdno dvignejo, da ne bi je poškodovali, in jo odneso na-
"Zakaj pa nisi prišel tega že prej povedat?"
A
reče možu:
te
, , "D, r t> jj n	. zaj v shrambe. Tedaj mi je
terlooRd.; J. Raddell, grocerist ^^ ki svoje hladnokrv-
nosti niti v najtežjih urah ni docela izgubil, pripovedoval o veri albanskega ljudstva v bolar j a, o tem, velja črni gad po vseh albanskih velikaških rodovih kot hišni duh, ki bdi
in mesar na Waterloo Rd.; J. Kramar, grocerist in mesar no Calcutta Ave.; J. Videmšek, grocerist in mesar na 152d. cesti ; John Bruss, grocerist na 152. cesti; J. Janževič, mesai
na 152. cesti; Jos. Mlakar, gro- nad usodQ piehiena. Duh za-censt m mesar na Sylvia Ave.; j -čitnik knežjega rodu Mecosa
la Sobica, ki je določena za stal no molitev. Podnevi molijo tu Angelesa proti San Pedro, ženske in sicer v dveurni izme- obiščem g. Louis Adamiča.
stvoval eni izmed opravil ome-' katero se hoče za vsako ceno za njene pridigarice. V dveh knji- vzeti in sovražnika premagati gah, ki jih imajo shranjene v Naši trgovci so spretno streljali tej sobi, je na tisoče raznih iz- izza o«raje in vsakokrat pogo-jav bolnikov, ki so imeli zlom- dili ene«a ali več lačnih želod-Ijene kosti ali razne druge bo- cev- Mesto bombe so se poslu-lezni vsakojakih izvirov, katere žili četrtinskih steklenic in je vse ozdravila Aimee.	spretno bombardirali suha grla.
Vse te stvari sem zapisal, ka- Trgovci so se hrabro držali in kor se mi jih je povedalo pri dol»° odbijali napad«, toda ogledovanju tega templja. Ka- okrog 6. ure in pozneje je pri-kor sem kupil, tako tudi pro- čela padati postojanka za podam.	stojanko, in ob 7. uri so bili pri-Potem sem se odpeljal iz Los siljeni se podati in kapitulirati
da vsled pomanjkanja živil in preseliti svoj glavni stan zopet v
njavi, ponoči pa molijo moški. Tako je tukaj vedno nekdo, ki moli, vsako uro dneva in noči.
V San Pedro me je vzelo pre-	Collimvood. Za bodoče leto na
cej časa. ko sem poizvedoval za	povedujejo novo ofenzivo, pri
Mr. Adamičem. Mislil sem že.	kateri bodo oprezni pri napadu
Potem je neka druga soba, da bi vse skupaj pustil, ko sem	>n bodo skušali tudi drugo mu-
kjer je vsepolno raznih bergelj, prišel v neko lekarno in sem	nicijo rabiti, da bodo defenzivo
palic, X-ray slik ljudi, ki so tudi tam vprašal, če poznajo	Čimdalje zdržali, ozdraveli na "priprošnjo" bo- Mr. Adamiča. Prijazni lekar Na obrazih posetnikov se je
žanske Aimee Semple McPher- nar mi je povedal, da pozna Mr.	poznalo zadovoljstvo užitka, ki
son. Tukaj se nahaja slika ne- Adamiča, da pa ne ve za nje-	so ga imeli na tem pikniku.
J. Dolenc, grocerist in mesav na 140. cesti; J. Asseg. grocerist in mesar na Holmes Aire.; J. Tomšič, grocerist in mesar na 140. cesti; J. Modic, grocerist in mesar na 156. cesti; J. špe-hek, grocerist na Arcade Ave.; Kuhel, grocerist in mesar na Arcade Ave.; J. Tisovec, mesar na Arcade Ave.; J. Mramor, grocerist in mesar na 140. cesti; J. Lesjak, grocerist in mesar na Saranac Rd., in Cicenič (Hrvat) , grocerist in mesar na Waterloo Rd.
Znano mi je, da se nahaja v collinwoodski naselbini vec slovenskih groceristov in mesarjev, in čudno se mi zdi, čemu niso bili tudi ostali pri prireditvi soudeleženi. Želeti bi bilo. da pri prihodnji prireditvi tudi ostali sodelujejo, ter s tem po-
njihov bolar (bolla=ož) živi že od pradedov v kleti, kjer mu vsak dan dajejo mleka in druge hrane. Včasih za cele tedne izgine v kršju in razpokah mračnih shramb prastare, obsežne palače; potem pa zopet slišijo, kako orjaška kača ponoči v shrambah lovi podgane. Iz teh svojih prostorov ne prihaja nikoli na dan, razen tedaj, kadar se bliža kaka nevarnost ali nesreča.—Tega dne so skrbno zaprli vse prizemne prostore.
čemo: Le tako naprej, da se medsebojno spoznamo in vidimo kdo je kdo—in kdo je naš— in z nami.
Joško Penko,
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno kažejo kampaktni nastop v na- hišo na 18515 Keewanne Ave., selbini.	(zadaj za pošto). Odprta vsa-
Vam pa, ki ste nam nudili v ki dan od 9. zjutraj do 10. zve-nedeljo krasen in zabaven dan, čer. Delo slovenkega stavbeni-izrekamo najlepšo hvalo in kli- ka August Kaušeka.	(x)
držala v roki koran in kruh. med žensko in med kravo na Vsi smo bili globoko ganjeni, pašniku?"
V njenem krotkem, ozkem ob- «Ne> tega pa ne vem; jaz
ličju so blestele naj iskrene jše nisem še njkdar lastoval kra-
in najlepše oči, in njena usta ve»
so se smehljala tako bolestno in	^
vendar tako omamno, kakor bi Mati je imela sina> ki je bi,
hotela svetovno bolest s svojo strašansko len. Prav za nobe-dobroto in toploto preobraziti v no rabo ni bil Pa se nekega blaženstvo. Čisto mi je še pred dne mati razjezi in začne brati očmi, kako smo se vsi vzrado- levite:
ščeni spogledali med seboj, vi- «ge nikdar v svojem življen-deč, kakšno mladenko je dobi) ju nisem videla tako lenega za ženo lepi in viteški Murat. otroka> Saj si tako len> da Tedaj pa ko je Zeinep objela kar smrdiš. Glih tak si, kot je mater svojega moža, ki ga še tvoj oče—stotaužent sreč, da ga ni poznala, sem zdajci začutila nisem poročila, nesnago!" kako mi je zastala kri v žilah,	^
kajti na praznih vzhodnih stop- Deček prileti okrog vogaJa nicah se je zopet kakor prejšnji do poiicmana in mu reče: dan javilo, enako plazenje m «Pridite hitro, naš oče se že šumot kakor prejšnji dan. In eno ur0 pretepajo z nekim dru-ko sem se ozrla, je lezla veli- gim možemr
ka, debela kača z dvignjeno glavo po stopnicah navzgor. Za
menoj so se ozrle na stopnice	. v
tudi ostale ženske in kot zadnja	80 blh do sedaJ oce moc"
Muratova mati. Vse je pre-,nejs1' bledelo in zbežalo iz divana v
druge sobane, tako da sva osta- Ze»a recf. mozu: li z nevesto kot zadnji. Pokli- Prosim' Jadl men* se o^i cala sem sluge, da odstranijo kaJenJu.
