Poltnlna plačana ▼ eotovfsL
Leto X, št, 213
Ljubljana, četrtek 12. septembra 1929
Četa 2 O n
inozemstvo 40 Dia
Uredntttvoi KmOtov* <Aca &. Tdefca Mm
3122. 9123, 3124. 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandrova cesta U. Teki« št 440.
Cagci Koceoova 12. Teiefa« Itc*. t*. »okopi« aa aa vračajo. • Oofad po urita.
UptifiUiT«! UuMlan«. HieAcratrv« m M Tolatoa ftt 1122, 1123. <124. JI2S. 1124 faaeraat oddelek. LmMiana Prrieroov
ofica « r«leh.o <442 PodrnŽalca Maribor. \M<sao<tnov» eeat
it 13 Teteh* it Podra.*nJca Celje; K/kwimw» dica ti l
Teleion <a I Ob Batent prt (*>it ie* »avodiJi Ljubljana it- 11JM2. Praha «sk> 78 ISO Wiea Nr ins 241
Ljubljana, 11. sept Kongres gospodanskh zbornic in kor-5>oracij ie v našem gospodarskem življenju vsako leto dogodek prve vrste. Prvotno je bil temu kongresu poglavitni namen oceniti možnosti izvoza v novem gospodarskem letu. S tem v zveza se je vsako leto na tem kongresu razpravljalo o najpotrebnejših ulkrepih za pospeševanje izvoza in so bile tudi vedno stavljene tozadevne obširne resolucije.
Letošnji kongres pa je prešel še v večji meri kakor prejšnja leta na polje splošnega gospodarskega programa, pri čemer je izbila na površje pretežno agrarna struktura naše države. Razpravljalo se je pred vsem o tem, kako početi Po znanstvenih metodah racijo-natao obdelovati zemljo, standarzirati produkcijo in kako omogočiti našim proizvodom pot v inozemstvo. Po vnaprej določenem programu bi moral kongres posvetiti svojo glavno pažnjo vprašanju našega prometa, pod vtisom dogodkov na žitnem trgu, kjer so zadnje mesece cene katastrofalno nazadovale, pa je kongres dobil skorajda značaj zborovanja kmetijskih strokovnjakov.
Kmetijski minister dr. Frangeš je v svojem govoru podal obširen program, kj ga hoče izvesti v naši agrarni poli tiki. V organski zvez: s pravkar podpi sanim zakonom o pospeševanju kmetijstva bo v kratkem izdana cela vrsta važnih špecijalnih zakonov, tako zakon o pospeševanju živinoreje, vinski zakon, zakon o pobijanju rastlinskih škodljivcev, zakon o zadružništvu ter zakon o agrarni reformi. Poleg tega pa bo kmetijsko ministrstvo uvedlo strogo kontrolo naših kmetijskih proizvodov, da se ne bo pošiljalo v ino®em stvo slabo in pokvarjeno ali z drugimi primesmi pomešano blago, kar v veliki meri škoduje ugledu naše trgovine, kakor tudi ceni našim proizvodom.
Pojavi, ki jih opažamo na našem žit nem trgu. vzbujajo v resnici upravičeno skrb, kajti cene našim proizvodom so neprimerno nižje, kakor v drugih državah. Tako je na primer notirala 26. avgusta pšenica v Novem Sadu 205 do 208 Din, istega dne pa je notirala v Budimpešti 228 Din, v Bratislavi 238 Din, na Dunaju (s carino) 267 Din in v Chicagu 274 Din. Slične številke bi se dale navesti za druge proizvode. Vendar pa bi nam morali baš ti pojavi dati povod, da se bavimo s fundamen-talnimi vprašanji vsega našega gospodarstva, da programatično razpravljamo o našem bodočem celokupnem gospodarskem programu. Ne kaže se omejiti ' na ono panogo, kjer so simptomi bolezni najbolj vidni in občutni
Vprašanje naše industrijske in obrt ne produkcije je bilo po krivici postav. Ijeno v stran, čeprav bi se principijel-no moralo razpravljati v najožji zvezi z vprašanjem našega kmetijstva. Naše gospodarstvo preživlja kot celota težke čase, ono kaže vedno znova znake akutne bolezni, zato je skrajni čas, da temeljito proučimo in preudarimo, v kakšnih temeljnih smernicah naj se v bodoče razvija. Treba bo enkrat najti pravo razmerje med agrarno in industrijsko politiko. Za tako delo bi bil v prvi vrsti poklican gospodarski kongres, kjer prihajajo do besede predstavniki vseh panog našega gospodarstva.
Naše kmetijstvo trpi na eni strani zaradi pomanjkanja možnosti izvoza na zunanja tržišča, na drugi strani pa zaradi neracijonalnih metod naše produkcije. Če bi se zaradi zboljšanja produkcijskih metod v zvezi s standarizi-ranjem produkcije olajšala konkurenčna zmožnost naših agrarnih proizvodov, tedaj ostane še vedno odprto vprašanje, kako spraviti povečano agrarno produkcijo na zunanja tržišča, ko je znano, da se evropske države po vrsti zapirajo proti uvozu agrarnih proizvodov, da zaščitijo domačo produkcijo. Tu je možna samo ena rešitev, ki leži v povečanju domačega konsuma, kar pa je zopet le mogoče z razširjenjem domače industrijske in obrtne delavnosti. Nihče ne more prezreti, kako ozko so povezani interesi naše agrarne produkcije z interesi ostalih produkcijskih panog. Kadar bo mogel naš kmet proizvajati v večji meri za domači trg, tedaj ne bodo cene agrarnim proizvodom toliko podvržene diktatu preko-morskih držav. Pod pritiskom današnjih razmer v Evropi, kjer se vsaka država brani uvoza agrarnih proizvodov, mora biti cilj naših stremljenj doseči čim bolj zaokroženo gospodarstvo, potem bo tudi za našega kmetovalca nastopilo boljše življenje. Razmere v drugih državah nas učijo, da je življenski standard kmečkega prebivalstva baš v onih državah najvišji, ki niso navezane na izvoz poljskih pridelkov.
Razvoj naše trgovinske bilance, o čemer se je na drugem kongresu toliko razpravljalo, nas pri tem ne sme motiti. Naša trgovinska bilanca ie sicer pasivna, toda ta pasivnost je v veliki meri posled:ca dotoka tujega kapitala v našo državo.
To pri danih razmerah na sebi gotovo m'i slabo. Sigurno ie pa zgrešeno,
Pomembne izjave Nj. Vel kralja Aleksandra
Razgovor našega vladarja avdijenci francoskih
Beograd, U. septembra r. V pariškem »Journalu« objavlja novinar Lou-is Hammer, ki se je mudil ob priliki kongresa Fidaca skupno s francoskimi bojevniki v naši državi, svoj razgovor, ki ga je imel z Nj. Vel. kraljem povodom avdijence francoskih solunskih bojevnikov. Kralj mu je v razgovoru dejal:
»Srečen sem, da sem ime! izredno priliko, da pozdravim naše stare tovariše, bojevnike s solunske fronte. Mnogi izmed njih so mi vzbudili drage spomine. V razgovoru ž njimi sem se spomnil tudi inicijatorja makedonske fronte, njegove eksceience g. Brianda. Moj narod se odlikuje po vzajemni ljubezni in iskrenem prijateljstvu do francoskega naroda, ki ga najdostojneje predstavljajo solunski bojevniki. Nihče ne bo bolje, kakor ti bojevniki, razumel naših naporov za procvit naše domovine, za njen napredek in našo iskreno in gorečo željo po miru. Posebno nam je drago, da se morejo odlični predstavniki zavezniškega Fidaca,
s francoskim novinarjem ob solunskih bojevnikov
ki je s svojim kongresom počastil mojo prestolnico, sami prepričati kot pravi in iskreni poborniki mednarodnega miru o naših velikih naporih in o naši Iskreni manifestaciji naših teženj v tem pravcu.«
»Videli ste našo drž?vo, ki Je v polni periodi organizacije M preosnove. Potrebni so bili najbolj energični ukrepi, di čim prej najdemo izhod iz nereda v notranji politiki in da se napravi konec neznosni situaciji, ki Je povzročila zmede v narodnih masah in ki Je predstavljala nevarnost za narodno edin-stvo in njegovo jakost.«
»Moja vlada deia z vsem) močmi na to, da pomiri duhove in nadoknadi, kar je bilo zamujenega. Naše naloge so ogromne, toda rezultati se že kažejo in to baš opravičuje mojo nado in ojačuje moj optimizem. To ni vojna diktatura in se o tem ne more niti govoriti. To je samo začasen režim z jasno določenim ciljem, režim, ki sem ga uvedel na splošno zadovoljstvo vsega mojega ujedinjenega in nerazdeljivega naroda.«
Važnost zakona o povzdigi kmetijstva
Poljedelski minister o novem zakonu - Zakon mora poznati prav vsak kmetovalec - Izvajati se bo začel takoj
Beograd, 11. septembra d. Zakon o pospeševanju poljedelstva, ki je bil pred dnevi podpisan, bo te dni objavljen v »Službenih novinah« in s tem definitivno uveljavljen. O zakonu je podal minister poljedelstva dr. Frangeš novinarjem daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim:
»Bilo bi želeti, da bi dobil ta zakon kar največjo publiciteto, da bi se z njegovimi določbami do dobra seznanili najširši sloji naroda, ker daje ta zakon kmečkemu prebivalstvu pravice, kakršnih doslej ni imelo. Prav zaradi tega je potrebno, da narod za vse to izve. Zakon daje dalje praktična navodila za izbero semen, za rejo živine, obdelovanje zemlje itd. in je tudi zato nujno potrebno, da je narod o tem direktno obveščen. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da se zakon natisne v posebnih knjižicah, ki bodo razdeljene med kmečko ljudstvo potom zadrug, da bo zakon lahko služil kot priročna knjiga ln navodilo. Na enak način bo razmnožen tudi pravilnik, ki bo vseboval podrobno razlago zakonskih določb.«
Ta zakon ne bo ostal samo na papirju:
Že v času objave se bo začelo razpošiljati z državnega posestva na Belju na vse sre-ze, v katerih zavzema kultura pšenice nad 2000 ha, po en vagon Izbranega pšeničnega semena; pšenico te vrste je prvj začel gojiti prerano umrli prof. dr. Bohutinski v Križevcih. Pšenica je v vseh krajih, kjer so bili doslej izvedeni poizkusi, obrodila za 1—6 meterskih stotov po oralu več, kakor pa domača pšenica, in to brez posebnega pricravljanua zemlje, brez umetnih gnojil in sličnih pripomočkov. Na enak način se bo razpošiljalo tudi koruzno seme. Še to jesen se bo nabavilo tudi potrebno število plemenske živine.«
»V zimski dobi bodo sreskl ekonomi pO vsej državi Imeli po občinah strokovne tečaje, da opozore narod na koristi, ki jim lih nudi ta zakon. Ti tečaji bodo brez dvoma imeli večji uspeh, kakor pa jih imajo eno- in dveletni tečaji na poljedelskih šolah. Uverjen sem, da se bodo že v 10 letih pokazale za vso državo koristne posledice tega zakona in uspehi, kakor Jih pričakujemo.«
Velik pomen Marinkovičeve izvolitve
Sijajno zadoščenje Jugoslaviji in Mali antanti za spletke m intrige z neprijateljske strani
Beograd, 11. septembra, d. »Politika« objavlja razgovor svojega dopisnika z uglednim članom sveta Društva narodov o izvolitvi dr. Marinkoviča v svet Društva na. rodov. Iziavil ie:
»Kakor sami veste, ie bilo mnogo težkoC. ki jih ie bilo treba premostiti. Poznam te težkoče in vem. da so bile take prirodc. da iih je ovrgla že sama kandidatura dr. Marinkoviča. Bilo je mnogo intrie s stram nekaterih sosedov vaše države. Nniihovk aktivnost v negativnem smislu ie tvorila glavno oviro. Kot poznavalec teh težkoč iih lahko razdelim na tri vrste. Prve težkoče so prihajale od tega. da obstoia v Društvu narodov sploh nerazpoloženie oroti nestalnim mestom v Svetu in tn splošno nerazpoloženie se ie eksploatiralo s strani vaših neorijatelisko razpoloženih sosedov. Kateri sosedi so to. ni treba govoriti. Toda > odločitvijo angleške delegaciie. da bo glasovala za Marinkovičevo kandidaturo, le bilo to splošno nerazpoloženie odstranjeno in že tri dni pred samo volitviio smo z vsen strani dobivali izjave, da ie Marin-kovičeva izvolitev zasigurana. Druge vrste težkoče so bile v propagandi nroti miroljubnim težnjam Male antante. ki io zastopa dr. Marinkovič obenem kot delegat Jugoslavije. Sem spada tudi nedavna objav, izmišljenega besedila vojaške konvencije med državami Male antante. Vse te vrste težkoč so bili poskusi, da se v napačni luči predstavi notranja politična situacija vaše države. A vse intrige so ostale brezuspešne, ker so tudi najmanj zainteresirane de-
legacije pravilno Pojmovale načelo, da Ima vsakdo pravico, da si uredi svoio hišo tako. kakor smatra za potrebno. Če se odbije število glasov, ki so bili oddani proti kandidaturi dr. Marinkoviča in če se odšteje pet držav izven Evrope, s katerimi nimate nobenih zvez. se lahko reče. da ib dr. Marinkovič dobil vse one elasove. na katerih ste zainteresirani in na katere sb polaga važnost v mednarodni politiki. Tudi razne spomenice, naperjene nroti vaši državi, niso imele nikakega voliva na izvolitev v svet Društva narodov, ker se je v vseh krogih pravilno ocenilo niihov vir in njihov cili.c
Žalostna kmečka tragedija
Subotica, 11. sept. č. V Miletidevi naselbini se je odigrala' davi krvava rodbinska drama. 26-Ietni Slavko Stoj kov je zahteval od svojega očeta, naj mu izroči kot ded-ščino nekaj polja, čemur pa se je oče pro-tivil, češ da bi razkosanje posestva ne bilo umestno in koristno. V nastalem prepiru je sin pograbil sekiro in zamahnil proti očetu, pri čemur mu je odsekal levo roko. Očeta so za silo obvezali, nakar se je podal z vozom v' subotiško bolnico, obenem pa naznanil svojega sina orožnikom. Ko je popoldne prišla orožniSka patrulja da bi sina aretirala, so ga našli obešenega na podstrešju. Bil je že mrtev in je bila vsaka pomoč zaman.
ako presojamo naš gospodarski položaj samo po tem ali je trgovinska bilanca pasivna ali aktivna.
Škoda, da so na letošnjem kongresu stopila baš ona vprašanja v ozadje, Jci so bila v pravilnem razumevanju njihovega pomena, zamišljena kot glavni predmet razprav. To so pred vsem naši prometni problemi, ki so v nerazruš-ni in najodločilnejši zvezi z našo produkcijo. Veliki referat tajnika ljubljanske Zbornice TOI g. Mohoriča je razgrnil naše poštno vprašanje v vsej njegovi širini in njegovem pomenu. Rav-notaiko so biK važni referati o železniškem in pomorskem prometu ter o cestah gig. Kermarcskega, dr. Besaroviča in Gjurgeviča, toda utis imamo, kakor da se je kongres premalo zavedal, kako je prometni problem, skoraj bi se moglo reč:, vsak dan aktutnejši in pomembnejša za sanacijo našega gospo-
darskega stanja. Morda se glasi nekoliko pretirano, a je verefar resnica, da bi mogle dobre pošte, goste telefonske in telegrafske mreže, dovršeno obratujoče in spopohijene železnice in evropskim prilikam ter modernim prometnim sredstvom prilagodene ceste pasivnost trgovinske bilance izravnati samo z velikanskimi prihranki na moči in materijalu doma in z ogromnimi zaslužki, ki bi jih naša lefra domovina omogočala na polju tujskega prometa. Bilo bi nu jno potrebno, da se prometni problem postavi enkrat kot edina in glavna točka velikega gospodarskega kongresa.
S temi pridržki in observacijamS simemo pa tudi letos biti z beograjskim kongresom zadovoljni. Od leta do leta pridobiva ta institucja na važnosti rn avtoriteti in tvori že danes forum, katerega beseda se oeni v vsej državi
Netakten nastop Burova v Ženevi
Zlorabil Je svoj govor v politično propagando make-donstvujusčih - Mironescu duhovito zavrača vse trditve
Apponyija
Ženeva, 11. septembra, o. Na današnji seji Društva narodov je bila zakliučena generalna debata o letnem, odnosno 10-letnen. poročilu o delovaniu Društva narodov Na dopoldanski seji ie prvi povzel besedo rumunski zunanii minister Mironescu. ki se je uvodoma bavil z rezultati naaške konference. naglašaioč. da ie Rumuniia pristala na velike žrtve, da ie s tem omogočila popoln sporazum in popolno likvidacija svetovne vojne. Po locarnski no sodbi in paktu Društva narodov, ie haaška konferenca najpomembnejši dozodek za učvrstitev miru. Rumunija bo v naikraišem času podpisala klavzulo o arbitraži in razsodišču.
V svojih nadaljnjih izvajanjih se ie dotaknil včerajšnjega govora madžarskega delegata, grofa Aoonviia. ki ie hotel dokazati, da Ie sedanie stanie nestalno in da je že videl mnoge velike države, kako so razpadale. Ako ie hotel Aooonvi s ten. izreči samo neko svoin filozofsko misel, potem ni treba nanio reagirati. Če pa ie želei propagirati neko politično misel, potem ga ie pač treba opozoriti na to. da so pogodbe nedotakljive in da iih ie treba spoštovati.
Rumunija le s svoie strani storila vse. da zadovolji madžarske narodne manišine in je celo pripravljena zonet nastaviti vse one madžarske uradnike ki svoiečasno niso hoteli priseči rumunski državi. Govor romunskega zunaniega ministra ie napravil v krogih Društva narodov zelo ugoden vti& In le razbil vse intrige, naoeriene nroti Ru-muniji. zlasti glede rumunsko-madžarskih odnošaiev.
Za kolumbijskim delegatom Urrutiu le dobil besedo bolgarski zunanii minister Bu-rov. ki ie v daljšem govoru izrazil Društvu narodov zanvalo za pomoč, kj ie k . bila deležna Bolgarija v zadniem letu. V svolih nadaliniih izvaianiin ie Burov izkoristil priliko za oolitično orooaeando Na-glašal ie. da bi bila dolžnost Društva narodov da se boli nobriea za makedonsko vprašanje in da vrne Macedoncem niihovo zemljo in niihove narodne oravice. Društvo narodov bi moralo imeti na umu besfe-de nemšksca zunanieza ministra dr Stre-semanna. da ie treba zasieurati narodnim manjšinam dostoino živlienie
Govor ministra Burova ie napravil zelc neugoden vtis in celo v krosrih bolearske delegaciie same se ie eovorilo da b' bilo mnogo bolie za Boteariio če bi bil e Burov molčal Po eovoru irskeea delesrata Mac Gilligan ie bila elavna debata zakliučena in dopoldanska seia končana Popoldne ie oričelo delo v posameznih knmisiiah.
Ženeva, ll. septembra, s. V nadalieva-niu splošne razprave na zasedaniu Društvi« narodov ie podal avstralski deleeat z velikim zanimaniem pričakovano iziavo glede fakultativne klavzule o ohlieatomeni sodstvu S pričo dosndknv zunaniih 24 ui. s čemer ie mislil na omaieno stališče svoit, vlade, se ne more obvezno izraziti o podpisu fakultativne klavzule V ostalem oa ie tudi Avstraliia pripravliena sodelovati pr» gospodarski obnovi Društva narodov. Ven-dar oa ie treba vpoštevati. da eosnodarskt interesi 27 izvenevropskin držav člank. Društva narodov niso popolnoma vzporedni 7. interesi evroosk'h držav
Sauerwein propagira ustanovitev mednarodne vojske
Skupna armada je edino jamstvo za mir
tra ustanovitev mednarodne armade. Dokler to ni izvedljivo, je treba doseči, da se bo razorožitev na morju razširila tudi na ostale pomorske siie in drugič, da se bo razorožitev na kopnem skrbno in sorazmerno prilagodila sedanjim oborožitvam po ostalih evropskih državah, ne izvzemši Rusije.
Pariz, 11. septembra, s. Juies Sauer-wein predlaga v »Matrnu« ustanovitev mednarodne armade. V utemeljitvi ugotavlja med drugim, da hoče Francija ravno tako kot Vse ostale države zmanjšati svoje oborožitve. Vse to pa bi izvedla samo za pravo in solidno jamstvo svoje varnosti, ki bi moralo biti res uspešno. Kot tako jamstvo sma-
Strahovita nesreča v ameriškem kopališču
Potniško letalo je zarozilo t gručo kopalcev in ubilo dva otroka — Več oseb je utonilo na begu pred opasnostjo
di se. da je na ta način več kopalcev utonilo. Nesreča se je še povečala tudi zaradi tega, ker je letalo še po padcu na zemljo drvelo nekaj časa s hitrostjo 90 km na uro po obali. Letalo se je zaganjalo naravnost v gruče kopalcev Odigrali so se prizori presunljive tragike. Matere so objemale svoje otroke in jih tiščale k sebi, da bi jih obvarovale preteče nevarnosti. Občinstvo je hotelo linčati pilota, pa so ga še pravočasno obkolili stražniki in ga rešib sigurne smrti
Newyork, 1L septembra. Polno zasedeno potniško letalo je moralo včeraj zaradi pomanjkanja bencina in goste megle pristati na obali Conney Islanda, kjer je bilo ta čas vše polno kopalcev. Letalo je zadelo ob drog in se prevrnilo. Potniki v letalu so ostali nepoškodovani, pač pa je letalo ubilo dva otroka in 11 kopalcev težko ranilo. Več oseb je dobilo lažje poškodbe. Na obali je nastala strahovita panika. Več kopalcev se je zagnalo v valove, hoteč s tem uiti pogubi. Pri tem so se mnogi iz strahu onesvestili in izginili v valovih. So-
Brezposelni kovač kot kulturni referent
Na vojaški razstavi v Taboru je nastopal kot odposlanec ministrstva kovaški pomočnik — I*ral je vlogo štabnega kapetsna talko dovršeno, da so mu nasedli odlični politiki
Praga, 11. septembra. V Taboru ie bila to poletje prirejena voiaška razstava. Veliko in važno vlogo pri ureditvi te razstave le igral štabni kapetan ing M. Cehlika. ki se je izdajal za kulturnega referenta ministrstva za narodno obrambo. »Štabni kapetan« Cehlik ie kot funkciionar razstave med drugim soreiel preds. vlade in ministri, narodne obrambe Udržala ter mu razkazoval razstavo. Tudi ostalim voiaškim dostojanstvenikom se ie oribližal v isti lastnosti. Ko si ie ozledal razstavo dr. Kra-maf, se je dal celo ž njim skunno fotografirati. Na veliko iznenadenie voiaškin krogov Pa se je sedai izkazalo, da ie dozdevni štabni kapetan in inženier navaden pustolovec in da ie identičen s ponovno ored-kazovanim vojaškim pomočnikom Viljemom Cuoelikom iz Prage. Ugotovilo se ie.
da ie ukradel legitimacijo nekega štabnega kapitana in nieeovo ime notvoril. Cu-pelik ie izjrinil neznano kam Tabora ter zapust!l ogromne dolgove. Osleparil ie skoro vse hotele mesta in tud^ neke ugledne rodbine, kier ie bil kot mlad »ženin< nrav dobrodošel Policiia orav pridno išče nod ietnega moža vendar doslei brez uspeha ker ie preteklo že par tednov odkar ie izginil \7 Tabora dozdevni štabm kanetan. Vrhu tega so začel' misliti na nrebrisano sleparstvp šele tedai ko ie ministrstvo narodne obrane kategorično iziavilo da nI poslalo v Tabor nikakeea kulturnega referenta in da pravi ftabn' kanetan Cehlik sploh ni bil v Taboru, marveč ie bil ves čas razstave na svojem službenem trestv v Pragi.
Ruslki tisk proti Panevropi
Moskva, 11. septenrtbra g. Briandov načrt evropske federacije sovjetski tisk odklanja splošno. Načrt soglasno označujejo kot šalio-vsko potezo, ki je naiperjesa proti Sovjetski unčiji in ho-6e ustvariti bojno fronto proti njej.
Rumunski metropolit obolel
Bukarešta, 11. septembra, s. Sivolasi metropoli* Christea, ki je član regetKskesa sveta, }e težko obo!eil in njegovo stanje vzbuja skrbi. V pcrirliarih krogih se že razpravlja o vprašanja wjegov«ga nastedroilka. Kakor se izve, hoče kra-Ijica-mati prevzeti njegovo mesto. Druga kandidata sta Se bivši ministrska predsednik ln dvorni marša] knez Stiribey in zbornični predsednik Fopesco.
Nezgoda belgijskega pam:ka
Bruselj, ti. septembra s. Na Schel-d: ie trčil belgijski parndk »Estela« ob nemški parwJk. pri čemer se Je »Estela* takoj potopMa. Rc5:d ie bilo mogoče samo dva moža posadit, dočinn je o®taIah 14 najbrž utonilo, \zvok nezgode Je biLa gosta megla,
Epidemične bolezni
na Grškem
Atene. 11 sept g Državni podtajnik Pa. pas je te dni odpotoval v 7-encvo. kjer se bo udeležil seje odbora za higijeno pri Društvu narodov Papasovo potovanje je v zvezi z izredno neugodnimi zdravstvenimi razmerami v grških pristaniščih V zadnjem čisu so v razn'h grških pristaniščih ugotovili več primerov kufie in leg:irla Ves tisk zahteva od vlade, na čim energičneje nastopi proti tem epidemijam. Vlada ia dala do Papasu izjaviti, da je uvedla vse pogrebne zdravstvene mere Listi pa prinašajo vedno nova poročila o nalezljivih bo' leznih.
