■'t ico ¡in ir«^ !o -f-¡r- On Banke pišejo usodo radeškega podjetja Nogometni up s tekme na maturantski ples l;fili]tIH: 90,6 95,1 95,9 100,3 DN iN PEI IK FEK Št. 20/Leto 67/Celje, 9. marec 2012/Cena 1,30 EUR »Zasvinjano« je. Kaj ^m ^J ■ ^^ Po vedno novih študijah o degradiranem okolju je za Celje I ■ napočil čas za akcijo. Tudi zaradi spoznanj, da na porast ^ rakavih obolenj v svetu - poleg nezdravega načina življenja - vse bolj vpliva zastrupljena narava. Umazano perilo laške čistilne naprave ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Ne izguba dojke, izguba las je bila najhujša Zakaj žrtev pristaja na nasilje? ^ Zanimiv prvi mož žovneškega gradu W- Sobota, 17. marec, od 9. do 14. ure Mercatorjev dan Kranjske klobase degustacije različnih dobaviteljev s PRIHRANITE 1/3 VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA s prihranki pri stroških bivanja je od VOJNIŠKA GMAJNA, ^ UŽITEK BIVANJA! ' DDV) AKTUALNO NOVI TEDNIK BISERKA POVSE TAŠIC UVODNIK Kot strela z jasnega Izpovedi bolnikov, ki so dobili bitko z rakom, raščo, ki je začela razjedati njihovo telo in duha, so si podobne vsaj v nečem: ta diagnoza vselej udari kot strela z jasnega. Tudi takrat, ko ljudje vedo, da je nekaj narobe, prezrejo opozorilna znamenja in morda prepozno obiščejo zdravnika. Telo nas vsaj na trenutke opozori, da prihajamo do roba njegove zmožnosti prilagajanja različnim mejam še sprejemljivega zastrupljanja, bodisi z vnosom nezdrave hrane bodisi z bivanjem v vse bolj onesnaženem okolju. Narava bolj tiho ječi. In o okolju, ki ima veliko slabih vplivov v obliki strupov, onesnaženosti, različnih alergentov, se te dni spet veliko govori. O »zasvinjani« Celjski kotlini še posebej. To, kar malce drugače misleče morda zbode v oči, je predvsem dvoje: prvič, kako raztegljiva je pravzaprav meja o dopustnih količinah strupa, s katerimi naj bi človek še živel brez posledic za zdravje; in drugič, kako brezplodne in nekoristne so pravzaprav raziskave, uglašene z željami različnih naročnikov, če za njimi ni predlaganih rešitev. Rešitev za to, kako okolje re-vitalizirati ali preprosto priznati, da problem obstaja in ga začeti odpravljati. Se spomnim in verjetno še marsikdo iz Velenja tudi, da smo se otroci pred desetletji namakali v enem od novonasta-lih velenjskih jezer in prišli domov »kot milnica«. Potem so sporočili, da kopanje v takšnem po rudarskih izkopavanjih nastalem jezeru ni preveč zdravo. In se spomnim, ko so sosede mami prinašale solato z okuženih vrtov takrat razvpitega »zdravega« kotička Kunta Kinte; na radioaktiven pepel so pozabile; in je bilo še eno obogateno nedeljsko kosilo več. Pa na črne saje, s katerimi se je ubadala sestra, ko je očetu likala modre srajce k železničarski uniformi. In konec koncev rak je večkrat udaril v družini in skorajda v vsakem stanovanju in skoraj v vsakem bloku ene same ulice mojega rojstnega kraja. Pa se je naposled prebudila ekološka pobuda in lokalna politika ter podjetja in Šalečani so lahko hvaležni predvsem sebi, manj državi, da so dolino precej očistili, učeno bi rekli, ekološko sanirali. Kaže, da takšen izziv stoji tudi pred Celjani. In očitno tudi pred državo: sprejeti bo treba ukrepe, denar za njihovo izvedbo pa bo treba najti: plačniki sanacije so lahko r^lični onesnaževalci iz preteklosti in sedanjosti. Ljudje, ki imajo raka, se ne ukvarjajo z dovoljenimi vrednostmi strupov v svojem telesu in v okolju, kjer so se strupov naužili. Še kako vedo, da se ne morejo boriti proti . temveč le za, in to zase ter sami s seboj. Poleg zdravljenja, ki ga nudi uradna medicina, se vsakdo slej ko prej zazre vase in se vpraša, kaj za svoje zdravje lahko stori sam. Tudi naša sogovornica Irena po raku na črevesju življenja ne jemlje več kot nekaj samoumevnega in se je naučila uživati v vsaki sekundi. In Karmen, ki nam je prav tako zaupala izkušnjo z rakom na dojki, svetuje: »Če te doleti, vzemi za svoje.« Živeti, da ne bi zboleli, in se soočiti, če se nam to zgodi. To bi lahko bilo nekakšno sporočilo tokratnega prav danes iztekajočega se tedna boja proti raku. V nasprotju s tistim zakonom o odpravljanju raka iz leta 1971, ki ga je sprejel takratni ameriški predsednik Richard Nixon, prepričan, da bo z napovedano vojno rakavim obolenjem le-ta tudi odpravil. Rak postaja danes nekako epidemičen, najhujša, najdražja in največkrat le zazdravljiva, ne pa tudi ozdravljiva bolezen v zgodovini človeštva. Tudi zato, ker smo si predolgo zatiskali oči pred pravimi problemi? Zdrava hrana, gibanje, čim manj stresa in negativnih misli - to naj bi bile zapovedi, ki naj bi nas obvarovale rakastih obolenj in jih zagovarjajo tudi onkologi. Toda ali lahko to propagirano zdravo življenje živimo tudi dejansko, v zdravem okolju? Ali korenček, iz katerega si stisnemo sok, zraste v neoporečni zemlji? Ali jabolko, ki je vse bolj brez okusa - res pa, da v njem ni niti črvov - še vedno odžene zdravnika stran?! Preventiva proti raku ne bo preživela na osamljenem otočku brez sožitja z zdravim okoljem: zemljo, vodo, zrakom. Raziskave o onesnaženosti Celja lahko različne ustanove še naprej naročajo pri različnih izvajalcih in se v nedogled prepirajo o tem, kdo je jemal prave vzorce in opravil prave meritve. Ali morda ni že čas za poslednjo študijo z enim samim vprašanjem: kako očitno degradirana (bolj ali manj je nepomembno) območja napraviti spet primerna za zdravo življenje? Obrat v vzorcih razmišljanja bi nam prišel prav še marsikje. Na primer, da pustimo potoniti kakšno od bank, ki se ji ne zdi pametno reševati podjetij, ki imajo programe, delo, naročila. Takšna naj bi bila menda tudi radeška papirnica, na katero je vezano veliko človeških usod. Morda bi po stečaju kakšne od slovenskih bank gospodarstvo končno le zadihalo? Teden boja proti raku smo zaznamovali v iztekajočem se tednu, in sicer od 5. do vključno 9. marca. Tokrat je bilo v ospredju geslo Zdravje je življenje - upoštevajte Evropski kodeks proti raku. Evropski kodeks proti raku so v Sloveniji poimenovali Enajst priporočil proti raku, s čimer izpostavljajo pomen preventivnih ukrepov, ki lahko zmanjšajo tveganje za na- stanek raka. Nasvete so zbrali v zgibanki. Lahko ste jih prebrali tudi v prejšnji številki Novega tednika. Tokrat smo besedo odmerili stroki ter bralkama Karmen ter Ireni, ki sta nam - v spodbudo in poduk - zaupali, kako sta se prva z rakom na dojki in druga z rakom na črevesju soočili sami. In preživeli! Njuni zgodbi si lahko preberete na strani 16. Poskrbimo za preventivo! Z zdravim življenjskim slogom in s preventivnimi pregledi Izpovedi naših sogovornic sta gotovo dokaz, da je pri premagovanju raka bistvenega pomena ne le učinkovito zdravljenje, temveč tudi optimizem. Močna volja človeka, da v boju z zahrbtno boleznijo zmaga. Še pomembneje je, da raka odkrijemo čim prej. Tako ne postane smrtna obsodba. »Pri raku načeloma ne govorimo o ozdravitvah, temveč o zazdravitvah. Zdravje se človeku ne vrne popolnoma oziroma je tako le v redkih primerih, kadar gre na primer za presaditev organa. Rak je pri zazdravlje-nih osebah namreč ves čas prisoten, mi pa ga z raznimi načini zdravljenja nadzorujemo, da ne napreduje,« razlaga predstojnica oddelka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice Celje hematologinja Mateja Grat. Zazdravljene osebe lahko kakovostno živijo še leta, celo desetletja, so pa ti bolniki ves čas pod podrobnim nadzorom zdravnikov. Na Oddelku za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice Celje se število obravnavnih oseb z rakom vsako leto poveča za približno deset odstotkov. Kot pravi vodja oddelka Mateja Grat, letno hospitalizirajo do 1.300 bolnikov, še skoraj štiri tisoč se jih zdravi na ambulantni način. Med solidnimi raki v celjski bolnišnici sicer zdravijo raka dojke in raka debelega črevesa in danke, med hematološkimi (krvnimi) raki pa vse oblike, razen akutne levkemije, ki zahteva bolj intenzivno zdravljenje in ustrezne posebne pogoje. Specialistka interne medicine in specialistka hematologije Mateja Grat Uspešna predvsem Zora in Svit Gratova pravi, da so nekatere vrste raka že po biologiji bolj agresivne od drugih, pri čemer je pri različnih vrstah odvisno, v kakšnem razvojnem obdobju raka odkrijemo. »Če je že naredil veliko škodo v organizmu, je možnost učinkovitega zdravljenja manjša, kot če ga odkrijemo v zgodnjem stadiju.« Pomembna je torej preventiva. Z zdravim življenjskim slogom lahko precej zmanjšamo tveganje za nastanek raka. Onkologi tako opozar- jajo na zmernost na vseh področjih. Izpostavljajo pomen zdrave in uravnotežene ter doma pridelane hrane, izogibanje stresu, redno fizično aktivnost, izogibanje soncu, nekajenje, zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Za ženske je izjemno pomembno sa-mopregledovanje dojk, za moške samopregledovanje mod. K odkritju raka v zgodnjem stadiju pripomorejo tudi preventivni pregledi, ki jih izvajajo v sklopu programov Zora, Dora in Svit. S programom Zora odkrivajo raka materničnega vratu in, kot pravi onkologinja v celjski bolnišnici Albina Rezar Planko, je program že zelo dobro utečen. Drugače je pri Dori, programu preseja-nja za raka dojke, ki ni zaživel v vseh delih Slovenije. Izjemno uspešen je program Svit, s katerim odkrivajo pre-drakave spremembe in raka na debelem črevesu in danki. »Svit je v zadnjih dveh letih resnično zelo uspešen. Odzivnost ljudi se izboljšuje in res ogromno raka odkrijemo, predvsem v začetnih razvojnih stadijih,« poudarja Rezar Plankova. Bolezen starejše populacije Raka je vedno več, tako v svetu kot Sloveniji. Gratova izpostavlja predvsem dva razloga. Zaradi boljše diagnostike je dandanes odkritih več primerov kot nekoč, res pa je, da se podaljšuje tudi življenjska doba. »Če bomo vsi dovolj dolgo živeli, bomo vsi nekoč verjetno dobili eno obliko raka,« pravi hematologinja. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je bilo leta 2008 80 odstotkov vseh, ki so imeli raka, starih več kot 55 let. In zakaj je med nami toliko primerov, kjer se z rakom spopadajo srednje generacije, mladi ljudje in celo otroci? »Mogoče se nas ti primeri bolj dotaknejo in jih bolj opazimo. Če nekdo zboli mlad, je to bolj pretresljivo, čeprav je že od nekdaj tako. Odkrivamo pa res s preventivnimi programi več primerov raka pri mlajših ljudeh, je pa to navsezadnje Po besedah Albine Rezar Planko je pojavnost raka na Celjskem podobna kot drugod po državi. Najpogostejši so rak dojke, pljuč, debelega črevesa in danke ter prostate, veliko je tudi kožnega raka. Specialistka interne medicine, onkologinja Albina Rezar Planko »Rak je sistemska bolezen. Na določenem delu telesa se začne nenadzorovana rast celic, ki lahko naredijo lokalno škodo, lahko pa se razširijo po vsem telesu. Gre za veliko skupino zelo različnih bolezni,« razlaga Albina Rezar Planko. tudi cilj, saj jih na ta način lahko bolje zdravimo,« pove Gratova. Optimizem in podpora bližnjih Ob postavitvi diagnoze raka se ljudje odzovejo na popolnoma različne načine. Še za tako samozavestnega in trdnega človeka je spoznanje, da ima raka, zelo pretresljivo. »Marsikdo, ko mu sporočimo takšno novico, tega niti ne dojame, premleva in šele čez čas je možen pogovor, da vse sprejme, da vzpostavi do bolezni primeren odnos in se začne boriti,« razlaga Mateja Grat. Ob tem pove, da sta za uspešno premagovanje raka bistvenega pomena optimizem in trdna volja do življenja. »Po moji oceni pripomoreta 50 odstotkov. Če se človek psihološko odloči, da se bo boril, tako deluje tudi celo telo in so uspehi večji.« Opažajo pa zdravniki pri svojem delu tudi pomen pozitivnega podpornega okolja. Dosežki so, kot pravi Gratova, boljši, če bolniku ožji sorodniki stojijo ob strani in ga spodbujajo. Je pa, kot na žalost ugotavlja, tovrstne podpore v današnjem svetu vedno manj. Boj z rakom je izredno travmatična izkušnja. Ob ustanovitvi oddelka za he-matologijo in onkologijo so v celjski bolnišnici bolnikom želeli nuditi celotno podporno okolje, vključno s psihologi, psihoterapev-ti, prehransko dopolnilno obravnavo. »Celotna ekipa strokovnjakov še ni vzpostavljena, upam pa, da nam bo tudi to nekoč uspelo. Je pa res, da v našem okolju ni tako razširjeno, da bi psihično pomoč ljudje aktivno iskali, po drugi strani pa je tudi ponudba slaba. Bi pa bila tovrstna pomoč za bolnike zelo, zelo dobrodošla,« še poudarja Gratova. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA NOVI TEDNIK AKTUALNO 3 Celje je »zasvinjanou. Kaj zdaj? Nove in nove študije o onesnaženosti Celja kažejo, da je treba v akcijo - Problem bo denar Celjsko javnost v zadnjem času spet razburjajo takšne in drugačne študije, povezane z onesnaženim okoljem, predvsem z degradacijo tal. Med zadnjimi smo brali študijo Agencije RS za okolje (Arso), ki ugotavlja, da v Celju največji problem predstavljajo onesnažena tla, močno kontaminirana stara industrijska območja (npr. območje stare cinkarne) ter onesnaževanje s prometom in z uporabo trdih goriv v individualnih kuriščih. Raziskava onesnaženosti tal Slovenije je pokazala, da na območju Celja predvsem izstopajo vsebnosti kadmija, cinka in svinca. Arso onesnaženost tal v Tako so na območju Celja Sloveniji spremlja v okviru opravili več vzorčenj, izva-projekta ROTS (Raziskave jale pa so se tudi druge sis-onesnaženosti tal Slovenije). tematične študije. Vzorčenje Ni dokazov _ Analitski rezultati opravljenih vzorčenj izkazujejo, da so rezultati opravljenih analiz prelivnih vod iz odlagališča sadre Za travnikom, ki jih je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo Celje, v rangu enaki rezultatom meritev, ki jih izvaja laboratorij Cinkarne Celje. To izkazuje ustrezno kakovost dela cinkarnine-ga merilnega laboratorija. »Ne glede na to, da mejne vrednosti onesnaževal v prelivnih vodah niso predpisane, ugotavljamo, da so izmerjene vrednosti nižje od predpisanih mejnih vrednosti,« navajajo v Arsu. Po njihovih rezultatih vzorčenj sadre na odlagališču Za travnikom se je izkazalo, da se vrednosti težkih kovin v sadri in njihovo medsebojno razmerje v celoti razlikujejo od vrednosti težkih kovin v vzorčenjih sedimentov, ki jih je v svoji režiji opravila Civilna iniciativa Celja. »Iz tega sledi, da obratovanja odlagališča sadre Za travnikom ne moremo neposredno povezati s povečanimi koncentracijami težkih kovin v tleh,« omenjajo v Arsu in dodajajo, da je rdeča barva sedimentov na polietilenski foliji na objektih v Marija Dobju in Šmi-klavžu pri Ljubečni posledica naravnega barvila alge Haematococcus pluvialis. Rdeča barva sedimentov na polietilenski foliji nima povezave z odlagališčem sadre Za travnikom, saj v sedimentih ni vidnih kristalov sadre, ki so sicer dobro vidni z mikroskopom. Civilne iniciative Celja so odgovorne v državi in Evropski komisiji ponovno opozorile na problem prekomerne onesnaženosti Celjske kotline s težkimi kovinami. V Kanadi so namreč naročili analize vzorcev odpadkov s cinkarnine deponije sadre ter deževnih oborin na območju Marija Dobja in Ljubečne. Ugotavljajo, da so vrednosti stalno prisotnih težkih kovin tako zaskrbljujoče, da ogrožajo zdravje ljudi. Po njihovih navedbah je na lokaciji Ljubečna kritična količina kadmija presežena za približno 300 odstotkov. Opozarjajo tudi, da povsod prisoten titan dokazuje onesnaženje iz Cinkarne Celje. Zato ponovno pozivajo odgovorne, da preprečijo nadaljnje zastrupljanje narave in zaščitijo zdravje ljudi. je bilo opravljeno leta 1989 in ponovno 2008. Rezultati projekta ROTS in sistematičnih študij kažejo, da na območju Celja kritično vrednost presegata predvsem cink in kadmij ter v manjši meri svinec. Najbolj problematična je lokacija stare cinkarne, onesnažena tla pa se razprostirajo predvsem v smeri vzhod-zahod. Predstavniki civilnih iniciativ so Arso preko medijev opozorili na dodatne analize, ki so jih opravili v Kanadi. »Žal teh rezultatov ne moremo komentirati, saj nimamo na voljo ustreznih poročil. Vzorci, ki so jih odvzeli pooblaščeni vzorčeval-ci 8. in 9 novembra 2011, so bili uporabljeni le v analizah v slovenskih laboratorijih,« navajajo v Arsu. Lani junija so se po sestanku z varuhinjo človekovih pravic, na katerem so sodelovali tudi predstavniki civilnih iniciativ, odločili, da ponovijo meritve, ki jih je Cinkarna Celje izvedla sama ali s pomočjo pooblaščenih inštitucij. Za ugotovitev stanja je Arso najel tri slovenske inštitucije, in sicer Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor ter Nacionalni inštitut za biologijo. US, TC Kdo bo plačal? V Arsu ugotavljajo, da gre v primeru Celjske kotline za degradirano območje, ki za sanacijo potrebuje velika finančna sredstva, ki jih vidijo v iskanju evropskih virov. »Degradirana tla so na območju stare cinkarne v Celju res velik problem, ki ga je treba pogledati s pravega vidika. Na tem območju je bilo narejenih ogromno raziskav, bistvo pa je, da so kovine vezane v zemljini in da je iz-luževanje minimalno,« je poudaril direktor velenjskega inštituta Erico Marko Mavec. »Za staro cinkarno se je nujno treba zavzeti, da to območje dobi status starega bremena. Ta zemljina bo, kamorkoli bi jo premeščali, predstavljala problem.« Območje stare cinkarne obsega 17 ha. Predlog dr. Viktorja Grilca iz Kemijskega inštituta Slovenije, ki je s soavtorji pripravil ukrepe sanacije, zajema tri faze, od odstranitve vseh velikih sestavin na zemljišču, ki so ostali od zgradb in proizvodnje, do nevarnih snovi, ki se skrivajo v podzemnih plasteh. »Tako očiščeno zemljišče bi lahko pripravili do druge faze, ko bi stabilizirali zemljino, da se prah ne bi več dvigal. Odstranjeno zemljo bi nadomestili z rekultivacijsko. Rešiti bi bilo treba tudi problem podtalnice, da se s tega območja strupene snovi ne bi več izpirale v Voglajno.« Vprašanje, ki se po vsem tem zastavlja, je, kdaj bodo na osnovi tega sprejeti ukrepi sanacije. Na zadnji okoljski konferenci v Celju so opozorili, da so politiki tisti, ki bi morali spodbuditi sprejetje ustreznega zakonskega akta na državni ravni, s čimer bi opredelili nujno sanacijo degradiranega območja. Po besedah dr. Cvetke Ribarič Lasnik, direktorice celjskega inštituta za okolje in prostor, ki je strnil dosedanje raziskave in jih dopolnil z novimi, sta največja problema Celjske kotline onesnaženost tal oziroma kmetijskih površin in degradirano območje stare cinkarne. Sanaciji teh dveh naj bi po predvidevanjih stali od 15 do 20 milijonov evrov. VOLITVE Na volišča tokrat za župane Pred nedeljskimi nadomestnimi županskimi volitvami v desetih slovenskih občinah so od torka do četrtka odprli volišča za predčasno glasovanje tudi v občinah Polzela in Radeče. Kot je znano, so nadomestne županske volitve v teh dveh občinah potrebne, ker sta bila župana Ljubo Žnidar na Polzeli in Matjaž Han v Radečah izvoljena za poslanca državnega zbora - obe funkciji pa nista združljivi. Za 11 županskih mest - 25. marca bodo nadomestne volitve še v Ljubljani - se poteguje 49 kandidatov; od tega 44 moških in pet žensk. Kar tri kandidatke so s Celjskega. Tako bodo izmed dveh kandidatk županjo zanesljivo dobili v Radečah, med štirimi kandidati pa je ena ženska tudi na Polzeli. V desetih občinah, kjer bodo volitve v nedeljo, ima volilno pravico dobrih 70 tisoč prebivalcev in prebivalk. Od števila volilnih upravičencev so v veliki meri odvisni tudi stroški izvedbe volitev, kar pomeni, da nas bodo nedeljske stale okrog 250 tisoč evrov, še približno sto tisočakov pa bodo dražje nadomestne županske volitve v Ljubljani. Volivci in volivke v Radečah bodo županjo zagotovo izvolili že v nedeljo. Na Polzeli, kjer se za županski stolček potegujejo štirje kandidati, pa je več možnosti za drugi volilni krog. V primeru, da bo potreben, bodo tega izvedli 25. marca, ko bomo na volišča povabljeni tudi vsi ostali volivci. Zadnjo nedeljo v marcu bo namreč tudi glasovanje na referendumu o družinskem zakoniku. Na Polzeli štirje Prebivalci občine Polzela bodo izbirali med štirimi kandidati, ki bodo glasove zbirali z bolj ali manj podobnimi programskimi usmeritvami. Zavzemali se bodo za nadaljevanje že začetih projektov, kot sta sekundarna kanalizacija in gradnja novega vrtca. Prav tako obljubljajo obnovo več lokalnih cest, ureditev javne razsvetljave, enakomernejši razvoj posameznih naselij deva prenoviti Kulturni dom Polzela, Nevenka Ribič pa večje pridobivanje sredstev iz virov Evropske unije. Marko Slokar se bo med drugim zavzemal za racionalizacijo delovanja občinske uprave. Trije kandidati se tokrat za županski mandat potegujejo prvič, medtem ko se je Andrej Potočnik za župansko funkcijo potegoval že leta 2006. Tudi pred nadomestnimi županskimi volitvami je v državi zaukazan volilni molk. Ta bo nastopil nocoj ob polnoči, trajal pa bo vse do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri. V tem času je prepovedano kakršno koli nagovarjanje oziroma prepričevanje volivcev, kateremu od kandidatov naj namenijo svoj glas. že začete projekte v občini, torej izgradnjo vrtca, obnovo šolske kuhinje, gradnjo čistilne naprave in Turistič-no-rekreacijskega centra Sa-vus ter ureditev sprehajalne poti. Aktualna podžupanja, ki opravlja delo župana, kandidatka Liste za razvoj Radeč in radeškega območja Rafaela Pintarič se bo zavzemala še za podporo društev in krajevnih skupnosti. Glavni poudarek njenega dela pa bo na gradnji kanalizacije, dolgoročno pa načrtuje tudi energetsko sanacijo vseh javnih zgradb v občini. Kandidatka SDS Helena Bregar Šramel napoveduje zagon perspektivnih panog, predvsem turizma. Tu vidi nova delovna mesta, razvoj domače obrti in rokodelstva. Sicer pa se bo zavzemala tudi za čisto okolje in učinkovito rabo energije ter spodbujanje malega gospodarstva in podjetništva. IS, ŠK, ŠO in vsaj dveh najnevarnejših železniških prehodov. Jože Kužnik si med drugim priza- V Radečah dve Obe kandidatki za županjo v Radečah zagovarjata vse GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Radeška papirnica: banke odločajo o biti ali ne biti V teh dneh se bo končala osemmesečna agonija družbe Radeče papir - Vodstvo in minister Žerjav proti, zaposleni za stečaj Na predlog dveh članov upniškega odbora naj bi bil današnji dan, na predlog prisilnega upravitelja Boruta Sokliča pa naj bi bil ponedeljek dan D za družbo Radeče papir. Do takrat naj bi bil končno znan odgovor glede tako želenega kredita, hkrati pa se izteče rok za vložitev ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave. Vmes je minister za gospodarski razvoj Radovan Žerjav pozival banke o odgovornemu ravnanju, lastnik papirnice Peter Tevž pa zatrdil, da bi bilo podati predlog za stečaj na meji norosti. Svojo trditev je Tevž v sredo podkrepil v smislu, da imajo v papirnici urejen nabavni in prodajni trg, dobro inštalacijo in vrhunsko ekipo sodelavcev. »Borili se bomo in mislim, da nam bo uspelo. Ne mečemo še puške v koruzo.« Vendar se v papirnici že osem mesecev borijo - bolje rečeno prosjačijo za 3 milijone evrov posojila, ki ga nujno potrebujejo za surovine, poplačilo energije in izpolnitev obveznosti, ki jih imajo. O lastništvu »Banke v teh mesecih nikoli niso odbile posojila, vendar so postavljale nove in nove zahteve,« je poudaril Tevž. NLB zdaj zahteva zastavo 100-odstotnega deleža v papirnici in v Tevževem podjetju G-M&M ter prodajo tega podjetja za en evro. Ob tem se Tevž sprašuje, kdo bo potem plačal davek, oziroma zahtevo ocenjuje kot nezakonito. Poleg tega naj bi po prvotnem načrtu tri banke prispevale po milijon Besedo za radeško papirnico so zastavili direktor Janez Pelhan, minister Radovan Žerjav in lastnik Peter Tevž. evrov, NLB pa je zdaj zaradi unovčitve nekaterih garancij svoj delež znižala na 780 tisoč evrov. Ker oba papirna stroja stojita že približno dva tedna, je prišlo do izpada prihodkov v višini 2,1 milijona evrov. Takšnega izpada prihodkov vodstvo v Radečah v načrtu finančnega prestrukturiranja seveda ni predvidelo, zato je Tevž že ocenil, da bodo zdaj za normalen začetek poslovanja potrebovali še več denarja, in sicer od 5,5 do 6 milijonov evrov. Znano je, da so papirnico v hude težave pahnili kriza, nakup novega stroja in trikratna podražitev surovin. Skupno zdaj dolgujejo okrog 30 milijonov evrov, zaradi vsega dogajanja pa opozarjajo, da Radeče papir Hčerinsko podjetje Muflon, ki zaposluje približno 120 ljudi, posluje na polno, prihodki in prodaja so v skladu z načrti, lansko leto so sklenili v plusu. Tudi njegova usoda bo odvisna od bank. Slišati je bilo, da je na ministrovi mizi veliko podobnih podjetij s podobnimi težavami, kot jih ima Radeče papir. »Menim, da bodo morale banke opravljati svojo funkcijo, funkcijo zakladništva,« je omenil Žerjav. izgublja ugled na lokalnih in globalnem trgu. Zaposleni ne verjamejo V papirnici se zavedajo, da jim zmanjkuje časa, predvsem pa je ogrožena realizacija načrta finančnega prestrukturiranja za uspešno izvedeno prisilno poravnavo. Vodstvo papirnice je prst uperilo tudi zoper prisilnega upravitelja Sokliča, češ da svojih nalog ne opravlja najbolje. Kar se tiče delavcev v matični družbi, je večina od 250 zaposlenih na čakanju. Plače bodo prejeli tudi februarja. Čeprav si zaposleni ne želijo, da bi bila zadnja, je treba agonijo končati, je v sredo omenil sindikalist Stane Klanšek: »Lastnik je prekoračil vse meje, saj na novinarsko konferenco ni povabil predstavnikov zaposlenih. Zaradi tega smo ogorčeni in razjarjeni. Zaposleni sicer prejemamo izplačano, kar nam po kolektivni pogodbi pripada, vendar nadaljnje vizije podjetja ne vidimo. Zakaj je temu tako, pa morajo povedati odgovorni. Nas predvsem zanima, kakšna usoda nas čaka. Če je v ozadju nekdo, ki bi podjetje prevzel, bi bila najboljša pot stečaj. Tako razmišljajo zaposleni.