KULTURA Slovenski orodjarji Alma spet navdušila natančni in zaneslj iVi nemško občinstvo str. 10 PRILOGA ZDRAVJE str. 31-42 novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 14/ Leto 74 / 4. april 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Dišalo po pomladi in dobrotah Sobotni dopoldnevi so v Celju, za razliko od ostalih dni, vedno živahni. K dodatnemu vrvežu je minulo soboto prispevala nova sezona Odprte kuhne, ki je prostor za druženje in širjenje kulinaričnih obzorij. str. 6 ШШ ;»|| sta* ssflyg Sfv* INTERVJU Robert Rolih, javni govorec in avtor knjižnih uspešnic str. 26-27 Do polnega ■ •»i •* vozička brez mošnjička Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mošnjička! novi tednik radio celie Foto: SHERPA ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAV! INFO: (02) 790 15 GO, 031 733 637 ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO TAKOJ!!! o ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH > do 2,90 € + davek (bio + 0,25 €) ш Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.25 €). «M TEDENSKA PRODAJA MAUH TELIĆK; * cca 200 250 kg! Jf ља Zagotovljena plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "P^.Hrte Uii,ti, Parmova ulice 53, St-1000 Ljubljana > X novi tednik 2 AKTUALNO novi tednik Št. 14, 4. april 2019 ZADETKI »Z razvojem umetne inteligence bo večina enostavnih služb izginila. Tisto, kar nas bo ločevalo od robotov, bo naša ustvarjalnost, sposobnost kreativnega razmišljanja in iskanje rešitev, do katerih stroji ne morejo priti.« Robert Rolih, evropski javni govorec »Vsaj še 20 tisoč traktorjev je brez loka in kabine in so zaradi tega manj varni za uporabo. V povprečju so stari od 25 do 26 let. Večina je zato tehnično zastarelih, čeprav z njimi še vedno lahko izvajamo vsa kmetijska dela.« mag. Tomaž Poje, strokovnjak za kmetijsko tehniko »Imamo srečo, ker posel išče nas in ne mi njega. Naročniki namreč vedo, da bodo dobili kakovostna orodja.« Marko Areh, direktor Emo Orodjarne »Presenečeni smo, da nas ni nihče nič vprašal glede morebitnega uvoza premoga, prav tako ne občine. Pa čeprav bodo posledice med drugim večja kurilnost energen-ta, mešanje premoga in njegov prevoz po železnici in cesti.« Valter Kolar, Civilna iniciativa Šoštanj »Bili so trenutki, ko sem bil zelo na tleh, a jih je bilo na srečo zelo malo. Bili pa so zelo koristni, saj sem se iz njih izvlekel še močnejši in z novimi glasbenimi potmi.« Uroš Perić, glasbenik ČETRTEK 1 1 PETEK t 17 A 8 O' SOBOTA I I NEDELJA \l/ 16 ^^ 4 \ 1 / 14 5 O CO Leta 2021 se bo iztekla koncesijska pogodba, ki jo ima Premogovnik Velenje za izkoriščanje mineralne surovine. V Občini Šoštanj poudarjajo, da mora imeti pri tem svojo besedo tudi lokalna skupnost. »Izpodkopa-vanje Šoštanja in okolice se dogaja pri nas. Zato ministrstvo za okolje in prostor dovoljenja ne more podaljšati mimo nas,« poudarja šoštanjski župan Darko Menih. »i . . JU ' j - ... HI dl" i Г If ^t ;pl Država in občine vsaka po svoje o vplivu uvoženega premoga na okolje Država Tešu dala zeleno luč za uvoz premoga Ko bo Termoelektrarna Šoštanj želela poleg velenjskega lignita v petem in šestem bloku kuriti tudi uvožen premog, za to ne bo potrebovala nove presoje vplivov na okolje in novega okoljevarstvenega soglasja. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je ugotovila, da dodajanje uvoženega premoga ne bo imelo pomembnih vplivov na okolje. Domačini se bojijo, da bo drugače. TINA STRMCNIK Teš je v prošnji Arsu zapisal, da bo 1.200 ton tujega premoga prevažal po železnici enkrat dnevno. Iz vagonov bo premog v klasirnici Premogovnika Velenje pretovoril na 60 kamionov. Ti ga bodo odpeljali na vzhodno deponijo premoga termoelektrarne, ki lahko sprejeme največ 80 tisoč ton premoga. Buldožer bo premog kopasto uskladiščil. Če bo premog ob prelaganju na kamione in nato na deponijo premalo vlažen in se bo ob njegovem prelaganju kadilo, ga bodo ročno navlažili. Tuj premog bo na deponiji ločen od velenjskega lignita. Z odmerno napravo ga bodo prestavili na tekoča trakova, kjer bo premešan z velenjskim premogom in nato dostavljen do posameznega bloka elektrarne. Arso v svojem sklepu ugotavlja, da bo Teš z mešanico goriva dosegel večjo kurilnost kot doslej, ko uporablja le velenjski lignit. Kurilnost se bo povečala na 12 mega-joulov na kilogram premoga. Kakovost mešanice premoga bo v povprečju boljša, kot je kakovost velenjskega lignita. Nastajanje pepela, žvepla in ogljikovega dioksida bo manjše kot zdaj, ko Teš upo- rablja le premog iz Premogovnika Velenje. V odločbi Arsa je še zapisano, da dvig kurilne vrednosti premoga ne bo imel negativnega vpliva na okolje ali ljudi. Občina: »Vpliv zagotovo bo!« Sklep Arsa je nedavno v svoj elektronski nabiralnik prejela tudi Občina Šoštanj. Župan Darko Menih poudarja, da občina ni bila povabljena na noben razgovor, saj ni stranka v postopku. Ne Teš ne HSE je glede svojih namer o uvozu premoga predhodno nista obvestila. Župana odločitev o tem, da Teš za dodajanje uvoženega premoga ne potrebuje oko-ljevarstvenega soglasja, skrbi. »Zagotovilom Arsa, da to ne bo imelo vplivov na življenje Šoštanjčanov, ne verjamem. Prevoz po železnici in s kamioni bo povzročil prometne zamaške. Ob prelaganju premoga bodo v zrak ušli določeni delci. Marsikatere posledice si zdaj pravzaprav sploh še ne znam predstavljati.« Ob tem dodaja, da ima Teš že zdaj precejšen vpliv na kakovost življenja domačinov. Odkar stoji šesti blok, sta se zaradi dima in pare močno povečali osenčenost mesta in poraba energije za ogrevanje domov. Vrednost nepremičnin je manjša. Šesti blok v svojem okolju povzroča tudi lokalne klimatske spremembe. Kadar je drugod lepo vreme, lahko v Šoštanju zaradi velikih količin pare rosi ali pada sneg. Pozimi je vsako hladno noč poledica, ki zahteva posredovanje zimske službe, občina ima zaradi tega več stroškov. Občini Šoštanj še večje težave z obremenjevanjem okolja povzroča Premogovnik Velenje. Njegov pridobivalni prostor v šoštanjski občini obsega 572 hektarjev. Zaradi posledic rudarjenja je pod vodo, nasipom in ugrezninami že približno 300 hektarjev zemljišč. Zaradi pridobivanja premoga v Šoštanju čutijo tresenje tal, soočajo se z zmanjševanjem obsega stavbnih zemljišč, uničevanjem cest in druge infrastrukture ter s krčenjem gozdov, zelenih in rekreacijskih površin. Poslabšal se je videz krajine, dodatne površine se potapljajo pod vodo. Župan še našteva, da občini grozi nevarnost poplav zaradi višinske razlike med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom ter zaradi pogrezanja nasipa med obema jezeroma. Zaradi zračnega jaška premogovnika občani vonjajo smrad. Dejavnost premogovnika vpliva tudi na omejen gospodarski in turistični razvoj, poudarja Menih. Država spet zaobšla občine Tudi v Civilni iniciativi Šoštanj menijo, da bi moral Teš kuriti le velenjski premog. Predsednik iniciative Valter Kolar je poudaril, da je uvoz premoga lahko le izhod v sili. Ga pa moti, da je Arso sklep, da Teš za uvoz premoga ne potrebuje novega okoljevar-stvenega soglasja, dal brez vsakršne vednosti lokalne skupnosti. »Presenečeni smo, da nas ali občine nihče ni o ničemer vprašal ali nas povabil k pogovoru.« Kakšen vpliv bo na okolje v Šaleški dolini imelo kurjenje uvoženega premoga, bi po njegovem prepričanju lahko pokazale le meritve, ki jih Arso ni opravil. Ignorantski odnos Teš in HSE do lokalne skupnosti je, kot pravi, še dodaten razlog, da bi se vpletene strani dogovorile o izplačevanju nekakšne takse ali rente vse do konca obratovanja šoštanjske elektrarne. Nad odločitvijo Arsa so ogorčeni tudi v Mestni občini Velenje, kjer prav tako zahtevajo, naj v Tešu kurijo izključno šaleški premog, na kurjenje tujega ne pristajajo. Generalni direktor HSE mag. Stojan Nikolič je v začetku marca sicer zatrdil, da omenjena družba potrebe po uvozu premoga v tem trenutku ne vidi, saj bi uvoz tega energenta Teš z vsako tono prinašal denarno izgubo. V elektrarni pojasnjujejo, da so za dovoljenje zaprosili le zato, da bi bilo delovanje elektrarne v prihodnje čim manj tvegano in čim bolj stabilno. Uvoz tujega premoga in s tem povezane dejavnosti niso načrtovani v letnih in srednjeročnih načrtih. Za proizvodnjo električne energije bodo še naprej izrabljali domač premog. Foto: ALEKSANDER KAVČNIK Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje. Kupon je v Novem tedniku! novi tednik rad io celje AKTUALNO 3 Leta 2021 konec premikanja urnih kazalcev Zimski čas naj bi ugodneje vplival na zdravje V nedeljo smo ob 2. uri zjutraj premaknili kazalce za uro naprej in tako prešli na poletni čas. V Evropi od 80. let prejšnjega stoletja dvakrat letno, marca in oktobra, premikamo urne kazalce, da bi upoštevali spreminjanje dolžine dnevne svetlobe in izkoristili razpoložljivo svetlobo v določenem obdobju. Kot kaže bomo v Sloveniji kazalce premaknili še petkrat. Evropski parlament je namreč izglasoval, da bo po letu 2021 premikanja kazalcev konec. Mnenja o tem, »katera ura« bolje vpliva na ljudi, so še vedno deljena. LEA KOMERICKI KOTNIK Prvi so premikanje ure že leta 1916 začeli Francozi, večina evropskih držav je to storila v osemdesetih letih. Glavni razlog za zamik naj bi bilo predvsem varčevanje z energijo, nekateri so prepričani, da naj bi »podaljšan« dan pripomogel tudi k zmanjševanju kriminala in upadu avtomobilskih nesreč. O smiselnosti ukrepa zadnje čase dvomi vedno več ljudi, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi. Državljani se vedno bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje. Zaradi utrujenosti naj bi se možnosti za nesreče kvečjemu povečevale in dokazano je, da pomanjkanje spanja neugodno vpliva na človekov imunski sistem. S premikom časa zmotimo svoj bioritem, zato so slabše počutje, utrujenost, slabše razpoloženje in nezbranost povsem pričakovani. Zadnjič leta 2021 Kot kaže bomo urne kazalce zadnjič premaknili v letu 2021. Tako so izglasovali evropski poslanci. Države članice se bodo same odločile, ali želijo trajno uvesti poletni ali zimski čas. O svoji odločitvi morajo do 1. aprila 2020 uradno obvestiti Evrop- Leta 2021 bo konec premikanja urnih kazalcev na poletni in zimski čas. sko komisijo, po tem ne bodo več mogle premikati ure glede na letni čas. Države, ki se bodo odločile za poletni čas, bodo uro zadnjič premaknile zadnjo nedeljo v marcu 2021, tiste, ki bodo imele zimski čas, pa zadnjo nedeljo v oktobru 2021. Slovenija za zimski, Hrvaška za poletni čas Če bo Slovenija ostala pri standardnem oziroma zimskem času, bomo uro zadnjič premaknili 31. oktobra 2021. »V Sloveniji je standardni čas zimski oziroma centralnoe-vropski. V primeru ukinitve sezonskega premikanja ure bi torej v Sloveniji celo leto imeli naš standardni čas. Tega določa Zakon o računanju časa iz leta 1993 s spremembami iz leta 1996. V primeru ukinitve sezonskega premikanja ure na poletni čas bo v Sloveniji celo leto veljal standardni zimski čas,« pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo. Pri tem se Hrvaška bolj nagiba k uveljavitvi poletnega časa. Premikanje ure zmoti naš bioritem Znanstveniki ukinitev premikanja ure pozdravljajo, enako tudi izbiro standardnega zimskega časa. Stalni poletni čas bi po njihovem mnenju lahko imel zelo negativne posledice za zdravje, saj ne sledi naravnemu i i ritmu. Specialistka za motnje spanja dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja centra za motnje spanja v Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, opozarja, da bi se ob trajnem poletnem času decembra in januarja zdanilo šele ob pol devetih, jutranja svetloba pa je pomembna, ker zavre izločanje melatonina, ki poteka ponoči v temi. V temnem okolju se ta hormon sprošča še naprej, posledično smo ljudje utrujeni in zaspani. Evropska zveza za raziskave spanja (ESRS) zato pripravlja strokovno izjavo, ki bo temeljila na raziskavah, saj se stroka boji, da bi izbira ure le glede na želje majhnega števila anketirancev brez strokovne podlage prinesla dolgotrajne posledice za naše zdravje. Tudi pri nemškem združenju za motnje in medicino I m Po več pobudah za ukinitev premika ure so v Bruslju med 4. julijem in 16. avgustom lani državljanom EU dali možnost, da s pomočjo spletne ankete sodelujejo v razpravi. Prejeli so 4,6 milijona odgovorov iz vseh 28 držav članic, kar je največ odgovorov, ki so jih kdajkoli prejeli v okviru javnega posvetovanja. Zaradi navala se je najmanj dvakrat sesula spletna stran in so morali okrepiti strežnike. Glede na končne izide je 84 odstotkov sodelujočih podprlo odpravo premikanja ure. Največji odziv je bil v Nemčiji (skoraj štiri odstotke populacije). Pri nas je bil odziv skromen, glasovalo je zgolj 0,73 odstotka (15 tisoč) Slovencev. spanja (DGSM) zagovarjajo standarden zimski čas. Ta bolj ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti. Svetloba in tema vplivata na našo notranjo uro, na čas, kdaj smo budni in kdaj utrujeni, težava je, da se le malo ljudi lahko ravna po svojem naravnem ritmu. Dnevni ritem namreč narekuje tako imenovan družbeni čas, zaradi česar večina potrebuje zjutraj budilko, da je pravočasno na delovnem mestu ali v šoli. Avstrijska znanstvenika Manuel Schabus in Christine Blume opozarjata, da ne obstaja nobena študija, ki bi podprla očitne prednosti ali slabosti uvedbe trajnega poletnega časa. Kot pravita, ne bi smeli podcenjevati prožnosti naše biološke ure. Brez bistvenega vpliva na gospodarstvo Ukinitev premikanja ure naj ne bi imela bistvenega vpliva na gospodarstvo, je pokazala anketa Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Tako je ocenilo 99 odstotkov od 960 v anketi sodelujočih obrtnikov in podjetnikov. Nekateri so menili, da bo ukinitev premikanja ure pozitivno vplivala na zaposlene. So si pa anketirani gospodarstveniki enotni, da je zelo pomembna uskladitev časovnega pasu z državami članicami Eu in s sosednjimi državami, saj bi poenotenje časa na notranjem trgu EU pozitivno vplivalo na gospodarstvo, predvsem zaradi usklajenih delavnikov. Foto: SHERPA Foto: arhiv NT (SHERPA) Dan zdravja bo popestril Celje Ta teden so se v Celju že začele prireditve ob svetovnem dnevu zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila. Osrednja prireditev bo v soboto, 6. aprila, dopoldne v središču Celja, kjer bo tudi do 50 stojnic, na katerih se bodo predstavljali organizacije in društva s področja zdravja. Pri zvezdi v Prešernovi ulici bo tudi naša medijska hiša omogočila brezplačna merjenja telesne teže, holesterola in maščob ter sladkorja v krvi ter kostne gostote v okviru našega projekta Akademija zdravega življenja. Jutri bo v sklopu številnih srečanj, predavanj in pohodov, ki jih ta teden organizirajo večgeneracijski center zavoda Socio, krajevne skupnosti, mestne četrti in različna društva s področja zdravja, tudi osrednji strokovni posvet Zgodnje odkrivanje raka in psihološki vidiki odzivnosti v presejalnih programih Svit, Dora in Zora. Posvet bo v Narodnem domu v Celju. V soboto bo organiziran tudi medgeneracijski pohod ob 11.30. Prva pot je predvidena po Slomškovem trgu do Savinjskega nabrežja, čez most (pri knjižnici) v mestni park, do gozdne hiše, nato bosta sledila spust do Me-škovega studenca in vrnitev čez most ter po Čopovi ulici nazaj na Savinjsko nabrež- je do Doma ob Savinji. Po drugi poti bo pohod možen po Slomškovem trgu do Savinjskega nabrežja, nato čez prehod za pešce na Čopovem mostu do Špice, nakar sledi vrnitev po Savinjskem nabrežju do Doma ob Savinji. Celje se je prizadevanju za zdravje v urbanem okolju pridružilo že leta 1991 s pro- jektom Celje, zdravo mesto. Množično je bil svetovni dan zdravja v središču prvič obeležen leta 2010, od takrat je živahno dogajanje ob dnevu zdravja stalnica. Ker je tudi šport sestavni del skrbi za zdravje, bo v Celju letos od 5. maja do 2. junija organiziran tudi Mesec športa. Takrat bodo lahko obiskovalci obiskali številne brezplačne športne dejavnosti in tudi tekmovalne prireditve. SŠol novi tednik radio cel NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje Si ustvarjalen, pozitiven, vztrajen in iznajdljiv? Verjameš vase in v svoje sposobnosti trženja? Imaš izkušnje na področju trženja medijev in 6. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri? V medijski hiši NT&RC d. o. o. IŠČEMO SODELAVCA, ki zna prepričati in prodati - KOMERCIALISTA Pripravite nalogo: 1. Napišite ponudbo potencialnemu oglaševalcu za prodajo radijskega spota - izdelek po vaši izbiri. 2. Pripravite idejni koncept za prodajo in izvedbo tedenske nagradne igre - po lastni želji. Prijave z življenjepisom, motivacijskim pismom, v katerem natančneje opredelite, zakaj ste prav vi primerna oseba za razpisano delovno mesto, in opravljeno nalogo, sprejemamo do 15. aprila na naslovu razpis@nt-rc.si ali na NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis«. Izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola. NAGRADNA KRIŽANKA MESTO NA ZAHODU INDONEZIJSKEGA OTOKA JAVE BALETNA PLESALKA AVTOR: GREGA RIHTAR VRTNA UTA, SENČNICA PREBIVALKA ITALUE REKA V FRANCIJI ZAČETNIK DINASTIJE ARSAKIDOV 14 ZAOKROŽENI ZNESEK BANKOVCA 11 NAPRAVA ZA PRENOS TELEVIZIJSKIH SIGNALOV ČRNO DUHOVNIŠKO OBLAČILO VNEMA, POLET ERVIN OGNER 16 GR. ČRKA IT. NOGOM. PRVO-LIGAŠIZ BERGAMA VRSTA TROPSKA SLOVNIČNI ĆthtiT RASTLINA POJEM, iSJ-V ZAROMA- TMESIS cum p TlCNIM SMOLE SADOM 21 ANGLEŠKO- NEKD.SL. cruAufu« AMERIŠKI TELEVIZU-iicrTnlnu« PESNIK SKAVODI-U STANOVA THOMAS TEUICA STEARNS) (TAJDA) IRSKI FILMSKI IGRALEC NEESON LEPŠE UREJEN PROSTOR ZA SPREJEM GOSTOV 19 ŠPANSKA IGRALKA SERRANO PRAOČE GR. BOGOV ZADNJE PREDWO, TUUE JAPONSKI FIZIK, N0-BELOVEC (LEO) 17 UNIVERZA V NEW HAVNU VZDA UROS KREK RUSKI PISATELJ (BORIS) RAZPORED ŠOLSKIH UR KRILO RIMSKE LEG1IE AM. IGRAL. (SHARON) IT. OPERNA PEVKA TEBALDI SOL DUŠIKOVE KISLINE RIBJE JAJČECE MESTO, KJER STA S HRUSTANCEM SKORAJ NEGIBLJIVO ZRASLI DVE KOSTI DRUŽBENI POLOŽAJ MRAZ, KI ŠKODUJE RASTLINAM NEKO. HRV. BOKSAR PARLOV PRIVESKI PTIČEV 18 ZORAN JANKOVIĆ IZPITJE PIJAČE NA DUŠEK NASILEN VSTOP 20 PEVKA HORVAT MESTO NASZ ALŽIRIIE ÄKTSi GRUZLISKI OTOK KAPLJICA BE7KEB ZAHODNO IZ JSSEUANI OD PAGA GROZDJA J0SELIANI PRIPRAVA ZA RISANJE RAVNIH ČRT DEL LJUBLJANE AMERIŠKA IGRALKA ARDEN ŠVICAR-SKO-MAD-ŽARSKI PIANIST (GEZA) KNJIŽNI IZRAZ ZA IZRODEK TEŽA EMBALAŽE 10 12 KAMEN V ARTERIJI ZOBATI KIT SEVERNIH MORU, ENOROŽEC ZBIRANJE PODATKOV V DOLOČEN NAMEN 13 NEMŠKA PESNICA SEIDEL 15 IGLASTO DREVO POMOČ: ARTERIOLIT-kamen v arteriji, ATALANTA-italijanski nogometni prvoiigaš iz Bergama, NARVAL-enorožec, OPIOMAN-odvisnik od opija Nagradna križanka Nagrajenci križanke Gorenjskega glasa iz TV Okna št. 13, ki bodo prejeli knjižno nagrado, so: Zofija Šajn, Postojna, Neva Tul, Škofije in Anton Koselj, Žirovnica. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Trije reševalci bodo prejeli knjigo Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Podpis: TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova 4. TV sporedi: Uredništvo Vikenda, Mateja Košir. Oglasno trženje ovitka Primorske novice, Telefon: 05/335-93-28, E-pošta: irena.nabergoj@primorske.si.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Izhaja ob četrtkih in petkih. Naklada 70.000 izvodov. 4 GOSPODARSTVO ät. 4. aP„i 20,9 Na celjskem sejmišču prihodnji teden svetovni dosežki industrije Industrijski sejem letos še večji V Celju bo od 9. do 12. aprila Mednarodni industrijski sejem, v katerem so združeni že tradicionalni strokovni sejmi Forma tool, Plagkem, Varjenje in rezanje ter Graf&Pack, ki jih družba Celjski sejem pripravlja vsako drugo leto. Na sejmišču se bodo zbrali najpomembnejši proizvajalci na področju orodjar-stva, strojegradnje, varjenja in rezanja, materialov in komponent ter naprednih tehnologij. Predlani je Mednarodni industrijski sejem privabil 15 tisoč obiskovalcev, letos organizatorji računajo na višjo številko. JANJA INTIHAR Zanimanje razstavljavcev je letos še večje kot pred dvema letoma, pravijo v družbi Celjski sejem. »Vseh sedem dvoran, ki imajo skupaj 21 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin, bo v celoti zasedenih. Prisotnih bo 900 blagovnih znamk iz 32 držav,« napoveduje izvršni direktor Robert Otorepec. Industrijski sejem se po obsegu in tudi zaslužku že približuje Mosu, ki je za zdaj najpomembnejši od sejemskih prireditev, ki jih pripravlja Celjski sejem. Zato v družbi že razmišljajo o širitvi razstavnih površin oziroma gradnji nove sejemske dvorane. Na sejmu si bo mogoče ogledati številne novosti, ki jih zaradi velike vrednosti ni mogoče videti drugje. »Sejem bo torej edina priložnost za ogled teh strojev v živo, poleg tega bodo njihovo delovanje predstavili strokovnjaki iz tovarn, kjer jih izdelujejo,« poudarja Otorepec. Največ za orodjarje Letos bosta eno od osrednjih tem sejma predstavljali sedanjost in prihodnost avtomatizacije z roboti, ki ne bodo povezani le z industrijo, ampak tudi z vsakdanom človeka. Revija IRT3000 bo predstavila 60 centimetrov visokega humanoidnega Družba Celjski sejem bo za druge strokovne priredi- onalno državno prvenstvo robota Nao, ki bo obisko- v sodelovanju z društvi, go- tve. V sredo, 10. aprila, bo varilcev. valcem predstavljal svoje spodarskimi organizacijami Dan varilne tehnike, v okvi- veščine. in s podjetji poskrbela še za ru katerega bo tudi tradici- Foto: arhiv NT (SHERPA) Stanovanjska hiša, manjša poslovna stavba in večji nedograjen objekt na Opekarniški cesti, ki jih je nekoč imel Stanko Božičnik, še niso dobili novega lastnika. ГЧ V ■ V ■ I ■ —f \J I ■ v Bozičnikove in Zupančeve hiše ne zanimajo nikogar Pred dnevi je bilo na dražbi premoženje dveh nekoč znanih celjskih podjetnikov, ki sta končala v osebnem stečaju - Stanka Božičnika in Darka Zupanca. Stečajni upravitelj Marko Zaman je prvič na dražbi prodajal tri nekdanje Božičnikove nepremičnine na Opekarniški cesti v Celju, stečajni upravitelj Gregor Bele je v tretjem poskusu iskal kupca za Zupančevo počitniško hišico na grškem otoku Krf. Obe dražbi sta bili neuspešni. Stanko Božičnik je v osebnem stečaju že pet let, vendar so prodajo njegovega osebnega premoženja do zdaj ovirali sodni postopki, ki jih je zaradi razdelitve skupnega premoženja sprožila njegova nekdanja partnerka. Upravitelj Marko Zaman je tako na prvi dražbi prodajal stanovanjsko hišo, manjšo poslovno stavbo in večji nedograjen objekt na Opekarniški cesti. Izklicna cena za vse tri nepremičnine je bila 530 ti- PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 soč evrov, kar se morebitnim kupcem očitno zdi preveč in čakajo na naslednjo dražbo z nižji izklicno ceno. Upniki so v osebnem stečaju Stanka Bo-žičnika prijavili za malo več kot 25 milijonov evrov terjatev. Največja upnica je bila s 13 milijoni evrov Banka Celje, njena terjatev je bila prenesena na slabo banko. Približno petkrat manj terjatev so upniki prijavili v osebnem stečaju Darka Zupanca, ki se je začel leta 2015. Edino večje premoženje, ki ga že nekaj časa poskuša prodati stečajni upravitelj Gregor Bele, je hiša v Grčiji. Od prve do nedavne tretje dražbe je izklicna cena zanjo z 200 tisoč evrov padla že na 162 tisoč evrov. Bele še ne ve, ali se bo pri naslednji prodaji spet odločil za dražbo ali bo poskusil z zbiranjem ponudb, da bi ugotovil, koliko denarja so morebitni kupci sploh pripravljeni plačati za grško počitniško hišico. JI Foto: SHERPA Do poletja v Šentjurju nov Jager Investitorji v Industrijski coni Šentjur so to pomlad izjemno dejavni. Občina je prodala že vsa lastnika in komunalno urejena zemljišča. Družinsko trgovinsko podjetje Kea je na tem območju že postavilo novo skladišče, do poletja naj bi vrata odprlo tudi večje trgovinsko središče Jager. V Industrijski coni Šentjur - jug je za gradnjo namenjenih skupaj več kot 126 tisoč kvadratnih metrov zemljišč. Do zdaj je bilo komunalno opremljenih približno 52.500 kvadratnih metrov zemljišč, od tega skoraj 46 tisoč kvadratnih metrov v občinski lasti. Občina je vse lastniške komunalno urejene parcele že prodana, in sicer sedmim investitorjem. Šentjurska občina je dokončno komunalno ureditev industrijske cone uvrstila med projekte, ki bodo sofinancirani z denarjem iz dogovora za razvoj regij. Med sedmimi investitorji je domače družinsko podjetje Kea, ki je v razvijajoči se coni že zgradilo novo skladiščno halo. Podjetje kljub močni konkurenci vsa leta posluje pozitivno. Leta 2017 je ustvarilo skoraj 39 milijonov evrov prometa, trenutno pa zaposluje 260 ljudi. V industrijski coni gradi še eno družinsko podjetje, Jagros. V začetku poletja načrtuje odprtje trgovskega središča s približno tri tisoč kvadratnimi metri prodajnih površin. Kupcem bo nudil vse od živil, tekstilnih izdelkov do gradbenega materiala, tehničnega blaga, akustike in bele tehnike. Središče bo imelo tudi večji gostinski lokal. Delo bo dobilo približno 30 ljudi. Investicijo podjetje v večini financira z lastnimi sredstvi. Lani je ustvarilo malo več kot 130 milijonov evrov prometa in s tem 7,5-odstotno rast poslovanja. V podjetju je zaposlenih približno 800 ljudi. Se pa letos z direktorskega mesta umika ustanovitelj in solastnik mreže trgovin Jagros Franc Jager. Ta vodenje družbe predaja sinovom. LKK, foto: Jagros Odprtje trgovskega središča je predvideno za začetek poletja. Kot je povedal direktor Kee Boštjan Kukovičič, bodo kmalu pripravili uradno odprtje novih skladiščnih prostorov. УкК&А SKLADIŠČE m GOSPODARSTVO 5 Varčujejo, kjer lahko, prodali bodo tudi apartmaje Bodo v termah izplavali rdečih številk? iz V Termah Topolšica, ki so imele lani več milijonov evrov izgube, iščejo načine, kako izboljšati poslovanje. S tem se od konca lanskega decembra kot direktor spopada Bojan Trifković, ki je na tem mestu nasledil dolgoletno direktorico Lidijo Fijavž Špeh. Ta je terme vodila kar 31 let, nadzorni svet jo je odstavil zaradi več hujših kršitev pri poslovanju. TINA STRMČNIK, JANJA INTIHAR Terme so poslovno leto 2018 zaključile z večmilijonsko izgubo. Konec leta so imele še 7,5 milijonov evrov dolga. Tako je januarja za našo medijsko hišo povedal predsednik nadzornega sveta Peter Krivc. Novi direktor Bojan Trifković natančnih podatkov o rdečih številkah še nima. Dejal je, da v podjetju trenutno pregledujejo minulo poslovanje, natančni finančni podatki bodo jasni ob objavi letnega poročila. Trifković je ob svojem prihodu že uvedel nekaj novih ukrepov. »Želimo povečati obseg poslovanja. Ubrali smo precej novih marketinških pristopov, zavzemamo se za več promocije, posvečamo se digitalizaciji. Ponuditi želimo nove storitve, kot je na primer neuro medical wellness. Na odhodkovni strani smo pozorni na izdatke in na to, kje lahko kaj prihranimo, od stroškov ogrevanja naprej. Gre torej za optimizacijo dela na vseh ravneh.