Bofi z	vst~ši
Pariz. 11. septembra. \\ Iz Rabata p-t-4**o, da 'e 100 odimeifroiWw ^z revega nop"WVnt-*» plemena nana-dlo 50 marrlSloh strelcev, k' morali poklicati na pomoč '"klopne art^n^b 'e. Maroški strelci so utrpeli večie agnbe. V«:aOt« oblasti so poslale za odmetolkt veja&c o«M«*a
I 2
Zanimivo četrtletno poročilo Nar. banke
Večja gospodarska aktivnost — Naraščanje državnih dohodkov
Nazadovanje indeksa cen
Zanimiv} in povsem novi so podatki o državnih dohodkih, ki so v proračunskem letu 1928/29 znašali 10 milijard 887 milijonov Din napram 10 milijardam 799 mi ijo-nom Din v proračunskem letu 1927/28. V prvem četrt-etju novega proračunskega leta (april—iunij) pa so skuoni državni dohodki znašali 2538 milijonov Din ali za 114 mlT-jonov Din več kakor lani. Povečanje je predvsem opažati pri posrednih davkih.
Značilen je tudi razvoj indeksa cen v trgovini na debelo. Zaradi nazadovanja žitnih cen je splošni nivo cen nazadoval, in sicer od 106.6 v marcu, 106 v aprilu, 104 v maju na 101 v juniju. Ta indeks je računan na podlagi povprečnih cen v L 1926 in so bile torej naše cene v juniju le še za 1 % višje kakor 1. 1926. dočim so bile v preteklem letu povprečno za 6.2 % višje. Na.iobčutneje je nazadoval indeks cen agr. proizvodov, in sicer od 137.6 v marcu na 117.5 v juniju. Navzlic temu pa so cene agrarnim proizvodom še vedno za 17„5 % višje kakor 1. 1926. cene živini pa za 9.5 % vi^je. med tem ko so danes cene industrijskim proizvodom za 6.9 %. cene rudarskim nroizvodom pa za 17.5 % nižje kakor 1. 1926.
Zanimive so tudi statistične tabele o razvoju rudarske in topniške produkcije ter o zunanji trgovini. Želeti bi le bilo. da Narodna banka teh svojih noroči' ne bi izdajala tako kasno in da bi no°amezne podatke, kakor na primer indekse cen, objavljala mesečno.
Lani ustanovljeni oddelek za ekbnomske študije in gospodarsko statistiko pri Narodni banki je izdal drugo četrtletno poročilo o našem gospodarskem stanju, in sicer v francoskem jeziku. To poročilo vsebuje uvodoma daljše poročilo o gospodarskih razmerah v naši državi, v katerem ugotavlja, da ie v drugem četrtletju tekočega leta nastopila večja gospodarska aktivnost in da je pričakovati ugodnejši gospodarski Tazvoj. Na eni strani je bilo opažati znatno izboljšanje trgovinske biiance, na drugi strani pa nam je letošnje leto prineslo prav dobro letino. Tudi državni dohodki kažejo rastočo tendenco. Obtok bankovcev je 22 junija prvikrat po šestih letih padel pod 5 milijard Din.
Dalje navaja poročilo velik uspeh pri emisiji delnic Privilegirane agrarne banke, podatke o povečanju obdelane površine, ugodno stanje rudarske in lesne industrije in razvoj ostalih industrijskih panog.
Uvodnemu poročilu sledijo obširne statistične tabele, ki vsebujejo mnogo še neobjavljenega statističnega gradiva. Zanimiyi so n. pr. podatki o obtoku kovanega denarja, ki ie koncem junija padel na 149 milijonov Din, dočim se je v prvem polletju pret. leta gibal še na višini 168 milijonov Din. Skupni denarni obtok (bankovci in kovan denar) ie koncem iunija znašal 5345 milijonov Din napram 5520 mi'i'onom koncem iunija pretek'ega leta Tota'ni borzni indeks za efekte je sicer nazadoval na 143, vendar ie še vedno višji kakor lanski povprečni indeks (141).
Velika špiioRaina afera v grški voiski
Atene, 11. septembra pg. Venizelistični list »Patris« poroča, da je bila odkrita v grški vojski velika špijonažna afera. Dva generaištabna oficirja, in sicer major Ka-petanakos in kapetan Karamanidis sta izročala turškemu vojnemu atašeju važne tajne dokumente. Preiskava je ugotovila, da je rrejemal major Kapetanakos od turškega poslaništva v Atenah mesečno po 5000 drahem, razen tega pa še posebne nagrade za vsak izročeni dokument Afera je vzbudila v javnosti mnogo strahu, vendar pa je vlada vso zadevo potlačila in okrivljenih oficirjev ni postavila rred vojno sodišče, marveč ju je Ie odpustila iz vojske. Vlada se boji. da bi nastop proti obema povzročil nevoljo v vojaških vrstah, ker je v afero zanletenih še več drugih zelo vpfivnih oficirjev. Karamanidis zagotavlja, da je nedolžen in se je proti odpustu pritožil na državno sodišče.
Nemški" af^tatorr' odkriti
Berlin. 11. septembra s. V zvezi z aretacijo dveh oseb. obdolženih udeležbe pri atentatu na pos'ooie državnega zbora, je bila danes na sedežu organizacije »Erhart« v Berlinu izvršena preiskava, ki je imela za posledico več aretacij. V lokalih organizacije je našla noliciia dokaze, da je imela organizacija »Consul«. znana izza umora Erzbergerja. kot nacionalna teroristična skupina zveze s sedanjimi ptentatorii. Šte-vi'o aretacii ie že nreseelo 30. v Itrehohe aretirani bivši po'icijrki kacetan Nickel. ki je sedaj poveljnik družbe za straženie in zak'epan!je. ie že Priznal. da je pre^š^I bombe, dočim ostali aretiranci zanikajo vsako krivdo.
Trplieisie Rusov
v kitajskih taWišcw
Moskva, 11 sept. o. Položaj interniranih sovjetskih državljanov v kitajskih taboriščih je naravnost neznosen Več žensk je zaradi razburjenja, strahu in muk predčasno porodilo in jih kitajske oblasti kljub temu ne puste na svobodo. V taboriščih se je ugotovilo tudi več primerov duševne zmedenosti zavoljo slabega ravnanja z inter-niranci. Pri tem se zlasti odlikujejo belogardisti, služeči v kitajski vojski.
V Harbinu se je zastrupila žena nekega interniranega železniškega uradnika Po cretaciji moža so ji kitajski vojaki ople-nili stanovanje, njo samo pa pognali na ulico. Ne daleč od železniške postaje v Harbinu so zopet odkrili nekoliko trupel sovjetskih državljanov, ki so postali žrtve nasilja rnandžurske policije. Zadnje dni je začela kitajska vlada zopet v masah zapirati uslužbence vzhodno-k i tajske železnice. Aretacije se vrše po načrtu in po posebnem spisku.
Pariz, 11. sept. AA Agencija Tas poroča, da so kitajske o-blasti prijele sovjetsko podanico, ki je prišla protestirat tvroti temu, da je bil njen mož oddan v taborišče. Po grozovitem trpinčenju pa so jo pognale na rusko ozemlje.
Poplave v Španiji
Pariz, 11. septembra. AA. »Havas« poroča Iz Avile v bližini Madrida, da so hudourniki prestopili bregove ter preplavili nižine. Vodne mase so iznenadile več skupin žena, da se niso mogle pravočrsno umakniti deročim valovom; pri tem so štiri žene utonile.	I
Požar v rumunskem mestu
Bukarešta, 11. septembra. AA V Targo- i vištu je izbruhnil požar, ki je objel vso naselbino, imenovano »srbski kraj«. Ogenj je vpepelil 85 hiš ter uničil obenem ves letošnji pridelek. Med požarom je divjal nenavadno močan vihar, tako da so rabili ognjt?-gasci 8 ur, preden so s pomočjo vojaških oddelkov pogasili požar. 1000 ljudi' je ostalo brez krova, škodo cenijo na 100 milijonov lejev.	j
Madžarski nacionalisti proti Židom
Budimpešta, lil. septembra g. V skladu z razpoloženjem desTKiareko radakafoih krogov prinaša psk oefcre napade proti prcsvetaernu miristrn Klefoetebergu, ki je zvišal števiišo židovskih slu-5a«ečjew na tutivera; v BodčmpeSti *Ma«yaT Saj« ugotavlja v aiarmantaem člam;kiu. da znaša židovsko prebivalstvo komaj pet odstot&ov vsesa mestm&sa prebvafetva, dr-Sim bo Stevflo Vdovskih s!oišate'fiev na br^mpeStansIri tmJverz5 doseglo »koraij 20 odstotkov. List praviš da bcče minister e-č Vd.ro osferavžiS mimerus cteasos za žMwsiko dijaStvo.
Odkupnina drž. nameščencev za cestni kuluk
Beograd 11. septembra r. Na tozadevno konkretno vnrašanie ali so dolžni uradniki in služitelii razen od svoiih osnovnih it< položainih plač plačevati odkupnino zj» osebno delo pri vzdrževaniu in zgradb? samoupravnih cest v smislu tozadevnih določb zakona tudi od posebnih honorarjev in drustih dohodkov, ie izdalo ministrstvo tavnib del naslednje oniasnilo:
Pri čl. 40. zakona o samoupravnih cestah ie vzeta pri določitvi odkupnine z« osebno delo pri zsradbi in vzdrževaniu samoupravnih cest za osnovo neposredn. davek k ga Plača posameznik tako da ola-čajo osebe, ki olačuielo večii davek, tudi večjo odkupnino ori odmeri odkupnine o«» svojin celokupnih dohodkih in no svoien. pravnem oremoženiskem staniu To načelo velja tudi za vse uradnike in služitelie. Četudi je odmeriena odkupnina za uradnike in služitelie oo čl 38 zak o samoupravnih cestah v iznosu tridnevne osnovne ih položa;ne plače, oredstavlia ta odkupnin* samo obremenitev niihovih oreiemkov ki iim gredo oo zvaniu in ooložaiu ne oa tudi obremenitev niihovih ostalih dohodkov iu drugeea oremoženia. Če imaio torei uradniki in služitelii Poleg rednih preiemkov še kake druge donodke (honorarje) ali kako oremoženie moraio od teh dohodkov in iz tega oremoženia plačati odkupnino za osebno delo še posebei Za te dohodke se odmerja odkupnina po določbah čl 40. zakona o samoupravnih cestah.
Zanimanje inozemstva za P©Hsko
Varšava, 11 sept A A Te dni bo prispela na Poljsko skupina bolgarskih oficirjev, ped vodstvom generala Vazova. Bolgarski oficirji bodo gostje poljskih vojaških oblasti.
Bolgarski novinarji tn zastopniki bolgarskih gospodarskih korporacij so bili sprejeti v Varšavi na svečan način. Goste so ■ pozdravili med drugimi državni podtajnik za zunanje posle Vysocki predsednik var- | šavske občine Slonimski, predsednik polj-sko-bolgarskega društva poslanec Debski itd. Bolgari bodo obiskali tudi Poznanj, Gdinjo in Krakov.
Poznanisko razstavo je doslej obiskalo kakih 300 Madžarov. Za prihodnje dni pričakujejo da bodo prispele na razstavo nadaljnje skupine madžarskih izletnikov, med temi tudi skupine madžarskih gospodarskih krogov.
Prihodnji teden pričakujejo na Poliskem francoskega ministra trgovine Bonnefouja. Mmfcter si bo ogleda! industrijske naprave v Šleziji Kakor ie znano, je francoski kapital vložil v šlezijske industrije znatne vsote
Sredi septembra bo prispel v Poznanj predsednik grške vlade Venizelos, da si ogleda t?mošnio m^dnirodno razstavo Zatem bo obiskal še Krekov.
Odstop predsednika sobranja Cankova
Sofija, 11. septembra AA. V parlamentar-nih krogih se še vedno vzdržuje vest, da bo moral predsednik sobranja Cankov odstopit. Njegovi nasprotniki govore že o nasledniku, ki bi naj zavzel položaj predsednika parlamenta. Predvsem se imenuje v tej zvezi Mi-hajlo Madžarov, sedanji šef parlamentarne skupine Cankova. Vse to pa so naravno le kombinacije, kojih uresničenje je odvisno od predsednika vlade Ljapčeva, ki naglaša, d* je treba take kombinacije in ideje pobijati v interesu »sgcvora?, čeprav osebno ni naklonjen Cankovu.
Rumunski letalski rekord
Bukarešta, 11 septembra. AA. Včeraj sita ru-mimsika letalca major BuMaltn in p'.krt Jako-be-scu postavila nov re>kord v poletu na daljavo. Pot iz Pariza do Bukarešte sta preletela brez ipostairaka v 9 urah i.n 25 mimetah.
Avtomobilska nesreča v Španiji
Madrid, 11 seiptenrbra s. Pri kraiJu Montoro se je vnel avtetm zaradi eksplozije bencina. Sdfer je Izgubil oblast nad vozilom, ki se je prevrnilo v cestni jareik. Trinajst potnikov je b'Co ubitih.
Volkovi n?r>adii obmejno
stražo
Varšava. 11. septembra AA. »Kurier vi-lenskir poroča, dn «o se m msii med PnM-sko in i/tvo cojavPa veli'-n '■rd",!a ilidirh volkov Na obm-''n°m «e'-*«r!ti Kolb'"'a-i f> ^obesnel' vrlkov' nnotdl'' 1'tovsVo oh-n-Mno str~2o. ki se ie koma! "bran'In Vrvo,-,?nih zveri. Ven "ar pa ni moda reš'ti nekega svojega tovnriša, ki so ga volkovi popolnoma razmeearili.
Po ženevskih govorih
Ljubljana, U. septembra.
Vsi komentarji, ki so bili napisani o prilJci velikih govorov vodilnih državnikov v Ženevi, soglašajo v konstata-ciji, da je vladalo to pot na zasedanju sveta Društva narodov zelo mirna harmonično razpoloženje m nadvse optimističen ton.
Kdor je pazljivo prečital govore voditeljev evropske politike, mora priznati, da so ti komentarji točni. V Ženevi se je ustvarila atmosfera, ki opravičuje zelo dobre nade za bodočnost Seveda s tem ni rečeno, da so odstranjeni vsi pomisleki, vsi ugovori zoper optimistično pojmovanje celotne situacije. ali vendar se kaže, da je vrhunec povojnih nasprotij prekoračen in da je mogoče po začrtani in doslej praktici-rani poti priti do važnih rezultatov v smislu splošnega konstruktivnega dela.
Vsekakor je rezultat reparacijske konference v Haagu največ pripomogel, da je nastala ta pomirljiva in optimistična atmosfera Stresemann je na-glašal zadovoljstvo Nemčije, da se izprazni zasedeno ozemlje na zapadu in da odidejo okupacijske čete pred sr-votno določenim rokom iz dežele in razpoloženje, ki je odsevalo iz njegovega govora, je še posebno pomirljivo vplivalo na ženevski politični forum.
Veliki Briandov govor je spravil v tok razgovore o bodočih Združenih državah Evrope Nobeden od naslednjih govornikov se ni izjavil zoper velikopotezni koncept francoskega državnika. Res je. da je šlo sedaj šele za precej nedoločene splošne in samo prin-cipijelne obrise bodoče panevropske politične formacije, ali kljub temu se niti pomen tega dejstva ne sme podcenjevati.
Na vsak način pa se moranto pripraviti. da bo v bližnji bodočnost« diskusija krenila na konkretnejše področje, najprej k obravnavanju onih gospodarskih problemov, katerih ureditev v smislu panevropskih teženj se je v ženevi že postavila na program. Nadalje je Stresemann Drav posebno opozoril na manjšinsko vprašanje in na-glasil. da je pravično tretiranje manjšin in spoštovanje njihove kulturne, jezikovne ter verske samobitnosti neobhodno potrebni predpogoj konstruktivnega vseevropskega sodelovanja Bri-and je zelo taktno, a zato nič manj tehtno opozoril, da je treba vseevrop-sko skupnost pripravljati s primernim vzgajanjem nove generacije, ki se ne \ sme uvajati v atmosfero nacijonalnega sovraštva in revanšnih idej.
Gotovo je. da se bo pri konkretnem pripravljanju bodoče evropske Unije pokazalo, kako velika nasprotstva obstojajo še vedno med posameznimi skupinami ter tipi držav.
Vzemimo kar različno gospodarsko strukturo najbolj razvitih industrijskih držav in strukturo mladih, še vedno pretežno agrarnih držav, ki si»e.niio za tem, da se po principih avtartazma osamosvojijo v gospodarskem pogledu ter spričo tega na vso moč iorsirajo lastno industrijo. Vsakršna carinska re-iorma mora prinesti pri teh tako različnih tipih različne učinke, in spraviti v sklad interese splošmosti ter skupnosti prav gotovo ne bo lahka stvar.
Dalje se bo pokazalo, da imajo one države, ki so izšle iz svetovne vojne kot zmagovalke, drugačen interes na tem. da ostane status quo v teritorialnem pogledu tako rekoč za trajno, nego one. ki spadajo med premagance. Madžari se že sedaj v potu svojega obraza prizadevajo, da bi prepričali , svet. kako nemogoča je Panevropa, dokler se ne izvede revizija trianonske-ga miru v teritorijalnopolitičnem pogledu. Prav tako se ne sme prezreti, da Nemci prav nič ne prikrivajo, kako dosledno se ob sleherni priliki vračajo na zahtevo po reviziji vzhodnih meja O drugih sličnih težnjah niti ni treba govoriti.
Tudi se ne sme pozabiti, da si ie težko misliti stabilnost današnje Evrope brez regulacije kolonijalne posesti Današnja razdelitev kolonij v raznih pravnih oblikah gotovo ni taka. da bile vse države zadovoljne priznati to stanje kot trajno.
Sličnih orob'emov je še obilo. Ako se posreči postaviti v prijateMskih diskusijah zadovoljive solucije in na njih zgraditi zgradbe vplike evropske federacije. bo Evropa s tem dokumentirala, da je napredovala za ogromne dimenzije
Turnir za šahovsko nrvenstv*
Wiesbaden, 11 sept. g. Današnje nadaljevanje tretje p-Ttije šahovskega boja med A'jehinom in Bogolj-ubovom. fci je bila včerai do 40 potezah prek ni ena, je kon-ča'o po 70 potezah remis. Bogoljubov je dajal svojemu nasprotniku, ki je izgubil vie šanse za zmago, neprestano šah ter je bil vedro v preme"! Stanie boja je sedaj naslednje: Aliehin 1. Bogoljubov 0, remis 2.
Švicarkka rdemerska živina za bsšTio ob1ast
Sombor. 11. septembra č. Davi ie odpotovala v ^vico posebna komisiia baškt, oblasti ki bo" v 5vJci nabavila več sto glav p'emenske goveie živine. Ta živina bo n* spomlad razde'iena »^ed k^?to"a!ce za te. bo!i5an'e domače oasme
(Mrnev Herr;ctove*3 (Trnka
V r>C j!
Pnriz 11 sept AA »Le Temps«, »Journal des D hits« m drugi listi pona1' kuje'o Mare'<- Hcrrota o po*ovnnru po Jnensla-v-Mi. Zli^ti ir*TMio pr'nošsio one odstavke članka, kier Herriof govori o Hubezni ju-goslovenskega naroda do Francije.
Koncentracija zdravstvene šiužbe
Na konferenci v Splitu, ki je razpravljala o sm&rmcah za novi zdravstveni zaKon in za ureditev zdravstvene službe v državi,' so padje tudi misli o koncentraciji zdravstvene službe. Časopisje o tem delu debaie ni skoraj ničesar poročalo. Vendar pa je misel o dosledno izvedeni koncentraciji -zdravstvene službe v državi in v pokrajinah izredne važnosti ne samo za usipeh zdravstvene službe, ampak tudi za racionalizacijo dela in sfl. materijelnih in duševnih.
Zdravstvena služba je danes neenotna, nesistematična, skrajno neracijo-nelna, brez enotnih načel in smernic. Na nebroj organov je danes ta služba porazdeljena: svojo zdravstveno službo vrši država po svojih organih iu ustanovah in po svojih načelih ter finančnih sredstvih, svojo lastno zdravstveno službo imajo oblasti, svojo lastno občino, najrazličnejše karitativne organizacije privatnega ali poluradnega značaja. Po svoje se trudijo uveljaviti načela uspešne zdravstvene službe inšpekcija dela. higijenski zavodi, zdravstveni domovi. Rdeči križ in pa zlasti razne socijalno-zavarovaJne institucije. Deset in več prizadevanj izžareva v deset in več strani naenkrat ali ob različnih metodah in naziranjih. Za eno in isto stvar v istem kraju se uveljavlja več oseb po različnih direktivah, navadno vsakdo le s skromno odmerjenimi sredstvi, da tako tudi delo ostane le polovičarsko, že v naprej obsojeno v hiramje. V raznih krajih se je pokazala potreba po ustanovitvi zdravstvenih domov; primanjkovalo pa je vedno zadostnih sredstev.
Mnogokrat so vmes prišla še konkurenčna in prestižna stremljenja posameznikov ali korporacij in dobra misel se je razbila. Strankarsko-poiitične špekulacije so pri marsikaki vsesplošno važni zdravstveni stvari igrale veliko vlogo. Pogosto je bila potreba po zdravstveni ustanovi ali ukrepu evidentna, pa se prizadeti niso mogli zediniti, pod katero firmo naj se stvar izvrši. Medsebojno oviranje in metanje polen pod noge je nadomestovalo pozitivno delo.
Bolnice so naša nujna potreba, asa-nacije vasi m mest čakajo krepkih ukrepov, šol za zdravstveno ogroženo mladino sploh nimamo. Sanatorijev ni, ali pa so predragi in zato širokim, zlasti nezavarovanim vrstam naroda nedo-stoioni.
Posamezniki morejo v tem pogledu malo storiti, skupnost bi pa mogla mnogo ustvariti. Vzemimo samo slučaj potrebe bolnic. Občine, oblast, država, zavarovalne institucije bi s koncentracijo svojih finančnih sil mogle to vprašanje premakniti z mrtve točke. Podobno je z okrevališči, z izolirnicami za težke in neozdravljive tuberkulozne bolnike itd. Protituberkulozno delo med narodom je brez sistema, le slnča.ino. brez enotnih smernic in prizadevam' Vsakdo se trudi po svoie. brez pomembnega uspeha. Isto je z drugim !judsk;mi boleznimi.
Zdravstvena propaganda, ki je za zdravstveni prerod naroda izredne važnosti je nepopolna; predavanja se vrše v eni vasi nedeljo za nedeljo po raznih institucijah in organih, često še o isti temi. Interes med prebivalstvom se uibja. Nismo sposobni organizirati velikih zdravstveno propagandnih gibanj, kakor so n. pr. zdravstveni tedni v Nemčiji, protituberkulozni dnevi v posameznih državah.
Zlasti trpko in usodno škodljivo je pomanjkanje vsakega kontakta med zavarovalnimi institucijami. Kakor da evidentnost skupnosti interesov ne bi ležala na dlani! Zavarovalne institucije v Sloveniji in v državi razpolagajo, z velikimi denarnimi sredstvi, ako jih vzamemo kot celoto, vsaka zase pa ima premalo, da bi ustvarila velike čine na polju ljudskega zdravja. Revni smo. pa vendar vidimo, da n. pr. vsaka zavarovalna institucija zase in po svoje rešuje problem tuberkuloze, vsaka zase hoče postavljati okrevališča in zdravilišča —■ efekt je polovičarski ali pa sploh izostane.
Situacija je prišla celo tako daleč, da eden hoče živeti na račun drugega in da vsakdo skuša zlasti svoie finančne neprilike ozdravljati s pritiskom na drugega. Govori se o različnih bradah, dasi imamo vsi eno skupno brado: zdravie naroda.
Spoznanje po potrebi koncentracije zdravstvene službe in zdravstvenih prizadevanj je v kulturnih državah že davno dozorelo do realnosti. Kjer zakoni sami še ne ustvarjajo take koncentracije, jo ustvarjata volja in razumevanje interesentov samih. Koncentracija sredstev in sil je glavno gospodarsko načelo. Zdravstvena politika je del gospodarskega prizadevanja naroda. Trpka rn žalostna je ugotovitev, da po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev predlagana delovna skupnost med raznimi interesenti ni našla pravega odziva — niti med nosilci obveznega zavarovanja. Ista usoda doleteva misel po ustanovitvi vsenarodne proti-tuberkulozne lige. Podobno je s predlogom istega urada o ustanovitvi delavne skutmosti za ore" reče vanje obratnih nezgod. Pes. dobre stvari ori nas počasi dozorevajo! Celo to vidimo, da privatni nameščenec, ki je v srečnem položaju, da je ook.- zavarovan, v slučaju tp?k°ga obolenja, ki more prinesti predčasno onemoelost. n' de!e*en skrbne ko'aborac'je zdravbenia no zavarovalni institucij za sltfčai bolezni in. po instituciji za slučaj onemoglosti. Interes
obeh institucij je identičen in vendar v praksi medsebojno tuj.
V novem zdravstvenem zakonu mora biti predvidena in omogočena koncentracija zdravstvenih prizadevanj med narodom. To zahteva interes dobre in ekonomične zdravstvene politike. Koncentracijo zdravstvene službe, zlasti med zavarovanim članstvom naroda je nemška vlada v svoji naredbi od 27. februarja 1929 utemeljila z ugotovitvijo, da »koncentracija prepreA nepotrebne dvojne izdatke, s tem zbira sredstva za še ne krite potrebe; zdravstveno- skrbstvo postane tako v svoji celoti bolj enostavno in bolj ekonomično.	Dr. L B.