« Stečaj prelahkotna rešitev Zelo na hitro se je za obisk papirnice v sredo odločil minister za gospodarstvo Radovan Žerjav, ki sicer ni zamahnil s čarobno palico, je pa zatrdil, da je v njegovem interesu predvsem reševanje delovnih mest v družbi Radeče papir. Ker gre za program, ki ima dodano vrednost in daje stabilna delovna mesta, je pozval banke upnice, da z vso resnostjo in odgovornostjo preučijo poslovanje družbe in se odločijo, kako naprej. »Verjamem v to podjetje, zato sem tukaj,« je izpostavil minister Žerjav in poudaril, da so po njegovem ključna delovna mesta, za katera je treba narediti vse, da se ohranijo. Po njegovem bi bila odločitev, da bi družbo poslali v stečaj, prelahkotna, saj se je v največjih težavah znašla zaradi nakupa stroja 5, ki bi sedaj moral dati višjo dodano vrednost. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA Celjani proti krivolovcem Celjsko podjetje Ema na področju pomorskega sledenja orje ledino z inovativnimi tehnološkimi rešitvami in uspešno posluje v pogojih celotne evropske in svetovne konkurence. Podjetje je razvilo novo generacijo naprave BlueTraker®, ki vsebuje posebno strojno in programsko opremo. Ta združuje sodobne informacijske in telekomunikacijske tehnologije za namene sledenja in nadzora plovil na daljavo. Naprava je izrednega pomena pri reševanju problema prekomernega izlova rib in v primeru krivolova oziroma nelegalnega lova rib. Z novo generacijo BlueTraker® so v celjskem podjetju opremili ribiške flote v različnih evropskih državah, sedaj pa bodo naprave dobavili tudi Črni gori. Zakonodaja Evropske unije je namreč na področju lovljenja rib in krivolova izredno natančna in restriktivna, izvajanje pa se spremlja tudi s pomočjo naprav BlueTraker®. US www.radiocelje.com V Rimskih Toplicah računajo na vlado Civilna iniciativa za razvoj Rimskih Toplic je predsednika vlade Janeza Janšo javno pozvala k odgovornemu ukrepanju. Kot navajajo, je Janša že v prejšnjem mandatu prekinil 15-letno agonijo propadanja Rimskih term. Po odprtju te 50 milijonov evrov težke naložbe so se terme ponovno znašle v skrb zbujajočem finančnem položaju, kar je posledica preteklih neodgovornih ravnanj in odločitev lastnikov, nadzornikov in nekdanje uprave. Kot ocenjujejo v civilni iniciativi, je družba na pragu stečaja, kar bi lahko pomenilo prisilno zaprtje in razprodajo premoženja. V Rimskih toplicah predsednika vlade pozivajo, da z ustreznimi službami družbo razbremeni sedanjih finančnih bremen in da v Rimske Terme vstopi nov strateški lastnik. Poleg tega zahtevajo, da se tudi v primeru stečaja prepreči prisilno zaprtje oziroma da vlada v primeru stečaja prepreči parcialno razprodajo premoženja. Kot navajajo v civilni iniciativi, ki jo vodi Drago Zupan, bi parcialna razprodaja za vedno izničila celovitost kompleksa Rimskih Term in onemogočila prihodnji razvoj z novim strateškim lastnikom. US Gorenje odpira in seli Skupina Gorenje je v tem tednu presegla dva mejnika. Slavnostno so odprli tovarno za proizvodnjo sanitarne opreme in montažo pralnih strojev v Zaječarju, hkrati pa sporočili, da bodo preselili proizvodnjo štedilnikov iz tovarne v Lahtiju na Finskem v svojo tovarno kuhalnih aparatov Mora Moravia na Češkem. Tovarna v Zaječarju sicer deluje od lanske jeseni, v njej pa je zaposlenih 96 oseb. Do konca letošnjega leta bo iz te tovarne na trge poslano 70 tisoč pralnih strojev in 30 tisoč umivalnikov. Srbska vlada je Gorenjevo naložbo podprla z nepovratnimi sredstvi v višini 10 tisoč evrov na zaposlenega. Gorenje ima v Srbiji več tovarn, skupno pa zaposluje več kot 1.100 oseb. US SGAlZEBECd, VRUNČEVA2 3000 CELJE r GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 NOVI TEDNIK H^DOSJE Čistilna naprava v Laškem Arbitražna odločba, ki je marca lani občini naložila plačilo dolga nemškemu podjetju WTE, še vedno buri duhove. V podjetju WTE so prav na podlagi arbitražne odločbe začeli postopek izvršbe zoper občino, ki se ne bo tako hitro končal. občina se je namreč na sklep o izvršbi pritožila in pred kratkim je sodišče razveljavilo del sklepa o izvršbi. To pomeni, da izvršba ni dovoljena, o zahtevku WTE pa bo odločalo okrožno sodišče. občina je tako vsaj za nekaj časa rešena. Kot eden možnih dolgoročnih rešiteljev se je pojavil tudi Petrol. Ta si namreč želi izvajati gospodarsko javno službo čiščenja in odvajanja odpadnih voda. Zgodba sega v leto 2001, ko evropska sredstva. Kar bi še je Občina Laško s Storitvenim podjetjem Laško, katerega 100-odstotni lastnik je nemško podjetje WTE, podpisala koncesijsko pogodbo za gradnjo čistilne naprave in tudi kanalizacijskega sistema. Kot pojasnjujejo v WTE, je bilo za projekt predvidenih več virov financiranja, in sicer takse za obremenjevanje voda, priključnine in proračun ter nepovratna državna oziroma morali plačati, naj bi zagotovil koncesionar, torej WTE oziroma Storitveno podjetje Laško. Kot trdijo v WTE, bi morala občina že med gradnjo čistilne naprave zagotoviti denar, vendar ga ni. Zato so morali sami najeti posojilo za gradnjo. Zgradili so le čistilno napravo, ne pa tudi kanalizacijskega sistema, da bi se občani na čistilno napravo sploh lahko priključili. Sporno zaračunavanje Občina je od leta 2007 dobivala astronomsko visoke račune, ki jih je zavračala tudi zaradi njihove višine, poleg seveda dejstva, da občani na čistilno napravo sploh niso bili priklopljeni. V WTE pojasnjujejo, da je v ceni 65 odstotkov kapitalskih stroškov, torej stroškov posojila, ki ga je najel WTE. Tako so določili ceno 1,38 evra na kubični meter očiščene vode. Pivovarna Laško, ki je sama zgradila kanalski sistem in tudi svoj del čistilne naprave, plačuje za kubični meter očiščene vode 0,78 evra. Občina je v svoj zagovor stalno opozarjala, da WTE kanalizacijskega sistema sploh ni zgradil, še več, občina ga je iz koncesije izvzela in zgradila sama! Kako se je torej poplačilo posojila za gradnjo kanalizacije znašlo v ceni za čiščenje in odvajanje odpadnih voda, ne morejo razumeti. V WTE pa vztrajajo, da od tega ne bodo odstopili. Tako se tudi o načinu zaračunavanja ne bodo pogajali. Župan Franc Zdolšek je glede zaračunavanja na zadnji seji občinskega sveta pojasnil, da če se ne bodo dogovorili za drugačno zaračunavanje, je za občino ceneje, da WTE plačajo ves dolg, dokončno prekinejo pogodbo in zgradijo novo čistilno napravo. Osnovna težava Čistilno napravo so zgradili leta 2005, uporabno dovoljenje je dobila leta 2007. Kot trdijo v WTE, čistilna naprava od takrat ves čas obratuje in temu primerno prihajajo računi tako na občino kot tudi v Pivovarno Laško. Težava je v tem, da takrat ni bilo na čistilno napravo priključeno praktično nobeno gospodinjstvo, ker kanalizacija ni bila zgrajena. Čistilna naprava je bila bolj ali manj v uporabi Pivovarne Laško, ki je, mimogrede, morala sama zgraditi svoj del kanalskega sistema in svoj del čistilne naprave. Še danes je na čistilno napravo priključena le četrtina vseh gospodinjstev v Laškem. V občini tako pojasnjujejo, da je prav to razlog, zakaj do leta 2011 niso plačali nobenega računa. Ker tudi storitev ni bila opravljena. Občinski svet je lani med drugim odločil, da bodo koncesijo za čiščenje in odvajanje odpadnih voda prenesli na Komunalo Laško. Zdaj pa se za to gospodarsko javno službo zanima Petrol, Slovenska energetska družba. Petrol je na WTE že naslovil pismo o nameri odkupa celotnega poslovnega deleža Storitvenega podjetja Laško. S tem bi Petrol vstopil tudi v obstoječa pogodbena razmerja s Pivovarno Laško. Na drugi strani WTE zatrjuje, da je voda bila očiščena. Od kod so prišle ogromne količine vode, za katero so zaračunavali čiščenje, nikomur ni dobro jasno. Količine so namreč ogromne, toliko Občina Laško je vložila tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe. V dobrih dvajsetih letih, odkar obstaja arbitraža, je to skušala doseči le ena stranka, ki razveljavitve ni dosegla. V WTE so prepričani, da jim s strani Občine Laško pripadajo milijoni. Najprej zaradi odločitve stalne arbitraže. Sicer pa trdijo, da je samo neplačanih računov za dva milijona evrov, potem so tu še obresti in kapitalski stroški. Po njihovi grobi oceni naj bi znašal celoten dolg kar sedem milijonov evrov. Umazano perilo čistilne naprave Občina Laško in nemško podjetje WTE ostajata vsak na svojem bregu - Bo prišel Petrol kot rešitelj? bo, občina je zaustavila odločitev glede odvzema koncesije. Po dveh mesecih niso bili nič bližje rešitvi. Decembra je sodišče izdalo sklep o izvršbi, tako da se tožbe z obeh strani nadaljujejo. Sporazum ali vsiljevanje V WTE zatrjujejo, da so naredili vse in občini ponudili roko. Predlagali so tudi poseben sporazum. Pravijo, da če bo občina sporazum podpisala, bodo takoj umaknili izvršbo. Občina pa na tak sporazum ne more pristati. Kot je tudi svetnikom pojasnil župan Franc Zdolšek, bi s podpisom sporazuma, kot so ga predlagali v WTE, priznali prav vse terjatve in bi bila občina zapečatena za nekaj let. Poleg tega v občini še vedno trdijo, da ne glede na odločitev arbitraže dela dolga niso dolžni plačati. vode se v občini ne porabi. V občini so tako že v času sporne arbitraže slutili, da je WTE na čistilni napravi čistil tudi meteorne vode, čeravno to ni smiselno. Na občino so od leta 2007 prihajali ogromni računi za čiščenje odpadne vode. Občina jih občanom ni pošiljala, ker sploh ni bilo kanalizacije, tako da tudi čiščenja odpadne vode ni bilo, saj niso bili priklopljeni na čistilno napravo. Storitve, ki ni opravljena, pač ne morejo zaračunavati. Danes je na čistilno napravo prikloplje-na četrtina gospodinjstev, ki jim občina pošilja račune. Pingpong Potem ko WTE dve leti ni dobil niti centa od Občine Laško, se je odločil za arbitražo. Ta je bila namreč v koncesijski pogodbi zapisana kot način reševanja morebitnih sporov. Marca lani je Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije odločila, da mora občina poravnati ves dolg. Ta je maja znašal skupaj z obrestmi 1,4 milijona evrov, danes naj bi bilo vse skupaj vredno že okoli 2,9 milijona evrov. Ker bi za občino, ki ima dobrih 15 milijonov evrov prihodkov v proračunu, to pomenilo konec, so predstavniki WTE, občine in pivovarne 1. junija lani vendarle sedli za pogajalsko mizo. Po prvem sestanku je bilo slutiti, da se bodo zadeve vendarle premaknile, saj so si zadali dvomesečni moratorij na vse odločitve. WTE je obljubil, da ne bo šel v izvrš- To bodo zahtevali do konca. Dodal je, da so se pripravljeni pogajati o stvareh za naprej. Ampak med temi stvarmi ni izračunavanja cene čiščenja, ki pa je ključno. Občina in WTE namreč nista enotna, kako bi morali čiščenje sploh zaračunavati. Razplet? Zgodba se bo najverjetneje še vlekla. Sodni mlini namreč ne meljejo tako hitro, WTE pa je zoper laško občino sprožil še en postopek, tokrat za neplačane račune od leta 2009 do 2011 (arbitražna odločba je zajemala račune od leta 2007 do 2009). Da bi zadevo vendarle rešili, so v občini poslali pismo lastniku WTE na Dunaj, v katerem so zapisali, naj končno pošljejo na pogovore v Laško nekoga, ki bo imel kakšna pooblastila. Tako pismo so poslali tudi iz pivovarne. Odgovora EVN še niso prejeli. Nam je pa Bizjak dejal, da ima on vsa pooblastila, da vodi pogajanja. »Ne morem pa jim dati popusta na dolg,« je dodal. Brez popusta ali celo odpisa bodo v občini težko zvozili. Morda pa jim bo sodišče vendarle bolj naklonjeno od arbitraže. ŠPELA KURALT Foto: GrupA Zupan Franc Zdolšek Občina je na sporazum podala svoje pripombe, kot tudi Pivovarna Laško, saj se tudi v pivovarni z nekaj členi niso strinjali. Medtem ko so pripombe pivovarne v WTE upoštevali, so za občino ostali gluhi. Kot nam je pojasnil predstavnik WTE v Sloveniji Robert Bizjak, lastniki WTE (gre za avstrijsko podjetje EVN) ne dovolijo, da bi kakor koli odstopali od tistega, kar jim je arbitraža že izbojevala. Tako nasmejan je bil predstavnik WTE Robert Bizjak junija lani po prvem sestanku z občino po arbitražni odločbi. Iskanje krivca Svetnik Jože Senica, NSi, je na zadnji seji precej burno razložil: »Ta župan ni nič kriv. Pa tudi ta občinski svet ni nič kriv. To je krivda od prej. « Glede na to, da je bil v času, ko je bila sklenjena koncesijska pogodba z WTE oziroma Storitvenim podjetjem Laško, tudi sam v občinskem svetu, je pojasnil še, kako so pogodbo takrat sprejeli: »Sem rekel, da je pogodba škodljiva, pa je župan Jože Rajh rekel, da nimam več kaj govoriti.« Tudi sicer v občini poudarjajo, da je prav koncesijska pogodba, ki jo je bivši župan Jože Rajh podpisal po odločitvi občinskega sveta leta 2001, vir vsega zla. Nič bolj ugodni niso bili oziroma so bili še slabši aneksi k tej pogodbi, trdijo v občini. Ključen naj bi bil aneks, ki so ga podpisali oktobra 2005, ki določa, da se zaračunavanje vseh storitev prenese na občino. Sprva je pogodba namreč določala, da zaračunavanje opravlja WTE. Zdolšek je že pred meseci dejal, da če bi WTE sam zaračunaval občanom storitve, ki jih ni opravil, bi se danes WTE ukvarjal z neštetimi tožbenimi zahtevki. Imajo pa s tem istim nemškim podjetjem težave tudi v blejski občini. 6 GOSPODARSTVO / IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Nagrajenca Mačkošek in Gorjup Štore Steel in BSH Hišne aparate Nazarje povezujejo dobro poslovanje, naložbe in odgovoren odnos do lokalnega okolja Gospodarstveniki s Celjskega so znova v slovenskem vrhu. Med letošnjimi nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke sta direktorja dveh večjih družb s Celjskega, Boštjan Gorjup in Marjan Mačkošek. BSH Hišne aparate Nazarje odlikujejo dobri tržni in razvojni rezultati, ki jih v primerjavi s panogo dosegajo predvsem v prihodkih na zaposlenega, dodani vrednosti in dobičkonosnosti. Družba, v kateri poleg dveh članov uprave področje gospodarjenja vodi direktor Boštjan Gorjup, usmerja svojo strategijo v širitev prodaje na nove trge, večanje tržnih deležev, številne nove izdelke, predvsem z višjo dodano vrednostjo. »Naložbe v opremo za proizvodnjo novih izdelkov, dva nova proizvodna obrata, 195-odstotno povečanje sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju, in 170 inženirjev potrjujejo njihovo razvojno naravnanost, stalne inovativne pristope pa potrjujejo tudi prejete nagrade za inovativnost in Red Dot nagrada,« so zapisali v obrazložitvi. Podjetje dosega tudi okolj-ske cilje v smeri nižanja porabe energije, sprejet pa ima celovit koncept podpore širši lokalni skupnosti na štirih področjih: šolstvo, Vzor za remagovanje p Marjan Mačkošek: »Nagrada je dokaz, da v podjetju intenzivno delamo in da so rezultati našega dela vidni v slovenski javnosti. Gre za tradicionalno industrijo in v takšni panogi je težko dosegati rezultate, ki bi odmevali na dolgi rok.« zdravstvo, šport in kultura. Posebnost nazarskega podjetja je v tem, da ga lastniško obvladuje koncern Bosch Siemens. Podjetje v Nazarjah je bilo med prvimi v lasti tujcev, kar je pred leti sprožilo precej revolta. Danes, ko tovarna raste skoraj iz dneva v dan, je seveda drugače. »Mislim, da bomo v nekaj letih spoznali, da lastništvo nima potnega lista. Pomembneje je, koliko lastnik vlaga v podjetja. To bo sito med dobrimi in slabimi lastniki,« je poudaril Gorjup. rize Drugi nagrajenec s Celjskega je Marjan Mačkošek, direktor podjetja Štore Steel. Kot so zapisali v obrazložitvi, je Štore Steel vzor za premagovanje kriznih razmer in primer dobre prakse drugim družbam. »Čeprav je zaradi razmer v segmentu proizvodnje gospodarskih vozil v evropski avtomobilski industriji v letu 2009 družba doživela izjemen upad naročil in prihodkov, so razvojno usmerjeni lastniki, večletno strateško razvojno naravnano vodenje družbe, hitro in učinkovito ukrepanje vodstva družbe ob izrednih razmerah, vzor za premagovanje kriznih razmer in primer dobre prakse drugim družbam.« Boštjan Gorjup: »Nagrada je potrditev naše zgodbe o uspehu.« Pospešene raziskave v času krize z rezultati v novih proizvodih in investicija v novo valjarsko progo, ki omogoča nišno proizvodnjo, zagotavljajo dolgoročno razvojno naravnanost podjetja. K temu prispevajo še novi pristopi k varovanju okolja in upoštevanje okoljskih standardov ter tudi posebni pristopi k spodbujanju inovacij. Družbeno odgovornost izkazujejo predvsem v lokalnem okolju s podpiranjem aktivnosti prostovoljnih organizacij, v katerih so včlanjeni zaposleni. »Očitno je dosedanje delo pokazalo, da smo na pravi poti. V bodoče se bodo očitno krize še hitreje dogajale, zato je treba podjetje usposobiti tako, da je sposobno reagirati na dogodke na svetovnem trgu,« je poudaril Mačkošek. Gospodarstveniki gospodarstvenikom Nagrade so tokrat podelili že 44. leto, o njih odločajo gospodarstveniki, kar jim seveda daje dodatno težo. Pri ocenjevanju dosežkov uporablja komisija posebna pravila in merila. Pravila so bila v zadnjih letih nekajkrat dopolnjena, predvsem z namenom, da se za kandidaturo za nagrado lahko prijavijo vsi poslovni subjekti v Sloveniji. V okviru meril se poleg splošnih tržnih in razvojnih rezultatov, rezultatov poslovanja in izvoznih Imena z gospodarske stene Če je včasih, malce z zavistjo sicer, slišati, da so med nagrajenci tudi GZS takšni, ki se potem niso proslavili z vodenjem podjetij, pregled nagrajencev s Celjskega kaže, da večina imen z našega konca ni med pogrebniki oziroma da večina podjetij še vedno deluje. Kot je znano, sta se ugledni druščini letos pridružila Boštjan Gorjup, BSH Hišni aparati, in Marjan Mačkošek iz podjetja Štore Steel. Lani, na primer, sta nagradi prejela Izidor Krivec iz Celjskih mesnin in Bogomir Strašek iz KLS Ljubno, ki je tudi slovenska gazela. Leta 2008 sta nagrade prejela Gorenjev Franjo Bobinac in Mikov Franci Pliberšek. Leta 2006 najdemo med vpisanimi imeni Huga Bosia iz podjetja Bosio ter Matjaža Lenassija, tedanjega direktorja BSH Hišni aparati. Zdravko Počivalšek iz Term Olimia se je med prejemnike uglede nagrade vpisal leta 2005, leta 2003 pa je šla v roke Milanu Dolarju iz žalskega Juteksa. Leto prej je bil med nagrajenimi Marjan Lorger iz zreškega Cometa, v letu 2000 pa med nagrajenci najdemo Rada Hrastnika iz laškega Parona ter Janeza Špesa iz zreškega Uniorja. Med nagrajenci sta tudi velenjski Vegrad, vendar z direktorjem Muharemom Boličem (2000), ter Pivovarna Laško s Tonetom Turnškom. Hilda Tovšak in Boško Šrot nista prejela nagrade GZS. Leta 1998 je nagrado prejel Franc Benda iz podjetja Kovinoplastika Benda, leto poprej pa sta bila nagrajena Bojan Leskovar iz tedanjega Unior Atrasa ter Jože Stanič iz velenjskega Gorenja. Prejemnik nagrade je bil leta 1996 Boris Završnik (Zdravilišče Atomske toplice, Podčetrtek), leto starejša je nagrada, ki je šla v roke Marjanu Prelcu iz Cinkarne Celje. Jože Melanšek, Viva Trade Nazarje, je bil nagrajen leta 1994, leta 1992 pa Mirjan Bevc iz šentjurskega Alposa, ki je bil tedaj na vrhuncu moči. Redko žensko ime na seznamu pa je Ana Berglez Volk iz Zlatarne Celje, ki je nagrado GZS prejela leta 1991. Nagrada gospodarske zbornice je najstarejše tovrstno priznanje v Sloveniji in najprestižnejše priznanje tistim gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo podjetja. rezultatov ter internacionalizacije upoštevajo tudi hitra in učinkovita tržna širitev gospodarske družbe, obetavna vizija in jasna strategija na daljši rok ter lastni razvoj in inovacije. V zadnjih treh letih je komisija pri svojem delu upoštevala tudi zahtevnejše pogoje in je dodatno ovrednotila še prizadevanja kandidatov za učinkovit stroškovni menedž-ment, ukrepe hitrega tržnega prilagajanja in prestrukturiranja, ohranjanja delovnih mest ter rast in ohranjanje dobičkovnosti tudi v takih razmerah. Skupno uporablja komisija 69 merljivih kriterijev za ocenjevanje. US Foto: TimE Brez geodetske izpostave LAŠKO - Z marcem je geodetska izpostava zaprla svoja vrata. Kot so Laščanom pojasnili na Geodetski upravi RS, so to naredili zaradi varčevanja in racionalizacije dela. Laščani so se na to odločitev že pritožili. Letno je laška geodetska izpostava obravnavala okoli tisoč vlog. Odslej bodo Laščani tovrstne stvari urejali v Celju. Župan Franc Zdolšek je pojasnil, da so se na to odločitev geodetske uprave pritožili in se bodo poskušali z novim ministrom dogovoriti, da bi Laško svojo izpostavo vendarle dobilo nazaj. ŠK s plinom in topictc m Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno pd)jetje, 5.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-poita: lnfo@energetlkasekiram<. Žal mi je mladih, a po drugi strani zaradi bolezni potrebujem mir. Kako naj ga imam, če pa živimo takole stisnjeno?« Pri tem je najbolj boleče, o čemer se z materjo strinja tudi hčerka Simona, da pravzaprav ves čas stanovanje dobesedno lovi za rep. Na lanskem razpisu se je namreč spet uvrstila visoko na prednostni listi in na njena vztrajna povpraševanja ji v družbi Nepremičnine Celje odgovarjajo, da bo ključe dobila takoj, ko bo na voljo stanovanje primerne velikosti. Ključi pripravljeni Ko smo v petek v družbi Nepremičnine Celje preverjali, ali se bo primerno stanovanje za Simono Vrhovac našlo ali se bo morala letos spet prijavljati na razpis, se je začela igra datumov, ki so tej zgodbi napletli srečen konec. Direktorica Nepremičnin Danica Doberšek je najprej pojasnila, zakaj je Simona Vr- hovac brez stanovanja ostala leta 2010. »V tem letu se je po razpisu sicer uvrstila na 116. mesto prednostne liste, a med dvočlanskimi družinami na 22. mesto. Do objave novega razpisa pa smo žal rešili 21 dvočlanskih družin.« Potrdila je, da Vrhovčeva od objave lanske prednostne liste redno, približno enkrat mesečno sprašuje, kdaj bo dobila stanovanje. »Lani 23. septembra nas je Stanovanjski sklad Republike Slovenije obvestil, da ima prazno stanovanje v Pucovi ulici in nam ga daje na razpolago za dodelitev po naši prednostni listi,« pravi Doberškova in dodaja, da je bilo to stanovanje namenjeno v dodelitev Simoni Vrhovac. Ker so pri ogledu stanovanja opazili pomanjkljivosti, ki jih je najemodajalec pred oddajo stanovanja dolžan odpraviti, je to nalogo dobil upravljavec stanovanja Atrij. »Prav danes smo dobili elektronsko sporočilo, da je stanovanje pripravljeno za prevzem in oddajo. Za ogled stanovanja smo dogovorjeni v ponedeljek,« nam je v petek še dejala Dober-škova in zagotovila, da bo za stanovanje, v kolikor so bile pomanjkljivosti odpravljene, Simoni Vrhovac izdan sklep o dodelitvi stanovanja. V ponedeljek je bilo stanovanje takšno, kot mora biti. In čisto za srečen konec te zgodbe je v torek k Simoni Vrhovac romala pošta s sklepom o dodelitvi stanovanja oziroma povabilom k podpisu najemne pogodbe v petek, 9. marca. Današnji petek naj bi bil torej za vse Vrhovčeve srečen dan. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA NOVI TEDNIK ZDJAVSTVO Z varčevanjem do slabše zdravstvene oskrbe? Predlog ZZZS naletel na burne odzive Paket varčevalnih ukrepov je le predlog. Zdaj ga mora obravnavati še skupščina ZZZS, zatem pa mora predlog še skozi vladno in parlamentarno proceduro. Ukrepi naj bi veljali le letos in prihodnje leto. Če ne bodo sprejeti, na ZZZS za letos v zdravstveni blagajni napovedujejo 110 milijonov evrov primanjkljaja, prihodnje leto pa naj bi znašal že 270 milijonov evrov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (zZzS) je pripravil nabor štirinajstih interventnih varčevalnih ukrepov v zdravstvu. Z njimi bi privarčevali 361 milijonov evrov in tako zagotovili uravnoteženo finančno poslovanje zavoda v letošnjem in prihodnjem letu. Varčevanje v zdravstvu bodo občutili tako izvajalci zdravstvenih storitev kot bolniki, mi pa smo preverili, kaj konkretno bi pomenilo sprejetje nekaterih napovedanih ukrepov. Največ prahu v javnosti dviga predlog, da bodo bolniki sami plačevali stroške obdelave in vročitve receptov za zdravila. Za posamezen recept bi bilo treba odšteti tudi do 2,36 evra. Direktorica javnega zavoda Celjske lekarne Lilijana Grosek meni, da je ukrep neustrezen in da posega v lekarniške storitve. Ali bodo ljudje, če bodo morali plačevati za izdajo zdravil na recept, bolj varčni in si zdravil ne bodo nabirali na »zalogo«, Grosekova težko napove. Res pa je, da ostane ogromno Bomo zdravilo na recept dobili le, če bomo plačali evro ali dva? Precej ogorčenja je vzbudila tudi napoved ZZZS o ukinitvi plačevanja pogrebnin. Prokurista podjetja Veking, ki upravlja s pokopališčema Celje in Teharje, Franca Ke-lherja je predlagani ukrep presenetil. Za vsakega pokojnika, ki je zavarovan oziroma je upokojenec, zdravstvena blagajna namenja 507,12 evra. Ta znesek odbijejo od cene stroškov pogreba, ki v povprečju stane okoli 1.200 evrov, kar pomeni, da bi ukrep svojce pokojnega močno udaril po žepu. »Glede na socialno stanje naših naročnikov je ta ukrep nesprejemljiv. Ukinitev te bonitete bo močno prizadela svojce umrlega,« pravi Kelhar. zdravil neporabljenih. Podatka, koliko zdravil so ljudje lani vrnili v skoraj 20 lekarn, kolikor jih deluje pod okriljem Celjskih lekarn, še niso zbrali, znan pa je podatek, da na ravni države v koš letno roma več kot 70 ton neporabljenih zdravil. Če jih »pretopimo« v denar, bi bila številka in možnost za varčevanje ogromna. Se pa direktorica Celjskih lekarn kljub vsemu boji, da bo ukrep, če bo sprejet, vodil do slabše oskrbe prebivalcev z zdravili ter do slabše dostopnosti do zdravil na posameznih območjih. Celjska bolnišnica ob več milijonov evrov Varčevanje v zdravstvu bodo močno občutile tudi bolnišnice. Samo iz naslova napovedanega znižanja cen zdravstvenih storitev za sedem odstotkov naj bi Splošna bolnišnica Celje izgubila 5,6 milijona evrov. Potem ko se je proračun bolnišnice že lani močno znižal, je direktor mag. Marjan Ferjanc ogorčen. »Na noben način ob takšnem znižanju sredstev ni mogoče racionalizirati poslovanja na način, da pacienti tega ne bi občutili. Če nam bodo še naprej jemali denar, bomo postali finančno insolventni. Trenutno je naša bolnišnica sicer še plačilno sposobna, a že zdaj hodimo po robu. Zmanjšala se bo raven bivalnega standarda v bolnišnici in prav tako ne bo na isti ravni kot danes mogoče ohranjati diagnostike,« poudarja Ferjanc. Zmanjkalo bo torej denarja za naložbe in posodabljanje aparatur. Ferjanc ob tem napoveduje tudi zmanjševanje plačil za dežurno službo. zZzS med drugim predlaga prenos financiranja pripravništva in specializacije zdravnikov iz zdravstvene blagajne v eno od drugih državnih blagajn. »Z našega vidika je vseeno, iz katere blagajne se to plačuje. Je pa prelagati obveznosti iz Z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije so nam posredovali seznam predlaganih interventnih ukrepov. V javnosti so odmevali le nekateri. Za bralce Novega tednika povzemamo vseh 14 predlogov varčevanja: 1. Iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (OOZ) se ne plačuje stroškov za pripravnike in specializacije zdravnikov za mrežo javne zdravstvene službe. 