« Dodal je, da si prizadeva, da bi Terme Topolšica dosegle zdravo zadolženost, ki bo sprejemljiva za banke in bo omogočala stanovitno rast in razvoj podjetja. Še več tujcev in več družin V Termah Topolšica letno prenoči malo več kot sto tisoč obiskovalcev. Večina je slovenskih gostov, in sicer približno 70 odstotkov. Med tujci prevladujejo Italijani, Nemci, Avstrijci in Nizozemci. Tri-fkovič si želi zanimanje povečati na italijanskem trgu, a tudi med Avstrijci, zlasti tistimi, ki prihajajo iz krajev blizu slovenske meje. »Rad bi, da bi za naše terme izvedeli tudi ostali državljani Avstrije. Čeprav je naš hotel morda malce >utrujen<, lahko kakovost naših wellness in zdravstvenih storitev primerjamo z avstrijskimi termami. V tem času imamo ogromno skupin obiskovalcev iz te države, ki pridejo k nam na razvajanje ali zdravljenje. Zdaj imamo neko jedro obiskovalcev, ki ga bomo skušali še razširiti.« Bojan Trifković je bil od leta 2007 približno desetletje zaposlen v podjetju Hotelbeds, ki ima sedež v španski Palmi de Mallorci in je povezovalni člen med potovalnimi agencijami in nastanitvami. Pred prihodom v Terme Topolšica je leto dni vodil Booking.com v Sloveniji. Poleti in med počitnicami so med pomembnimi obiskovalci Term Topolšica tudi družine. In to je naslednja ciljna skupina, na katero stavi to zdravilišče iz Šaleške doline. Apartmaji naprodaj Terme Topolšica postopoma prenavljajo svoja hotela, ki imata tri zvezdice. Doslej so prenovile 32 sob. Ko bo na voljo denar, bodo obnovo nadaljevali, vmes se posvečajo vzdrževanju. V svojih ponudbah bodo do takrat jasno ločili vrsto na- mestitve in slednji so prilagojene tudi cene. To naravno zdravilišče išče kupca za apartmaje, ki jih je svoji ponudbi dodalo leta 2010. Gre za 27 apartmajev, ki imajo štiri zvezdice. Nadzorni svet term se je za odpoklic nekdanje direktorice Lidije Fijavž Špeh soglasno odločil zaradi ugotovitve več hujših kršitev pri poslovanju. Po pojasnilih predsednika nadzornega sveta je šlo za nepravilno obračunavanje stroška amortizacije, nerealno računovodsko ocenjene življenjske dobe nepremičnin, prenizko prikazane stroške poslovanja ter prenapihnje-ne prihodke. Informacij o tem, če prejšnjo direktorico zaradi ugotovljenih kršitev čakajo kakšni ukrepi, sedanji prvi mož term Bojan Trifković nima. Trifković je prepričan, da imajo terme kljub težkemu denarnemu položaju možnosti za razvoj različnih storitev in različnih tipov doživetij. Upa, da se bo poleg razvoja zdravilišča vedno bolj prebujala tudi cela destinacija. Po njegovih besedah so terme že zdaj močno povezane z lokalno skupnostjo, še tesnejše vezi želijo stkati z regijo. V Meji odprli vrata za novega lastnika Lastniki Meje so na seji skupščine, ki je trajala le pičlih osem minut, vendarle razveljavili sklep iz leta 2015 o spremembi kapitala, po katerem sta Družba za upravljanje terjatev bank in NKBM s pretvorbo svojih terjatev postali lastnici tega šentjurskega podjetja. Razveljavitev sklepa bo zdaj končno omogočila prodajo delnic Meje in vstop strateškega lastnika, ki ga podjetje nujno potrebuje. Največja, skoraj 100-odstotna lastnica Meje je celjska družba PSZ v stečaju. Predlog o razveljavitvi sklepa o spremembi kapitala je bil že na dnevnem redu lanske seje skupščine, a ga slaba banka kot največja upnica še ni želela podpreti. Kot je dejal direktor Meje Roman Gregorn, so v podjetju s sklepom skupščine zadovoljni, oddahnili pa si bodo šele takrat, ko bodo dobili pravega strateškega lastnika. Kdaj bodo delnice naprodaj, je za zdaj še težko napovedati. Stečajni upravitelj PSZ Radovan Triplat pravi, da je že naročil cenitev vrednosti delnic in tudi tržnega deleža Meje. Prav tako se bo s slabo banko čim prej dogovoril, ali bo naprodaj samo lastniški delež ali bo zraven še ves dolg, ki ga je s posojili in poroštvi svojemu šentjurskemu podjetju pred stečajem nakopal PSZ. Bo Dakont umaknil tožbo? Radovana Triplata čaka še en trd oreh - s stečajnim upraviteljem podjetja Dakont, ki je prav tako v stečaju, se mora dogovoriti, kako bosta rešila vprašanje izločitvene pravice za skoraj četrtino delnic Meje. Družba Dakont, ki je tako kot PSZ bila v lasti Darka Zupanca in njegove družine, je namreč pred stečajem s tožbo zahtevala 100 tisoč delnic Meje, ki jih je pridobila v zameno za odpis enega od posojil. Ker Dakont na dan stečaja ni bil vpisan v klirinško-depotni družbi kot lastnik 25-odstotnega deleža Meje, je Triplat zahtevo o izločitveni pravici zavrnil. Kot pravi, se bo zdaj s stečajnim upraviteljem Dakonta moral dogovoriti, ali bo ta nadaljeval tožbo ali jo bo ustavil. Vse naj bi bilo jasno še ta mesec, pravi Radovan Triplat, potem bi se postopek prodaje lahko začel. Zanimanja za nakup je kar nekaj. JANJA INTIHAR Mesarija Strašek bankrotirala Celjsko sodišče je začelo stečajni postopek v podjetju Strašek iz Slovenskih Konjic, ki se je ukvarjalo s predelavo mesa. Stečaj je sicer že februarja predlagal največji upnik podjetja sklad Alfi, vendar je predlog vložil na mariborskem sodišču, ki je nato, ker ni krajevno pristojno za odločanje, zadevo predalo celjskemu sodišču. Medtem je predlog za stečaj vložil tudi lastnik podjetja Andrej Strašek. Kot je znano, je bilo konjiško podjetje že dlje časa v velikih finančnih težavah. Pred stečajem je bilo v njem zaposlenih 40 ljudi. JI Kamnolom v Veliki Pirešici zaprt Zaradi pritožbe podjetja Veltrag na sklep, s katerim je celjsko sodišče soglašalo s sklenitvijo nove pogodbe za rudarjenje v kamnolomu v Veliki Pirešici, je morala stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger 1. aprila kamnolom zapreti. V kamnolomu je vse od stečaja CM Celje rudarilo podjetje Ecobeton, vendar je Voc Ekologija za izvajanje rudarskih del ponudila višjo ceno. Stečajna upraviteljica je zato razpisala dražbo, na kateri je zopet zmagal Ecobeton. Za pridobljene mineralne surovine je ponudil kar štirikrat višjo ceno kot jo je plačeval šest let. Milena Sisinger je z novim/starim najemnikom podpisala pogodbo za pol leta, le en dan pred iztekom roka pa je pritožbo na soglasje sodišča vložilo podjetje Veltrag iz Latkove vasi, ki je navadni upnik CM Celja. O pritožbi Veltraga bo zdaj odločalo višje sodišče, zaprt kamnolom pa ne pomeni nič dobrega za upnike in tudi ne za njegovo prodajo. Vse stroške za obratovanje in vzdrževanje kamnoloma ter koncesijske dajatve bo zdaj treba plačevati iz stečajne mase, prav tako tudi ne bo nobenega nadomestila za rudarjenje. Morda preti tudi izguba koncesije, brez katere bi bil kamnolom vreden le milijon evrov. JI Unior rasel tudi lani Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je ustvarila 246 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot v letu 2017. Čisti dobiček je dvakrat višji kot predlani in znaša 12 milijonov evrov. V podjetju pojasnjujejo, da je bil čisti dobiček v letu 2017 nižji, ker so zaradi načrtovane prodaje družbe RTC Krvavec konec leta prevrednotili sredstva te družbe, kar je negativno vplivalo na izid iz poslovanja in na čisti poslovni izid. Matična družba Unior je lani čiste prihodke povečala za 7 milijonov evrov, znašali so 172 milijonov evrov. Čisti dobiček v višini 6,8 milijona evrov je bil od predlanskega nižji za skoraj milijon evrov. Razlog za to so rast cen jekla in stroškov dela ter neenakomerna naročila. K lanskemu povečanju prihodkov je največ prispeval program Odkovki, ki dela skoraj izključno za avtomobilsko industrijo. Unior je lani zadolženost skupine zmanjšala za skoraj 5 milijonov evrov, pri čemer je, poudarjajo v podjetju, redno izpolnjeval obveznosti do zaposlenih in poslovnih partnerjev. Rast zreške družbe se nadaljuje tudi letos. V prvih dveh mesecih je ustvarila 28 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je malo manj kot 7 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. JI Celjski sejem 9.-12. april 2019 \ 4 'Љ v; s-■ ' - ■ ' 't''f w\y\ V " > i) FORMA TOOL - orodjartfvo in tfrojegradnja VARJENJE IN REZANJE MATERIALI IN KOMPONENTE NAPREDNE TEHNOLOGIJE SVETOVNI DOSEŽKI INDUSTRIJE! www.ce-sejem.si celjski sejem 6 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 14, 4. april 2019 CELJE - Do neprofitnih stanovanj tudi v novi soseski DN 10 110 neprofitnih stanovanj v dveh letih 2021,« je napovedal sogovornik. Kot je znano, gre za investicijo z evropskimi sredstvi v okviru programa celostnih trajnostnih naložb, za kar je celjska občina pridobila približno 11 milijonov evrov. Približno 6 milijonov evrov od tega denarja bo namenila za gradnjo soseske DN 10, katere investicija je ocenjena na 13 milijonov evrov. V novi soseski bo del stanovanj namenjen tudi mladim in mladim družinam, za katere bodo v Nepremičninah Celje pripravili poseben razpis prihodnje leto, prav tako načrtujejo tudi razpise za oskrbovana in službena stanovanja. Infografika: Nepremičnine Celje Družba Nepremičnine Celje bo do leta 2021 na podlagi včeraj objavljenega razpisa dodelila najmanj 110 neprofitnih stanovanj. Del stanovanj za oddajo prosilcem, ki bodo izbrani na razpisu, je predviden tudi v novi stanovanjski soseski v Dečkovem naselju (DN 10). ROBERT GORJANC Večino, 80 stanovanj, bodo Nepremičnine Celje dodelile prosilcem, ki niso zavezani k plačilu lastne udeležbe, dvajset pa prosilcem, za katere je to pogoj v razpisu. Osnovni pogoj sicer je, da ima prosilec na dan oddaje vloge stalno prebivališče v Celju. V okviru razpisa bo dodeljenih tudi sedem arhitekturno prilagojenih stanovanj za invalidne osebe. Kljub novemu razpisu za neprofitna stanovanja bo od dvesto do tristo ljudi za rešitev stanovanjskega vprašanja v obliki neprofitnega najema moralo počakati novo priložnost oziroma nov razpis. Poleti začetek gradnje »Stanovanja se nahajajo v 385 stavbah v mestu. Oddajali jih bomo glede na to, kako hitro jih bodo najemojemalci izpraznili, za en del pa pričakujemo, da jih bomo lahko oddali v novozgrajeni soseski DN 10,« je povedal Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje. Letošnje leto bo namreč tisto, ko bo nova stanovanjska soseska DN 10, v kateri je predvidenih 140 stanovanj, dobila konkretne obrise. Že čez nekaj mesecev, saj je v teh dneh občina pridobila gradbeno dovoljenje za komunalno opremljanje soseske, kar naj bi se predvidoma začelo poleti. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bodo Nepremičnine objavile javni razpis za izvajalca del, gradnja prvih blokov se bo predvidoma začela oktobra. »Prva nova stanovanja bodo predvidoma vseljiva ob koncu prihodnjega leta oziroma v začetku leta Grafični prikaz nove stanovanjske soseske v Dečkovem naselju v Celju. Mladih raziskovalcev ne manjka CELJE - Mladinska raziskovalna dejavnost ima v občini bogato tradicijo. V teh letih so se vsem celjskim osnovnim šolam, ki sodelujejo v vsakoletni akciji, pridružile tudi nekatere šole iz okoliških občin, kjer takšnega projekta nimajo. Komisija Mladi za Celje pri MOC je zato za prispevek h gradnji tehnične kulture in mladinskega raziskovalnega dela prejšnji teden dobila zlato priznanje Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), OŠ Hudi-nja pa srebrno priznanje kot ena najbolj plodovitih šol na tem področju. Mladi so letos predstavili že 41. leto zapored. Bera je svoje raziskovalne naloge zadnja leta podobno velika: osnovnošolci so pred tednom predstavili 74 raziskovalnih nalog s 17 področij, srednješolci pa v torek 58 nalog s 16 področij. Kot pravi Katja Esih, predsednica komisije Mladi za Celje, so med osnovnošolci priljubljene naloge s področja sociologije, saj je teh največ, medtem ko se dijaki lotevajo nalog s področja računalni- štva, elektrotehnike in strojništva, kar so prednostna področja v okviru ZOTKS tudi pri uvrstitvi na državno tekmovanje. Vsako strokovno področje ocenjuje posebna komisija, v kateri naj bi od letos vedno sodeloval pedagog ali izkušen ocenjevalec. »Pomembno je namreč tudi, kako je ocena naloge predstavljena mladim, da jih ne zatremo, ampak spodbudimo za nadaljnje raziskovanje,« poudarja Esihova. Letos se je kar 68 odstotkov vseh osnovnošolskih nalog uvrstilo v prvo skupino, kjer je treba doseči 90 odstotkov možnih točk. Najboljše se bodo uvrstile na državno tekmovanje maja v Murski Soboti, kjer se Celjani vedno dobro odrežejo. »Mladi raziskovalci se pri tem naučijo veliko novega, je pa odvisno od mentorjev, kako jih spodbudijo in nav- dušijo,« meni Katja Esih. Dodatna spodbuda za nekatere je, da se osvojitev zlatega priznanja na državnem tekmovanju šteje za pridobitev Zoisove štipendije. TC Vse raziskovalne naloge mladih so na voljo v Osrednji knjižnici Celje, povzetki pa v vsakoletnem biltenu mladinskega raziskovalnega dela. Svet okusov na mestni tržnici CELJE - Minulo soboto je na Mestni tržnici Celje spet zadišalo. Peta celjska sezona Odprte kuhne, priljubljene kulinarične tržnice, je v središče mesta privabila veliko ljudi. S stojnic so vabili tradicionalne slovenske dobrote, mednarodne uspešnice, zvezde poulične hrane ter kakovostna vina, kraft piva in druge osvežilne pijače. Kot je povedala predstavnica Odprte kuhne Špela Verbič Miklič, so letos v knežjem mestu predvidene še tri kulinarične sobote (18. maj, 31. avgust in 5. oktober). Kot je obljubila, se bodo že maja predstavili novi ponudniki, ki se letos pridružujejo potujoči družini Odprte kuhne. »Odprta kuhna je >joie de vivre<, je radost in veselje do življenja. Odprta je za vse in na njej vsak najde nekaj zase, nekaj, česar še nikoli ni poskusil. Tu lahko srečuješ stare znance in spoznavaš prijatelje, raziskuješ, se zabavaš. Vsi, ki delamo v Odprti kuhni, smo kot velikanska družina, ker vsi delamo s srcem. Tudi to se čuti,« je tisto, kar Odprto kuhno dela posebno, opisal njen ustanovitelj Lior Kochavy. LKK Foto: SHERPA i} V m VPISUJEMO V BREZPLAČNE $ TEČAJE! REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, 1Ж1 ZNANOSTIM ŠPORT Za zaposlene Priprave in izpit za Nacionalne poklicne kvalifikacije: CNC operater varilec hišnik vizažist maniker Za zaposlene in I brezposelne (j • angleščina nemščina komunikacija osnovni in napredni računalniški tečaji Pogoj za vključitev: Savinjska regija, prednostno starejši od 45 let, največ končana poklicna šola. Prijave: 03 428 58 26 ali mic@sc-celje.si. O Št. 14, 4. april 2019 IZ NAŠiH KRAJEV 7 POLZELA - Desetletje praznika savinjskih traktoristov V g V žrtev nesreč Letno v povprečju kar 27 Spomladanski čas prinaša začetek kmetijske sezone, ko po nekaj mesecih zatišja ponovno pogosteje zabrnijo traktorji in ostala kmetijska mehanizacija. Delo na kmetijskih površinah in v gozdovih v povprečju letno vzame 27 življenj. Da bi bilo takšnih nesreč čim manj, v Andražu nad Polzelo zadnje desetletje v času godovanja sv. Izidorja pripravljajo blagoslov traktorjev. Dogodek je obenem priložnost, da se kmetje in ostali uporabniki poučijo o varni uporabi vseh teh pripomočkov. 'V, Traktorje je blagoslovil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je vsakemu lastniku stisnil roko in mu zaželel varno uporabo. ŠPELA OŽIR V nedeljo dopoldne je bilo vreme kot nalašč za druženje na prostem. Blagoslov namreč že dolgo ne služi več zgolj prvotnemu namenu - prošnja zaščitnika traktoristov in poljedelcev sv. Izidorja za zaščito in varnost pri delu s traktorji in z drugo kmetijsko mehanizacijo - temveč je postal ena večjih družabnih prireditev v Andražu nad Polzelo. Vsako leto poleg lastnikov traktorjev - letos jih je bilo približno 250 - pritegne veliko ostalih obiskovalcev, ki si lahko ogledajo tako najnovejše traktorske smernice kot staro-dobnike, ki v prvi vrsti služijo le še občudovanju. Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji približno 112 tisoč registriranih traktorjev, a v Kmetijskem inštitutu Slovenije ocenjujejo, da je teh nepogrešljivih kmetijskih vozil še več. Strokovnjak za kmetijsko tehniko mag. Tomaž Poje pravi, da je vsaj še 20 tisoč traktorjev brez loka in kabine, ki so zaradi tega manj varni za uporabo. »Problem pri tem velikem številu traktorjev je njihova starost. V povprečju so stari od 25 do let. Večina traktorjev je zato tehnično zastarelih, čeprav z njimi še vedno lahko izvajamo vsa kmetijska dela.« Največ new hollandov A tudi slovenski traktorski park se delno posodablja. Slo- venski kmetje so lani kupili malo manj kot 1.500 novih traktorjev s povprečno 64 kilovati moči, od tega je ministrstvo za kmetijstvo subvencioniralo 210 traktorjev oziroma približno 14 odstotkov. Lastniki so v ta namen skupaj prejeli 5,3 milijona evrov. Najpogosteje so se odločili za nakup traktorjev znamk New Holland, John Deer in Styer. Vedno več je tudi takšnih, ki prihajajo iz Indije in s Kitajske. »Gre za traktorje z bolj enostavno konstrukcijo in z manj elektronike ter z manjšo močjo. Kdor kupuje profesionalen traktor, se bo še vedno odločil za zahodnoevropske proizvajalce,« je prepričan Poje, ki dodaja, da so slovenski traktorji premalo izkoriščeni. Lastniki letno z njimi opravijo v povprečju le 280 delovnih ur, kar je manj kot ura na dan. »Povprečje odraža velikostno strukturo kmetij, zato kaj več niti ne moremo pričakovati, čeprav bi si agrarni ekonomisti želeli bistveno večjo izkoriščenost.