Laskava zahvala Fidaca
Beograd, 11. septembra, p. Ministrski predsednik general Pera Živkcvič je prejel iz Splita od predsedstva Fidaca povodom odhoda njegovih članov iz naše države naslednjo brzojavko: »Zapuščajoč Jugoslavijo, Vam pošiljamo zagotovila svojega globokega spoštovanja in priznanja. V neizbrisnem spominu nam bo odlična organizacija tega kongresa, ki je najbolj nspel od vseh dosedanjih. Fidac bo v vseh državah, ki so zastopane v njegovih vrstah, povedal o Jugoslaviji to, kar je videl, a to je red, edin-stvo, delo in ogromno obnovo države po ogromnih žrtvah v svetovni vojni. — Predsednik Abotc
Baron Rotchild na Jadranu
Sušak, 11. septembra, r. Senior angleške Rotchiidove familije baron Lionel Rotchild s spremstvom si je danes z avtomobilom ogledal Sušak in okolico ter trsatski dvor Zrinjskih in Frankopanov, nato pa se odpeljali z jahto v Crikvenico. Ko so si ogledali tudi to, so odpluli na Rab, kjer ostanejo do petka. Ogledali si bodo še vso dalmatinsko obalo; na Jadranu se bodo mudili mesec dni.
Praški novinarji v Beogradu
Beograd, 11. septembra, p. Danes so prispeli semkaj slušatelji politične visoke šole iz Prage, ki so napravili pod vodstvom prof. Novaka ekskurzijo v našo državo ter so doslej posetili Ljubljano, Zagreb, Dalmacijo, Bosno, Črno goro, na povratku pa so se sedaj ustavili v Beogradu, odkoder bodo jutri preko Subotice in Budimpešte po 14-dnevnem bivanju v naši državi odpotovali v domovino. Danes so si ogledali mesto, napravili izlete v okolico in položili venec na grob neznanega junaka. Zvečer jim je češka kolonija priredila družabni večer.
Tragične posledice hercegovske vročekrvnosti
Sarajevo, 11. septembra, p. Povodon« neke cerkvene svečanosti v frančiškanskem samostanu ori Liubuši ie orišlo do krvavega pretepa med seliaki iz sela Ra-dišč in iz sela Humci. Bitka, v kateri so imele glavno besedo puške, revolverji it» noži. ie traiala skoraj dve uri. Šele ko prišel večji oddelek orožništva in razdvojil sovražna tabora, ie bil vzpostavlien red. Na bojišču so ostali triie mrtvi. 8 težko in 22 lahko ranienih.
Papeški nuncij v Zagrebu
Zdgrtb, 11. septembra c. Nocoj o-b o. je prispel semitaj na povratiitu iz Rana v Beograd papeški nuncij Pelfegrinetti. Na kolodvoru ga je strejel tajuok za.grebškega nadškoia ter ga spremil v škof.ji>'ki dvorec, kjer ga je prtčaso-vaa nadškof dr. Bauer. Pa peški nuncij ostane v ZagreSu do jutri, naiar bo odpotoval v Beograd.
Francoski list o Vojnoviču
Pariz, U. sept. AA. »Libcn.e« objavlja članek pod naslovom »Ob smrti ivana Voj-noviča«, v katerem podaja njegove glavne živtjenjepisne podatke m nag.aša dejstvo, da je bti pokojnik velik prijatelj Francije. Več njegovih del je bilo prevedenih tudi na francoski jezik, a o njegovem pesniškem delu je izšla v francoskem jeziku posebna študija.
Pcneverjalec Radulovic ušel na f insiso
Reval, 11. sept AA tstonska agencija »Eta« poroča: Bivši policijski pisar Radulovic, ki ga jugoslovenske oblasti zasledujejo, ker je poneveril 4iX).COO Din, je bil aretiran v bližini Revala in bil izročen v ta-mošnje policijske zapore. Sedaj pa mu je uspelo pobegniti iz policijskih zaporov s svojo ljubico Lidijo Engel. Sodi se, da je izginil na Finsko.
Stanje setve oh koncu avgusta
Beograd, II. sept. r. Poljedelsko ministrstvo je izdalo o stanju setve ob koncu avgusta naslednje poročilo:
Vreme je bilo v drugi polovici meseca avgusta dokaj spremenljivo, spremljano mestoma od nalivov, viharjev, toče in preloma oblakov, kar je povzročilo v mnogih krajih znatne škode, zlasti v Srbiji in Vojvodini. Kjer n bilo neurij, je dež, ki je padel po dolgotrajnem si." .m vremenu, vplival zelo povoljno na razvoj kultur, zlasti na koruzo, sladkorno in živinsko repo. zelje in drugo sočivje in na trave. V toplejših pokrajinah južne Srbije in v Pri-morju je pričelo obiranje rane koruze, trganje duhana, spravljanje ranega krompirja, obiranje ranega sočivja in sadja, fižola in lana, ter žetev in mlačev žitaric, v planinskih pokrajinah. Deževje je tc delo mestoma sicer oviralo, vendar pa je bilo d&-Io v splošnem opravljeno pravočasno. Koncem meseca je bilo stanje setve večinoma normalno in dokaj zadovoljivo z dobrim izgledom na žetev.
Pri sadju in grozdju so se čutile posledice deževja, ker je začelo odpadati in mestoma, zlasti v večjih količinah, gnitt na posledicah raznih bolezni in škodljivih uplivov.
HmeTjski trg
Žatee, 11. septembra, h Zelo živahno na. kupovanje ob nespremenjenih cenah od 400 do 625 Ke. Za nrvovrstno bla?o se je plačevalo 575 do 625. za boliše srednje blago 500 do 550. za srednje vrste 450 do 475 in za podrejene kakovosti 4il0 do 425 Kč.
Niirnberg, 11. sentembra. b Dovoza ni bilo, promet je znašal 80 stotov po 50 kg. Cene nespremenjene, od 25 do 90 mark.
asi Kraji in ljudje
Nova mladost
Preden je Muftar Jusupovič stopil pred puške, je dovolil nekaterim zdravnikom, da ga po smrti operirajo zaradi žlez. Zagr-mela je prva salva in še druga, zdravnik je ugotovil smrt in ns tem zadoščenje pravici, nakar se je ročno izvršila operacija, da ne bi bilo v prid znanosti ničesar zamujeno.
A da bo točneje povedano: izvršile so se v Novem Sadu tri operacije. Za mrtvim Muftarjem sta namreč enako urno prišla na vrsto dva živa moža, dva starca, pripravljena podedovati mladost za ustreljenim vojakom. Dobila sta žleze, — uspeh gejaien, znanost obogatena s frapantnim eksperimentom. Novosadska bolnica prejema brzojavna povpraševanja z vseh koncev sveta, pacijenta Panto Krivzov in Aleksa Vujanovič sprejemata na stotine obiskov in dajeta izjave, ljudje pa ugibajo, ali se bosta lahko oženila in kdaj. Saj sta razmeroma itak še v najlepših letih: ruski polkovnik jih šteje 67, pristaniški delavec pa malenkostnih šest več.
O, kakor ni pod našim solncem nič novega, se razkriva tudi zdaj, da se v Beogradu že precej dolgo izvršuje pomlajevanje z ljudskimi žlezami, ki imajo (tako rekoč med brati) svojo povprečno ceno 10 tisoč dinarjev, katere pa so starci doslej jradi plačali. In ne zastonj. Tako so se pomladili, da domala lahko konkurirajo vsem promenadnim levom. Kar se torej takih operacij tiče, moramo osupnjeni kar pritrditi nekemu beograjskemu listu, ki v dolgem članku ugotavlja, da »u tom pogledu ni Beograd ne zaostaje iza velikih varoši na Zapadu« ... Še dragocenejša je nadaljnja meditacija:
— Medicinski poskus v Novem Sadu predstavlja senzacionalen dogodek, ki v največji meri zanima zdravnike. Po njihovem mnenju uspeh ni izključen, zahvaljujoč to lastnostnim žlez, ki žive še nekaj časa po smrti človeka. Ni še zaenkrat znano, ali se je kje na svetu že izvrši! sličen poskus in je torej zaenkrat edinstven. Naravno, da se tu more govoriti le o žlezah zdravega in mladega človeka in zato se je baš porabila prilika z obsojencem, ki so ga ustrelili ... V medicinskih krogih se z zanimanjem pričakujejo rezultati eksperimenta, ki se bodo pričeli pojavljati šele po par tednih, dočim bodo popolnoma vidni šele po kakih 10 mesecih . . .
Ko je torej eksperiment že storjen, lahko vsakdo želi znanosti, da uspeh ne bo izostal. Saj je človekoljubje prav moderno poglavje. In koncem koncev: Muftarja Ju-cupoviča ta reč pač prav nič več ne briga.
Najsta
jstarejii človek na sveta živi v Zvorniku
Še nedavno so novine poročale, da je pmrl neki Turek, ki so ga smatrali za najstarejšega človeka na svetu. Pa smo mu kmalu našli namestnika. Odkril ga je dopisnik »Vremena« v Zvorniku. Starec se Imenuje Joca Jovičič in mu, računajoč po zgodovinskih dogodkih prisojajo okroglih 134 let. Živi tudi njegova žena, mlajša od jijega samo za dobri dve leti.
Leta 1815, ko je pod knezom Milošem izbruhnila vstaja, je bilo Joči Jovičicu nekaj pad 20 let. Dobro se starček spominja vseh teh in naslednjih dogodkov in zna še fragmente narodnih pesmi, ki so opevale Ču-piča in Mehmeda-kapetana. Dolga leta je bil Jovičič »zasednik« (nekak župan) zvor-niški. Za takega so ga Zvorničani predlagali zvorniškemu muselimu Hasan-begu, ki je predlog takoj odobril. A Joca Jovičič je res že od nekdaj ugleden in imovit mož. Vse njegovo premoženje cenijo na več milijonov dinarjev. Umrla sta mu dva sina, .živijo pa še trije, med katerimi nosi najstarejši sedem križev, in hči. Bogato sorodstvo ima Joca Jovičič v Bjelini in nekaterih drugih krajih.
O samem sebi pravi starček: »Živim toliko, da sem še med živimi.« V resnica pa je
Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz Josef-ova grenčica« delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavlja-niu zatrjujejo, da so dosegli z Franz Jo-sef-ovo vodo« sijajne rezultate. Dobi se v vsen lekarnah, drogerijah in speč. trgovinah.
še dokaj čvrst Malo je oglušil, tudi vid mu je precej opešal. A vse življenje ni prišel v njegovo hišo zdravnik, ker stari Joca tudi nikoli ni bil resno bolan. Še vidno čvrstejša kakor starček je njegova žena.
Mozirski starosta
Mozirje, 11. septembra
Te dni obhaja 65-letnico svojega rojstva naš brat starosta Ivan Lipold. Vsakdo pozna našega starino, ki se še danes rad udeležuje raznih sokolskih zletov. Naš jubilant izhaja iz znane narodne in sokolske rodbine Lipoldove v Mozrju. Njegov oče Jože Lipold je ustanovil 1. 1882. z drugimi narodnimi Mozirjani Sokola v Mozirju in odtlej je br. Lipold najzvestejši član društva. Obiskoval je osnovno šolo v Mozirju, nato pa je študiral na gimnaziji v Celju, kjer je bil znan kot neustrašen narodnjak. Na višji gimnaziji je mora! opustiti svoje študije zaradi slabih oči.
Odslej je živel le v Mozirju in postal samostojen posestnik. Z veliko vnemo se je udeleževal vsega javnega in društvenega življenja v našem trgu. Bil je član občinskega odbora, krajnega šolskega sveta in okrajnega odbora. Marljivo je sodeloval pri naši Narodni čitalnici kot dolgoletni odbornik in 41 let je bil član ravnateljstva naše Gornjesavinjske posojilnice. Najbolj pri srcu pa mu je bilo vedno le Sokolstvo. V mlajših letih je bil spreten telovadec, pozneje pa je kot starosta 20 let vodil društvo. Premnogo je doživel in izkusil naš br. Lipold v onih dneh narodnega prebujenja, ko je zahajal s svojimi brati Sokoli v razna nemškutarska gnezda budit narodno zavest. Na teh pohodih je vedno nastopal tudi kot govornik.
Bi! ie navzoč pri ustanovitvi nad 20 sokolskih društev (Trst, Gorica itd.) Kjerkoli so se zbirali Sokoli, si pač videl vedno tudi našega br. Ivana. Neprecenljive so njegove zasluce za naše društvo. Kadarkoli se je pojavila med brati malodušnost. je bil Lipold oni. ki ni nikoli obuoaval, ampak vztrajno bodril Vsa svoja mladeniška in moška leta ie nesebično žrtvoval sokolski misli. Mož takšnega kova ie bil trn v neti avstrijskim oblastnikom. V začetku svetovne vojne so kar prežali nanj. Spomladi 1. 1915. so ga zaradi neke njegove izjave zaprli. postavili pred vojno sodišče in ga obsodili na 10 let težke ječe. V Karlauu pri Gradcu je bi! zaprt 28 mesecev, 1. 1917. pa pomilo.ščen. Nihče med nami ni bil bolj vesel nastanka Jugoslavije, kakor br. Lipold. Zooet ga vidimo vsega prerojenega v našem društvu V priznanie njegovih zaslug ga je naše društvo 1. 1922. izvolilo soglasno za častnega starosto. Sivolasemu jubilantu. ki danes zonet stnii kot starosta na če'u našegT društva. kJičemo iz srca naš sokolski »Zdravo!« želeč mu še mnogo zdravih in srečnih let.
Dijaški sejem
—	Za prvo, za drugo, ... za peto . . . za osmo!
Vrišč narašča. Pred Mestnim domom se preriva gruča študentov in študentk kričeč vsevprek. Vsak ima pod pazduho par knjig, katere hoče na vsak način spraviti v denar. Res, pravi, pravcati sejem! Čim bolj se bliža začetek šolskega leta, tem več jih je. Svoj sejemski prostor imajo na tradicionalnem prostoru pod platanami, a kaže, da bo za sedanjo Ljubljano kmalu premajhen. Raztegnili so ga že preko pločnika in tramvajskega tira na cesto. Še tramvaj jih ne moti pri njihovem poslu.
Sprevodnik se muči na vse pretege s svojim zvoncem, da bi utrl pot svojemu vozu, a študenti:
—	»S plugom po treba, s plugom!« Mnogim so tudi mlekarski vozički na potu, katere puščajo tam mlekarice v dopoldanskih urah. Eni jih odrivajo, dočim izkoristijo drugi priliko in razpostavijo nanje svoje knjige. Kupujejo, prodajajo in preprodajajo jih, kakor na kakem pravem sejmu. Vsak skuša čim ceneje kupiti in čim dražje prodati. In če je študent dober mešetar, mu pade marsikak dinar ali celo kovač čistega dobička v žep. Pa hajd k sladoledarju!
—	Koliko ie ta čitanka?
—	30 Din.
—	Tak špeh?
—	No. koliko pa daš?
—	No!
—	Ali misliš, da sem tinto pil? — Za četrto, peto . . .
Praznik za študente je, če se prikaže na sejem kaka skrbna mamica ali papači. Takoj imata nešteto ponudb:
—	Za katero pa gospa?
Za prvo? Ali imate že udžbenik, geometrijo? Tudi čitanko imam za prvo, krasna knjiga! In zopet kupčija in dobiček. Med kolegi pa:
—	Kolk' s' pa dubu za udžbenik?
—	Madoniš! Fajn s'm ga predau.
—	Dobr' s* naredu. Tolk' j'h je tle, d' b' lohka ceuga Bačiča z nim* pokru.
Sploh je letos sejem na višku. Včeraj se je pojavil na drevesu plakat ki razodeva, da se vrši danes popoldne volitev za »miss Dijaški sejem«. Če že povsod volijo razne »miss«, zakaj jih ne bi še študenti. Priprave so velike, kajti udeležba bo ogromna. Tudi huda konkurenca se obeta. Tekmovale bodo gracije, ki so se že borile za ta časten naslov.
Torej dekleta, mnogo sreče!
Smrtna nesreča pri delu
Trbovlje, 11. septembra
Iz Četrovca v Medjimurju je prišel v Trbovlje 40-!etni poljedelski delavec Blaž Kozjak. Beda ga je gnala daleč od doma. Doma je pustil ženo in troje otrok, sam pa je vstopil v službo pri podjetju Dukič. Ža jamsko delo ga niso sprejeli in opravljal je, kakor drugi nekvalificirani delavci, zunanje delo. Tudi to delo je postalo zanj usodno.
Bil je pri oddelku delavcev, ki so prestavljali železniški tir od višje ležeče na-sipine na nižjo. Tir so razdirali ter nosili železnniške prage iz višine 340 na višino 332. Ko je Kozjak nesel težak železniški prag od starega tira in ga hotel spustiti na nižje ležeči novi tir, ga je težak prag potegnil za seboj, tako da je padel kakih S m globoko na spodaj ležeče Drage ter se hudo noškodoval na glavi. Takoi so ga odpremili v bolnico, a je nesrečnež že med potjo umrl.
Mesto zaslužka bo dobila sedaj nesrečna družina v medjimurski vasi iz Trbovelj vest o najhujši nesreči, ki jo je mogla zadeti.
Tragična smrt priljubljenega rudar ia
V torek pozno zvečer se je pripetila v Hrastniku na cesti smrtna nesreča, ki jo je na doslej še ne popolnoma pojasnjen način povzroči! avto g. Kačnika, ko se je vračal iz Hrastnika v Trbovlje. Pri gostilni g. Franca Logarja ie prišel namreč pod avto rudar France Runret. Menda zaradi ovinka ali kaj šofer Ropreta ni opazil in vozila ni pravočasno ustavil.
Vsega razmesarjenega je šofer Rupreta naložil na avto in ga odpeljal v rudniško bolnico Preden pa je dospel do tja, je ponesrečenec že izdihnil. Mesto v bolnico, je moral odneljati žrtev nesreče v rudniško mrtvašnico. Smrt ie nastopila zaradi no-tra""'eea krvavl.ienja.
Truplo pokojnika prepeljejo v četrtek ob 4. iz rudniške mrtvašnice v Trbovlje, kjer bo nogreb ob 5.
Pokoiiii Ruoret ie bi! samec, star 54 let. Pri rudniku ja bi! v službi že 26 let. Bil ie znan kot prijazen možak in prijeten ša-Ijivec.
Naj v miru počiva!
Umor
-ki pori
Maribor, 11. septembra »Jutro« je na kratko že zabeležilo umor posestnika Antona Horvata v Gornji Pristavi, ki razburja vse prebivalstvo Ptujskega polja. Horvat je 3. t. m. brez sledu izginil, pozneje pa so našli njegovo truplo z razbito glavo v koruzni njivi. Dejanja je bil prvotno osumljen njegov sosed, s katerim je živel v prepiru, pozneje pa je preiskava ugotovila, da ga je umoril njegov kstni sin. O ugotovitvah preiskave izvemo naslednje podrobnosti:
Orožništvo je naknadno ugotovilo, da je bil posestnik Horvat umorjen. Prvotna domneva, da je morda ponoči padel s senika, se je izkazala za neutemeljeno. Ko so orožniki trdno prijeli sina Martina, je priznal, da je ubil svoiega očeta s sekiro. Svoje dejanje je na kratko opisal takole: Ubil sem ga zato, ker se nisva dobro razumela. Oče me je stalno silil, da bi opravljal najtežja dela, dočim je on popival in vese-Ijačil. Že dolgo sem sklenil, da ga bom »v stran spravil«. Dne 3. septembra je oče zopet ves dan popival in je pozno zvečer prikolovratil domov, kjer je odšel po kratkem prerekanju spat na seno. Okrog po! 10. ponoči sem stopil v skedenj, kjer je oče tredno zaspal. Ta ugoden trenutek sem izrabil. Pobral sem v kolarnici sekiro, stopil k očetovi glavi in zamahnil. Zadel sem ga na desno oko, nato pa sem pobegnil. Kaj se je očetom zgodilo potem, ne vem.
Umor sam je s tem priznanjem torei pojasnjen. Nepojasnjeno pa je še to, kako je prišlo truplo na koruzno njivo. Po mnenju sodnih izvedencev je docela izključeno, da bi bil oče po tem udarcu, ki mu je zdrobil
Kulturni pregled
Razstava slovanskega »Ex librisa« v Varšavi
Prve dni septembra se je v Varšavi otvo-rila vseslovanska razstava Ex librisov. Večji del risb in lesorezov za prireditev je Drišel iz Zagreba, kjer se je vršila razstava Ex librisov pred nekaj meseci. Vendar se je kolekcija v Varšavi dopolnila z deli tuskih mojstrov: Dmitrevskega, Dobrova, Grigori-jeva, Činskega, Kravčenka, Favorskega, Ku-prejanova, Litvenks, Mazintina, Puzirevske-ga, Mitrohina ln Mitrovskega. Jugoslovene zastopajo: Milenko Djurič, Saša Šantel, Kos, Elo Justin, Rojničič, Roje, Roch, Renarič in Šubic — vsi člani Udruženja jugoslov. grafičnih umetnikov. Zelo lepa je na razstavi udeležba Poljakov, ki so zastopani s 380 deli. Razstavili pa so tudi Čehi in Bolgari, tako da je prireditev v pravem pomenu besede vseslovanska.
Časopis »Przevodnik* je izdal ob razstavi posebno številko, ki je izšla kot katalog ter priobčuje tudi nekaj prispevkov o češki in jugoslovenski grafični umetnosti. Verjetno je, da se razstava iz Varšave prenese še v druge slovanske centre, t. j. še letos na jesen v Prago in od tam v Ljubljano.
Tenorist Josip Rijavee je prebil nekaj dni
letošnjega poletja na počitnicah v Cavtatu pri Dubrovniku in se je od tam odpeljal na gostovanje v Beograd, kjer nastopi v Rigolet-tu, Manon, Lakme in Tosci. Gostovanje se je začelo v torek, 10. septembra. Glede na-
črtov, ki se tičejo njegove bodočnosti, je umetnik izjavil dopisnikom beograjskih listov, da ostane za enkrat v Berlinu, kjer pa se letos ne bo omejeval samo na operne nastope, ampak bo tudi koncertiral. Spremljali ga bodo Bruno Walter (v Berlinu), Abendrot (v Kolnu), Scheinpflug (v Draždanah), Pabst (v Hamburgu) in Fischer (v Monakovem). Dalje nastopi Rijavee v Parizu (Gavotova dvorana) s tremi koncerti letos v novembru. Vabijo ga tudi v Rusijo. Ponudbo mu je stavila agencija, ki je pridobila za ruska gostovanja odlične evropske muzike, n. pr. Hubermanna, Walterja inn Klempererja. Ponudbo pa ie Rijavee sprejel s pridržkom, da se odloči šele potem, ko povpraša na mero-dajnih mestih, če se naše oblasti strinjajo s takšnim gostovanjem.
Cankarjev »Šimen Sirotnik« v italijanščini. Rimski Institut za Vzhodno Evropo je izdal v zbirki Male slovanske knjižnice prevod Cankarjeve proze »Zgodba Šimna Sirotnika« (II raccanto di Simon Sirotnik). Prevod je oskrbel italijanski pisatelj Wolf-gang Giusti, v zbirko ga je pa uvrstil poznavalec slovanskih književnosti Ettore Lo Gatto. Znani rimski tednik »L'Italia lettera-ria« prinaša iz peresa kritika. Umberta Barbara poročilo o prevodu in Cankarju. O Cankarju veli: »Cankar ie pisatelj, katerega umetnost je polna razmišljanj, idej in simbolov. Zaradi tega mu lahko oprostimo nekatere močne francoske in ruske vplive ter moderno obliko, ki prihaja v konflikt z živim in sodobnim duhom. Prevod in uvod
sta točna in pričata, da sta merodajnost in kultura prevajalca na stopnji popolnosti.«
Z nemškega knjižnega trga, V založbi S. Fischerja je izšla nova knjiga znanega pripovednika Jak. Wassermanna »Christoph Columbus, der Don Quichote des Ozeans«. Spis je izhajal prej v mesečniku «Die neue Rundschau«:. Predstavlja posrečen poizkus romanizirane biografije, ki je v naših dneh ena najbolj priljubljenih književnih vej. — Otto Flake je izdal pri isti založbi biografijo znanega nemškega religioznega misleca Ulricha von Hutterja. — Alfred Doblin napoveduje novo knjigo novel »Berlin Aleksanderplatz«. — Klaus Mann je spisal romanizirano biografijo Aleksandra Velikega. — Art. Schnitzler je pripravil za tisk novo dramo »Im Spiel der Sommerliiste«. — Thomas Mann napoveduje novo knjigo eseiev »Die Forderungen des Tages«, Bern-hard Kellermann pa drugo knjigo potopisnih impresij iz Azije »Der Weg der Gotter«.
Letošnji kandidati za Noblovo literarno nagrado. Kakor javljajo iz dobro poučenih virov, sta najresnejša letošnja kandidata za Noblovo literarno nagrado Angleža Gals-worthy in Chesterton. Nemci forsirajo Tho-masa Manna in pesnico Rikardo Huchovo, Rusi Maksima Gorkega, Američani pa Sin-claira Lewisa. V zadnjem času je vskočil med resne kandidate še H. M. Remarque, pisec knjige »Na zapadu nič novega«, švedska Akademija, ki je najmerodajnejša instanca, se baje ni odločila za nobenega izmed imenovanih aspirantov.