2. Iz sredstev OZZ se ne plačuje nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela prejemnikov denarnega nadomestila med brezposelnostjo. 3. Iz sredstev OZZ se ne plačuje nadomestila delavcu za odsotnost z dela zaradi darovanja krvi. 4. Iz sredstev OZZ se ne plačuje dejavnosti Terciar 1, kamor sodijo raziskovalne in izobraževalne dejavnosti. 5. Določita se obdobje in obseg plačevanja nadomestila delovnim invalidom. 6. Določi se prispevna stopnja za določene skupine zavarovancev. 7. Ukine se možnost odpisa, zmanjšanja, odloga in obročnega plačila prispevkov za OZZ. 8. Določi se nižji odstotni delež nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela in njegova zgornja meja. 9. 1z sredstev OZZ se ne plačuje pogrebnine in posmrtnine. 10. Določi se obveznost plačila stroškov obdelave in vročitve receptov za zdravila s strani zavarovanih oseb. 11. Določi se znižanje odstotnega deleža plačila nekaterih zdravstvenih storitev. 12. Obseg programa storitev OZZ se ohrani na ravni, določeni v splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2012. 13. Določi se znižanje cen zdravstvenih storitev. 14. Določi se znižanje cenovnih standardov in dnevne izposojnine medicinsko tehničnih pripomočkov. ene javne blagajne v drugo, nesmiselno. Res pa je, da si ne moremo privoščiti, da ne bi izobraževali zdravstvenega kadra,« ukrep komentira Ferjanc. Vzeli bi celo krvodajalcem! Manj kritičen je direktor celjske bolnišnice do napovedanega znižanja bolniškega nadomestila za deset odstotkov. Pravi namreč, da je logično, da človek, ki dela, zasluži več kot tisti, ki je na bolniški. Zaskrbljujoča je po njegovih besedah napoved ukinitve odpisa, zmanjšanja, odloga ali obročnega plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. »Lahko bi se seveda zgodilo, da bi zato ostalo več ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, kar povzroča probleme njim, ker imajo slabši dostop do zdravstvenih storitev, in nam, izvajalcem zdravstvenih storitev. Že zdaj ugotavljamo, da se število nezavarovanih oseb veča, tako tudi naši bolnišnici ljudje dolgujejo veliko denarja,« razlaga Ferjanc. ZZZS bi varčeval tudi na račun krvodajalcev. Ukinil naj bi nadomestilo za odsotnost z dela zaradi darovanja krvi. Ferjanc je pri tej napovedi kratek in odločen: »Kri je zdravilo in ta ukrep ni primeren.« ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Praznujte 6. rojstni dan z nami! Celje Četrtek, 15.3. ob 16.30 uri: NAGRADNA IGRA Z VIDOM VALIČEM IN DENISOM AVDIČEM Četrtek, 15.3. ob I7.uri: ŠOV MODNA REVIJA Z ZVEZDAMI Z nami tudi zmagovalka Eme 2012 - EVA BOTO Petek, 16.3. ob I7.uri: PRAZNUJEMO S PIKO NOGAVIČKO IN NODIJEM Sobota, 17.3. ob 11. in 17.uri: ZA MLADE RAZISKOVALCE zabava z norimi znanstveniki "Fun Science" iflfifliw.novitednik.com wifliw.radioceije.com www.city-center.si Vse najboljše 10 AKCIJA NOVI TEDNIK / S / / \ À KRISTINA IZTOK DEŽELAK GRO 9 MAYA FLIS Drugi krog glasovanja V mesecu marcu že poteka drugi krog glasovanja za naj maturanta, naj maturantko. V redakcijo že prihajajo prvi izpolnjeni kupončki, ki so tokrat zelene barve. Glasujte za svojega naj maturanta, naj maturantko! Počasi, toda zagotovo, fantje pridobivajo glasove, dekleta pa Led sta za zdaj prebili le Ana Hrastnik in Klementina Painkret. Med kandidati za naj maturanta v marčevskem krogu pa so doslej več kot 10 glasov nabrali Iztok Grobelnik, Žan Mlinarič in Žiga Oset. Do konca marca je še kar veliko dni. In po malce pomladno utrujenem glasovanju se bodo zagotovo prebudili tudi naši »februarski« maturanti. Gremo, akcija! P.S. Pri objavi lestvice za drugo uvrščenega v februarskem krogu glasovanja nam jo je, žal, zagodel škrat. Blaž Senica je namreč zbral 255 glasov in ne le 55 kot se nam je zapisalo. Se opravičujemo. Zmagovalci v finalnem krogu tekmovanja bodo prejeli: naj maturant vrednostni bon trgovine Pepe Jeans, naj maturantka komplet zlatega nakita Zlatarne Celje, oba maturantska razreda kosilo v Hotelu Štorman Celje. Fotogrannja Nataša Muller bo naj maturantu in naj maturantki podarila tudi lotograHranje v studiu oziroma komplet profesionalnih lotogranj. Pravila glasovanja insocl(3lo\aainja vd .^Ivciji: P^aooilai gjl^sojv/ainj^a in elovanjai vc avlcciji: nai er^^m originalnem kupic^nu (ne liof)iji!) liahlccj glasuje?1:e za enega naj maturanta^ ali ancc naj maturantko. Za: udeleženceafelbruar-skih maturantskih plesov^,k:l sodelujeejo v akciji NT(eRC Naj maturantka, naij maturar:e, boo gelasovanija piotek.alo ve:;; mesec marec. V torkovih in petkovih ;:tl^villcah Novega tednika bio obijavljt^n speiek vse:l:i »civilnih« fcctografij. ](ostoi:ino bome v^^ neesece objavrlj^li ti.idi »no^turantske« fc:tc^grl^fije kandidatoo, kai se potegsujejo e^ vstopi vo ffnele. V o^tek, 6. apioilii, btaijmo objavili n,fj mkturenta in naj inatur£sr:1;lec:, ki bo^ta vi lccčen^n:^ tiSla^ti^iinju pii-((j^la natjvee^ gjlaisov. Oba se bost^ uvrstila v ^hlepni lcrog glasovanja. Kupone pošiljaijtte na Novi tednik in Radio Celje, PrešerCovPii 19,3000 Celje. 'm 0m ihnju, Glasujem ZA naj maturanta /naj matu pod zaporedno številko: ime in priimek:.................................................... ko Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek................................................... naslov.......................................................................... kontaktni telefon/e-pošta.................... -■K-- V akciji Naj maturantka naj maturant so se nam v marčevskem glasovanju pridružile naslednje šole: Šolski center Šentjur - ŠCŠ Srednja ekonomska šola Celje - SEŠ 1. gimnazija v Celju - 1. Gim. ANA HRASTNIK 4. T ŠCŠ 1 TOMAS ZUPANC 4. T ŠCŠ 2 BRIGITA VELENŠEK 3. SP ŠCŠ 3 PETER POTOČNIK 3. M ŠCŠ 4 KLEMENTINA PAINKRET 2. PTI ŠCŠ 5 ANTON GROBELNIK 2. PTI ŠCŠ 0 KRISTINA DEŽELAK 4. A SEŠ 7 IZTOK GROBELNIK 4. A SEŠ 8 ■r^i MAYA FLIS 4. B SEŠ 9 LUKA MASTNAK 4. B SEŠ 10 ANJA BOŽNAR 4. E SEŠ MANUEL TOBIAS WEDRA TAMARA VRTAČNIK MATIC KOVAČIČ ^^ WEDR^ VRIAČNI^ ^n KOVAČIČ ^m 11 4. E SEŠ 12 4. F SEŠ 13 4. F SEŠ 14 URBAN REBEVŠEK 4. G SEŠ 15 PETRA GRAČNAR 4. G SEŠ 16 GREGOR ČRETNIK 4. A I. Gim. 17 LUCIJA KRAJNC 4. A I. Gim. 18 BLAŽ TISEL 4. D I. Gim. 19 BRINA FRIM 4. D I. Gim. 20 TINA ŽIGA ŠMIGO^ n.| LORGER 4. E I. Gim. 21 4. E I. Gim. AZRA Malagič 4. F I. Gim. ŽIGA OSET 20 4. F I. Gim. 24 TJAŠA GORJANC 4. H I. Gim. ŽAN MLINARIČ 25 4. H I. Gim. 20 NOVI TEDNIK AKCIJA 11 DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Ijaa, a res?! Ne morem verjeti! Te besede je izrekla Romana Arzenšek, ko je izvedela, da bo brezplačno nakupovala v akciji Do polnega vozička brez mošnjička. »Pa ravno zdaj enkrat sem nameravala iti v Tuš, malo pogledati, kako stojijo police,« je dejala. Četudi brez nakupovalnega listka se je odrezala več kot dobro. Minulo sredo smo ponovno »zagnali« voziček v akciji brezplačnega nakupovanja v hipermarketu Planeta Tuš Celje. Gre za silno uspešno akci- jo, v kateri smo na primer lani zbrali 8727 kuponov in zapravili skupaj 1946 evrov. Rekord enkratnega zneska nakupa, ki ga bomo »naskakovali« letos, znaša 215,94 evra Tega je lani postavil Anton Obrovnik iz Laškega. Med 336 kuponi je bil tokrat, na premierni vožnji letošnje akcije, žreb naklonjen Romani Arzenšek iz Dobja. Dvojna mamica in babica zelo rada peče, še zlasti krofe, »štraube« in ostale slaščice, ki jih imata vnuka Manca in Naša prva letošnja nagrajenka v akciji Do polnega vozička brez mošnjička je Romana Arzenšek (s hčerko Matejo). Tik pred dnevom žena je sebi in svoji družini prihranila 95,57 evra. P.S.: Romani se zahvaljujemo za slastne krofe in flancate. Iz krožnika so izginili v nanosekundi in bili so preprosto izvrstni! Anže najraje. Nakupovalnega listka sicer Romana ni imela, a priznati moramo, da se je v treh minutah nakupovanja odlično znašla. Večino časa smo namreč švigali med su-homesnatimi in mesnatimi izdelki, ki bodo zadoščali za več kot le eno krepko malico. Morda bo nanjo Romana povabila prijateljico Zdenko, ki ji je v minutah nakupovanja stala ob strani in na uho vsake toliko prišepnila, kaj bi bilo dobro še imeti v hladilniku. Ne oklevajte in prihranite denar. Romana je z današnjim nakupom prihranila zelo solidnih 95,57 evra. Vaš hladilnik bo zaradi akcije Do polnega vozička brez mošnjič- ka zvrhano poln, medtem ko bo denarnica pri tem ostala povsem nedotaknjena. Zato izpolnjujte kupončke, na naš naslov jih pošljite čim več. In ko bo v sredo ob 12.15 zazvonil telefon, na plan potegnite nesramno dolg nakupovalni listek. NINA PADER Foto: SHERPA Nagrajenka Romana je na hitro skovala strateški napad na police z mesnimi izdelki. Romanin tempo narekovanja je bil tako hiter, da sta Nina in Tuševa Simona potrebovali okrepitev. ra^oc-elje tus klub T^SniiA 00000123456789 Oo polnega Mozička bm mosniieka - Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje KUPON Ime in priimek: Naslov:_ Telefon:_ , _ - 13 ra^ocelje t^klub Ste naročnik Novega tei Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: . ^ poinega a Kupon pošljite na naslov: Novi I Radio Celj^5réiernova 19, 3000 Celje. 12 KULTURA NOVI TEDNIK ZGODBE IZ KAMRE A^amra '^.Z www.kamra.si Prostovoljno in reševalno društvo Celje ob 60-letnici leta 1931. Po 140-letni poti gasilstva v Celju Celjsko gasilstvo med obema vojnama Na prvem občnem zboru po koncu vojne, 8. februarja 1919, so bili v glavnem izvoljeni predvojni funkcionarji. Julija 1919 je poveljstvo ponovno prevzel Karel Ferjen, kasneje pa ga je zamenjal Ivan Jellenz. Na 54. občnem zboru, ki je potekal 16. maja 1925, so začeli poveljniško knjigo voditi v slovenskem jeziku. Za načelnika je bil izvoljen Franc Koren, pekovski mojster iz Gosposke ulice, dotedanji načelnik Ivan Jellenz pa je bil izvoljen za častnega načelnika. Dve leti kasneje, 23. aprila 1927, se je Franc Koren z mesta načelnika poslovil, poveljniško knjigo so pričeli pisati dvojezično, podpisoval jo je častni načelnik Ivan Jellenz. Že leta 1929 je društvo pristopilo k Jugoslovanski gasilski zvezi in se v avgustu udeležilo gasilskega kongresa v Ljubljani. Na tem kongresu so slovenskemu gasilstvu začrtali nove smernice, ki jih je začelo uresničevati tudi vodstvo celjskega gasilskega društva. Leta 1930 je imelo Prostovoljno gasilsko društvo v Celju naslednje vodstvo: častni poveljnik je bil Ivan Jellenz, poveljnik Franc Koschier, namestnik poveljnika Alojz Kališnik. Ob 60. obletnici delovanja, leta 1931, je imelo Prostovoljno gasilsko društvo Celje 61 članov, od tega jih je bilo 45 aktivnih. Ob tej priložnosti so se preselili v nov dom in organizirali veselico, da so vsaj delno pokrili stroške delovanja društva. V drugem polletju leta 1931 je Prostovoljno gasilno in reše- Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. valno društvo v Celju dobilo ambulantno sobo in telefon, ki sta bili zelo pomembni društveni pridobitvi. Telefon je društvu predstavljal velike stroške, zato so se pričeli člani dejavno ukvarjati z vprašanjem, kako zmanjšati telefonske stroške. Čeprav je bilo delo gasilcev in reševalcev brezplačno in prostovoljno, je konto reševalnega oddelka za drugo polletje leta 1931 izkazoval 25 % ne-kritih stroškov. Članstvo je organiziralo veselico in poskušalo pridobiti nove podporne člane ter stare prepričati, da bi povečali mesečni prispevek za delovanje društva, vendar so ugotovili, da sami skupaj s podpornimi člani ne bodo zmogli pokriti stroškov delovanja društva, saj je bil društveni primanjkljaj ob zaključku leta 1932 že več kot 31 %. Primanjkljaj je izhajal predvsem iz nepo- ravnanih računov za delo reševalnega odseka. Po državnem odloku notranjega ministrstva je bila tudi v Celju leta 1934 ustanovljena požarna policija. Njena naloga je bila preprečevati pogoste požare, predvsem pa namerne požige. Požarna policija je imela pristojnosti na območju celotne občine. Vodila je sezname zavarovanih in nezavarovanih poslopij v občini in vsaj enkrat letno pregledala vsa poslopja, še posebej vse dimnike. Občina pa je morala zagotoviti dovolj vode za gašenje. Če v bližini ni bilo rek, potokov ali vodovoda, je morala poskrbeti za požarne vodnjake. Tradicija prirejanja gasilskih dni se je ohranila tudi v novi državi. Celjski in gaberski gasilci so organizirali gasilske dneve z namenom, da bi občane seznanili s svojim delom in pridobili dodatna finančna sredstva za nakup opreme in avtomobilov. Istega leta je četa za požrtvovalno in nesebično delo od kralja Petra II. prejela red sv. Save V. Stopnje. ANDREJA VIDEC, Osrednja knjižnica Celje Prostovoljno gasilsko društvo Celje mesto je leta 1939 nabavilo nov gasilski avto Mercedes-Benz. Prihodnjič sledi zgodba o koncu delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Celje-mesto. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Vir: 140 let gasilstva v Celju, Gasilska zveza Celje in Osrednja knjižnica Celje, Celje 2011, Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Tekmovalne predstave budno spremlja žirija (z leve) Janez Lapajne, Tanja Roženbergar Šega in Tone Partljič. Nov konec tedna za smeh V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bodo danes (petek), jutri in v nedeljo nadaljevali letošnji Dnevi komedije. V petek bodo svojo tekmovalno predstavo Moje bivše, moji bivši odigrali domači gledališčniki. Predstavo je režiral Andrej Jus, igrajo pa Andrej Murenc, Barbara Medvešček, Manca Ogorevc, Tanja Potočnik in Blaž Setni-kar. Sodobna komedija o ljubezni, izgubi in odnosih pripoveduje zgodbo o mladih, ki so željni ljubezenske zveze, ko pa se vanjo zapletejo, si je nenadoma ne želijo več in ne vedo, kako naj se obnašajo in kaj naj počnejo s partnerjem. Vsak igralec v tej komediji igra več vlog v sodobnem vrtiljaku komičnega, aktualnega in duhovitega teksta, ki odpira problematiko odnosov v sodobnem svetu, pričakovanj partnerjev, vplivov okolice in soočenj s samim seboj. Sobotna tekmovalna predstava festivala bo Proti severnemu vetru, koproduk-cija Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Režiral je Alen Jelen, igrata Vesna Pernarčič in Rok Vihar. Tema predstave je silno aktualna, saj govori o virtu-alni ljubezni, spočeti preko elektronske pošte. Emmi in Leo, oba sredi tridesetih, si ne pišeta le v nočeh, ko piha severni veter in Emmi ne more spati, temveč sta vsak dan znova ujetnika sladkega čakanja na naslednje sporočilo. Stavek za stavkom se v virtualni anonimnosti zaljubita. Kako resnična so njuna čustva? Kaj bi se zgodilo, če bi stopila iz virtualnega prostora in se srečala v resničnosti? Predstava je nastala na osnovi istoimenske nemške uspešnice o spletnem ljubezenskem razmerju. V spremnem delu festivala bo občinstvo v nedeljo videlo še predstavo Gledališča Koper Butalci, s katero nadaljujejo lani začet ciklus tako imenovanih družinskih predstav, primernih za starše in otroke. V režiji Jake Ivanca so Butalci nastali po istoimenskih zgodbah Frana Milčinskega, igra pa je, napovedujejo, dobila povsem novo preobleko. Igrajo Du-nja Zupanec, Jaša Jamnik, Rok Matek, Igor Štamulak, Ajda Toman in Gorazd Žila-vec. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Tudi z manj denarja bo šlo Razstavi Opereta in Slovensko meščan stvo ključni letošnji nalogi muzeja no vejše zgodovine V Muzeju novejše zgodovine Celje so predstavili lanske rezultate dela in program za letos. Lani si je prireditve v muzeju ogledalo malo več kot 61 tisoč ljudi. Muzej je pripravil 2383 dogodkov in izdal 34 tiskanih edicij. Čeprav rasti obiska ni bilo, so v muzeju zadovoljni, predvsem zaradi pomembnih dogodkov, ki so jih organizirali. Kot pove direktorica Tanja Roženbergar Šega, so posebej veseli, ker jim je uspela postavitev nove razstavne sobe Delavsko Celje. »Prav raziskavam delavske kulture in njenih značilnosti bi v naslednjih letih morali posvetiti še več raziskav, morda tudi na mestu samem, v ka- terem od starejših industrijskih objektov,« pravi. Druga lanska pomembna prireditev je bilo odprtje razstave Moj rojstni dan, ki je sovpadala s konferenco združenja otroških muzejev Hands on. Ob tem so ponosni še na razstavo Naša država, moja domovina, s katero so obeležili 20-letnico osamosvojitve, in na sodelovanje v mednarodnem projektu Jumum, v okviru katerega so pripravili razstavo Opereta, ki bo naslednji mesec na ogled tudi v Celju. Muzej novejše zgodovine Celje kljub negotovemu financiranju z ministrstva za kulturo tudi letos pripravlja privlačen program dela. »Denar za plače 16 zaposlenih in za gmotne stroške je zagotovljen, negotovo pa je še, koliko bo sredstev za program, kaže, da kar pol manj kot lani. Tudi zato letos v ospredje postavljamo dva projekta, ki sta sofinancirana tudi iz drugih virov. Prvi je že ome-.njeni konec projekta Jumum z razstavo Opereta in s številnimi spremnimi dogodki med 13. in 15. aprilom, drugi pa razstava Slovensko meščanstvo v prvi polovici 19. stoletja, ki jo pripravljamo v sodelovanju z mariborskim muzejem in bo na ogled novembra v Mariboru in Celju v okviru programa Evropske prestolnice kulture,« pravi Tanja Roženbergar Šega. Ob vsem tem pripravljajo še več nekoliko manjših dogodkov, od glasbene interpretacije muzejske zbirke Otroško življenje do muzeo-loških predavanj in delavnic ter manjših razstav. Pripravljajo se tudi na snemanje dokumentarnega filma o Josipu Pelikanu. V muzeju razmišljajo tudi o nizu dogodkov, ki jih bodo v počastitev 50-letnice delovanja organizirali v letu 2013. BRST NOVI TEDNIK KULTURA 13 V Glasbeni šoli Celje in Glasbeni šoli Rista Savina Žalec so ponosni na izjemne dosežke svojih mladih pianistov na mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka, ki je bilo januarja in februarja v Beogradu. Prejeli so tri prve ter dve tretji nagradi v kategorijah klavir in klavirski duo. V kategoriji klavir A, v kateri je tekmovalo 27 najmlajših pianistov, je Vitomir Janez Zagode prejel 1. nagrado, Lara Gobec pa 3. Oba učenca sta tekmovala pod mentorstvom mag. Primoža Mavriča. Pod njegovim mentorstvom sta se v kategoriji klavirski duo tekmovanja udeležila tudi Vitomir Janez Zagode in Neža Pogačar. Komaj 9-letna pianistka Neža Pogačar iz Šempetra je tudi letos dobitnica najvišjega priznanja; prve nagrade, diplome in pokala za osvojenih 100 točk in prvo mesto v kategoriji do 10 let in v disciplini klavirski duo ter pokala in najvišjega naziva - lavreat. V kategoriji klavir B, v kateri je tekmovalo kar 41 udeležencev, je Aljaž Šumej pod mentorstvom Simone Guzej prejel 1. nagrado, Pe- V Zarji Limonada Slovenica Gledališki ansambel trnoveljske Zarje je pred novo, že drugo letošnjo premiero. Nocoj bodo v svojem domu ob 19.30 pre-mierno odigrali komedijo Vinka Modern-dorferja Limonada Slovenica. Predstavo bodo ponovili še v nedeljo. Limonada Slovenica je satirična komedija, ki na zabaven, smešen in hkrati malce zloben način razkriva večno aktualno politiko ter rival-sko, egoistično in zahrbtno igro njenih akterjev v boju za oblast. Prav ta komedija je letos ena od obveznih knjig za maturitetni esej iz mater-nega jezika. Zgodba govori o Vasiliju, profesorju ekonomije, ki se po dvajsetih letih življenja v Ameriki vrne v Slovenijo, da bi napisal knjigo o vzhodno-evropskem gospodarstvu. »Pade« pa v čas volitev, ko je koalicijska stranka v resnih skrbeh za svojo oblast, opozicija pa si priza- Že tretji abonmajski koncert godalcev Celjski godalni orkester je v torek pod vodstvom svojega umetniškega vodje in dirigenta Nenada Firšta odigral že tretji abonmajski koncert te sezone. Tokrat so predstavili dela skladateljev iz naše neposredne bližine - Farkasa, Belinija in Fuchsa. V Belinijevi skladbi se je občinstvu predstavila tudi vodilna slovenska obo- istka Maja Kojc. V razpisu abonmaja so za tretji koncert celjski godalci sicer predvideli gostovanje dirigenta Stevena Loya in nekoliko drugačen spored. Zaradi neodložljivih obveznosti dirigenta v ZDA vaje z orkestrom niso bile izvedljive, zato so njegovo gostovanje preložili na naslednjo sezono. BS, foto: GrupA Na sliki (z leve) Primož Mavrič, Lara Gobec, Petrisa Čanji, Vitomir Janez Zagode, Aljaž Šumej in ravnatelj Simon Mlakar Pianisti zablesteli trisa Čanji pa 3. Tekmovanja se je pod mentorstvom mag. Larise Čanji udeležila tudi dijakinja I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje, smer umetniška gimnazija, Teja Ulaga in osvojila 3. nagrado v kategoriji klavir D, v kateri je tekmovalo 28 pianistov. V predkategoriji (do 8 let) se je na tekmovanju v Beogradu predstavila tudi Tjaša Jazbinšek, učenka glasbene šole Risto Savin Žalec iz razreda mag. Primoža Mavriča in osvojila prvo nagrado za 98 doseženih točk. ML, MJP deva, da bi ji jo odvzela. Vasilij se nenadoma znajde v vrtincu slovenskega političnega dogajanja, saj si ga tako eni kot drugi, s svojimi spletkami in umazano igro, želijo pridobiti na svojo stran in s tem povečati možnost za zmago na volitvah. Predstavo so ustvarili Cvetka Jovan - Jekl (režija, scenografija in izbor glasbe), strokovni svetovalec: Vinko Moderndorfer, ko-stumografija: Sara Šuster pod mentorstvom Darje Vrebac, luč in ton: Vili Pajk, izdelava scene: Erik Weissenbach, Tomaž Kern in Sitotisk Srečko Mastnak. Igrajo: Marko Cir-man, Žiga Medvešek, Danica Lipičnik, Kre-šimir Vrebac, Urška Majcen, Živko Beškov-nik, Alen Mastnak, Niko Korenjak, Tomaž Krajnc, Srečko Centrih. BS Polomljene lutke v Požegi V hrvaškem mestu Požega so izpeljali tradicionalni Plesokaz, mednarodni plesni festival, na katerem je sodeloval tudi Plesni studio N Velenje s koreografijo Nine Mavec Krenker Polomljene lutke. Na festivalu je sodelovalo 47 skupin, med njimi tudi pet iz tujine. Prvi večer je bil namenjen sodobnemu plesu in klasičnemu baletu, drugi večer pa so plesali džez, šov, hip hop, break in step. Samo prvi večer je nastopilo 20 plesnih skupin, na odru pa se je zvrstilo okoli 170 plesalcev različnih starosti. Plesni studio N je s koreografijo Polomljene lutke požel stoječ aplavz. Kljub zelo majhnemu odru so koreografijo odplesali suvereno in z močnim umetniškim izrazom. Polomljene lutke so najuspešnejša koreografija pretekle plesne sezone. Nastale so v okviru projekta O-NE-SNAŽ(E)NO in z njo so mladi plesalci nastopili tudi na državni reviji Živa. BS Iz predstave Polomljene lutke. Mladi celjski glasbeniki, ki so si z zlatimi priznanji priigrali nastop na državnem tekmovanju, v družbi svojih mentorjev. - Št.20-9.marec2012 Mladi glasbeniki za Temsig Znani so rezultati 15. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja, ki je bilo sredi februarja v Celju in Velenju. V kategorijah harfa, kitara, violina, viola, violončelo, kontrabas, citre in v komornih skupinah s pihali se je v organizaciji glasbenih šol Celje in Velenje pomerilo 85 solistov in 5 komornih skupin. Skupaj so nastopili 104 mladi glasbeniki. Po obeh tekmovanjih sta bila v Celju in Velenju slavnostna koncerta vseh prvonagrajencev, kjer so najboljši tekmovalci igrali skladbe, ki jih je za ta namen iz tekmovalnega programa določila komisija posameznih tekmovalnih kategorij. Iz Glasbene šole Celje se je tekmovanja udeležilo 28 učencev, tekmovali pa so s disciplinah harfa, kitara, violončelo, violina, citre in komornih skupinah s pihali. Tekmovalci, ki so prejeli zlato priznanje, se bodo udeležili 41. državnega tekmovanja Temsig, ki bo sredi marca v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Mariboru in Ljubljani. BS 14 SPORT NOVI TEDNIK Z nogometne tekme na maturantski ples 18-letni celjski nogometaš Benjamin Verbič opozoril nase v Novi Gorici - Obleko in kravato nadel pred Golovcem Mnogo pristašev NK Celje se je pošteno balo uvoda v spomladanski del 1. slovenske nogometne lige in gostovanja pri - po jesenskem delu drugouvrščeni - Gorici. Nekateri so pričakovali celo katastrofo, kajti mlado celjsko moštvo so načele še poškodbe. Toda zaključilo se je z 1:1 ob dejstvu, da so bili varovanci Damjana Romiha bližje zmagi. V prvi postavi so bili Andraž Žurej, Stefan Ristovski, Tadej Vidmajer, vratar Matic Kotnik, Matej Centrih _ In tudi Benjamin Verbič. Za vse velja enako: dejansko so se borili kot levi. Z nekaj potezami, predvsem hrabrostjo ali celo predrznostjo pri preigravanjih, je nase še najbolj opozoril Verbič. Tudi izkušeni igralci in strokovnjaki so omenjali njegovo ime. Pa še maturiral ni. Toda za njim sta dva maturantska plesa. Pred zadnjim se je pripetil pravi triler. Šest let si član NK Celje. Kakšni so bili začetki? Za nogomet me je navdušil oče Anton, ki je nekoč igral za celjski Kladivar. Brcati sem začel v Vojniku, kjer sem doma. Nato sem dve leti igral za Mali šam-pion, sledil pa je prestop v selekcijo do 12 let pri NK Celje. V prejšnji sezoni je mladinska ekipa presenečala z rezultati. Kaj se je nato »Soplesalka me je med vožnjo kar nekajkrat poklicala po telefonu. Preoblačil sem se v avtu pred dvorano Golovec.