« Lani 20 mrtvih Velika težava je varnost pri delu. Glede na povprečje zadnjih desetih let po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije pri delu s kmetijsko mehanizacijo letno umre 27 uporabnikov, od tega se jih največ ponesreči pri delu v gozdu. Od leta 1981 do 2018 je bilo mrtvih še več. Življenje je izgubilo 1.707 ljudi oziroma 45 na leto, medtem ko je bilo lani 20 mrtvih. Generalna policijska postaja je lani zabeležila 48 delovnih nesreč s traktorjem in 15 s kmetijsko mehanizacijo, od tega območje Policijske uprave Celje v obeh primerih sodi v sam vrh. In koliko je pri nas sploh traktoristov? Konec lanskega leta je imelo kategorijo F oziroma dovoljenje za vožnjo traktorja 318 tisoč ljudi, kar je bistveno več od števila kmetij, ki jih je približno 60 tisoč. Slovenci smo torej narod traktoristov. Vsaka kmetija ima torej več voznikov traktorjev oziroma imajo ta izpit tudi ljudje, ki se ne ukvarjajo neposredno s kmetijstvom. Jubilejni dobrodelni koncert OŠ Lava CELJE - Osnovna šola Lava je minulo nedeljo pripravila tradicionalni dobrodelni koncert z naslovom Prebujanje pomladi in upanja, na katerem so zbirali denar za otroke, ki potrebujejo pomoč. Koncert v Oš Lava že tradicionalno pripravljajo ob začetku pomladi, v marcu. Zanj so na šolski spletni strani zapisali, da je mesec za pozitivna občutja in atmosfero, ki lahko delata čudeže. Na koncertu v polni dvorani Celjskega doma so nastopili Anika Horvat, Anabel, Ansambel Lunca, Boštjan Korošec, Tonček Kregar s hčerko Zaro in Pevci OŠ Lava. RG Foto: GrupA Zaradi obnove zaprta za ves promet POLZELA, VELENJE - Vsi tisti, ki jih letošnjo pomlad pot zanese po državni cesti med Polzelo in Velenjem, morajo spremeniti svoje načrte. Cestna povezava, o kateri je bilo v zadnjih letih predvsem govora zaradi njene velike dotrajanosti, je od 15. marca do 5. maja zaprta za ves promet. Razlog je obnova vozišča. Državna cesta med Polzelo in Velenjem je bila pred nekaj leti po mnenju obiskovalcev spletne strani Avto magazin razglašena za najslabšo cesto v državi. Številni uporabniki menijo, da bi bila nujno potrebna celovite prepla-stitve, a direkcija za infrastrukturo jo zaradi pomanjkanja denarja obnavlja le po delih. Letos spomladi je prišel na vrsto približno kilometer dolg odsek od konca naselja Ložnica do odcepa za naselje Arnače v smeri proti Velenju. Dela bodo obsegala zamenjavo spodnjega ustroja ceste, izvedbo asfaltne plasti, obnovo odvodnjavanja, ureditev bankin, zamenjavo varnostne ograje in obnovitev pro- metne signalizacije. Skupna vrednost obnove naj bi znašala malo manj kot 560 tisoč evrov. Naslednja obnovitvena dela, ki se jih bo lotila direkcija, bodo v Andražu nad Polzelo. Obnova približno kilometra dolgega odseka naj bi se začela malo pred odcepom za Podsevčnik oziroma Andraž na Polzelo. Obsegala naj bi celoten klanec in se končala malo pred kmetijo Poznič, kjer naj bi sanirali tudi plaz. ŠO Zavarovalnica Triglav odslej v mestnem jedru LAŠKO - Prebivalcem Laškega bodo odslej poslovni prostori Zavarovalnice Triglav, naše največje zavarovalnice, na voljo v mestnem jedru, in sicer na Trubarjevem nabrežju 1. Tako bodo imeli zavarovanci boljše možnosti za urejanje najrazličnejših storitev pri sklepanju zavarovanj. Nova poslovalnica bo lažje dostopna tudi gibalno oviranim osebam oziroma invalidom. »Našim zavarovancem želimo olajšati dostop do kakovostnih zavarovalnih storitev, zato smo pri selitvi na novo mesto in pri opremi prostorov mislili tudi nanje. Pri tem smo bili še posebej pozorni, da je poslovalnica prijazna tudi za gibalno ovirane osebe,« je ob odprtju povedala Alenka Novak, direktorica celjske območne enote, kamor sodi tudi laško predstavništvo Zavarovalnice Triglav. S selitvijo v središče mesta bo stik z zavarovalnico za prebivalce Laškega in okolice zdaj še lažji, hitrejši in učinkovitejši. Zavarovalnica Triglav je na območju Laškega z okolico prisotna že več kot štiri desetletja, na Celjskem približno stoletje. RG 8 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 14, 4. april 2019 ŽALEC - Drugačna podoba gozda med Arjo vasjo in Črnovo Ne golosek, ampak temelj za pomladitev gozda Posek približno hektarja in pol gozda med Arjo vasjo in Črnovo zbuja mnoge radovedne poglede mimoidočih. V celjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) pravijo, da posek, za katerim je ostalo skoraj golo pobočje, ne bo vplival na plazenje zemlje nad državno cesto. Gozd v zasebni lasti, ki je bil poškodovan, se bo samodejno obnovil v desetletjih. Zavod sečnjo gozda v bližini tega območja predvideva še na površini približno enega hektarja. TINA STRMČNIK Posek dreves nad glavno cesto med Arjo vasjo in Črnovo je bil potreben iz dveh razlogov, pravijo v celjski območni Po Braslovčanih še Žalčani in Polzelani Čistilne akcije se v teh dneh vrstijo tudi po Spodnji Savinjski dolini. Braslovčani so kot prvi čistili že v soboto, 23. marca, le dan po svetovnem dnevu voda. Ta konec tedna bodo zavihali rokave v Žalcu in na Polzeli. Braslovčani so po akciji ugotovili, da črnih odlagališč v njihovi občini skoraj ni več. Tudi bregovi potokov Trebnik, Radigaj in Trnavca ter reke Bolske, ožja območja Braslovškega in Žovne-škega jezera ter bregovi Pre-serskih jezer so čistejši kot lani. Še vedno so problema- tične ožje okolice regionalnih cest Šentrupert-Letuš in Braslovče-Spodnje Gorče ter breg reke Savinje, kamor nekateri občani še vedno nenadzorovano dovažajo veje obrezanega grmičevja in sadnih dreves, pokošeno travo in gnilo sadje. ŠO Aleksander Ratajc ocenjuje, da je bil posek izveden kakovostno. Površina je pripravlje-Ш. ^ na tako, da se bo lahko osnoval podmladek dreves. Vse, kar je bilo nevarno za promet na bližnji državni cesti, je izvajalec del odstranil. enoti zavoda za gozdove. Prvi je redno čiščenje brežin nad državno cesto, ki ga glede na pogodbo z Direkcijo RS za infrastrukturo izvaja Voc Celje. Drugi razlog je sanacija poškodovanih gozdov, ki jih je leta 2014 prizadel žledolom, kasneje še podlubnik. Poškodovana in podrta drevesa so predstavljala nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Vodja celjske enote ZGS Aleksander Ratajc je pove- njihovim delom tam potrebne delne ali celotne zapore prometa. To za lastnike, ki bi za sanacijo svojih gozdov morali poskrbeti že pred časom, pomeni velike stroške. Cena zapor bi bila po besedah Ratajca lahko enaka ali celo večja od vrednosti njihovih gozdnih zemljišč. Zato so sanacijo združili s čiščenjem brežin, ki ga izvaja Voc Celje. Posekana drevesa so last lastnikov zemljišč in jih slednji lahko uporabijo po svojih željah. Ker je precej dreves poškodovanih, so primerna predvsem za drva. Gozd, ki je bil močno poškodovan, se bo obnovil sam, je še dejal sogovornik. Lani so semena ciljnih drevesnih vrst, na primer bukve in hrasta, zelo dobro obrodila. Zato bo površina, ki je zdaj gola, v nekaj letih spet zelena. »To pomeni, da bodo lastniki gozdov v naslednjih dvajsetih letih z njimi zagotovo imeli manj skrbi,« je povedal vodja celjske območne enote ZGS. Če bi se po letu izkazalo, da se celotna površina ne bo ozelenila ali da so z naravno obnovo težave, bo zavod razmislil o načrtni zasaditvi. Sicer pa daje ta organizacija prednost naravni obnovi gozda. Foto: ZGS dal, da končni posek na terenu morda res izgleda nekoliko zastrašujoče, vendar ne bi smel vplivati na plazenje tal. »Stoodstotnega zagotovila ni. A vse, kar bi lahko predstavljalo nevarnost za udeležence v prometu - poškodovane veje in suho vejevje - je izvajalec del odstranil. Naročili smo mu, naj na strmino postavi tudi prečna debla in jih primerno utrdi. To pomeni še dodatno varnost pred plazečim kamenjem ali podobnim.« Postavitev škarp ali varovalnih ograj tam ni predvidena. Ker izvajalci gozd čistijo nad državno cesto, so med Pobrali 45 ton odpadkov CELJE - Minuli konec tedna je bil v znamenju čistilnih akcij. Že po tradiciji zadnjih let je petek namenjen čiščenju v okolici osnovnih in srednjih šol ter vrtcev. V soboto so bile čistilne akcije organizirane v mestnih četrtih, krajevnih skupnostih in na nabrežju Savinje. Prvi dan se je akcije udeležilo približno dva tisoč otrok in mladih, ki so okolico šol in poti čistili v spremstvu učiteljev in vzgojiteljev, drugi dan je v akciji sodelovalo približno 400 prostovoljcev. Vsakoletni partner čistilne akcije v Celju je tudi podjetje Simbio, kjer tudi zbirajo podatke o pobranih odpadkih. Letos je bilo 45.180 kg odpadkov. RG Foto: SHERPA Čiščenje nabrežja Savinje Alya dobila občinsko priznanje MOZIRJE - Znani so prejemniki letošnjih občinskih priznanj, ki so bili izbrani na zadnji seji občinskega sveta. Za bližnji občinski praznik bodo podeljene tri zlate plakete in denarna nagrada. Med prejemniki zlatih plaket je po vsej Sloveniji znana domačinka, pevka Alya (Omladič). Omladičeva, ki je med najbolj uspešnimi slovenskimi pevkami zabavne glasbe, razširja dober glas o Mozirju po vsej državi. Zlato plaketo bo prejela tudi ekologinja Urška Zgojznik, ki deluje v okviru Ekologov brez meja. Med prejemnicami zlatih plaket je tudi patronažna sestra Sonja Herman Robnik. Svoje delo opravlja prizadevno in to že več kot tri desetletja. Letošnjo denarno nagrado bo prejelo Etnografsko društvo Mlajevci. To ohranja dolgoletno tradicijo postavljanja mlajev. BJ Št. 14, 4. april 2019 IZ NAŠiH KRAJEV 9 ŠENTJUR - Zavetišče Zonzani polno, letos v njem veliko odvzetih psov Dolge ure čakanja na novo življenje Zavetišče Zonzani je zadnje tedne polno do zadnjega kotička. Čeprav je pomlad običajno čas, ko se tisti, ki bi radi imeli psa, pogosteje odločajo za posvojitev, se v Jarmovcu pri Dramljah letos to še ne pozna. Boksi v zavetišču so polni kosmatincev vseh barv, velikosti in starosti, bolj in manj glasnih, ki so se tam znašli na različne načine. Vsi si zaslužijo lepše življenje. Nekateri čakajo že dolgo, sploh če so malo starejši in se morebitni posvojitelji vanje ne zaljubijo na prvi pogled. Zakaj takšna gneča? Je to posledica vedno večjega števila brezvestnih lastnikov psov? Poglejte me, kako sem lep, pravi Dino, prijazen in igriv velikan, ki bo Igriv štiriletni Šu je eden tistih, ki ga posvojitelji še niso opazili. Pa tako svojim posvojiteljem polepšal vsak dan posebej. lep in prijazen je! TATJANA CVIRN Kot pravi vodja zavetišča Matic Lenko, se psi znajdejo pri njih na različne načine. Nekateri se izgubijo in če so čipirani, lastnike hitro najdejo. Veliko je psov brez čipa in jih lastniki niti ne iščejo, verjetno so jih zavrgli. K večjemu številu psov v zavetišču so letos prispevali zlasti številni odvzemi. Inšpekcija je že v prvih treh mesecih leta odvzela več psov kot celo lansko leto. Ko zavetišče dobi takšnega psa, mora počakati na pravnomočnost odločbe za trajen odvzem, prej ga ne sme oddati. Lastnik se namreč lahko pritoži in mu morajo psa vrniti. »Do odvzemov sicer pride zaradi slabe oskrbe psa, pri čemer imajo pogosto zasluge tudi društva in posamezniki, ki prijavijo primere zanemarjanja. Veliko psov se znajde pri nas, ker lastniki umrejo in žival nima nikogar, da bi zanjo skrbel,« našteva Lenko. Če izgubite psa, najprej preiščite območje, kjer je bil nazadnje, nato obvestite zavetišče in veterinarja. Če se pes znajde v zavetišču in ima čip, zavetišče obvesti lastnika in ta mora v osmih dneh priti po svoj ega psa ter plačati nastale stroške. Če v tem času ne pride ponj, izgubi pravico do psa. Oddajanje s pomočjo Zavoda Muri Nekateri se raje kot na zavetišče obrnejo na društva, ko je treba rešiti kakšnega psa, morda zaradi prepričanja, da v zavetišču pse po določenem času usmrtijo. »Ko gre za zdravega psa, tega že zelo dolgo nismo storili,« zatrjuje Matic Lenko. Za to ima zasluge tudi Zavod Muri, ne-profitna zasebna orga-niza-cija za pomoč »Ta psička že ima nov dom,« pravi Matic Lenko, vodja Zavetišča Zonzani. Prikupne majhne in mlade kosmatinci ljudje hitro opazijo, drugi potrebujejo več priložnosti. živalim, ki tudi s pomočjo objav na družabnih omrežjih širi glas o psih, ki iščejo domove. Posebej se trudi predstavljati pse, ki so že dlje v Zonzaniju in zanje ni posebnega zanimanja. Morebitni posvojitelji se zato pogosto najprej obrnejo na zavod oziroma ustanoviteljico Katjušo Rajovec, ki jim lahko svetuje, da je posvojitev uspešna in v zadovoljstvo vseh. Prostovoljke zavoda pse namreč dobro poznajo, saj jih vsak teden vodijo na sprehode. Rajovčeva je z dobro organizacijo in resnostjo dokazala, da je sodelovanje prostovoljcev in zavetišča mogoče. Spreha-jalke so vešče ravnanja s psi, nekaterim je zavetišče plačalo tudi tečaj za oskrbnika. Zavod bi potreboval le še več takšnih sodelavcev, da bi lahko bilo sprehajanje pogostejše. Ogledi ali resni nameni A vedno tudi objave Zavoda Muri ne pomagajo. »Le deset odstotkov vseh, ki se zanimajo za katerega od psov, je na koncu res posvojiteljev. Ko je izbira velika, kot je to zadnje tedne, posvojitelji nekaterih psov niti ne opazijo, čeprav so kra- - ^ sni in vredni vse po- zornosti,« opozarjata sogovornika na kosmatince, kot sta Šu in Dino, ki že predolgo čakata na svojo priložnost. Z Zavodom Muri sodeluje tudi vadbena klinika Cool dog, ki pomaga prostovoljkam pri izobraževanju za delo s psi in ponuja možnost cenejšega tečaja posvojiteljem psov iz Zonzanija. Lenko pravi, da obstajata dva tipa ljudi, ki jih zanima posvojitev. »Eni bi prišli pse malo gledat in ko bi se jim eden zasmili, bi ga posvojili. Drugi si na spletu pogledajo, kakšne pse imamo, si izberejo svojega in jih drugi ne zanimajo. Je pa seveda lahko še vedno drugače, ko se pogovorimo o željah in možnostih in ko se s psom srečajo v živo. Prvi stik je k pomemben, odvisno je, kako se pes odzove na človeka. Mnogi postavljajo tudi posebne pogoje, češ da se mora razumeti z drugim psom, ki je že pri hiši, in z mačkami... Vse to je ponavadi težko.« 53 evrov za psa Načeloma velja, da tisti, ki se že pred obiskom odločijo, kakšnega psa želijo, tega tudi najdejo, četudi ima zavetišče samo tri pse na voljo. Včasih so pripravljeni posvojitelji tudi počakati na primernega kosmatinca, še zlasti ko so na voljo samo starejši psi, sami pa želijo mladega. »Mnogi se ne zavedajo, da so starejši psi manj zahtevni in veliko bolj Če najdete izgubljenega psa, lahko med tednom od 8. do 16. ure pokličete zavetišče na telefonsko številko 749-0600. Izven tega časa lahko pokličete številko 112, kjer bodo sprožili nadaljnje postopke. Če je mogoče, psa zadržite, če ta ogroža ljudi, je treba poklicati policijo. primerni zlasti za starejše posvojitelje,« pravi Lenko. Ko se posvojitelji odločijo za psa, jim zavetišče pripravi posvojitveno pogodbo. Zanj morajo plačati 53 evrov, kar vključuje stroške cepljenja proti steklini, stroške čipi-ranja, potni list in če gre za samico, še sterilizacijo. Če je psička še premlada, opravijo ta poseg kasneje. NOVA COROLLA TOYOTA ALU/AYS A BETTER UJAY Zapelji v novo dobo. Izberi hibridno moč. Nova Corollaje na voljo v karoserijskih izvedbah kombilimuzina, karavan in limuzina. Ponaša se s hibridno tehnologijo naslednje generacije, ki jo odlikuje edinstvena kombinacija zmogljivosti, učinkovitosti in nizke ravni izpustov. TOYOTA-FRIMOBIL.SI i HYBRID FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil Dečkova 43, Celje 03 425 60 80 Povprečna poraba goriva za vozila Corolla: od 3,2 do 6,0 l/100km in emisije CO2: od 76 do 138 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6 AG. Emisije NOx: od 3,0 do 30,8 mg/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. 10 KULTURA Št. 14, 4. april 2019 Na knjižnem sejmu v Leipzigu nova izdaja Alminega potopisa Alma M. Karlin spet navdušila nemško občinstvo Preteklo nedeljo se je v nemškem Leipzigu končal mednarodni knjižni sejem, ki se ga je z nacionalno stojnico tradicionalno udeležila Javna agencija za knjigo RS. V sejemskih dneh se je na sejmu in v mestu predstavilo devet slovenskih avtoric in avtorjev, med njimi tudi Celjana Lila Prap in Marijan Pušavec. Posebno mesto je dobila tudi Alma M. Karlin. BARBARA GRADIČ OSET Na sejmu je agencija za knjigo tudi predstavila knjige slovenskih avtoric in avtorjev, pred časom prevedene v nemški jezik. Prvo iz serije predstavitev je doživela čisto nova izdaja potopisa Alme M. Karlin Samotno potovanje, kjer je predgovor pripravila Jerneja Jezernik, ki že več let preučuje dediščino svetovne popotnice in pisateljice. Jezernikova je bila na tem sejmu drugič zaporedoma in kot je povedala, so bili vtisi odlični, saj celo mesto živi s sejmom. Na sejmu je bilo Almino delo Samotno potovanje predstavljeno kar na štirih predstavitvah. Posebej odmevna je bila v soboto, ko je bilo na sejmu tudi največ obiskovalcev. »Predstavitev je vodila dinamična nemška novinarka Sophie Zoe, ki jo je Celjanka uročila, zato je bilo njeno vodenje zelo živahno. Zanimivo je bilo, da smo Almo predstavili ne samo kot popotnico, ampak tudi kot veliko osebnost. Ker je bila predstavitev na odprtem prostoru, je na predstavitev ves čas v večini prihajalo žensko občinstvo različnih let. Nihče iz občinstva ni odšel, kar verjetno pomeni, da nismo bile dolgočasne. Še posebej je bilo dobro, da so po predstavitvi prišli k meni in mi postavljali dodatna vprašanja.« Alma pri frizerju Zelo lep odziv je bil tudi na ostalih predstavitvah, a najbolj je Jernejo Jezernik presenetila predstavitev, ki je bila v središču mesta v frizerskem salonu. »Že petnajst minut pred začetkom prireditve se je zbralo veliko ljudi, ki so želeli vedeti, kaj vse jih čaka in kdo je bila Alma M. Karlin. Ne glede na to, da je bilo mešano občinstvo različnih starosti, so ljudje postavljali zelo zanimiva vprašanja tako glede Alminega življe- Modrost in eleganca z roko v roki Celjska fotografinja Urša Premik in njena babica Hilda iz Migojnic pri Grižah ne počivata. Svoje nove fotografije sta tokrat postavili na ogled v izložbi ljubljanske Galerije Kresija. Gre za nadaljevanje priljubljene serije fotografij, na katerih je mlada fotografinja v fotografski objektiv ujela svojo babico. Mlada celjska fotografinja Urša Premik, ki zadnja leta živi in dela v Ljubljani, je v prvem delu večletnega projekta Hilda svojo babico, upokojeno učiteljico, povsem spontano fotografirala pri vsakodnevnih opravilih. Prikupne fotografije so takoj navdušile širšo javnost. Leta 2016 jih je predstavila v Likovnem salonu Celje, bile so objavljene v številnih domačih in tujih publikacijah. Mlada fotografinja, ki se v prvi vrsti ukvarja s portre-tno fotografijo, se je tokrat odločila za modno. Kot pravi, je želela z nadaljevanjem serije dokazati, da je lahko modna fotografija veliko več kot zgolj v fotografski objektiv ujete postavne mladenke. »Nekaj fotografij je ostalo tudi istih, ker gre za enotno serijo, ki jo nadgrajujem. Z novimi fotografijami pa sem Na eni od fotografij, ki so Urši Premik še posebej blizu, je babica s sovo, ki ponazarja modrost in magičnost, kar njej predstavlja njena babica. še bolj zakorakala v modne ekstreme,« pravi Urša Premik, ki ji je še posebej ljuba fotografija njene babice s nja kot tudi položaja Nemcev v nekdanji Jugoslaviji. Zelo jih je zanimal Almin položaj v času nacionalsocializma in komunizma. Seveda sta tudi njih podobno kot nas, ki proučujemo njeno življenje, prizadela Almin žalosten konec in dolga zamolčanost v slovenskem prostoru,« je še dodala Jerneja Jezernik. Almina pot se nadaljuje. Slovenija bo leta 2022 častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu in Alma M. Karlin bo ena od tem, ki jo bomo Slovenci tam predstavili. Novosti Alme M. Karlin sta v nemškem izvirniku izšli pri berlinski založbi AvivA. Lani je izšla Almina biografija, letos njen potopis. Pri obeh knjigah je izdajateljica knjig in avtorica spremne besede Jerneja Jezernik (levo), desno od nje stoji nemška založnica Britta Jürgs. Drevesa na odru kulturnega doma Skladatelj in avtor mul-timedijskih vsebin Stane Špegel je še z nekaterimi velenjskimi ustvarjalci ustvaril predstavo Listavci. Z multi-medijskim dogodkom, ki je bil v velenjskem domu kulture premierno prikazan na zadnji marčevski petek, je skušal občinstvu predati zvoke, ritem in gibanje dreves. Hkrati so se z njim ustvarjalci poklonili nedavnemu svetovnemu dnevu dreves. Predstava Listavci je nadgradnja lani posnetega in izdanega Špeglovega istoimenskega studijskega albuma. Za tokratni dogodek je posnel zvočne ambiente gozdov, zasnoval je videe in prispeval grafično oblikovanje. Glasbo je pripravil glede na deset listnatih dreves, ki so najbolj značilna za Šaleško dolino. To so breza, kostanj, gaber, oreh, hrast, jesen, javor, topol, lipa in bukev. Pripravo plesnih koreografij je zaupal koreografinji Nini Mavec Krenker in plesalkam Plesnega teatra Velenje. Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny je povedala, da je večmedijska predstava glasbo, video in ples povezala še z besedo. Špegel je namreč izbral poezijo nekaterih največjih slovenskih pesnikov, ki opevajo oziroma omenjajo za ta projekt izbrana drevesa. Pesmi Otona Župančiča, Srečka Kosovela, Simona Gregorčiča, Josipa Murna, Kajetana Ko-viča, Cirila Zlobca, Dragotina Ketteja in Karla Destovnika - Kajuha je interpretiral velenjski literat Ivo Stropnik in predstavil tudi eno od svojih pesmi. »Ta projekt je za našo produkcijo zelo pomemben. Festival Velenje vedno podpira domače ustvarjalce. Želimo si namreč pokazati ves ustvarjalni potencial, ki nastaja v našem mestu,« je dejala Pokornyjeva. TS Foto: Ksenija Mikor sovo, ki ponazarja modrost in magičnost, kar njej predstavlja njena babica. ŠO, foto: URŠA PREMIK Multimedijska predstava Listavci je združila glasbo, sliko, besedo in ples v ritmih zvočnih vibracij dreves. »Brez gledališča bi bila popolnoma drug človek.« Ob svetovnem dnevu gledališča je slovensko poslanico prispevala igralka Maruša Majer. Med drugim je zapisala, da ne verjame, da gledališče lahko spreminja svet, verjame pa, da bi bila brez njega popolnoma drug človek. »Gledališče nam daje misliti, lahko nas spravi v dobro voljo, lahko nam prikaže ljudi, ki jih v resničnem življenju ne bi srečali. Ob zgodbah, ki jih spremljamo na odru, začnemo razmišljati. Ce gledališče ne spreminja sveta, zagotovo premika meja v nas samih,« je dodala dramaturginja Slovenskega ljudskega gledališča Celje Tatjana Doma. Gledališče ohranja živ in neposreden stik med ljudmi, zato si v vsakem gledališču že- lijo, da bi energijo z odra prenesli med gledalce. »V gledališču si najbolj želimo, da občinstvo ne bi odhajalo domov hladno, želimo si, da bi se ga s predstavami dotaknili. Zelo smo zadovoljni, kadar se ljudje o predstavi pogovarjajo in nam sporočijo, da se jih je neka zgodba dotaknila,« je zaključila Tatjana Doma. BGO Gledališka dejavnost v Sloveniji za leto 2017 - 7605 gledaliških prireditev - 21 gledaliških prireditev na dan - 36 gledaliških festivalov - 1,4 milijona obiskovalcev si je ogledalo predstavo - povprečno 185 oseb je bilo na predstavi Št. 14, 4. april 2019 KULTURA 11 Celjski pianist in pevec Uroš Perić obeležuje petnajst let glasbenega ustvarjanja Nekoč domača soba, danes svetovni džez odri Glasbena pot celjskega pianista in pevca se je začela s harmoniko. Zelo zgodaj so ga začeli zanimati blues, džez in soul. S svojim denarjem si je kupil majhen »sin-tesajzer« in se sam učil igrati klavir. Že kot dečka ga je povsem prevzel Ray Charles in tako je ostalo vse do danes, ko je v petnajstih letih delovanja ustvaril zavidanja vredno kariero tako doma kot v tujini. ŠPELA OŽIR Ob tej priložnosti bo pripravil več koncertov po vsej Sloveniji. Eden večjih je bil v petek zvečer v domu II. slovenskega tabora v Žalcu, od koder prihaja več članov njegove zasedbe. Uroš Perić tudi tokrat ni razočaral. Kot je značilno za njegove koncerte, je dal vse od sebe in se posvetil zgolj interpretaciji glasbe. »V uri in pol je bilo zelo težko predstaviti vse moje petnajstletno ustvarjanje. Do zdaj sem namreč izdal že šestnajst zgoščenk. Kot osrednji gost se mi je pridružil Omar Naber, s katerim poleg Ota Pestnerja sodelujem v enem zadnjih projektov, ki se imenuje Trip to Las Vegas show.« Glasba vas spremlja že od malih nog. Kdaj ste začutili, da spadate na oder in nikamor drugam? Ker sem že od nekdaj imel najraje zimzeleno glasbo, kot so blues, džez in soul, česar moji vrstniki v času, ko sem začenjal glasbeno kariero, niso poslušali, sem predvideval, da bom igral in pel samo za sebe doma ter ne bom nikoli nastopal, čeprav sem si to vedno močno želel. Ponudila se mi je priložnost, da sem z dvema skladbama nastopil v enem od znanih celjskih gostišč. Občinstvo je bilo navdušeno. Od tistega aplavza naprej sem si rekel, da se že- lim ukvarjati samo z glasbo in ničemer drugim. Po petnajstih letih je za vami bogata glasbena kariera. V tem času ste sodelovali z več kot 250 različnimi glasbeniki v 26 različnih državah po vsem svetu. Na katera sodelovanja ste najbolj ponosni in kje največ nastopate? Vsako sodelovanje je nekaj posebnega. Ogromno so mi pomenila tista prva sodelovanja, ko sem lahko na začetku glasbene kariere nastopal z nekoliko večjimi zvezdniki, kot so srbski džezovski trobentač Duško Gojković, ameriški glasbenik Smokey Robinson in člani zasedbe Raya Charlesa. Zadnji dve leti sem veliko nastopal v Franciji, trenutno so v ospredju Nemčija, Madžarska in Italija. Vsako leto igram tudi v Združenih državah Amerike, kjer, če se le da, imam v mesecu dni skupaj več koncertov. Večina slovenskih glasbenikov se poleg glasbe preživlja še s čim. Kako je to pri vas? Celjski pianist in pevec je v petnajstih po vsem svetu. (Foto: osebni arhiv) Hvala bogu se za zdaj ukvarjam izključno z glasbo. Preživljam se zgolj s koncerti in prodajo zgoščenk ter z ničemer drugim. So morda v tem času prišla tudi leta, ko je bilo izjemno težko in bi glasbo najraje obesili na klin? Seveda, takšnih trenutkov je bilo kar nekaj. Mislim, da je tako na vsaki poklicni poti, a med glasbeniki je to še bolj izrazito, ker je vse odvisno od občinstva in ne samo od ustvarjalca. So bili trenutki, ko sem bil zelo na tleh, a jih je bilo na srečo zelo malo. Bili pa so zelo koristni, saj sem se iz njih izvlekel še močnejši in z novimi glasbenimi potmi. Vsa ta sodelovanja in gostovanja zagotovo prinašajo tudi vrsto prigod. Katera se vam je najbolj vtisnila v spomin? V Bolgariji sem imel nastop na odprtju džez festivala. Pel naj bi z big bandoma, organizatorji pa so presodili, da ne potrebujemo tonske vaje. Po napovedi prikorakam na oder, sedem za klavir in ugotovim, da ni mikrofona. Vse so zaustavili in mi ga prinesli. Teh pet minut pa je bilo zaradi tišine zagotovo najdaljših v mojem življenju. Brez njih se malokaj zgodi v občini Laško Vaška godba Vrh nad Laškim je postala pravi zaščitni znak kraja. Vaška godba Vrh nad Laškim, ki je eden od nosilcev ljubiteljskega kulturnega delovanja v tem kraju, letos slavi desetletnico. Ob koncu marca 2009 so se člani novoustanovljene godbe zbrali na prvi vaji. Vse od takrat je godba zelo popestrila kulturno življenje v kraju in tudi v občini. Alfa in omega godbe, njen idejni in organizacijski vodja ter kapelnik je Ivan Medved, sicer tudi dolgoletni vodja laškega javnega sklada za kulturne dejavnosti, po upokojitvi pa še vedno tudi predsednik Zveze kulturnih društev občine Laško Možnar. Ob jubileju se je ozrl na prehojeno desetletno pot priljubljene godbe, ki je v teh letih postala zaščitni znak Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim. »Ta godba je zagotovo posebnost v tem malem kraju in nihče ni pričakoval, da se bo tako prijelo delovanje našega >benda<. Izredno smo zadovoljni, da smo v vsem tem času uspe- li tako uveljaviti godbeništvo in ljubiteljsko kulturno na Vrhu nad Laškim,« se je na prehojeno pot ozrl vodja godbe Ivan Medved. Vaška godba popestri marsikateri dogodek v občini Laško, prireditve ob občinskem prazniku, decembrskem dogajanju in pustu pa si brez njih že skoraj ni mogoče zamisliti. »Občina Laško je posebnost na področju godbeništva, saj v njej deluje kar pet zasedb. Tega ni nikjer v Sloveniji, je pa to pokazatelj, da je Laško jedro dobrih glasbenikov. Župan nas velikokrat vključi v program prireditev in tako nastopamo v celi občini. Tudi izven nje kdaj nastopimo in celo v tujino se odpravimo občasno,« je še povedal Medved. Vaška godba Vrh nad Laškim je jubilej počastila s slavnostnim koncertom v Thermani Laško, na njem pa so sodelovali izvajalci, s katerimi godba že tradicionalno sodeluje. RG, foto: FB ГГЛГЛ7Г mu2ejnovejše2godovlrie|celje Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 10. aprila 2019, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno na pogovorni večer RASTOČA KNJIGA IN VREDNOTE ODLIČNOSTI. Z nami bosta dr. Janez Gabrijelčič ter dr. Karel Gržan. Z gostoma se bo pogovarjala Marijana Kolenko. Vstop prost. Prijazno vabljeni! Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si Celjske vedute Metode Žgeč V Osrednji knjižnici Celje so ob prvi obletnici smrti ljubiteljske slikarke Metode Žgeč odprli slikarsko razstavo Celjske vedute, saj je bila to slikarkina priljubljena tema. Metoda Žgeč je bila od leta 1996, ko se je upokojila, ljubiteljsko slikarska, ki se je zatrdno odločila, da bo uresničila neizpolnjene otroške sanje - postati modna oblikovalka. Ustvarjalni duh je izrazila v tretjem življenjskem obdobju. Postala je članica KPD Svoboda Celje, kjer je med lokalnimi samorastniškimi navdušenci, celjskimi ljubiteljskimi likovniki našla sorodne duše. Kasneje se je pridružila likovni skupini Prijatelji, ki je bila s celjsko knjižnico pobudnica razstave. Priljubljena tehnika Metode Žgeč je bila akvarel, njen priljubljen motiv je bilo Celje. BGO, foto: GrupA Simona Žgeč je na odprtju razstave predstavila materino življenjsko pot in delo. »Mama je bila do svojega dela ves čas kritična in zahtevna. Za dela je dobivala priznanja in nagrade, ki jih je bila vesela, a je ostala skromna in do uspeha zadržana.« 12 NASA TEMA s,. * 4. aP„i 2019 Slovenski orodjarji natančni in zanesljivi Orodjarne poganja avtomobilska industrija V orodjarski panogi v Sloveniji deluje 170 podjetij, ki zaposlujejo 3 tisoč ljudi in so predlani (podatkov za lani še ni) skupaj ustvarila 320 milijonov prihodkov od prodaje. Večino, kar 75 odstotkov prihodkov so ustvarila v tujini, največ v državah Evropske unije. Ker gre čez mejo tudi večina izdelkov, narejenih z orodji, ki jih naročijo domači proizvajalci, pomeni, da slovenski orodjarji skoraj v celoti delajo za izvoz. Njihov najpomembnejši izvozni trg je že dolgo časa Nemčija, kjer so pomemben dobavitelj avtomobilske industrije. Kupci v Nemčiji cenijo zlasti natančnost, zanesljivost in dovršenost orodij, narejenih v Sloveniji. JANJA INTIHAR Nemškemu trgu sledijo Francija, Italija, Velika Britanija in Avstrija, nove priložnosti se odpirajo tudi na ruskem in ameriškem trgu, pravi Aleš Hančič, direktor Razvojnega centra orodjarstva Slovenije (Tecos), ki ima že od ustanovitve leta 1994 sedež v Celju. »Orodjarstvo je dejavnost, na kateri sloni celotna industrija, saj so za proizvodnjo 90 odstotkov izdelkov potrebna orodja. Vsak evro, vložen v orodjar-stvo, se vsaj stokratno povrne. Podjetjem se torej splača vlagati v kakovostna orodja in delati z zanesljivimi partnerji. To slovenski orodjarji vsekakor so,« poudarja Hančič. Orodjarstvo ima v Sloveniji zelo dolgo tradicijo in je tudi zelo dobro razvito. Zato so slovenski orodjarji pomemben dobavitelj nemške avtomobilske industrije, ki ima zelo stroge zahteve glede rokov dobave, kakovosti in tudi načina poslovanja. Seveda je poleg zanesljivosti in kakovosti pomembna tudi bližina slovenskega trga, ki za kupce pomeni hitrejšo dobavo in servis ter nižje prevozne stroške. »Naša orodjarska panoga ima pred tujo konkurenco kar nekaj ključnih prednosti. Prvi sta tradicija in kakovost izdelkov, s katerima lahko orodjarji enakovredno konkurirajo na zahtevnem nemškem in zahodnoevropskem trgu. Poleg tega je zelo prilagodljiva in tehnično dobro podkovana, Proizvodnja v Emo Orodjarni zaradi česar lahko sprejema naročila za zelo raznovrstna orodja, od enostavnih do zelo zapletenih in tudi velikih. Deluje na vseh področjih, od brizganja plastike do preoblikovanja kovin, izdeluje tudi orodja za tlačni liv aluminija,« našteva Aleš Hančič. V Sloveniji je največ orodjarn za plastične izdelke, za preoblikovanje kovin jih je bistveno manj, so pa podjetja večja. Največja orodjarna za plastiko je Imas iz Sežane, največji orodjarni za preoblikovanje kovine sta Gorenje Orodjarna in Emo Orodjarna. Tecos za tehnološko in razvojno podporo Lahko bi rekli, da je Tecos srce slovenskega orodjarstva, saj nudi orodjarnam in industriji tehnološko in razvojno podporo. »Pomagamo jim pri razvoju izdelkov, pri posameznih stopnjah razvoja, ki potrebujejo simulacije procesa in tudi obremenitve izdelkov, pri meritvah in po novem tudi 3D-meritvah in 3D-tisku plastike in kovin. Ker imamo tudi stroje, lahko pri nas nekatere izdelke tudi naredimo,« našteva Aleš Hančič. Tecos je tudi učni center. Izobražuje tako inženirje kot delavce na strojih in tudi študente ter je uradno pooblaščen za izdajo dodatne poklicne kvalifikacije upravljavec stroja za brizganje. Kot član svetovne organizacije orodjarjev skrbi za prenos čim več dobrih praks in čim več znanja v Slovenijo ter sodeluje v številnih mednarodnih projektih. Poleg tega za orodjarje organizira tudi nastope na mednarodnih sejmih in drugih dogodkih v tujini. Čeprav je njegov ustanovitelj država, Tecos ni deležen neposrednega proračunskega financiranja. »Delujemo kot podjetje in v celoti smo odvisni od trga. Od 1,4 milijona evrov letnih prihodkov 60 odstotkov denarja pridobimo s storitvami za industrijo, preostalih 40 odstotkov nam prinesejo prijave na razvojno--raziskovalne razpise države ali Evropske unije. Vseh 21 zaposlenih, ki so vsi po vrsti visoko izobraženi, dela zelo veliko in zelo dobro,« poudarja Hančič. Največji partner Tecosa je trenutno Gorenje, s katerim sodeluje pri razvoju plastičnih delov in zanj opravlja vse simulacije. Sledijo tovarne BSH Hišni aparati, Kolektor, Hidria, TVP in Hela, med tujimi podjetji je na prvem mestu avstrijsko--nemški Mahle. Pogosto sodeluje tudi z majhnimi podjetji, ki nimajo svojih razvojnih oddelkov. »To so pravzaprav naši najpomembnejši partnerji, saj jih je po številu največ,« pojasnjuje Hančič. Foto: GrupA Emo Orodjarna najstarejša v Sloveniji Povprečna bruto plača tri tisoč evrov Orodjarn, ki imajo zaposlenih več kot petdeset ljudi, je v Sloveniji samo pet. Največje med njimi so Emo Orodjarna, Gorenje Orodjarna in Kovinoplastika Lož. Njihova organizacijska in lastniška struktura je popolnoma različna. Najbolj samostojna med njimi je Emo Orodjarna, ki svoje prihodke v celoti ustvari z izvozom. Gorenjeva Orodjarna je del večjega sistema in je z delom proizvodnje še vedno vezana na svojega lastnika, orodjarna v Kovinoplastiki Lož je samo profitni center. »Zaradi takšnih razlik je med orodjarnami zelo težko najti energijo za skupni nastop na svetovnem trgu,« pravi Stanko Stepišnik, solastnik in prokurist Emo Orodjarne. Zato tudi poberejo le manjši del denarja, ki ga industrija nameni za izdelavo novih orodij. Po izračunih mednaro- narejena. Za vsak nov avto je dnega združenja orodjarjev torej na trgu za 500 milijonov znaša vrednost orodij, ki jih vsako leto potrebuje svetovna avtomobilska industrija, kar 50 milijard evrov. Povpraševanje je odvisno od tega, koliko novih avtomobilov na leto naredijo tovarne. In koliko denarja neko podjetje vloži v izdelavo orodij za nov avtomobil? »Pol milijarde evrov,« odgovarja Stanko Stepišnik. »Za nov avto je treba izdelati približno 350 različnih pločevinastih delov. Ker je nemogoče, da bi orodja zanje izdelala le ena orodjarna, proizvajalci avtomobilov delo razdelijo med več orodjarn. Le tako so lahko orodja v enem letu in pol ali dveh letih evrov priložnosti. Vrednost orodja za večje dele, na primer za izdelavo levih vrat, znaša tudi do pol milijona evrov, za manjše dele je od 20 tisoč do 300 tisoč evrov.« V Evropi ni avtomobila višjega cenovnega razreda, na primer jaguarja, mercedesa ali BMW, ki ne bi imel vgrajenega vsaj enega dela pločevine, za katerega je bilo orodje narejeno v Emo Orodjarni. »Skoraj v celoti smo usmerjeni v avtomobilsko industrijo, nekaj malega delamo za vesoljsko industrijo, sodelujemo tudi pri izdelavi prototipov nekaterih vsadkov za potrebe medicine,« našteva Stepišnik. »Pri orodjih so najbolj pomembni kakovost, dobavni roki in cena. Če hočeš danes delati za avtomobilsko industrijo, moraš imeti zelo dobro tehnološko opremo in visoko usposobljene kadre. Razvoj gre nenehno naprej in prav zdaj smo pred novimi zahtevami, ki jih je orod-jarstvu postavila sodobna industrija, to so sledljivost proizvod n j e , uvajanje robotov in informacij -ska varnost. Ta pomeni, da informacije ne smejo uhajati iz podjetja.« Zaradi novih zahtev bodo v Emo Orodjarni morali v celoti prenoviti IT-infrastrukturo. Če tega ne bodo naredili, ne bodo mogli več sodelovati z avtomobilsko industrijo. »Uvajanje novih standardov pomeni, da bodo v prihodnje delo lahko dobili le najboljši od najboljših. Naročniki Pri izdelavi orodja je zelo pomembna merska natančnost. V Emo Orodjarni znašajo odstopanja desetinko ali stotinko milimetra, pravita Stanko Stepišnik (levo) in Marko Areh. pač hočejo biti prepričani, da bo izdelek narejen kakovostno, pravočasno in da ne bo ogrožen projekt novega avtomobila,« pravi Marko Areh, ki je vodenje Emo Orodjarne prevzel pred osmimi meseci. Celjsko podjetje bo prenovo začelo letos in končalo prihodnje leto, stala ga bo pol milijona evrov. Ves dobiček v razvoj Emo Orodjarna, ki je najstarejša orodjarna v Sloveniji (letos praznuje 125 let) in tudi med najstarejšimi v Evropi, je od leta 1996, odkar je v zasebni lasti, v svoj razvoj vložila 40 milijonov evrov. »Lastniki do zdaj iz podjetja nismo potegnili niti enega evra dobička. Ne samo v opremo, nenehno vlagamo tudi v izobraževanje zaposlenih,« poudarja Stepišnik. Za Emo Orodjarno bi lahko rekli, da je najbolj izobraženo proizvodno podjetje v regiji, saj ima polovica od dvesto zaposlenih višjo ali visoko izobrazbo, sedemnajst je magistrov znanosti, eden je doktor znanosti. Ker ima podjetje zadnja leta težave pri pridobivanju kadrov, zlasti orod- Št. 14, 4. april 2019 NAŠA TEMA 13 Roboti ljudi (še) ne bodo izpodrinili Avtomatizacija ni več prednost, je nuja za obstanek Robotika je ena najhitreje razvijajočih in rastočih tehnoloških panog. Roboti v naših življenjih prevzemajo vedno večjo vlogo. Od sesanja stanovanja ali košnje trave in vse do zapletenih robotskih proizvodnih linij, ki 24 ur na dan brez človeške pomoči delajo v tovarnah. Strahovi, da bodo roboti ljudem v prihodnje ukradli še več delovnih mest, se zdijo povsem upravičeni. A poznavalci mirijo in pojasnjujejo, da se bodo delovna mesta resda spremenila, vendar je še vedno ogromno področij, kjer človek ostaja nenadomestljiv. »Bojazen, da bi roboti za- podružnice največje proi- menjali ljudi, je povsem neutemeljena in nepotrebna. Na svetu je 7 milijard ljudi in 350 milijonov jih je zaposlenih v industriji, na trgu pa trenutno obratuje 2,5 milijona robotov,« s podatki postreže Franc Žaberl, tehnični direktor podjetja Fanuc Adria, zvajalke robotov trenutno na svetu. »Namen robota ni izpodriniti človeka, temveč ga nadomestiti pri enoličnih enostavnih opravilih, ki ne zahtevajo veliko intelektualnega vložka, pri delih, ki so fizično težka in zdravju nevarna,« pravi Žaberl. Ob tem poudarja, da avtomatizacija delovnih procesov danes ni več prednost pred konkurenco, temveč pogoj za obstanek na tržišču. »Avtomatizacija in robotizacija delovnih procesov in proizvodnje sta investicija, ki se hitro povrne.« Marko Krašovec iz celjskega podjetja Minitec, ki ima nemškega solastnika, pravi, da danes o avtomatizaciji in industriji 4.0 veliko govorimo, a to ni nekaj novega, »Gre za to, da se delavca čim bolj razbremeni fizično zahtevnih opravil.« Kot pravi, se v Sloveniji vedno več podjetij odloča za posodo- bitve in avtomatizacijo proizvodnje, a kljub temu še vedno zaostajamo za državami zahodne Evrope. »Produkte, ki jih danes prodaja naše matično podjetje v Nemčiji, bomo pri nas prodajali šele čez leta. Prevečkrat lastniki vidijo zgolj začetni strošek,« pravi Krašovec in dodaja, da so pri nas podjetja oziroma vodstva še vedno nekoliko zadržana. V Sloveniji 3 tisoč robotov Franc Žaberl ocenjuje, da je Slovenija glede na število zaposlenih v industriji in število robotov precej visoko na lestvici med evropskimi državami. Obstaja namreč merilo, ki ga določa število industrijskih robotov na 10 tisoč zaposlenih v industriji. »Po tem merilu je daleč na prvem mestu na svetu Južna Koreja. Slovenija je v Evropi med vodilnimi, višje od Francije, malo za Avstrijo in pred Norveško ter Češko.« V Sloveniji trenutno obratuje od 2.500 do 3 tisoč robotov, kar po priznanem merilu pomeni približno 150 robotov na 10 tisoč zaposlenih v industriji. Največji delež pri tem nosi Revoz iz Novega mesta, kjer imajo več kot 700 robotov. Tudi sicer je z naskokom najbolj robotizirana proizvodnja v avtomobilski industriji in industriji, ki ji dobavlja posamične komponente. Fanuc Adria poleg slovenskega trga z roboti oskrbuje tudi večino držav nekdanje Jugoslavije, razen Makedonije. Kot pove Žaberl, je med Slovenijo in ostalimi državami nekdanje skupne države danes ogromna razlika v industrijskem procesu. »V Sloveniji imamo 152 robotov na 10 tisoč zaposlenih, na Hrvaškem jih je šest.« Kot pravi, se počasi prebuja srbsko tržišče, kjer so konec marca odprli podpodružnico. »V Srbiji tovarno gradi južnokorejsko podjetje, ki ima 600 nume-ričnih krmilnikov Fanuc. Ker smo morali zagotoviti lokalno podporo in ker se v Srbiji srečujemo s precejšnjimi administrativnimi zapleti in dolgotrajnimi carinskimi postopki, je najlažje, da v državi odpremo predstavništvo, kjer bomo imeli kritično zalogo rezervnih delov,« odločitev za širitev pojasnjuje tehnični direktor. LEA KOMERIČKI KOTNIK Tudi tam, kjer jih ne pričakujemo Fanuc Adria je del velike svetovne družine Fanuc, katere osrčje je že od ustanovitve leta 1956 na Japonskem. Slovenska podružnica je bila ustanovljena leta 2014, pred tem je slovensko tržišče pokrivalo predstavništvo na Češkem, od koder prihaja tudi direktor Tomas Ibler. V zadnjih petih letih so močno povečali promet in zaposlili 13 novih sodelavcev, vseh skupaj je zaposlenih 17. Večinoma so inženirji mehatronike, strojništva in elektrotehnike. Ker je filozofija matične družbe, da se nikoli sama ne ukvarja z aplikacijami za končnega kupca, Fanuc sodeluje s številnimi lokalnimi partnerji. »Mi skrbimo za razvoj in proizvodnjo robotov, programiranje in prilagoditve robotskih celic pa izvedejo naši sistemski partnerji.« In cena? Ta je odvisna od zahtevnosti robotske aplikacije. Začne se pri 20 tisoč evrih, medtem ko navzgor ni omejena, pravi sogovornik. In kje vse lahko »srečamo« Fanucove robote? Sko- jarjev, je lani, da mu ne bi strokovnjaki in proizvodni delavci uhajali drugam, zvišalo plače. Te zdaj v povprečju znašajo 3 tisoč evrov. Naročniki vedo, kaj bodo dobili Celjska orodjarna na leto ustvari približno 17 milijonov evrov prometa. Na leto prevzame petdeset projektov, vsak od njih vključuje do tri izdelke, za katere izdela orodja. »Ker za izvedbo projekta, to je od takrat, ko dobimo risbe, do predaje orodja naročniku, potrebujemo več kot leto, uspešnosti poslovanja ne ocenjujemo vsako leto posebej, ampak v triletnih ciklih. Lani smo na primer dosegli samo 85 odstotkov načrtovane realizacije, ker je veliko izdelkov ostalo nedokončanih. Glede na predlani in letos bo poslovanje v mejah, ki smo si jih zastavili,« pojasnjuje Stepišnik. Za letos ima podjetje zasedenih 80 odstotkov svojih proizvodnih zmogljivosti, za prihodnje leto že 30 odstotkov. »Imamo srečo, ker posel išče nas in ne mi njega. Naročniki namreč vedo, da bodo dobili kakovostna orodja. Cenijo nas kot pravega in najboljšega sogovornika, ki ponuja sodobne tehnološke rešitve in zagotavlja prihranke pri porabi materiala in času izdelave,« pravi Marko Areh. Če bo kriza, so pripravljeni Emo Orodjarna sodeluje z vsemi nemškimi proizvajalci avtomobilov. Sposobna je izdelati tudi največja orodja. Pri tem ji trenutno pomagajo trije roboti - za lasersko kaljenje in navarjanje, za utrjevanje površin s kroglico in za rezanje materiala. V analizi 400 orodjarn, ki jo vsako leto naredijo v Nemčiji, se med zunanjimi podjetji pri ocenjevanju osmih različnih parametrov uvršča od tretjega do petega mesta, med vsemi orodjarnami pa dosega 15. do 20, mesto. Stepišnik pravi, da so azijski orodjarji, predvsem korejski in kitajski, zelo velika konkurenca, saj so zaradi najsodobnejše tehnologije bolj učinkoviti. »Ko je njihova orodja treba umestiti v proizvodnjo, nastanejo težave, ker nimajo niti industrijskih veščin niti praktičnih izkušenj. Zato orodja, izdelana na Kitajskem, velikokrat pridejo k nam v dokončno obdelavo,« pojasnjuje Stepišnik. V celjski orodjarni pravijo, da krize, ki se napoveduje za avtomobilsko industrijo, še ne čutijo. Naročil je za zdaj dovolj, res pa je, da je pritisk za znižanje cen vedno večji. »Preživeli smo že veliko vzponov in padcev. Če bo prišla nova kriza, smo nanjo pripravljeni,« poudarja Stepišnik. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Na mednarodnem industrijskem sejmu v Celju, ki se bo začel v torek, 9. aprila, bo Fanucov robot (na sliki s tehničnim direktorjem Francem Žaber-lom) zaigral z glasbeno skupino The stroj. (Foto: GrupA) rajda povsod. »Prepovedane so vse aplikacije v industriji orožja za masovno ubijanje. Prisotni nismo v kirurgiji - odločitev je namreč, da naše področje ostaja industrija.« Na Nizozemskem je vsaj 200 robotov v industriji cvetja, kjer obrezuje- jo in sortirajo tulipane. V Španiji je povsem robotizi-rana tovarna, ki prideluje solato, veliko je robotov v proizvodnji sirov in slaščic. »Vsi Ferrerovi izdelki gredo skozi >roke< Fanucovih robotov,« pove Žaberl. LEA KOMERIČKI KOTNIK Navadni roboti so zaprti v kletke. Če se vrata odprejo, se robot ustavi, da ne pride do nesreč. »Danes je zelo aktualen izraz >kolaborativni oziroma sodelujoči< roboti. Mi smo jih obarvali v zeleno, ker ta barva spominja na varnost. Delovno mesto si delijo s človekom, v primeru dotika z delavcem, se robot ustavi. Robote uporabljajo pri raznih montažnih delih, kjer opravijo enoličen in težaški del posla, človek pa bolj ustvarjalnega,« pojasnjuje Žaberl. (Foto: GrupA) Umetnost poenostavitev Podjetje Minitec Slovenija je v Celju lani za potrebe proizvodnje postavilo novo halo, za katero je namenilo 250 tisoč evrov. S transporterji in z ostalimi pripomočki za poenostavitev proizvodnje sodeluje z vsemi največjimi proizvodnimi podjetji v regiji. Pri tem se ne omejuje zgolj na posamezno panogo. V zadnjih letih beleži nenehno rast prometa, v letu 2017 je ustvarilo 1,6 milijona evrov, lani pa 2 milijona evrov. (Foto: SHERPA) Ne zgolj robotizacija in avtomatizacija, v tujini industrijska podjetja vedno več vlagajo v razvoj prilagojenih delovnih mest. »Ta so v začetku res nekoliko dražja, a se vložek kmalu povrne. Veliko manj je bolniških odsotnosti in tudi napak pri delu. Ljudje so posledično veliko bolj motivirani in učinkoviti, kar posledično vpliva tudi na ekonomsko dobrobit podjetja,« pravi Marko Krašovec iz podjetja Mi-nitec, katerega osnovno dejavnost predstavljata proizvodnja transporterjev, montažnih paletnih linij ter izdelava robotski celic in prilagojenih delovnih mest. Kot ugotavlja, se tudi na tem področju v Sloveniji stanje počasi izboljšuje, a so koraki za zdaj še precej majhni. »Pri nas je še vedno najpomembnejša začetna investicija.« 14 KRONIKA novi tednik Št. 14, 4. april 2019 Obsojenca našli mrtvega v zaporniški sobi Je bila bolezen razlog za smrt obsojenca? Pred dnevi so v zaporniški sobi v celjskem zaporu našli mrtvega moškega. Gre za 37-letnega obsojenca, čigar smrt naj bi bila po do zdaj znanih podatkih posledica slabega zdravstvenega stanja. Ne gre za samomor, prav tako je policija izključila tujo krivdo. SIMONA SOLINIC 37-letnik naj bi bil v slabem zdravstvenem stanju že nekaj časa. Natančen vzrok smrti še ni povsem jasen, najverjetneje gre za zastoj srca ali za nenadno odpoved ledvic. Vzrok bo jasen po rezultatih obdukcije, ki je bila odrejena. Moškega so dan pred smrtjo z rešilcem odpeljali v bolnišnico, a se je nato vrnil v zapor. Pred tem naj bi mu zdravniško pomoč nudili že večkrat. Umrl je v bolniški zaporniški sobi, kjer je bil nameščen. Gre za enega redkih primerov smrti v celjskem zaporu. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij v takšnih primerih odredi tudi posebno analizo dogodkov, ki jo opravi posebna komisija. Toda sumljiv vzrok smrti je že izključen. V zadnjem letu izrednih dogodkov v zaporu ni bilo. Nazadnje smo poročali o poškodbi zapornika, ki se je zgodila januarja lani, ko je zagorelo v priročni čajni kuhinji, Pri preiskavi smrti 37-letnega obsojenca so tujo krivdo izključili. V celjskih zaporih naj bi letos zaposlili pet novih pravosodnih policistov kandidatov. Z njimi bi trenutno delno razrešili kadrovske težave, s katerimi se srečujejo že nekaj časa. Kandidati sicer še niso začeli delati, saj so trenutno v postopku preverjanja. Nato bo sledilo obdobje usposabljanja, ki traja leto in pol. ki jo zaporniki in priporniki lahko uporabljajo. Takrat so reševalci na kraju pomagali nekaterim osebam, ki so se takrat nadihale dima, enega poškodovanega zapornika so odpeljali v bolnišnico. Vendar ni dobil hujših poškodb. Doslej se je izkazalo, da naj bi bil ta požar podtaknjen, vendar vsi sodni postopki zoper storilca še niso končani. V teh dneh obsežen nadzor prometa Ta teden se je začela skupna akcija Agencije za varnost prometa in policije, ki bo trajala do 14. aprila. V njej bo policija poostreno nadzorovala promet na različnih krajih. Gre za akcijo, ki jo bo agencija nato ponovila še poleti - junija in avgusta. Osnovni namen akcije predstavljata zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti, in zmanjšanje teže njihovih posledic. Prometna varnost se je tudi na Celjskem letos zelo poslabšala. V prometu je v naši regiji letos umrlo že pet ljudi. Najnevarnejši vozniki, ki vozijo prehitro, so v povprečju stari od 18 in 34 let. Ti povzročijo skoraj petkrat več prometnih nesreč ravno zaradi neprilagojene hitrosti. Nekoliko se Tako so promotorji Agencije za varnost prometa v teh dneh tudi v Celju opozarjali na pomen pripetosti z varnostnim pasom. Akcija tovrstnega opozarjanja je bila v vsej Sloveniji v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah ob večjih križiščih in krožiščih. V prometnih nesrečah je v osebnih vozilih na slovenskih cestah lani umrlo 15 ljudi, ker niso bili pripeti, kar 28 se jih je hudo poškodovalo. Tretjina smrtnih žrtev med vozniki in potniki v osebnih vozilih ni uporabljala varnostnega pasu. Zaskrbljujoče je, da je bilo od 15 umrlih, ki v času prometne nesreče niso bili pripeti, 7 mladih, ki so bili stari od 15 do 29 let. Tokrat se je v past ujelo šmarsko podjetje Im'; (П.