kačo, in odvedla Zeinep v soba- Mož: "Saj nisem zaradi teb« no, ki je bila pripravljena za začel." njen sprejem. Tja so po prvem	A
strahu prišle druga za drugo, Orožnik je aretiral kočevske-tudi ostale žene. Vsem se je še ga krošnjarja, ki ni imel pri se-poznala groza na obrazu. Samo bi pisane pravice, da sme kroš-nevesta je bila mirna ali pa ta- njariti. Peljal ga je na orož-ko zatopljena v svoje misli, da niško postajo in ko prideta do je tudi pojav bolarja ni vzbu- vrat> se krošnjar ustavi in noče dil iz njene zamišljenosti. Bolj naprej.
ko sem jo opazovala, bolj me je "Le kar naprej, očka," mu prevzemal izraz neizrekljivo bo- prigovarja orožnik, lestne dobrote v njenem obrazu. "Nak, gospod žandar, ne Običaj zahteva, da nevesta pr- grem notri, ker tukaj na vratih vi in naslednji, to je poročni imate napisano: Krošnjarjein dan, docela molči. Toda Zei- in beračem vstop prepovedan." nepine oči so govorile, ko so	^
njena usta molčala. Uteha in Pepetu Smoli je ušla žena. usmiljenje in nežna lubezen je Ko ga prijatelj France sreča na lila iz teh oči.	cesti, ga žalostno pogleda in
Vse trde običaje albanske že nagovori s sočutnim glasom, nitnine, ki se jim mora pod- češ, naj si ne jemlje preveč k vreči nevesta in biti pri tem srcu...
nepremična kakor lipov bog, j« Pepe ga pa prekine: "Kaj, prenesla Zeinep z veliko krot- ali že veš, da se je vrnila?" kostjo. Samo zjutraj . na po-	^
ročni dan je enkrat edinokrat Na cesti proti Madisonu drvi prekršila predpisani molk in avt0mobil z veliko brzino. Za me naglo vprašala:	njim priropota policaj na mo-
"Povej, ali je dober?"	tornem kolesu, ki zapelje vštric
Čutila sem se srečno, ko sem avtomobila in zakliče vozniku ji mogla to z najiskrenejšim naj ustavi. Ta pa odvrne na-prepričanjem zatrditi.	zaj: "Danes je prvič, da vozim
Uro pozneje mi je rekel eden avtomobil in ne znam ustaviti, oprod, da niso mogli najti od- zato moram voziti kar naprej, prtino, skozi katero je bila kača dekler ne bo zmanjkalo gazoli-prejšni dan ušla v zgornje pro na." store.	^
Ko je Murat poročni dan pro-, 2ena je pokopala že štiri svo-ti večeru prišel v harem, da bi je moŽGi in se je misiiia poročiti sc prvič v življenju videla z petič. Sreča jo znanka, ki jo nevesto—vitki, lepi fant z ved- vpraša: "Ježeš, Mica, že štiri rim deškim nasme«kom-je Zei- može a pokopala slišim> da
nep, ki sem jo napeto opazovala, prebledela, povesila pogled— nato ga pa z vsem zaupanjem
(Dalie na 3. .(ranit.
se boš zopet poročila."
"Zakaj pa ne?" odvrne čvrsta vdova. "Dokler jih Bog jemlje, jih bom jaz tudi."

RADIO PROGRAMI
A. M.
(i :30: 7:16: 8:15: 9:S0: 10:00: 10:30: 10:45: 11 :00: 11:30: I\ M. 12:40:
1:00:
1 :30: 2:00: 2:30: 3:00: 3:16: 3:30: 4 :00: 4 :30: 4 :4 5: 5:00:
6:15: 5:30: 6:15 : 6:25: (i :30: 6:45: 6:59: 7:00: 7 :30: K:00: 8:30:
•J :30: 10:00: 10:15: 10:30: 10:35: 10:15: 11:00:
11:30: A. M.
12:15:
1:00:
Za sredo, 13. avgusta
WTAM
Sign on Station WTAM. Spang Baker—Charles Hamp. Morning: Melodies (NBC). Patty Jean's Chat. Pat and Alico. Annabelle Jackson. Charles W. Reed, baritone. Brass and Woodwind Recital. Morning Madrigal.
Chester Zohn and Theodore Rau tenberg.
Merle Jacobs' olden Pheasant Orchestra.
Noonday Melodies. Playlet.
Evening Stars (NBC). Don gougles. Marthin Provensen. Sky Sketches (NBC). The Lady Ni-xt Door (NBC). Tea Timers (NBC). Dorotha Beckloff, contralto. Black and old Room Orchestra (NBC). Meditation.
Organ Processional Hour. Collegiate Trio. Baseball Scores. Twilight Voices (NBC). Tme Vivanos. Time Signals. Kast of Cairo (NBC). Mubiloil Concert (NBC). Widlar Welcomer. Midsummer Revels (Home in the Sky).
Coco Cola Program (NBC). Vincent Lopez and Orchestra (NBC* Uncle Abe and David (NBC). Time. WTAM Bulletin Board. WTAM Quartet. WTAM Players.
Austin Wylie's Chippewa Lake Park
Orchestra.
Midnight Melodies.
Merle Jacobs' olden Pheasant Orchestra.
Sign-off Station WTAM.
WHK
A. M.
6:30: 7:30: 8:00: 8:30: 8:45: !l :00: 9:15: 9:30: 10:00:
10:16: 10:22: 10:45:
11 :00: 12:00: P. M. 12 :30: 1 :00: 1:30:
1:55: 2 :00: 2:20: 2:30:
3	:30: 3:45:
4	:15: 4 :4 0: 4 :45: 5:45: 6:00: 6:01: 6:13: 6:14: 6 :4 0: 6:45: 6:58: 7:14: 7:15: 7:30: 8:00: 8:01 : 8:30: 9:00:
10:00: 10:01 : 10:15: 10:16: 11 :00: 11:01: 11 :30: 12:00:
A. M. 7:00: 7:30: 8 :00: 8:30: 9 :O0 : 9:45:
10:00:
11 :00:
11 :15 :
11	:46 :
12:00:
P. M.
12:01 :
12:15:
12	:30: 1 :30: 1 :4 5: 2:00: 2:10: 2:30: 2:45:
:00: 4 :.'i0: 4 ll 61 4 (80: 4 :4 5: I tOO: 6:00:
6:16: 6 :30: 6:4 r>: 7:23:
Radio Reveille. Morning Devotions. Something for Everyone (CBS). Burlesque Broadcasters. What's Happening. Sharps and Flats. Banjo Boys. Julia Hayes.
Radio Homemakers—Ida Bailey Allen (CBS).
Dr. Florence E. V. Blodgctt. The Boy and irl Friend. Radio Homemakers—Ida Bailey Allen (CBS). Ethel and Harry.
Manhattan Towers Orchestra (CBS).
Harry Tucker's Orchestra (CBS). Syncopatcxl Silhouettes (CBS). Columhia Little Symphony and Soloist (CBS).
Health Talk—Dr. Winfrey. Housekeepers Chat. Columbia Ensemble (CBS). Tea Time Topics. Musical Album (CBS). Meditation. Uncle ordon. World Book Man. Messenger Boys.