« Benjaminova soplesalka na maturantskem plesu Srednje ekonomske šole je bila Sara. Če bi glasovali nogometni navijači, in še marsikdo, bi to bil zmagovalni maturantski par. pripetilo? Dolgo smo vodili na lestvici 1. mladinske lige, nakar se je nekaj igralcev priključilo članskemu moštvu. Najbolj smo pogrešali Iztoka Močivnika. Potem nismo bili več tako trdni in enotni. Popustili smo in osvojili tretje mesto. V članskem moštvu si debitiral ob koncu prejšnje sezone, ko še nisi bil polnoleten. Se spominjaš finiša s Primorjem, ki je imelo svoj labodji spev v Areni Petrol? w w o C3 < Pi z: Q z: team TOP-FIT^CITNICE 2012 Igral sem okoli 20 minut. Imel sem celo priložnost za izenačenje. Udaril sem z glavo, a je sledila obramba. V začetku tekoče sezone sem se vrnil k mladincem, pozimi pa sem se pridružil prvi ekipi. Kader je postal ozek in dobil sem celo priložnost v prvi postavi v Novi Gorici. Kdaj pa si izvedel, da boš zaigral v enajsterici od uvodne minute? Jasno je bilo že med tednom na treningih, ko me je trener uvrščal v postavo, od 115,00 € do 229,00 € VADBA tek, kolesarjenje, pohodi, pilâtes, tal chi, joga, kinezis, aerobika, orientalski ples DELAVNICE funkcionalni trening, fitnes, masaža, pilâtes, joga, metodika PREDAVANJA vadba, diete, prehrana, novosti ■PORTOROŽ LIFE CLASS HOTELI%1/18.4.-22.4.2012in 14.11.-18.11.2012 PRIJAVE H-14. marca 2012 - TURISTIČNA AGENCIJA OREL Celje, 08027710 ali 03 425 55 55: www.orel-travel.si TOP FIT CEDE, Celje 040 50 20 60; email: topfit@siol.net; www.top-fit.si »Verjetno se bom vpisal na Fakulteto za menedž-ment, kjer sta že Krljano-vič in Močič. Mi bosta pač pomagala na igrišču in še v šoli.« na desnega »wingerja«. Trema? Ja, bilo jo je nekaj, po uvodnih minutah pa je izginila. Soigralci so poudarjali, da se nimam česa bati, da ne gre za nikakršen bav bav. Takšne sproščenosti, kot jo imam na mladinskih tekmah, pa vseeno nisem dosegel. Nasploh so naju z Andražem Žurej em, s katerim sva se najkasneje pridružila članom, lepo sprejeli. Izkušeni igralci naju zgolj spodbujajo. Naključno se ti je celo ponudila priložnost za gol. Streljal je Dejan Krljano-vič. V kazenskem prostoru je žoga letela prav proti meni, z zunanjim delom stopala sem ji spremenil smer, vratar pa je odlično reagiral. Ko sem videl, da je žogo odbil, sem bil zelo jezen. Negotost je trajala do zadnjih sekund dvoboja, zatem pa se je zate nadaljevala! Najtežje je bilo so-plesalki Ajdi, ki te je čakala na maturantskem plesu Srednje zdravstvene šole v Celju. Še dobro, da se je tekma začela ob 16. uri in ne kasneje, kajne? Uf, res je. Moj maturantski ples na Srednji ekonomski šoli, kjer sem plesal s Saro, je bil že mimo. Z bivšo sošolko iz osnovne šole pa sva bila prav tako dogovorjena za ples. Kdo bi si tedaj mislil, da bom igral za člane, in še v prvi postavi. Je bilo srhljivo? Zame sicer ne preveč. Starša sta me čakala pred štadionom v Novi Gorici. Soplesalka me je med vožnjo kar nekajkrat poklicala po telefonu. Preoblačil sem se v avtu pred dvorano Golovec. Vanjo sem stopil nekaj minut čez dvajseto uro. Pa se je četvorka že začela? Ne. Potem se je. Bil sem pravočasen _ Te je trener zato zamenjal v predzadnji minuti, da si se lahko prej oprhal? Neee. Ne vem, kakšno zamisel je imel, toda nič ni bilo dogovorjeno. »Morda kot Franck Ribe-ry, da bi z bočnega položaja prihajal do priložnosti za strel, ali za zaključno podajo.« »Beni« Verbič Se že briješ? Malo že. Si napadalec ali vezist? Pa nekaj vmes. V postavitvi 4-4-2 sem igral na srednjem in bočnem položaju, pa tudi v napadu. Kaj pa imaš najraje? Hm. Če se že morem odločiti, potem bi bil klasični napadalec _ Ali pa takoj za napadalcema, se pravi »špic vezni«. Sta v tvojem srcu še vedno prva Barcelona in Messi? Vsekakor. Po kakovosti pa je najbližje? S težkim srcem moram priznati, da Real. Objektivno gledano je celo boljši, saj ima visoko prednost v španskem prvenstvu. Izjemnemu Messiju pa sledi, ja, znova s težkim srcem, Ronaldo. Kako ti gre v šoli? Tri leta in pol nisem imel težav, sedaj so se malce pojavile. Včasih vadimo tudi dopoldne in tedaj me ni pri pouku. Menim, da mi bo vseeno uspelo. Pripravljati se začenjamo na maturo. Sošolci in sošolke mi pomagajo, mi posodijo zvezke. Katerega profesorja boš pozdravil, da se bo lepše vedel do tebe? Kar vse bi lepo pozdravil! Kakšni so načrti po maturi, nogomet ali šola? Oboje. Verjetno se bom vpisal na Fakulteto za me-nedžment, kjer sta že Kr-ljanovič in Močič. Mi bosta pač pomagala na igrišču in še v šoli. Katere športe še spremljaš? Košarko, predvsem NBA ligo, in pa reprezentančni rokomet. Bržkone poznaš statistiko, ki pravi, da lažje - in učinkoviteje - igrate na gostovanjih. Zdaj obremenitve tudi doma ne bi smelo biti več, kajti nihče od vas ne pričakuje igre in prevlade. Se strinjaš? Zagotovo bo pritisk manjši. Upam, da nam bo jutri uspela lepa predstava. Če pa bi zmagali, pa bi bilo še toliko bolje. Število gledalcev bi se kasneje povečalo. Moje mnenje je, da ljubitelji nogometa raje gledajo mlajše igralce kot starejše. Vas lahko dohiti Triglav, ki je premagal državnega prvaka? Mariborčani niso bili prepoznavni. Po drugi strani pa so Kranjčani odigrali zelo dobro. Med pripravami smo z njimi odigrali prijateljsko tekmo in jih gladko premagali. Očitno se znajo motivirati ob pravem času. Vseeno mislim, da nas ne morejo dohiteti. Naftin poraz s 6:0 z Olimpijo ni realen. Kaj napovedujete za prvo »kvalifikacijsko« tekmo v boju za obstanek? Trener nam že nekaj časa govori, da bo to ena ključnih tekem tega dela sezone. Pričakujem izjemno zahtevno preizkušnjo in boj do konca za točke. Boš igral? To je vprašanje za trenerja. Želim si že. Ali se lahko povzpnete po lestvici? Razpored je po eni strani ugoden. Doma bomo igrali z Nafto in Triglavom, vmes pa gostovali v Velenju, kjer so lokalni derbiji vselej negotovi. Nekaj točk moramo zbrati. Čez nekaj let bi rad igral kot _ Morda kot Franck Ribe-ry, da bi z bočnega položaja prihajal do priložnosti za strel, ali za zaključno podajo. Ob koncu pa pozdrav za ^ Za prijateljico Nino. Čeprav nimava nič _ DEAN ŠUSTER Foto: GrupA osebni arhiv Benjamina Verbiča »Moje mnenje je, da ljubitelji nogometa raje gledajo mlajše igralce kot starejše.« NOVI TEDNIK SPORT 15 Bodo proste v nedeljo? Odbojkarice Alianse so v prvi tekmi če-trtflnala končnice državnega prvenstva v Šempetru s 3:1 premagale Novo Gorico. Prva niza so dobile na 18 in 21, v tretjem pa že imele zaključno žogo za niz in zmago, toda gostjam je uspel preobrat. Četrti niz so varovanke Bena Božiča dobile s 25:19 in povedle v zmagah z 1:0. Živa Recek je zbrala 22 točk, Mojca Kodre 17, Barbara Hren pa 15. Druga tekma bo jutri v Novi Gorici, morebitna tretja pa nato spet v Šempetru v nedeljo. Nenavaden razpored tekem terja od vodstva kluba, da predvidi in napove tekmo, ki je morda sploh ne bo. Glede tega bodo izvedeli šele dan prej. Nenazadnje o tem odločajo tudi sami. Če Šempetranke zmagajo v Novi Gorici, se lahko poveselijo in mirno odpeljejo domov. Če pa bodo izgubile, morajo pohiteti in se naspati. Tako kot tudi Novogoričanke. Če bo izid v zmagah 1:1, bo odločilna tekma v nedeljo ob 18.00. Na preostalih treh tekmah so favoritinje slavile brez izgubljenega niza, Mariborčanke proti Kemi Puconcem, Kamničanke proti Formis bellu in Koprčanke proti Vitalu. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Proti Novi Gorici je bila v napadalnih akcijah najbolj razpoložena Živa Recek. Vse celjske drsalke do medalj Na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem drsanju v madžarskem Miškolcu, imenovanem 7 Avas Cup 2012, je nastopilo 186 tekmovalcev iz osmih držav. Tekmovanja so se udeležile tudi štiri celjske drsalke in vse stopile na zmagovalni oder. V kategoriji Junior ladies je Pina Umek osvojila drugo, Patricija Juren pa tretje mesto. Na tretji stopnički je stala tudi Nina Polšak v kategorij Advanced novice girls. Najboljšo celjsko uvrstitev je pridrsala Lara Guček, ki je zmagala v kategoriji Basice novice girls. Konec tedna bo sledila nova preizkušnja, tekma za evropski kriterij v Budimpešti. DŠ V prvem delu lige so Laščani na čelu s trenerjem Ivanom Sunaro uspeli ugnati Hemofarm, v Vršcu pa jim to na žalost ni uspelo. Finiš »odnesel« Jadransko ligo Dokončno je jasno, da laški košarkarji prihodnje leto ne bodo tekmovali v ligi ABA. Na gostovanju v Vršcu bi si v končnici tekme lahko podaljšali upanje, a Hemofarm je na koncu slavil z 58:54. Zasedba Zlatoroga je v uvodu tekme 23. kroga od zaostanka z 10:13 prišla do vodstva z 18:13, kar je bil tudi rezultat prve četrtine. V drugi si je Hemofarm priigral obču-tnejšo prednost, potem ko je ob polčasu vodil s 36:25. A varovanci Ivana Sunare se niso predali, ko so pred zadnjimi desetimi minutami sicer še zaostajali za deset točk, zatem pa se vrnili v igro ter še upali na tretjo letošnjo zmago v Jadranski ligi. Laščanom bi upanje po obstanku zagotovilo le slavje nad Hemofarmom, ki so ga lovili na lestvici. Dramatične so bile zadnje štiri minute. Zlatorog je povsem zaustavil domačine in se približal na vsega točko zaostanka, 55:54. V zadnji minuti je imel sprva Nejc Strnad priložnost za vodstvo, a je zgrešil met, potem pa se je možnost ponudila še Alenu Omicu, ki pa so ga gostitelji blokirali in se tako izognili porazu pred 1.500 gledalci. Pred zadnjimi 14 sekundami so vodili s 56:54, ko je imel Zlatorog dovolj časa za izenačenje, z morebitno trojko tudi za zmago, a je organizator igre Daniel Vujasinovič izgubil žogo. Na drugi strani je Marko Šutalo zadel oba prosta meta. Str-nad, ki je zadel dve trojki, je vknjižil 11 točk, 10 jih je prispeval Omič, osem pa Vujasi-novič. Predzadnji Hemofarm ima zdaj pred zadnjimi tremi krogi šest zmag, torej štiri več kot Zlatorog, kar pomeni, da je zgodba laških košarkarjev zaključena. V prihodnji sezoni bodo tekmovali le v državnem prvenstvu. Jutri bodo gostili Radnički. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Košarkarji Rogaške so dobili že četrtega trenerja v tej sezoni. Najprej je Sla-tinčane vodil Matej Bakšič, nato jih je prevzel Tihomir Tabak, za njim pa še Peter Markovinovič. Četrti strateg je postal Dragan Višnje-vac. Srb je doslej deloval že v sedmih državah, vodil je tudi ruski Kazan. Rogaška bo v drugem delu sezone igrala v ligi za obstanek. Z leve stojijo Pina Umek, Lara Gucek, trenerka Tamara Dorofejev, Patricija Juren in Nina Polsak. V katah ekipno do 13 let so bile najboljše Iris Hočevar, Neža Četina in Lea Krajnc iz KK Žalec. Najboljši Žalčani in Velenjčani Jubilejni, 10. mednarodni karate turnir za pokal Žalca je uspel tako tekmovalno kot organizacijsko. Karate klub Žalec je gostil okoli 400 tekmovalk in tekmovalcev iz štirih držav. V borbah je bil v kategoriji do 67 kilogramov najboljši Sebastian Kantužer (Nestor Žalec), do 84 kg Matija Matijevič in nad 84 kg Sebastjan Budihna (oba Žalec). Pri ženskah je v kategoriji do 55 kg zmagala Vesna Bezgovšek (Polzela), do 68 kg pa Lina Pušnik (Nestor). V borbah, katah in ekipnih seštevkih je Nestor Žalec osvojil osem prvih mest, Tiger Velenje šest, Shotokan Velenje pet, KK Žalec štiri, KK Polzela tri, KK Rogaška Slatina dve, po eno pa Shito-ryu Celje in Velenje. TT, DŠ, foto: TONE TAVČAR ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 9. 3. MALI NOGOMET 1. SL, 19. krog, Ajdovščina: Kix - Nazarje, Rogatec: Dobovec - Oplast (20). Sobota, 10. 3. NOGOMET 1. SL, 23. krog: Celje - Nafta (15). 2. SL, 16. krog: Radomlje - Šampion Celje (15). MALI NOGOMET 2. SL, 18. krog: Velenje - Fragmat (15). ROKOMET 1. SL, 22. krog, Velenje: Gorenje - Ormož (19), Novo mesto: Krka - Celje Pivovarna Laško (20). 1. SL (ž), 21. krog: Piran - Celje Celjske mesnine (18), Velenje - Krka (19). KOŠARKA Jadranska liga, 24. krog, Laško: Zlatorog - Radnički (18). ODBOJKA 1. DL, za obstanek, zadnji, 6. krog: SIP Šempeter - Krka. (19). 1. DL (ž), 2. tekma četrtfi-nala končnice: Nova Gorica - Aliansa (19). Nedelja, 11. 3. NOGOMET 1. SL, 23. krog, Ljubljana: Olimpija - Rudar (15). 2. SL, 16. krog: Šmartno 1928 - Aluminij, Slovenske Konjice: Dravinja - Bela krajina (15). KOŠARKA Savinjska liga, polfinale: Lev zavarovanja Ločica - Zlatorog Laško veterani (9.30), Kamnoseštvo Vo-grinec Parižlje - BSB Otok Celje (11). IANORAMA KOŠARKA Jadranska liga, 23. krog: Hemofarm - Zlatorog 58:54; Jeremic 21, Pantic 10; Strnad 11, Omič 10, Vujasinovič 8, L. Lapornik, Atanackovič 7, Nikolič Smrdelj, M. Lapornik 4, Ž. Dimec 2, Škific 1. ODBOJKA 1. DL (ž), 1. tekma četr-tfinala končnice: Aliansa - Nova Gorica 3:1. (MiK) 16 ZGODBE, Ki JIH PiSE ŽIVLJENJE NOVI TEDNIK Ne izguba dojke, izguba las je bila najhujša Rakava zatrdlina je bila precej večja od oreha Karmen Esih se je z rakom spopadla pri 32 letih. Njen recept: družba, pogovor in smeh. O operacijah, terapijah in pregledih priča debel fa-scikel »papirologije«. V njem so shranjeni tudi računi, ki jih je sicer krilo zdravstveno zavarovanje. »Samo ena hormonska injekcija stane več kot 600 evrov. Tri leta sem dobivala po eno injekcijo na mesec. Biološko zdravljenje je stalo več tisoč evrov, raje ne pomislim, koliko so stale operaciji in rekonstrukcija dojke. A takrat ob odhodu iz bolnišnice bolniki v vednost še nismo prejemali računov,« razlaga Celjanka. »Najhuje je bilo, ker sem imela doma komaj sedemletnega sina. Kako mu povedati, da ima mamica raka? On je bil namreč seznanjen s tem, da je rak smrt. A našli smo način, mu razložili njegovi starosti primerno in tako smo skupaj premagovali najhujše. A mislim, da je prav, da smo mu povedali,« pravi Esihova. 38-letnica ženske poziva k samopregledovanju dojk. Tega sama nekoč ni počela, zato so ji raka odkrili, ko je bil že precej razširjen. Danes ima redne preglede, pravi pa, da bi, če bi se rak ponovno pojavil, novo zdravljenje verjetno težje prebrodila. »Predvsem zato, ker vem, kaj vse bi me čakalo.« Daruj ledvico, podari življenje Drugi četrtek v marcu - ta je bil tokrat prav včeraj - obeležujemo svetovni dan ledvic. Vsako leto ledvice odpovedo okoli 230 Slovencem, skupaj ima dokončno odpoved ledvic približno dva tisoč oseb. Večina bolnikov se zdravi z dializo, najboljši način zdravljenja pa je transplantacija ledvice. Prav ta je v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva ledvic, ki poteka pod geslom >Daruj ledvico, podari življenje! < V torek bomo v Novem tedniku objavili izpoved bolnika, ki čaka na novo ledvico, medtem pa kljub rednim dializam in določenim zdravstvenim omejitvam živi kakovostno življenje. AD Le nekaj dni po novem letu je mož v ženini dojki otipal zatrdlino. Punkcija je pokazala tisto, na kar takrat komaj 32-letna Karmen Esih ni niti pomislila. Imela je raka. Šest let mineva, odkar so ji odstranili dojko in jo poslali na dolgotrajne terapije, med pripovedovanjem pa se v očeh še vedno nabirajo solze. Ob tednu boja proti raku nam je Celjanka zaupala svojo zgodbo. Življenje družine Esih se je po postavitvi diagnoze obrnilo na glavo. A razmišljala o raku in resnosti bolezni Karmen ni prav veliko, saj, kot pravi, za to sploh ni imela časa. »Vse je namreč šlo izjemno hitro. Štiri dni po postavitvi diagnoze so me že prvič operirali. Takrat so mi tumor, ki je bil velik kar štiri krat pet centimetrov, odstranili. Potem so mi že predpisali kemoterapijo.« Sledila je še ena operacija, saj so ji morali odstraniti celotno dojko, naredili so ji tudi rekonstrukcijo dojke. Dobivala je biološka zdravila, ob vsem naštetem je potekalo še hormonsko zdravljenje. Raku se je v uspešno zoperstavila Najbolj naporno je bilo v času kemoterapij. Osem najmočnejših odmerkov je prejela v pol leta. Po vsaki kemoterapiji je en dan močno in neprestano bruhala, več dni je čutila slabost, neprijeten okus v ustih, spopadala se je z omotico _ Tudi hormonsko zdravljenje ni bilo mačji kašelj, vplivalo pa je predvsem na njeno psihično razpoloženje. »Bila sem raz-dražljiva, gotovo sem se v določenih trenutkih >čudno< obnašala, rekla komu kaj, kar ni bilo na mestu. Ampak vse to je verjetno tudi posledica nekega trpljenja,« se spominja Esihova. Težave je Celjanka premagovala tako, da si je čim bolj zapolnila dneve. Veliko je bila v družbi, precej časa je preživela na morju, ko je bilo najhuje, četudi sredi noči, je šla na sprehod. Prepričana je, da so ji pomagali tudi odkriti pogovori o bolezni. »Če te že doleti takšna stvar, vzemi to za svoje, to je del tebe.« Lasje so ponovno zrasli, med dojkama ni razlike Izguba dojke je za večino žensk izjemen šok, kot bi jim vzeli ženskost. A Karmen Esih pove, da se je veliko težje spopadla z izgubo las, saj je to nekaj, kar vsi opazijo. Nosila je lasuljo, poleti klobuk, kmalu po kemoterapijah pa so lasje ponovno začeli rasti. »A zanimivo je, da so bili čisto drugačni kot nekoč. Prej sem imela izrazito ravne lase, novi pa so bili skodrani. Tudi barva ni bila ista,« pove. Če je bilo Karmen težje sprejeti izgubo las, se je njen mož težko sprijaznil z izgubo dojke. A sta uspela, tudi s pomočjo pogovora, težave prebroditi. Prvo leto je imela Karmen prsno protezo, ki je bila, kot pravi, zelo nepraktična, zato se je odločila za rekonstrukcijo dojke. »To resnično priporočam vsem ženskam, ne glede na starost, samskim in vezanim, saj med dojkama potem praktično ni razlike. Meni so za rekonstrukcijo vzeli mišico s hrbta, kožo pa so ohranili.« Karmen Esih je bila na bolniškem dopustu leto in pol, danes ponovno dela - za polovični delovni čas. »Imam sicer določene omejitve, ne smem in niti ne zmorem na primer dvigovati pretežkih stvari. Ker delam v vrtcu, je to včasih kar težko, a zdaj že vem, kje so moje meje. Precejšnje težave imam tudi z bolečinami v nogah, saj si telo od napornih terapij še ni opomoglo, ampak kljub vsemu sem vesela, da lahko delam, saj bi se drugače zaprla sama vase,« pravi. Dodaja, da je nekoliko spremenila tudi svoj odnos do življenja. »Predvsem manj se obreme- njujem z nepomembnimi stvarmi, večkrat kot nekoč dam sebe na prvo mesto, pridružila sem se folklorni skupini.« Prizna pa, da mora še malce bolje skrbeti za prehrano in se še več gibati. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Laščanka v boju proti raku črevesa V Novem tedniku smo vas pred začetkom tedna boja proti raku pozvali, da z nami in našimi bralci delite svojo izkušnjo spopadanja z rakom. Poklicala nas je Laščanka Irena Grešak, ki je imela pred leti raka črevesa. Iz boja z zahrbtno boleznijo je odkorakala kot zmagovalka in, kot pravi, danes življenje zajema s polno žlico. Irena Grešak se je, ko jo je pozdravil abraham, odločila, da bo opravila temeljit zdravstveni pregled. Takrat je doživela šok - diagnosticirali so ji raka na črevesu. Prva misel je bila smrt, a z dobro zdravstveno oskrbo, obilico volje, vztrajnosti in pozitivizma in tudi zaradi pravočasnega odkritja raka lahko danes svojo zgodbo deli s svetom. Kmalu po postavitvi diagnoze jo je v Ljubljani čakala operacija, pri kateri so ji odstranili 27 centimetrov črevesa. A s tem se je njen boj proti raku šele dobro začel. Sledilo je šest ciklusov kemoterapije v obliki tablet. »Spominjam se, da sem po prvem ciklusu rekla onkologinji, da nimam prav nobenih problemov in stranskih učinkov. Potem se je začelo in po šestem ciklusu sem mislila, da bom res umrla. Imela sem bolečine, razna vnetja, izpuščaje na rokah in nogah, bilo je res obupno. Niti zase, kaj šele za družino, v tistem obdobju nisem bila sposobna skrbeti. Potem je šlo na bolje,« pravi. Spopad z rakom je dal Ireni Grešak nov pogled na življenje. Ne jemlje ga več kot nekaj samoumevnega in uživa v prav vsaki minuti dneva. »Predvsem sebe začneš imeti bolj rad, počneš stvari za svojo dušo. Tako veliko berem, hodim na folkloro in na splošno živim aktivneje kot nekoč. Po tej izkušnji tudi več pozornosti posvečam zdravi prehrani,« razlaga Grešakova. Ob tem pove, da se je po bolezni želela vrniti v službo. Učiteljica danes dela za polovični delovni čas. »Veliko mi pomeni, da sem še lahko aktivna, obkrožena s sodelavci in z mladino in da ne >čepim« kar doma.« In zakaj se je odločila spregovoriti? »Želim dati spodbudo tudi drugim. Tudi sama sem med boleznijo namreč rada prisluhnila komu, ki je premagal raka,« pove Laščan-ka, ki ima življenje, kot poudarja, neizmerno rada. AD Po pomoč v svetovalnico Tu smo zate V dveh letih nudili 500 svetovalnih ur V nedeljo sta minili natančno dve leti, odkar je na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo vrata odprla svetovalnica za prvo psihološko pomoč v stiski Tu smo zate. V tem času je posvet v svetovalnici poiskalo skoraj 300 oseb iz različnih krajev celjske regije, strokovnjaki - psihologi in psihiatri - pa so jim skupaj nudili 500 svetovalnih ur. Svetovalnica Tu smo zate deluje ob ponedeljkih, torkih in četrtkih popoldne, za uro svetovalnega pogovora pa mora posameznik odšteti pet evrov, s čimer želijo svetovanje omogočiti čim širšemu krogu ljudi. Povprečna starost tistih, ki iščejo pomoč, je okoli 43 let, posebej zadovoljni pa so, da je med obiskovalci svetovalnice 30 odstotkov moških. Večina ljudi, ki pridejo v svetovalnico, je zaposlenih, 11 odstotkov je brezposelnih, okoli 12 odstotkov pa je dijakov in študentov. Prvo psihološko pomoč v svetovalnici poiščejo predvsem osebe, ki imajo težave v partnerskih odnosih, starševstvu in ostalih oblikah med- osebnih odnosov, pogosto je iskanje pomoči zaradi ločitev, osamljenosti ali smrti bližnjega, pogovor s strokovnjakom pa si zaželijo tudi osebe z učnimi težavami, depresijo ali ostalimi duševnimi motnjami. »Pogovor s strokovnjakom dokazano deluje. Včasih človeku zadostuje že prijazna spodbuda, da se predrami in stori korak naprej, drugič pa je potrebnih več pogovorov. Včasih je svetovalni proces globlji in traja več mesecev,« razlaga vodja svetovalnice Nuša Konec Juričič. Prvo leto je Zavod za zdravstveno varstvo Celje dejavnost svetovalnice poleg lastnih virov sofinanciral s pomočjo ministrstva za zdravje, lani mu je pomagalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Kot obljubljajo, se bodo trudili denar zagotavljati še naprej, saj ocenjujejo, da so tovrstne oblike pomoči izjemno dobrodošle. Za več kot polovico obiskov pri osebnih zdravnikih naj bi se namreč skrivale psihosoci-alne težave. AD NOVI TEDNIK PORTRET 17 ■ v v v I I Prvi moz zovneskega gradu Franci Kralj, avtor knjige Sakralni spomeniki na območju občine Braslovče Braslovčan Franci Kralj je upokojeni učitelj in ravnatelj. Mnogi ga poznajo kot prvega moža žov-neškega gradu, spet drugi kot avtorja kar nekaj knjig. V svojo zbirko je pred časom dodal že četrto knjigo z naslovom Sakralni spomeniki na območju občine Braslovče. Pripravlja pa že naslednjo o prenovi gradu Žovnek, ki naj bi izšla ravno na dvajseto obletnico organiziranega prenavljanja žovneških ruševin. »Kot upokojenec imam zelo malo časa in veliko dela,« se pošali Franci Kralj. A v vsaki šali je tudi malo resnice. Nedvomno to velja pri Kralju, ki je kljub 69 letom zelo aktiven in je lahko vzor veliko mladim. Največ časa kot predsednik posveča Kulturno zgodovinskemu društvu Žovnek, ki je tudi izdalo njegovo zadnjo knjigo. ŽovneSki ustanovitelji braslovSke praZupnije Prvo knjigo je Braslovčan izdal že leta 1990, in sicer monografijo krajevne skupnosti Braslovče, šest let kasneje knjigo o športu v krajevni skupnosti Braslovče in pred desetimi leti knjigo o Žovneškem gradu in Žovneških. Za zadnjo knjigo se mu je porodila ideja, ko je pred sedmimi leti v Braslovče prišel nov župnik. »Obljubil sem mu, da bom zbral podatke o sakralnih objektih,« pove Kralj, ki je potem knjigo razširil z braslovške župnije na celotno občino. V prvem delu so predstavljena splošna pravila, ki so veljala pri načinu gradnje predvsem v 17. stoletju. »Ta del velja za celo Slovenijo. Ni pomembno, od kod je bralec, saj lahko potegne vzporednice s prav vsako občino,« razloži velik ljubitelj žovneškega gradu in Žovneških, ki so bili ustanovitelji braslovške pražupnije. Drugi del knjige se navezuje na cerkve in druge verske objekte v občini. »Vsi so opisani po istem ključu. V primeru, da se komu ne da brati na dolgo, je po vsakem opisu tudi pregled, v katerem so izpostavljene ključne stvari,« pove Kralj, ki je natančno obdelal tudi področje kapel. Njegovo Življenje je ZovneSki grad Prenova gradu se je začela leta 1993. »Neko nedeljo sva z ženo odšla na sprehod. V meni se je porodila ideja, da bi lahko razvaline ponovno obudili,« razloži začetke Kralj, ki se je nato povezal z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Skozi vsa ta leta se je stvar le še stopnjevala, tako da je zdaj vsaj en dan v tednu namenjen čiščenju in prenovi gradu. Na začetku so bili enakomisleči zbrani le v neformalno skupino, sčasoma so prerasli v društvo. »Nedeljski dopoldnevi so rezervirani za delovne akcije. Zjutraj ob osmih se dobimo na gradu. Na začetku skuham kavo in čaj. Potem začnemo delati. Nihče nas ne priganja. Imamo nenapisano pravilo, da karkoli narediš, je bolje, kot če ne bi nič,« pove Kralj, ki z ostalimi udeleženci predvsem čisti nekdaj mogočen grad. Kadar so večje delovne akcije, pridejo pomagat tudi društva. Planinci urejajo poti, karateisti s Polzele in iz Žalca pa pomagajo pri obnovi. Večje posege, kjer je potrebno betoniranje, izvaja- Franci Kralj je svojo zadnjo knjigo Sakralni spomeniki na območju občine Braslovče prvič predstavil na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku na Gomilskem. »Knjigo sem pripravljal pet let in vložil veliko truda ter časa,« razlaga Franci Kralj, ki je podatke zbiral na terenu, tako da je hodil od ene do druge stavbe, spraševal ljudi in brskal po cerkvenih arhivih. »Če bi gledal s finančnega vidika, se knjige nikoli ne bi lotil. Naprej me ženejo izzivi in ljubezen do kulturnozgodovinskih objektov,« razloži upokojeni profesor zgodovine in geografije, ki ima v mislih že svojo peto knjigo o zgodovini gradu Žovnek in njegovi prenovi. »Ko pride na grad turist, mu je seveda zanimivo, da se grad obnavlja. Želimo pa ponuditi še nekaj več, in sicer koliko je obnova napredovala v teh dvajsetih letih.