к ili'.i imIoij) Nujno To * ■ f> ■ tCt V redu. Prosim Plačaj zdaj. Poslal bom dokumentacijo kasneje Podjetje / prejemnik MERSIN DISANG S L Naslov: AV CONSTITUCION 52,2, 33207 GIJON ASTURIAS. ŠPANIJA I BAN: ES56 1465 0100 9319 0048 6847 Swift INGDESMMXXX Banka ING DIRECT Sklic. INV 0043291826 Namen plačila Nakup kapitala Znesek 55 000 EUR Prosim, pošljite plačila potrditev slip LP, Če kdo prejme takšno elektronsko sporočilo s podatki o bančnem računu, ga mora posredovati na elektronski naslov cert@cert.si. Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost zadevo preverijo. Če je kdo denar nakazal, naj nemudoma o tem obvesti svojo banko, nato naj pokliče policijo. Med šolo vožnje vozil pod vplivom drog Celjski policisti so minuli teden izvajali poostren nadzor nad šolami vožnje na Celjskem. Kaznovali so kandidata za voznika B-kategorije, saj je vozil pod vplivom drog. Pred tem so tako voznika kot učitelja vožnje preverili s preizkusom alkoholiziranosti. Rezultat je bil negativen. Zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog so kandidatu za voznika odredili še hitri test na prepovedane droge. Ta je potrdil prisotnost konoplje v organizmu. Kandidatu za voznika so posledično odredili še strokovni pregled, ki ga je odločno odklonil. V nadaljnjem postopku so ugotovili še nekatere druge manjše kršitve s področja praktičnega usposabljanja kandidata za voznika. Kandidatu za voznika so policisti na kraju izrekli globo v višini 1.200 evrov. Zoper šolo vožnje bodo uvedli prekrškovni postopek z izdajo odločbe. Iz Savinje izvlekli vozilo Prostovoljni gasilci z Vranskega, iz Prekope, Čepelj in Stopnika so morali v ponedeljek dopoldne posredovati pri bencinski črpalki na Vranskem. Tam je zagorelo kombinirano vozilo. Ogenj je izbruhnil pri armaturni plošči vozila. Poškodovan ni bil nihče. Isti dan so morali celjski poklicni gasilci iz Savinje povleči avtomobil. Ta je bil parkiran v Ulici XIV. divizije v Celju, nato je zdrsnil po nabrežini reke v vodo. Trčil v prometni znak V soboto popoldne se je v Žalcu hudo poškodoval 54-letni voznik motorja. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo skozi krožišče ob izvozu iz krožišča je izgubil oblast nad vozilom in trčil v prometni znak. Pri padcu se je hudo telesno poškodoval. Odpeljal clia je zmanjšal delež starejših, ki povzročajo nesreče zaradi prehitre vožnje. So pa starejši povzročitelji nesreč zaradi drugih kršitev ali neupoštevanja drugih cestnih pravil. Neprilagojena hitrost je najpogostejši vzrok prometnih nesreč in največja težava v naseljih ter na regionalnih cestah. Lani je v Sloveniji življenje zaradi prehitre vožnje izgubilo kar 37 ljudi. Po podatkih znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost prometa v Sloveniji, bi na slovenskih cestah umrlo sedem ljudi manj, če bi povprečno hitrost znižali za dva odstotka. V okviru akcije pa 214 slovenskih policistov danes, v četrtek, na različnih krajih opravljajo tudi usklajen maraton hitrosti po vsej državi. Večkrat smo že poročali o spletnih goljufijah, katerih žrtve so tudi podjetja. Ena takšnih goljufij se je zgodila na območju Šmarja pri Jelšah, kjer je ustanova oškodovana za kar 23 tisoč evrov. V računovodski službi podjetja so pretekli teden dobili elektronsko sporočilo, ki naj bi ga poslal njihov direktor in odredil nakazilo 23 tisoč evrov na račun pravne osebe v tujini. Nakazilo so tudi izvedli. Včeraj so ponovno dobili podobno sporočilo, vendar so posumili, da gre za goljufijo. Podobno se je zgodilo tudi v enem od celjskih podjetij, kjer so pravočasno ugotovili, da gre za goljufijo, v nasprotnem primeru bi bilo podjetje oškodovano za več kot 40 tisoč evrov. Policija zato opozarja na večjo previdnost, saj gre za lažna sporočila, ki so oblikovana tako, da je kot pošiljatelj navedena vodilna oseba v podjetju. Policija je do zdaj obravnavala tudi primere, ko so neznanci pošto poslali v imenu poslovnih partnerjev, s katerimi podjetja sodelujejo. Takojšnja prijava je namreč nujna za izvedbo uspešnih ukrepov policije in drugih pristojnih organov za zavarovanje oziroma blokiranje nakazanega denarja na transakcijskem računu goljufov. Takšna goljufija je pravzaprav že stara, vendar znova aktualna. Goljufi na spletni strani podjetja oziroma organizacije pridobijo podatke o imenu in priimku ter elektronskem naslovu direktorja in računovodstva. Nato pošljejo računovodstvu elektronsko sporočilo z navodili za nakazilo denarja, pri čemer ponaredijo podatke o pošiljatelju, da je videti, kot da bi sporočilo poslal direktor. V elektronskem sporočilu je namreč podatke pošiljatelja zelo enostavno ponarediti. Velenjski policisti preiskujejo tatvino osebnega avtomobila. V ponedeljek je nekdo odpeljal avtomobil znamke Renault Clio, letnik 2014, bele barve, registrskih številk CE EL-184. Lastnik je z dejanjem oškodovan za približno pet tisočakov. Poškodovali streho šole Kriminalisti na območju Rimskih Toplic preiskujejo kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Pretekli teden so neznanci poškodovali streho osnovne šole v Rimskih Toplicah. Storilci so hodili po kovinski strehi in jo tako poškodovali ter povzročili za približno 500 evrov škode. Padalec trčil v vozilo Na območju Šentvida pri Grobelnem se je pred dnevi pri treningu z jadralnim padalom poškodoval 47-letni moški. Ta je pri pristanku na poligonu jadralnih padalcev trčil v parkirano osebno vozilo, pri čemer je dobil hude poškodbe. Tuja krivda je izključena. Ilegalno prevažal Kitajce Prometni policisti so minuli teden na avtocesti na območju Šentjurja ustavili voznika avtomobila, ki je ilegalno prevažal šest kitajskih državljanov. Štirje so bili na sedežih in dva v prtljažniku. Kitajske državljane, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo, so predali hrvaškim varnostnim organom. Voznika, ki jih je prevažal, pa so pridržali in ga bodo kazensko ovadili. Saj ni res, pa je Foto: S. V. FB Promet za Štajersko PODLISTEK / BUKVARNA 15 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Johann Gabriel Seidl (6) Kot je bilo omenjeno, se je J. G. Seidl v svojih proznih delih, znanstvenih člankih in deloma tudi v pesniških delih ukvarjal s temami, ki neposredno zadevajo Celje in njegovo širšo okolico. Prvi je sistematično zbiral sledove antike in srednjega veka v Celju ter izročilo o Celjskih grofih. Prvi je predlagal vodstvu mesta Celja, da bi začeli sistematično zbirati antične najdbe v Celju. S tem se je dejavno ukvarjal predvsem po vrnitvi na Dunaj. Že med izleti po celjskem okrožju je naletel na prenekatere rimske ostanke, ki jih je tudi opisal v nekaterih člankih. Med njimi je tudi članek z naslovom Römersteine bei Töplitz, v katerem opisuje, kako je v okolici Rimskih Toplic naletel na ostanke rimskih nagrobnikov. Enega so nato vzidali v zidove cerkve sv. Štefana v vasici Turje. Na področju zgodovinskih prispevkov se je Seidl še posebej posvečal zgodovini Celja, ki ji je posvetil prispevek z naslovom Geschichte der Stadt Cilli. V podlistku Wiener Zeitschrifta z naslovom Bilder www.kamra.si kamra aus Untersteyer je objavljal podrobne prispevke o Celju, Žički kartuziji in zdravilišču Dobrna. Z današnjega zgodovinskega vidika so zelo pomembni potopisi, ki govorijo o našem območju, saj nam dajejo (sicer subjektiven) pogled na življenje in običajne ljudi na Celjskem. Eden njegovih najpomembnejših potopisov celjskega okrožja je nastal v okviru že omenjenega dela Wanderung durch Tirol und Steiermark, v katerem je poleg krajev, trgov in mest podrobno opisal tudi življenje ljudi na podeželju, pri čemer je kot predstavnik meščanskega stanu občasno uporabil novi tednik Vedno г штј! Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. nekaj žaljivih opazk o revnih podeželskih prebivalcih. Med opazovanjem ljudi in njihovih običajev je bil pozoren tudi na slovensko besedo in pesem, tako je na primer podrobno opisal romanje k romarski cerkvi sv. Mihaela (danes Šmihel) nad Laškim in v potopis dodal verze romarske pesmi, ki jih je nato prevedel tudi v nemščino. Ravno tako je kot ponazoritev bralcu, kako zveni slovenski jezik, navedel znani pesmi En hribček bom kupil in Kje so moje tičice, ki ju je hkrati tudi prepesnil v nemščino. Se nadaljuje ... ALENKA HREN MEDVED, Osrednja knjižnica Celje 90,6 95,1 95,9 100,3 Seidl je po naših krajih potoval s prijateljem slikarjem Ludwigom Mayerjem, ki je potopis opremil z bakrorezi krajev, skozi katere sta potovala. Na sliki Stari grad Celje. ho cel Vndm t илтој/ Na sliki mesto Celje. ■ ALBUM S CELJSKEGA Moštvi nogometnih klubov ISSK Celje in dunajskega Rapida, 1920 Celjske barve so zastopali Erhatič, Janda, Cizl, Boljko-vič, Ratajc, Božič, Cančer, Šli-bar, Kveder, Wagner in Sotl. Postava Rapida: Kraupar - Dittrich, Nietsch - Beran, Brandstätter, Klär - Wodrak, Bauer, Kuthan, Uridil, Krzal. Rezultat tekme: ISSK Celje: Rapid Dunaj 1: 8 (1: 3). Proti koncu leta 1919 je v Celju uradno nastal prvi slo- venski nogometni klub Športni klub - ISK Celje. Klubi, ki so v tem času nastajali, niso gojili samo nogometa, ampak tudi atletiko, ki je bila sestavni del nogometnega treninga. Prvi zapis o ustanovitvi odkrijemo v takratnem slovenskem časopisu Nova doba (25. 12. 1919) kot vabilo na ustanovni občni zbor v hotelu Pri kroni. Približno deset mesecev po ustanovitvi je Celje gostilo prvovrstno nogometno ekipo Rapid z Dunaja, ki je v Celju odigrala dve tekmi, in sicer z ekipama Celja in SK Athletik. Casopis Sport (2. 11. 1920) je med drugim poročal: »Prvič smo v Celju imeli priložnost videti prvovrstno kontinentalno moštvo. Vsak posameznik v tem moštvu je umetnik nogometa: dovršena tehnika, taktika, igranje z glavo in pravilno placiranje celega moštva frapira gledalca in ga obenem navdušuje. Moč Rapida leži v njegovi nedosegljivi napadalni vrsti. Mnogokrat se je že pisalo, da igra Rapidova napadalna vrsta povsem v stilu angleških profesionalov in da je na kontinentu ne dosežejo nobeni drugi napadalci. Celje je igralo nadvse požrtvovalno, kar se razvidi že iz tega, da je igralo proti Rapi-du 25 minut 0:0 ter doseglo v 25. minuti po desnem krilu (Kveder) celo vodilni gol. Naravno je bil vratar Celja vso igro močno zaposlen, rešil pa jesvojo nalogo nad pričakovanjem in žel zato splošno priznanje.« Viri: Nova doba, 25.12.2019, str. a-4 in 30. 12. U919, str. 3.; 1. SSK Celje 1919 - NK Kladivar 19S9, 60 lei, uredil Rudi Ške-Zšlj, 1979, str. 7; .lasna Marin-aek, 80 let nogometa v Celju, 1999, str. 17-20. Fotografijo (iz zapušrine Radka Dobrajca) in besedilo prispeval Rudi Škedelj. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, medijski pokrovitelj: Ndovi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. 16 AKTUALNA PONUDBA novi tednik Št. 14, 4. april 2019 Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo Informacija o povoznosti pokrova čistilne naprave " '■'iW '' iääf?" Tv-« 4 > SV* k» P- namlahko-Veliko-pove-med drugim tudi to, - da napra va omogoča enostaven način vgradnje po sistemu »postavi, priklopi in za« Inovativnost pri razvoju čistilnih naprav ■Zadnji dosežek nemškega podjetja Graf pri razvoju sistemov za čiščenje odpadnih voda je inovativna čistilna naprava one2clean, ki za proizvodnjo čiste vode potrebuje le tri korake, vsa obdelava odpadne vode pa se izvaja v eni sami komori. ■ Čistilna naprava one2clean nima nepotrebnih dodatkov, zato je zelo zanesljiva. V odpadni vodi nima gibljivih mehanskih delov, črpalk in drugih električnih komponent, zato se lahko pohvali z zelo dolgimi intervali praznjenja, minimalnimi stroški vzdrževanja in minimalno porabo energije - le 75 kWh na osebo na leto. ■ One2clean že izpolnjuje jutrišnje zahteve - čiščenje odpadnih voda z učinkovitostjo, ki je do 99-odstotna, zagotavlja visoko varnost naložbe, tudi če bodo prihodnje zakonske zahteve strožje. ■ Podjetje Armex Armature iz Ivančne Gorice je dolgoletni partner nemškega podjetja Graf v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije, kjer ima tudi svoja podjetja. S svojimi več kot 28-letnimi izkušnjami skrbi za svetovanje in vzdrževanje čistilnih naprav ter nudi rešitev za deževnico. Morda se zdi malo nenavadno, vendar vam informacija o povoznosti pokrova rezervoarja deset ali več ton veliko pove o kakovosti čistilne naprave, natančneje o uporabljeni kakovosti uporabljenega materiala in debelini sten rezervoarja. Hkrati napoveduje enostaven način vgradnje po sistemu »postavi, priklopi in zasuj«. Odpade torej hkratno zasipavanje in polnjenje rezervoarja z vodo, da se izenači pritisk na stene rezervoarja ter prepreči sesutje čistilne naprave. Izbira čistilne naprave ni eno- enostavne izvedbe čistilnih na- tni ljudje uporabljajo brezplač-stavna, še posebej če upošteva- prav pravi recept za zadovoljstvo no deževnico in tako prihranijo mo vrsto kriterijev, kot so zanesljivost delovanja, dolga življenjska doba ter nizki stroški obratovanja in vzdrževanja. Čeprav se zdi čistilna naprava relativno enostaven sistem, vendarle dobro deluje šele takrat, ko je ustrezno vgrajena in vzdrževana. To pod črto pomeni, da jo je dobro iskati pri specializiranih podjetjih in ne pri veletrgovcih. Poznavalec čistilnih naprav se bo pohvalil s preverljivimi referencami, nudil kakovostno svetovanje, imel bo tudi vzdrževalno službo. Zadnja je lahko celo najbolj pomemben dejavnik nakupa, saj se tako kupec izogne morebitnim neprijetnim presenečenjem, ko ob nepredvidenem dogodku ostane sam s svojo težavo. Žal se to dogaja pogosteje, kot bi si želeli. »Kupec čistilne naprave mora vsaj okvirno spoznati način njenega delovanja in ključne sestavne dele. V praksi velja, da so bolj strank. Izdelek z manj sestavnimi deli, še posebej če so ti izdelani iz kakovostnih materialov, ki mu zagotavljajo dolgo življenjsko dobo, se bo manj kvaril,« pravi Zdravko Skubic, direktor podjetja Armex Armature, d. o. o. Ne pozabite na ponikalni sistem Po namestitvi čistilne naprave lahko ponikalni sistem uredite tudi sami. Očiščena odpadna voda iz čistilne naprave preko ponikalnih tunelov ali košev počasi prehaja v tla in tako zaključi vodni krog, katerega del smo tudi porabniki pitne vode. Prihranki? Tudi do 50 odstotkov pitne vode S sistemom za rabo deževnice lahko nadomestimo uporabo vodovodne vode za splakovanje straniščnih školjk, pranje perila ali vozil, zalivanje vrta ... Pame- do 50 odstotkov pitne vode. Ena kapljica motornega olja onesnaži milijon kapljic vode Še na en vidik bi vas želeli opozoriti. Pri proizvajalcih od- padnih vod v industriji, gostinstvu in umazanih obrtnih delavnicah je danes obvezno vgraditi lovilce olj in maščob ter lahkih tekočin, kot sta bencin in nafta. Vedno bolj se govori o tem, da bodo tudi gospodinjstva morala obvezno vgraditi lovilce olj in maščob iz odpadne vode, ki se v dežju spira z betonskih ali asfaltiranih parkirišč. Vsi graditelji zato poskrbite za to že danes, da vam ne bo treba jutri zaradi zakonskih zahtev ponovno razkopavati dvorišč. www.cistilnenaprave-dezevnica.si №WUIZIRAJTE POSLOVANJE www.birobit.si Fizioterapija Čebokelj Matej Čebokelj, viš.fizioterapevt, Cyriax terapevt Opekarniška 15a (vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje GSM.: +386 (0)31 803 451 T.: +386 {0)59 937 431 J * ti www.fingust.si 03/492-71-30 Cesta na ostrožno 22, Celje FINGUST MESNINE ŠTAJERSKE Pracersko ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Skladiščnik -prodajalec (m/ž) (Šoštanj) Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ... Prijave zbiramo do 7. 4. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik -vjličarist (m/ž) (Šoštanj) Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ... Prijave zbiramo do 7. 4. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Razvojnik (m/ž) (Žalec) Pričakujemo VI./1 ali VI./2 stopnjo izobrazbe strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj s področja razvoja izdelkov in naprav, dobro znanje angleškega ali nemškega jezika, računalniška znanja uporabe programov CAD 2 in 3-D-So-lidworks oziroma drugih, MS Office, internet. Pričakujemo organizacijske in koordinacijske sposobnosti, zmožnost presoje, komunikativnost, inovativnost, inventivnost, zmožnost delati v skupini, samoiniciativnost, urejenost, natančnost. Prijave zbiramo do 13. 4. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja projektov (m/ž) (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo vsaj VI./1 stopnjo izobrazbe strojništva, 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja projektov, znanje s področja MS Office programov, aktivno znanje angleškega jezika, zaželeno strokovni izpit IZS in izpit B-kategorije. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 20. 4. 2019. Krevzel instalacije, storitve, d. o. o., Metleče 14a, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (m/ž) (Žalec) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smeri varilec ali ključavničar, 1 leto delovnih izkušenj z varjenjem, atest s področja varjenja, brezhibno branje načrtov, zmožnost presoje, komunikativnost, inovativnost, inventivnost, zmožnost delati v skupini, natančnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim obdobjem, redno in stimulativno plačilo za dobro opravljeno delo. Prijave zbiramo do 13. 4. 2019. Vi-Ja, proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si. Preoblikovalec kovin II (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: vsa ročna dela, enostavno varjenje, branje dokumentacije, priprava materiala in delovnih orodij za obdelavo, preverjanje ustreznosti materialov, izrezovanje oblik, krivljenje, robljenje, vrtanje in opravljanje drugih ročnih del. Pričakujemo 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovni mestih, inovativnost, samoiniciativnost, natančnost, poznavanje krivljenja kovin. Prijave zbiramo do 18. 4. 2019. Lkk, proizvodnja kovinskih in nekovinskih izdelkov, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www. trgotur.si. CNC-operater na laserskem stroju (m/ž) (Nova Cerkev) Zaposliti želimo začetnika, ki ima tehnično izobrazbo ali predznanje (poznavanje osnov oblikovanja kovin), vendar ne potrebuje izkušenj. Naučili ga bomo vseh opravil, ki jih bo v okviru svojega delovnega mesta opravljal. Želimo, da se kandidat nauči izvajati delo po naših merilih, zato pričakujemo dosledno, natančno in vztrajno osebo, pripravljeno na učenje novih veščin. Nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev, delo v sodobnem in urejenem podjetju, ki sledi certificiranim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave zbiramo do 20. 4. 2019. Šeško, ključavničarstvo in kovaštvo, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik tiskarja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 20. 4. 2019. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28 B, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist tehnične prodaje (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, zelo dobro znanje tujega jezika - angle- ščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 29. 4. 2019. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist za prodajo (m/ž) (Teharje) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe (gradbeništvo, strojništvo, komerciala), najmanj 5 let delovnih izkušen na podobnih delovnih mestih, višjo raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, vozniški izpit B-ka-tegorije, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Prijave zbiramo do 28. 4. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Teharje) Od kandidatov pričakujemo srednjo poklicno šolo smeri skladiščnik, prodajalec ali oblikovalec kovin, 2 leti delovnih izkušenj, izpit za viličarista, izpit B-kategorije, znanje računalniških programov MS Office, natančnost, doslednost, komunikativnost. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 28. 4. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča (m/ž) (Teharje) Od kandidata pričakujemo srednjo poklicno izobrazbo smeri strojni tehnik ali ekonomski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj, izpit za viličarja, dobro znanje tujega jezika, dobro znanje računalniških programov MS Office. Kandidatu nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 3 mesecev. Prijave zbiramo do 28. 4. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidata pričakujemo končano vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, smisel in zanimanje za tehnično področje, znanje vsaj enega tujega jezika, vozniški izpit B-kategorije, proaktivnost in samoiniciativnost v prodajnem procesu, razumevanje in znanje prodaje. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo glede na realizacijo, delo v majhnem, sodobnem podjetju. Prijave zbiramo do 1. 5. 2019. Daplast, plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Spakiraj in greva Sodeluj na nomago.si/nagrada V nagradni igri SPAKIRAJ IN GREVA lahko osvojiš letalsko karto za 2 osebi za svojo izbrano destinacijo! Sodeluj do 18. 4. 