Dramatizirana novela Selme Lagerliifove. Zaslužna švedska pisateljica Lagerlofova je priredila svojo novelo »Hejrenhofsaga« za oder. Premijera dramatiziranega dela je bila na prostem v- Skansenu poleg Stockholma.
očesno duplino in čelno kost tako, da so izstopili možgani, še sam vstal in hodil, kakor izpoveduje ubijalec. Zato obstoja domneva, da je imel ubijalec še neke pomočnike, ki so mu pomagali spraviti truplo na njivo. Hoteč zakriti svoj grdi zločin, je sin naslednje dni do odkritja zločina hodil po vseh gostilnah in znancih ter iz-praševal za očetom.
Morilec je prvotno svoje dejanje trdovratno tajil. Šele, ko so mu povedali, da ga je nekdo opazoval, je priznal, misleč, da ga je res kdo opazoval, ker je po izvršenem zločinu opazil nekega neznanca na cesti v bližini hiše. Morilec je bil izročen v sodne zapore mariborskega okrožnega sodišča in bo dajal odgovor pred prihodnjo poroto.
Trgovec izginil
Žalec, 11. septembra
V četrtek 29. avgusta je neznanokam izginil hmeljski prekupčevalec in rezervni kapetan g. Rudolf Senica, star 40 let, doma iz Žalca v Savinjski dolini. G. Senica je stanoval do svojega nenadnega nestanka v Žalcu pri Lizi Blaževi, ki trdi. da je odšel g. Senica omenjenega dne zjutraj od doma zelo potrt in se še do danes ni vrnil. Splošno se sumi na samomor, zlasti ker se je g. Senica pred odhodom spri z nekim hmelj-skim trgovcem in je znancem opetovano izjavil, da se bo končal. Vse iskanje domačih in orožništva je ostalo brezuspešno. Izginuli g. Senica je srednje postave, svetlih kostanjevih in po sredi glave česanih las, modrih oči, popolnoma obritega obraza, zdravih zob in je bil pri odhodu oblečen v zelenkasto športno obleko ter golo-glav. Kdor o izginulem g. Senici kaj ve, naj snoroči najbližjemu policijskemu ali orožniškemu oblastvu.
I
R
Danes zadnji dan!
Krik mesa
Emil Janings
Ob 4., pol 6., pol 8. In 9. uri!
»Elitni kino Matica«
Telefon 2124.
Neugnana tatica
Ljubljana, 11. septembra
Stara je že nad 50 let, vendar je pamet ne sreča. Marija Kavčičeva je zagledala luč sveta nekje gori v enem izmed dunajskih predmestij in je preživela tamkaj otroška leta, pa tudi še kos dekliškega življenja. Na Dunaju je prišla kmalu med apaško družbo, kjer se je naučila različnih tatinskih umetnosti. Postala bi morda prav rafinirana tatica velikega formata, da ni pričela oboževati pijačo. Ker je bila preveč vdana alkoholu, je v svojem poslu seveda neštetokrat zagrešila razne pogreške, ki so jo spravile od časa do časa v zapor. Tamkaj se seveda ni poboljšala. Nasprotno, priučila se je še raznih dr^ih nerednosti, ki jo tepejo v življenju.
Pozneje je morala Marička z Dunaja v Slovenijo, kamor je pristojna. Prišla je v Ljubljano, kjer se je kmalu uveljavila kot predrzna tatica. Nadaljevala je s svojim poslom in kradla vse, kar ji je prišlo pod roke. Zaprta je bila neštetokrat v policijskih zaporih, v gosteh pa je bila ne redkokdaj tudi na sodišču. Ko so jo v Ljubljani že nekam preveč poznali, je pobrala šila in kopita ter odšla na Hrvatsko. Tam je obrala razna mesta, služila včasi kot natakarica, če pa ni bilo drugače, tudi kot navadna služkinja po raznih sumljivih lokalih. Znala si je vedno osvojiti razne znance in prijatelje, ki pa so v njej kmalu spoznali drzno žeparico.
Pred kratkim je služila Marička v Ča-kovcu. Tamkaj je našla kmalu več žrtev in jih okradla. Ob času, ko ni bilo gostov doma, je obiskovala hotelske sobe ter pobrala obleko, denar ter razne dragocenosti. Ker so ji v malem mestu postala tla kmalu prevroča, je izginila in se odpeljala do Zidanega mosta. Od tam je nadaljevala pot v Ljubljano kar peš. Medpotoma je beračila ali pa tudi kradla. Slednjič je bila zopet v Ljubljani, kjer je policija že skoro pozabila na njo. Poskrbela pa je sama, da so postali detektivi in stražniki kmalu zopet pozorni na njeno pojavo.
Kavčičeva, ki je prišla semkaj precej razcapana, se je pojavila na ulicah kar čez noč v čedni obleki. Švigala je venomer po mestu. Zdai jo je bilo videti nekje v središču, a se je pojavila zopet v Mostah, Šiški, Trnovem ali na Viču. Ženska ni po svoji dokaj odlični zunanjosti delala baš slabega vtisa, ko je vstopala pod raznimi pretvezami v tuia stanovanja. Če je naletela na koga, je jela navadno spraševati po kaki stranki v hiši. Ako pa ji je bila usoda naklonjena in ni našla nikogar doma, je hitro pobasala pod svojo obleko razne vrednosti ter izginila nalik kafri. Kavčičeva, ki je kradla po Ljubljani nad 6 tednov, se je ujela šele, ko je odpeljala iz dvorišča neke hiše v Florijanski ulici moško kolo in ga skušala prodati. Včeraj ip danes je bila na policiji konfrontirana z raznimi, v zadnjem času okradenimi žrtvami. Pri tem se je izkazalo. da je zagrešila Kavčičeva tekom par tednov okrog 15 tatvin. Prav gotovo pa ima ženska na vesti tudi še drugih 15, le da se njene žrtve ne prijavijo. Ko bodo Kavčičevi na policiji vest še enkrat temeljito izprašali, bo stara grešnica izročena sodišču.
KDOR TRDI
da je kurjenje velika skrb in da je kurivo drago, gotovo še ni poskušal kurili a
ZEPHIR PEČJO «ex
10 katera 24
k5. drva SreJe en° SCb° Večji tipi grejejo 3 do 4 sobe enako. Na zahtevo brezplačni popis:
Zephir tvornica peči d. d., Subotica Samoprodaja za Ljubljano:
Breznik & F r i t s © h
Porota
Ljubljana, 11. septembra
Tatvina ameriških pisem
Lani so prihajale na glavno pošto v Ljubljani reklamacije, ker niso bila raznim ljudem dostavljena ameriška pisma. Z vsemi temi pismi je imel opravka Anton U., ki je bil poštni pripravnik. Anton je dovršil gim> nazijo, maturiral', absolviral 4 tečaje medicine ter vojaški kaderski rok, a leta 1926 je vstopil k pošti. Obiskoval je tečaj višje poštne šole v Beogradu, se spet vrnil v Ljubljano in se oženil. Imel je plače 1446 Din, a tudi žena je nekaj zaslužila, menda okoli 1200 Din mesečno. Ko pa je končal kurz, sta žena in svakinja izgubili službo. Moral je skrbeti za ženo, dete, svakinjo, taščo in še za ženinega pobratranca, tako da je bil v hudih stiskah. Bil je baš tedaj zaposlen pri ameriških pismih. Zmagala ga je skušnjava in prilastil si je 6 priporočenih pošiljk in nad 400 navadnih pisem. Baje je znašala vsota ukradenega denarja ckoli 21.408 Din.
ZAGOVOR.
—	Ali ste krivi?
—	Da.
—	Kdaj ste pričeli odpirati pisma?
—	Lani po Božiču.
—	Koliko ste imeli plače?
—	1250 Din, kasneje 1400 Din. Žena jo zaslužila 1200 Din in tudi svakinja je imela službo. Ko sem se oženil, sem postal kmalu velik revež, žena in svakinja sta izgubili službo. Obupal sem in sklenil sem si pomagati s tujim denarjem. Žena je imela 4000 Din prihrankov in za ta denar sva sklenila kupiti opravo. Vsi skupaj smo stanovali v ozki sobici in kuhinji.
Predsednik razprave je sodnik okrožnega sodišča dr. Kranjc, prisednika sodnika okrožnega sodišča dr. Sa.iovic in Merala, zapisnikar pa avskultant Plei\veiss. Za drž. tožiteljstvo je bil navzoč dr. Lavrenčak, toženca je zagovarjal dr. Zupan.
Obtoženčeva žena Angela je povedala, da so živeli zelo bedno. Ona ni vedela, da je mož odpiral pisma.
Obdolženec izgleda zelo slabotno in ža-fostno.
Sodni dvor Je stavil porotnikom samo eno vprašanje glede krivde. Porotniki so krivdo soglasno potrdili, nakar je bil Anton U. obsojen zaradi hudodelstva zlorabe uradne obasti na 1 leto težke ječe s po-ostrenjem. Zavarovalni in preiskovalni zapor od 8. aprila letos se mu je ,rštel. Poštni upravi mora plačati 3300 odškodnine, ker je ostala škoda že poravnana. Upoštevalo se je tudi priznanje in uporabila se je izredna milost.
Obsojeni je kazen sprejel.
Tajna razprava
Razprava proti Martinu Jakopinu iz Bizovika zaradi posilstva je bila tajna. V takih primerih so le sodbe javne. Obtoženca je izvrstno zagovarjal odvetnik dr. Andrejčič.
Na podlagi prostoreka porotnikov, ki sd krivdo s 5 glasovi zanikali, je razglasil predsednik oprostilno sodbo.
Jutri se vršita dve razpravi !n sicer proti Janezu Vovku zaradi uboja in Janezu Grčarju zaradi težke telesne poškodbe.
OTROŠK£ NOGAVICE
*llGOM
Nafboljse, naftrafnejše, zato najcenejše!
13
Svetislav Petrovič
v velefilmu ljubezni in strasti
Poročnik Njene Visokosti
JUTRI! PREMIJERA! JUTRI!
ELITNI KINO MATICA
Domače vesti
*	OeneraJštabnl oficir]} na našem Jadranu. Skupina naših generalštabnih oficirjev se je v zadnjih dneh mudila v Selcu na hrvatskem Primorju. Ta skupina oficirjev bo potovala vzdolž cele naše obale z edini-cami vojne mornarice pod komando poročnika Marjaševiča. V sestavu ekskurzije se nahaja tudi matična ladia »Hvar« % podmornicama »Hrabri« in »Nebojša« ter dvema torpiljarkama.
*	Osebna vest Kakor javlja »Politika«. Je predvčerajšnjim prispel v Beograd naš rojak inženjer Mirko Roš s soprogo, profesor Curiške tehnike in predsednik federalnega instituta za proučevanje gradiva ter častni doktor berlinske univerze. 2 njim je prispel iz Švice tudi dr. Valter St6ck!in § soprogo, rojeno Roš, veliki prijatelj naše države, ki je v dobi svetovne volne bil član švicarske zdravniške misije v Srbiji.
*	Izpremembe v železniški službi. Premeščena sta: dosedanji uradnik PTometno-komercijalnega oddelka zagrebške direkcije Josip Peternel v prometno odelenje ministrstva, dosedanji uradnik oddelka za kontrolo dohodkov v generalni direkciji državnih železnic Anton Jenčič pa k direkciji državnih železnic v Ljubljani.
*	Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo letos 15. t. m. v Narod, domu v Kranju. Začetek ob 11. Pred veliko skupščino se bo istotam ob devetih vršil zaupni shod, katerega se lahko udeleže le tisti družbeniki, ki imajo na skupščini posvetovalno in glasovalno pravico. Po zaupnem shodu poklonitev vencev dT. Prešernu in Simonu Jenku. Skupni obed v Narodnem domu. Za skupen obed se je priglasiti pri g. dr. Dolarju profesorju v Kranju. Vabimo vse Slovence k udeležbi.
*	Kongres narodnega delavstva v Kranju. Narodna strokovna zveza sklicuje v nedeljo 6. oktobra ob 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma v Kranju kongres narodnega delavstva. Na predvečer kongresa, v soboto 5. oktobra se bo vršil istotam delegatski zbor NSiZ, katerega se bodo udeležili delegati vseh podružnic NSZ iz Slovenije. Kongresa se bodo udeležili poleg številnih gostov iz Slovenije tudi gosti iz ostalih krajev države in inozenr. stva. Podrobnejše o tem kongresu bomo še poročali.
*	Poročila ste se 7. t. m. g. Franjo Špes mlajši, stavbeni podjetnik v Mariboru in gdč. Blank;a Belšakova, učiteljica pri Sv. Marku niže Ptuja.
*	Prihod nemških turistov na naše Primorje. Srednjeevropska potovalna pisarna v Berlinu, kakor se imenuje zastopstvo Putnika v Nemčiji, bo priredila ta mesec izlet 120 oseb v našo državo. Jutri prispejo izletniki preko Monakovega, Jesenic in LJubljane v Zagreb, odkoder bodo pojutrišnjem nadaljevali pot na Sušak in nato ogledali vso našo dalmatinsko obal. Iz Dubrovnika se bodo 26. t. m. preko Sarajeva, Broda, Zagreba in Ljubljane vrnili v Nemčijo.
*	Živinorejsko okrožje za Dolenjsko priredi v Velikih Laščah v nedeljo 15. t. m. ob 9 dopoldne običajni letni sestanek, h kateremu se vabi vse, ki so naklonjeni napredku živinoreje, pred vsem Pa živinorejske zadruge, županstva in živinorejce.
*	II. gorska motoclkllstična dirka na Trojane se biiža uresničenju ter je tozadevni program že izdelan. Ocenjevalna vožnja bo pričela 15. t. m. ob 9.30 in bo trajala do 12. predpoldne. Hitrostna vožnja (dirka) motociklistov pa bo popoldne od 13. do 16. Občinstvo opozarjamo zlasti na to, da bo direktna proga Vransko-Tro-jane v času prireditev zaprta za ves vo-zovni in osebni promet. Odhodna proga Ljubljana-Maribor vodi na Domžale-Trzin-Kamnik-Motnik-Vransko, oziroma obratno.
*	Smrt predsednika beograjske in iz« raelitske občine. Včeraj zjutraj je umrl v zdravilišču Dobrna pri Celju v starosti 51 let dr. Salomon Alkalay, znani beograjski zdravnik in predsednik izraelitske cerkvene občine v Beogradu. Njegovo truplo so prepeljali v Beograd.
*	Ureditev podzemske Jame v Hercegovini. Ministrski svet je nedavno znano podzemsko jamo Vjetrenico v bližini železniške postaje Zavale prepustil oblastni samoupravi, ki bo v kratkem pričela z ureditvijo tega divnega čudeža prirode. Jama si je pridobila svetovni sloves, a tudi občudovanje mnogin učenjakov-geologov zaradi njenih podzemskih jezer in podzemskih hodnikov s krasnimi stalagmiti in stalaktiti. Geologi zatrjujejo, da se ta jama razteza tje do Dubrovnika.
*	Oporoka pokojnega Matijeviča. Predvčerajšnjim je bila v Beogradu otvorjena oporoka pokojnega Vladimirja Matijeviča. ustanovitelja Srpske banke v Zagrebu. Vse svoje premoženje je zapustil Srbskemu podpornemu društvu »Privrednik«. Zapuščina pokojnega Matijeviča znaša nad sedem milijonov dinarjev.
*	Prvi med mladimi harmonikarji je bil Leopold Kucler, sin izdelovatelia harmonik iz Drenovega griča, pošta Vrhnika iu ne Knelar Leopold, kakor je bilo včeraj pomotoma zabeleženo.
*	Natečaj za kopališkega zdravnika v Vrnjačkl banji. Uprava Vrnjačke banje je razpisala natečaj za kopališkega zdravnika. Kandidati naj se javijo najkasneje do 10. oktobra. Upoštevali se bodo v prvi vrsti prosilci, ki so specijalno proučevali balneologijo in vsaj šest mesecev prebili v kakem inozemskem kopališču, da so spoznali delovanje v kopališču.
*	Neznano kam Je odšel od doma že 19. prejšnjega meseca 16-letni Slavko Urbas (Anžkov) iz Unca št. 13 pri Rakeku. Zadnjega avgusta so ga še videli v Kališah, potem pa je izginil brez sledu. Fant je velike postave in oblečen v črno obleko s črnim klobukom. Kdor bi kaj vedel o njem, naj-sporoči to na naslov: Angela Urbas v Uncu št. 13 pri Rakeku.
*	Pol milijona Din je dobil v torek pri žrebanju razredne loterije črnogorski mladenič Radul Ristovič. Fant je pred par dnevi prišel iz Podgorice v Beograd, da se vpiše v trgovsko šolo. Revni so njegovi starši in preden je odšel z doma, mu je mati naročila, naj le kupi v Beogradu kakšno srečko, ker se ji je nedavno sanjalo o velikem denarju. Fant je storil tako in sanje so se obistinile. Njemu in materi. Izžrebana je bila njegova srečka 827.
*	Stroga obsodba ravnatelja meščanske šole. Pred apelacijskim sodiščem v Novem Sadu se je v torek vršila prizivna razprava v zadevi Mihajla Dobrijeviča, bivšega upravitelja dekliške meščanske šole v Kuli. Možu očitajo grehe, da je v času od januarja do aprila 1926. zlorabil svojo oblast nad nekaterimi učenkami. Pri prvi razpravi pred okrožnim sodiščem v Som-boru je bil Dobrijevid obsojen na dvanajst let ječe. Apelacijsko sodišče v Novem Sadu je zdaj znižalo kazen na polovico, ka» je še vedno dovolj pokore. Olajšava je za Dobrijeviča samo ta, da se mu v kazen vštejeta dve leti preiskovalnega zapora in bo torej moral odsedeti še štiri.
*	Po nesreči ustrelil tovariša. Trinajstletni Karlo Krha, sin pivovarniškega uradnika, in njegov najboljši tovariš 16-letni Evgenij Dojkov, sin vrtnarja, oba iz Velikega Bečkereka sta se v ponedeljek igrala pri Dojkovih in našla staro puško, s katero je vrtnar Dojkov včasi streljal po-tepinske pse, ki so mu povzročali škodo. Mali Krha je iz radovednosti snel puško ln jo začel ogledovati. Nenadoma ie odjeknil strel in Evgenij Dojkov se ie zadet v desno stran trebuha zgrudil in izdihnil.
ITO — zobna oasta najboljša!
*	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.
Danes vesela premijera!
»Silvestrovo v Parizu«
Ob 4., po! 6., pol 8., 9. Din 2. 4, 6.
Kino »Ideal«
• Ovomaltlne na Zagrebškem zboru. Tudi r.a 12. Zagrebškem zboru (velesejmu) je tvrdka dr. A. Wander d. d. udeležena s svojim okusnim paviljonom, ki se pod naslovom »Kušaona« nahaja na levi strani vhoda v Zbor. Tu se v lepo dekoriranem in po vseh pravilih higijene opremljenem prostoru servira okusni okrepčilni proizvod »Ovomaltine«, ki je tudi pri nas že zelo popularen in ga enako radi uživajo otroci kakor odrasli. Otroci zato, ker je sladak, a odrasli, ker vedo, da Ovomaltine poleg izvrstnega okusa tudi blagodejno učinkuje na človeški organizem in njegovo odpornost. Vsakdo, ki pride na 12. Zagrebški zbor, se lahko prepriča o izvrstnih lastnostih Ovomaitina, a po slikah in tabelah, ki krasijo dr. Wanderjev paviljon, se bo tudi prepričal, kako je Ovomaltine razširjen in popularen po vsem svetu. Akc obiščete 12. Zagrebški zbor. ne idite mimo dr. Wanderjeve pokuševalnice. ne da bi jo obiskali.	1154
I* f wKliane
u— Gledališki abonma. V veži dramske, ga gledališča je vsak dan dopoldne in po. poldne od 10. do 12. in od 13. do 15. živahno vrvenje. Abonenti se pridno vpisujejo. Oglejte si izredno nizke cene! Za malenkosten mesečni prispevek. 8 obrokov po 30 do 130 Din, za državne nameščence od 23 do 100 Din, vam nudi gleda-lišče ca štiri predstave na mesec, dve dramski in dve muzikalni, celoletno 20 dramskih in 18 muzikalnih. Abonma je pri nas res poceni, zato pridno segajte po njem. Opozarjamo, da poleg abonmanov uprava ne bo dovoljevala nobeni«! drugih popustov.
u— Z dramskim tečajem ZKD bo ustreženo vsem ljubiteljem gledališke umetnosti, da se točneje seznanijo z vsem. kar spada v njeno področje. Predavanja se bodG vršila vsak torek od 7.—10. zvečer na srednji tehnični šoli. Vpisnina znaša mesečno
30 Din, vpisovanje pa se vrši v pisarni ZKD (Kazina II nadstr.). Pri vpisu je plačati prvi obrok. — Prvo predavanje bo v torek 1. oktobra.
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani obvešča svoje člane, da dobe legitimacije za kongres Jugoslovenskega Ie-karskega društva pri tajniku dr. Jakši, Wolfova ulica 1. Legitimacija služi kot izkaz za polovično vožnjo na železnici.
u— Pričetek filmske sezone ZKD. V soboto 14. t m. bo otvorila ZKD novo sezono svojih poučnih in zgodovinskih filmskih predavanj. Zvezi se je posrečilo pridobiti za sezono celo vrsto najnovejših in najodličnejših filmskih del, na kar že sedaj opozarjamo cenjeno publiko obenem s prošnjo, da ohrani Zvezi isto naklonjenost kakor v preteklih sezonah ter z mnogo-brojnim obiskom pospešuje možnost na-daljnega pridobivanja lepih filmskih del, katerih bi sicer Ljubljana ne imela prilike gledati. Kot prvi film bo na sporedu histo-rijska »Bitka pri Falklandsklh otokih«, slika junaške borbe in pogina nemške morna-rice v svetovni vojni. Predstava se bo vršila v soboto v kinu Matici ob 14.30 ter se ponovila v nedeljo ob 11. dop. K filmu bo predaval in podal poučno zgodovinsko razlago g. prof. R. Pavlič.
u— Društvo »Soča« priredi v nedeljo 15. t. m. vrtno veselico v Šiški v prosto- 1 rih gostilne g. Pavletič (prej Reininghaus). Opozarjajo se na to vsi člani in prijatelji »Soče«.
u— Ruska Matica. Ob priliki 20-letnice smrti ruskega pisatelja Antona Pavloviča Cehova priredi Ruska Matica v soboto, dne 14. t m. v zbornični dvorani ljubljanske univerze predavanje o Čehovu. Predaval '
bo dr. Jevgernil Spektorskij. univerzitetni profesor in predsednik Ruskega znanstve nega instituta v Beogradu. Začetek ob pol 20. Ruska Matica vabi k temu predavanju svoie člane in vse prijatelje ruske literature. Vstop prost.
u— Abrahma Je srečal g. Viktor Kune, zr.an fotograf in lastnik priznanega ateljeja »Viktor« v Knaflovi ulici. Tovariši so vestnemu odborniku svoje stanovske organizacije priredili časten večer, kjer je bilo izrečeno mnogo čestitk, katerim se pridru žujemo tudi mi.
u— Društvo »ZOO« podaljša razstavo na Ljubljanskem velesejmu zaradi obiska okoliških in ljubljanskih šol. Odprta bo v soboto 14. in nedeljo 15. ter v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. od 2. popoldne do ve čera. Vstopnina za dijake v šolskem spremstvu 1 Din, za ostale 4 Din.
u— Šiškarjl-pevcl! Ker se od vseh stran: izraža želja, da se oživi čitalniški pevski zbor, se vabijo vsi bivši in novi pevci-člani in nečlani, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil v petek 13. t. m. ob 8. zvečer v Čitalnici v Sp. Šiški. Kdor bi bil zadržan, da bi se sestanka ne mogel udeležiti osebno, naj sporoči pismeno, če se želi udeleževati pevskih vaj. Odbor.
u— Ogenj v Sv. Jerneja ulici. Ko je stopil pekovski pomočnik Josip Vencel, usluž-ben pri peku Sašlu na Celovški cesti včeraj okrog 3.30 zjutraj na dvorišče, je naenkrat zagledal nasproti zidano podstrešje tovarne Lutzovih peči v ognju. Vencel je takoj nitel na cesto, kjer je obvestil o dogodku stražnika, ki je zbudil nekatere šišenske gasilce, nato pa iz stražnice telefoniral ljubljanskim gasilcem. Medtem so prišli na mesto šišenski gasilci, ki so zbudili spodaj v sobi speče delavce. Takoj so pričeli z gašenjem. Ogenj se k sreči še ni popolnoma razvil in so se vneli le leseni deli podstrešja. Bilo pa je v nevarnosti celotno skladišče in bi lahko nastal silovit požar, ki bi ogrožal tudi sosedna poslopja. Gasilcem se je posrečilo požar zadušiti in je tako nastala le malenkostna škoda. Kako je ogenj nastal, ni popolnoma dognano.
u— Zabranite otrokom obešanje na vozove! 2e opetovano smo opozarjali, naj se otrokom strogo prepove obešanje na vozove. Saj se je dogodilo že mnogo nesreč s smrtnim izidom ali s pohabljenjem za vse življenje. Slična nesreča se je domala primerila včeraj popoldne okrog 17. v Gledališki ulici, kjer je neki voznik vozil z navadnim vozom. Neki deček, star kakih 7 let, se je začel obešati na voz in naenkrat obupno zavpil. Noga mu je zašla med kolo »n ročico. Neki gospod, ki se ie nahajal v bližini je na to takoj opozoril voznika, ki je k sreči vozil počasi in je lahko takoj ustavil. Šantaje in jokaje je deček odšel domov. Poškodba ni znatna. Gotovo pa bi mu zlomilo nogo, ako bi bil voznik vozil v količkaj hitrejšem tempu. Starši in vzgojitelji, prepovejte otrokom to grdo in nevarno razvado!
u— Popadena od psa. Raznašalko novin Marijo Jančerjevo je včeraj zjutraj popa-del neki pes neznanega voznika in jo močno ugriznil na levi nogi. Popadljivi pes ji je raztrgal tudi nekaj obleke tako, da ima Jančarjeva dokajšnjo škodo. Ker se primeri popadov psov množe. bi bilo pač umestno, da gospodarji take pse obdrže na verigah, ali pa jih vodijo s seboi na vrvici. Pasje nadlege na ulicah je že preveč.
u— S strehe je padel. 45-letni ki e pav Jože Berčič stanujoč v Ribniški ulici št. 5 v Mostah je popravljal včeraj popoldne domačo streho. Ko je sedel na strehi, pa mu je nepričakovano spodrsnilo in je že starejši mož zdrsnil do žleba od tam p» na tla. Padel je več metrov visoko in si je poleg strahu prizadejal tudi več telesnih poškodb. Prepeljali so ga v bolnico.
u— Tatvina pri belem dnevu. Mehanik Mirko Nardin, ki ima svojo delavnico na dvorišču hiše št. 31 na Poljanski cesti, je opazil včeraj opoldne, da mu ie nekdo odnesel z dvorišča pločevinasto posodo, ki drži nad 401. Ker se Nardin nikakor ni mogel spomniti, kdo bi zamogel tatvim> Izvršiti, je pričel poizvedovati pri strankah, končno pa je vendarle ugotovil, da sta mu posodo odnesla dva delavca, ki sta bila dopoldne zaposlena na dvorišču. Prijavil je stvar policiji.
u— Nesreča pri delu. V Mergenthaler-jevi tovarni usnja v Mostah je prišlo včeraj zjutraj do težje nesreče. Pri nekem stroju je bi] zaposlen delavec Lovro Pod-lipec, ki je postal tekom časa pri upravljanju stroja nepreviden. V trenotku raz-
DIJAKI!
kupite šolske knjige t knjigarni
tiskovne zadruge
LJUBLJANA
Prešernova 54.