« jo gradbena podjetja. Cilj ni le grad obnoviti, ampak ga tudi oživeti, zato so na gradu tudi različne prireditve, a tradicionalne zaenkrat še ni. »Najprej je potrebno utrditi vse zidove, da se ne bodo rušili. Želimo pokriti tudi obrambni stolp, kjer bi lahko bile poroke. Mogoče tudi ka- kšne razstave in koncerti,« načrte za prihodnost izpostavi Kralj. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA DOBRODELNOST Da bi tudi Ajda kdaj hodila po polju _ Za therasuit terapije Ajde Brilej, deklice s cerebralno paralizo, v nedeljo v Šentjurju dobrodelni koncert Nekatere odgovore je pač nesmiselno iskati. Tako sta si Alenka in Jernej Brilej s Planine pri Sevnici že davno nehala zastavljati tisti kljuvajoči zakaj. Pred petimi leti sta dobila svojo ljubo deklico in zdaj ji poskušata pomagati po svojih najboljših močeh. Mala Ajda ima cerebralno paralizo tretje stopnje. Ko smo jih z Novega tednika pred časom obiskali, so jo ravno vpisali v prilagojeni oddelek vrtca v Mariboru. Nešteti kilometri in stotine obiskov pri zdravnikih, terapevtih in zdravil-cih imajo svojo ceno. Zdaj ko so našli terapijo, ki deklici resnično pomaga, pa so stroški poskočili v nebo. Ajda je bila neskončno zaželen in težko pričakovan otrok. Šest let sta se starša trudila zanjo in kar trikrat sta se morala soočiti z žalostnim dejstvom, da umetna oploditev ni uspela. Potem se je dojenčica le na- povedala. Sledila je rizična nosečnost, v kateri so trepetali iz dneva v dan. »Kar desetkrat sem močno za-krvavela zaradi prenizke posteljice in več časa preležala v bolnišnicah kot doma. Tako zelo sem se bala, da bi otroka izgubila, toda pikica se me je v trebuščku držala kot klop,« se spominja mamica. »Rodila sem mesec in pol prezgodaj. Ni zajokala, v obraz je bila povsem modra. Odpeljali so jo na intenzivno nego v toplo posteljico in jo priklopili na kisik. Okužba z nevarno bakterijo, zdravljenje z antibiotiki, dolgotrajna zlatenica Družini ni bilo nič prihranjeno. Ko se iluzije razblinijo Kot vsaka mamica je tudi Alenka vestno izpolnjevala dojenčkov dnevnik. Po več specialističnih pregledih je bila diagnoza dokončna in spoznanje, da nekaterih za večino staršev samoumevnih otrokovih Po več kot 300 obiskih različnih zdravnikov, zdravilcev in bioenergetikov je družina v Pesnici našla zasebno fizioterapevtko, ki izvaja t. i. thera-suit terapevtsko tehniko, s katero deklica vidno napreduje. Na spletnem portalu YouTube si pod naslovom »ajdika« lahko ogledate njene prve samostojne korake. 45 minut terapije stane 40 evrov, izvaja pa se strnjeno tri tedne po dve uri na dan, dvakrat letno. Vmes mišični tonus vzdržujejo z navadno fizioterapijo, ki vsakič znese dodatnih 30 evrov. Brilejevi bodo neizmerno hvaležni za vsako denarno pomoč pri plačilu terapij. Lahko jo nakažete na Ajdin TRR: SI56 33 00 00 00 51 51 370. dosežkov sama ne bo mogla nikoli vpisati, je bilo še posebej trpko. Te-traparesis spastica - cerebralna paraliza so oznanili zdravniki. Ajda se še danes zgolj plazi. »Na trenutke ji povzroča težave tudi škiljenje, ko se mora osredotočati na vizualne podrobnosti. Njen psihomotorični razvoj je zaradi omenjenih težav v celoti upočasnjen, največ težav ima na področju motorike ter z usmerjanjem in vzdrževanjem pozornosti.« A čeprav so bili začetni obeti slabi, se vsaj govorno deklica dobro razvija in s svojim čebljanjem ter večnim nasmehom osrečuje vse okrog sebe. »Neznansko uživa v poslušanju glasbe, pravljic, zgodb, pesmi, je pravi dobrovoljček. Ko se nasmeje, se vse težave nemudoma razblinijo v nič. Z možem sva neizmerno vesela, da jo sploh imava,« ne more skriti čustev Alenka. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv Ajda Brilej z očetom Jernejem in mamo Alenko V nedeljo, 11. marca, ob 17. uri bodo v športni dvorani Hruševec v Šentjurju pripravili velik dobrodelni koncert Ajda na polju. Nastopili bodo Čuki, Prifarski muzikanti, MePZ Zarja Akvonij, ansambli Braneta Klavžarja, Petka, Akordi, Unikat, Sekstakord in skupina Crescendo. Koncert bo povezovala Rosvita Pesek. 18 KRONIKA NOVI TEDNIK Zakaj žrtev pristaja na nasilje? Nasilje v družini ni dogodek. Je proces. Lani so se na Celjskem zgodili trije umori v družini, v vseh je roko nad žensko povzdignil njen partner, tudi pred očmi otroka. Umori so bili brutalni in posledica dolgotrajnega nasilja. Leta prej je naše območje slovelo po tem, da so večletno nasilje nad materami z umorom očeta »prekinili« sinovi. Tudi mladoletni. Medtem ko se v javnosti danes bolj kot včasih govori o nasilju in predvsem o tem, kako ga preprečiti, je nasilje še vedno tihi spremljevalec marsikatere slovenske družine. Klofute, brce in modrice je pred drugimi res mogoče prikriti, a notranje rane v žrtvah se ne morejo skriti. »Pred očmi tistih, ki delamo tudi terapevtsko z žrtvami, se nizajo uničujoče posledice nasilja v družini,« pravi prof. dr. Martina Tomori, dr. med., specialistka psihiatrije, družinska terapevtka in profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tomorijeva je v psihiatrični stroki znana kot strokovnjakinja, ki se ukvarja s težavami otrok in mladostnikov, kot psihiatrično izvedenko jo srečujemo tudi v sodnih postopkih, kjer oceni duševno stanje storilcev najhujših nasilnih kaznivih dejanj, včasih tudi njihovih žrtev. Ne glede na to, da že vrsto let pomaga žrtvam nasilja, jo vedno znova preseneti, kako dolgo nekdo sploh zdrži v nasilnem odnosu. Nasilje v družini ni dogodek, pravi, ampak proces. »In tak proces lahko traja iz enega partnerstva v drugega. Torej se ne dogaja samo v nekem konkretnem odnosu, ampak se je dogajalo že prej, morda celo v žrtvinem otroštvu. Morda je bila žrtev že takrat kronično postavljena v vlogo nekoga, ki se je moral podrediti, prepustiti volji in potrebam ter razumu druge osebe. Zato je težko oceniti, kdaj se je nasilje sploh začelo. Mogoče je bil nekdo v otroštvu sprejet le, če se je prilagajal drugim, morda ima nizko samovre-dnotenje in kot tak postane na nek način >vreden< samo v odnosih, ki so močno nasilni. Marsikdaj se vdanost v vlogo žrtve in pristajanje na tak odnos prenašata iz generacije v generacijo. Hkrati s to predstavo se prenaša tudi pomanjkanje zgledov za kakršne koli obrambne strategije, ki bi krog nasilja ustavile ali ga prekinile. Zakaj omenjate, da žrtev »pristaja« na nasilje? Pojem pristajati je širok. Pristajanje je že to, da je žrtev prisotna v okoliščinah, kjer je nasilje možno. Če nasilne dogodke v partnerstvih pogledamo bližje, vidimo, da so ta dogajanja dokaj predvidljiva. Dve osebi približno vesta, kako bo potekal spor, ki ga sprožita. Besedni dvoboj se stopnjuje do vrhunca, kjer se patološka bližina zrahlja, gre torej za nekakšen predviden scenarij. Vemo, da je pri družinskem nasilju pogosto prisoten alkohol. Ta zmanjša sposobnost samonadzora, zoži usmerjeno pozornost. In eden od partnerjev ponavadi točno ve, pri kakšni stopnji alkoholiziranosti bo drug partner grozil, zmerjal, žalil in kdaj bo nato postal tudi fizično agresiven. In pristajanje pomeni ravno to: pustiti, da do tega pride. Toda kako se upreti in se ne več vdajati klofutam? Prepričanje, da »tako pač mora biti« in da je vloga žrtvam usojena, ne »Za osebe, ki so izrazito nasilne, je značilno, da so njihov vpogled vase, uvid in samokritičnost večinoma odsotni.« »Prepričanje, da >tako pač mora biti< in da je vloga žrtvam usojena, ne spodbuja k odporu.« »Negativna čustva oziroma govorjenje o njih v slovenskih družinah ni čisto dovoljeno in to je slabo.« Prof. dr. Martina Tomori, dr. med., specialistka psihiatrije spodbuja k odporu. Zavora je tudi bojazen pred izgubo socialne varnosti, pred označenostjo v okolju, ki je kdaj za žrtev hujša kot prenašanje mučenja za družinskimi zidovi. Žrtev pred izhodom iz nasilja ustavijo tudi grožnje partnerja o odvzemu otrok, diskredi-taciji, sramoti _ Med najpogostejšimi razlogi za pomanjkanje odpora je strah pred izgubo samospoštovanja. Gre za dolgotrajne in mučne procese skrivanja nekega bolečega dejstva, ki bi človeku ogrozilo ravno njegovo občutljivo samospoštovanje. Opozarjate tudi, je med žrtvami nasilja tudi veliko moških. Bistveno več, kot si ljudje mislijo. Niso le žrtve psihičnega, ampak tudi telesnega nasilja. Vloga žrtve je ponižujoča. Z njo je povezan sram zaradi nemoči in nevrednosti. Prav strah pred ponižanjem in izgubo vrednosti je najpogostejši razlog pri moških, da ne povedo, da so žrtve nasilja. Ne le, da ne povedo in ne gredo iz nekega odnosa, ampak sami sebi zanikajo, da so žrtve. V družinskem nasilju so najbolj na udaru otroci. Nasilje, ki v njihovi prisotnosti zadene njihove najbližje, jih spravi v strah in negotovost, poruši njihovo notranje ravnovesje, jih zbega in spravi v stisko. Se otrok potem počuti krivega? Pogosto. Takšna občutja so za otrokovo doživljanje lahko še bolj razdiralna kot strah za svojo varnost. V njegovo samopodobo se vtisne občutje nevrednosti in ponižanosti. Nezaupanje vase poveže z nezaupanjem v ljudi, ta pa se nadgradi v občutja ogroženosti, izpostavljenosti in ranljivosti. Otrok, ki se med najbližjimi ne počuti varno, lahko začne razvijati splošno sovražnost do sveta in že zgodaj prevzema kljubovalne ali izogibalne vzorce vedenja. Ali vse to pomeni, da se v slovenskih družinah premalo pogovarjamo? To ne velja le za slovenske družine, čeprav je zanje res značilno, da se čustva težko izražajo, da nekdo nekaj zelo težko pove na način, ki je sprejemljiv za drugega. Močno čustveno vzburjenje lahko pripelje do agresivne komunikacije. Pravilne komunikacije bi se morali otroci učiti že pri vzgoji _ Negativna čustva oziroma govorjenje o njih v slovenskih družinah ni čisto dovoljeno in to je slabo. Ali vam to mladostniki zaupajo v terapijah? Tega ne povedo z besedami. Pogosto pa to opažam. Otroka, ki v družini pokaže razočaranje ali jezo, starši ponavadi hitro omejijo in zaustavijo, češ »če boš tak, bo mama žalostna«. To je obremenitev otroka oziroma prenos odgovornosti nanj za čustva odraslih. Ker otrok torej ne želi povzročiti nega- tivnih občutij ljudem, ki jih ima rad, začne svoja čustva skrivati in jih zadrževati v sebi. In ko se tega navadi, ni več vešč izražanja na način, da bodo drugim razumljiva. Morda pove nekaj na agresiven način, ker se ne zna, ne zmore ali si ne upa izražati jasno in neposredno. Na Celjskem je bilo pred leti več umorov, kjer je sin zabodel nasilnega očeta. Zaščita matere? Ne moremo posploševati, to je odvisno od vsakega posameznega primera. Lahko je to tudi motiv, seveda. Zaščita matere in prekinitev dolgotrajnega doživljanja nasilja očeta, ki ga je psihično ali fizično spravljal v vlogo žrtve. Nekaj je bilo tudi primerov, ko ženska v vrtincu nasilja ni več zdržala in je edino pot videla v umoru moža. Kdaj pri žrtvi nastane takšna odločitev? Tu ne gre za odločitev, kajti odločitev je nekaj razumskega. Največkrat gre za to, da se oseba, ki je bila že dolgo žrtev nasilja, odzove impulzivno, ker neko situacijo dojema kot hudo nevarnost ali ker čuti, da se mora braniti. Še posebej, če je bila že večkrat telesno in tudi psihično dominirana, čuti potrebo po obrambi. Po dolgotrajnem procesu nasilja in neizpolnjenem pričakovanju v smislu »saj bo boljše, saj ne bo več udaril«, žrtev v stiski ogroženega preživetja čuti, da mora na vsak način ustaviti nasilje tako, da se to njej ne dogaja več. V nekem trenutku in v hudi čustveni napetosti reagira impulzivno in temu ne moremo reči odločitev. K vam prihajajo tudi moški, ki so nasilni in ki včasih sami poiščejo pomoč. Ali lahko pogovor s psihiatrom prepreči, da se nasilje stopnjuje tudi do umora žrtve? Nasilje je zapleten pojav, ki vključuje socialne, sociokulturne dejavnike, vpliv alkohola ali drugih snovi. Torej ne gre vedno za nekaj, kar bi psihiater lahko preprečil. V določenih primerih pa lahko tudi prepreči. Obiski psihiatra so v naši družbi še vedno stigma-tizirani, res pa je, da vedno manj. Ravno to, da pomoč poiščejo tudi osebe, ki so nasilne, je dokaz tega. V takem primeru je pomoč lahko učinkovita. Kako nasilne osebe razlagajo svojo nasilnost? Pri večini ne gre za to, da bi razloge za nasilnost videli pri sebi, ampak v stvareh, ki jih vidijo kot usmerjene proti njim _ Ali to pomeni, da se vidijo kot žrtve? Kot žrtev ali kot tistega, ki se mu godi krivica. Svet doživljajo, kot da jim želi slabo. Za osebe, ki so izrazito nasilne, je značilno, da so njihov vpogled vase, uvid in samokritičnost večinoma odsotni. In ko se kot psihiatrična izvedenka pogovarjate s storilci najhujših nasilnih kaznivih dejanj, kako se na teh pogovorih »odprejo«? To je široko zastavljeno vprašanje. Da preiskovanca zares spoznam, se moram pogovarjati o njegovem življenju, doživljanju, odnosih, ki so mu pomembni, o načinu čustvovanja. In to presoditi ter oceniti v neposredni in posredni povezavi z nekim dejanjem, ki naj bi ga storil. Tisti, ki imajo vpogled vase, v svoje vedenje in so motivirani, da bi kaj spremenili, ter ne menijo, da so vsega krivi drugi, ampak so pripravljeni razmišljati o sebi, v teh pogovorih lažje sodelujejo. Nekateri so kritični, nekateri dejanje obžalujejo. Kdaj se pojavi obžalovanje? Različno. Ko se soočijo s posledicami dejanja, ob izgubi osebe, včasih tudi, ko začne posameznik razmišljati o kazni. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA NOVI TEDNIK KRONIKA 19 Jeklena vrv na rudarja Hujših posledic ne bo V torek nekaj minut po 18. uri se je v Premogovniku Velenje zgodila delovna nesreča. V jami na odkopu je namreč jeklena vrv poškodovala dva rudarja. Na kraju so morali posredovati reševalci nujne medicinske pomoči iz Velenja, ki so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. 33-leti rudar je huje poškodovan, drugi, star 30 let, lažje. Rudarja naj ne bi po končanem zdravljenju imela dolgotrajnih posledic. »Nesreča se je zgodila na jamskem odkopu v severozahodnem delu, ko je pridobivalno nakladalni stroj med pripravo prostora za zamik transporterja prišel v stik z večjim kosom železa, skritega v premogu. Prišlo je do udarca pravilno nameščene jeklene vrvi montažnega vitla nad strojem, ki služi za montažo podporja. Pri tem se je jeklena vrv utrgala in poškodovala rudarja,« so pojasnili v premogovniku. Dobila naj bi poškodbe glave, vratu, ter prsnega in ledvenega dela telesa. Rudarjema so prvi pomagali sodelavci, reševalci nujne medicinske pomoči pa so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. Že v torek so o nesreči obvestili tudi rudarsko inšpekcijo, ki mora zdaj natančno opraviti ogled kraja nesreče in ugotoviti morebitno odgovornost. V primeru, da bi obstajal sum kaznivega dejanja, bodo o tem obvestili tudi celjsko policijo. Najbolj pijani ženski Pretekli konec tedna so na območju celjske policije pridržali 11 pijanih voznikov, devetim so zasegli tudi vozila. Med pridržanimi vozniki je bil tudi voznik začetnik. Najvišjo stopnjo alkoholiziranosti so namerili pri dveh ženskah. Prvi je alkotest pokazal 0,95, drugi pa 0,93 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je skoraj dva promila. Nevarne snovi? Celjski poklicni gasilci so morali v nedeljo posredovati pri Hidroelektrarni Vrhovo na reki Savi v Radečah. Njihove meritve so pokazale nekoliko višjo PH-vrednost, vendar ni prišlo do izlitja nevarnih snovi. Gasilce so poklicali, saj se je voda prekomerno penila. Obvestili so tudi pristojne službe, ki vzrok tega pojava še ugotavljajo. Odnesel štiristo litrov vina V Linhartovi ulici v Celju je neznani nepridiprav iz avtomobila, ki ga je lastnik sicer zaklenil, je pa pozabil zapreti okno, odnesel denarnico. Ta se je tatovom ponujala kar s sedeža v vozilu, v denarnici pa so bili poleg denarja še dokumenti. Iz gostinskega lokala v Šentjurju pa je vlomilec denar ukradel kar iz sefa. S policije ne poročajo, ali se je tat znašel tudi pri šifri oziroma geslu sefa. V Bukovžlaku pa so lastniki treh tovornih vozil ostali brez akumulatorjev. Poseben tat pa je prišel v vinsko klet v Suhadolu na območju Policijske postaje Slovenske Konjice. Odnesel je okoli 400 litrov vina. Prepovedano kurjenje! Od srede je tudi na Celjskem popolnoma prepovedano kurjenje v naravi, saj je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države. Razglas velja za območja brez snežne odeje. »Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor,« so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. Premeščen iz vodstva policije Ugiba se, ali je premestitev kazenska, preiskava še traja, sumi še nepotrjeni V vodstvu celjske policijske uprave je v zadnjih dneh prišlo skoraj do nenadne kadrovske spremembe. Novi vodja Službe direktorja Policijske uprave Celje mag. Ka-rola Turka je postal Božidar Pezdevšek. Ta je do zdaj vodil operativno komunikacijski center. Vendar Pezde-všek vodi to službo le začasno, saj so dozdajšnjega vodjo Petra Očkerla prestavili menda na Koroško. Razlog naj bi bilo domnevno kaznivo dejanje. Na celjsko policijo smo Službe direktorja PU Celje, ki ta teden poslali tudi vprašanje, ali to drži in za kakšno kaznivo dejanje naj bi šlo. Neuradne podatke o tem, da tožilci vendarle preiskujejo Očkerla, ki je bil tudi del ožjega vodstva celjske policije, so sicer potrdili, a previdno. »Dosedanji vodja ga zaradi suma storitve kaznivega dejanja obravnavajo v oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili specializiranega vrhovnega tožilstva, je bil začasno napoten na operativno delovno mesto v PU Celje. Generalnemu direk- torju slovenske policije smo za omenjenega poslali tudi predlog za izdajo opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi,« so zapisali v odgovoru. Ker so se spretno izognili navedbi, za kakšno kaznivo dejanje naj bi šlo, smo vprašanje o tem poslali tudi na vrhovno tožilstvo, kjer o podrobnostih preiskave ne morejo govoriti: »V zadevi, o kateri sprašujete, vam glede na fazo postopka informacij ne moremo posredovati.« Očkerla naj bi »odnesli« očitki, da naj bi namerno poškodoval eno od osebnih vozil policista, vendar so to neuradni podatki, ki jih na policiji ne želijo potrditi, ali držijo, pa bo pokazala preiskava. Če je v tem kaj resnice, naj bi preiskovali sum kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, za kar mu grozi denarna kazen ali celo zapor do dveh let. Do konca preiskave naj bi opravljal delo kriminalista na Policijski postaji Slovenj Gradec, je pa bil Očkerl pred več kot šestimi leti tudi načelnik Operativno komunikacijskega centra Celje. SŠol Izvenobravnavni senat celjskega okrožnega sodišča je odločil, da zadostnih dokazov za uvedbo sodne preiskave zoper odvetnico Maksimilijano Kincl Mlakar ni. Ni dokazov za vplivanje na pričo? Sodne preiskave zoper odvetnico ni Decembra lani smo poročali o sojenju dvanajstim obtožencem zaradi obtožb o preprodaji mamil. Sojenje se je med drugim ustavilo tudi zaradi podatka, da naj bi odvetnica prvoobtoženega Fadila Omica, Maksimilijana Kincl Mlakar, samo na dan obravnave kar 25-krat klicala ključno pričo v tem primeru. S tem naj bi vplivala nanjo in jo napeljevala h krivi izpovedbi. Za to kaznivo dejanje so jo celjski kriminalisti tudi ovadili. Toda sodišče je odločilo, da ne gre za utemeljene sume. Izvenobravnavni senat toženega Omica v eni večjih celjskega okrožnega sodišča je namreč zavrnil zahtevo za sodno preiskavo, ker ni podanih utemeljenih sumov. Naj spomnimo, da je bila Kincl Mlakarjeva odvetnica prvoob- kriminalnih združb na Celjskem. S podatkom, da naj bi poskušala vplivati na ključno pričo, je na decembrski obravnavi presenetila tožilka. Ta naj bi dobila anonimno pismo, v katerem je bilo navedeno, da je ključna priča, ki so jo že zaslišali, morda celo lagala, ker naj bi nanjo vplivala ravno odvetnica. Odvetniki obtoženih so takrat v dvorani vzrojili, češ da so takšni očitki nedopusten napad na odvetništvo. Pismo je v roke dobila nato policija, preiskovalni sodnik pa je odredil izpisek telefonskega prometa priče. Izpisek je pokazal, da je bila Kincl Mlakarjeva v nekaj mesecih v stiku s pričo okoli 60-krat. Sodnemu senatu je takrat dejala, da je bila tudi njegova odvetnica v drugi zadevi. Toda samo na dan obravnave oziroma pričanja v primeru kriminalne združbe naj bi bila v stiku z isto pričo kar 25-krat, kar je bilo za tožilstvo sicer sila nenavadno. A so zdaj člani izvenobravnavnega senata očitno presodili, da ne gre za vplivanje. Tožilci imajo zdaj možnost pritožbe, vendar je vprašanje, ali bodo uspeli. Medtem sojenje domnevno kriminalni združbi »stoji«. SŠol Foto: SHERPA ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Vsi se bomo zavezali k istemu cilju V ponedeljek pridite podpisat zavezo, da bo to pomlad drugačnih začetkov O tem, kakšno je življenje, ki se kar naprej vrti okrog kilogramov in diet, ve marsikdo veliko povedati. Nekateri se sčasoma enostavno sprijaznijo in si rečejo, da hočejo kljub kilogramom imeti še kaj od življenja. Drugim uspe v tretjem življenjskem obdobju odkriti novo pomlad. Marinka Ferlič si ni prav nič podobna na fotografijah, ko je pred dvema letoma začela hujšati v naši akciji. Danes modno urejena gospa blesti in uživa v vsakem novem dnevu. Predstavljamo vam jo za spodbudo, ker jo je res veselje pogledati. »Enostavno sem se odločila, da je čas, da naredim kaj zase, in sem se prijavila.« Pred in med akcijo ter še po njej je vsega skupaj odložila več kot dvajset kilogramov. Ko sva se dogovarjali za pogovor, je ravno prihajala iz fitnesa. »Ves čas sem aktivna, ko sem pa dobila novo povabilo iz Top Fita, sem se takoj odločila, da se znova vključim v ta program.« Po- tem ko je najprej temeljito shujšala, jo je hči prijavila še na stilsko preobrazbo pri eni od ženskih revij. »Občutek je bil res dober. Zdelo se mi je, da sem kot nova oseba. Pa tudi kdo drug je mislil podobno. Velikokrat se mi je namreč dogajalo, da me kdo po akciji sploh ni spoznal,« razlaga Marinka. Njeno sporočilo je kratko in jedrnato. »Življenje je predragoceno, da bi ga zamudili. Po novem je tudi tako zadovoljno in prijetno, da večkrat pravim, kako je bila vključitev v to akcijo ena mojih boljših idej.« Marinka se nam bo znova pridružila. V ponedeljek, 12. marca, se bo namreč prišla stehtat in fotografirat na zavod za zdravstveno varstvo v Celju. Zelo si namreč želi dobiti nagrado - stilsko preobrazbo v domači omari. »Če bom ob tem izgubila še kak kilogram, ne bo škodilo. Še bolj bi bila vesela nekoga, ki bi mi svetoval ob prepolni omari, kjer večine stvari nikoli ne oblečem.« Če se vam zdi zgodba znana, se nam pridružite tudi vi. StO, foto: SHERPA Za akcijo (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje smo prejeli več kot sto kuponov. Dobra novica za mnoge, ki niste bili vabljeni na razgovor, je, da je vaš indeks telesne mase pod 28. Torej morate do idealne teže izgubiti samo nekaj kilogramov. Tudi za vse, ki niste prišli skozi drugi krog, je novica podobno spodbudna. In tudi za tiste, ki ste pozabili poslati kupon, ni nič drugače. Dobimo se v ponedeljek, 12. marca, ob 15. uri na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Podpišite zavezo predvsem sami sebi, da bo to pomlad drugačnih začetkov. Z nasveti in navodili skozi naš časopis in radio vam bomo stali ob strani. Na koncu boste v igri za lepe nagrade. Predvsem pa boste dokazali sebi, da zmorete! Marinka Ferlič si pred akcijo niti slučajno ni predstavljala, da bo nekoč v vlogi manekenke v znani reviji. Prvi intervju že ob rojstvu Dvaindvajsetletna »novorojenka« Ingrid Horvat iz Planinskega Vrha Ingrid Horvat se je leta 1990 rodila kot prva v novem letu, kakor tudi prva izmed treh otrok Zdenke in Igorja Horvata. Mala žabica Ingrid, kot je novinar Tone Vrabl zapisal v reportaži pred dvaindvajsetimi leti, je danes velika žabica tik pred zaključkom študija. Na novo akcijo medijske hiše Novega tednika in Radia Celje so jo opozorili v službi. »Ingrid v Novem tedniku si!