Peter Arno's Whoops Sisters (CBS) F. B. Strawn & Co.'s Elgin Time. Review Current Events. Schedule for the Evening. Willowick Country Club Orchestra Raybcstos Sport Flashes. Willowick Country Club Orchestr.i. Rahul's Cherry Pickers. Quality Time. Mr. Quality.
Forty Fathom Trawlers (CBS). Raybestos Radiogram. Pocahontas Blue Flash Indians. La Palina Smoker (CBS). Voice of Columbia (CBS). Gruen Guild Watch Time. Dancing by the Sea (CBS). Motorists Almanac of the Air. Slumber Hour (Orchestra—Soloist) Rubbreneck Man. Bert I.own's Orchestra (CBS). Nocturne (CBS).
Willo's Lake Shore Graden Orchestra.
WJAY
Morning Melodies. 'Elaine and Sis. Wurlitner's Program. Dance Music.
Elgin Time—Hceza Knutt. Germ Brothers.
Ruth and Blair—^-Student I'rinc*
Weather Forecast.
Starr Piano Program.
Organ Recital from Wurlitzers.
Maxine and Alyce.
Elgin Time, Student Prince Weather
Forecast.
John Beljon—Pianist. Studio Program. Troy Singer's Orchestra. Georgene Gordon. Studio Program.
C. Kettleman.	g
Bradley and Sumpter.
Ed White.
Ruth Riche.v.
Brady Lake I'ark.
Kathleen Sullivan.
Emily Wheland.
Edna and Jean.
Palermo Trio.
Fred, Ed. and Joe.
Elgin Time, Student Princc Weather
Foreast.
Starr Piano Program. Dick. Renny and Jimmy. Merchants and Consumers.	I
Elgin Tinu—Signoff.
ČRNA KAČA (Nadaljevanje iz 2. strani)
zopet dvignila nasproti svoje mu mlademu soprogu.
In vse je potekalo tako, ka kor je moralo, do noči.
Tedaj pa, ko sta se bila no-voporočenca umaknila v svojo izbo in so že vsi gostje zapustili hišo, sta prostrano palačo objela tema in tišina, le na vrtu so tožili čuki. V tej tišini se je iz poročne izbe—spala sem v najbližji sobi—zdajci razlegel divji krik.
Prevzeta groze sem skočila s postelje, se ogrnila in hitela v divan. V tem trenotku je Zei-nep planila iz poročne čumnate, za njo pa Murat z dvignjeno roko. Nikoli nisem vprašala, ali je imel orožje v rokah; sama tedaj nisem mogla videti, a prepričana Stem, da je bilo tako. Zeinep je bežala proti meni. V trenotku, ko jo je imel Murat doseči, je omahnil in padel na kolena tik pred menoj— in videla sem v tretje črno kačo, ob kateri se je Murat iz-podtaknil in padel. Tako sem mogla Zainep potegniti v svojo sobo in zakleniti vrata, je mlado ženo rešil iz nevarnosti.
V tem se je Murat in srdit zahteval, naj vrata. Zeinep je klečala ob vratih in ga nepopisno iskrenostjo in krotkostjo mirila:
"Ne smeš misliti, da se je zgodilo kaj takega, kar bi moglo žaliti tvojo čast.
OVČAR MARKO
Janez Jalen
P—
sem ga, ki je bil vendar moj bratranec. Toda dobro vem, da me oče njemu nikdar ne bi bil dal. Mislila sem, da ti moram povedati . . . Glej, Bog sam te je obvaroval, da nisi postal morilec."
Pod vplivom teh besed je Muratovo divjanje polagoma utihnilo, toda vrata sem odprla še-le potem, ko je prišla Muratova mati in mi prisegla, da je njen sin hišo zapustil.
Toda v malo dneh se je vrnil. Najprej je dal poklicati mater.
"Če jo pošljem domov," je začel, "potem se bo moja sramota raznesla. Pa saj bi bila lahko tudi lagala."
Potem je šel k Zeinepi. Ko ga je sprejela na pragu svoje čumnate, je zelo drhtela. Vendar ji je ponudil roko. Malo dni nato sta se že drug drugemu, vsa sijoča od blaženstva, radostno nasmihala, kakor mladi zakonci, ki se ljubijo. Vem, da bosta srečna.
V stagnah so pokali biči, pe-ketali konji in po zamrzli poti drdrali parizarji. Veselje je zasijalo z obrazov.
"Ata!" je vzkliknil Cenek in stekel naproti.
"Hot, bistahor!" se je mračno čulo v kuhinjo.
"Miha!" Tudi Franca je stekla iz kuhinje.
'Kako se je razveselila Franca Miha," je pripomnila Ančka.
'Kakor bi se ti Marka," ji je ponagajala mama.
"Se ga tudi še bom." In vesela, kakor bi bil res Marko že med vozarji, je odhitela Ančka na prag.
Podlipnica ni pokazala svoje nestrpnosti. Obrisala si je obraz in roke z belim predpasnikom in stopila prav takrat iz hiše, ko je zavil Cena s svojim parizarjem skozi leso na dvor. Gospodar ni sedel v sedlu. Z voza je vodil oba para; levega zadnjega konja pa je jezdaril Cenek: "Hi, hot!"
V konjaku je rezgetal in kopal žrebec. Zrebetka sta se oglašala in kobili. In vseh šest parov konj na dvoru je dvignilo glave in so veselo porezgeta-vali, čeprav so tisti dan privoli j ubila žili iz Celovca čez Ljubelj.
. Bolar smrtne
dvignil odprem
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno iiišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsaki dan od zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka.	(x)
■ISKOVINE
T1
od najmanjše do največje za
* DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND,OHIO
Podlipnica in Ančka sta pozdravljali izpred duri. Franca se pa ni mogla premagati, ko je poskočil Miha s sedla. Stekla je k njemu, mu stisnila roko in kar ni mogla od njega in ga je motila, da je Miha že zaskrbelo, če no be Ceno zavpil nad njim, ker ne izprega konj.
Podlipnik pa je bil dobre volje in jih ni hotel videti. Vrgel je vajete Jožu in se pogovarjal s Cenekom:
"No, Cenek! Si dobro gospodaril doma?" se je šalil.
"Dobro ata!"
"O, ti." Narahlo ga je udaril. "Pa je tudi mama kaj s palico gospodarila po tvojih hlačah ?"
"Samo enkrat."
"Sem vedel."
Cenek pa je hitro zasukal pogovor: "Ata! Kje ste pa tegale fuksa kupili?"
"V Postojni sem ga za prama zamenil."
"Ste veliko pridali?"
"Precej. Pa mi ni žal, dobro pelje."
Pred durmi pa sta se pogovarjali mama in Ančka:
Še tretjega psa je pripeljal ata."
"Saj res. Pa je še čist« mlad."
"Letošnji."
"Volkunu je podoben." "Saj je tudi kraševec." Po stagnah je pel veliki zvonec Podlipnikovega jarčjega tropa in manjši so mu drobili.
Marko" je hitela povedati Ančka mami.
Mama jo je pa spet podražila: "Se pa Brkovčevi čudiš, ki Miha od pomladi ni videla.'
"No mama!" je zaprosila Ančka.
"Leso zapri, da ne zaidejo jarci pod konje."
Prav takrat je ukazal Podlipnik Ceneku: "Ovčar žene trop. Leso zapri! Jarci ne smejo med konje."