2019. Celotna ponudba STA potovanja te sedaj čaka pod novim imenom Nomago Travel. Brez skrbi, nova je le podoba, ljubezen do potovanj ostaja nespremenjena. NOMAGOTШ/ IQ QDODT novi tednik IO urURI Št. 14, 4. april 2019 Polzelani in Slatinčani ostali praznih rok, lokalni derbi Laščanom V Šentjurju policijsko spremstvo za sodnike V 6. krogu košarkarske lige za prvaka sta bili obe ekipi s Celjskega poraženi. Polzelski Hopsi so izgubili v Domžalah, kjer je bil domači Helios Suns uspešnejši s 84:75, Petrol Olimpija je v domači dvorani Rogaško premagala s 66:58. V ligi za obstanek je laški Zlatorog v Šentjurju zmagal z 81:78. MITJA KNEZ Na vrhu lestvice lige za prvaka je s štirimi zmagami Sixt Primorska, Polzelani in Slatinčani imajo dve zmagi. Zanimivo je v ligi za obstanek, saj ima vodilni Šentjur sedem zmag, šest Šenčur in Zlatorog, Ilirija pa tri. Boj za prvi dve mesti, ki vodita v četrtfinale končnice državnega prvenstva, bo še zelo zanimiv. Tekma preobratov Lokalni derbi med Šentjur-čani in Laščani je bil dramatičen. Laščani so še drugič v drugem delu tekmovanja premagali Šentjur. Domačini so sicer odlično začeli srečanje, zadevali odprte mete z razdalje in si v zadnjih štirih minutah prve četrtine z delnim rezultatom 14:0 priigrali visoko prednost. Po prvih desetih minutah so vodili za 13 točk. V drugi četrtini so La-ščani vrnili z enako mero in s pomočjo razpoloženih ameriških košarkarjev izničili zaostanek, s košem Thomasa v 16. minuti tekme pa so prišli do prednosti dveh točk, ki so ju imeli tudi ob koncu prvega polčasa. Na začetku tretje četrtine so gostje s trojko Nejca Bariča pobegnili na pet točk prednosti. Zatem je Zlatorog z delim rezultatom 17:4 še dodatno povečal svojo prednost. Pred zadnjo četrtino je vodil za trinajst točk. 24 sekund pred koncem srečanja so domači zaostajali za dve točki, z osebnimi napakami so skušali prekiniti napade Zlatoroga, a je Cleveland Joseph Thomas Jr. uspešno izvedel vse proste mete in s štirimi zaporednimi točkami popeljal Laščane do zmage. Davor Konjević je za Šentjur, ki je bil zaradi poškodb Mateja Krušiča in Miloša Pešića zelo oslabljen (ob polčasu se je poškodoval še Jan Strmč-nik), dosegel 29 točk, pri Zla-torogu je bil najučinkovitejši Michael Emani Gant, ki je v statistiko vpisal 23 točk in 9 skokov. Policijsko spremstvo Navijači Šentjurja so bili v drugem polčasu nezadovoljni s sodniškim kriterijem. Sodili so Goran Grbić, Srečko Savić in Domen Krajnc. Vodja domačih navijačev je moral predčasno zapustiti dvorano. Nadaljevanje je sledilo po tekmi. Šentjurski vitezi, kot se imenujejo domači navijači, so pri stranskem vhodu čakali delilce pravice. Slednji so zahtevali policijsko spremstvo. No, pred dvorano se je pripeljalo kar šest policijskih vozil. Po infarktni končnici tekme je tudi pred dvorano sledila prava drama. Na koncu so policisti sodniško trojko pospremili iz Šentjurja ob glasnem negodovanju domačih navijačev. »To je bil res pravi lokalni derbi. Začeli smo poletno, potem se je poznala tudi naša okrnjenost zaradi Organizator igre Zlatoroga Nejc Barič je tudi na gostovanju v Šentjurju izvrstno poveljeval svojemu moštvu. Dosegel je 13 točk. Primorsko je prestavljen, kar pomeni, da bodo Hop-si naslednjo prvenstveno tekmo odigrali 10. aprila, v Rogaški Slatini. Odločil drugi polčas Rogaška je na gostovanju v Ljubljani doživela tretji poraz na zadnjih štirih srečanjih. Petrol Olimpija je odpor gostov strla v drugem polčasu oziroma v zadnji četrtini. Po zaostanku ob polčasu je drugi del začela z delnim izidom 7:0 ter vodstvom 37:31, ki ga ni več izpustila iz rok. Za gostitelje je Aleksandar Lazić dosegel 16 točk, za Sla-tinčane je Rashun Davis vpisal 15 točk. »Čestitke Petrol Olimpiji za zmago. Tekma je bila odločena v tretji četrtini, v kateri smo dosegli zgolj šest točk, predvsem na račun dobre igre domačinov v obrambi in naše nediscipline in nepotrpežljivosti v napadu. Gremo naprej in sledimo svojim ciljem,« je po porazu dejal trener Rogaške Damjan Novaković. Slatinčani bodo konec tedna gostovali pri He-liosu v Domžalah. Foto: NB poškodb. Na žalost se ni izšlo. Kot trenutno kaže, bo še zelo pestro v boju za končnico državnega prvenstva,« je po srečanju dejal Dejan Čigoja. Na drugi strani je bil po pričakovanju veliko boljše volje Nejc Barič: »To je zelo pomembna zmaga. Začeli nismo najbolje, a smo potem kot ekipa stopili skupaj in srečanje pripeljali do zmage. Tudi tokrat smo imeli vzpone in padce, a štejeta dve točki. Gremo naprej z željo po uvrstitvi v končnico.« Šentjur konec tedna čaka gostovanje v Šenčurju, Zlatorog se bo doma pomeril z Ilirijo. Tretji poraz Polzelski Hopsi so v ligi za prvaka doživeli tretji poraz in bodo morali na preostalih petih tekmah nadoknaditi izgubljeno, če želijo imeti v četrtfinalu končnice državnega prvenstva, prednost domače dvorane. Helios Suns je vodil vseh 40 minut, največ za 13 točk v prvem polčasu. »Helios je tekmo začel z večjo željo. Mi, kakor smo slabo začeli, smo igrali potem tudi v nadaljevanju. Je pa v tej dvorani težko igrati proti razigrani domači ekipi. No, tokrat smo jim mi pripomogli, da se je razigrala. S slabim začetkom, brez želje in z napakami v obrambi, pravzaprav popolno nasprotje kot v obračunu z Olimpijo,« je po porazu v Domžalah dejal trener Hopsov Boštjan Kuhar. Obračun Polzelanov s NA KRATKO Brez pravega rezultata Tbilisi: Slovenski judoisti so se s tekmovanja za veliko nagrado Tbilisija vrnili brez vidnih rezultatov. Varovanka trenerja Marjana Fabjana, 36-letna Celjanka Petra Nareks, ki se lahko pohvali s šestimi medaljami z evropskih prvenstev, je v uvodni borbi po podaljšku klonila proti 20-letni Mongolki Khorloodoi Bishrelt. Brez uspeha so bili kasneje tudi Lia Ludvik, Anka Pogačnik in Vito Dragić. Nocoj po polfinale Celje: Košarkarji Celja so v uvodni tekmi četrtfinala končnice državnega prvenstva v drugi ligi pred 400 domačimi gledalci s 101:74 premagali Plamo Pur. Matic Grušovnik in Jan Rizman sta vpisala po 25 točk. Celjani so si pred drugo tekmo, ki bo nocoj v Ilirski Bistrici, pripravili lepo izhodišče za uvrstitev v polfinale končnice. Če bo Plama Pur rezultat v zmagah izenačila na 1:1, bo v soboto v Celju na sporedu še ključna tretja tekma. Skupni zmagovalec se bo v polfinalu pomeril s Sežano ali Triglavom. MiK Mladinska selekcija ŽKK Cinkarna Celje se je v Kranju s trenerskim štabom ob koncu sezone državnega prvenstva razveselila drugega mesta. Nov uspeh košarkaric V Kranju je bil na sporedu košarkarski zaključni turnir za mladinke. Domači Triglav je po napeti končnici premagal Cinkarno Celje in tako osvojil naslov državnega prvaka. Tretje mesto so po zmagi nad Konjicami osvojile košarkarice Ilirije. Za Celjanke je drugo mesto ob vseh težavah s poškodbami odličen rezultat. Lea Debeljak je bila izbrana v najboljšo peterko turnirja, potem ko je bila najboljša strelka zaključnega turnirja. V dresu Cinkarne Celje je zabeležila 32 točk. Soigralka Ksenija Mitrić je bila najboljša podajalka (10 podaj). Priložnost za podaljšek Celjske košarkarice so v polfinalu zaključnega turnirja premagale Akson Ilirijo, medtem ko je bil Triglav uspešnejši od Konjic. V velikem finalu so gostiteljice ob polčasu vodile za osem točk, potem je Cinkarna Celje tretjo četrtino dobila za šest točk in poskrbela za dramatičen zaključek tekme. Lana Šantelj je Celjanke v začetku zadnje četrtine prvič na srečanju popeljala v vodstvo, v iz- dihljajih tekme pa je imela Ksenija Mitrić ob metu za tri točke priložnost, da izenači rezultat na 57:57 ter posledično izsili podaljšek. A žoga ni šla skozi obroč in Triglav se je razveselil 1. mesta. Nov uspeh Celjski klub se lahko pohvali z novim uspehom. Sprva so se pokalnega naslova razveselile članice, ki so zatem osvojile še tretje mesto v mednarodni WABA ligi. V omenjenem tekmovanju so se drugega mesta razveselile košarkarice selekcije U15, zdaj pa so za še en uspeh torej poskrbele mladinke. »Iskrene čestitke ekipi Triglava za zasluženo zmago. Ekipo moram pohvaliti. Je mlada in njen čas zagotovo še prihaja. Zelo smo zadovoljni s prikazano igro in verjamem, da smo se danes nekaj naučili. Tudi drugo mesto je odličen dosežek in upam, da se naša dekleta tega zavedajo.« Vodstvo ŽKK Cinkarna Celje ima torej svetlo prihodnost, potem ko že zdaj na vrata prve ekipe trkajo številne mlade košarkarice. MITJA KNEZ SPORT 19 Znani naj športniki preteklega leta Žalčani najponosnejši na Timija in Lino V Žalcu so prejšnji četrtek pred polno dvorano doma II. slovenskega tabora podelili priznanja najuspešnejšim domačim športnikom v preteklem letu. Naziv najboljšega športnika si je pričakovano prislužil smučarski skakalec Timi Zajc, v ženski kategoriji je slavila karateistka Lina Pušnik, najboljša ekipa so postale odbojkarice Odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska Sip Šempeter. SPELA OZIR Lina Pušnik je lani tako na sredozemskih igrah kot na balkanskem prvenstvu osvojila tretje mesto. Na svetovnem prvenstvu v Madridu je bila 11., medtem ko se je Ti-miju Zajcu v letošnji sezoni uspelo prebiti med svetovno elito smučarskih skakalcev. Pušnikova se zaradi svetovnega prvenstva ni mogla udeležiti nedavnega dogodka Šport 2018 v občini Žalec, medtem ko je bila za Zajca podelitev priznanj najboljši možen zaključek do zdaj njegove najboljše sezone. »Cela sezona je bila zelo dobra, vrhunska. Dosegel sem veliko dobrih uvrstitev, priznanje športnik leta je le še pika na i vseh letošnjih rezultatov,« je po podelitvi povedal 19-letnik iz Hramš. Nanizali ste kar nekaj odličnih uvrstitev. Na katere ste še posebej ponosni? Nikoli ne bom pozabil svoje prve zmage v Oberstdorfu, kjer sem sploh prvič nastopil na tekmi svetovnega pokala v poletih. Veliki met mi je uspel manj kot teden po drugem mestu v Saporu, ko sem sploh prvič stal na zmagovalnem odru. Veliko mi je pomenila tudi ekipna zmaga v Vikersundu. Letos ste prvič tekmovali v smučarskih poletih, pri čemer ste se takoj odlično znašli. Vas je morda pred prvo tovrstno preizkušnjo kaj stiskalo pri srcu? Malo me je res. Sploh pri prvem poletu, ko sem pogledal dol po zaletišču, sem se vprašal, kaj mi je tega treba. Nato me je bilo iz skoka v skok vedno manj strah, zato sem lahko z vsakim poletom tvegal več. A spoštovanje do tako velikih skakalnic je še vedno ostalo. Dobro ste se odrezali tudi pred domačimi navijači v Planici. So vam dali še dodatna krila? Skoki pred domačim občinstvom so nekaj neverjetnega. Že lani sem si to želel, letos se mi je želja končno uresničila. Zelo dobro mi je šlo, morda tudi zaradi občutka podpore navijačev, ki ga na drugih tekmah ne doživiš. Sezona je tik za vami. Morda že razmišljate o načrtih za prihodnjo zimo? Najprej moram še strniti misli o letošnji sezoni in se spo- Za Timijem Zajcem iz Hramš je do zdaj najboljša sezona, zato je pričakovano postal prejemnik priznanja za najboljšega športnika v žalski občini. Na fotografiji s tamkajšnjim županom Jankom Kosom. čiti. Ko se bodo začela poletna tekmovanja, bo nastopil tudi čas, da si bom postavil cilje za prihodnjo sezono. Več proste- ga časa bom izkoristil tudi za srednjo šolo. Izobražujem se za ekonomskega tehnika. Foto: TT Brez presenečenj Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 2. krogu končnice državnega prvenstva pred domačimi gledalci premagali Maribor. Bilo je 30:26. Celjani so v končnici še drugič zmagali in so trdno na prvem mestu lestvice, medtem ko so Mariborčani še drugič izgubili in ostajajo na četrtem mestu. Velenjsko Gorenje je izjemno visoko slavilo na gostovanju v Škofji Loki, in sicer z 29:13. »Pivovarji« so proti Mariboru hitro prevzeli pobudo in v 8. minuti z golom Tilna Ko-drina povedli s 6:3. V vratih Celja je nizal obrambe Aljaž Panjtar, kar so njegovi soigralci v napadu dobro izkoriščali. Mariborčani niso imeli pravih rešitev na agresivno celjsko obrambo 6:0. V 25. minuti so se uspeli približati na 12:10. Tudi v drugem polčasu Celjani niso imeli večjih težav, čeprav si občutnejše prednosti niso uspeli priigrati. V 45. minuti je Maribor zaostajal za tri gole, več ni šlo. V dresu Celja Pivovarne Laško je Branko Vujović dosegel šest golov. »V tekmo smo vstopili, tako kot je treba. Maksimalno, čvrsto tako v obrambi kot tudi v napadu. V prvem polčasu smo igrali dobro, imeli malce smole, nato smo odlično odprli drugi polčas in tekmo mirno pripeljali do konca. Zasluženo smo slavili,« je po srečanju dejal Branko Vujović. Celjske rokometaše jutri čaka gostovanje v Ribnici, medtem ko bo Gorenje v soboto gostilo Koper. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Celje gostilo hitrostne drsalce Gal Marguč je proti Mariboru dosegel pet golov. V organizaciji in izvedbi Drsalnega kluba Celje je bilo v Mestnem parku še zadnje tekmovanje v letošnji sezoni serije tekmovanj za pokal Alpe Adria Trophy. Udeležilo se ga je 170 hitrostnih drsalcev in drsalk iz devetih evropskih držav v vseh starostnih kategorijah. Ob odlični organizaciji so lahko gledalci videli kar nekaj napetih bojev za najvišja mesta. Hitrostni drsalci so tekmovali v treh različnih razdaljah, dolgih glede na njihovo starost. Medalje so bile podeljene v osmih starostnih kategorijah tako pri ženskah kot moških. Celjski drsalci so se enkrat uvrstili na stopničke. To je uspelo najizkušenejšemu tekmovalcu Boru Luki Urlepu v kategoriji A Men. Dosegel je 2. mesto v seštevku razdalj na 500, 1.000 in 1.500 metrov. Vidnejši uvrstitvi sta dosegla še tekmovalka Urša Erjavec v kategoriji Junior B Ladies in Tibor Komerički v kategoriji Junior D Boys. Oba sta zasedla 5. mesto. Maša Kek in Valentino Senica Pintar sta dosegla 6. mesto v svo- Na drsališču v Celju so se zvrstili napeti boji hitrostnih drsalcev. jih kategorijah. V skupnem seštevku pokala Alpe Adria so celjski tekmovalci dosegli tri uvrstitve med najboljše tri. Dina Špan je osvojila 1. mesto v kategoriji Junior D Girls, Bor Luka Urlep je bil 2., Tibor Komerički pa 3. Tik pod stopničke, na 4. mesto, se je uvrstila Urša Erjavec. Ekipno zmago so osvojili tekmovalci iz madžarskega kluba Jaszbereny, drugi so bili Hrvati iz kluba Meteor Zagreb in tretji hitrostni drsalci iz Srbije - Intro Line Beograd. Tekmovanje v Celju je štelo tudi za državne naslove. Državni prvaki v različnih kategorijah so postali Maša Kek, Tibor Kome-rički, Urša Erjavec, Vid Gal, Bor Luka Urlep in Valentino Senica Pintar. Drugi mesti sta osvojila Zoja Felicijan in Primož Jurak. MITJA KNEZ Foto: DK CELJE Sulejmanović začel s točko V prvi slovenski nogometni ligi so bile odigrane tekme 24. kroga. Velenjski Rudar je pred domačimi gledalci z 2:2 remiziral proti Gorici, Celje je gostovalo v Mariboru, kjer se je 94. štajerski obračun končal z 1:1, Olimpija je s 3:1 slavila v Domžalah, Mura je pred domačimi gledalci s 3:0 premagala Aluminij, Triglav je v Krškem slavil s 3:1. Na lestvici ima vodilni Maribor 54 točk, druga Olimpija jih ima 46. Celjani so četrti, Rudar je predzadnji, deveti. Tekma preobratov Velenjčani so proti Gorici Ob jezeru zaostajali z 0:1, zatem povedli z 2:1, na koncu pa se je končalo z delitvijo točk. Za gostitelje, ki jih vodi trener Almir Sulejmano-vić, sta zadela Leon Črnčič in Žiga Škoflek. Rudar je bil veliko boljši nasprotnik. »Ostaja grenak priokus. Moji igralci so prikazali pravi karakter, kajti vrnili so se po zaostanku, dobro igrali, potem pa na koncu nismo uspeli zadržati vodstva. Zaslužili smo si zmago, potem ko smo si ustvarili veliko več priložnosti. Tekma je bila dobra. Glavo gor in pozitivno naprej,« je po srečanju dejal trener Rudarja Almir Sulejmanović. Na mestu glavnega trenerja je med reprezentančnim premorom zamenjal Marijana Pušnika, ki je prevzel vlogo športnega direktorja NK Rudar Velenje. Velenjčani bodo ob koncu tedna gostovali v Ljubljani pri Olimpiji. Po zaostanku do točke Nogometaši Celja so na gostovanju v Mariboru zaostajali z 1:0. Gostitelje je v 46. minuti v vodstvo popeljal nekdanji napadalec celjskega moštva Gregor Bajde. V 84. minuti je za 1:1 zadel Žan Benedičič. Obračun v Ljudskem vrtu je spremljalo štiri tisoč gledalcev. Pred Celjani je zdaj domača tekma z Domžalčani. MITJA KNEZ Lestvica 1. SN L MARIBOR 24 16 6 2 60:19 54 OLIMPIJA 24 13 7 4 51:32 46 DOMŽALE 24 9 7 8 46:35 34 CEDE 24 8 10 6 32:35 34 ALUMINIJ 24 10 3 11 39:38 33 MURA 24 8 8 8 35:27 32 TRIGLAV 24 8 4 12 34:50 28 GORICA 24 6 8 10 31:40 26 RUDAR 24 7 4 13 26:53 25 KRSK0 24 3 7 14 17:42 16 20 MALI OGLASI/INFORMACIJE novi tednik Št. 14, 4. april 2019 OBČINA ŽALEC OBČINSKI SVET www.zalec.si, e: glavna.pisarna@zalec.si Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec t: 03 713 64 20, f: 03 713 64 64 Občina Žalec, Občinski svet Občine Žalec, na podlagi 11. in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (Uradni list RS št. 41/04, 31/09, 44/09) objavlja prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda ZKŠT -Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (v besedilu objave uporabljeni izrazi, napisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske) Vsebina objave delovnega mesta je dostopna na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si MOTORNA VOZILA PRODAM MOTOR skuter, letnik 2013, prevoženih 8.900 km, drugi lastnik, bele barve, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 75692 7. PRODAM 426 Naročila sprejemamo na 0Д1Ш 835, astrrtoqiija Ewdaia RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE RENAULT clio 1,2, letnik 2009, prevoženih 90.000 km, opravljen velik servis, rdeče barve, prodam za 3.800 EUR. Telefon 041 687-377. 448 Zdravstveni dom Celje EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD 41 PR Dolgotrajna oskrba Predstavitev vstopne točke DOLGOTRAJNE OSKRBE v soboto, 6.4.2019, od 9. do 12. ure na OSREDNJI PRIREDITVI OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA 2019 V CELJU NA GLAVNEM TRGU V SREDIŠČU MESTA Lepo vabljeni. PRODAM RENAULT Modus 1,5 dci, letnik 2005, prvi lastnik, 281.000 km, redno servisiran, dobro ohranjen, prodam za 1.750 EUR. Telefon 040 229-743 . 476 POSEST SKORAJ nov kotel za centralno ogrevanje, 25 kW, s plinskim gorilcem Weishaupt WG5N/1-A, ugodno prodamo. Telefon 041 725-663. 514 AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 1.500 m2 zazidljive zemlje, 5 minut iz središča Celja, prodam. Telefon 041 263-497. 314 HIŠO v centru Mozirja prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 532-157. 488 DVOSTANOVANJSKO hišo v okolici Šentjurja, v parcelni izmeri 1.500 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 853-581. 507 ODDAM V CELJU na Ostrožnem oddam v najem poslovni prostor za različne dejavnosti, velik 35 m2. Telefon 031 625-384. 502 PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, cena 1,60 EUR/kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 367 www.posta.si Spoštovani uporabniki poštnih storitev, s 3. majem 2019 se spremeni delovni čas pogodbene pošte 3222 Dramlje. Delovni čas pogodbene pošte 3222 Dramlje: ponedeljek: 8.00 - 16.00, torek, četrtek, petek: 8.00 - 15.00, sreda: 11.00 - 18.00, sobota: zaprto. Ob nedeljah in praznikih bo pošta zaprta. Veselimo se vašega obiska. VQ7 Pošta Slovenije NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n DVA bikca, ls, črno beli, težka 170 kg in dva prašiča, težka od 70 do 80 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š 21 VELIKA akcija prodaje jarkic na farmi Roje pri Šempetru. Največja izbira v Sloveniji: črne, grahaste, plavo sive, rjave, susex, jerebičaste italijanke, bele leghorn in novost - križanke leghorn s svetlo rjavo lupino jajc. Najboljša nesnost, miren temperament, pozitivno navdušeni kupci. Omejena količina aurokana kokoši z zeleno lupino jajc. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. Večje količine dostavimo. Telefon (03) 700-1446. p PUJSKE, težke od 30 do 120 kg, domače reje, prodam. Telefon 031 839-090. 446 KRAVO, za nadaljnjo rejo ali zakol, in bika, težkega 500 kg, prodam ali menjam za teličke, težke 200 kg. Telefon 051 748479 . 503 PRAŠIČE, težke od 30 do 170 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. 500 BIKCA, težkega 330 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 508 TELICO simentalko, staro 11 mesecev, prodam. Telefon 041 794-301. p SRNASTEGA kozlička brez rogov, starega 7 mesecev, za nadaljnjo rejo, in kozličke prodam. Telefon 031 585-813. 512 ШПЕШ i astrologinja 0906430 cens pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja KUPIM ZAMENJAM BREJE, pašne telice in krave, kravo s teličkom in odstavljene teličke menjam za kravo za zakol ali dopitanje. Telefon 031 5 3 3-745. 511 PRODAM DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p www.nt-rc.si KROMPIR za sajenje in krmni krompir prodam. Telefon 041 742-334. 429 V OKOLICI Šentjurja prodam več silažnih bal prve in druge košnje, cena 28 EUR, in domače vino, sort sauvignon, rumeni muškat in cabernet, cena od 1,30 EUR naprej. Telefon 031 709-433. 473 BELO in rdeče mešano vino žlahtnih sort prodam. Telefon 041 631-230. 477 SILAŽNE bale, kakovostno mlado seno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 557-190 ali 5461-243. 479 BALE, prve košnje, in krmo v »rinfuzi« prodam. Telefon 041 222-762 . 49 4 KOCKE sena in otave, težke od 23 do 25 kg, prodam. Telefon 041 209 582. 499 ч HOODBURG6R KMALU V CELJU Drage poznavalke in poznavalci kulinarike, v Celje prihaja Hood Burger. Tisti, ki ste ga že poskusili v Ljubljani, veste, da pri nas hrano jemljemo resno. Hood Burger je novodobna ulična restavracija, kjer strežemo burgerje in steak sendviče iz 100% slovenske govedine, dnevno sveže pečene krompirjeve bombetke in čisto pravi 100% slovenski krompirček. Ja, čisto pravi. Lupimo in režemo ga sami vsak dan, krompir pa raste na kmetiji na Dolenjskem. Prihajamo na Prešernovo 10, točen datum vam sporočimo kmalu, do takrat pa nas spremljajte na naši spletni strani www.hoodburger.si. V MESTU NEKAJ DOGAJA! ^'Äe MALI OGLASI/INFORMACIJE 21 Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi MARJAN UZMAH (11. 8. 1954- 17.3.2019) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja in podporo v težkih trenutkih. Še posebej se zahvaljujemo enoti NMP Šmarje pri Jelšah, dr. Aurori Nassib, dr. Nini Lotrič ter patronažni medicinski sestri Maji Grobovšek. Hvala tudi medicinski sestri Mariji Johan iz ZD Šentjur. Hvala sodelavcem nekdanje tovarne Tolo ter nekdanjim sodelavcem kolektiva Tego- metall za čustveno in denarno podporo. Hvala njegovemu nečaku - župniku Mateju Užmahu iz Dobove za sočutno opravljen cerkveni obred pogreba, gospodu Bezenšku za čustven nagovor ob odprtem grobu, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino ter podjetju Gekott za organizacijo pogreba. Žalujoči: vsi njegovi OSTALO PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si PRODAM INVALIDSKI skuter, kot nov, močnejši, nemški, zaradi neuporabe prodam. Možna dostava. Telefon 041 517-900. p KOSTANJEVE kole za pašnik in orehe prodam. Telefon 070 744-487. p JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje Postani del kolektiva: Vodovod-kanalizacija, javno podjetje, d. o. o.. Lava 2a, 3000 Celje, RAZPISUJE PROSTI DELOVNI MESTI: 1 .VZDRŽEVALEC KANALIZACIJE, ČISTILNIH NAPRAV IN ČRPALIŠČ, za katerega lahko kandidirajo vsi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • poklicna šola IV. stopnje: gradbena, strojna ali elektro, naziv poklica: zidar, ključavničar, instalater, monter, električar • znanje slovenskega jezika, • izpit B-kategorije, • uporaba osebnega računalnika • Drugi pogoji za zasedbo: splošna zdravstvena sposobnost, sposobnost prenašanja fizičnih naporov, delo poteka na terenu, vpliv okolja: delo s fekalijami, vremenski vpliv, smrad 2. OPERATER KANALIZACIJE, ČRPALIŠČ IN ČISTILNIH NAPRAV, za katerega lahko kandidirajo vsi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • tehnična šola V. stopnje: gradbena, strojna, elektro, računalništvo, gimnazija, naziv poklica: tehnik, gimnazijski maturant • znanje slovenskega jezika, • izpit B-kategorije, • uporaba osebnega računalnika • Drugi pogoji za zasedbo: splošna zdravstvena sposobnost, sposobnost prenašanja fizičnih naporov, delo poteka na terenu, vpliv okolja: delo s fekalijami, vremenski vpliv, smrad Več o prostih delovnih mestih na spletni strani: http://www.vo-ka-celje.si/sl/zaposlimo-48 ali spletni strani Zavoda za zaposlovanje. Pokliči +386 (0)3 42 50 300 ali se prijavi na info(5>vo-ka-celje.si ali po pošti, s pripisom »Razpis DM«, do 18.4.2019. Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage hčerke, žene, matere in babice IRENE BORSIC rojene Cmok iz Vrbnega (29. 11.1961 - 3. 3. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za opravljen obred. Prav tako se zahvaljujemo tudi pogrebni službi Zagajšek, pevcem skupine Eros in Komunali Šentjur za organizacijo pogreba. Žalujoči: vsi njeni DOMAČ borovničevec, višnjevec in jagermeister ter štiri alu platišča z gumami (M + S), 14 tol, prodam. Telefon 051 250-177. 491 VRTNO aluminijasto mrežo, dolžina 55 m, višina 1 m, dvojna železna krilna vrata, dolžina 4 m, višina 1 m in 9 železnih stebrov ugodno prodam. Telefon 031 490-822. 498 TELIČKA limuzin, starega en mesec, silažne bale in bale v senu, prodam. Telefon 041 233-973. 