« so ji že navsezgodaj sporočili sodelavci, ko je prišla v službo. Mama Zdenka Horvat se novoletnega sprejema v celjski porodnišnici spominja kot bi bilo včeraj. Tone Vrabl ji je zastavil nekaj vprašanj. Mala Ingrid pa se je pri tem zajokala, kot bi hotela še nekaj dodati. Vrabl je svoj mikrofon pristavil drobceni štručki in se pošalil, da je to njen prvi intervju. Zgovornost ob rojstvu ni bilo naključje, saj simpatični Ingrid še danes jeziček dobro teče. Ob sprejemu je novorojenka dobila srebrno verižico Zlatarne Celje, bon trgovskega podjetja Moda, za katerega je mama kupila zimski pajac, Banka Celje pa ji je podarila bančno knjižico. V porodniški sobi so bile porodnice, ki so rodile zadnja v iztekajočem se letu, prva in druga v novem. »Ingrid je imela ob Če ste med tistimi, ki so se rodili na prvi dan novega leta in zato sodelovali v kateri od naših akcij pono-voletnih obiskov celjske porodnišnice, se nam javite. Zanima nas namreč, kako živijo »naši« novorojenčki. Če so ti še premajhni, ste vabljeni njihovi starši, da z nami obudite spomine na lepe trenutke. Morda bo to zametek velikega srečanja vseh »naših« novorojenčkov ali celo knjiga ob 50. akciji, v kateri bi zbrali vse zgodbe. Naš naslov je: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje (naši novorojenčki), telefon 03 4225-164 Lahko nam pišete tudi na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Sodelujete lahko tudi vsi tisti, ki ste bili kakorkoli povezani z našo akcijo obiska v porodnišnici. Vabljeni! rojstvu zlatenico, zato sem morala v bolnici od nas treh ostati najdlje. Ko so me »ci-mre« zapustile sem planila v jok,« se danes v smehu spominja dni v porodnišnici Zdenka, ki se je tja še vrnila čez dve in deset let. Ime izbrala babica »Z izbiro mojega imena je prišla na svoj račun babica iz Celja,« se pošali Ingrid, ki ima še dvajsetletno sestro Špelo in dvanajstletnega brata Urbana. V bratsko-se-strski triperesni deteljici ima glavno besedo Ingrid, ki jo morata oba poslušati. A ji je Špela v otroštvu tudi večkrat ponagajala z branjem njenega dnevnika. »Seveda sem takoj ugotovila, saj ni nikoli stvari postavila nazaj točno tako, kot so bile,« razloži Ingrid, ki na mlajšo sestro ni bila jezna. Zaradi podobne starosti sta bili najboljša družba za igranje. »Imeli sva najnovejše Barbike, ki jih v Sloveniji v tistem času še ni bilo. Ati, ki je voznik tovornjaka, jih je kupoval v Italiji in Avstriji,« pove Ingrid, ki se je s sosedi igrala tudi gumitvist in trgovino. »Ko je prišel računalnik je bilo tega konec,« vskoči mama Zdenka. Novorojenka je v osnovni šoli igrala košarko in trenirala odbojko, ki jo še danes rada igra za rekreacijo skupaj s sestro. »Karakter-no, kakor tudi vizualno sta si sestri povsem različni. Ingrid je pridna, Špela je bolj lisička,« razloži mama. Dvaindvajsetletnica se kot vsi mladi rada druži svojimi prijatelji, s katerimi ob vikendih zahajajo na zabave. Praznovanje novega leta ima rezervirano doma, saj je takrat pri Horvatovih še posebno pestro. Do polnoči se poslavljajo od starega leta, ob 1.37 pa se pri njih še le začne prava zabava s praznovanjem rojstnega dneva Ingrid. S traktorjem čez drn in strn »Ingrid je pridna punca tako v šoli kot doma,« jo opiše mama. Danes je tik pred diplomo, prav tako redno dela v podjetju Tajfun v Planini pri Sevnici, kjer izdelujejo gozdarske stroje. »Vesela sem, da lahko po diplomi računam na zaposlitev,« ponosno pove Ingrid, ki za enkrat ne misli nadaljevati izobraževanja, ampak bo raje nabirala delovne izkušnje. Vsekakor ji jih ne manjka na domači kmetiji, kjer z veseljem priskoči na pomoč tudi pri različnih kmečkih opravilih. Ne znajde se dobro le za volanom jeklenega konjička, ampak tudi na nji- hovih dveh traktorjih. Rada pomaga babici v domačem Planinskem Vrhu, poleti pri spravilu sena in v zimskem času pri kolinah. V zadnjem času s pomočjo babice iz Celja tudi kvačka. »Ko sva bili s sestro še majhni, sva delali celo klobase, ki so bile majhne kepice,« se spominja Ingrid, ki z veseljem poprime za vsako stvar in se preizkusi v različnih izzivih. Najverjetneje bo njen naslednji harmonika, na katero se želi naučiti igrati. Mogoče se bo spopadla tudi s tem in tako popestrila srečanje vseh novorojenčkov ob petdesetletnici akcije Novega tednika in Radia Celje. ŠPELA OŽIR Foto: TimE Ingrid na kmetiji ne pomaga le pri ženskih opravilih, ampak se skupaj z bratom Urbanom spretno loti tudi opravil povezanih s traktorjem. NOVI TEDNIK MODRI TELEFON / HUMORESKA 21 Moti ga pralnica Bralec iz Šempetra v Savinjski dolini (posredoval je osebne podatke) omenja, da ga moti sosednja »avto-pralnica«. Kot ugotavlja, iz nje po njegovi hiši prši - še posebej, če je vetrovno vreme - ter ga med drugim ovira takrat, ko so okna odprta oziroma, če poleti sedi na vrtu. Pravi, da se je zato pritožil na več naslovov, med drugim na občino. Želi, da eroika Veliki simfonični orkester, dirigent P. Greblo CELJE, 24. marec 2012 Dvorana Golovec ob 20. uri Ob materinskem dnevu podarite vstopnico za veličasten koncert. a bi bila »avtopralnica«, zaradi vplivov na soseščino, bolj zaščitena. Iz kabineta župana Žalca je Slavica Cigoj odgovorila: »Preverili smo zadevo in ugotovili, da Občina Žalec ni prejela nobene pritožbe, ravno tako smo preverili pri pristojnih inšpekcijskih službah, ki te zadeve ravno tako še niso obravnavale. Občanu predlagamo, da se s pisno vlogo obrne na Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec, ki ima sedež v Celju.« Inšpektor, mag. Janez Ku-šar, iz medobčinskega inšpektorata in redarstva, odgovarja: »Opravili smo ogled in ugotovili, da je dvorišče, ki spada k omenjenemu objektu v privatni lasti. Posebej zgrajene avtopralnice tam ni, je pa ob zunanji steni objekta postavljen ročni stroj (vap) za pranje vozil. V kolikor se na lokaciji Petrov trg 5 v Šempetru izvaja pranje vozil, to na javno površino ne vpliva, niti ne ogroža prometa na njej. V obravnavanem primeru bi škropljenje oziroma pršenje vode na sosednji objekt lahko smatrali za motenje posesti, za kar je pristojno sodišče.« BRANE JERANKO V čakanju na rjav zabojnik Bralka sprašuje, kdaj bodo vendarle dobili rjave zabojnike za biološke odpadke tudi v naselju Arclin. Nazadnje so namreč v podjetju Simbio obljubili, da NPK, ker izkušnje štejejo S potrdilom nacionalne poklicne kvalifikacije do zaposlitve in novih Nacionalna priložnosti. 9 REPUBLIKA SLOVENIJA c....r MINISTRSTVO ZA DELO, "•'■'",•.','.•¡.i::: DRU2IN0 IN SOCIAUIE ZADEVE ¡,:.r.....:,. _| O \NaloSiavvi^prihodtwst bodo rjave zabojnike vsem tistim, ki se ne bodo odločili za domače kompostiranje, namestili do konca leta. Predstavnica za odnose z javnostmi Javnega podjetja Simbio Monika Oštir odgovarja: »Rjave zabojnike smo v naselja Arclin, Šmarjeta in Škofja vas dostavili po seznamu vnovičnih pozivov, torej tistim, ki so nam odgovorili, da ne morejo oziroma ne že- lijo bioloških odpadkov kompostirati na domačem vrtu. V kolikor je kdo izpadel, čeprav se je odločil za zabojnik, naj to sporoči na telefonsko šte- vilko 425-64-00 ali po elektronski pošti info@simbio.si in ga bo prejel v najkrajšem času.« IS Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Grožnje pa take Ne vem, kako je z vami, ampak meni mali rituali lepšajo življenje. Eden izmed njih je ta, ki ga opravljam vsako sobotno dopoldne. Z mojim zakonitim Hanzijem se najprej odpraviva na tržnico, potem pa, vsak s svojim najljubšim časopisom, meditirava ob kavi. Tudi to soboto je bilo tako. Glede na varljivo pomladansko sonce, ki še nima prave moči, sva raje kot na teraso sedla v notranjost lokala. Mir, užitek v srebanju moje najljubše pijače in prebiranju bolj ali manj modrih misli. Pa se je idila kaj kmalu skalila. V lokal sta na koleščkih, skritih v podplate superg, pridrsala dva frkolina. Starost je pri dandanašnji mladeži težko oceniti, ampak ne bi jima dala več kot deset let. Prvi, očitno bolj pogumen, je kar naravnost napadel deklico za točilnim pultom. »Daj mi eno čokoladko!« Nisem takoj dojela, za kaj gre, pomislila sem, da ga pozna ali da sta celo v sorodu. »Ne,« je odločno odvrnila deklica. V tistem je s polnim pladnjem umazanih kozarcev in skodelic s terase prišla druga deklica. Odložila je tovor na odlagalno mizico. »Ona mi noče dati čokolade. Daj mi jo ti!« je mali zdaj napadel njo. Presenečeno ga je pogledala, potem je odločno odkimala. »Ne dam ti je!« Šele v tistem sem dojela, da fantič prosjači, ne, zahteva, čokoladko, ki jo navadno prilagajo skodelici kave. A očitno se je uštel, ker nobena izmed punc ni bila pripravljena ustreči njegovi zahtevi. Drugi fantič, očitno bolj moralna podpora operaciji, je stal nekaj korakov za njim in molče opazoval situacijo. Pričakovala sem, da se bo po drugi zavrnitvi pobič umaknil, a se ni. Urno, kakor sraka, je stegnil roko med umazane skodelice, kjer je očitno opazil nepojedeno čokoladico, ki jo je pustil nekdo od gostov. Zagrabil bi jo, a ga je ena izmed deklet trdo prijela za roko in mu preprečila naklep. »Kaj kradeš? Lepo sem rekla, da ne dobiš in pika. Kako se obnašaš, te ni nič sram?« »Mene naj bi bilo sram?« je zaregljal mali. »Vas naj bo sram! Jaz sem gost in lahko delam, kar hočem, vi ste tu zaposleni in bi morali bolj paziti na to, kako se obnašate!« Dekleti sta ga samo gledali. »Daj, poberi se!« je končno rekla ena izmed njih. »A tako? Veste kaj, poklical bom policijo in jim povedal, kako se obnašata! Pa ne samo to, na face-book bom napisal, kakšni ste v vašem lokalu, boste videli!« Še malo je opletal z jezikom, potem je pognal koleščke svojih superg in se odpeljal, njegov mali pajdaš pa za njim. Dekleti in redki gosti, ki smo bili priča prizoru, smo obstali brez besed. Minuta molka, zaradi šoka nad dogodkom, bi temu dejala. »Ha, policijo bo klical,« je končno rekla ena izmed natakaric. »In s facebo- okom grozi!« je dodala druga. »Ne moreš verjeti!« Se mi je le zazdelo, da je bilo v njunih glasovih senčica strahu? S Hanzijem sva se spogledala. Se je tole res zgodilo, ali sva pomotoma za trenutek vstopila v kak čuden film? »Vidiš, sodobne metode groženj,« je dejal moj zakoniti. »Ko smo bili mulci, smo si grozili, da bomo koga naklestili! Redko smo grožnjo izpolnili. In če smo jo, so se buške in praske hitro zacelile. Danes pa te obsodijo na socialen linč! Takle mulo ima gotovo ogromno prijateljev na tem omrežju in če bi res napisal kako neumnost, kdo ve, koliko ljudi bi to prebralo.« Na to nisem niti pomislila, a sem se strinjala. »Glede na to, da smo ljudje prej pripravljeni verjeti slabo, kot dobro, bi zagotovo večina verjela fantičevi različici. Lahko je človeka popljuvati, opereš ga nikdar več,« sem se strinjala. In se zavedla, da smo pravzaprav vsi na istem. Ranljivi. Vsak trenutek te lahko nekdo fotografira in to objavi, lahko te okleveta in izobči na katerem koli socialnem omrežju. Pa ne moreš skoraj nič zato. In ne vem, kaj me bolj žalosti: da obstajajo otroci, kot je čokoladni tatič, ali to, da se s pomočjo velikega brata lahko nad teboj znese vsak, ki to želi. Grenko spoznanje. Tako grenko, da sem morala v usta takoj vtakniti košček čokoladice, ki sem jo dobila ob kavi _ Petkove humoreske za Novi tednik pripravlja Mateja Reba. DRION HEAT Sistemi za optimizirano zgorevanie Ta nemški patent je univerzalno uporaben za vsa vozila (bencin, dizel, plin) in ogrevalne sisteme (kurilno olje, plin) nnrpmiAvTn o* doio% j -večji iztcoritic^f^^ I -manj cm is i; ^'^^¿¿^^ip I -vci p/icvoicniVjfijlofT^^P^. \ I -mime/ii fct moiojis^gES^'^ i I -več fopiofc dri us. s i 22 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK [ TEDENSKI SPORED RADIA CELJE PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE SOBOTA, 10. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 11. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Marjan Videnšek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Ka-trca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 12. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.10 Znanci pred mikrofonom - Marjan Videnšek, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Sora) TOREK, 13. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Sora) SREDA, 14. marec Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) ČETRTEK, 15. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 16. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Najraje mamica, potem vse ostalo Če Tanjo Seme povprašate o njenih radijskih začetkih, se bo kar malo zamislila. Vsaj 15 let je že od tega, ko je na eni od koroških postaj začela svojo kariero. »Imela sem izvrstne, a stroge učitelje. Precej vaje in vode je preteklo, preden smo se novinci prvič slišali v etru,« pravi v Laško preseljena Savinjčanjka. Radio je njena velika ljubezen, ki ji je v obdobjih, ko se je poklicno preizkušala na drugih področjih, še posebej manjkala. Čeprav od nekdaj verjame v moč tehtne besede, se ji zdi, da radijski mikrofon v njej zbudi povsem drugo osebo. »Ne zelo drugačno, a drugo. V tebi predrami potenciale, ki jih vsakdanje življenje ne vedno.« Nekaj podobno čarobnega se ji je zgodilo pred enim letom. Takrat je Tanja namreč prvič postala mamica. »Nikoli si nisem znala predstavljati, da bo ta izkušnja tako lepa, da je možno ob varovanju, učenju in spodbujanju malega bitja tako zelo uživati.« Mala Sara je zdaj seveda zvezdica cele družine in ji tudi v dneh, ko se mamica vrača na delovno mesto pred kamero celjske televizije in mikrofon Radia Celje, ne bo hudega. Naši Tanji pa tudi ne. »Rada imam ta radio, ker je eden zadnjih, ki se upirajo komercialni gonji.« Seveda se v dolgoletni karieri nabere kup anekdot, ob katerih se danes smeji. Ji pa v trenutkih nepozornosti, ko je v eter spustila več, kot bi želela, ni bilo vedno do smeha. Od prvega marca pa tudi slednjega prešerno deli z našimi poslušalci. Vsi skupaj že težko čakamo na različne radijske akcije na terenu, ko bo Tanja zares v elementu. »Najbolj uživam, če so v občinstvu otroci.« Odkar se je vrnila, je to še bolj res kot včasih. StO Foto: SHERPA Dodaten obrok informacij na Radiu Celje Na Radiu Celje informativnemu programu (s poudarkom na lokalni oziroma regionalni informaciji) posvečamo še prav posebno pozornost. Ekipa profesionalnih novinark in novinarjev se trudi, da bi bili poslušalci dobro informirani o dogajanju v lokalnem okolju in širše. Tako lahko od minulega ponedeljka vsak dan prisluhnete tudi novicam ob 6. uri in tako že navsezgodaj izveste, kateri dogodki bodo krojili dan. Saj veste: po jutru se dan pozna. Dodaten obrok informacij v jutranjem programu pa ni edina letošnja novost na Radiu Celje. Za pozitivno se je že izkazala odločitev, da pri izboru glasbe večji poudarek dajemo slovenskim izvajalcem. Prav tako bomo na novo zasnovali posamezne oddaje ter uvedli nove. Tako že snujemo oddajo, v kateri bomo iskali odgovore pristojnih na vprašanja poslušalcev. Ponedeljkovo športno dopoldne bomo nadgradili z rubriko Rekreacija, v sredini oddaji Kuhajmo skupaj bomo odslej kukali v lonce znanih ljudi s Celjskega _ Skratka, več kot dovolj razlogov, da si svoj radijski sprejemnik nastavite na frekvence Radia Celje (95.1, 100.3, 95.9 in 90.6). 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA (B) 2. BORN TO DIE - LANNA DEL REY (4) 3. GIVE ME ALL YOUR LUVIN - MADONNA FEAT. NICKI MINAJ & M. I. A (2) 4. NEVER BE A RIGHT TIME - PROFESSOR GREEN (3) 5. PART OF ME - KATY PERRY (1) B. AMNESIA - IAN CAREY & ROSETTE FT. TIMBALAND & BRASCO (2) 7. TONIGHT IS THE NIGHT - OUTASIGHT (3) 8. DRIVE BY - TRAIN (5) 9. SHINING STAR - NNEKA (1) 10. DEDICATION TO MY EX - LLOYD FT. ANDRE 3000 & LIL WAYNE (3) DOMAČA LESTVICA 1. TIK TAK TOK - NINA PUŠLAR (5) 2. PARFUM - OMAR NABER (5) 3. MALO SREČE - EVA IN NIKA PRUSNIK (1) 4. USPAVANKA - NATAŠA (3) 5. KJE SEM? - NIKKA (B) B. KO OBRNEŠ NOVO STRAN - GAL GJURIN (2) 7. POVEJ MI - MUFF (4) 8. KO MINE TA DAN - ANDREJ IKICA (4) 9. TI SI POPOLNA - ERIK FEAT. NIPKE (2) 10. TI IN JAZ - SARA KOBOLD (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO IT ALL BELONGS TO ME - MONICA & BRANDY HAPPY PILLS - NORAH JONES PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO VERJAMEM - EVA BOTO USTAVIMO ČAS - GOGS Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18.00. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. TVOJE IME - VITEZI CELJSKI (4) 2. JE PAČ TAKO - NAVIHANKE (6) 3. HVALA DRAGA TI - FANTJE IZPOD ROGLE (3) 4. RAD BIL BI TVOJ POET - ANS. POET (2) 5. DOBRO VSE SE VRAČA - ČAR (1) PREDLOG ZA LESTVICO SPOMIN NA NJO - STIL SLOVENSKIH 5 PLUS 1. LUPČKA MI JE DALA MALA -ANS. ROKA ŽLINDRE (3) 2. DAN LJUBEZNI - NATALIJA VERBOTEN & ŠTAJERSKIH 7 (2) 3. NE BOM SE ŽENIL - KOLOVRAT(l) 4. ODA CVIČKU - SKALA (4) 5. V DEŽELI SUHE ROBE - ANS. ZAKRAJŠEK (5) PREDLOG ZA LESTVICO OBALA ŽELJA - TRIO ŠUBIC Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. □ 95.1 95.9 Št. 20 - 9. marec 2012 — PROMETNI TELEFON RADIA CELJE NOVI TEDNIK INFORMACIJE 23 1 " .'v, . Radi dobro jemo včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... DIŠI PO DOMAČEM Hrana, ki je sezonska, nas vedno tudi spomni na letni čas. Ričet, ki smo se ga lotili v tokratni oddaji Kuhajmo skupaj, nam nekako ne pade na pamet poleti, ko se sprašujemo, kaj kuhati. Je jed na žlico, ki ji nekateri dodajajo še papriko, cvetočo, por in morda še kaj, a mi smo ostali pri osnovi. Pri ričetu, kot bi ga pripravile babice iz tistega, kar je bilo v kleti in shrambi. Upoštevali smo še to, da ričet ni »taprav«, če vanj ne stopi pujs in skuhali en velik lonec za današnje in še jutrišnje kosilo. Za sladek zaključek obeda (in da pospravimo še zadnja jabolka iz ozimnice) bo odlično jabolčno pecivo, ki ga lahko postrežemo toplega ali hladnega. Dober tek in veliko veselja ob sukanju med lonci! RIČET Sestavine (za4 osebe): 250 g ješprenja, 150 g fižola, 500 g prekajenega mesa (krača, rebrca, vratovina), 1 rumen koren, 2 navadna korenčka, 1 manjša rumena koleraba, 1 manjša čebula, 3 žlice pasiranega paradižnika, zelena, peteršilj, (korenina), lovorov list, sol, poper (cel), 2 do 3 krompirji Priprava: Čez noč namočimo fižol in ješprenj (vsakega v svojo posodo). Zjutraj vodo odlijemo in dolijemo svežo, v kateri ju skuhamo. Fižol lahko vzamemo tudi iz pločevinke, v tem primeru ga le odcedimo in splaknemo ter dodamo proti koncu v lonec. Posebej skuhamo prekajeno meso, ki mu dodamo lovorov list in nekaj zrn celega popra. K ješprenju nekje po pol ure kuhanja dodamo na kocke narezano korenje, kolerabo, pasiran paradižnik, celo čebulo in cel peteršilj. Ko je to kuhano, odvzamemo celo čebulo in peteršilj, dodamo fižol in meso, ki ga lahko tudi narežemo na manjše kose. Po potrebi zalijemo s tekočino od prekajenega mesa ali fižola in dosolimo, če je potrebno. Če bomo vse pojedli takoj, lahko na kocke narezan krompir damo kuhat hkrati s korenjem, drugače ga skuhamo posebej in dodamo le k tisti količini, ki ■A I JABOLČNO PECIVO Sestavine: 3 lončki moke 1 lonček sladkorja 1 lonček olja 1 lonček soka (npr. jabolčnega, multivitaminske-ga ali gazirane oranžade) 1 pecilni prašek 1 kg jabolk Priprava: Vse sestavine razen jabolk združimo in dobro zmešamo. Zmes vlijemo v pekač, obložen s peki papirjem in po vrhu naložimo jabolka. Ta prej olupimo in narežemo na tanjše krhlje. Pečemo pri 180° C vsaj 20 do minut oziroma do zlato rjave barve. NL , V_J Gostilna Šabec Melita Pušnik s.p. Ivenca 18 3212 Vojnik T: 041 998 660 e-mail: melita.pu@qmail.com Vabljeni v Gostilno Šabec Od Donedelika do sobote nudimo: * 8 vrst malic od 3,90 EUR * kosila ¿L *jedi po naročilu (domače, morske, testenine...) * mehiške iedi pncERNA pnNiinRA nn nn iit. URE »DUNAJSKI ZREZEK, POMFRI 3,70 EUR *PLESKAVirA NA ŽARU. POMFRI 3.70 EUR Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročitu - a ta carte Pasebna ponudba Pizzerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče RESTAVRACIkli ETRk ET«a d.flji, »uliivirati. 3I)(I& Ctijt Delovni čas: PON-PET; ocl 5:30 (Jo 22:30 SOB: Dde:D0do23:0a NEIl: nri R-nn 99-nn T: 03 , OA - O HMOVA^ 0A10 II r*ostišče in prenoc/iA Bohorč " ^ TEL:746-14-30; GSM.041-666-726 MALICE OD 12.3. do 16.3.2012 PONEDEUEK ZAPRTO! TOREK SAMOPOSTREŽNA JUHA 1. PURANJI ZREZEK PO SOMBORSKO, TESTENINE, SOLATA 2. DUŠENO SLADKO ZEUE, KUHANA GOVEDINA, PIRE KROMPIR 3. STROČJI FIŽOL PO MADŽARSKO, POLENTA SREDA SAMOPOSTREŽNA JUHA 1. SVINJSKA PEČENKA, PRAŽEN KROMPIR, SOLATA 2. SEGEDIN GOLAŽ, PETERŠIUEV KROMPIR 3. SOJINI POLPETI, FRANCOSKA SOLATA ČETRTEK SAMOPOSTREŽNA JUHA 1. OCVRT PIŠČANEC, RIZI BIZI, SOLATA 2. MUČKALICA, DUŠEN RIŽ, SOLATA 3. GRATINIRANE SKUTINE PALAČINKE, KOMPOT 3A. VAMPI PO TRŽAŠKO PETEK SAMOPOSTREŽNA JUHA 1. PEČENE SARDELICE S TRŽAŠKO OMAKO, MAJONEZNI KROMPIR 2. MESNO ZELENJAVNA LAZANJA, SOLATA 3. TESTENINE PO SIClUANSKO, SOLATA POLEG TREH MALIC JE VSAK DAN VEDNO NA VOUO ŠE: - PLESKAVICA NA ŽARU, ŽAR OBLOGA, SOLATA - DUNAJSKI ZREZEK, PRILOGA, SOLATA T^adeft te/i! www.gostlsce-bohorc.com Sestavine: 1 jetra (od 120-kilogramske svinje), 3 kg mastne slanine, 2 kg mesa, 4 do 5 čebul, 2 do 3 glave česna, 5 žlic soli, 3 žličke popra, 6 žlic majarona, 0,5 1 vode Priprava: Najprej meso in mastno slanino zmeljemo zelo na drobno, dodamo na drobno naseklja-no čebulo, stisnjen česen in ostale sestavine. Vse dobro premešamo. Kozarce napolnimo do treh četrtin. V posodo, kjer se bo kuhala pašteta v kozarcih, damo kuhinjsko servieto. Nanjo naložimo kozarce, na katere damo pokrovčke (vendar jih ne zapremo), in v posodo nalijemo vodo (do višine, kot je naložena pašteta v kozarcih). Kuhamo 2 do 3 ure, nato kozarce poberemo iz vode. Zapremo jih s pokrovi in jih zavijemo v brisačo. Ko se ohladijo, jih hranimo na hladnem. J'ašteto lahko nadevamo v razhčne modele in io obložimo z maslom. www.eostiscemiran.si mm 24 informacije NOVI TEDNIK 031 692»^ Zima M je poslovila, zato vabljeni napremontaio gum ' Vel ¡ha izbin gum in platišč, tgi možrtet hrambe viiih gu m. - PffHem in ad™ izrabljenih iraiil. = iti/nT ^ •SeiïtîravseïnamkevMil.__=AK(.lJft= 1 Mt popusta Tli premanisio gum, ob crtdlniitvite^ ogla«; KIA MOTORSavt( )hiša škorjanec T^ft^Mb-IASurcVij«' ' Mariborska 1031 6^9 416 i \ _ = ^ Dom je ponavadi oajia miru, kjer se pointirno varno, A kaj Jutro se lahko zgodij da se nam kaki na reč pokvari, in tajirai se počutimo nemoCno, saj ne znamo reSiti ležav oziroma nismo usposobljeni ^a to. Takrat mrzlično za f nem o razmišljati, kje bi dobiti nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočili na pomoč. Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdeJkov ozirama storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno. Zavedamo se, da so takšne informacije dobra d o Sle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naSi mojstri. Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki Še niste bili predstavljeni, pripomogli k Se boIjSi obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših sirdneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali 3e bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. il Zangrad do.o. ii^staiacije jeki. SpSaSna gmdbena, Stsaderska in stikapteskarska dela KavaOčeva 7 3000 Celje E-mail mfb@mcaigrad.sj wwwjsangrxidsi Telefon: 031 713 240 KOTU a USmflLHO (mHEVAWJE SOWÍWAEHEttCiJOl ■HMNJLHIKII ÍILnifiOtWÍ: * KAMINI! (POSTA: 03/780-22 âO info@etiks.si ogrevanje In VMlovod, alternativni viri ngievanja, toplotne fipaHie, talna ogrevanja ZadDbrova34/a 3211 Sko^avas GSM: 031 -329-702, E-mallr bnsk,1nstaladi|^mail.am Želite prihraniti do 50% pri stroških elektrike? H: LL- v ■ ; : . S^ÂkVtsÎiÏBΙ'!' '^!HÏAIIOI»îiii| —Ii' ^ititVOÂRIPlI «'lAhlTARNII^VV^tllill E j E Vlldc KOS TERMOÍN3TALACUE 1«L:Uy744 U », pw H1/U0 ^HinU W U II e^iai: higits Jwqi^änilsJiit BwaiA Bucm 111 lÄe za síreíi oí ialellim liiiiiíinÉMnerl=Hiíiftifciv»í7,HA)ÍT0ll£ ' www,streha-metallio.si ÎA IZMERO IN IZMLMD PfiEDRAÎUNA NA KlJUi POKtlCITE NA$EGA SrnOKOVNJAKA ZA STREHE NJt GSUr 041 622 3B5. Zelena Hhnika www,zetena-te h n i ka ,eu Tel.: 03 491 66 00 ¿AGE .lonsered -i5%i! TuÜSÑ^Ü'^ n'OMr. ÎJtopbauîÎÎ. »MäEHTIOIl mnlej .dej aii@i iol.itet Semífivalíl-mDDO Celje (pfi ponovni ïUvbiTU^-a] te).: 070 754 864 www.pamtfixpro^ od prav j vsehvtstavtomobiKiiih prask poiiranje vozil, vatjenjE p]a;tikt, trajna odprava rje, popravila po toči, Oditranjevanje barve in grafitov 1 avla i FI«raiU d.a.«. jt PEVnnarijaTOPU^K Jm Goriia^l,3000Celjt ^ GSM:041 7S7Ä79 / p«ilcrbinui u DB£DITEV nia aluillo in pa I * suMUt» vedïicTwii«; * Tcleprodajit in malo pro diija »kcajolh »itlln in iTctj S kartico zvestobe do 7% popusta alfa pnttxmv; ^ lin in /imVVILliitLAŠKCJ I J IlirRMANA MANUALNA TERAPIJA Izvaja: Dr-A- VERàlIviN ortoped rcvn^atoiog FITEX uCE-ti.,. ChjNAisM. 