Cenek je poskočil in se takoj spet ustravil: "Saj jo je že Ančka."
"A, tako. Pa ostani!" Pod-lipniku se je za trenutek pomračil obraz. Potem je ukazoval in pregledoval konje. K lesi se ni oziral, pa je vendar videl, kako sta si bila Marko in Ančka prijazna, ni poslušal, pa je le slišal, kako pri lesi dvoje mladih src v veselem smehu poskakuje: "Da ga ne more po zabiti, ovčarja."
Miha je razkomatal zadnjega konja, Ančka je odprla leso in ovčar Marko je prignal svoj trop na sredo dvora in ga. zaustavil.
Pozdravil je gospodarja: "Bog Vas sprimi!" odložil robevnico, torbo in kožuh.
Bog daj srečo, Marko!" mu je odzdravil gospodar, ki je bil vesel rejenih jarcev.
Marko pa se je pomešal nazaj med jarce in pričel snemati zvonce, kar od kraja. Cena je stopil k Anci.
"Naj pomagam, Marko," se je ponudila Ančka.
Podlipnik je vprašujoče pogledal ženo.
"No le, če rada," se je nasmejal Marko Ančki. "Snemi najprej veliki zvonec svoji ovci."
"Ne znam odpeti locnja; pomagaj mi." Ančka je navihano pogledala ata, kakor bi mu hotela reči: "Le glej, da boš vedel, kako je z nama, z Markom in z mamo, in ti ne bo treba praviti." In nalašč je razkazovala atu, kako ima Marka rada. Marko pa je bil v zadregi.
Za locnjem je nosila Ančkina ovca hrastovo mladiko z gostim rdečkastorjavim listjem. Ančka si je zateknila vejico za modre.
Oglasil se je Cenek: "Vidva sta dva, pa sta snela šele dvoje zvoncev; jaz sem pa sam, sem jih pa že pet."
Podlipnik je že odprl usta, da bi spregovoril, pa ga je Anca dregnila in mu pošepetala: "Tiho bodi in pusti jih pa z mano v kuhinjo pojdi." Molče sta odšla. Cena je postavil na mizo težko železno skrinjico, polno srebra, in potrkal jo njej: "Anca! Kmetijo bi kupil s tem denarjem."
"Res! Tako srečo si imel?" se je začudila Podlipnica.
Cena pa se je prepričal, ali sta sama, stopil k ženi, jo objel in poljubil. In ona ga je pobožala po razkuštranih laseh.
"Anca! Bom pa tiho zavoljo Marka in Ančke, če ti tako želiš."
"Bol prav bo."
Cena se je zamislil: "Morda mi je vprav ovčar Marko prinesel srečo k hiši, kakor Jakob Labanu. Judje so me kanili ukajnati, sem pa jaz Jude. Ha-haha!"
"Ne pozabi, da je Jakob z golo palico prišel k Labanu."
"E, drug drugega sta cigani-la. Prav dobro vem, da se z Markom nikoli ne bi tako. Ne jaz
ne on. Kaj pa je z Višnarje vim?"
"Ančka ga kratko in malo ne more videti."
Na dvoru je trikrat zapel Markov rog.
"Zna, zna ovčarske navade in dobro je prepasel," je pripomnil Cena.
"Nobeden ga ni posekal. Lahko se boš postavil v nedeljo z njim."
"Saj se tudi bom, da bo Po-drobar od nevoščljivosti zelen."
V vežo so prizvonili, vsak s polnimi rokami zvoncev, Mai-ko, Ančka in Cenek. Cenek je ost^l zunaj, se igral in pozvanal, Marko in Ančka pa sta prišla v kuhinjo. Z njima seveda tudi Vol-kun, ki ni pozabil pozdraviti gospodarja.
Marko se je vstopil na sredo kuhinje, postavil robevnico na tla in jo povesil. Volkun je sedel poleg njega. In je spregovoril Marko: "Hvala Bogu in sveti Neži! Za letos sem odtrobil in mislim, da boste zadovoljni z mano."
"Lepo rejeno drobnico si prignal v ovčjak. Samo, za koliko jarcev si me opeharil, to mi po pravici povej," ga je baral gospodar.
"Za nobenega." "Kaj?" se je razhudil Podlipnik. "Tako slabo si se branil zverine?"
Opeharil za nobenega. Po dogovoru pa pripade meni najmanj pet vaših jarcev; če pa štejemo med zapasene tudi tista dva odrobarjeva, ki jih je Poklu-kar ustrelil, jih dobim šest."
"Dobiš jih šest," je odločil Podlipnik. "Jutri po maši pridi obračunu in jih bova odbra-a."
Marko kar ni mogel verjeti, da bo res prezimoval osem jarcev. Spomnil se je sena, ki ga je v poznem poletju nanosil pod Srednji vrh, takrat, ko je bil hud na Ančko. Za ta del je bilo prav, da sta si prišla navzkriž.
Podlipnik pa je ponagaja! hčeri: "Ančka! Ti pa lahko Marku daš tisto vejico, ki jo imaš zataknjeno za ruto, da bo imel s čim pripasene jarce krmiti. Le kje si jo dobila?"
"Fant mi jo je dal namesto pu šeljca, ker ni več rož."
"Ni res," se je oglasil Marko. "Sama si jo ovci vzela z locnja. še rekel sem ti, da nikar. V ogenj vrzi tisto listje, da se ti ne bodo še drugi smejali."
"Če ti praviš, naj jo vržem v ogenj ,jo pa bom." In jo je. Za-cvrčalo je listje, se pokadilo in pognalo visok plamenček.
"Lej, lej, kako ga uboga," jo je zbodel Cena.
"Ko je pa moj," je rekla Ančka in pogledala očeta.
Podlipnik se je srepo ozrl po ovčarju, da je Marka zaskrbelo: "Kaj pa ti praviš, Marko, na to?"
Ančka se je vstopila za mamo in je vsa trepetala, kaj bo. Marko je molčal in gledal v tla.
"Fant! Kaj molčiš? Spregovori !"
Marko je priznal: "Rad jo imam, vašo Ančko, in si bom vse prizadejal, da bo moja žena in jaz njen mož, če še dvajset let čakava, in če me ubijete, ne morem drugače."
Podlipnik je postavil pest na mizo in molčal.
Markovo priznanje je bilo kakor blisk, ki se je posvetil. In trije, Marko, Ančka in mama, so čakali, kdaj bo zagrmelo. Marko bi se ne bil prav nič začudil, če bi bil Podlipnik skočil vanj in ga vrgel skozi vrata, še Volkuna bi bil miril, da bi ne popadel gospodarja. Ančka bi niti besedice ne bila zinila, če bi jo bila ata udaril. Samo zajokala bi. Mama, razumna in tiha žena, pa je bila pripravljena, da bo branila in mirila.
Večnost dolgo je bilo to tiho čakanje. "Da bi že vsaj zagrmelo," si je zaželela Podlipnica.
V okno se je zaletela zakesne-la muha in padla na tla.
'Mrr," se je od nestrpnosti oglasil Volkun, vstal, se obregnil ob Markovo koleno in odšel do-brikat se Ančki. Podlipnik ni prezrl psa: "Dober in pameten pes." Pa ni tega povedal. Še vedno je molčal. Naenkrat je videl Ančko stati tik ob Marku. Začudil se je, kdaj je prišla k ovčarju. In osupnil je, da tega ni mogel prikriti, ko je Ančka spregovorila vprav z njegovimi besedami, s tistimi, s katerimi je terjal od Marka odgovor:
"Kaj pa Vi pravite, ata, na to?"