513 39-letni, samski, iz okolice Celja, z visokošolsko izobrazbo, s službo in hišo, nekadilec in nealkoholik, išče dekle, staro od 25 do 39 let. Lahko je tudi mamica z enim Žalostni vam sporočamo, da nas je v 67. letu za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi in brat IVAN STVARNIK Žena Zdenka, hčerka Petra s Franjem, sin Damjan z Mileno, vnukinji Eva in Nika ter sestri Damjana in Marjetka z družinami otrokom in resnimi nameni in ki ji nekaj pomenita dom in družina. Telefon 070 253-217. 473 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: pomoč starejšim, čiščenje. Telefon 031 548-776 . 481 IŠČEMO osebo za popoldansko čiščenje gostilne tri-do štirikrat tedensko. Gostilna Kolar, Obrtniška cesta 12, Ljubečna, telefon 031 880-897. 485 IŠČEMO osebo za popoldansko delo - razvoz malice tri- do štirikrat tedensko. Gostilna Kolar, Obrtniška cesta 12, Ljubečna, telefon 031 880-897. 517 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 509 »Sam' en poljub daj v slovo, ker mi je res hudo. Sam' en poljub daj ta večer, da zaspal bo moj nemir...« ZAHVALA Res nam je zelo hudo, ker nas je v 54. letu mnogo prezgodaj za vedno zapustil dragi mož, ati, brat, stric, dedek, zet in dobri prijatelj JOŽE VERK - SINI iz Vojkove ulice 15 v Celju Hvaležni smo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Velika hvala gre podjetjema Cetis, d. d. in Elastomeri, d. o. o., družinam Šantl, Plošnik, Pratnekar, Moškotevc in Hrastnik ter vsem ožjim sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar za vso prijaznost. Za izraze sožalja, pomoč, pozornosti in prijazne besede vsem najlepša hvala. Vsi ga bomo neizmerno pogrešali. Žena Darja, sin Žiga s Tanito in malo Inajo Smrti Celje Umrli so: Angela LONČAR iz Štor, 91 let, Nikolaj SKAMEN iz Celja, 74 let, Silva JURJOVEC iz Žalca, 86 let, Alojz OGRA-JENŠEK iz Celja, 75 let, Anton VESOLAK z Gomilskega, 92 let, Blanka Ljudmila ŠKERL iz Celja, 82 let, Milena KOPClC iz Celja, 92 let, Boris KRAMBER-GER iz Celja, 79 let, Medard VERZELAK iz Šmartnega ob Paki, 50 let, Anton JERMAN z Gomilskega, 95 let, Alojz KAJTNA iz Belovega, 86 let, Dario TOMIĆ iz Ljubljane, 37 let, Janez KRIŽNIK iz Celja, 79 let, Janez POGLAJEN iz Celja, 91 let. Šentjur Umrla sta: Jožef GRACNAR iz Košnice, 75 let, Anton BO-ŽIC s Ponikve, 91 let. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mama, spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustila nas je draga ANGELA PUSNIK s Kalobja Ob izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala kolektivu Tajfuna. Hvala gospodu župniku Petru za lepo opravljen cerkveni obred in hvala pogrebni službi Zalujka za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi govorniku, pevcem in trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoči: hči Zdenka z Dragom, Marjan, Dominik in Roman z družinami Laško Umrla sta: Ferdinand KR-SNIK iz Laškega, 77 let, Antonija HEBAR iz Laškega, 92 let. Žalec Umrl je: Marko ĐUDARIĆ iz Kasaz, 81 let. Velenje Umrla je: Marija PETRlC iz Velenja, 78 let. novi tednik Vedno г илтој/ 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe VMi/IQ г илтој / 22 NAPOVEDNIK novi tednik Št. 14, 4. april 2019 90.6 I 95.9 100.3 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 4. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 5. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev NEDELJA, 7. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele SOBOTA, 6. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, PONEDELJEK, 8. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 9. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 10. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Gašper Veselič: Veselo pri Tojagi 2. Miha Pavlin: Dokler bom živ 3. Simon Potočar: Midva sva eno 4. Tik tak: Večno bo živela mama 5. Vrli muzikanti: Slovenska pesem Kino CINEPLEXX Spored od 4. 4. do 10. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 100 reči - komedija od četrtka do srede: 21.00 Creed II - drama od četrtka do srede: 21.10 Čudežno potovanje v Oz - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 14.10, 16.10 Deček nevihte - pustolovski, drama sobota, nedelja: 13.30 Instant družina - komedija od četrtka do srede: 20.30 Kako izuriti svojega zmaja 3 - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.40, 15.50 Korgi: kraljevski kuža z velikim srcem - animirani četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.00, 16.50 petek: 16.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.00, 16.50 Ledeno maščevanje - akcijski, drama, triler od četrtka do srede: 18.40 Mačje pokopališče - grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.20 petek, sobota: 18.20, 20.20, 22.20 MI - triler, grozljivka četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.50 nedelja: 19.45 Mia in beli lev - pustolovski, družinski od četrtka do srede: 15.30 Mirai - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota: 14.30, 16.30 nedelja: 14.40 Ne bom več luzerka - drama od četrtka do srede: 16.45 Šazam! - akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.00, 20.00 petek, sobota: 15.40, 18.00, 20.00, 22.35 Slonček Dumbo - družinski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 19.15 sobota, nedelja: 14.45, 17.00, 19.15 Slonček Dumbo - družinski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 18.10 Soba pobega - fantazijski, triler od četrtka do srede: 21.30 Stotnica Marvel - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20.40 sobota: 14.20, 17.30, 20.40 nedelja: 14.30, 17.30, 20.40 Stotnica Marvel - akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 18.45 Zlata doba - balet nedelja: 17.00 ČETRTEK 19.00 Oni - biografska drama PETEK 18.00 Mirai - animirani, pustolovski 20.00 Bog, le kaj smo spet zagrešili - komedija SOBOTA 18.00 Mirai - animirani, pustolovski 20.00 Nepoškodovane - dokumentarni, premiera + pogovor NEDELJA 18.00 Bog, le kaj smo spet zagrešili - komedija SREDA 19.00 Oni - biografska drama KINOVELENJ E PETEK 17.00 Čudežno potovanje v Oz - animirana pustolovščina, sinh., 3D 18.00 Srečen ko Lazzaro - dra- ma 18.50 Deček nevihte - družinska avantura 20.15 Putinove priče - dokumentarni 20.15 Bog, le kaj smo spet zagrešili - komedija SOBOTA 17.00 Čudežno potovanje v Oz - animirana pustolovščina, sinh. 17.30 Putinove priče - dokumentarni 18.50 Bog, le kaj smo spet zagrešili - komedija 20.00 Srečen ko Lazzaro - drama 20.45 Pisma iz Benetk - romantična drama NEDELJA 16.00 Čudežno potovanje v Oz - animirana pustolovščina, sinh., 3D 18.00 Deček nevihte - družinska avantura 19.00 Putinove priče - dokumentarni 20.30 Pisma iz Benetk - romantična drama PONEDELJEK 17.30 Bohemian Rhapsody - biografska drama 20.00 Oni - biografska drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 4. 4. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Akrobatska predstava za otroke v izvedbi Abrakadabre zaključek bralne značke za otroke Ježkov nahrbtnik 17.00 Osrednja knjižnica Celje Štajer-Mark: Po sledeh skupne zgodovine: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890-1920) odprtje razstave 18.00 Osrednja knjižnica Celje Tukaj nekje pa poteka moje življenje! Česa se lahko naučimo z razglednic s Spodnje Štajerske iz obdobja med 1890 in 1920 predava: mag. dr. Karin Almasy 18.00 Plesni forum Celje_ Kralj Urban plesno-glasbena pravljica za otroke 18.00 Galerija železarskega muzeja Štore Fotografska predstavitev nogometa na umetniški način odprtje razstave 18.00 Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder 2019 območno srečanje plesnih skupin Šaleške doline 19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Zvočnice nastop kitaristov 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ob 50-letnici Glasbene šole Šentjur koncert pedagogov glasbene šole v solo točkah in komornih zasedbah 19.00 Galerija Velenje_ Hibridizacija živosti II odprtje razstave Maše Jazbec 19.30 Narodni dom Celje Vesperae musicae: Pastoralna simfonija koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo UL 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert godalcev Glasbene šole Velenje nastop učencev in dijakov PETEK, 5. 4. 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev klarineta, saksofona in oboe iz razreda E. Rebernika, B. Mijoviča in E. Miheu 18.00 SLG Celje_ Florian Zeller: Oče izven abonmaja 18.00 Glasbena šola Velenje Mladi ustvarjalci koncert, nastop učencev in dijakov Glasbene šole Velenje, ki se bodo predstavili z lastnimi skladbami 18.00 Mestna knjižnica Velenje Predstavitev 16. zvezka Šaleških razgledov kulturni program bodo izvajali: Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Ambrož Kvartič, Lado Planko in Boris Salobir 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Vodnjak življenja, grafike in objekti odprtje razstave Eve Žula; vstop prost 19.30 Gledališče Zarja Celje J. Orton: Plen črna komedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje 20.00 Rdeča dvorana Velenje V pomlad s smehom koncert ansambla Smeh z gosti 22.00 eMCe plac Velenje_ Jungle Rot (ZDA), Ultra-Violence (ITA) koncert SOBOTA, 6. 4. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Polž oslini, bradavica izgini pripovedujeta: Nuša Komplet Peperko in Teja Peperko 10.00 Kinodvorana Kozje Pri zobozdravniku zaključek abonmaja s Teatrom za vse Jesenice; vstop prost 16.00 in 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2019 območna revija odraslih pevskih zborov Šaleške doline 17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Medvedkova jopica otroška gledališka predstava, gostujejo vzgojiteljice Vrtca Tončke Čečeve Celje, Enote Center; vstop prost 19.00 Gasilsko-kulturni dom Šentvid pri Grobelnem Figule Fagule premiera komedije v izvedbi Dramske skupine KD Šentvid pri Grobelnem 19.30 Kulturni dom Vojnik Branislav Nušić: Oblast; Analfabet premiera komedije v organizaciji KUD Franceta Prešerna Vojnik 20.00 Špital za prjatle Celje Aprilska izrekanja posvečena poeziji in glasbi, pesniki in njihove muze pripovedujejo o cestah in poteh... 20.00 Dvorana centra Nova Velenje Počeni škafi koncert, Abonma Klub in izven 21.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Šentrock mini koncert NEDELJA, 7. 4. 9.00 Dom kulture Velenje Državno prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko za nagrado Cirila Demiana 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 15.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Godba Orlica letni koncert 15.00 Gasilsko-kulturni dom Šentvid pri Grobelnem Figule Fagule ponovitev komedije v izvedbi Dramske skupine KD Šentvid pri Grobelnem 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Bolečina in trpljenje v slovenski postni in narodni pesmi vokalni koncert iz sklopa Glasba na hribu, nastopajo Fantje z Jožefovega hriba 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pihalni orkester Šentjur pomladni koncert PONEDELJEK, 8. 4. 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev kitare iz razreda V. Pobežin Roš 17.00 Vila Bianca Velenje Gore odprtje fotografske razstave ob 70-letnici Planinskega društva Velenje 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev violine iz razreda J. Horvat 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih odprtje gostujoče razstave Muzeja novejše zgodovine Slovenije in strokovno predavanje avtorice razstave dr. Monike Kokalj Kočevar 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ščuke pa ni AG Vrba Vrbje, ponedeljkov abonma in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Simfonični orkester GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje s solistkami koncert 19.30 Dom kulture Velenje Županova Micka komedija, SNG Drama Ljubljana, Beli abonma (5) in izven TOREK, 9. 4. 18.00 Dom krajanov Tabor Pozdrav pomladi območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov in malih vokalnih zasedb, tudi v sredo ob istem času 19.30 Celjski dom_ Monika Rožej, citre Koncertni abonma, GM oder 19.30 Krčma TamKoUčiri Celje Tadej Toš stand up komedija NAPOVEDNIK 23 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ščuke pa ni AG Vrba Vrbje, torkov abonma in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Kristina Šuklar, violina in Magda Amara, klavir abonma Klasika in izven 11.00 Mestno središče Celje Nastop Malega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje 11.30 Štart na Glavnem trgu Medgeneracijski pohod zaključek pri Domu ob Savinji 19.00 Celjski dom SREDA, 10. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Težave skritega kraljestva gledališka predstava, gostujejo: dijaki 3.a Gimnazije Celje-Center, predšolska vzgoja 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Barvitih 20 let Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur odprtje likovne razstave Pomlad v mestu koncert vokalno-inštrumentalne skupine Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje PONEDELJEK, 8. 4. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Utrinki ob 25-letnici U3O spominski večer ob srebrnem jubileju Univerze za III. življenjsko obdobje TOREK, 9. 4. 19.00 Dom kulture Velenje Nune v akciji glasbena komedija 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Vlado Kreslin koncert v okviru koncertnega cikla Bendžo 10.00 in 15.00 Celjski dom Predstavitev obsežne prenove Celjskega doma 11.00 Zgodovinski arhiv Celje Dekade: Šestdeseta@ Celje 1960-1969 vodstvo po razstavi; vstop prost 17.00 Dvorana kina Metropol Celje_ Celje ima talent zabavno-tekmovalna prireditev III. Osnovne šole Celje Prireditve ob prazniku Mestne ■ sreda, 10. 4. Občine Celje ČETRTEK, 4. 4. 11.30 Savinjsko nabrežje Tek treh gimnazij PETEK, 5. 4. 9.00 do 13.00 Narodni dom Celje Dan zdravja 2019 strokovni posvet, vstop prost 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Predstavitev projekta Rastoča knjiga sodelujejo: Marijana Kolenko, dr. Janez Gabrijelčič in pater dr. Karel Gržan 19.30 Celjski dom SOBOTA, 6. 4. 7.00 in 17.00 Letališče Levec Balonarsko srečanje jutranji in popoldanski polet; v primeru slabega vremena bo srečanje 13. aprila ob istih urah 9.00 do 12.30 Glavni trg, Prešernova in Stanetova ulica Celje Dan zdravja 2019 kulturne in športne dejavnosti ter animacije za vse generacije, ponudba zdravih izdelkov na stojnicah MeMpz I. gimnazije v Celju pomladni koncert Ostale prireditve ČETRTEK, 4. 4. 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična doživetja ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke tudi v petek ob istem času 18.00 Kulturni dom Vojnik Kako si pomagam sam, kadar sem v stiski delavnico bo vodila Albina Kokot; vstop prost ГПП7Г muzej novejšezgodovine I celje Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 6. aprila 2019, ob 10. uri vabi na Glavni trg stalne razstave Živeti v Celju na pripovedovalski dogodek POLŽ OSLINI, BRADAVICA IZGINI. Dogodek je namenjen odraslim in traja 45 minut. Vstopnina je 5 evrov na osebo. Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si 19.19 Mestna knjižnica Velenje S kolesom med Bukarešto in Ženevskim jezerom potopisno predavanje Andreja Morelja TOREK, 9. 4. PETEK, 5. 4. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? predava: mag. Tatjana Rozman 16.30 Socio, Večgeneracijski center Celje Predstavitev samoobrambe za ženske vodi: Dušan Kačičnik 17.00 Dom kulture Velenje 70 let Planinskega društva Velenje slovesna skupščina 18.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli_ Egipt potopisno predavanje Domna Zupana NEDELJA, 7. 4. 9.00 do 15.00 Gasilski dom Trnovlje Celje Dan odprtih vrat prostovoljnega gasilskega društva Trnovlje ogled opreme, prikaz gašenja požara . 14.00 Park pri graščini na Frankolovem 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 18.00 Škofijski dom Vrbje_ Tečaj o negi in oskrbi bolnika ali starostnika v domačem okolju vodi: Rok Metličar; tečaj je brezplačen 18.00 Mestna knjižnica Velenje Vietnam potopisno predavanje Luke Uvodiča 19.00 Knjižnica Laško Najvišji vrhovi celin predavanje in predstavitev knjige Vikija Grošlja SREDA, 10. 4. 11.00 Celjski dom Cvetlični sejem 15.00 Grilova domačija Velenje Nedeljsko muzejsko druženje z otroki velikonočna ustvarjalnica PONEDELJEK, 8. 4. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti vodita: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med. 18.00 Knjižnica Podčetrtek Pravljična ura z ustvarjalno delavnico 20.00 Narodni dom Celje Besede miru videoprireditev o notranjem miru; vstop prost Najpogostejše težave v ustih predava: Špela Savšek, mag. farm. 16.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda Izdelovanje cvetnonedeljskih butaric velikonočna delavnica Dobrodelne prireditve SREDA, 10. 4. 19.30 Celjski dom Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije Celje dobrodelni koncert, zbrana sredstva bodo namenjena družini s temi otroki iz Celja, ki je ostala brez očeta Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, . telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. ■ Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI ät. * 4. aP„i ^ Paridolske korenine napolnile dvorano v Gorici pri Slivnici v v ■ ■ se živi Ljudska pesem z njihovo pomočjo Pevci skupine Paridolske korenine, ki negujejo slovensko glasbeno izročilo, so posneli tretjo zgoščenko ljudski pesmi. Predstavili so jo v domači kulturni dvorani, ki je pokala po šivih. Paridolske korenine na sobotnem koncertu (Foto: Matej Planko) BARBARA GRADIČ OSET Pred več desetletji je bilo mogoče po hribih Kozjanskega slišati pesmi mladih fantov, ko so dvorili dekletom, pesmi fantov, ki so odhajali v vojsko, moških in žensk, ki so bili veseli opravljenega dela, in deklet, ki so se veselila svoje mladosti. Pesem je bila redna spremljevalka ob veselju in žalosti. Zdaj jo je mogoče slišati le ob redkih priložnostih. Pred dvajsetimi leti so se pevci iz Paridola na pobudo domačinke zbrali ob materinskem dnevu in zapeli svojim ženam. Njihovi domači so bili navdušeni, zato so se odločili, da bodo ustanovili društvo in se redno družili na vajah ter redno nastopali. Njihova bera pesmi je res bogata, saj je zakladnica ljudskih pesmi skoraj neizmerljiva. Viktor Novak oziroma Viki - kot ga kličejo domačini - je lokalni godec in je tudi prevzel pobudo, da se fantje redno družijo. »To so pesmi, s katerimi smo rasli. Naši star- ši, sorodniki so veliko peli. Te pesmi smo samo prevzeli. Rasli smo z njimi in so nam ostale v spominu.« Ljudsko triglasje Posebnost njihovega petja je ljudsko triglasje. Pri nekaterih pesmih tudi »ibrajo«, kar pomeni, da zgornjemu glasu priključijo še višji glas. Ta je vedno Vikijev, on je tudi vodja skupine oziroma tisti, ki ljudsko pesem začne. Poleg Vikija Novaka so del sestava tudi Lojz Oprešnik, Slavko Zalokar, Tina Vodeb, Miha Pintar, Martin Tovornik in Marko Jazbec. Slednja sta se jim pridružila zadnja. Ko je pred leti umrl Alojz Je-všnik, pomemben član skupine, so fantje izgubili voljo do petja. »Ko sem bil na nekem praznovanju, sem slišal, kako pojeta Martin in Marko. Povabil sem ju, da se nam pridružita. Privolila sta in zdaj nadaljujemo v novem sestavu.« Paridolske korenine pogosto spremljata tudi harmonika in klarinet kot podpora petju ali kot popestritev koncertnega programa. Harmoniko poprime Viki, klarinet Denis Lenart. Pripovedujejo zgodbo svojega kraja Fantje so se udeleževali območnih, regijskih in državnih revij s prvim sestavom in bili uspešni. A zadnje priznanje je bilo še posebej močno in pomembno. Lani so se kot edini iz celjske regije pevci Paridolskih korenin in Pa-ridolska godca uvrstili na državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. S sporedom ljudske glasbe in pesmi je sodelovalo enajst izbranih skupin. Državna selektori-ca mag. Simona Moličnik je ob tem zapisala, da je zelo pomembno, da slovensko glasbeno izročilo negujejo tudi mladi. Najboljši dokaz za to je prav Paridolčan Viki Novak, ki s svojimi pevci in z godcem Denisom Lenartom neumorno pripoveduje zgodbo glasbenih korenin svojega kraja. Njihovi koncerti so vedno zelo obiskani, zato niti ni bilo presenečenje, da je sobotni koncert napolnil goriško dvorano. Na odru so se Vikiju pridružili tudi najmlajši - Paridolske koreninice - ki bodo mogoče nekoč postali člani starejšega sestava. »Nekoč so peli fantje in dekleta na prostem, da je njihov glas odmeval po dolini. Zato smo bili otroci ves čas v stiku s pesmijo in smo kmalu znali besedila. Zdaj otroci niti nimajo stika s pravim ljudskim petjem, razen če pridejo na prireditve. Vesel sem, da jim lahko prenesem to bogato glasbeno dediščino.« Hudomušni vložki Koliko je mogoče slišati še Vikija po Paridolu? »Zelo malo. Včasih si zapojem, ko sem takšne volje, a se pogosto zgodi, da naslednji dan slišim, ali sem bil mogoče prejšnji dan vinjen ter sem bil zato tako pevsko razpoložen,« se je pošalil »muzikant«. Šale in hudomušne zgodbice so del njegovega programa, saj se mu zdi, da je naloga tovrstnih glasbenikov tudi, da družbo spravijo v boljše razpoloženje. Slovenska ljudska glasbena dediščina ima poleg veliko žalostne ljubezenske tematike tudi precej hudomušnih zgodb. Paridolske korenine znajo zgodbe tako srčno in tonsko pravilno pripovedovati, da še kakšen nasprotnik ljudskega petja ne ostane ravnodušen. »Ce nekdo poje s srcem, ljudje to začutimo in vidimo. Ponosna sem, da so to moji sokrajani, in vesela, da z njihovo pomočjo naša glasbena zgodovina ni le del preteklosti,« je po koncertu povedala ena od udeleženk. FOTO TEDNA Ko pride zvezda Foto: SHERPA Ted ni ko ve šiz9odbe Št. 14 / Leto 74 / Celje, 4. april 2019 Prvič po novi kolesarski poti str. 28-29 Foto: SHERPA Akademija zdravega življenja str. 31 Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe str. 37 26 INTERVJU Št. ,4, 4. aprl 20,9 Robert Rolih - mednarodni »bestselling« avtor in evropski javni govorec leta 2015 Najboljša naložba je naložba v znanje Njegova knjiga The million dollar decision (Odločitev za milijon dolarjev) je postala mednarodna uspešnica. Leta 2015 ga je ena od britanskih zbornic razglasila za evropskega javnega govorca leta. Svoje prvo podjetje je v študentski sobi ustanovil pri 23 letih. Danes si govorniške odre deli z imeni, kot sta na primer Brian Tracy in Gary Vaynerchuk. SAŠKA T. OCVIRK »Izhajam iz majhne vasi, iz Zarečja pri Ilirski Bistrici. Bili smo običajna družina. Starša sta bila zaposlena v socialistični tovarni. Denarja ni bilo nikoli na pretek. Od malih nog sem sanjal, da bi bilo drugače,« svojo zgodbo začne Rolih. Zato ni naključje, da je že v najstniških letih prebiral poslovne in motivacijske knjige ameriških avtorjev. Da bi s Tracyjem kdaj lahko govoril na štiri oči, si ni upal niti sanjati. Ideja, da bo enkrat tudi sam podjetnik, je v njem vedno bolj poganjala korenine. »Priznati moram, da sem prva leta študija na ekonomski fakulteti bolj ali manj vrgel stran. Potem sem spoznal sedanjo ženo in vse se je spremenilo,« se nasmehne sogovornik. Takrat ste se resno začeli posvečati poslu. Še ko sem bil študent, sem si našel službo, veliko sem se izobraževal in nazadnje ustanovil podjetje. Ukvarjalo se je s postavitvijo in z vzdrževanjem spletnih strani. Bistven premik se je zgodil, ko sem se naučil prodajati. Pred tem sem »Po finančnem polomu sem opazil, da tudi drugi ljudje niso finančno pismeni. Zato jim finančna industrija z lahkoto prodaja slabe priložnosti.