1A. 1000 IjuwiruiA m.: 0Î /7M-57-00,031 566 36i; SFIÎT: »v™.FiTtK.n: E-ÎIOÎTA: FntK®T-lNET 'vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin' prodaja, rTrontoŽa. pre^/^ - ¡raoysnie - roplíine tipalke - iidebva pmud b - koleldarji ' pradâja - bojieijt ■ ifflMinii - imp W!ka opist™ Nunač Franc s.p, Du^naKvedij3«,i2}(] ^entjuT ÛÎW;(MI7Î7?35 «-inail : fieflli.nuncic'^mail.mm ■siHM))e«biiojiiilisisi«rm -dimniki SIVIUSTVO Manbârïkâ 3000 Celje, Tel.: Q] ■ 1 ODPIRALNI tflS: ponedeljek - petek sobota manj sa EKSPRÈSNA popravila ^original krajSapijejeansa -o£enje~oblačpi, menjava zadrg., -popravila usi^jenih o!:laiil nedelja In prazniki ZAPATO m NOVI TEDNIK INFORMACIJE 25 I I I I I n fI I I I 11 111 i i I I I M I I ll I I I I I I I 1 I 1 I I M I I I I I I I Sibirski macesen Sibirski macesen spada med zelo trpežen les. ki vse bol] nadonieSča druge lesne vrste kot material za parket. Lahko nadomesti praktično vsak drug Iropski les, ki se ga uporablja za parket ali lesene terase. Sibirski macesen je relativna novost v ponudbi podjetij, ki izdelujejo parkete, je pa zato zelo hitro dobil veliko pozitivnih mnenj pri uporabnikih. Med iglavci velja sibirski macesen za najbolj vzdržljivo vrsto lesa. Raste v območjih sibirske tundre. Zaradi težkih vremenskih razmer, v katerih drevesa rastejo, je les zelo obstojen, odporen na vlaga in ga ni treba dodatno ščititi. Priporočljiv je za izdelavo teras, vrtnih poti in balkonskih teras namesto keramike. Cena sibirskega macesna je običajno nižja od ostalih vrst lesa za terase. Terasa iz sibirskega macesna je izredno vzdržljiva in odporna na vremenske vplive. Les je izredno odporen tudi brez dodatnih zaščitnih premazov. Odlično se obnese v mrzlem podnebju. Nizke temperature in zmrzal mu ne pridejo do živega. Terase iz lesa sibirskega macesna bodo le dolgo izgledale kot nove. Sibirski macesen ima posamezne naravno pogojene madeže, ki sčasoma izginejo. M V Ameriška rdeča cedra Lahek in cenjen les za obloge fasad in opaže. Lesene obloge iz ameriške rdeče cedre so trajne in odporne v zunanjem okolju. Ta les spada med najlažje vrste lesa iglavcev. Raste od Aljaske proti vzhodu po južnem delu Kanade in po severozahodnih državah ZDA na precej omejenem območju, tako da je izkoriščanje njenega lesa strogo nadzorovano. Les se zelo dobro obdeluje. Uporablja se za oblaganje fasad, izdelavo teras, stavbno pohištvo in drugo zunanjo uporabo. Cedra je znana tudi po tem, da iz nje izdelujejo prvovrstne skodle za pokrivanje streh. Cedra je zelo veliko drevo in doseže viSino od 50 do 60 metrov in premer debla okrog 3 metre, izjemoma celo do G m. Les rdeče cedre je znan po odpornosti na vremenske vplive in se že stoletja uporablja za zunanje konstrukcije. za podpornike, terase, obloge stavb in za njihove celotne konstrukcije, za gradnjo mostov in mnogo drugih konstrukcij v zunanjem okolju. Cedrovina je znana tudi po tem, da odganja insekte, molje, je odporna na glive in bakterije, predvsem zaradi olj, ki jih vsebuje, Les ameriške rdeče cedre je lahek in zelo stabilen in je še posebej primeren za vlažno okolje. Odločitev za uporabo lesa rdeče cedre je predvsem odločitev za zdravo in varno okolje. M Dobro uspeva na območjih z veliko dežja in visokimi temperaturami. Les v zunanjem okolju sčasoma dobi enakomerno sivo barvo in ne potrebuje nobenega vzdrževanja. Merbau Merbau je drevesna vrsta, ki prihaja iz vzhodne Azije in je zaradi dobrih trdnostnih in odpornostnih lastnosti dobro znana tudi v Sloveniji. Izdelki iz merba-ua se uporabljajo predvsem za zunanje talne obloge, v Avstraliji tudi za stavbno pohištvo. Merbau raste predvsem v Indoneziji. na Tajskem, v Maleziji, Burmi in Avstraliji. Najdemo ga tudi na Madagaskarju in Zanzibarju, kjer so ga v prejšnjem stoletju poskušali nasaditi na plantažah, vendar so bili rezultati slabi, Drevo ima premer od 60 do 120 centimetrov, premer beljave je od 5 do 8 centimetrov. Zraste do višine 40 metrov, čisto deblo pa je lahko dolgo do 25 metrov. Merbau cveti in ima sadeže vse leto. Sadeži so podobni stroku in užitni. Merbau uporabljamo večinoma za talne obloge, uporaba tega lesa v njegovi domovini pa je veliko bolj raznovrstna. Za domačine otoka Fidži je merbau sveto drevo, Zaradi dobrih trdnostnih lastnosti ga uporabljajo za konstrukcije hiš. mostov, železniške pragove in drugo, zaradi odpornosti proti morski vodi pa tudi za barke in kanuje. ROTEK TAPETNIŠTVO, ROLETARSTVO, SERVIS EDI KOSTOMAJ, s.p. Mariborska «sli 60, 3000 CEUE )co»tani ajrvt «tc^ginail.CDin IZVEDU VODOVODNIH iN ffllTUlNItl NAPCUAVlUSAHAaJAKOMlNIC Telefon: (03) 541 6714; GSM: (041) 717 930 usnucni VEHDrtEl Im. Pioilnska m 34/d, Štoie. fiiini: 041 m 907 T: 03 / 57 30 044; IN FO@DO M-STliEHA. Sr. M: 031 600 420 W W Vtf, DOM-HSTR EH A, SI DOM-STREHA TfiJBARJEVA 1 7 3230 Šentjur Prodaja eHnenU^ kritin! ^ IMALTHK« CREAIONI^ HlUrM (oBiiHt ' • PREKRIVA NJE VSEH VRS T KRITIN • tZOLATORSTVO ' 5 TAVBNO KLEPARS TVO • BREZPLAČEN OGLED ' TESARSTVO IN S VETO VANJE iBftONfSLAVCAHŽEK d.o.o. f>eio^e 19,3220 i(ore teU03/S77-n~31 fax:OS/K100^9 nnibitel:04V639-ai7 IHROVSTVO, KLEMUSTVO e-poitd broftislov.cumek^c-l.si ■r ^KROVETVD, KLEMRS Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NAŠI MOJSTRI pokličite:GHHBB . . Za Vat )n Vaš dom vri)mo: d o m o f i n a 1 tesarstvo DOMOfINAL IvanftOSACEJI vpL UL Bratov Jančarjev t ta 3212Vi>lnik QSH;041 7iiMS telefCiiVr4*:D3?ai 2172 e-polta: domofinalpi-l.ii . Krovsivo - stavbro kleparitvD - montsio i/eiuK oken ■ Izdelava nadstritiliDV - Izdelava ravnih in zelenih streti Poobiaiienl krovecntkfitJne; CERARD. CREATON JONDACH. BRAMAC, UNDAB, HOSEUHA^TEGOLA 5-METAL, ESAL, EnCUdJiHI PflEaLEIf ZA HSJNliiTTlE LEtE - «VHUTETIJE KONTlKTUEiECE i Cl$nL4Z4 KOMTUfTKIE LEil ■ pniZNAJNIH PPO«V*J*it£V UtSIEN HHKIHNI PFDKiOR SI STRANKI 0P1IKC < DEL0V>1I ČAS:dolavniki od S.OO-IB.OO, sobola od 8.00-12.00 tlcfnnfvi - tCiffošec CtnjUt^ir. 3000 Cnjt 03m trt» iMf AflTIAL (3xx. 041 826 594 • ADAPTACIJE KOPALNIC • VODOVODNE INŠTALACIJE • VSA ZIDARSKA DELA ARTIAL d.D.o., And Vds 1 I 3301 Petfovie 26 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Nared tretja generacija A6 allroad Audi A6 allroad quattro Nemški Audi je pripravil tretjo generacijo audija A6 allroad quattro, vozila, ki naj bi omogočalo udobno vožnjo po cestah, hkrati pa naj bi bilo primerno tudi za slabe ceste, vendar ni športni terenec. Glede na to, da gre za tretjo generacijo, pomeni, da se je avto dovolj posrečil. V dolžino bo tretja generacija merila 494 centimetrov, kar je malo več od karavanske (avant) izvedenke običajnega A6. Karoserija bo bolj od tal kot sicer, hkrati pa malo lažja, saj so pri gradnji uporabili veliko lahkih materialov, tako da je v primerjavi s predhodnikom lažji za 70 kilogramov. Prtljažnik bo velik (od 565 do 180 litrov), za pogon bodo na začetku skrbeli štirje motorji, vsi z gibno prostornino 3,0 litra, trije dizli in en bencinski agregat. Kot pravi tovarna, naj bi bila povprečna poraba kar za 20 odstotkov manjša kot prej, menjalnik bo ročni ali samodejni, pogon na vsa štiri kolesa (quattro). Pri nas se bo prodaja nove generacije tega avtomobila začela junija, v najcenejši izvedbi naj bi stal okoli 58 tisoč evrov. JK 508 tudi kot hibrid Francoski Peugeot je pripravil posebno izvedenko 508 z oznako RXH v karavanski varianti. Navzven se od drugih različic tega vozila ne razlikuje vesoljno, je pa nekaj višji, od tal je oddaljen 184 milimetrov, dobil je svetleče diode v lučeh, drugačna je maska ipd. RXH poganja dvolitrski HDl dizelski motor, ima 120 kW, dodan je električni motor s 27 kW, ki pa žene zadnji kolesni par. Skupaj je tako na voljo 200 KM in 450 Nm navora. Po tovarniških podatkih je najvišja hitrost 213 km/h, do 100 km/h se pripelje v 8,8 sekunde, medtem ko naj bi bila poraba med 4,0 in 4,2 litra goriva, izpust C02 pa 107 g/km. Avtomobil oziroma motorna elektronika sam izbira med različnimi pogoni, zgolj na elektriko naj bi naj bi avto prevozil od tri do štiri kilometre; glede na dve vrsti pogona ima lahko RXH tudi 4x4 pogon. Po sedanjih napovedih se RXH k nam pripelje jeseni in naj bi v osnovni varianti stal približno 42 tisoč evrov. JK Šola Vožnje ^Č ADE J^- Peugeot 508 RXH Á Ročna avtopralnica & polirni center • ročno ciscenje vozil • poliranje • zaščita laka vozil (do 7 let) • kemično globinsko čiščenje naročila na tel: 031 344 388 DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto www.cadej.si avcosola. cade) (ŠsioL net Tel. 08 2052291 Nemčija v januarju z minusom Nemški avtomobilski trg je nekakšen lakmusov papir dogajanja na evropski avtomobilski sceni, čeprav je res, da je lahko dogajanje na drugih trgih tudi bistveno drugačno. Tako ali drugače, januarja so tam prodali dobrih 210 tisoč avtomobilov oziroma za 0,4 odstotka manj kot januarja lani. Najboljši rezultat je seveda zabeležil Volkswagen, vendar je bil s prodajo dobrih 50 tisoč vozil za 2,3 odstotka na slabšem kot januarja lani. Mercedes Benz je prodal 19 tisoč vozil (plus 13,1 odstotka), na tretjem mestu je bil Ford s prodajo 15 tisoč vozil, kar je bil 0,2-odstotni plus. JK Škoda citigo Citigo za manj kot osem tisoč Škoda citigo je najmanjša škoda doslej in hkrati avto, ki nastaja v treh različicah: kot citigo, vw up! in seat mii. Pri Volkswagnu (VW), ki je lastnik tako češke Škode kot španskega Seata, pravijo, da med temi tremi avtomobili ne bo kanibalizma, temveč da bodo uspešno zapolnili proizvodne zmogljviosti v svoji tovarni v Bratislavi. Tako ali drugače, z dolžino 356 centimetrov se citigo vozi v najmanjši avtomobilski razred. Navzven se dovolj opazno razlikuje od vw up! in seata mii, vendar so osnova in druge tehnične značilnosti povsem enake. To velja tudi za oba motorja, oba bencinska trivaljnika z gibno prostornino 1,0 litra in različno močjo: šibkejša različica ponuja 44 kW/60 KM, zmogljivejša pa 55 kW/75 KM. Tovarna napoveduje povprečno porabo od 4,5 do 4,7 litra in izpust C02, ki ne bo presegel 110 g/km. Glede na to, da se je v Sloveniji pravkar začela prodaja vw up!, za škodo citigo napovedujejo, da naj bi bila njena cena za približno štiri odstotke nižja, se pravi manj kot osem tisdoč evrov. Bomo videli. JK viniiniv.ra(liocelje.com Qistrabenz plini Dostava jeklenk na dom: 080 1228 NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336 mmm^mm O ^ mm Žnider-s d.o.ii.. Ul. Vila Kraigherja 5. Maribnr GOnVINSKAPOSMLAi INODKUPIPOSOJILD04.000EURÍ Do36iiiesee«iiiaosiioriOD,|iokoiiiie | PE CEUE, Ul. XIV. dhrizqa 14, g 03/4257000 ^ PE MARIBOR, Partizanaka 34, g 02/2341000 ^ Staneta Bonna na 16,02/521-3000 | BONAFINPLUSd.o.o. | Sioiieiiska27,1000ljuliljaiia i VOZILA PRODAM KUPIM PRODAM ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVOl UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja MM KOSILNICO Bcs, širina 127 cm, Acme motor, nizka kolesa, novejši tip, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 041 289-252. 873 TROSILEC za hlevski gnoj Tehnostroj, 4 t, s poviški in pajek Sip, prodam. Telefon 051 673-752. p KUPIM CITROEN ax 1,0 spot, letnik 1998, lepo ohranjen, prevoženih 143.000 km, reg. Do 4/12, ugodno prodam. Telefon 051 478-616 ali (03) 573-8006. L 45 830 SUBARU impreza 1,6 GL 4 « 4, letnik 1996, prevoženih 172.000 km, prodam. Telefon (03) 5628-109. 862 TRAKTOR, trosilec, prikolico, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 305 POSEST PRODAM RABLJENO vozilo, od letnika 1997, kakršno koli, kupim. Telefon 041 708-497. Š 19 VSE vrste vozil, lahko v okvari ali ka-ramboliran, od letnika 1997 naprej, kupim. Gotovina, gotovinska plačila, prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 635 AVTO, cel, poškodovan, slabše ohranjen, v okvari, gotovina in prepis takoj, kupim. Telefon 031 783-047, Boris.854 STROJI TRAKTORSKO prikolico, 3 t, kiper, prodam. V račun vzamem bukova drva. Telefon 051 314-883. 856 SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik Sip 220 in pajek na dve vreteni prodam. Telefon 041 261-676. 872 írSRímifflli] ' üíilQJÍiíííM; • vedeževanje^ astrologija, feng shui TRAVNIK, velikost 4.622 m', na Polani pri Jurkloštru, prodam. Telefon 5481-382, 040 891-578. 788 HIŠO v Leskovcu prodam. Telefon 041 359-343. 826 SVETINA, Javornik. Bivalni vikend v naravi, zk urejeno, bremen prosto, nizki stroški, prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093. 356 OB cesti Lopata-Galicija, 4 km iz Celja prodam zemljišče, 2.100 m', s 36 m' stavbišča, primerno za vrt, sadovnjak in vrtno uto. Cena 10 EUR/m'. Telefon 041 505-471. 844 ZEMLJIŠČE, 1,6 ha, travnik, gozd, ribnik in vinograd, prodam ali ugodno dam v najem. Telefon 051 314-883. 856 ZREČE. Starejšo manjšo bivalno hišo z gradbeno parcelo prodam. Telefon 031 774-813. 859 ZAZIDLJIVO parcelo z gradbenim dovoljenjem za vikend, Bovše, naselje Ljubečna pri Celju, prodam. Telefon 041 709-684. 878 ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m', 3.416 m' zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198. n Kuglet d.o.a. r Hr S ' ajlroloijiia ^^^ iengahui gcLsk» lAnfkovarcc EWA CJqíP^kckníLi: ULA Pokličite nas ceneja! VOJNIK, center. Stanovanjsko hišo 154 m' površine (klet + nadstropje + mansarda) z garažo 16 m' in gospodarskim poslopjem 9 m', zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče 146 m', njiva 113 m', centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, prodam za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m', vinograd v izmeri 1.565 m', pašnik v izmeri 2.670 m', porušen objekt 24 m', prodam za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z »lesenim objektom« z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m', travnik 331 m', vpisano v zemljiško knjigo, cena 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m', z gospodarskima poslopjema 50 m' in 23 m' uporabne površine, 873 m' dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m' pašnika, 26.464 m' gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šmarjeta. Stanovanjsko hišo 127,50 m' neto tlorisne površine, leto izgradnje 1962, prenova strehe 2006, z dvoriščem in vrtom 586 m', elektrika (tudi trifazni tok), voda, telefon, centralno radiatorsko ogrevanje na kurilno olje, kanalizacijski priključek na javno čistilno napravo, vse dobro vzdrževano, prodava za 138.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n DVOSTANOVANJSKO hišo v bližini Žalca ugodno prodam. V račun vzamem tudi manjše stanovanje. Telefon 041 463- ODDAM PROSTOR, 200 m', primeren za skladišče I flCtrnllMl ali dejavnost, oddam. Telefon 041 896- S 408. s 73 ímmmEira psiroioánja(1(1(1 (¡j: f ' i »ovidnost IJIIOO Ii I IBIOTERAPIIE 0906430 C9IM4IHKS w u CD < PÍ PD Žusem in Novi Teliiil vakita na nokoi iStožcmhaZusc|f 4 MČenilii in Statnpcrlovim Pcpiicm j" lÉffiifBSSirsfa^ ter bo potekal po strni poti do wkŽiisM. Hoje je za |niblik)urom^^ POTEK PRIREDITVE: 13:30 zbormpozdraviideleženkpokdapnTuristimi kmetiji Ječovo 14:00 , 15:.30 o^ojitevvrliaZtBmainpogostitevz aperitivotn 16:00 zaključek pohoda v domu na Žusmu, presenečenje za udeleženke polu)da, pogostitev s hrano in pijačo, ples in prosta zabava z lokalnimi glasbeniki IMjavezauikkžbosespjfnMjoibtKdmpdpolioibmvbkluBm^ gostimkli$jaUavamiCmtir$elič,terMteM(m$kih Bernardka Škrjanec Predsednica * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 Z i^M^od/i^dadosti/do starostu p 28 MALI OGLASI / INFORMACIJE NOVI TEDNIK POSLOVNE prostore v Celju oddamo. Informacije po telefonu 040 453-222. 774 CELJE, Nova vas. Oddam ali ugodno prodam poslovni prostor. Zagotovljena vsa Infrastruktura. Dodatne informacije po telefonu 031 684-600. 85i V CENTRU Žalca oddam lokal, približno 50 m^, za poslovno dejavnost. Telefon vsak dan med 20 in 22 uro, 040 228338. 868 V GASILSKEM domu v Podčetrtku oddamo v najem poslovni prostor, ki se nahaja v pritličju. Vse ostale informacije po telefonu 041 794-105. 883 LOKAL v Celju, Nova vas, stavba Energetike, 68 m^, primeren za storitveno dejavnost, predstavništvo, pisarno ali ordinacijo, oddamo ali prodamo. Informacije po telefonu 031 757-894. STANOVANJE PRODAM STANOVANJE v novem bloku na Franko-lovem, dvosobno, v 1. nadstropju, 56 m^ + shramba, neopremljeno, vsa infrastruktura, kabelska, telefon, centralna, kalorimetri, topla voda, ugodno prodam. Telefon 051 306-959. Š 65 DVOSOBNO stanovanje, 53 m^, z garažo ali samo stanovanje, visoko pritličje, prenovljeno leta 2006, vseljivo takoj, Otok, na Zelenici, prodam za 69.500 EUR: Telefon 031 265-372. 467 ENOSOBNO stanovanje, 43 m^, Nova vas, Škapinova 13, Celje, prodam za 51.000 EUR. Telefon 031 314-570. 724 STANOVANJE, 60 m^, v centru mesta, je vzdrževano, ima nova okna, vhodna vrata, plinsko etažno kurjavo, prodam za 69.000 EUR. Informacije po telefonu (03) 5441-281. 837 DVOSOBNO stanovanje, 54 m^, na Otoku, mirna lokacija, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 040 776-104. 887 ENOINPOLSOBNO stanovanje, 44 m^, v centru Celja, 1. nadstropje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 308869. 890 CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m^, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 79.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m', zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Ljubljanska cesta. Dvoinpolsobno stanovanje s kletjo, na Ljubljanski cesti 24, v II. nadstropju (v 4 etaži) večstanovanjske stavbe, 79,25 m' neto tlorisne površine, zadnja prenova leta 2008, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, priključek za internet, prodava za 96.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. ODDAM OPREMLJENO samsko sobo oddam. Telefon 041 650-737. 857 V BLIŽINI Celja (Proseniško) oddamo eno-sobno opremljeno stanovanje, 35 m'. Telefon (03) 5799120, 051 238-916. 881 SOBO z ločenim vhodom oddam v najem ženski. Telefon 041 621-106. 886 GARAŽA Obvestilo bralcem in poslušalcem Novi tednik in Radio Celje obveščata občane Občine Šentjur, da ukinjata izpostavo v Šentjurju. Od 2. marca lahko male oglase, uokvirjene male oglase, osmrtnice in zahvale za Novi tednik ter čestitke, obvestila, osmrtnice in zahvale za Radio Celje naročajo na Javni blagajni Občine Šentjur v času uradnih ur, in sicer ob sredah od 12.30 do 16.30 ter ob petkih od 8.30 do 12.30. Položnice je možno poravnati na javni blagajni brez plačila provizije. ODDAM GARAŽI v Pohorski in Vrunčevi ulici v Celju oddam v najem. Telefon 041 818-899. 858 OPREMA PRODAM REGAL in sedežno garnituro (usnje) za dnevno sobo ugodno prodam. Informacije po telefonu (03) 5441-281. 837 PRALNI stroj Candy, 3,5 kg, garancija še dobro leto, prodam za 250 EUR. Telefon 041 714-214, 051 605-506, vsak dan do 20. ure. 860 ŽIVALI PRODAM SOBE oddam v najem: TV, kuhinja, kopalnica, pralni stroj, že od 100 EUR na mesec. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041-763800. p V BLIŽNJI okolici Celja oddam opremljeno dvosobno stanovanje urejenemu paru ali ženski. Telefon 031 264-604. 849 V Novi vasi oddam hišo. Informacije po telefonu 031 218-998. 840 OPREMLJENO stanovanje, 42 m', do tri osebe, oddam za daljše obdobje. Telefon 041 650-737. 857 PRAŠIČE, 30 do 180 kg, domača krma, zakol in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. 604 PIŠČANCE, bele, za dopitanje ter mlade nesnice, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041 763-800. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p TELICO simentalko, 430 kg, prodam. Telefon 051 356-431. L 44 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 835 PONI žrebička, rjavo belega, starega 9 mesecev, miren, vajen paše, prodam. Telefon 041 264-132. l 42 KOZO, bursko, za zakol ali nadaljnjo rejo, staro 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 748-3076. 796 VEČ bikcev ali teličk, po izbiri, prodam. Telefon 041 996-166. 8i7 BREJO telico ali kravo po izbiri prodam. Telefon 041 996-166. 8i7 KRAVI, mladi, breji, drugega teleta, žrebi-co, staro eno leto, a rodovnik, dve telici simentalki in brejo kobilo, prodam. Telefon (03) 573-5189. 832 JAGNJETA, težka od 20 do 30 kg in štiri breje ovce prodam. Telefon 031 312796. 863 PUJSE, težke 30 kg ter bikca in telička, stara 3 tedne, prodam. Telefon 031 559-820. L 48 PRAŠIČE, težke od 110 do 130 kg, cena 1.40 EUR, možnost dostave, prodam. Telefon 041 455-732. 87i DVE psički, čistokrvni kraški ovčarki, z rodovnikom in potnim listom, sociali-zirani, čipirani, cepljeni prosti virusnim okužbam, razglisteni, prodam. Telefon 040 561-830. 865 BREJO kobilo slovenske hladnokrvne pasme in enoletno žrebico. obe sta a rodovnik in čipirani prodam. Vse informacije po telefonu 031 246-219. 870 Pridobitev posojila za upokojence in zaposlene, še posebej za tiste z nižjimi dohodki, ki na banki ne morejo več pridobiti posojila, in tudi za tiste, ki imajo slabše pogoje za pridobitev, je v našem podjetju omogočena. Saj imamo pogoje prilagojene strankam po njihovih željah. Večina stalnih strank se z veseljem vrača, saj so pogoji za pridobitev zelo enostavni. Potrebujejo le plačilno listo in zadnji izpisek tekočega računa. Nove stranke pa potrebujejo kakšen dokument več. V marcu smo se v podjetju odločili za akcijo, in sicer vsem strankam ob najetju posojila podarjamo bon za 20 evrov, ki ga lahko unovčijo pri plačilu obveznosti. Ugodnost je tudi, da ni nobenih stroškov odobritve, dejansko dobite izplačan celoten znesek posojila. Brezplačno tudi svetujemo za pridobitev bančnega posojila. naročite NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednilc, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Nov! tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in deiu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. »! ^^^ T^ORNIH-i Z KRAJA OB PETKIH -IZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA NAROCILNICM NAROCILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. SIMENTALCA, bikca, težkega 200 kg in telico, težko 650 kg, krmljena samo s krmo, prodam. Telefon 031 292-360. 842 ZAJCE, večje pasme, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 377-791. 84i OČIŠČENE bele piščance prodam. Telefon 031 787-009. 888 TELICI po 400 kg, za zakol ali rejo, prodam. Telefon 040 312-002. 885 DVE ovci in dva jagenjčka, stara 2 meseca, prodam. Telefon 031 263-162. 893 BIKCA, črno belega, težkega 120 kg in teličko simentalko, težko 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5716-516. p KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 65 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. Š 575 KRAVO s teletom ali bika-telico, do 300 kg, kupim. Telefon 041 547-769. š i KMETIJSKI aBOBBBBt PRODAM DOMAČE suhe salame, mešano belo vino in domače žganje sadjevec prodam. Telefon 070 833-789. š 59 KROMPIR za sajenje, sorte marabel, mozart, kenebec in solara, prodam. Telefon 041 742-334. 703 SENO in otavo prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 455-122. 806 V OKOLICI Laškega prodam seno. Telefon 041 530-885. 834 SENO in otavo v rinfuzi, 3 do 4 nakladal-ke, prodam. Telefon (03) 573-0405. 833 SENO in otavo v kockah prodam. Telefon (03) 5771-899. 848 SENO in otavo v kockah prodam. Telefon 031 528-945. 852 SENO v razsutem stanju prodam. Telefon 031 515-183. 867 NAVADNE ciprese prodam. Telefon 5717694, 041 524-804. 882 SENO v kockah ali seno in otavo v rinfuzi prodam. Telefon 031 207-444. 894 KUPIM FIŽOL, rumeno stročje in rumeno zrnje in razen drug fižol kupim. Telefon 041 884-757. OSTALO PRODAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info. p V OKOLICI Šmarja prodam razne velikosti košev, pletenih iz šibja, trt. Cena 40 EUR. Telefon 031 876-179. 700 ZELO kakovostno domače vino in dva bikca križanca, po 200 kg, prodamo. Možna menjava za krmo. Telefon 031 744-163. 780 OBOGATENE kletke in gnezda za nesnice, nerjavne pasti - lovke, velikost 25 ^ 30 cm, dolžina 80 in 100 cm (žival ostane nepoškodovana), prodam. Telefon 041 642-184. p GARAŽNA vrata, dvižna, mizarski »pank« in model za karo opeko, prodam. Telefon 031 761-113. 798 SEDLO, komat, sanke, železje za kočijo Viktorija 1, moped oldtimer, tribrzinec, prodam. Telefon 031 580-128. 82i BURSKEGA kozliča in otroško posteljico ( »kinderpet«) prodamo. Več informacij po telefonu 041 228-420. 843 DVE metalni cisterni za gorivo, 2.000 l, ugodno prodam. Telefon 5472-531. 850 KOTEL za žganjekuho, 100 l, skoraj nov, rabljen samo eno sezono, primerna cena 50 °/o, prodam. Telefon po 18. uri, 070 712-414. 855 INVALIDSKI skuter, akumulatorski, močnejši, do 12km/h, do 160 kg nosilnosti in do 25 km dometa, nov, ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p KUHINJO in vhodno vratno krilo s steklom termopan prodam. Telefon 031 272778. 86i MESO mlade krave: pleče, križ, stegno, lahko dostavim, prodam. Telefon 031 649-201. 879 MOTORNO kosilnico, samohodno, nastavitev višine reza, novo, montažno prosto stoječo peč za peko kruha, pizze ipd., novo aluminijasto lestev, 3 ^ 11 stopnic, novo, prodam. Telefon 041 775-328. L 47 SUHA bukova drva prodam. Informacije po telefonu 041 822-890. p KUPIM SMREKOVO (borovo) hlodovino kupim. Telefon 031 649-201. 879 ODDAM ŽARNI grob na celjskem pokopališču, prazen, ugodno oddam. Telefon 041 829-688, (03) 5451-229. 877 ZAMENJAM NOVE keramične ploščice za večjo kopalnico in belo tehniko in nekaj gradbenega materiala zamenjam za drugo: žita, žganje, čebelji vosek in med in nekatera živila v dobrem stanju. Telefon 041 355-416. 792 M lE^ 880 POSREDUJEMO resne zveze in prijateljevanje za vse osamljene. Telefon 041 563-409. Uroš Lojen, s. p., Hribarjeva 13, Celje. 853 Ženitna posredovalnica zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold ZAPOSLITEV IŠČEM delo: likanje, čiščenje, pomoč starejšim. Okolica Šentjurja. Telefon 031 682-918. 654 p n NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 29 Noč, ki ni poznala jutra, ni bila njena poslednja noč. Naselila se je za večno v očeh vseh, ki nas ljubila je nekoč ^ V SPOMIN Pred letom dni nas je zapustila naša draga žena, mama, omica in tašča STANKA KRAMPERŠEK rojena Laščak s Ceste na grad 17, Celje Hvala sorodnikom za darovane svete maše in vso podporo ter vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob, ji prižigate svečke in prinašate cvetje. Njeni Težko nam je, ker tako tiho si odšel, niti zbogom nisi rekel. A hvaležni, ker tako dolgo smo te imeli. Zato naše oko zaman te išče, ko gledamo okrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, tasta, starega ata in strica FRANCA CEBULINA iz Kamena 19, Šentjur (15. 