Podlipnik je pogledal Ančko. V njenih očeh je gorel ogenj, ki ga je imela od njega, ne od mame, čeprav je bila na zunaj vsa taka kakor maijia v njenih letih. Začutil je, da bi nasprotoval sam sebi, če bi nasprotoval Ančki. In zavedel se je tudi, kako nevarno je s silo dušiti ogenj, ki prikrito gori že dolge rodove v očeh Podlipnikov in ob vsakem viharju vzplapola. Pogledal je Marka in prav dobro vedel, da bi se Marko niti branil ne bil, če bi ga bil vrgel čez prag, dokler ni stala Ančka ob njem. Sedaj ga ne more več, zaradi ognja v Ančkinih očeh. In prav dobro je vedel, da če se Ančke le pritakne, bo Marko; udaril. Ni zastonj poznal njegovega očeta, Šimna, ki se je povozil. Odkrito si je priznal, da sta mu taka oba všeč, Ančka in Marko. Razklenil je pest in položil roko z vso dlanjo na mizo:
"Kaj mislim, bi radi vedeli vsi trije. Prav. Takole mislim: Vsak dan se smeš omožiti s fantom, ki bo imel premoženje, vredno tvoje dote."
Marko je prebledel; iz ognja v Ančkinih očeh so se usule iskre in Anca se je obrnila k ognjišču in pokazala možu hrbet.
"Počakajte, še nisem vsega povedal, če pa hočeš, da bo Marko tvoj mož, pa počakaj, da boš polnoletna, sama svoja. Jaz dovoljenja ne dam. Potem ti pa tudi ne bom branil in bosta dobila, kar ti je namenjeno. Kakor si boš postlala, tako boš ležala. Na gola tla lahko ležeš, samo sama boš odločila, čisto sama. Pa, če Marka prav poznam, bo postelja precej visoko nastlana. Morebiti v poznejših letih prav pod strop."
Podlipnik je vstal in se namenil oditi.
"Ata!" ga je ustavila Ančka. Iz njenih oči je sijalo jasno solnce.
"Le pusti, Ančka. Moram po opravkih."
Anca se je Cena mimogrede doteknila in mu povedala vse. Tako rada ga že davno ni imela. Podlipnik se je tega tudi zavedal.
Marko j>a je skoraj jecljal: "Tega nisem pričakoval."
"Ti ni v sramoto, če nisi previsoko mislil."
Podlipnik je že prijel za kljuko, pa se je še enkrat obrnil in prišel nazaj prav do Marka in Ančke: "Povem vama pa, pa — ne mislim, da bi nalašč hotela prej izsiliti poroko, nista tako, samo, mladost je norost, povem, da bodita pametna; ker, če se bi vama kaj pripetilo, da bi se, kakor pravijo, poroki mudilo, kakor gotovo sem Podlipnik iz Krnic, tako gotovo ne bosta nikoli poročena." Sedaj je Cenu plapolal v očeh ogenj Podlipniko-vih rodov.
"Ata!" je skoraj zašepetala Ančka. (Dalje*prihodnjič.)
-o-
Morilec na sodniji piše ljubavna pisma
Pioche, Nevada, 11. avgusta. Obravnava proti fantoma Joseph Morlock Jr. in Kenneth Carter, oba iz Clevelanda, ki sta obdolžena umora prve vrste in sicer da sta umorila nekega pre-mogarja, se je danes zaključila. Morlock je tudi obtožen, da je umoril lastnega očeta, za kar pa država nima dovolj dokazov. Pri obravnavi je bila ves čas navzoča ljubica Morlocka, ki je sedela v prvi vrsti in se neprestano smehljala Morlocku, ki je tekom qbravn.1ve doslednd' pisaril ljubavne notice in jih pošiljal dekletu.
Ogenj povzročil silno
škodo v Kanadi
Vancouver, B.C.., 11. avgusta. Na pomolu Canadian Pacific železnice je nastal požar, ki je po-vzročil za $1.250.000 škode. Skladišča so z blagom vred pogorela.
MALI OGLASI
Soba
se da v najem, vse na novo de-korirano. 923 E. 73rd St. _(189)
Šoba	"
se da v najem za enega fanta. Vprašajte na 6025 Bonna Ave. _(190)
Proda se
dobro ohranjen avto, Hupmo-bile Coupe, model 1927, sedež zadaj. Se žrtvuje za samo $300. Vprašajte na 1188 E. 61st St., zadaj.	(189)
Soba
se da v najem za enega fanta. Vprašate na 5914 Bonna Ave., spodaj.	(188)
Naznanilo občinstvu
Naznanjam, da sem otvoril prostor za
ključavničarstvo
in brušenje brivskih potrebščin ter raznih drugih rezil. Vedno bom gledal, da bom vsem našim odjemalcem kolikor mogoč dobro postregel v njh zadovoljstvo. Se vljudno priporočam.
Fr. čepirlo,
1342 E. 55th St., vogal St. Clair Ave.	(Tue.X)
na PIKNIK
Združenih Društev fare sv. Vida
v nedeljo 17. avgusta, 1930 na gPintarje*Oih farmah
Kakor vselej poprej, tako bo tudi na tem pikniku izvrstna postrežba. Svirala bo izvrstna godba.
Pridite farani in drugi Slovenci iz širnega Clevelanda.
Piknik je namenjen za vzvišen namen: ZA
NOVO CERKEV.
Truki bodo vozili od 1. ure popoldne naprej od St. Clair-Nottingham kare.
Vzemite St. Clair-Nottingham karo do konca, tam vas bodo pa čakali truki in prepeljali na prostor piknika,
Oni pa, ki imate svoje avtomobile, vozite po Lake Shore boulevardu in zavite na 260. cesti na desno in vozite toliko časa, da pridete na Pintarjeve farme.
mkmmm
ilil 11» 'I it III 1
.in'M >n I'miiiTI i

SPOMINI Z DIVJEGA ZAPADA
Maurice Constantine Weyer
V drugem nadstropju je čakala neka žena z dežele pred vrat; zobozdravnika. Nekje je zaljubljen ženin lastnoročno ogrinja) svoji nevesti pariški večerni plašč. Pozneje sem srečal ist? par pri zlatarju ob dragem kamenju. Ko je Hannah nazadnje le nakupila vse, sem odšel za četrt ure v knjigarno, med tem ko si je moja žena ogledovala izložbe. Žal je bil uspeh tega njenega početja še preveč velik. Zvečer sem jo v sobi Palacea presenetil, kako je pred ogledalom slišala posnemati poze, v katerih postavljajo komi j i pupe v izložbah. Vse je posnemala. Bedasto držanje prstov, neorganično kretnjo bokov in z eno nog je stala na prstih. . .
"Meni je prirodna gracija všeč," sem pripomnil.
Ne da bi izpremenila svoje poze, se je ozrla s svojim ljubkim obrazom proti meni in mi odvrnila:
"Sam si mi neštetokrat pred-bacival, da ne znam biti ko-ketna."