T zalogi ima šolske knjige za vse Aoie t predpisanih izdajah
mišljenosti ga je stroj pograbil za desno roko in mu jo skoro popolnoma zmečkal. Težko ranjenega Podlipca so morali prepeljati nemudoma v splošno bolnico.
u— Aretirana pocestnica. Marija B„ mlado dekle je prišla pred kakim pol letom z dežele v Ljubljano in je tu služila po raznih nišah. Kmalu so se ji jeli približevati razni moški, ki jih neprevidna ženska n; odbijala. Slednjič je nastopila službo v neki gostilni, kjer je okradla nekega gosta, zaradi česar je morala v zapor. Tako se je seznanila s policijo ter sodiščem ter je od takrat čedalje bolj propadala. Sledila je kazen za kaznijo, ki pa je nobena ni poboljšala. Pred kratkim je prišla Marička zopet na svobodo in pričela zahaiati v razne sumljive lokale. Včeraj jo ie prijavil neki moški, da mu je ukradla Dar sto dinarjev. Maričko je stražnik izsledil ponoči, ko je spala na klopi v nekem parku in jo pozval, naj mu sledi. Propadla ženska pa je bila bolna in so jo morali z vozom prepeljati na policijsko dvorišče, odkoder so jo spravili v zapor, kjer bo zopet presedela- kak mesec. Žalostna usoda kmečkega dekleta, ki se je izgubilo v mestu.
u— Žalne obleke za dame, plašči in črne suknje za gospode najceneje v veliki izberi pri tvrdki Fr. Lukič v Stritarjevi ulici.
u— Prijave dopoldanskega, popoldanskega in večernega pouka v damskem krojaštvu se sprejemajo celodnevno. Pri zadostno številni prijavi znižane cene — zlasti dijakinjam. Modni atelje M. Šare, Miklošičeva cesta.	1157
Iz Celja
e— »Potopljeni zvon« v celiskem gledališču. Ljubljanski Ljudski oder bo gostoval v soboto 14. t. m. ob 20. v mestnem gledališču z znamenito Gerhard Haupt-mannovo dramsko bajko »Potopljeni zvon«, ki je dosegel na vseh večjih odrih sijajen uspen. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek.
e— Občni zbor Streljačke družine v Celju. V sredo 18 t. m. ob 20.30 se bo vršil v mali dvorani Celjskega doma občni zbor celjske Streljačke družine z naslednjim dnevnim redom: pozdrav Dredsednika in poročilo odbora z glavnimi podatki iz pravil, volitev novega odbora (predsednika in 7 članov) ter slučajnosti. Na občni zbor je vabljeno vse nacijonalno občinstvo in prijatelji Streljačke družine. Društva, ki so prejela še posebna vabila, naj skrbe, da pride nji.iovo članstvo polnoštevilno in točno na zbor, da se zborovanje po otvoritvi ne bo motilo. Oni, ki žele vstopiti v Streljačko družino, nai se zglase pred zborom pri dr. Mejaku.
e— Državne nagradne strelske tekme v Mariboru 8. t. m. se je udeležila tudi celi-ska Streliačka družina po posebni delegaciji. Ker celjska družina letos ni absol-virala predpisanih vaj, se ni mogla udeležiti nagradnega streljanja. Tradiciionalni strel v soominsko tarčo Streljačkega sa-veza je oddal za celjsko družino dr. Mejak.
e— Prevoz pošte iz Dobrne v Celje.
Oblastna poštno-telegrafska uprava v Ljubljani oddaja za dobo 1 leta v zakup prevoz pošte iz Dobrne, Lemberga in Voi-nika v Celje. Izklicna cena je 36.000 Din. Ustmena licitacija bo danes ob 10. na celjskem mestnem magistratu.
e— Požar sredi mesta. Predvčerajšnjim dopoldne so bili v pražarni kave zaposle-ni šef trgovine g. Ivan Ravnikar in dva trgovska pomočnika. Pražarna ima popolnoma moderen električni pogon in je pri izsipanju kave na rešeto nenadoma nastal v napravi kratek stik ki je vžgal pravkai prepraženo kavo, da je pričela s plamenom goreti. Ogenj so pogasili z aparatom Minimax in s priznimi kavnimi vrečami. Skupna škoda znaša 2432 Din in ie krita * zavarovalnino *
e— V grmovju najdeno kolo. Gostilničar Franc Samec z Ložnice ie našel v nedeljo v grmovju ob Savinji skrito črno pleskano moško kolo znamke »Torpedo-!: s tovarni-ko številko 40.927. Kolo ima sedaj celjsko orožniško poveljstvo, ki bo izvršilo na-daljne poizvedbe o lastniku. Podobno kolo e bilo ukradeno pred dnevi pri Petrioko-vih v Liscan pri Celju.
e— Ne vozi se v pijanosti s kolesom! Delavec Pavel Cretnik se je vračal v nedeljo zvečer ob 19. po Ljubljanski cesti iz Petrove v Celje. Med Petrovčami in Med-logom ga je dohitel na kolesu čevljarski pomočnik Maks Z., ki je bil precej vinjen in je zavozil v Cretnika. Cretnik je padel na tla in si zamazal praznično obleko. Kolesar je takoj nato s kolesom pobegnil, vendar ga je Cretnik kmalu nato v neki gostilni v Levcu izsledil in mu odvzel kolo. Z. je seveda moral oditi s Cretnikom na celjsko policijsko stražnico, kjer so ugotovili njegovo identiteto. Kolo ie bilo vrnjeno lastniku, od katerega si ga je Z. izposodil za popoldanski izlet.
e— Nočni napad v Gaberlu. V torek zju-traj je pričakal 25-letnega delavca Ivana Kolarja pred Westnovo tovarno v Gaberju njegov 26-letni tovariš Franc Fric in ga napadel z debelim kolom. Kolar je dobil par prask in mu je bila raztrgana srajca in nekoliko tudi suknjič. Fric mu ie poškodoval tudi kolo, tako da trpi Kolar okrog 240 Din škode.
! Mariborčani!
Šolske knjige
za vse šole v najmočnejših izdajah 'ma v zalog
K jig>rna Tiskovne zadiuge v Mariboru, Aleksandrova 13
Kino LJUBLJANSKI OVOR
R.f in Raf kot pilota
_VEStLA IGRA
Iz Maribora
a— Prihod nemških zdravnikov iz Češkoslovaške v Maribor. Včeraj popoldne je prispelo v Maribor 110 članov državne zveze nemških zdravniških društev v Češkoslovaški, med katerimi je tudi nekaj zdravnikov Nemčije, predvsem pa iz Bavarske. — Prispeli so s popoldanskim brzovlakom ob 14.15 v Mariboi, kjer so j in pozdravili zastopniki Zveze z* tujski promet za mariborsko oblast Zastopnik zdravniškega društva v Maribaru primarij dr. Cernič je pozdravil tovariše z daljšim nagovorom, v katerem jih je opozoril tudi na naravne krasote Slovenije ia Jugoslavije sploh. Gostje so bili pogoščeni. V vozovih so jim stregle narodne da-i ene v narodnih nošah, kar je napravilo na goste izreden vtis. Na pozdrave je odgovoril predsednik Zveze nemških zdravnikov dr. Schoppe, izjavljajoč, da so gostje presenečeni nad spontanim sprejemom, ka-koršnega se niso mogli nadejati. Po običajnem postanku vlaka v Mariboru so se gostje odpeljali v Rogaško Slatino, kjer ostanejo jutri, nakar odpotujejo v Ljubljano in na Bled.
a— Nov tenor v mariborskem gledališču. Za opernega in operetnega tenorja Je angažiran Stjepan Ivelja, bivši član za-• grebškega gledališča.
a— »Potopljeni zvon« v Narodnem gledališču. Ljudski oder iz Ljubljane bo gostoval v nedeljo 15. t m. v našem gledališču z slovito Gernart Hauptmannovo dra-matsko bajko »Potopljeni zvon«. Občinstvo opozarjamo, da si že v predprodaji oskrbi vstopnice.
a— Mariborski gledališki abonma Je razpisan in se sprejemajo priglasi pri dnevni blagajni od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. do sobote 21. t. m. Lanskim abonen-tom ostanejo mesta rezervirana do ponedeljka 16. t m. Abonma obsega 25 predstav, od teh 15 dramskih in 10 glasbenih, mesečno povprečno po tri predstave. Cene so skoraj na vseh mestih še nižie ko lan!, abonma pa se plačuje v osmih mesečnfa obrokih.
a— Dopolnilo k telefonskemu imeniku.
Okrožno sodišče v Mariboru ima naslednje številke: predsednik 2389, preiskovalni sodniki 2479, pisarna za okrožno in okraj-. no sodišče 2029.
a— Tatvine. V noči od torka na sredo so neznani storilci vlomili v stanovanje j plačilnega natakarja »Velike kavarne« Alberta Planinca in mu pokradli raznih oblek i v skupni vrednosti 11.000 Din. O tatovih ni nobenega sledu. — Rajmundu Gradišniku pa je bilo ukradeno na Aleksandrovi cesti izpred hiše št. 22 dobro ohranjeno dvokolo znamke »PasteK vredno 1800 dinarjev. Storilcu so na sledu in je za njim izdana tiralica.
a— Truplo neznanke v Dravi Drava je včeraj popoldne naplavila neznano žensko truplo, ki so ga opazili pasantje okrog 3. popoldne v bližini starega mostu pod Veliko kavarno. Truplo ženske, ki je stara okrog 35 let, je potegni! iz vode kopališki mojster g. Ziihrer. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico mestnega pokopali, šča na Pobrežiu. Ni se dalo ugotoviti, ali je utopljenka žrtev nesreče ali pa morda celo kakega zločina. Truplo ie moralo ležati po mnenju sodne komisije v vodi že kakih 10 dni.
Iz Trbovelj
t— Škrlatinka. Zaradi močno razširjene škrlatinke se bo pričelo s pousom na tukajšnjih šolah šele 1. oktobra. Da se bolezen tako močno širi, so krivi tudi starši sait-i, ker prikrivajo bolezen in se boje otroka oddati v izolirnioo. Otroci imajo v izolirnici dobro in strokovnjaško nego in zdravniško pomoč in je vsak .»trah pred lzciirnico neumesten. Veliki požrtvovalnosti občinskega zdravnika g. dr. Jenšterla se imamo zahvaliti, da je bil do ssdaj kljub zelo razširjeni bolezni samo en smrtni primer.
t— Šolski pouk. Dodatno k včerajšnji notici o začetku šolskega pouka poročamo, da je sresko poglavarstvo v Laškem odredilo, da se zaradi močno razširjene škrlatin ke prične na osnovnih šolah Trbovlje-Vode, Trbovlje II., Sv. Katarina m na meščanski šoli v Trbovljah pouk dne 1. oktobra. — S poukom na vseh nadaljevalnih šolah, in sicer na rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah, obrtni nadaljevalni šoli na Vodi in trgovski nadaljevalni šoli na Vodi pa se bo pričelo 15. oktobra. Dan vpisovanja za te šole bo pravočasno naznanjen.
Iz Hrastnika
h— Pričetek Šolskega leta. Šolsko leto 1929-30 se prične v ponedeljek 16. t. m. Otroci deške in dekliške šole se naj zbero na ta dan, seveda vsak pri svoji šoli čb 7.45. Nato se bo odkorakalo k skupni službi božji na Dol, ki bo ob 8.30. Redni pouk se začne v torek 17. t. m. ob 8. zjutraj. Ministrstvo prosvete je dovolilo deški in dekliški šoli — vsaki po eno novo "zpored-nico. Tako bomo imeli v šolskem letu 1929-30 v Hrastniku 7 razredno deška z 2. vzporednima in 7 razredno dekliško šolo tudi z 2. vzporednicama. Torej bo skupaj 18 razredov.
h— Pravda s kemično tovarno. Kakor že znano, se je pravdal že dalje časa posestnik Plaznik iz Drage s kemično tovarno zaradi škode, ki mu je baje delala tovarna na njegovih nasadih z izpuščanjem raznih strupenih plinov. Ta pravda, ki je veljala že okrog 300.000 Din, je končala s tem, da je kemična tovarna odkupila od gospoda Plaznika posestvo v Dragi. Posestnik Plaznik si je pa že kupil drugo lepo posestvo pri Laškem, kamor se bo najbrž preselil že ob novem letu. Kemična tovarna pa bo dala bivše Plaznikovo posestvo v najem.
Izjava.
Fa L Kostevc, Ljubljana opozarja, da s® samo pooblaščencem s podpisom tvrdke izplačuje na račun.	1156
Dopisi
TRŽIŠČE NA DOLENJSKEM. Prvo gospodarsko dobrodelno društvo Tržišče je priredijo svoj izlet 1. t m. v graščino Klevevž. Društvo je bilo najgostoljubnejše sprejeto. Na našo željo nam je g. Ulm, lastnik graščine, razkazal lepe gospodarske naprave svojega veleposestva. Peljal nas je po žlebu vode Rodole v podzemsko jamo, kjer je bila ob času turških napadov skrivna pot nagrad Creteš, ki je sedaj v razvalinah, povzročenih od Turkov. Nato smo šli do turbine, kjer žene voda vse gospodarske stroje ter napravo za razsvetljavo. Ogledali smo si žago, mlatil-nico in druge važne gospodarske stroje ter razno orodje naprednega gospodarstva. Nato ie hlev, žitnice in sušilnice koruze. Potem je predaval g. ekonom Ambrož o kletarstvu in sadjarstvu. Predavanje smo z zanimajijem poslušali. Po predavanju smo bili dobro postrežem z dolenjsko kapljico ter drugimi dobrotami. Društvo izreka najiskrenejšo zahvalo za pouk in gostoljubno postrežbo vsem, posebno g. Ulmu, g. ekonomu Ambrožu ter g. oskrbniku Kržanu.
PRAGERSKO. Že dvakrat so nas presenetili naši dijaki z lepo uspelimi prireditvami. Uprizorili so »Divje in nedeljske lovce« in »Vozek. Tretjič nas hočejo presenetiti s prav obširnim programom. V nedeljo 15. t m. uprizorijo ob 7 zvečer v prostorih g. I. Predoviča na Pragerskem naslednje točke: j.Med rožami« (pevska točka), predavanje o Molieru in njegovih delih; »Skapinove zvijače«, komedija v treh dejanjih; »Moja hišna oprava« (pevska točka); »Zamorec« (šalo-igra); »Kmet in avtomat« (šaljiv prizar v 2 dejanjih). Čisti dobiček za nabavo odra in kulis. Za letos zadnja zabava, a lepa in polna smeha.
Sokol
2upni zlet Celjske sokolske žirpe v Trbovljah
Kakor je bilo že objavljeno, bo priredila Celjska sokolska župa 15. t. m. zlet v Trbovlje. Župa je razposlala društvom letake in legitimacije za 50% popust na železnici. Števila udeležencev ni mogla ugotoviti, ker mnogo društev ni vrnilo do danega termina prijavnic. Društva, katerim smo pcslali morda premalo izkaznic, naj jih naročijo pri župi, ki jih ima še dovolj v zalogi. Želimo, da bi bilo več takih društev, ki bi jim doposlane legitimacije ne zadostovale.
Na predvečer župnega zleta v soboto 14. t. m., bo ob 21. v Sokolskem domu v Troov-Ijah župaa odborova seja. Na to seio mora poslati vsako društvo po enega zastopnika.
Na zletni dan 15. t m. pridite v Trbovlje vsi, ki ste člani in članice naše organizacije in povabite na zlet tudi vse naše somišljenike! V prvi vrsti pričakujemo, da bodo dopoldne zbrani v Trbovljah vsi telovadci in telovadke naše župe v številu, kakor jih izkazujejo statistike. Z župnim zletom zaključujemo letošnje javne nastope, nato pa bomo nadaljevali zopet smotreno delo v telovadnicah, da bomo v 1. 19S0. dobro pripravljeni za II. jugoslovenski vsesokolski zlet v Beogradu. Naš župni zlet je skušnja za veliki nastop v Beogradu, zato je treba, da pridemo v Trbovlje vsi. — Starešinstvo.	..
Zlet ljubljanske sokolske župe na Viču
Kot smo že poročali, se vrši v nedeljo 15. t m. II. zlet ljubljanske rokolske župe na Viču, v proslavo 201etnega obstoja tamošoje-ga agilnega Sokolskega društva in sokolske župe Ljubljana. Z zletom so združene fu ii tekme v lahki atletiki in na orodju. Viški Sokol !»;i vsem onim, ki so se pravočasno prijavili, preskrbel udobna prenočišča.
V soboto 14. t. m. po viški občini bakija-da; v nedeljo 15. t. m. ob 6. zjutraj na letnem Movadišču poleg osnovne šole na Gliu-cah tekme; ob 9. dopoldne skušnje vseh ■>!-delkov in vojaštva; ob 1130 ev. slavnostni t bčni zbor (ako bo dopuščal čas); ob 14. zbor Sokolstva in vojaštva 16. artilj. poika pred Mestnim domom v Ljubljani, odkoder krene povorka po glavnih mestnih ulicah, po Rožni dolini in Glincali pred Sokolski dom na Viču. Točno ob 15.30 pričetek javne telovadbe pod vodstvom župnega načelnika br. Vidmarja. Pri javni telovadbi sodeluje tudi vojaštvo 7- artiljeriskega polka s puškami, v mraku »Mrtva baterija«, simbolična scena, izvajajo vojaki 16. artiljerskega polka s sodelovanjem topov itd. Po javni telovadbi narodna veselica na telovadišču in v vseh prostorih Sokolskega doma. Pri celotni prireditvi sodeluje železničarska godba »Sloga« iz LjubJjHje Polovična vožn'a po železnici < d 13. do 17. t m. Bratska društva se pričakujejo na zlet pclnoštevilno; članstvo naj prida v slavnostnem kroju. Narodnjaki, pohitite prihodnjo nedeljo na Vič na naše sotokko slavje. Zdravo!
Gorenjska sokolska žnoa ie priredila v soboto in nedeljo svoie žuone tekme Jesenicah, ki so Dokazale preceišnio zanimanje i od strani vžuplienih društev i od strani občinstva. Predvsem ie bil to še-steroboi. ki se ea ie udeležilo 17 tekmovalcev iz 5 društev, ki so morali obvezno predelati vse predpisane discipline: tek na 100 metrov, skok v daliino in višino, met kros:-le in olezanie ter pmste vaie. Prvak iz te tekme ie izšel dr. Šifrer iz Krania. čiear rezultati so: tek 121 sek.. skok v daliino 585 cm. v višino 155. krogla 10.67 m. skupno 67 točk. Tekme vrst na orodiu in teku z zaprekami na 100 m. piezaniu in skoku v višino so prinesle poleg leoe udeležbe skoraj stotine tekmovalcev tudi prav leoe rezultate i v višjem i v nižiem oddelku. Pr-
vak višjega oddelka ie br. Pristov iz Jesenic. nižieKa oddelka na br. Noč tudi iz Jesenic. Kot vrste so si priborile prvenstvo v n'žiem oddelku članov Jesenice prvo mesto. Krani drugo mesto. Javornik tretje mesto. V tekmi moškeea naraščata je prvi Razinger iz Radovliice v višiein oddelku ženskega naraščaia Sonja Nuči-čeva iz Kranja v višjem in Maidičeva Mira v nižiem oddelku Od članic ie dosegla prvo mesto s. Potočnikova iz Škofie Loke. — Ker ie bil določen kot prehodno darilo zmagovalni vrsti krasen žuoni prapor, ie to pot preielo sokolsko društvo v Kraniu za dobo enega leta to darilo, nakar bo ob prihodniin tekmah ponovno podeljeno tedanjemu zmagovalcu — V nedelio popoldne se ie vršil iavni nastop na letnem telovadišču Jeseniškega Sokola noieg novega Sokolskega doma. ki ie dobro izpadel. Ob tei priliki so bili razglašeni rezultati tekem 'n podelien žuoni prapor zmagovalnemu društvu.
Dopisnike sokolske rubrike v »Jutru« prosimo, da nam vedno v najkrajšem času pošljejo svoja poročila o javnih nastop;h. tekmah, akademijah in drugih prireditvah, da uredništvo z ozirom na razpolož'jiv prostor primerno porazdeli celotno snov in se s tem izogne zakasnitvam v priobčevanju.
ŠOLSTVO
Na manjšinski (nemški) osnovni šoli v Ljubljani (pouk tudi v slovenščini in srbohrvaščini) bo naknadno vipisovanje otrok za I.—6. šol. leto dne 14. t. m. od 8. do 12. Cojzova cesta 5, I. nadstropje, desno.
Šport
Športni drobiž
V nedeljo se je končalo letošnje lahko-atletsko tekmovanje za prvenstvo države. Kakor znano, se je prvi del tega tekmovanja vršil v Pančevu. Glavno zanimanje v nedeljo je bilo osredotočeno na deseto-boj, pri katerem je zmagal Haškovec Hel-lebrandt s 5515.52 točk. Sledil mu je njegov mladi klubski drug K.allay, ki je dosegel 5495.28 točk. Hellebrandt je tekel 100 metrov v 11.4, 400 m v 58.8, 1500 m v 5:53.8,110 m z zaprekami v 18.8 Kroglo je vrgel 10.30, disk 30.56 in kopje 52.17 m. V višino je skočil 160, v daljavo 615, a ob palici 250 cm. V teku na 10.000 m je sigurno zmagal Koren (Gradjanski) v času 34:56.8, kar je boljše od obstoječega rekorda. Kot drugi je prispel 400 m za prvim na cilj Ilirijan Sporn, a tudi tretje mesto je zasedel Ilirijan Tinta. V teku na 400 m z zaprekami je zmagal Praunsper-ger (Concorcfia) Pri štafetnem teku 4 krat 400 m je Hašk zmagal brez konkurenta v času 3:35 8, kar je boljše od rekorda. Na tem tekmovanju doseženi novi rekordi pa ne bodo priznani, ker ni bilo prisotnih dovolj saveznih sodnikov.
6. oktobra se bo odigrala v Bukarešti prva tekma za Balkanski pokal med Jugoslavijo in Rumunijo Svrha tega tekmovanja je, da se na temelju teh iger ugotovi ono moštvo balkanske skupine, ki bo sodelovalo pri tekmah za svetovno prvenstvo v Uruguayu Tekmovanje za svetovno prvenstvo se vrši meseca maja 19*0 v Mon-tevideo. Ako bo naši nogometni renre-zentanci uspelo iziti iz tekmovanja za Balkanski pokal kot zmagovalec, je skoraj gotovo, da se bc udeležila tekmovanja za svetovno prvenstvo, zlasti keT bo potovanje, stanovanie in prehrana v Montevideo brezplačno. Naš sa^ezni kapetan namerava za tekmo proti Rumuniji postaviti naslednje moštvo: Mihelčič-Ivkovič, Koch-Arsenijevič ali Marjanovič, Premrl. Kunst-Marianovič. Hitrec. Leinert. Bonačič, Leni ešič.
Prihodnjo nedeljo se vršita zopet dve državno-prvenstveni tekmi, in sicer igra v Beogradu Hajduk z beograjsko Jugoslavijo, v Zagrebu pa Gradjanski z BSK BSK je prosil Savez naj za nedeljo dobi inozemskega sodn:ka. Akceptiral bi vsakega razen dunajskega sodnika Brauna. Tudi za tekmo Hajduk-Jugoslavija bo naijW-že določen inozemski sodnik.