12. 1920 - 24. 2. 2012) se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, poklonili cvetje in sveče, darovali za svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Šentjur in nevrološkemu oddelku bolnišnice Celje, gospodu župniku Conču za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek, organistu, pevcem, govornici, trobentaču, molivkam rožnega venca ter sosedom in znancem za nesebično pomoč. Žalujoči vsi njegovi IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim ^ Telefon 041 896-408. Š 73 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n PREMOG, znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n ZA pomoč pri delu na kmetiji iščem upokojenca ali upokojenko. Zagotovljeno stanovanje in hrana. Telefon (03) 5735189. 831 IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n ENO in dvosobno stanovanje dajem v najem v Petrovčah. Zaradi osamljenosti iščem prijateljstvo z damo srednjih let. Telefon 041 961-882. 875 ROTACIJSKO kosilnico BCS 404, letnik 206, malo rabljeno, prodam. Bika za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 228-363. 891 iiiiinii.iiiiiiileilnlt.coiii Šentjur pri Celju Poročila sta se: Manca GLINŠEK iz Košnice pri Celju in Rok RISMAN iz Teharja. Žalec Poročila sta se: Biljana POPOVIC iz Žalca in Rok PRIVOŠNIK iz Šempetra. Zlato poroko so praznovali: Ljudmila in Marijan VOLPE iz Šempetra, Frančiška in Janez STRNIŠNIK iz Zaplanine. Velenje Poročili so se: Jasmina HODŽIC in Denis DŽAFIC, oba iz Velenja. 50 letnico skupnega zakonskega življenja so praznovali: Angela in Jožef LIPNIK iz Velenja, Zofija in Ivan LIPNIK iz Velenja, Alojzija in Jožef KRAJNC iz Velenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka JOŽETA VERKA z Ostrožnega (25. 12. 1925 - 26. 2. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja in sveče, hvala g. župniku Srečku Hrenu iz cerkve sveti Duh za opravljen cerkveni obred, enaka zahvala pogrebni službi Morana iz Žalca, pevcem, trobentaču za odigrano žalostinko in ge. Marini za besede slovesa. Posebna zahvala Domu ob Savinji, posebej negovalkam, ki so prihajale na dom in ga negovale v času njegove dolgotrajne hude bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Življenje teče dalje, čeprav tebe več med nami ni, a v srcu ostala je praznina, ki nihče je ne nadomesti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija VINKA JAMŠKA iz Ulice frankolovskih žrtev 13 v Celju (19. 1. 1920 - 26. 2. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebej hvala osebju Doma ob Savinji Celje, ge. Ur-šič, g. Cuvanu, sodelavcem Ema Orodjarne, d. o. o., sosedom iz Ul. frankolovskih žrtev 13 in Podjavorško-ve 3. Iskrena hvala g. župniku Slapšaku za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: sin Cveto z ženo Ireno, vnuka Jaka in Mitja z Ano Laško Umrli so: Julijana GO-LOUH iz Šentjurja, 85 let, Ana ŠUŠTERŠIC iz Njivic, 85 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ivana PEVEC iz Svetega Štefana, 83 let, Šte- fanija FIŠER iz Rogaške Slatine, 92 let, Jože KRAŠOVEC iz Sp. Tinskega, 45 let, Julija PETEK iz Šmarja pri Jelšah, 95 let, Elfa KRIVEC iz Rogaške Slatine, 90 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Notburga LI-POVŠEK iz Dobrine, 79 let, Ivana KOPRIVC iz Dobja pri Planini, 88 let. Žalec Umrli so: Angela SOTLAR iz Šempetra, 94 let, Vesna TACER iz Celja, 37 let, Marija VEGEL iz Celja, 78 let. Mozirje Umrl je: Janez GOVEK iz Šentjanža, 81 let. Velenje Umrli so: Jožef KOVŠE iz Zreč, 87 let, Štefanija KOMAR iz Mozirja, 87 let, Marija PERDAN iz Žalca, 74 let, Antonija POGORELCNIK iz Vuzenice, 84 let, Vincencij MOLICNIK iz Luč, 77 let, t POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ 24 UR OBISK NA DOMU PEVOJNIK PECEUE 051 649 780 PLAČILO NA OBROKE www.primozic.si Nič več se glas Tvoj ne sliši, ne na vrtu ne v hiši, še lučko na Tvojem grobu upihnil bo vihar, v naših srcih pa nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, matere, babice in prababice PEPCE JAKS iz Celja, Grčarjeva ulica 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala ge. Alenki Mežnar za poslovilne besede. Hvala ge. dr. Biljani Vukorepa in med. sestri Simoni za pomoč v času dolgotrajne bolezni. Posebna zahvala zdravnikom in medicinskemu osebju kardiološkega oddelka celjske bolnišnice za pomoč pri lajšanju bolezni. Zahvaljujemo se prizadevnim negovalkam patronažne službe, ki so zavzeto skrbele za njeno boljše počutje ves čas bolezni. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoča: mož Gustl in hčerka Lilijana z družino 876 Kogar imamo radi, nikoli ne umre, samo nekam daleč, daleč gre ^ ZAHVALA V petek, 24. februarja 2012, smo se z bolečino v srcu poslovili od ljubega moža, atija, dedija, brata in svaka JOŽETA COCEJA iz Celja, Trubarjeva ulica 53 a (7. 2. 1933 - 19. 2. 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem, ki so z nami delili bolečino ter nam ustno in pisno izrazili besede so-žalja. Hvala za darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala Stanki Renčelj za lepe poslovilne besede. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, gospodu za odigrano Tišino in pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. Srčna hvala vsem, ki ste ga skupaj z njegovimi najdražjimi v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jožica, hčerka Saša, vnukinja Iza, sestra Ivanka in ostalo sorodstvo Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre in tete MARIJE VEGEL z Lopate (30. 8. 1933 - 1. 3. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Posebej hvala sodelavcem podjetja Alpeks, PGD Lopata, g. župniku Hrenu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem za odpete pesmi in trobentaču. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni Frančiška JAVORNIK iz Šoštanja, 91 let, Rajmund PETEK iz Sv. Lovrenca, 74 let, Štefanija MURKO iz Gornje radgone, 87 let, Silva GRU-DNIK iz Topolšice, 54 let, Bogomir SKELA iz Ljubljane, 70 let. 874 838 30 t VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS Spored od 9. 3. do 12. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Obuti maček - animirana družinska komedija, 3D 11.15, 13.15, 15.15, 17.15 Zaobljuba ljubezni - romantična komedija 13.40, 17.25 To je vojna - akcijska romantična komedija 11.40, 16.10, 20.40, 22.50 Varna hiša - akcijski triler 21.25, 23.55 Potomci - komična drama 14.15, 18.55 V deželi krvi in medu - vojna drama 16.25 Kruha in iger - komedija 12.05, 16.45 Železna lady - biografska drama 19.15, 21.35, 23.55 Hudič v nas - grozljivka 19.45, 21.45, 23.45 Samomorilec - kriminalni triler 13.50, 18.20 Kupili smo živalski vrt - družinska komedija 13.30, 17.20, 20.00, 22.40 Umetnik - romantična drama 14.00, 19.10, 21.30, 23.50 John Carter - akcijska pustolovščina, 3D 11.20, 16.30 John Carter - akcijska pustolovščina 12.00, 15.10, 17.50, 20.30, 23.10 Ženska v črnem - grozljivka, triler 13.00, 19.05, 21.10, 23.40 LEGENDA: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota iiiefriiliol PETEK 18.00 Le Havre - komična drama 20.00 Sfinga - igrano - dokumentarni SOBOTA in NEDELJA 18.00 in 20.00 Le Havre - komična drama PETEK 18.00 Dolge počitnice - slovenski dokumentarec 18.30 Impijev otok - animirana pustolovščina 20.00 Angleška pita - komedija SOBOTA 18.00 Angleška pita - komedija 20.00 Dolge počitnice - slovenski dokumentarec 20.15 Zaobljuba ljubezni - romantična drama NEDELJA 16.00 Impijev otok - animirana pustolovščina 18.00 Angleška pita - komedija 19.00 Dolge počitnice - slovenski dokumentarec 20.00 Zaobljuba ljubezni - romantična drama PONEDELJEK 18.00 Zaobljuba ljubezni - romantična drama 20.00 Le Havre - komična drama PETEK, 9. 3. 16.00 do 17.30 Knjižnica Velenje Igralne urice 18.00 Knjižnica Velenje Ali obstaja posmrtno življenje? predava Danijel Marin 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Poročilo stanja št. 2 odprtje razstave Dube Sambolec 19.30 Dom sv. Jožef Celje G. B. Pergolesi: Stabat mater solista: Suzana Ograjenšek, sopran; Morgan Crowley, kontratenor 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje_ V. Moderndorfer: Limonada Slovenica premiera komedije v izvedbi KUD Zarja Trnovlje 19.30 SLG Celje D. C. Jackson: Moje bivše, moji bivši SLG Celje; Dnevi komedije 19.30 Dom kulture Velenje Kar srcu dopade, ljubezen budi večer ob 40-letnici Šaleške folklorne skupine Koleda (tudi v soboto) 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tašča.com 2 komedija v izvedbi KUD Veseli oder 21.00 eMCe plac Velenje 16.00 Mladinski center Velenje_ Mladi v popoldanskem centru Inkubus 16.30 Osnovna šola Stranice Nočem se umivati ura pravljic 17.00 Dom kulture Slovenske Konjice Levček Leo, kralj ljubezni ura pravljic 17.30 Osrednja knjižnica Celje_ Prepoznavanje ptic in ptičjega petja predava Dušan Klenovšek v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Velenje Ali obstaja rešitev za ta svet? predava Danijel Marin 19.00 Narodrni dom Celje Besede miru 19.00 Športno društvo Gaberje_ Varna hrana in zastrupitve s hrano poljubno strokovno predavanje Tatjane Kruder Worms stavnica & Rezident Nejc 19.00 Narodni dom Celje SOBOTA, 10. 3. 10.30 Dom kulture Velenje_ Pojte, pojte, drobne ptice gledališka priredba ljudskih pesmi za otroke 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 19.00 Cerkev na Rogli Harmonika vetra ^ koncertni večer Glasba z Rogle z akordeonistoma Špelo Črnko in Mihaelom Strnišo 19.00 Dom sv. Jožef Celje Dr. Marcos Bavdaž (vodja projektov Evropske vesoljske agencije - ESA) predstavitev dela agencije; osnovni pojmi raziskovanja vesolja ^ 19.00 Dom krajanov Virštanj Proslava ob Dnevu žena 19.00 Gasilsko-kulturni dom Šentvid Boter Zmeda ali Micika premisli si ljudska veseloigra v treh dejanjih; premiera 19.30 SLG Celje D. Glattauer: Proti severnemu vetru PG Kranj, MG Ptuj; Dnevi komedije 20.00 MC Patriot Slovenske Konjice Ladies night 21.00 eMCe plac Velenje Rock'n'roll žur 22.00 Local Celje Girls night out party NEDELJA, 11. 3. 15.00 Gasilsko-kulturni dom Šentvid Boter Zmeda ali Micika premisli si ljudska veseloigra v treh dejanjih; ponovitev 17.00 SLG Celje Po F. Miličinskem: Butalci Gledališče Koper; Dnevi komedije - spremljevalni spored 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje_ V. Moderndorfer: Limonada Slovenica komedija v izvedbi KUD Zarja Trnovlje PONEDELJEK, 12. 3. Praznik MČ Celje Center slovesnost ob 150-letnici ustanovitve narodne čitalnice v Celju; sodelujejo celjski dixieland ansambel KPD Svoboda Celje in Kvartet Akord -/■Lj. Torek, 13.3.2012, ob 20.00 v Domu II. slov. tabora Žalec ŠTORKLJE UMIRAJO, družinska in družbena drama, prežeta s toplino, srčnostjo in nežnostjo v izvedbi Gledališča Koper, za torkov abonma in izven, vstopnice 15 EUR. Četrtek, 15.3. 2012, ob 17.00 v Domu II. slov. tabora Žalec JANKO IN METKA, igrana predstava, iviini teater Ljubljana in SNG Drama Maribor, za Cici abonma in izven, vstopnice 5 EUR. ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tlc@slol.net SOBOTA, 10. 3. 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 9.00 do 18.00 Dom krajanov Galicija in Center Čez mavrico Velika Pirešica Ekološka predavanja, aktivnosti, alternativna znanja NEDELJA, 11. 3. 13.00 do 18.00 Center Čez mavrico Velika Pirešica ekološka predavanja, aktivnosti, alternativna znanja Galerija zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava likovnih del Matica Kosa, do 30. 4. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31. 3. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Vinka Železnikarja iz Mengša, do 30. 4. Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava jeklenih skulptur Uroša Križnika, do 15. 3. Anina galerija Rogaška Slatina: fotografska razstava Vinka Skaleta, Erozija, do 1. 4. Kulturni center Rogaška Slatina: razstava Vse ženske sveta, Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica, do 31. 3. Galerija Riemer Slovenske Konjice: razstava Prijateljstva, razstavljajo akad. slikar Niko Ribič, Ivo Lorenčič in kipar Mladen Kralj, do 10. 3. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Milana Rastislava Štefanika, do 15. 4. NEDELJA, 11. 3. 17.00 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur Ajda na polju dobrodelni koncert 10.00 do 11.30 Mestna knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica Osrednja knjižnica Celje: razstava Matjaža Kukuruzoviča Tolar včeraj, tolar jutri, do 21.3. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Savinjski pust, do 1. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mesta in trgi ob Štajersko-hrvaški meji, do 15. 3. Kvartirna hiša Celje: razstava del akademske slikarke Ivane Andric To-dič, do 30. 3. Dom sv. Jožef Celje: razstava Postni ciklus Jane Vizjak, do 8. 4. Celjski mladinski center: fotografska razstava Žana Plevnika, do 15. 3. Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-pe-tek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Spek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinič, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si NOVI TEDNIK ZA RAZITEDRILO 31 Nagradna križanka SESTAVNI DEL REDKIH TOPONIMOV ZAIGLASn GOZD ječ«, zapor ostanek CLAUDE AN ET GLAVNO MESTO KANADSKE PROVINCE ALBERTE 24 20 nogometaš matej nastran am.pevec (frawk1e) italuan. pevec cutugno RUSKA AVTOMO-BIUKA TOVARNA 12 grška obredna pesem AFRIŠKI PITON, DOLG DO 6 METROV 14 21 ostrivec v slovnici stara enota za vino VI^NA HfeA šesta surav koranu IZDELOVALEC ROLET 16 anglfški glasbenik McCartney CENE VIPOTND( tiskana izdaja levi pritok savinje nizek ženski pevski glas NEKDANJI AVSTRUSKI ALPSKI SMUČAR (HANS) grško ime za turško mesto enez NAREČNA POPEVKA POLARNI RAZISKOV. AMUNDSEN nalez-uiva bolezen, rubela junaški ep 15 10 japonska denarna enota debela palica 18 kvčni :len, subjekt NEKDANJA ROMUNSKA ATLETINJA MANOLIU IGRALKA ARDEN SATIRIK SREMAC BARU ALBERT EINSTEIN posoda za kopeli pevka nimani 25 26 IGRALKA THURMAN efekten zakuuček šahovske partije ANSAMBEL OSMIH PEVCEV igre gruden igo enoceu-čarz bičkom oliver stone alkohole puača NAIVNA UMETNOST 19 mehurček na lovkah meduz 23 VSEBINA MISLI HRVAŠKI PEVEC DEDIČ 11 22 sežiganje vdov v indui STi uudski pesnik in pevec 17 kemijski element (At) Nagradni razpis 1. nagrada: bon za Gostišče Miran v Dramljah in zlat obesek Zlatarstva Kragolnik 2. nagrada: bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v centru na Mariborski cesti v Celju 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 15. marca. Rešitev nagradne križanke iz št. 18 Vodoravno: Vodoravno: SLAP, LOKAL, OMICA, VA, IS, ESTET, ANTON, MUK, PTUJ, MADAME, SONG, SKARI, OKROŽNICA, KART, TATRE, GEM, ANTIMON, APSIDA, LA, NATISK, LO, IT, PLASTENKA, EMILE, VL, PALČIČ, MOR, POTOP, ANANAS, AROMA, ADI, INTKA, SB, ŠROT, CIKA, OV, RICE, PEHAR, TRMA, OTEKLINA, KROJAČ, NAV, UHAN, ARMADA. Geslo: Obletnici dveh velikih Slovencev. Izid žrebanja 1. nagrado, bon za Gostišče Miran v Dramljah in zlat obesek Zlatarstva Kragolnik, prejme: Marjana Volasko, Završe 11, Dobje pri Planini. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Ime in priimek: Naslov: Ona: V misli se vam bo pritihotapila nagajiva ideja, ki vam ne bo dala miru. Toda pomislite tudi na posledice, ki vas lahko doletijo, še posebej na tiste, za katere bo zaslužen vaš partner. On; S svojo trmoglavostjo boste dosegli, kar ste si zastavili, vendar bo cena tega uspeha izjemno visoka. Pojavili se bodo problemi, za katere enostavno ne boste našli pravilne rešitve. Nekdo vam bo ponudil pomoč. TEHTNICA ^ Ona; Še vedno mislite na davno ljubezen, čeprav si tega tudi sami nočete priznati. Ne upirajte se lastnim čustvom, ampak se prepustite občutku, ki vas ni še nikoli prevaral. Tudi tokrat se bo vse skupaj dobro končalo. On; Okolico boste pošteno presenetili z odločnim in razumskim pristopom k zadevi, ki vam je še nedolgo tega delala preglavice. Tokrat bo povsem drugače, saj vam bo šlo vse kot po maslu. Ona; Zadnje čase se dogajajo stvari, ki vam nikakor niso po volji, vendar to še ne pomeni, da morate ravnati panično. Lotite se stvari počasi in premišljeno, pa bodo tudi rezultati takšni, kot bi si jih lahko samo želeli. On; Skušajte razumeti, da obstajajo stvari, preko katerih ne morete, in se sprijaznite z dejstvi. Potrebujete počitek, zato se nehajte naprezati in si raje privoščite kratek oddih. Seveda v družbi ^ DVOJČKA ^ Ona; Skrivoma boste opazovali osebo, ki vam zadnje čase neprestano hodi po glavi. Toda zavedajte se, da bo kaj hitro nastopil trenutek, ko bo potrebno narediti odločen korak, kajti sicer se vam bo priložnost izmuznila. On; Pot do uspeha ste gradili počasi in zlagoma, a bo zato rezultat toliki lepši. Izkoristite priložnost in se odkrito pogovorite s partnerko, ki jo že dlje časa zapostavljate, pa tudi kakšno majhno presenečenje ji lahko pripravite. Ona; Izjemno se boste zabavali, toda pazite, da vas ne bo preveč zaneslo. Predvsem pridite domov ob normalni uri, ne pa da se po svoji navadi veselite dolgo v noč, nato pa si morate izmišljevati vse mogoče izgovore. On; Sprejeli boste povabilo na večerjo, saj se dobro zavedate, da je v ozadju tudi možnost nadvse prijetne ljubezenske avanture. Kdo ve, mogoče ne bo samo avantura, saj vam zvezde napovedujejo resnejšo zvezo. POMOČ: ASALA-afriški piton, ENDOPARAZIT-notranji parazit, RAIVlAJANA-indijski junaški ep, TATARSTAN-domovina Tatarov, ZANA-pevka Nimani 2. nagrado, bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v centru na Mariborski cesti v Celju, prejme: Sonja Pikl, Nove Trate 45, Mozirje. 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Vinko Topovšek, Grajska vas 15g, Gomilsko, Klavdija Pajk, Sela 35b, Podčetrtek, Marta Mlaker, Lutrje 1, Ponikva. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona; Ne verjemite tistemu, kar se govori med ljudmi, temveč poslušajte samo partnerja in svoje srce. Partner vam je popolnoma zvest, zato ni prav nobenega razloga za vaše pretirano ljubosumje. On; Naj vam ne bo nerodno priznati narejene napake, saj je to veliko bolje, kot trmasto vztrajati do še slabšega konca. Oseba, ki ste jo nekoč že ljubili, se vam bo ponovno vmešala v ljubezenske dogodivščine. STRELEC ^ Ona; Težko je sedeti na dveh stolih, zato pazite, da ne boste pristali na tleh. Sicer pa vam gre še kar dobro, vsaj kar se tiče poslovnih zadev. Na tem področju boste imeli več kot ugodno priložnost - izkoristite jo! On; Poslušajte glas srca in pozabite na svarila, ki vam jih dajejo »pametni« ljudje, še posebej bližnji sorodniki. Je že tako, da je prišel čas, ko se boste morali o določenih stvareh odločiti povsem sami. KOZOROG jSi Ona; Zdaj je pa res že čas, da se greste igro, ki jo počnete že nekaj let, zares. Vaše samo-prepričanje, da delate prav, je velikokrat varljivo. Nikar ne zavrnite prijateljeve ponudbe, saj vam bo nekoč lahko še žal ^ On; Pazite, da vas ne bo prevarala oseba, za katero ste vedno mislili, da je poštena. Izkazalo se bo, da ni tako. Na nekem drugem področju pa se boste uspeli dokončno uveljaviti kot zaupanja vredna oseba. Ona; Odločili se boste za poslovno potezo, ki vam bo v relativno kratkem času prinesla precejšnje koristi. Toda nikar ne zaspite na trenutnih uspehih, ampak izkoristite priložnost, kolikor se le da. On; Kar naenkrat se boste znašli pred kočljivo odločitvijo, ki bo v veliki meri odločala o vašem nadaljnjem življenju. Nikar se ne prenaglite, ampak raje dvakrat premislite, da vam kasneje ne bo žal. Pričakujete lahko pomemben telefonski klic. DEVICA ^ Ona; Konec dober, vse dobro! Toda naslednjič poskrbite tudi za to, da izid ne bo tako tesen, kot je bil tokrat. Vedno vam ne bo uspela takšna zvijača, zato se nikar ne igrajte z ognjem, ki vas lahko požre. On; Res je, da se boste morali prilagoditi novi okolici in družbi. Drugače vas pač ne bo sprejela v svoj krog. Trenutne možnosti so resnično več kot odlične, zato ni nobenega strahu za neuspeh. li ,>^ mm Ona; Življenje vam bo ponudilo prav lepo priložnost na ljubezenskem področju. Treba se bo le ozreti okoli sebe in narediti tisti odločilni korak. Sreča bo na vaši strani, prav tako vam ne bo manjkalo niti odločnosti. On; Vsaka izkušnja je dobrodošla. V to se boste prav kmalu prepričali, zato se ne jezite ob morebitnem začasnem neuspehu. To bo le prehoden korak, ki bo služil kot opozorilo, da tudi vam ni vse dovoljeno! Ona; Na delovnem mestu se pripravljajo spremembe, ki bodo na nek način odločilno vplivale na vaše prihodnje življenje. Temeljito opazujte zadeve okoli sebe, saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi, da boste marsikaj zamudili. On; Imenitno se boste zabavali, pa še korist boste imeli od tega. Prijatelj vam bo prišepnil novico, ki jo že dolgo čakate, vendar bo učinek povsem nasproten od pričakovanega. Toda vseeno si ne delajte nepotrebnih skrbi. Recepti iz predvolilne kuhinje hllJiMj.^kAHiiTTVIVTT Da tudi v letošnji volilni kampanji ne gre brez predvolilne kuhinje, so polzelski kandidati za župana poskrbeli kar sami. Tokrat niso mešali golaža in še manj štren s predvolilnimi spletkami. Preizkusili so se v vlogi čisto pravih kuharjev v grajski gostilnici Malteza na gradu Komenda. V sobotnem kuharskem dvoboju sta se pomerila kandidata Nevenka Ribič in Marko Slokar. Komisijo je s svojim jedilnikom in pripravo najbolj prepričal Slokar. Polzelani ga poznajo kot glasbenika in zborovodjo, čemur se tudi pri pripravi menija ni mogel izogniti. Za predjed je pripravil ribjo zloženko z motovilčevo uverturo, za glavno jed pozlačen pi-ščančji file v riževi simfoniji in krompirjev allegro in sončno con fuoco solato. V drugem kuharskem dvoboju v nedeljo sta ku-halnici vrtela Andrej Potočnik in Jože Kužnik. Zaupala sta, da doma največkrat pripravljata V drugem dvoboju sta rokave zavihala Jože Kužnik in Andrej Potočnik. Kužnik doma najraje pripravlja špagete s prilogo, Potočnik pa jedi na žlico. (Foto: SHERPA) preproste jedi. Najraje pa se razvajata ob dobrotah svojih žena. Komisija, ki sta jo oba večera sestavljala profesorja z gostinske šole Andreja Lesjak in Boštjan Bezgov-šek, je po strokovnih merilih izbrala tudi drugega zmagovalca. Slavil je Potočnik, ki je za predjed pripravil puranje rezance na rukoli, za glavno jed svinjski medaljon v poprovi omaki, polento in mešano solato. V drugem krogu se bosta danes (petek) zvečer pomerila Marko Slokar in Andrej Potočnik. Se bo scenarij ponovil tudi v nedeljo? ŠO Zreški župan znova v javnosti V Zrečah so pogrešali svojega župana Borisa Podvršnika vse od božiča (na fotografiji je drugi z leve strani), odkar je doživel nič manj kot trojni zlom noge. Do hude poškodbe je prišlo med Podvršnikovim tekom na smučeh na domači Rogli, vendar očitno kar dobro okreva. Župana, ki ima za sabo veliko tednov bolniške postelje, je bilo mogoče opaziti med slovesnim odprtjem novega hotela v Zrečah - ob pomembni priložnosti, za katero je treba zbrati tudi zadnje moči - na srečo že brez bergel! Skupno srečanje s prvim možem uprave Uniorja Gorazdom Korošcem, z novim gospodarskim ministrom Radovanom Žerjavom, izvršilnim direktorjem Uniorjevega Turizma Damjanom Pinterjem ter direktorjem direktorata za turizem Marjanom Hribarjem (na fotografiji so od leve proti desni) je vsekakor priložnost, ki je ne gre zamuditi. BJ, foto: SHERPA Škofova nepozabna zima Kandidati za župana (z leve) Jože Kužnik, Nevenka Ribič, Marko Slokar in Andrej Potočnik so tokrat volilne glasove nabirali s kuhanjem. (Foto: TT) Takšne in drugačne funkcije Naj še kdo reče, da v Savinjski regiji nimamo pravih ljudi! Mag. Branko Kidrič je predsednik sveta regije in slatinski župan, Janez Jazbec direktor Razvojne agencije Savinjske regije, Ljubo Žnidar pa pooseblja župansko in direktorsko funkcijo. Le da s predznakom bivši. Torej, Žnidar je bil župan občine Polzela in direktor direkcije za ceste, zagotovo pa je bil tudi predsednik česa. Sedaj mu ostaja samo poslanska funkcija. Nekako nas ne skrbi, da je Kidrič in Jazbec ne bi poskušala izkoristiti. US, foto: SHERPA Nekateri si bodo zadnjo zimo dobro zapomnili! Med najbolj znanimi občani celjske regije, ki si jo bo zapomnil po začasnih berglah, je zagotovo celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Na fotografiji ga vidimo na sprejemu Mestne občine Celje za predstavnike verske skupnosti, kjer smo fotografsko zabeležili stisk dveh rok, ki ponekod po Evropi ter marsikje po svetu ne bi bil mogoč. V Celju pač ni verske vojne ali kakšnih drugačnih verskih spopadov, zato je bil stisk rok celjskega škofa Lipovška in celjskega muslimanskega »župnika«, to je imama Nazifa Topuza, res odkritosrčen (na fotografiji). In še to: v javnosti so glede škofove poškodbe noge krožile različne informacije in po prvi naj bi bil vsega kriv sneg v bližini nove cerkve na Rogli. To seveda ne drži, ampak sta vsega krivi stopnica v Novem mestu ter božja volja. BJ, foto: SHERPA Zatopljeni, ne zatoženi Naj vas prvi vtis ne zavede. Šentjurski župan Marko Diaci (na sredini) se ni znašel na zatožni klopi, izredni pustni seji navkljub. Skupaj z avtorjem dr. Bogdanom Kolarjem (levo) in domačim župnikom Vinkom Čončem je v javnost pospremil novo knjigo o zgodovini šentjurske župnije. »Jaz itak že od nekdaj govorim, da tale moja občina, pač ni kar tako,« si je ob tem verjetno mislil župan. OST