"Prav imaš! A v mislih sem imel vsikdar žlahtno koketerijo, preprosto in prirodno. Pregreš-kov v okiisu ne trpim. Zdaj mi takih nizaš celo vrsto. Nosiš lakaste čevlje in svilene nogavice k popotnemu kostimu. Sam zase je vsak komad lep, a vse skupaj ne harmonira. Povrh vsega je tvoje držanje višek umetničenja. Pazi! . . ."
Ta očitek jo je spravil iz ravnotežja; sesedla se je in bila je vsa iz sebe od jeze.
"Odpusti mi, dragica! Hotel sem ti pokazati, da je tvoje zadržanje neprirodno. Ni baš ljubko, če padeš vznak—zato se varuj takega držanja, in—" Toda nevihta, ki je izbruhnila iz nje, mi je onemogočila nadaljnje govorjenje. Nazadnje sva legla s hrbtom proti hrbtu ter tvorila raztrgan X . . .
Zjutraj sva se pobotala. Polnila je košare z novo pridobljenimi dragocenostmi.
*
Bil sem vesel, da jo vidim tako elegantno. Njena fina irska pamet se je znala okoristiti z mojimi opombami, čeprav so jo sprva spravile v strašno jezo, ki ni bila nič manj irska kakor njena pamet.
Ko je bila vožnja po železnici za nama, sva zajutrekovala zgo raj v 0'Conorjevi prodajalnici in Hannah je s tiho radostjo uživala komplimente svojega svaka ter očitno Madgino za vist.
Razkazovala je in spet sprav ljala v košare, izginjala v Mad-gini sobi ter prihajali spet v novi toaleti.
"Krasno!" je strokovnjaško otipaval blago ter se z vidnim veseljem trudil ugeniti pravo ceno. Med tem je pribežal od vseh zapuščeni Angus O'Conor, ki je bil iste starosti kot Baby Lucy, v moje okrilje. Spleza) mi je na rame, izvlekel mojo uro iz žepa, da bi jo slišal tik takati, in preiskal mi je vse žepe, če sem prinesel zanj kakih sladkarij. Z bonboni si je za-mazal obrazek in brisal si je roke z groznimi vzkliki radosti ob novih prevlekah pohištva.
"Kaj pa Baby Lucy?" sem vprašal Hanno.
"Good gracious, popolnoma sem pozabila nanjo."
Žena, ki nikdar ni bila ko-ketna, je mahoma postala tako koketna, da je pri tem pozabila na svoje dete. Podražil sem jo. Maščevala se mi je z neprijaznim odgovorom. Mesto da bi se prerekal, sem dejal:
"Obleke so lepe, toda poglavitno ?si pozabila.-'
"Kaj pa?" "Lepo perilo!" "Oh, tega nihče ne vidi!" Tedaj sem le skomizgnil z ra-
šala, in ko' sem se izjavil za belo perilo, je barvaste postavke črtala iz seznama. Franco ski okus je zmagal.
nu.
'Poglejte. Veter piha od za-pada. Torej se morava držati kolikor mogoče vzhodno od srn-
kupe v Winnipegu in to me j" nepopisno ganilo.
!'(@j ljenje in smrt v neprestanem gjspovračanju držita tesno v ob-BW jemu ter se medsebojno izmen-jjj jujeta v pretežju sil. Taka je /J priroda, da te hkrati navduši H in strahuje. Čim smo ušli sa-!jj movoljno izumetičenim življenj-" fjl skim oblikam civilizacije, stopi-jjl mo v svet, ki pozna le zakone tU uboja in ljubezni, postave, o j llJ(0) | katerih ni mogoče reči, katera izmed obeh je usodnejša. Z na-, peto pozornostjo je Archer sledil mojim izvajanjem, v katera bi morda človek sploh ne
,v . , , ,	smel preveč globoko siliti,
meni in odšel v hlev, da napre n- ,	•, ,
iako sva prišla do kraja,
zem ponija.	kjer se je bil srnjak pasel. Pro-'i*
_ . ,	. , , ..	rokoval sem, da zdaj ne more
Toda tudi moj poslednji na-	, , .
, , . ... „	biti clalec. Visma, v kateri so
svet ni ostal brez učinka. Pro-	, ... , . . . , , . , u
. . .,».„,	bili odgrizniem lanski, kljub sila me je, naj priložim cek v ...	...
..	mrazu se nežni poganjki, nama pismo, naslovljeno na Th. Ea- ' . . , , .
* „' _ j . .	je potrjevala, da imava oprav-
ton & C., s katerim je naročila	,	.....	XT , ,
, .	..	.,	ka z močno živaljo . . . Nalete-
nekaj garnitur rinega perila.	,	,	, ,,
^ . .	, t .	la sva tudi na sveže odpadke v
f",!1 m„e k!.!6^ "-..!^1!1: okroglih kupčkih ... To je
spet govorilo, da sva na sledu
srnjaka, ker leže pri srni bolj
raztreseno . . . Nekoliko dalje
, , ,	je žival poskušala s tekanjem
Lepa sprava je vladala doma.	... , , .
,*. ». t, , , ,	knzem krazem zabrisati svojo
Se vec Postal sem predmet	... .... , ,
,. *	sled oziroma zapeljati zasledo-
njene posebne pozornosti. Se	, x 0 ,
. . , . , . . ,	valca v napačno smer. Sveto-
celo moj rojstni dan ni sel neo-	, . , . .__
. . . .	val sem Archerju, naj mirno
pazen mimo—in prejel sem v	.. . . , ,
1 . . , . ,	popusi svojo pipo do kraja, a
svoje presenečenje krasno izda-	, j . „	•, ,
. J , T ,	jaz bom med tem napravil lov-
jo Tristrama Shandya. Izbero	. „ , •„„>•• i
. , , , , , ,,	ski načrt po indijanskem naci-je oskrbel seveda Archer. V
ljubki zadregi mi je to priznala
Nihče mi ni več očital mojega
pohajanja po hosti in ko sem se
vračal, sem našel s. cvetjem . Tr . J	.
okrašeno mizo, nekaj, česar pri Jaka" Verj*™ ]e> Je zlval
vsem trudu prej nisem mogel 111 Prav J bhzmi,;, Najprej na-
doseči. Vse to sem občutil kot Praviva tore\ vjellk lok" Ge ne
nekak izraz hvaležnosti za na- PelJ'e sled n,lkoder lz kro^a' se
nahaja žival se notri. Potem
nama ni treba drugega, ko da J se približava pod okriljem vetra "
. . . Zopet jesen, zopet ljubljena simfonija v zlatu in ba- Preden je potekla ena ura, kru, petju ptic selivk in kratki sva imela srnjaka v razmeroma solo zahajajočega solnca . . .po- tesnem prostoru. Tedaj sem se tem je nastopila nedolžna kra izročil popolnoma svojemu na-sota zime	gonu in oprezoval v zapadno
Bilo je v ,prvih zimskih dneh, smer- skozi vrsto malih Jas. v baš ko je zapadel nov sneg, v katerih sem domneval zaslediti katerega so živali zapisale.zelo srnjaka. Archer je korakal na neprevidno premnoge skrivno-	levici, nekaj korakov za
sti, šem nekega rdečkasto soj- ;men°J- Koma-i sva napravila nega jutra zapustil svojo hišo.: kakih dvesto korakov, ko sva da ustrelim srnjaka.	ugledala za neko vrbo srnjaka.