SK Ilirija je sklenila za 27. in 28. t. m dve mednarodni tekmi s SK Nicholsonom, ren-omiranim klubom dunajske L profesijo-
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani. 11. septembra 1929.
Višina barometra 3088 m
Kraj
čas
Opazovanja LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe
8.
7
Barom. Temper.
I
7683 /6/-9 76><-l ' 6 3 76rl
767-0
76 9
1«
15 1* 19 19
18
?0
>
"3 OS
80
SO
80
0 80
50
Smer vetra in brzina r m. in sek.
mirno N\V 2
mirno W 2
mirno
9
•52
6 9 7
7 7
Padavin«
Vrsta drž
v mm do 7. ure
50
nalne lige. Na Dunaju je zgubila Ilirija proti Nicholsonu kot znano z 2 : 8. Navzlic temu Razmeroma neugodnemu dunajskemu rezultatu upa Ilirija, da se bo mogla na domačih tleh uspešno upreti pro-fesijonalom.
V nedeljo se bo vršila na Dunaju tekma amaterskih reprezentanc Madžarske ii: Avstrije. Tekmo bo sodil beograjski sodnik Joksič.
Da se vidi, kako je razširjen nogomet objavljamo naslednje podatke: FIFA šteje
sedaj 46 članov. Največji savez je angleški, ki ima preko en milijon aktivnih nogometašev. London sam ima preko tisoč klubov. Jakost nekaterih držav, ki so včlanjene v FIFA, je naslednja: Nemčija 6300 klubov z 900.000 igrači, Italija 2054 Klubov, Beigija 1200 klubov s 100 000 igrači, Nizozemska 1030 klubov s 63000 igrači, Češkoslovaška 939 klubov s 35.000 igrači, Poljska 595 klubov s 27.000 igrači. Madžarska 430 klubov s 84.000 igrači. Danska 334 klubov, Rumunija 298 klubov s 8200 igrači, Turčija 289 klubov, Avstrija 245 klubov, Japonska 300 klubov, Uruguav 336 klubov, Peru 142 klubov. Jugoslavija šteje po zadnjem poročilu tajnika JNS 350 klubov z nad 40.000 verificiranimi igrači.
Tekme za Gosposvetsiki pokal
Nogom-eitme ie-kime za prehodni Gos<posvetsfci pokal, ki se vrše vsako te-to na obtetmioo koroškega f»!eb'scka, hoče izvesti SK Ilirija letos dne 13. oktobra, to Je n-a nedeljo, ki je obletnici najbližja. II i?'4a je tmnwr že prijavila podsavezu in upa, da glede termina ne bo zaprek.
Turnir za Gosposvetski pokal je vsakoletna man.ifestactja naših športnih organizacij za nacionalno kulturne namene Juigoslovensike Malice. Športna in tudi š:rša javnost je pokazala dc«eda.j za ta turnih- nedetjene simpatije V dosedanjih tekmah Je zmagal leta 1926 in 1927 SK Ilirija, lani pa je po neodločenem iizrdu tekme Ilirija : Maribor (4:4) odločil žreb za ISSK Maribor. Ofi-ciijefai razpis turnirja bomo objavili prihodnje dni
Prooozfc?je
za Internacionalni lahkoatletskl miting SK Ilirije, ki se bo vršil v nedeljo 22. septembra 1929 ob
15. uri na Igrišču Ilirije ob Celovški cesti.
P r o g t a m obsega: teki na 100 m. 400 m, 1500 m. 5000 m, štafeta 4X100 m, skok v v;š no in skok v daSrro z za!©nam, met diska, met krogle in met kopja.
Tekimovanre se vrši na tekaJSču. dolgem 388 metrov, ki ima dva nedvignjena zavoja jn Je pokrito z u gaski (leš).
Pravico udeležbe imajo atieti vseh klnfoov, včlanjenih v sarvezih. ki so člani »Federanioo interna t ion ate d' athletisme«.
Tekmuje se po pravilih Jugostovenslkega lahfco-atletskega savetza.
Nagrade v ofoijki plakeS fn priznanje dobe pr-voplacirani brije v vsaki disciplini in tekači pr-voplacirMrib treh štafet.
Prijave obenem s prgavrano, ki znaša Dm 15 za osebo in točko in Din 30 za šiale-.o. Je poslati do 15. septembra na naslov Drago Stepiš-niik, Ljubljana, kavarna Evropa. Prijaive brea jvrišaivTiine se ne bodo upoštevaje.
Službeno iz JLAS.
Balkanske Igre. Sporoča se klubom, da je ti-pravina odbor JLAS zaključi^ da se na balkanske igre ' v Ateno odpošlje kompletna reprezentanca (iprSbliino 25 oseb), ki bi zmogla zasesti vse tekmovalne točke in reprezentirati pra.vo jakost naše-ga lahkoatlefrskega športa Reprezentanca v tem obsegu lahko odpotuje na Grško samo, če bo prejela vladno subvencijo, za katero se je ponovno prosilo. V kolikor saivez ne bi prejel potrebne subvencije za popolno — kompletno — moštvo, bo moral odpovedati udeležbo na balkanskih igrah.
Opozarjajo se klubi, da naslavljajo dopise odslej na naslednji naslov: JLAS, v roke tajnika I. g. Alko Kohna, Zagreb, Zvoir-mirova nI. 3/II. Istočasno se opozarja klube, da v mesecu septembru ne pošiljajo dop'sov na te-hn. referenta g. Dobrina, ker je ta na dopustil. — Tajnik I.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes v četrtek od 17 dalje strogo obvezen trening za skupino I. (I. moštivo in rezervo). Obenem sestanek moštva zaradi gostovanja v Celovcu 15. t. m. Igrači Verovšek, Oman. Doberlet, Žitnik naj takoj oddajo potne liste Jutri trening skupine II. od 17. dalje Odsl-e-j se pcično treniti® za vse sknp:ne ot> 17. — Načelstvo
ASK Prlmorje (plavalna sekcija). Danes v četrtek t2. t. m ob 20. bo v klubovem tajništvu (Masarjrkova cesta 1) sestanek vseh plavačic in plavačev Obisk obvezen! — Tarnšk.
ASK Pritnorje (centrdnl odbor). Seja centralnega odbora dnes ob 21. v tajn:<5t-vu (Masa-rykova cesta t). — Tajnik
ASK Primorfe (nogometna sekc'J.i). Seja nogometne sekcije danes točno ob 19 30 v tajništvu.
Motokalesarsk' klub »Ilirija« v Ljubljani vabi Slane motoodseka na nti.tai sestarek. k' se bo vršM danes dne 12. septembra ob 19-30 v klubskih prostorih restavracije Novi svet Obvezno za udeležence II. gorske drke na Tro.ia.ne. katero raizp-Vsujeta motaHrba Maribor in Celje za nedelv) dne 15. t. m Obenem zaključek prijav.
»SBOilarstvo
Spnt	76 9	?0 fiO mirno
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 24.0, najnižja 14.4. Solnce vzhaja ob 5.34, zahaja ob 18.18. luna vzhaja ob 15.32, zahaja ob 23.1. Dunajska vremenska »apaved za četrtek; Jasno, nekoliko toplejše.
Cenitev našega izvoza
Včeraj smo objavili glavne podatke o cenitvi našega izvoza, ki je bila sestavljena na gospodarskem kongresu v Beogradu in iz katere je razvidno, da bo naš izvoz v gospodarskem letu 19^9 — 1930 predvidoma za 1 milijardo 6TO milijonov Din večji kakor v gospodarskem letu 1928 — 1929 Zanimive pa so tudi podrobnosti te cenitve v primeri s cenitvijo za preteklo gospodarsko leto.
V izvozu hranil bo zavzema! prvo mesto izvoz pšen;ce. Pšenice in moke bomo izvozili okrog 5n.000 vagonov v vrednosti 1100 milijonov Din <za preteklo gospodarsko leto je bil izvoz pšenice cenjen prav tako na 59.000 vJfeonov), koruze pa bomo predvidoma izvozili 100.000 vagonov (lanska cenitev 0) v vrednosti 16000 miHjonov Din. dalje ječmena, rži in ovsa 4000 vagonov, fižola 5000 vagonov v vrednosti 200 milijonov Din in krompirja 2650 vagonov. Skunni izvoz hranil bo znašal S(>22 trilijonov Din (lanska cenitev 1264 milijonov).
Izvoz živine in živalskih pro'zvo«lov se ceni na 1920 milijonov Din napram 2146 lani. in sicer goveje živine 110 000 komadov za 330 mili:onov Din (lani 400 milijonov), živih 6vint 240 000 komadov za 350 milijonov Din (lani 50f) milijonov), torej 35.000 komadov za 80 milijonov Din (lani 100 milijonov), drobnice za 150 milijonov Din (lani 100 milij.> nov), ž'"ve perutnine za 50 milijonov Din (lani 45). zaklane nerutnine za 90 miliionov Din (lani 90). svežega mwa za 150 milijonov Din (lani 120) in izdelkov iz mesa za 15 uiftiionov Din (lani 24).
Ijitoz sadi« in sadnih proizvodov se ceni na 227 mil jonov Din nanram 382 milijonom lani. med drugim izvoz sirovih češnelj na 23 milijonov Din (lani 32). izvoz suMh češnelj na 95 milijonov Din (lani 144) izvoz iab^Ik "n^ušk in osr-ltga sirovega sadia na 41 miliionov D-j (JsMii 49), izvoz vina na 30 milijonov O in (lar i 52) in izvoz špirita na 10 5 milijona Din tlani 20)
Izvo/. !•.».■«m »lov iz skupine lesa in rn,1 tse i ceni na 2265 m.Jijonov Din nanram 2016 5 j milijonom ;ani V tei skunini tvon glavno j |i:>s?avkr' i/^o/ gradbenega lesa, lii er- «°ni j na H")f'00 'ffnrv v vrednosti 128; mili- i jon. v Din (lani IV(f<) V ostalem bo znašal
po te.....nitv:	drv 140 mili »»nov D.n
'lani 110) izvoz i>iiko«<b oragov 17.'? 't-jo:ia Din (lani 40), htaslovih pragov lf.0 mi-li;. n v p n jlsni .'S), izvoz oglja 52 -n"ijo-•• *>m l.-,ni 45,. i?vo/. izdelkov '•/. 'ess M nrl'j >n >" Din On' 70). izvoz celuloz miliionov Din (lani 45) in ;zvoz ekstravto" za «troienie 67 milijonov Din "an> (!5t Dalje se ceni izvoz svinca na 51 milijonov Din Hani 70). b^.kra na 300 m'1'jonov Din (lan; 210). premoga na 20 milijonov Din (lani 20) in izvoz cementnega laporja in bav-ksita na 41 miliionov Din
V	skupini indu=tri'skih Jn obrtnih izdel kov, kjer bo izvoz nredvidoma znašal 683 miliionov Din (lani 552V tvorijo največje postavke: cement 155 milijonov Din (lani 140) Valcijev karbid in cijanamid 86 milijonov Din (lani 30).
V	skupini rozn;h nroizvodov se končno ceni '"zvoz na 510 milijonov Din napram 645 milijonom lani, tako med drusnm izvoz hmelja na 50**) ton (v vrednosti 75 miliionov Din (lani 160 miliionov), tobaka za 100 milijonov Din (l*ni 120) in opija za 45 milijonov (lani 108).
= Zadružna šola v Zaer^bn. Kmetijsko ministrstvo je te dni potrdilo statut zadružne šole v Za?r"v-i. ki bo že v jeseni pričela delovati. šol«1 ^rostore kakor tudi prostor za stanovanja d'iakov je dala na raznolago narodnega zdravja. V kuratorij šole =o bili izvolieni predstavniki vseh zadružnih zvez v Zagrebu, unrava pa je bila poverjena gosp. Jagatiču To bo poleg liubljanske druga zadružna šola v naši državi.
= Praviln'k o izvajanju zakona o zaščiti domače lesne industrije je objavljen v Službeni!1 novinah od 10. t m.
= Velik plavajoči dok za Jngoslavijo. Te dni je »Deutsche \Verft« v Bremenu dovršila velik plavajoči dok za dviganje ladij do 7000 ton, in sicer na račun reparacij za našo državo. Ta dok bodo v kratkem privlekli v naše vode
= Sadjarsko razstavo priredi Sadjarska podružn:ca v Boštanju ob Savi od 22. — 24. t. m. v šoM Sadni trgovci ste vabljeni ogledati si naše lepo namizno sadje.
= Št'pendiie za proučevanje modernega hotelirstva. Odsek za turizem in hotelirstvo nri trgovinskem ministrstvu bo poslal na svoje stroške tri štipendiste v inozemstvo študirat Hotelsko strogo, in fi'cer enega na Dunai in dva v Dresden. Prošnje je treba poslati odseku za turizem pri trgovinskem ministrstvu.
= Pričetek poslovanja na borzi v Skopljn. Na nedavno ustanovlieni blaoovni 4orzi v Skooliu ie v ponedeljek pričelo redno po-slovanie Poset ie bil na tem prvem borznem sestanku prav ž-'v ter so trgovci nudili pred vsem nšen;co. ječmen in rž. sklenjeno pa ie b;lo 20 vagonov pšenice. 4 vagone ječmena in 1 vagon fižo'a. Prihodnji teden bo borza priče'a iz^ai^ti tečnin'ce.
= Ustanovitev tvor niče za svilene nogavice v Zagrebu Iz Zagreba poročajo, da je bila te dni rod P rmo » Jiigos'avensko S'!k dd.«, z delniško glavnico 1 m pol milijona Din. ustanovljena tvornica za nogavice iz umetne sv"'e. Kakor se z" triu je je nri tem novem nodjetiu udeip?°n tudi nemški koncem za umetno	Bemberg
= Prodaia lesa. drv 'n Inbia. Dne 14, 16 in °3 t m se bo^o vršile pri direkciji šum v I,ii»b''ani 1'c'tnc'if« plp^p nrorjijp lesa. Hrv

Neustrašen letalec, k| piše prav tako smelo, kakor leta.
Pravi letalec, ki je že neštetokrat gledal smrti v oforaz in se boril s podivjanimi elementi, je spisal
prvi senzacijski letalski roman
Gusar t oblakih66
Ob nadaljevanjih tega velenapetega dela bodo nekaj tednov koprneli tudi čitatelji »Jutra«.
Kehoe, letalski pribočnik polkovnika Lindbergha. piše iz svoje lastne izkušnje in to s tako živim real:zmom, di prebijete pod njegovim vodstvom vse prigode drznega pilota. Kdor ni prečital tega romana, si ne more misliti, koliko nevarnosti preži na junaka, ki so mu znroali vodstvo poštnega letala!
Iz naše nove povesti boste zveleii. kako se izvršujejo najsodob-neiši ameriški zločini: roparski napadi na zračno pošto. IrT koliko romant:ke se Vam obeta v tej pretresljivi zgodbi o
ljubezni in skrivnostnih zlo 'ejstvih visoko nad oblalki!
Ako prečitate čez nekaj dni v »Jutru« začetek tega romana, boste vsak dan nestrono pričakoval nadfbevanja

si. unvi Miikaauvan nao^''evan.ia
Gusarja v oblakih-
in lubja. (Pogoji eo na vpogled v Zbornici za TOI.)
= Avstrijski trgovci proti uvedbi žitnega monopola. Dunajski gremij trgovcev pripravlja odločno protestno akcijo proti nameravani uvedbi žitnega monopola, ki bi povsem uničil žitno trgovino. Žitni monopol avstrijskemu kmetijstvu ne more prinesti trajnih koristi, kar so uvidele že druge države. Švica je n. pr. šele pred kratkim ukinila žitni monopol, v Nemčiji pa je bil tozadevni projekt odklonjen. Norveška je sicer pred meseci uvedla žitni monopol, vendar so tam razmere povsem drugačne, kajti v deželi sami je pridelek pšenice napram potrebi kon-suma minimalen.
= Rekordna produkcija v Fordovih tvor-nicah. Po preureditvi Fordovih tvornic na produkcijo novega modela, je trajalo poldrugo leto, da ee je produkcija zopet dvignila na rekordno višino koncem L 1925- id da je Ford zopet 6topil na čelo ameriški avtomobilski produkciji. Kakor poročajo iz Newycrka, je bilo v Fordovih tvornicah v avgustu izdelanih 205.684 avtomobilov, 6 čimer je skoro dosežen dosedanji rekord v oktobru 1925.
Borze
11. septembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Več potrebe je bilo v devizah na Prago, Dunaj in Curih. Tečaji deviz so ponovno nekoliko popustili. Deviza na Prago je nazadovala na 168.38, deviza na Newyork na 56-78, deviza na Dunaj na 8.0055 ter deviza na Berlin na 13.54. Razen potrebe v devizi na Trst je vso ostalo potrebo krila Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes nekoliko okrepila. Za bran-žma je notirala 406.25 — 407. za december 417 — 418.5, za kaso pa se je trgovala po 407. Investicijsko posojilo je za malenkost popustilo ter je bilo zaključeuo po 88.75. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Jugobanki po 81, v Obrtni po 32 in v Poljo-delski po 15 75. Med industrijskimi papirji pa se je Slavonija dalje okrepila na 105—110 brez prometa. Trboveliska je po zadnji okrepitvi nekoliko popustila ter je bila zaključena po 485. V ostalem so bili zaključki še v Dubrovački po 430 in v Slaveksu po 97.
Devize in valute
Ljubljana. Amsterdam 22.80, Berlin 13.523 —13.555 (13.54). Bruselj 7.9068. Budimpešta 9 93 42, Curih 1094 4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9905—8.0205 (8.0055), London 275.37— 276.17 (275.77), Newyork 56.68—56.88 (56.7S), Pariz 222.58, Praga 167.78—168.78 (168.38), Trst 297 42.
Zagreb. London 275.37 _ 27627, Newvork 56 68 _ 56.88, Pariz 221.58 — 223 58, Milan 296 42 — 298 42. Curih 10S4.4 — 1097-4, Amsterdam 22.765 _ 22.825, Berlin 13.525 -13.555, Dunaj 7-9905 — 8.0205, Praga 168.08 — 168 88, Budimpešta 9 9192 — 9 99492.
Curih. Zagreb 9126, London 25165, New-york 519.15, Pariz 20.31, Milan 27.145, Berlin 123.57, Dunaj 73.20, Praga 15.3725, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.60. Sofija 3.755, Varšava 58.20.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 d. Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 355 d.. Kreditni 170 d-, Vevče 130 d„ Ruše 250—260, Stavbna 50 d., šešir 105 d., Kr. ind. dr. 275 d.
Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 406.25 — 407, kasa 406-5 — 407, za november 406-5 — 409, za december 417 do 418.5, investicijsko 88.75 — 89.5, agrarne 53 do 54: bančne vrednote: Praštediona 855 do 859, Union 202 den., Srpska 155 den., Jugd 81 — 83. Narodna 8150 den., Zemaljska 127 do 131. Obrtna 31 — 32, Ljubljanska kredit-na 123 den., Poljo 15.75 — 16; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 45, Našič-ka 1600 den., Gutmann 199 blago, Slaveks 97 — 99, Slavonija 105 — 110, Danica 119 do 127, Drava 420 — 460, šečerana 420 do 425, Brod vagon 130 den., Vevče 132 den., Isis 17 5, Dubrovačka 430 — 440, Trboveljska 485 — 487, Oceanija 200 denar.
Blagovna tržišča
HmeU
+ Niirnberg (10. L m.). Na hmeljskem trgu je tendenca mirna Pri nespremenjenih cenah je bilo v ponedeljek prodanih 60 bal.
Les
+ Ljubljanska borza (11 t m.). Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona lipovih plohov.
Žito
+ Chicago (11. t m.) Pri čvrsti tendenci se je danes septemberska pšenica okrepila na 135 in ena osminka (včeraj 133 in pna osminka), decemberska pa na 143 in tri osminke (včeraj 141 in sedem osmink).
4- Žitni trg (11. t. m.). Na budimpeštanski terminski borzi je bila danes tendenca pri živahnejšem prometu nekoliko čvretejša. Pri nas pa j'e položaj ostal povsem nespremenjen. Cene 60 ostale na višini zadnjih dni, Ie koruza je nekoliko cenejša ter stane 176 Din fco. nakladalna postaja. Moka notira sedaj 295—305 Din za bazo »(k.
-f Lfnblianska borza (11. t m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo Vudi se pšenica« slov post. mlev tar plač. 30 dni) baška stara. 80 kg. 2 % no 252.5 do 255 nova 80 81 kg. 1 % po 252.5 _ 25?; 79 W kg 2 % 00 247 5 - 250; sremska. V) kg. 1 °7< po 242.5 _ 245: 77 kg. 2 % ro 2^7 5 - 240 slavonska. 77 kg 2 %. no 2:-:5.5 do 237 5: rž: 72'73 Jtg po 222 5 — 225: moka »0«. fco Ljubljana, plač po prejemu po «365 — 370; koruza: baška. slov postaja, mWska tarifa po 237.5 — 240. navadna tarifa po 240 — 242-5: oves: baški. slov. postaja 215 - 217
-f Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvode (10. t m.). Zaradi mirnega držanja inozemskih trž;šč se je kupč'jski promet na <iunai-ski borzi gibal v naicžiib meiah. Ponudbe so bile ceneiše, tako za pšenico kakor tudi za koruzo. Uradno notiraio vključno prometni davek in carina, fco. Dunai; pšenica: domača 32 50 — 33 50. ma^ŽTska potiska 36 —36 75: rž: marchfeldska 26®--27. madžarska 25—25 50; koraza: podunavska 2950— 30.
Žfvtaa
-f Dnnaiski svinjski sejem (10. t m.). Do<ron: 12 344 komadov, od tega 2122 iz Ju-goclaviie. 7727 iz Po'i«ke in 1489 iz M3džar-sl--». Pri srednje živahnem prometa so cene nitan;m sviniam ostale v glavnem nespre-memene. cene tež'-'m' me«n;m prašičem pa so se dvignile za 5—10 grošev 7a kg žive t»ž» notira ,0. pitane svinje I. 2.15—2.25. angleške križan«' 2.30—2.55, kmečke 2 10—2 30. stare • 1.85—2.05 in mesne 2.20—2.85.
Pri nakup« šoKkili knjig
za vse šole v predpisanih izdajali se priporoča
Tiskovne zadruge
v LtlllBLJAKl? Prešernova ulica štev. 54
Seznam: za vse srednje šole In učiteljišče istotam brezplačno na razpolago
Posledice rusko-kitajskega konflikta
Prebivale) obmejnega mesta Pograničnaja v Man Ižarijl beže lz svoiih domov pred začetkom sovražnosti na rus ko-kitajski meji.
!Pisamišiee
Zvitki za blagajne
Zvitki za Hektograf Vezniku preiuknjači
Ogljem papir	Voičeni in kožnati papir
Barvni trakovi	Sesalni papir
Strojepisni papir	Barva ta vse aparate
Hud. Baraga, Gjubljana, Šelenburgova ulica štev. t
ročna postrežbaI	Telefon 2980	Nizke cene'.t
Milijon parov oči zasleduje tekme v zraku
Na tekmi hidroavijonov za Schnelderjerv pokal Je odnesel, kakor smo poročati, Anglež Waghorn svetovni hitrostni rekord z brzino 532.600 km na uro. Milijon gledalcev Je privabila ta prireditev na kraj tekmovanja. Na slild: Množica zasleduje polet hMroavijoaa, U se Je dvignil, da odnese
zma go.
Sužnji v Afriki
Šesta komisija Društva narodov se je pebavila z vprašanjem trgovine s sužnji. Lord Cecil, ki je ob tej priliki nastopil prvič spet kot govornik pred Društvom narodov, je priznal, da je trgovina s sužnji ob Rdečem morju še v polnem cvetu in da prodado vsaKo leto na stotine teh nesrečnikov v Abe* sinijo. Italijanski zastopnik je deial, Ja je v Notranji Afriki danes še vedno 3 milijone sužnjev. Komisija je sklenila ustanovitev posebnega odseka, da pre» išče te razmere.
Id)
KU
mm
Izvleček iz programov
Četrtek, 12. septembra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Naipoved časa, borza, repr. glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-onkesitra. — 19: Od Sušaka do Rotorja, potopisno predavanje. — 20: Violinski večei gdč. Vide Jerajeve. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Najpoved časa in poročila.
Petek, 13. septembra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Naipoved časa, borza, repr. glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Pevski večer »Poljanskega okteta«. — 21: Koncert radio-kvarteta: Scfoubertova glasba. — 22: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 11.30: Reproduciraina glasba. — 20.30: Koncert radio-kvarteta: lahka glasba. — 22: Večerni koncert. — BEOGRAD 18: Po^pol-da tiski koncert. — 20.25: Koncert radio-kvariata. 21.30: Poročila. — PRAGA 16.30: Komorna glasba. — 19.05: Večerni program: 1. Naša staTa mati. — 2. Zborovski koncert. — BRNO 16.30: Koncert tz Prage. — 19.05: Program iz Pra.ge.
—	22.20: Godba za pfes. — VARŠAVA 18: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert WagneTje-ve glasbe. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert.
—	16: Koncert orkestra. — 17.45: Glasbena akademija. — 20: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 22: Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.30: 'Koncert Schmtnannoive glasbe. — 20: Zel-lerjeva opereta »Ptxar«. — FRANKFURT 17.25: Koncert iz Siufctgarta. — 20: Prograjtn iz Stirbt-ga<rta. — 21-25: Literaren program. — 22.30: Plesna godba. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert. — 20.10: Lokalen nemški večer. — 21: »Sunnemsee«, Stormova novela z glasbo. — Lahka godba. — STUTTGART 1<6.15: Popoldanski koncert. — 20: Nacionalne plesne melodije. — 21: Mešam program. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra balalaSk. — 12: Lahka godba.