Komaj sem imel četrt milje	ki Je kmalu udaril v beS- Hi"
za seboj, ko sem zavil okrog	tro sem nastavil puško, in med skupine dreves in sem stal oko četrtim skokom, ko je dosegel
proti očesu z Archerjem. Rde-	najvišjo točko, sem nameril
čelasec je držal 30x30 karabin	med stisnene sprednje noge in
ko v roki, ki sem jo poznal	j sprožil. Krogla je zadela, ka-
Prišel je v gozd z istim name-	kor sem predvideval v glavo, in
nom kakor jaz ter mi je pred-	videl sem, kako se je dvignila
lagal, da greva skupaj na lov.	^dnja noga; nato je padel, pre-
Hočem se spominjati, kako je k°Picavši se kakor zaJf' težko
bilo natančno . . . '	na svof rogovje- Df"° in
, ,	. levo od rjavega madeža je
Sledila sva sledu močnega ____ .,	XT , ,. , .
.	. . skropnil sneg. Ne da bi se bri
srnjaka. Vodila naju je vzdolz	^ Archer ja> gem šd naprej(
ob robu malega močvirja, ci- da se ]otim grnjaka kakm. jp gar pas iz bicevja se je v svet- ^ lovgka nayada y hipU; lobi lesketal kakor zastava on- ko sem gklonjen čezenj> z nag. entalskih zezel . . . OpozorUjlim m,ezom odpr, grnjaku yrat sem Archer.,a. da mora biti ži-,je švignila ^^ kako). ^ j val čvrst srnjak, ker je bila; čena	zravei} moje gkye
sled v obliki srca globoka m H	sem §tal	d .()
spredaj točno zaznamovana. I e ozr, petnajgt korakoy od Med močvirjem m sumo sva mene je gtal Archer g rtim tako hodila po ozki progi mz-,o5razom in si dajal 0 ka P| dol, vedno v isti smeri Imela |svojo karabinko ' sva že lep kos poti pred seboj, preden bo potreba napraviti načrt za lov. Spominjam se, da sem dejal Archerju, da bo pri sedanji usmerjenosti vetra	.
in prijetni temperaturi stala e Je"
živalca nekje zadaj za peščeni- "st°j!" Cutil sem mrzel pot j mi sipinami na kaki solnčni j a- Pot Pazduho. Zona me je spre-si . . . Pihal je nežen, skoraj letela po hrbtu. Moral sem s' j mlačen vzhodni veter in kljub |delati silo, da ga nisem upihnil
Mračen in počasi sem kora-
Takoj sem nameril nanj. Tedaj je izpusti'■ orožje.
'Pojdite deset korakov nazaj !" sem ukazal.
najinim oblekam nama je začelo postajati vroče.	kal naPrej. Ko sem prišel do Sledila sva torej sledu, pušila karabinke, sem skušal razbrati brezskrbno pipe in se polglas-,iz sledov v snegu, kaj se je bilo no pomenkovala; ne da bi naju ' zgodilo. Ni bilo nobene veje: zmotila prerijska kokoš, ki je ki bi bila utegnila po nesreči visoko letela. Pripovedoval sem sprožiti puško. Povrh tega sta, svojemu spremljevalcu o živ-: stali Archerjevi nogi pri stre- ' ljenju gozda in o skrivnostih Uanju v predpisanem kotu. Na- | njegovega živalskega sveta, po- zadn-ie tudi njegov preplašeni jasnjeval sem mu "zakaj" je obraz ni dopuščal nobenega; marsikatera stvar taka in taka, dvoma.Baraba je streljal name. o ulogi, ki jo igra strah pri!Skoraj gotovo se mu je nena-ohranjevanju ras ter o glob- doma zmešalo, ljem vzroku vzporednosti in po- "Archer!" sem zavpil nanj. | mešanosti med krasnimi in groz- i "Ne genite se z mesta! Prepu-nim, med slastjo in okrutnost- stite meni skrb za karabinko jo, med življenjem in smrtjo, . . .Tako! In zdaj se vrnite po| ki vlada v prirodi. Govorili isti poti, po kateri sva prišla. ! sem mu o tistem velikem diha- Napravili mi boste veselje, da : jočem ritmu, v katerem se živ-'boste hodili pred menoj . . -1
Toda za božjo voljo, povejte mi zakaj neki ste me hoteli ubiti?"
Ni dal odgovora. Niti toliko, da bi zatajil, da me je nameraval umoriti. Nobene besede o kesanju.—Toda s tem vprašanje nikakor ni bilo rešeno. Zakaj je Archer poskušal mene ubiti? En sam odgovor je bil |na to: nenadoma se mu je moralo zmešati.
Razmotrival sem in ga pri tem pozorno opazoval. Na mestu, kjer sta se najina pota ločila, sem mu ukazal, naj gre domov. Krenil sem proti svo jemu domu in v levi roki sem nosil njegovo orožje, karabinko. ,ki bi me bila pred nekaj minutami za las spravila ob živi j en je.
Da sta mi bila roka in rokav krvava od srnjaka, skoraj nisem opazil.
Ne vem zakaj, a čim bliže sem bil svoji hiši, tem bolj sem izgubljal svoje ravnodušje, ki se je bilo v mojem neštetim nevarnostim izpostavljenem življenju udomačilo ter mi pomagalo tudi preko tega strašnega dogodka. Moji živci so mi odpovedali in začel sem se tresti po vsem životu. Z vso silo sem se obvladoval . . . Potem sem si skušal predstavljati, kaj bi bilo, če bi me bil Archer zadel . . . Saj mnogo ni manjkalo. Le mala majcena nespretnost ali razburjenje, ali celo le kak nepreviden moj vzgib pri rezanju srnjaka. .. če bi bil zadel, bi bil padel prav čez žival ... Le malenkosten poznejši aranžma v snegu bi bil potreben, da bi se komisiji nudil prizor lovske nesreče . . . Archer bi bil prisegel na sveto pismo, da sem stal v črti še žive-' če živali, ne da bi me bil videl. . . Zadostovalo bi bilo, da bi na-, pravil lok, da bi prevaril ogledo-valca, češ, da se je približal -z druge strani, pa da bi prenesel moje truplo za nekaj korakov v stran . . . Spet bi imeli časopisi priliko razravljati o priljubljenem predmetu: o nevarnosti lova, če sta udeleženca, že :sem v duhu videl naslov: "Smrtna nezgoda francoskega farmerja na lovu" in podnaslov bi se glasil v zavestni ironiji: "Nosil je rjavo lovsko opravo in tovariš ga je zamenjal z jelenom." Na to sem moral misliti, ko sem odpahnil dveri.
"Archer je streljal name!" sem zaklical, ko sem vstopil. "Evo njegove karabinke."
S to besedo sem zalučil orožje s svojo okrvavljeno roko v kot. Hannah se je zastrmela v mojo roko, ki je bila omadeževana s strjeno krvjo. Oči so se ji razširile, pobledela je, opotekla se, tiho zaječala in se težko zgrudila. Obležala je na mestu. Treba ji je bilo pomagati. Baby Lucy je bruhnila v žalostno tuljenje. Kje je voda? Kis? Cognac? . .
Prišla je k sebi in rekla z ugašajočim glasom:
"Ubil si ga, sovražim te."
To mi je za hip vzelo besedo, nekaj me je davilo v grlu. Da pridem do sape, sem si z nervoznimi prsti odtrgal gumbe od svoje srajce in vrgel ovratno ruto raz sebe. Potem sem skušal — dolgi lasje so mi viseli čez čelo in oči — tolmačiti:
"Toda . . . lju . • • lju . . . ljuba . . ."
"Ne kliči me več tako . . ."
"Archer je vendar streljal name . . ."
". . . Lažeš!" Iz njenega glasu je kipelo sovraštvo in njen kazalec me je obotoževal. "Ubil si edinega moža, ki sem ga kdai ljubila, edinega, ki ga ljubim."
Da! To mi je zalučila v obraz. Zdaj, zdaj sem misli, se bo zemlja odprla in me požrla. Ob-
molknil sem kakor obtoženec, kateremu je dokazana krivda. Nisem našel odgovora na ta očitek, dasi bi se bil mogel otresti z eno samo besedo. Vse to mi je postalo brezpomembno spričo strašnega priznanja, ki ji ga je izvabila pravkar njena obupna bol. Archer! Naj bo! Toda jaz. jaz! Vse moje življenje se je razrušilo in ob ušesa mi je udar jalo njeno ihteče jecljanje: > "Tako je bil dober z menoj . . . on . . . vrnil . . . vse to . . . trpela sem . . . mrtev! Ti si ga ubil! . . . Nikdar . . . niti ene nežne besedice . . . Pekel . . življenje s teboj ... on me je tolažil ... bil dober ... ti si ga ubil . . . zaradi mene . . . sovražim te!"
Komaj da sem opazil, da so se ji spet začele obračati oči in da jo je spet obšla nezavest . . . Baby Lucy je zaslutila, da se nad njeno glavo odigrava drama. Sesala je svoj prstek in ni vedela, za katero stran bi se zavzela.. Nazadnje je našla joka-je zavetje ob mojih nogah.
Tedaj je spravil nov napad srda Hanno pokonci, Strastno mi je ugrabila dete.
"Ne dotikaj se ga, morilca!" je zarohnela nad njo. "Ubil te | bo, mene bo ubil, kakor je ubil moža, ki je bil boljši od njega."
Bodeča bolečina v srcu ni ho-, tela' prenehati. A počasi sem dobil spet oblast nad seboj in sem dejal:
"Lasa mu nisem skrivil, temu . . . temu . . . človeku . . . Pustil sem ga živeti, le orožje sem mu vzel iz rok, potem, ko me je hotel umoriti . . . Pojdita, radi mene, skupaj kamor hočeta ..." Odšel sem in zaloputnil vrata za seboj.

zen.
Oj tužno življenje! ... Da! . . . Toda zdaj velja postaviti se v boj ... Ali mi ni do zdaj nečesa manjkalo — čuvstva izrazitega boja? . . . Mar sem do danes vedel, kdo je zmagovalec,
kdo premaganec? . . . Danes vem . . . Prej se je izogibala odkritemu boju. A kako je vendar vse to prišlo?
. . . Najprej . . . hočem se vsega natančno domisliti . . .
(Dalje prihodnjič).
Spredaj in t sredini
vam
Prav v jasni luči — se klanjajo —
Dobili boste Webster's "spredaj v sredini" v izložbi, ker se dobro predstavljajo.
in tobak, vseskozi in izvrstno narejene.
r/ Vsaka je zavita v cellophane za varnost
za poskušrijo poskusite
Webster
jO**
— J------- -
in v.ec do petindvajset centov
Zunaj sem trezno premislil položaj. Torej me Archer in Hanna varata! ... Od kedaj neki se to dogaja?.. . . Od časa velikih nakupov v Winnipegu! . . . Zame zanemarjena, za onega pa koketna in elegantna! ... In jaz, i norec, sem ji še nasvete dajal — presneto špačen mi je zvenel moj grohot v ušesih. Potem je i sledil čas nepričakovane pozor-! nosti z njene strani, ki sem jo tolmačil kot hvaležnost . . .! Stara pesem! . . . Da, stara, prastara pesem . . . večna prevara, z večno istimi; preprostimi sredstvi ... O Bog, kako smo moški včasih neumni!
Da! Prevaran! Toda noben .............i«iiiiaiRiaii(BRiiiifltaiiiifiiiiiaii|i9iaiiiii||iBi||RKiiiiitBiaiflii||||«lBII«liR|||||iiiiip>.
srd m vstajal v meni. Opazoval s	•	£
sem se z radovednostjo, kakoi £ opazujemo zanimiv predmet . . . £ Prevaran! . . . Zakaj se nisem < £ razljutil? ... So ljudje, ki v ta-j = kih primerih ubijajo a,li izvrši- £ jo samoumor . . . Toda ostra = bolečina, ki me je bodla v srcu. £ ni hotela prenehati.
. . . Čudno, ko sem bil v smrt- £ ni nevatrnosti, sem bil vedno | mož dejanja . . . Zdaj sem bil | negotov! . . . Kaj mi je storiti?(S
The "Baer Wolf Co. Cleveland., O.
Eno samo mi je bilo docela i = jasno: da je ta položaj nevzdr- =
Naznanilo
Cenjenim gospodinjam naznanjam, da sem cene na £ groceriji znižal tako, da sedaj lahko kupite pri nas za = isto cenq kot v chain stores.
Se priporočam za obilen obisk.	§
3
Frank Leskovic
6303 Glass Ave.
Hiša na ogled
Oglejte si novo in hišo na 18515 Keewanne (zadaj za pošto). Odprta-vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušekar	(x)
moderno j^illlllllHIIIIIlliUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllliillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii?
Ave.,
illlllllllllllllHIlllllllMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII^
| PRIPOROČILO! I
£ Slovenska trgovina z vso opra-	£
£ v o za moške, ženske in otroke.	£
'	Se priporoča za obilen poset.	£
£ Blago najboljše vrste.	£
| P. USAY |
783 E. 185th Street ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiHi^

VSAKO STAVBINSKO DELO
malo ali veliko, nova poslopja, popravila ali predelovanje, vam napravi v vaše zadovoljstvo in po zmerni ceni Izkušeni in zanesljivi SLOVENSKI STAVBENIK
ANTON SATKOVIČ
15810 Parkgrove Ave.
Tel. KEnmore 2847-J
To SAULT STE. MARIE
MACKINAC ISLAND
CHICAGO
and RETURN

'All _ Expense
,raise
DeLUXE
5 DAYS 5 NIGHTS
PLAN YOUR VACATION to leave on the Great Ship "SEEANDBEE" from Cleveland, September 8th; returning Saturday, September 13th.
Cruise includes Lake Erie, the Detroit River, Lake St. Clair, the St. Clair River, Lake Huron, beautiful St. Marys River and Lake Michigan.
Stop-overs at the famoui "Soo" Locks, with sightseeing trips at Chicago and Mackinac Island. Wonderful scenery. Endless entertainment. Excellent meals.
All expense, including fare, meals, stateroom accommodations and sightseeing trips.....
From Cleveland, only $75.00
Ajt vour Tourkt Ajtn! or write us for free »fecial C&B Lm» CruUe De Luxe Folder
The Cleveland and Buffalo Transit Co.
E. 9th Street Pier	Cleveland, Ohio
Daily Steamer Service between Cleveland and Buffalo, also Cleveland and Pt. Stanley, Canada