—	17.15: Ciganska godiba. — 19.20: Večerni koncert. — 21: Klavirske skladbe. — Vojaška godba. — LONDON 20: Koncert Beethovnove glasbe. — 22.15: Ciganska godba. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. — 21: Operetni večer. — STOCKHOLM 18.20: Godba na harmoniko. — 20: Poljuden koncert orkestra. — 22.10: Grie-gova glasba.
katar v želodcu in nervoznost
učijo „Sigmargy"
Najnovejša in najboljša iznajdba francoskega učenjaka DR. POMARET-a — Pariz. Po četrti škatlj: (180 pastil) postane kri čista; želodec je gotovo izle-čen, a nervoznost se zelo zmanjša. Kdor dosedaj ni poskusil, naj poskusi, pa se bo po prvi škatlai uveril o vrednosti tega leka. Posamezna škatljica 130 Din Dobi se v vseh lekarnah kraljevine SHS Odobreno z rešenjem Ministarstva Narodnog Zdravlja Nr. 43367. Navodila pošlje proti vpoš Ijatvi 2-din. znamke:
JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 {v dvorišču)
Solidna postrežoa! — Zahtevajte ponudb >! !
Zvonarna io livana, Si. Vid M Uubiiano
Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvo* vrstne bronovine v akordnem skladu in v vseh velikostih Odlikujejo se po iz« redno lepem, čistem in močno donečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpo= lagO.	49-i
Kovinolivarna - Ze ezolivarne
Vlivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra. fos» forne in strojne kompozicije, rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — sutovo lito ali po želji obdelane.
Odlitki za ležaje, vagonete, peči, šte« dilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajam» čeni kvaliteti.
Konkurenčne cene! — Hitra in točna
lepe živalL Gozdovi so polni belih zaj» cev, ki dajejo zelo užitno meso. Izreči« no mnogo je divjačine. Gronlandija pa tudi ni pusta kar Se tiče rudnikov. Ugotovljeno je, da hrani bogata leži« šča premoga. Profesor Petersen je pri« nesel na Dansko 800 prekrasnih pti« čev, ki jih je nabral za kodanjski mu* /ej. Njegova razkritja o rodovitni Grenlandiji se v svetovnem tisku mnogo komentirajo.
(Dso sicrh
smo posvetili nakupu »zbornega blaga za jesenske in rimske nlstre za gospode ta dečke, taiko da borno z blagom in z »Istri postregli brezkonku-retično. 1 m blaga že od Din 90.— naprej. II.
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA.
Diplomatova papiga
Gospa Dawesova, žena ameriškega
Eoslanika v Londonu, se je šele pred ratkim pripeljala v Evropo, a že mo« ra romati nazaj v Ameriko. Kaj se je zgodilo? Ali je odpoklican poslanik Dawes, ali je kdo umrl? O ne! Diplo« matova soproga je samo prejela ii, Chi« caga obvestilo, da je zbolela njena mara papiga, mala rumena živalica, ki ie v Dawesovi hiši že trideset let in potrebuje zdaj skrbne nege svoje dolgG« letne gospodinje, da ostane sploh živa.
Konji rudarji
Čam dalje večja mehanizacija dela tudi v rudniških obratih se kaže tudi v tem, da se neprestano manjša š:e* vilo konj, ki jih uporabljajo za pod« zemeljsko delo. Tako poroča neka nemška statistika, da je bilo 1. 1913. v poruhrskih rudnikih še 11.788 konj v službi, dočim jih je danes komaj 2000. Ne bo trajalo dolgo, pa jih bo« do stroji popolnoma nadomestili. Že danes je mnogo rudniških obratov, ki jih ne poznajo več. Te dni je opravil na primer konj »Princ«, ki je bil zaposlen v Kruppovem rudniku Salzer«Neuack, po 11 letnem službovanju svoj zadnji posad (šiht). Se pred 8 leti je izkazoval ta rudnik 80 konj pri delu pod zemljo.
Bazilika miru
Nova cerkev, sezidana v Lisieuxu v južni Franciji na čast sv. Terezije bo nosila na papeževo željo ime »Bazilika miru«.
Vsak dan se bodo vršile v tej cerkvi molitve za vzdrževanje miru in sprave na celem svetu.
Vprašanje reume.
Mednarodni komite za pobijanje reume je zadnji čas objavil važen statistični materija! iz najrazličnejših krajev. Briobčene številke svedočijo, da rev-matizem v vseh krajih letno zahteva daleko večje človeške kakor tudi denarne žrtve, nego n. pr. tuberkuloza. V Angliji je osmina vseh smrtnih primerov v zvezi z revmatizmom. Po statistikah angleških bolniških blagajn od--pada na 90.000 pregledanih bolnikov 2500 primerov na revmatizem.
Na zadnjem kongresu mednarodnega komiteja za pobijanje revmatizma se je upravičeno opozarjalo na to. da bi se število obolenj na revmati2mru lahko zmanjšajo, ako bi ljudje s svojim telesom ravnali enako oprezno, kakor z avtomobilom iti ako bi se takoj po prvih znakih revmatičnega obolenja začeli zdraviti. Medicinske avtoritete navajajo, da zadostuje Pyramidon, da prepreči kronično obolenje. Pyramidon se lahko uspešno uporablja tudi za zdravljenje že daleč napredovanih revmatičnih obolenjih.	182
Iz življenja in.
Štirje rodovi ki so priberaoli milijarde
Velikanska senzacija v Kairu — Paša in berač, ki je v resnici milijarder — Beračevi sinovi so bogataši in študirajo v Inozemstvu
Ahmed paša je v Kairu jako znana osebnost in velja med siromaki za vzornega dobrotnika. Zato je zbudil njegov članek, ki je izšel te dni v kair« skih listih, nepopisno senzacijo. Paša
Pripoveduje, kako je ne v pravljici iz 'isoč in ene noči, ampak v resnici od« kril berača, ki ni berač, ampak milijarder.
Že leta in leta zahaja Ahmed paša v mošejo, kjer se dvakrat dnevno kla« nja Alahu. Vsako pot tekom zadnjih 15 let, ko je sto^" ~ poslopje, je izteg« nil roko z milim pogledom proti nje« mu berač v cunjah. Paša ga je imel za
peljal v salon, ovešen z dragocenimi preprogami. Po stenah je viselo staro orožje, ob zidu je bila klop z dragoti« nami. Berač v cunjah se je medtem prelevil in pristopil k paši oblečen v svilo z belim turbanom na glavi. Začel mu je pripovedovati svojo zgodbo, ki slove takole:
Skozi štiri generacije se je moja rod« bina preživlja'a z beračenjem. Beračili so vsi rodbinski člani od očeta in ma« tere do vnuka. Način življenja se je podedoval od roda do roda in pred 50 leti ga je prevzel on, sedanji poglavar beraške rodbine. Imetje se ie množi«
U1U uciat v bUUia.ll. A aoa fta. JV,	o« ,	"U..V,	---- ------J- --	-------
velikega siromaka in je vselej segel v | lo zelo naglo. Z desetletji so se zgri«
x—__—;i„xx:____i** f n /-11 f ti ' ninli nr\rmi	mili iflrdrtf!
žep po miloščino. Tako mu je tudi te dni hotel stisniti piaster. Mesto da bi sprejel novec, pa je berač vstal in pro« eil pašo, naj ga obišče na njegovem domu.
Presenečeni paša v prvem trenutku ni vedel, kai na stori A ker je že če« stokrat obiskal siromake na njihovih domovih, je še topot pristal na proš« njo. Berač je sedel z njim v voz in kočija je oddrdrala da'eč ven v pred« mestje. Berač je izstopil in prisil pašo, caj mu sledi. Pri nekem vhodu je po« trkal trikrat s tolkalom. Odnrla so se vrata. Paša je zavzet obstrmel in se ni upal stopiti dalje. Vdal se je šele na beračevo prigovarjanje, da jamči za njegovo življenje in varnost.
Stopila sta naprej. Pri dvoriščnih vratih ju je sprejel livriran sluga in ju
niali novci, ki znašajo sedaj milijardne vsote. On sam, polavar beračije pa je sklenil, da se v primernem času ocre« če beračenju. Storil je to o priliki svo« je petdesetletnice, ko ie beračil zadrjič v džamiji in je povabil Ahmeda pašo domov k sebi na čaj. Zanaprej bo živel kot bogataš.
Beraški milijarder je bil trikrat ože« njen. Svoiim otrokom ie pred nekaj leti zastavil vprašanje, kakšno živi je« nie jim je liubše: beraško ali bogata« ško. Odločili so se za drugo pcsebno, ko so videli, da imajo dovolj denarja na kupu. Tedaj jp berač vsak 5 dete iz« šolal. Sinovi in hčere študirajo danes na velikih in slovitih inozemskih uni« verzah. medtem ko je njih oče do zad« njega prosil milodarov po musliman« skih svetiščih in ulicah.
sveta
Amanulah se pokristjani?
Iz okolice bivšega afganskega kralja Amanulaha javljajo, da se izgnani su« veren bavi z mislijo, kako bi se dal po« kristjaniti. Baje so to sadovi jezuitske* ga patra Pirellija, s katerim se je Ama* nulah seznanil na svojem potovanju ši* rom Evrope. Upanje, da bi še kdaj do« segel prestol Afganistana, je baje Amanulah popolnoma opustil in se vdal v svojo usodo. Vest o njegovem prestopku v krščanstvo pa velja spre« jeti z vso rezervo, zakaj Amanulah je dober trgovec in napravi kakšno pote-zo le tedaj, če že vnaprej ve, da se mu bo izplačala.
Prizorišče strašne nesreče na morju
Kakor smo poročali, se Je zgodila na Finskem v bližini Tammeriorsa strašna nesreča, Id ]e zahtevala po dosedanjih ugotovitvah preko 130 žrtev, večinoma otrok ]n žensk. Parnik »Kurn«, dolg 30 ra, se ]e na razburkanih valovib nagnil in prevrnil. Še predno |e prispela pomoč, |e večina potnikov in posadke utonila. Dve manjši selišči, Teisko ju Kura, sta izgubili skoraj vse svoje prebivalstvo. Na Finskem vlada splošno žalovanje.
Dr. Gerson v Kasslu
Nemški zdravnik dr. Gerson, ki je postal g'asovit po svoji dijeti, je pred nekaj dnevi prispel v Kasel, kjer se bo, kakor je podoba, popolnoma usta« novil. Nastanil se je v sanatoriju dok« torja Gussmanna, s katerim sta skle« nila. pogodbo za lečenje po Gersonovi dijetetični metodi. Sanatorij je za Ger« sona nanovo preurejen. Dobil je pose« ben oddelek za rontgeniziranje in la« boratorij za analizo. Tudi kasselska javna bolnica je odstopila dr. Gersonu poseben oddelek za tuberkulozne bol« nike. Zdravnik bo torej imel dovolj prostora in prilike, da s svojimi zan» mivimi noskusi nadaljuje do popolne* ga uspeha.
Gronlandija - rodovitna dežela
Zadnji dve leti se je mudil v Gron* landiji danski živaloslovec Petersen. Proučeval je gronlandsko favno in je prinesel domov bogato gradivo o ro« dovitni zemlji v krajih, ki so jih imeli ljudje za nedostopne in nerodovitne.
V okolici Scoresbava se razteza ka« kih 400 kilometrov dolgo ozemlje, ki ni borno na flori in favni, ampak na« ravnost bujno rodovitno. Ti kraji niso pokriti z ledeniki. V njih rase bogato in obilno rastlinje in žive neverjetno
Trije udarci s srebrnim kladivom
V Ženevi so prošle dni položili temeljni kamen za palačo Društva narodov, Id se Je moralo sko-tS deset let zadovoljevati s skromnimi prostori In zborovati v dvorani Reformacije. V najlepšem vremena so v nedeljo položili temeljni kamen za samostojno zgradbo. V kamen, ki ga vidimo na »liki, so vzidali statut Društva narodov te kaseto z zlatimi novci vseh držav, Id so članice DN. Najslovesnejši Je bil trenutek, ko le predsednik sedanjega zasedanja, Guerrero, potrkal trikrat s srebrnim kladivom po temeljnem kamnu — prizor, ki ga je vjel fotograf na svojo ploščo. —
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
tiKdor hoče
da mu pcilje po pesti naslov afi GaGo drugo informacijo ticoco me malih oglasov na} priioii v mnamGah a faTk • sicer n« ho prejet odgovora t « M MS
CENE M A UM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. II842.
Potnik
lobro Izvežban. H »trojni obrat s transmta-jami, dobi službo. — Javi Eaj ee na Zrinjskega cesti »t 15.	318frl
potns
Potnico
pri privatnih strankah dobro vpeljano — sprejmem proti plači in proviziji. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	31936
Potnike
ta prodajo neobhodno^ potrebnega predmeta, ki ga vsak človek rabi, sprejmem. Minimalen zaslužek 200 Din dnevno Dnevna kavcija do 5000 Din potrebna. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Stalen promet«.
31906
Provizijski potnik
dobro vpeljan po Sloveniji geli v svrho zboljšanja stališča sprejeti drugo zastopstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šitro »Izboljšanje«.	32023
Žaganje drv
najceneje pri Uran Franc, Tiiharjev* c., telefon 2820.
136
Gospodična
r lepo pokončno pisavo, za delo na domu, naj javi jvcj naslov na oglas, oddelek -Jutra« pod »Lepa pisava«.	31970
Sijajen zaslužek
plačo in provizijo nudimo zastopnikom in agentem za prodajo vrednostnih papirjev in odlično vpeljanih domačih predmetov. »Slavita* K D.. Beograd — Skopljanffta 51. 81992
Prva oblast koncesljonlrana
šoferska šola
'smernik Ljubljana iJugo avto), Ounajska cesta 36
Telefon 2235 Strokovnjaški teoretični jook in praktične vožme n> ruzličnih mooer nih avtomobilih, e pričet lom v . a k e g a prvega 254
t---
Gosli poučuje
bivši učitelj kunstrvaiorija fitndeniovska ul 9-1 29176
Prikrojevalnl pouk
krojačem, šiviljam, gospodičnam in dama.m, ki nimajo časa v tečaje, pouk v poljubnih urah. Revnejšim ceneje Izdelava krojev. Krojno učilišče, Ljubljana. Stari trg 19 31342
Nemščino in klavir
poučuje drž. izprašana učiteljica po 10 Din. Marta Kader, Gosposka ul 10,1.
31940
Institutrice
fr3nsaise d-onne des leijous de convereation, de gram-maire et de litterature. — Eorire sous »Parfalt« au journal.	31SG7

Kot hišnica
ali gospodinja
gre vdova. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod »Zanesljiva 728«. 3172S
Mlajši uradnik
> visoko izobrazbo želi kakršnegakoli zaj>oslen_ja s .-talno plačo ali sicer sigur niro zaslužkom Cenj po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« oo d »Takoj 35«.
29380
Mesto kuharice
pri samostojnem gospodu ali oddelku fin kontrole išče samostojna gospa srednjih let. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Maj«.	81896
Službo gospodinje
pri samostojnem starejšem gospodu želi mlada vdova brez otrok. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogla. ni oddelek »Jutra« pod šifro »Vdova HI/ž«.	31953
Frizerka
dobro izurjena — nastopi lahko takoj stalno mesto. Plača in drugo po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 31S22
Ročni voziček
na dva ali štiri kolesa, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Voziček 78«.
31978

J*'

Žagovodjo
vestnega, z večletno prakso v režnji meh sega lesa, išče za takoj le-sna industrija na Gorenjskem Ponudbe z referencami nasloviti na poštni predal 153.
Ljubljana.
31729
Kovinski tiskač
(Mtftalidrttckert vešč. si ima dokazano daljše izkušnje. dobi takojšnje mesto pri svorniei »Titan« d d Kamnik.	31310
Navijalka volne
spretna, dobi stalno mesto Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra-.	31873
3 čevljarske
pomočnike
za izdelavo močnih, širokih čevljev, sprejme Rade Uzelac, Plašii Stanovanje in hrana v hiši. 31S71
Gospodična
vešča knjigovodstva in korespondence, želi mesta. Gre tudi na deželo, samo proti oskrbi Cenj. ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Zanesljiva moč« 31916
Prodajalka
verzirana v meš. stroki, t 30.000 Din kavcije, želi premeniti službo — najraje na deželi. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Mlada moč«.	31912
Instrukcije
Išče akademik. Ponudbe na oda;, oddelek »Jutra« pod »Pedagog 84«.	31984
Hrastove pragove
frize in drva kupi Rudolf Schenk, Sušak, poštni nre-tinac 75.	29508
Katero podjetje
sprejme v kakršnokoli ilnžbo vsestransko zanesljivega primorskega Slovenca, zaposlenega 11 let kartonažnem podjetju in industrij, mlina, kj je samostojen delavec v izdelovanju kartonov, zabojev in okvirjem, izurjen pako-vanja. skladiščnega posia ter izvežban v m in. stroki Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zaposlenie«.
31948
Učenec
iz boljše hiše, z zadostno izobrazbo, bi tako; vstopil trgovino meš. blaga. — Najboljša priporočila Naslov pove oglasni od**'.ek »Jutra«.	31926
Natakarica
čedne zunanjosti išče mesta kot začetnica v kavarni ali boljšem hotelu. Naslov pove oglasili odde>k »Jutra«.	32020
Kot pomoč
gospodinji
želi pridno, zdravo, pošteno, 28 let staro dekle, doma iz kmetske hiše. Re-flektira le na dobro in pošteno hišo. — Pi!mene po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna, zdrava, poštena«.	"1928
Tehtnico
do 10 kg, z uteži kupi Leopold J e a i h, mešan- v Medvodah.	31996
Izložbeno omarico
90 cm visoko. 60 cm široko in 26 cm globoko — vse zunanje mere, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izložba«.
32008
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
3 čevljarske
pomočnike
z vso osftrbo v hiši sprejme Alojzij Kunstek, čevljar, Mirna, Dolenjsko.
31863
Služkinja za vse
samostojna kuharica, starejša, poštema in snažna, dobi stalno nameščenje pr; družini * odraslimi člani. Naslov tv>d »St. 10«. 3182S
Kontoristinjo
tudi začatnico. z znanjem nemškega jezika iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Nastop takoj«.	31809
Čevljar, pomočnika
za mešano delo sprejme takoj Josip Kaplan, Krško 31797
<*ev!jar. pomočnika
dobro izvežbanegi v naj finejšem de'u sprejme takoj Franc Sifrer splošno čevljarstvo. Skofja Lo'a 3173S
Dve učenki
sprejme takoj Mimi Sar k. modni salon v palači kreditne banke, kjer se ie predstaviti.	31959
Službo h konjem
(za gozdarsko delo"i dobi zdrav in pošten mladenič Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Notranjsko«.
31944
Plačilni natakar
dobi stalno mesto v hotelu »Bedevne« v Ljubljani. — Reflektira se samo na prvovrstno vljudno in korektno moč, e primerno kavcijo.	319S1
Igralko klavirja
dobro, za zvečer od 5. do 10. ure išče boljša restavracija v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Živahnost«.	81960
1 ali 2 slikarska in pleskar, pomočnika ter vajenca
ki Ima veselje do obrti.
hrano in stanovanjem v hiši sprejme Jernej Vom-bergar, slikar in pleskar. Cerklje pri Kranju št. 30.
31920
Krepko učenko
ki ima veselje do šivan !a in trgovine z mešan, blagom, sprejme Fran Rešek,. trg. mešan, blaga, Bs'.tmci (Prekmurje).	31919
Prodajalko
za delikatesno trgovino iščem — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Prodajalka« 31902
133.
Natanko čez štiri dni je kovne pripeljal avtomobil nazaj; lepo ga je bil popravil ter mu naredil nova kolesa in blatnike. Gospod Kozamurnik je takoj sklenil, da se popelje e ženo in Minko na izprehod. Ce bi bil vedel, da bo to njegova zadnja vožnja, bi bil gotovo rajši ostal doma.
Hočemo
kot drnge svetovne firme.
zgraditi ekskluzivno .prodajno organizacijo. Ne želimo si nameščencev, temveč sodelavcev! — Ne tretir3mo ljudi kot stroj«, aH kot sestavne dele strojev, temveč kot pionirje konstruktivnega ustvarjanja Potrebujemo še neokliko mladih, resnih in ambicijoznih sodelavcev ki »e hočejo posvariti in specializirati v našem poslu. Manufak-fura »Reftord«, Ljubljana. Šelenburgova ulica št. 4.
8 £65
Mizar, pomočnika
dobro izurjenega v stroj, mizarstvu sprejme takoj Josip Vengar, Slov. Javo<r-nik.	81925
Učenko
z odličnim spričevalom meščanske šo'e, boljših Maršev (prednost železničarji), veščo tudi nemščine, ti ima res veselje dc trgovine mešan. blaga, sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva učenka«.	81931
Frizerka
in manikerka, ki dobro on-dulira, lepo manikira in je vešča vodne onduiacije, dobi stalno službo. Načtop po dogovoru. Reflektira ee le na dobro izurjeno. Ponudbe 3 plačilnimi pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod »Frizerka«.	31911
Privatno sobarico
iščem. Predstaviti hotelu »Tivoli«.
se ie v 31971
Pridno služkinjo
za vse, ki zna dobro kuhati, iščem k dvema osebama. Tavčarjeva ul. 6/11, levo.	31983
Zobotehnika
sprejme zobozdravnik. Ponudbe pod »Perfekten« na podružnico »Jutra« v Celju 32022
Učenko
sprejmem za strojno pletenje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	32012
Vajenca
sprejmem aa krznar. obrt. — Istotam dobi tudi mesto
dobra šivilja
ki je lb bila v siutbi pri krznarju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31990
Mlajšo sobarico
perfektno, sprejmem. Predstaviti se je med 11. in 12. ter 2. in 3. uro v hotelu »Union«. — Fran Heeh*.
319SS
Kletarja
samskega, vojaščine prostega, z nekoliko izobrazbe, sprejmem takoj ali s 1. oktobrom v vinsko trgovino. Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trezen in pošten«. 31918
Kroj.
pomočnika
boljših in kon-
vajenega boljšib In fekcijsiih del. sprejme takoj Karo! Kavčnik. Kožarje 25 (gostilna Kušar) pri Ljubljani.	31985
Fotograla
dobro izurjenega, kot poslovodjo sprejme Foto Ivančič, Crfkvenica. 82003
Gospodično
zmožno perfektne slovenske in nemške stenogralije ter strojepisja, »prejme odvet niška pisarna v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33013
Sobarico
perfektno in pošteno, »prej mem takoj proti dobri pla či. Ponudbe i referencami na oglasni oddelek »Jntra« pod značko »Perfektna so-barica 400«	31986
Učenko
s predpisano šol. izobrazbo za večjo trgovino z mešan blagem ter
mlajšega delavca
sprejmem takoj. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 31969


£etah&i pridocnik pripoveduje sijajno, $god(!o o prigodah
petkovnika &ind%ergha pretrestjivor tajinstveno v %raini postni stu\M
(ftebnicna CetaCb&a potrebi i$pod pere&a ttajg£a&ovitejse$a ietaCea
1DOMA1L1D) IE. IKIEHOIE
JCeiatmGi prihocniG poiGovitiGa £indbes»$ha na n)e|ovem vseamerišGettt poletu*
Romantika, prigode, skrivnost, vdanost, smrt — vsega tega boste obilo našli v poglavjih tega sijajnega romana o najbolj romantični službi na svetu — zračni pošti Združenih držav. Smrtnonevarni nočni poleti, umor, rop in še marsikaj zajemljivega bo priklepalo vašo napetost od poglavja do poglavja tega znamenitega
ro-
mana.
1ROMAVN 1HIAJAT1I

PRIČNE IZ-ČEZ NEKAJ
ID Nil V
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po Dovietja najmanj & kg. ootem Si>ti beli auh po Dm 300 kg L Brozovič. ke mička Stalina perja. Za greb. Kiča 32.	183
Majhne kadi
do 800 1 ugodno proda Ko- I vakovič, Ljubljana, Kolizej 31660 I
Hrastove sode
od 100—600 litrov, v najboljšem 6tanju proda No-vakovič, Ljubljana, Kolizej.	81808
Starejšega gospoda
sprejmem v popolno oskrbj za 700 Din mesečno — event. dosmrtno za 30.00® Din. Ponudbe na oglašat oddelek »Jutra« pod iifr« »Preskrba«.	SSOO*
Pozor, peki!
Železne neške (BacktrBgeV pečna vratica. tiple, mlini za žemlje. preiše, parne peči in vsi drugi stroji in pripomočki za peke in slaščičarje vedno v zalogi na j Sušaku. Ing. C. Kornfeld. ' Sušak, Račkog 1. Zahtevajte prospekte. 31756 |
Mlin za sadje
že rabljen, stiskalnica in slamoreznica, vse v dobrem st3,niu naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31936
Otroški voziček
dobro ohranjen prodam. — | Pogleda se med 3. in 6. uro popoldne na Zrinjske-ga cesti 6,1.	S1929
Starih cunj
večjo množino bi nabavil. Interesenti naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Sta-re cunj««.	31914
Razne note
Šolske in druee radi selit- | ve prodam. Naslov v ©<ri. cddelku »Jutra« 3f*>5 i
Otroška posteljica
lena. bela in otroški tri- | cikelj ugodno naprodaj na Aleksandrovi cesti 1611 -desno	31993 I
Lokal
na prometnem kraju oddam. Gline«, Tržaška essta št. 46.	31957
PrtdtM
Jabolčnika
lanskega prvovrstnega pr<v dam v malih in vagonskih
partijah. Ponudbe n* ogi. oddelek »Jutra« pod »Cen® skrajno nizka«.	31941
Biz oljskega vina
rdečega, dobrega, večj« količino prodam po ugodni ceni — ali ga pa zamenjam za okrogel ali reza«-les. Zamenjam gia tudi za drugo blago. Cenjene ponudbe na naslov: M. Lapuh, Dobova pri Brežicah.
31915
Namizna jabolka
v vsaki množini kupim. _
Ponudbe z navedbo vrsts, količine, cene in dobavnega roka pod šifro »Jabolka« na podružnico Jutra v Mariboru.	3201$
Ne obupajte!
ako nimate vložka v hrt nilnici, kajti to je mnogo manj neprijetno, kot če nimate
posteljnega vložka
ki gfc dobite najceneje pri Fr. S t o p i c I v Ljubljani.
Gosposvetska cesta št. 1 Istotam dobite tudi kopalne banje, klezetne garniture, vzmeti za modroce, morsko travo, žimo in vso želcznino	168 I
F. N.
motorna tolesa kupita na mesečna obrok« pri H. Kanda, Ljubljana. Mestni ttg 17	183
r	■
Ugodna prilika!
Poltov^mi avto, v dobrem stanju, vožen 14.000 km, prodam za 16.000 Din. na mesečne obrokt po 1000 Din — vsled nabave drugega. Nas'ov pove oglas, oddelek »Jutra«. 31800
Tovorni avto
štiritonski »Austro-Fiat« dobrem stanju, z novimi gumami (Vollgumi) prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	81799
Dijakinjo
sprejmem v vso oskrb« (klavir). Rimska e. 3/1.
S1.51«
Tri dijake
sprejmem v separirano ur bo z zajtrkom ali brez. — Električna razsvetljava. — Frece. Novi Vodmat. Zaloška cesta 10.	31900
Mlajšega dijaka
sprejme v vso oskrbo profesor. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31331
Dijake
sprejme boljša rodbina f vestno oskrbo. NVlov v oglasnem oddelku »Jutra«.
31817
Dijake
sprejmem na stanovanje f zajtrkom. — Razsvetljava električna. V bližini sta realka in tehniška Sola. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	31778
dijaka nižješolca
iz finih hiš, sprejme v popolno oskrbo in dobro vzgojo profesorjeva družina. — Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 32010
Dijaka
srednješolca sprejmem na
stanovanje, dobro hrano in skrbno nadzorstvo, v manjšo sobico z elektr. razsvetljavo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 92015
Dijaka
■prejmem v vso oskrlaj, Stanovanje v lastni vili — vrt in klavir na razpo'a«o Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	32507
t •
Dijaka
Hiša
kater! se nahaja gostilna pekarija, naprodaj. — Prednost imajo z zalogo vina na veliko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
31240
Stavbne parcele
i naprodaj. — Pojasnila daje Marija Rojko. gostilna, Pobrežje pri Mariboru, Zerkovska ulica štev. 45.
31907
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenatl
C e r n e — fuveiir
Ljubljana, VVoHova ulica
Otomane, divane
in modroce izdeluje Anton Kolesa, Ftorjanska ul. 23.
31805
I iz boljše hiše, sprejmem v popolno oskrbo v sredini mesta. Naslov r oglasnem I oddelku »Jutra«. 32024
Dijake
sprejmem v oskrbo. Lastna solnčna soba. Pomoč pri učenju. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3176»
Mlajše dijake (inje)
sprejmem. Dobra oskrba, instrukcije, nemščina, klavir. Naslov v ogL odi. »Jutra«.	31746
Dijaka
sprejmem v zelo dobre l oskrbo Pred Škofijo SI III levo.	31962
Dijakinjo
iz boljše hiše, v vso oskr-bo sprejme proif. družina. Klavir in event. pouk na razpolago; na željo tudi nemška konTerzacija. Bližina stolnice. Naslov pov® oglasni oddelek »Jutra«.
81949
Pohištvo
zelo dobrem stanju na-I prodaj na Rimski c. 23,-1.
31991
Več frakov
I dobro ohranjenih kupimo. Naslov v oglasnem oddelku I »Jutra«.	31954 |
Stare obleke
I moške in ženske poceni na-| prodaj v Kapiteljski ul.
31976 I
2 dijakinji
bliža meščanske šole v vso oskrbo sprejme dobra obitelj. Klavir. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra« 31951
Tri dijake
rro oskrbo sprejmem v | Koritkovi ulici štev. 34 II 31939
Mlajšega dijaka
vzamem v vso oskrbo z* 600 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31937

Kožuh
| za na voz, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro I »Velika postava«. 31964
J Kožuhovinast plašč
(skoraj nov, posteljne ode-I je, moške in ženske obleke, čevlje, komplet, želez-I no posteljo, omaro, veo !e-I senih kamis, lestenc za 1 elektr. luč in več drugih I stvari prodam. Naslov v ogiaroezn
1	"	31»79
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje • hrano, ali pa tudi samo i zajtrkom. Naslov T oglas, oddelku »Jutra«. S1909
Profesor
vzame dijaka v celo dobr* oskrbo. Nemška konverza-cija; bližina II. realne g£n* nazije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31700
3 dijake (inje)
sprejmem v popolno oskrbo v sredini mesta, poleg
humanistične gimnazije. — oddelka . »Jntra«. I Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«,	319G§
MJchei Zčvaco«
223
V	krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman
čez nekaj dni, kadar bo spet vse mirno iti pozabljeno, je hotela spraviti dona Cesarja v svojo letno hišo. Trdno se je zanašala, da ta tam končnoveljavno pridobi za svoje namene. In potem, ko bo visa ta široka spletka na dobrem tiru, se je hotela posvetiti skrlbi za svojega sinka... za dete viteza de Pardaillana.
V	tem načrtu je bila samo ena črna točka: Espinosa je bil videti fcudoviito dobro poučen o zaroti, ki jo je vodila Favsita s pomočjo .vojvode Caistranskega.
Espinosa je moral po tem takem spoznati njeno vlogo v tej zadevi. Toda nikoli ji ni črhnil o tem besedice in vsi njeni poizkusi, da bi izpregledala misli in namene velikega inikvizitorja, so se razbijali ob molčečnosti tega nerazumljivega moža.
Še nekaj jo je dražilo. Čutila je, kako jo z vseh strani obdaja tajna pažnja, ki ji je postajala vsak dan bolj neznosna.
Nekega dne ji je bilo prišlo na um, da je napravila izlet v okolico mesta. Pri Maearenskih vratih so bili ustavili njeno nosil-nico. Oficir, ki je pristopil, jo je takoj spoznal; iz mesta ji sicer ni branil, vendar pa je na vso moč vljudno izjavil, da mu bo čast spremiti Njeno Svetlost. Še tisti mah je obkolila nosilnico deseterica" do zob oboroženih vojnikov. In ko je Favsta s svojo običajno .mirnostjo odgovorila, da ji zadoščajo trije plemiči, ki jih ima s seboj, je oficir povedal, da ravna tako po nalogu Njegovega Veličanstva, ki želi izkazovati Njeni Svetlosti prav posebne časti.
Favsta je to razumela. Bila je tako rekoč ietnica. To je sicer ni
vznemirjalo. Vedela je, da bo ukani]a svojega strašnega zaveznika Bspinoso, kadarkoli bo hotela. Le dražilo jo je. In zaman je ugbala, kakšne namene bi utegnil imeti veliki inkvizitor nasproti njej.
Te okolnosti so bile vzrok, da je bila med PardaiflJanoviin jetai-štvom ves čas skrajno oprezna.
Vsak dan je posetila Espinoso in ga vprašala, kako je s Parda.il-lanom. Espinosa jo je obveščal o jetnikovem stanju i« o tem, kaj mislijo še napraviti z njim.
Ona ga je resno poslušala, hvalila, grajala in mu zdaj dala kak nasvet, zdaj vdahnila kako novo misel. Na koncu vsakega razgovora je vprašala, kako se .počuti don Al m ara n.
Tisti večer, preden je Pardaillan rešil Giraldo iz Rdečebradčevih krempljev, je spet prišla k velikemu inkvrzitorjoi. Na njeno vprašanje je Espinosa z nekam čudnim glasom odgovoril:
»Trpljenje gospoda de Pardaillana je končano.«
»To pomeni, da je mrtev?« je vprašala Favsta.
In veliki! inkvizitor, kakor da ji noče dati bližnjih pojasnil, je ponovil:
»Njegovo trpljenje je končano.«
Zastran dona AJmarana je zvedela, da je popolnoma okreval in mMi jutri posetiti grad Bib-Alzar, kjer ima nekakšen opravek.
Favsta se je nasmehnila. Vedela je, kakšen posel kliče dona Al-marana v trdnjavo Bib-Alzar. Vsa zadovoljna se je vrnila domov.
Tisti dan pa, kako uro Po tem, ko je Pardaillan odšel iz gostilne in spotoma zamnmrah »Zdaj si ti na vrsti, Favsta!« je bila princesa v mali molilnici svoje letne hiše, ki so jo tajna vrata spadala s skrivnostnimi podzemeljskmi prostori.
Dolgi razgovor, katerega ie imela s Torerom, se ie pravkar fcončaval
»Gospa,« je z žalostnim glasom govoril Torero, »meneč, da me boste pridobili za svoje predloge s tem, če razpršite nekatere moje pomisleke, ste mi odkrili bridko in mrko resnico o mojem poreklu. Morda bi bilo bolj človeško, če bi mi bili prizanesli!... Toda zdaj je zlo storjeno, popraviti ga ni moči... Vaš namen pa ni dosežen. Čemu se tako jalovo upirate? Jaz nisem neobrzdan častihlepnež, kakršnega ste si želeli. Misel, da naj gospodujem nad sebi podobnimi, ne zbuja v meni nikake bolne radosti in bolj nego kdaj je moja volja, da nikoli ne vstanem zoper njega, Id bo ostal zame vedno samo kralj... nič dragega ne. Moj sen, gospa, je ta, da se s svojim prijateljem, gospodom de Pardaillanom, umaknem v Francijo in » tam priborim svoj prostorček na solnou. Ne želim si ničesar mimo tega, da bi mogel do smrti živeti ob strani družice, katero sem si izbral. Ona nima ne vaše brezprimerne lepote, ne bogastva in niče-miurmh časti, še imena ne... toda ljubim jo in to nama zadošča...«
»Oh,« je tcgoino vzrojila Favsta, »mar bom zmerom tako nesrečna, da bom iskala mož in nahajala samo ženske, klavrne, šibke ženske, ki jih ni drugega kakor čuvstvo in mehkoba?... Zakaj nisem vsaj sama mož!...«
»0, gospa, ne prezirajte čuvstva! Njegova zasluga je, da moremo prenašati to življenje.«
Favsta pa je nadaljevala, kakor da ga ne sliši:
»Ali veš, brezumnež, kaj se je zgodilo s tem Pardaillanom, k! hočeš z niim zapustiti Španijo?«
»Kaj hočete reči?« je vzkliknil Torero, ki ni še ničesar vedei o vitezovi aretaciji.
Dijakinjo
fprejmem v udobno	oskrbo Kaelov v oglasnem oda-*-
ku »Jutra«.	31949
Dva dijaka
vzamem na stanovanje z zajtrkom, v zračno in svetlo sobo blizu srednje tehnične šole. Naslov v oglas, eddelku »Jutra«. 31963
1 ali 2 dijakinji
•prejme učiteljica na dobro hrano in stanovanje. Klavir in vrt na razpolago Na željo nemška konver-zarija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S1&43
Dva dijaka (inji)
eprejmem v bližini učiteljišča v vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. "	31933
Dva dijaka
ejrejmem v vso oskrbo. — Klavir in vrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
31987
Dijaka
eprejmem v vso oskrbo za 650 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jntra«. 31977
Dijaka
I. ali n. razr. realne gimnazije sprejmem n* stanovanje in hrano v učiteljski družini na Domobranski e. »t. 17, spodaj.	31982
1—2 dijakinji
feprejmem na stanovanje in brane. Klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3-2014
Stanovanje
ebstoječe iz 2—3 sob s kopalnico išče mirna stranka od 3 oseb za november. Ponudbe na Miroslav Žabka. Miklošičeva 14 ali pa telef. št. 2534.
ISž
Dvoje stanovanj
dvosobnih, z verando, v novi vili takoj ali pozneje oddam. Sobe parketirane, vodovod, elektrika. 2 minuti od a vt »postaje. — Naslov: Kovačij. Ljubljana VII, Podlimbarskega ul.
31869
Stanovanje
t mestu, obstoječe iz dveh eob. kuhinje in pritiklin išče za oktober mirna stranka brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din 1300«.
31934
Stanovanje
g—S sob in .pritiklin išče mirna in snažna stranka zn november. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno stanovanje«.
31972
Lepo stanovanje
E—3 sob in pritiklin, v mestu išie trgovec za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačnik točen«. 31855
Stanovanje
S lepih sob, kuhinje, kleti, shrambe in vrta, v novi hiši oddam s I. oktobrom za 750 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
31933
Stanovanje
Velike sobe in kuhinje. « pritiklinami iščem. Javiti Oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno«.	31999
Nujna prošnja
fcoljših zakoncev za sobo
in kuhinjo v Ljubljani!_
Drugače v ponedeljek de-ložacdja. Blagodušne ponudbe prosiva na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen m zelo hvaležen plačnik.	32006
Stanovanje
iščem za takoj ali e 1. oktobrom. Plačam od 500 do 700 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »2 osebi«.
Sobo s štedilnikom
ali kuhinjo in sobico iščeta zakonca brez otrok v Ljubljani ali okolici. — Sprejmeta tudi službo hiS-irifca, event. poučuje klavir ali inštroiTa nižješolce. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	32002
Stanovanje
trisobno, s kuhinjo, opremljeno kopalnico in vsemi pritiklinami, z lepo verando ter souporabo pralnice oddam e 1. oktobrom ob Dunajski cesti — cjruga ht ša levo od »Stadiona« — preko zasilne železniške proge.	32025

Lepo, prazno sobo
parketirano in s posebnim vhcdom oddam na Dunajski cesti. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31731
Elegantno sobo
v vili, 6eparirano, 9 kopalnico, zajtrkom in event. z vso oskrbo IHem s 1. oktobrom. Ponudbe na ogl. odelek »Jutra« pod šifro »Stalen gospod«. 31727
Opremljeno sobo
čedno in zračno oddam gospodični. Naslov v ogl. odd. Jutra.	31763
Prazno sobo
s posebnim vhodom iščem v centru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Za oktober«.	31935
Opremljeno sobo
separirano. v sut-erenu oddani na Vidovdanski cesti št. 3.	31952
Lepo sobo
d .posebnim vhodom in elektriko oddam 1—2 gospodoma. — Istotam vzamem
3 DIJAKE v vso oskrbo, ali samo na stanovanje. Cena nizka. Rožna ulica 8.	31950
Mesečno sobo
event. z vso osikrbo išče •"■»pa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31927
Opremljeno sobo
posebnim vhcdom takoj oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31941
Lepo sobo
posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem eddelku »Jutra«.	31958
Sobo
sTedi mesta oddam ves dan odsotnemu gospodu za 200 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31947
Opremljeno sobo
z eiektr. razsvetljavo in posebnim vhodom t. a k o j oddam v Rožni dolini — Pod Rožnik, cesta X/13.
31938
Sobo
bližini deželne bolnice išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« 'pod »Bolnica«.	31910
Lepo, zračno sobo
oddam takoj na Gosposvet-ski cesti št. 13/1, vrata 100 31931
Sobo
1 oskrbo, event. hran« Išče akademik v bližnji okolici Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »20. eept.«
31966
Opremljeno sobo
separirano oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	S1967
Sobo
event. s hrano oddam ifve-ma gospodoma. — Istotam sprejmem dijakinjo
▼ vso oskrbo za 350 Din
mesečno. Poja«.nila daje Prešeren, Šiška, Tržna 5.
31973
Sobo s klavirjem
in dobro hrano oddam go-slpodični koneervatoristki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31844
Opremljeno sobo
lično, blizu gorenjskega kolodvora oddam solidnemu boljšemu gospodu e 15. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
31989
Opremljeno sobo
s strogo separiranim vhodom išče gospod s 1. oktobrom. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strogo separirano«. 33000
Prazno sobo
lepo, z elektriko in parke-ti oddam v visokem pritličju v Pražakovi ul. 11.
31998
Opremljeno sobo
mesečno, v pritličju, s posebnim vhodom :n eiektr. razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. Poizve 6e v Ljubljani VII, Polakova št. 11.	'	32001
Lepo sobo
7. oskrbo oddam 1 ali 2 boljšima gospodičnama na Zrinjskega cesti štev. 6/11. levo.	32017
Sobo
oddam 1—2 boljšima gospodičnama ali dijakinjama z vso osfcrbo, tik II. državne gimnazije na Poljanski c. NaJov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32005
Iktpiti
Mlad obrtnik
želi znanja z gospodično do 26 let staro, ki bi mu samostojno pomagala. Le resne dopise, če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iz dežele«.	31943
Nujno 800
Bil odsoten — pridite v četrtek.	31932
Bolna duša
Bodi pomirjena, dobivam prekontrolirano, iščem pomirjanja. Še zmeraj Troj Pariz 3.	31930
Damo
rozečo se 9. popoldne Maribor—Ormož, ki je v Mariboru oddala dva velika paketa, prosi gospod vis a vis za spoznanje.. Dopis na podružnico »Jutra« v Maribora pod šifro »Crn«
31994
Petelini
beli amerik. Leghorn in rdeči Rhode Island red — najboljše pasme, naprodaj. Gallus Farm, Bačka, Topola.	31995
KLAVIRJI!
Svarim pre i nakupom navideznega blaga, cenib klavirjev! Kupujte na obroke
od Din 400,—
prve svetovne fabrikate: Bilsendorte* Steinway F8r-ster. Hfilzl. Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika). Prodaja jih izključno le sod. izvedenec in bi v učit. Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 3. - Velikanska izbira vseh glasbil in strun 193
Elektromotor
rabljen, v dobrem stanju, 3/4—I HP, za 440 voltov, istosmerni tok, kupim. — Ponudbe na naslov: Kari Kovač, Stari trg pri Rakeku	31917
Popravila
zimskih klobukov za dame in gostpode. 6prejema i& točno izvršuje modni salon Stuchly - Maške, Židovska ulica 3.	32016
Gramofon
dobro ohranjen, e ploščami vred ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Dober gramofon«.	31974
Kratek klavir
ali pianino kupi P. Krulc. Reber 15/».	31975
Prodam ali zamemam
osebni avto
Protos 10/30, 6 sedežen, 5-kratmo obročje, z električno lučjo (žarometom) .barva siva z črno, v pršma stanju (generalno repariran) zelo ceno proti gotovina ali zamenjam za okrogli le-s: prvovrsten orehov, češnjo v, bukov ali jesenov les, prvovrstne butove hlode ali I. ali II. vrsten hrastov les. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nr. 716«, Ljubljana.	'	11063
Damske plašče za >esen
kasha m couvercot . . od Din 390 naprej krila gladka in plasirana » » 70 » bluze bete in barvaste » » 80 » F. in I. GORIČAR, Sv. Petra cesta št. 29
Volkulio
11138
udomačeno, pet mesecev staro,
prodam. Blažon, Celje Aškerčeva ulica 6
Štajerska gospodinjska šola in dom za gojenke, Gradec.
(Steiiermarkasc-he Haoishaft.unsssch.ule und Schii-fer.inmen.he:sn, Graz, SchieBstadiigasse 42). — Izobrazba v godbi, literaturi, umetn.i obrti, ročnih delih, šivanju belega perila, priikrojevanju, kuhanju in vseh hišnogospodi.n.jsklh panogah in vseh predmetih za nadaljno izobrazbo. Strogo nadzorstvo, 1-e/po občevanje, zadostna prehrana, sivetili, zra&ii prostori. Cena peuziji šil. 150. Brezplačne prospekte pošlje vodstvo.	11155
rvarn
dobro vajeni sekanja in naprav-Ijanja večje množine drv, se takoj sprejmejo. Natančnejše podatke poda ga. Ana Cerovac na postaji v Zagoriu ob Savi.
-		
		V- V
OGLAŠUJTE V „JUTRU"!
©
najcenejša, prvovrstna Ša-
£utx in •Monolit peci
v
mota za peči in štedilnike
££e&ttomotctji <Qon$ ditena čfrafnenfatd Ing. GUZELJ, Ljubljana VII.
Jerneffva cesta št. 5	Telefon št. 3252
En gros Specijalna En detau trgovina vozičkov in koles
Pleskanje koles »DOKO«, ponikljanje novih prečk (sprikljev) za £50 Din. Ceniki franko.
ZEMELROK OTON
Tržaška cesta — Glince Marijin trg 8
štk
Več pihalnih instrumentov in čelo
naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.
31901
Mlade pse
bernhardinsfce pa^me proda Leopold J e e i h, mesar v Medvodah.	31997
Mladi volčji psi
napredaj pri konjskem mesarju v Ljubljani, Rimska cesta 19.	31955
Jazbečarji
čistokrvm, dolgodlaki, z rodovnikom, 3 mesece stari. starši ostri lovci — naprodaj Oskrbništvo gra-ščine Hmeljnik, p. Novo mesto.	31670
Kanarček
se je izgubil. Pošten najditelj naj ga odda pri Škofu, Celje, Razlagova ulica 5.	32021
Frmača
nemškega, kratkodlakega, 13 mesecev starega, z dobrim nosom, ki lepo išče in aportira. radi odpoto-vanja prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »350 Din, Ljutomer«. 31860
Pred nakupom klavirja 11408
obiščite mojo bogato zalogo in izposojevalnico prvovrstnih nemških in dunajskih tvrdk, po različnih cenah tudi na obroke. Uglasitve za koncerte, konservatorij, Glasbeno matico, opero in za vse večje zavode izvršuje moja tvrdka. Lastna delavnica za popravila. Ker sam izdelujem klavirje mi je možno vsako popravilo strokovnjaško, ceno in brez konkurence izgotoviti. R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, nasproti Glasb, matice.
I
Prodaja parcele!
Prostovoljna javna dražba njiv v obsegu 6000 m* se vrši dne 15. septembra 1929 v nedeljo točno ob pol 11. dopoldne, na licu mesta, to je tik kolodvora v Novem mestu (Bršlin). Najnižji ponudek za ma Din 3.—.
Omenjeni svet je izredno ugodne lege, tako za trgovino in industrijo ali stavfbišče.
Informacije glede lege parcele na dan dražbe v kolodvorski restavraciji Novo mesto.	11139
I.	iccmica ssa i&radu patentevanih
ičasa i Šcotttfolnih bloGova i pregleducicih tct$fi$a
OC. <2>. SSCcvi Sad
je otvorjena v Novem Sadu in je junija pričela z delom. Tvornica »Ornega« dela z najbolj dovršenimi, patentovanimi specialnimi ro tacijskimi stroji za fabrikacijo blokov ter dobavlja svojim naročnikom naročila v najdovišenejši izvedbi v vsakem jeziku hitreje in
ceneje nego inozemske firme. Trgovci podprite to domače podjetje, ki je osnovano z velikim strokovnim znanjem in kapitalom I Vzorci in ponudbe na zahtevo v vsakem jeziku.	10.188
frutno predivo
nudt
tovarna motvoza in vrvi d
€)diaci (Vojvodina)
d,
(Predivc tsde/u;emo e nami na ncee urejeni ;m«m« predilnici &Ca »ahteve pošljemo ponudbe in vmorce (Predata na drobno in debete
TRAJNI KODRi!
z oljnatimi ovitki po lastneim strokovno preizkušenem načina, sigurni usipeh, lasje ostanejo svileno bleščeči, in vodna ondmlacija. Vestno ondmliranje in rezanje bubi-glavice. — Eksaktna izvedba v vsaikii iazoni. Prepričajte se! Priporoča se
K, Riedl, Maribor, Slovenska 16
frizerski salon za dame in gospode.	11173-a
Strešna ope
patent BOHN, VINKOVCI, zastopnik: „MTERIJAL" dr. x o. z., LjaMiana,
Dunajska cesta št. 36
Telefon 527-16
Dvokolesa najboljSib svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov jd preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znaml> Šivalnih strojev uajnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. •TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4
Trebušne pasove, steznike,
Reform steznike, oblikovalce vitkosti, moderčke za
prsa izde.uje po men in spre ema popravila. O. HUTTER, LJUBLJANA, Ta^čar,eva ul. 11/11. nadstr.
poleg sodni e.	11134
v
I a remseheidske
polnojaremnike, mi nske, krožne, tračne, skobelne nože, razno orodje za mizarje in lesno industrijo kupite najceneje
pri
Jams'vo za vsak komad!--Zahtevajte ponudbe!
Sobo z 2 posteljama
oddam. Občevalni jezik je nemSki. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 31981
TOVARNA USNJA
Z a j e č a r
JE NAPRODAJ
iz svobodne roke brez katerihkoli bremen.
Tovarna je najmoderneje inštalirana, razpolaga z vsemi potrebami in se jo more takoj postaviti v obrat. Stroji' so popolnoma novi in v redu. ker niso bili y pogonu dalje kot 6 mesecev. Ima vse potrebne zgradbe in dovolj prostora za razširjenje obrata. Tovarna^se nahaja ob Tirnoku, v neposirednji bl žini železniške postaje, normalne in ozkotirne železnice.
Za pogoje in p o bližnja pojasnila se je obrniti na upravo FaJbrike koža, Zaječar.	»'<6
Uiciuifl Davorin JUvlien, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja frane JezerSek. Za inseratni del ie odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.