« imel vedno težave, kako kupcem predstaviti svoje storitve. Posledično so bili tudi rezultati slabi. Z navdušenjem nad marketingom in posledično z vedno večjo prodajo sem tudi vedno več zaslužil. V podjetju smo dejavnost razširili še na področje izobraževanja, organizacije seminarjev in svetovanja. Nastala je blagovna znamka Akademija Panta Rei. Leta 2005 smo tako v Slovenijo povabili tudi eno najbolj zvenečih imen med poslovnimi avtorji Briana Tracyja, kar je bila takrat za nas zelo tvegana poteza. Sprejeli smo tveganje, zbrali denar in organizirali seminar. Kotizacija je znašala za tiste čase vrtoglavih petsto evrov, a smo vseeno uspeli napolniti Smeltovo dvorano. Približno 450 ljudi je prišlo. Ta dogodek mi je odprl veliko vrat. Potem so prišil črni časi. Kot podjetnik sem veliko zaslužil, a nisem imel pojma o osebnih financah ter naložbah. Vedel sem, da bi bilo dobro dati kaj na stran. Tako sva z ženo svoje prihranke zaupala finančnim svetovalcem. Ker nisva razumela področja, se v to nisva posebej poglabljala. Zase lahko rečem, da sem bil finančno povsem nepismen. Niti pomislil nisem, da bi lahko šlo kaj narobe. Ko sva čez nekaj časa preverila, kako je z najinim finančnim stanjem, je sledil šok. Skoraj ves denar je skopnel. Tisto je bilo kar črno obdobje. Izgubil sem motivacijo, vso voljo do dela. Poslovni rezultati so pešali. Kasneje mi je Brian Tracy dal zelo dober nasvet: ni pomembno, koliko zaslužiš, ampak kako vešč si ravnanja z denarjem. In tako sem se začel izobraževati. Znanje sem iskal tako doma kot v tujini, prebral sem vse možne knjige o financah ter vlaganjih. Sčasoma sem se usposobil do te ravni, da je denar začel delati zame in ne za finančno industrijo. Ljudje preprosto ne razumemo kompleksnega sveta finančnih produktov in zato nam ni težko prodati slabih. Večinoma imamo težave že z gospodinjskim proračunom. Do umazanih skrivnosti dolgoročnih vlaganj niti ne pridemo. Moja izobraževanja so primerna za tiste, ki na primer razmišljajo o dodatnem varčevanju za pokojnino. Povsem jasno je, da bomo mlajše generacije morale za lepo ali vsaj dostojno življenje po upokojitvi poskrbeti same. »Vsak podjetnik lahko zelo veliko pridobi, če se postavi v prvo bojno vrsto, če se izpostavi. To je moč osebne blagovne znamke, ki je v poslu zelo dragocena.« Za tiste, ki razmišljajo o tem in morda že kaj vlagajo, ter podjetnike, ki razpolagajo z malo več denarja, so ta znanja neprecenljiva. Ce jih nimaš, izgubljaš ogromno denarja. Zadnjič me je med odmorom na seminarju v Romuniji vsa prebledela ogovorila neka gospa. Kot uspešna podjetnica je pred leti vložila milijon evrov v nek vzajemni sklad. Upravljavska provizija se ji je zdela majhna, potem je kar med predavanjem izračunala, koliko je zaradi nje izgubila. Ker obrestni račun dolgoročno ne prinaša samo večjega dobička, ampak v primeru provizij povečuje tudi stroške, mar ne? Tako je in to je ta temna stran vlaganj, o kateri se ne govori. Tako čez palec sva z gospo ocenila, da ji je finančni produkt z visoko provizijo v desetletju odnesel približno 500 tisoč evrov. Ampak ravno o vzajemnih skladih so nas poučevali kot o najboljši možnosti, ko gre za ugodno kombinacijo med varnostjo in donosom. Vsekakor je bolje vlagati v vzajemne sklade kot nikamor. Težava so produkti, ki imajo tako visoke provizije, da požrejo še tisto, kar smo vanje vložili. Večina naložbenih življenjskih zavarovanj je na primer takšnih. Tudi če imamo srečo in upravljavci v resnici dosežejo zelo visoke tržne donose, je na koncu naš izplen manjši, kot je bil vložek. Zato je veliko pametneje za zaščito oziroma zavarovanje poskrbeti posebej, za naložbe pa poiskati produkte s čim nižjimi stroški. Ampak ne vzemite tega kot suho zlato, nisem finančni svetovalec, zato seveda ne morem dajati finančnih nasvetov. Ampak ljudje vzamemo v zakup tovrstno »lupljenje«, ker nismo navajeni varčevati in načrtovati. Tako imamo občutek, da vsaj na nek način upravljamo svojo finančno prihodnost. In to ni napačno. Kot sem rekel, tudi če vlagaš v malo slabše produkte, je to bolje, kot če sploh ne. Treba je namreč vedeti, da za mesečno vlaganje nizkih vsot, na primer 20 ali 50 evrov, možnosti vlaganja z nizko provizijo sploh ni. To, kar jaz predavam, je primerno za ljudi, ki lahko dajo letno na stran vsaj tisoč do dva tisoč evrov. Če tega ne zmoremo, nam žal preostanejo samo produkti z visokimi stroški in provizijami. Kako na splošno ocenjujete finančno znanje Slovencev? Glede na to, da sem imel seminarje že marsikje po svetu, vse od Velike Britanije, Avstrije, Italije, Španije, Bolgarije, Romunije in Rusije, tudi veliko Američanov sem že imel med udeleženci, spletno obliko mojih seminarjev pa kupujejo tudi ljudje iz Avstralije, Kanade, Singapurja, Kuvajta in drugod, lahko ocenim, da smo Slovenci kar dobro finančno pismeni. Če primerjam na primer z Britanijo, je splošna raven znanja v vzhodni Evropi boljša. Britancem se pozna specifična poklicna usmerjenost v izobraževalnem sistemu. Se mi zdi, da je pri nas vseeno nekoliko več širine. Če rečem pod črto, Slovenija primerjalno ni tako slaba, pri čemer je splošna raven finančne izobrazbe povsod po svetu zelo nizka. Bolj ali manj povsod zrastemo brez teh znanj. Ostaniva pri ljudeh s povprečnimi dohodki. Katere napake najpogosteje delajo? V svoji knjigi precej govorim o svoji formuli finančnega uspeha, ki ima dva dela. Na eni strani moramo imeti veščine, kako denar zaslužiti, in na drugi veščine, kako z njim upravljati. Če ugotovimo, da nimamo česa vlagati, moramo razviti veščine, kako zaslužiti več denarja. Vlagati moramo vase, da bomo bolj koristni za podjetje in bomo lahko zaprosili za višjo plačo. Da bomo morda šli na samostojno podjetniško pot in več zaslužili. Če smo po poklicu računovodja in delamo kot vsi drugi računovodje, opravimo svojih osem ur in potem celo popoldne ležimo na kavču, smo pač povprečni in takšni so tudi naši dohodki. Če pa smo ves čas na preži za novim znanji, za novimi možnostmi, kako izboljšati procese dela, prihranke v podjetju in podobno, nam bo delodajalec zelo verjetno pripravljen zvišati plačo, ker nas ne bo hotel izgubiti. Torej je najboljša naložba naložba v znanje? Točno tako. Kot zaposleni bomo z boljšimi znanji lahko več zaslužili. In tudi če se lotimo podjetništva, lahko svoje dohodke zelo povečamo z boljšim znanjem marketinga, prodaje in podobno. Dobra novica je, da se je vsega tega mogoče naučiti. Na internetu je ogromno vsebin brezplačnih. Res je dobro malo znati angleško ali vsaj uporabiti Googlov prevajalnik, ampak ogromno znanja je na voljo. Samo čas si je treba vzeti in imeti voljo. Naj z vami delim en krasen primer, ki sem ga doživel pred kratkim. En gospod mi je pisal, da je leto po udeležbi na mojem tečaju podvojil svojo plačo in svojo neto vrednost oziroma prihranke s tristo evrov dvignil na štirinajst tisoč evrov. Veste, kje je začel? Z minimalno plačo. Mislim, da je bil skladiščnik ali varnostnik. Zgodba je res navdušujoča. Sicer je imel tehnično izobrazbo in rad je imel računalnike. V popoldanskem času se je samostojno začel učiti programiranja. Uspelo mu je zamenjati službo in se zaposliti kot programer. Ampak plača še vedno ni bila bistveno boljša. Tako je enkrat na teden vprašal svojega šefa, kako lahko svoje delo, svoj doprinos podjetju še izboljša. Šef je bil na začetku presenečen, saj takšnih vprašanj ni bil vajen. Toda dal mu je smernice za izboljšave in mu pokazal področja, kjer naj si pridobi nova znanja. Ko se je tako izboljševal in upošteval šefove smernice, mu je ta čez nekaj mesecev odobril bistveno višjo plačo. Marsikaj je mogoče v življenju spremeniti, res pa moraš imeti voljo in se česa novega naučiti. Ta primer je dober, ker večina ljudi ob omembi varčevanja za pokojnino dobi pike. Običajno slišimo kaj v smislu, kako naj varčujemo z minimalno plačo, z otroki in vsemi položnici na grbi. Res je. Na mnogih delovnih mestih boljše prihodnosti ne moremo pričakovati. Lahko smo še tako dobri v vlogi varnostnika ali skladiščnika, ampak ljudi, ki lahko brez večjih težav počnejo natančno to kot mi, je ogromno. »Z več denarja si lahko kupiš čas, ker lahko najameš ljudi, da nekaj naredijo zate. In ta čas lahko investiraš v izboljševanje svoje storitve za stranke. Posledično si na trgu še bolj privlačen.« »Za nekoga je veliko denarja deset tisoč evrov, za drugega pol milijona. V vsakem primeru mora biti prva naložba v znanje. Najslabše je, če ne razumeš, kam gre tvoj denar. Ko izpuhti v nič, je razočaranje ogromno.« »Če imamo nizko raven znanja in smo za podjetje vsak trenutek zamenljivi, je tudi naša plača temu primerna. Večina ljudi se možnosti, da bi svojo vrednost za delodajalca povečali, sploh ne zaveda.« Zakaj bi nam povečali plačo, če je cela vrsta ljudi, ki nas lahko zamenjajo od danes do jutri? Zato je dobro, da najdemo svojo močno stran in da postanemo mojstri na področju, kjer je konkurence manj. Potem bo tudi povpraševanje za naše storitve večje. Koliko časa na primer namenite za svoje izobraževanje? Zame se je izjemen preskok zgodil na prehodu iz tretjega v četrti letnik na fakulteti. Na predavanja res nisem veliko hodil, vendar sem v podjetju, kjer sem kot študent delal, odkril zelo dobro založeno knjižnico. Ze takrat so imeli cel kup knjig s praktičnimi poslovnimi znanji. Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da sem v tistem letu prebral eno na dan. Ker me je tematika zanimala, sem znanje kar požiral. Bilo je čisto drugače kot suhoparna teorija na fakulteti. Z leti sem vsa tista znanja nadgrajeval in gradil v praksi. Kar zadeva branje, sem se zdaj nekoliko umiril (smeh), a še vedno seveda neprestano berem kakovostno strokovno literaturo, se udeležujem seminarjev in najemam mentorje, od katerih se lahko kaj naučim. Učenje se ne sme nikoli ustaviti. Ko sva že jih že ravno omenila - kako pomembno je za osebni uspeh, da ima človek mentorja oziroma tako imenovanega »kouča«? Zelo. Richard Branson je star več kot sedemdeset let in je v življenju zaslužil milijarde, a ga še vedno ima. »Kouč« pomaga posamezniku videti stvari, ki jih sam ne ugleda. Lahko bistveno pomaga skrajšati pot do cilja. Lahko da določene predloge, vprašanja in nasvete, na katere človek niti pomisli ne. Moj »kouč« je trenutno Raymond Aaron iz Kanade, ki ima za seboj štirideset let uspešnega podjetništva. Kljub temu, da sem na določenih področjih sam v vrhu, je dobro imeti nekoga za posvet. Zadnjič sem se na primer znašel v neki dilemi in opozoril me je na tehniko, za katero sem sam sicer že vsaj desetkrat slišal. Ampak v tisti situaciji te rešitve enostavno nisem videl. Sem imel pa srečo, da sem svojega prvega mentorja našel v svoji prvi službi in mi ga ni bilo treba plačati. Sicer moraš za začetek ubrati cenejše poti - tudi knjige, videovsebine in predavanja na spletu so oblika »koučinga«. Kdo je pravzaprav lahko »kouč«? Moj prvi predpogoj je, da je zelo uspešen na nekem področju. Ne bi najel »kouča«, ki nima česa pokazati. Tako kot ne bi šel k fitnes trenerju, ki je sam predebel in nerazgiban. Samo teorija ni dovolj. Ko sem na primer razmišljal o »kouču« za knjigo The million dollar decision, sem vedel, da potrebujem nekoga, ki mi INTERVJU 27 bo pomagal do »bestsellerja«. Rob Kosberg je napisal najbolj prodajano knjigo in potem do istega rezultata pomagal še stotinam drugih. To so stvari, ki jih je mogoče preveriti. Kako človek napiše »bestseller«? Resnici na ljubo je kategorija najbolj prodajane knjige na Amazonu precej raztegljiva, odvisna je od niše, kamor jo uvrstiš. Nekatere so tako eksotične, da si najbolj prodajan že po petih prodanih izvodih. Moja knjiga je bila uvrščena v kategorijo investiranje, kjer je konkurenca izjemna. Trenutno jo prevajajo v več tujih jezikov. Zelo veliko pove, da ima na primer približno sto ocen s povprečjem 4,5. To je neverjeten dosežek, ker moraš za takšno število ocen prodati od deset do petnajst tisoč knjig. Tudi če so ljudje izjemno navdušeni nad knjigo, oceno napiše le malokdo. Tako pač je. Najbolj prodajana knjiga se torej ne zgodi naključno? V prvi vrsti sem si postavil zelo visoke standarde. Bodimo iskreni, knjigo lahko danes napiše vsak. Večina jih je posledično dolgočasnih, brez dobre vsebine, slabo oblikovanih in tako naprej. Jaz pa sem se hotel po vseh kriterijih kosati z najboljšimi, kot so Tony Robbins, Warren Buffett, Robert Kiyosaki. Torej sem moral vse elemente knjige izpiliti do potankosti. Nič ni prepuščeno naključju - oblikovanje, razporeditev vsebine, ilustracije, karikature, šale, zgodbe, uvodni nagovor New York »bestselling« avtorja Roberta G. Allena, ocene znanih avtorjev na platnicah. Hotel sem, da bi bila knjiga dolgo aktualna in bi se lahko kosala z najboljšimi. To je terjalo veliko časa in energije, a se je obrestovalo. Status, ki mi ga je prinesla, me bo vedno spremljal. Naj povem kot primer, da sem si dolgo prizadeval navezati stik z najbolj priznanim nizozemskim organizatorjem seminarjev in poslovnih dogodkov. Niti približno se ni odzival. Lahko sem ga le povezal v svoje družbeno omrežje in se posvetil svojemu poslu. Po uspehu knjige in številnih intervjujih za velike ameriške in ruske medije me je poiskal sam in zdaj imamo že seminarje v Amsterdamu. Kako pomembno je graditi osebno poslovno znamko? Izjemno. Poglejte Elona Muska in Teslo. Slednja ima na družbenih omrežjih dva milijona sledilcev, njen ustanovitelj Musk jih ima dvajset milijonov. Ljudje se bistveno bolj navežemo na osebe kot na podjetja. In zato imajo osebne blagovne znamke bistveno večji vpliv kot podjetniške. Blagovna znamka Elon Musk je stokrat bolj dragocena kot Tesla. Ker če on nekaj reče, mu ljudje sledijo. Če pri Tesli naredijo napako in se on opraviči, mu bodo ljudje oprostili. Spomnite se na Volkswagnove težave zaradi goljufij z izpusti. Ko je prišel direktor »Delniški trgi že deset let rastejo. Po osnovni kmečki logiki lahko prej ali slej pričakujemo tudi padec.« podjetja v medije, ni to nikogar zanimalo, delniški trg tega sploh ni zaznal. Bil je namreč človek iz ozadja, ki ga nihče ni poznal. Ko pa Musk nekaj reče, o tem govori cel svet. Kot pravite, je težko uspeti, če za zaslužek prodajamo svoj čas. Čas je namreč edina dobrina, ki je resnično omejena. To je res. Poznam svetovalce in »kouče«, ki so zares dobri v svojem poslu, a delajo z majhnim krogom strank. Delajo za zaslužke, ki so sicer boljši kot v službi, ampak ne odtehtajo vsega truda in časa, ki ga vložijo. V tam primeru moramo razmisliti o poslovnih modelih, ki nam omogočajo, da svoje možnosti razširimo. Moj primer je »on line« program, ki ga izvajam v živo v dveh dneh. To kar sicer predavam, sem preoblikoval v spletno obliko, tako da ga lahko človek kupi kjerkoli na svetu, zame pa to ne pomeni nobenega dodatnega stroška ali dela. A to se ne zgodi čez noč. Najprej moraš postati znan, ker te sicer nihče ne bo kupil. Vse terja svoj čas. Ko gre za tveganje, ga v enem delu svoje formule finančnega uspeha bolj odobravate kot v drugem. Pri služenju denarja moraš biti malo bolj dejaven, bolj agresiven in pripravljen tudi tvegati. Drugače težko kaj dosežeš. Pri investiranju je ravno obratno. Warren Buffett pravi, da je prvo pravilo vlaganja, da se izogibaš napakam. Moja strategija pravi: »Ne eksperimentiraj in se drži tistega, kar ti prinaša dobiček z najmanj stroški, ne izgubljaj časa, investiraj v tisto, kar razumeš, pusti denar, da v miru dela zate.« Pri vsem poslovnem in finančnem uspehu - kaj vam predstavlja višek dneva? Brez dvoma otroci (smeh). V življenju mi dvoje res veliko pomeni. Prvi so gotovo otroci - imam dva - in žena. Drugo je moje podjetje. Izven tega nimam prijateljev, s katerimi bi hodil na kave, ali drugih dejavnosti. Družinski prijatelji so izšli iz posla. Največ mi pomeni, da sem z družino, da kaj lepega skupaj doživimo, da se otroka razvijata ter da lahko jaz svojim strankam čim več ponudim. Da jim ponudim dodano vrednost, ki je drugi ne. Da jim dam zgled, kaj vse je izvedljivo. To je moja motivacija v življenju. Če bi morali izbrati tri stvari, ki bi jih radi prenesli svojima otrokoma, katere bi bile? Rad bi jima privzgojil neko osnovno etiko, delovno in splošno. Rad bi, da se razvijeta v dobra človeka, ki počneta nekaj dobrega in imata prave vrednote. Želel bi jima, da razvi-jeta in ohranita sposobno razmišljanja izven okvirov. Da ju šolski sistem ne bi oblikoval v posameznika, ki le čakata na navodila. Da bi bila prilagodljiva in ustvarjalna. Da bi se znašla v svetu jutrišnjega dne. Inovativnost in ustvarjalnost - to sta najpomembnejši lastnosti naših otrok. Foto: GrupA »Z razvojem umetne inteligence bo večina enostavnih služb izginila. Tisto, kar nas bo ločevalo od robotov, bo naša ustvarjalnost, sposobnost kreativnega razmišljanja in iskanje rešitev, do katerih stroji ne morejo priti.« 28 REPORTAŽA novi tednik Št. 14, 4. april 2019 3 } Vožnja po prvem delu novozgrajenega odseka Na štartu <■ , 1 ! . V*'" ! mm • > ti''. -f-f& v- . A-. v маИГ r ^ J J tv T:, P , ■ -i; mA i ■ ■ 7ff ■- K- % Jra , fU I . * j*Ui . Naslednjo soboto uradno odprtje nove kolesarske poti Premierno po novi »kolesarki« od Tremerij do Rifengozda Vreme je bilo kot naročeno za izpolnitev naloge, za katero smo se s predstavniki občin Laško in Celje ter s tistimi, ki so tudi navdušeni kolesarji, kar hitro dogovorili. Da bi namreč z našo medijsko hišo opravili premierno, preizkusno vožnjo po novozgrajenem odseku kolesarske povezave od Celja do Laškega - od Tremerij do Rifengozda - kjer je tudi nova brv čez Savinjo. Odsek je že nekaj časa zgrajen in posamični kolesarji se po njem tudi že vozijo. ROBERT GORJANC Pri preizkusu dela novozgrajene kolesarske povezave so sodelovali Luka Picej, vodja režijskega obrata v Občini Laško, Miran Gaberšek, višji svetovalec za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja v Mestni občini Celje, ter Dean Muhovec, strokovni sodelavec v Stiku Laško, kjer se med drugim ukvarja tudi z načrtovanjem kolesarskih poti. Iz naše medij ske hiše NT&RC sva sodelovala fotoreporter Edi Einspieler - SHERPA in Robert Gorjanc. Z izjemo fotoreporter-ja, ki je pri pripravi reportaže uporabljal Nomagovo električ- no »kolesce«, smo ostali pripeljali svoja kolesa in se po progi spustili v kolesarski opremi. Po načrtu smo predvideli dva postanka za pogovor o nastanku, značilnostih in nadaljevanju gradnje novih odsekov kolesarske povezave Celje-Laško. Novozgrajen odsek ima štart pri mostu ob čistilni napravi na desnem bregu Savinje. Ker nas je obdarilo čudovito sončno vreme, smo na pot zapeljali odlično razpoloženi in polni pričakovanj. Že po nekaj metrih vožnje smo bili zadovoljni zaradi te izkušnje. Kolesarjenje med prebujajočim pomladnim gozdom ter Savinjo na eni strani in med polji na drugi strani ter s pogledom na razgibana hribovja je res prava paša za oči. Miran Gaberšek je bil še posebej navdušen nad širino voznega pasu. Tako smo sproščeno, ob kramljanju pri vožnji, odpeljali »prolog« in se podali do prvega postanka, nove brvi čez Savinjo. Za varnost, rekreacijo in turizem »V Občini Laško nas je ves čas prevevala želja, da bi zgradili sodobno in varno kolesarsko povezavo do Celja. Pred približno desetletjem smo se začeli pogovarjati z državno direkcijo za infrastrukturo (DRSI), ki je investitorka te povezave, pri čemer smo se zavezali, da bomo odkupili zemljišča, pripravili projektno dokumentacijo in uredili gradbeno dovoljenje za brv,« je Luka Picej osvetlil sodelovanje Občine Laško v tem ambicioznem projektu. Naš sogovornik iz Laškega je novo »Kolesarski intervju« Sobota, 13. april, dan pomladnega kolesarjenja Uradno odprtje novozgrajenega odseka Tremarje-Rifengozd ter nove brvi v okviru kolesarske povezave Celje-Laško bo prihodnjo soboto. S sodelavci z ministrstva in iz direkcije za infrastrukturo se ga bo udeležila tudi ministrica Alenka Bratušek. Ta dan bodo Občina Laško, Stik in Kolesarski klub Laško v sodelovanju z Mestno občino Celje in drugimi partnerji pripravili tudi dan pomladnega kolesarjenja po novozgrajenem odseku in ostalem delu državne kolesarske povezave G17 Celje-Laško-Rimske Toplice, katere dolžina je dvajset kilometrov. Vstopne točke za kolesarje bodo v Celju na parkirišču v Zagradu, v Laškem na Trubarjevem nabrežju in v Rimskih Toplicah pri železniški postaji. Dogodek bo trajal od 9. do 13. ure. Na njem si bo mogoče za vožnjo tudi izposoditi kolesa v okviru sistema Kolesce, ki ga upravlja podjetje Nomago. kolesarsko pot poimenoval kar »kolesarka« in ta izraz si bomo tudi sami prisvojili kot najbolj pravšen za kolesarsko stezo od Celja do Laškega oziroma za novozgrajen odsek te povezave, ki smo ga preizkusili. Enak sistem sodelovanja ima tudi Mestna občina Celje, ki je poskrbela za projektno dokumentacijo in odkupe zemljišč na svojem območju. »V Celju se že več let zavedamo, da je kolesarjenje kot oblika mobilnosti lahko dober nadomestek vožnji z avtomobilom. Ta povezava omogoča odlične možnosti za rekreacijo in popoldansko sprostitev po službi. Na ta način bodo naši občani tudi bolj zdravi in v boljši kondiciji, tako bo tudi manj bolniških odsotnosti,« je novo pridobitev opisal Miran Gaberšek. Kot je še dodal, je že zdaj mogoče ob lepšem vremenu kolesarsko povezavo od Celja do Laškega, čeprav še ni zgrajena v celoti, z električnim kolesom uporabljati tudi za prevoz v službo. To je Miran Gaberšek tudi sam preizkusil in za vožnjo od Celja do Laškega porabil približno 25 minut. Obstoječa državna cesta je zaradi gostega prometa za kolesarje namreč smrtno nevarna. Vsi udeleženci tega preizkusnega kolesarjenja smo se strinjali, da je nova kolesarska povezava tudi velika priložnost in dodaten adut za razvoj (kolesarskega) turizma v obeh mestih. Brv kot arhitekturna znamenitost Postanek ob brvi smo izkoristili za spominsko »gasilsko« fotografiranje, za kar smo zaprosili sprehajalko, ki se je ravno ob pravem času znašla na pravem mestu. Potem smo prekolesarili brv, ki je zares nekaj posebnega in je zaradi svoje konstrukcije že prava znamenitost. Nekaj podatkov o njej je predstavil Luka Picej. Takoj po vožnji čez brv je sledil postanek pri pozdravno-in-formativni tabli »Dobrodošli v občini Laško«. »Nameščena je v sklopu celostne podobe informativnih tabel, ki jih imamo v občini v vsaki krajevni skupnosti in vseh večjih krajih. Na tabli so zemljevid občine, ter označene kolesarske in pohodne poti, kulturne in naravne znamenitosti ter večji turistični ponudniki,« je povedal Dean Muhovec. Po tem postanku smo se v sproščenem ritmu ob vožnji tik ob Savinji, kar je res pravi kolesarski užitek, odpravili naprej, in sicer do konca novozgrajenega odseka v Rifengozdu. Tam sem s sogovorniki posnel še zadnje pogovore o tej mikavni kolesarski povezavi od Celja do Laškega. Ker smo se vozili po njenem sredinskem delu, je seveda logično vprašanje, kdaj bosta zgrajena njen začetni del, od Celja do Tremerij, in končni del, od Rifengozda do Laškega. Kdaj po celotni povezavi? »Ko bodo Slovenske železnice končale obnovitvena dela na progi Zidani Most-Celje, se bo začela gradnja kolesarskega odseka od Celja - od mostu čez Savinjo na cesti proti Laškemu - do čistilne naprave v Tremer-jah, torej po levem bregu Savinje. Dela se bodo začela letos in končala prihodnje leto«, je zadnje informacije s sestanka na infrastrukturnem ministrstvu posredoval Miran Gaber-šek. Pogodba za gradnjo tega odseka je z izbranimi izvajalcem del, podjetjem Voc Celje, že podpisana. Gre za naložbo, vredno približno pol milijona evrov. Na začetku povezave v Celju, in sicer pri mostu, bo zgrajeno tudi parkiraj in odpelji (P&R) parkirišče. Še nekaj časa bo treba čakati na gradnjo zadnjega odseka kolesarske povezave - od Rifengozda do Laškega - ki bo gradbeno zahtevnejša in tudi finančno precej dražja. »Direkciji za infrastrukturo in vodo trenutno usklajujeta potek kolesarske povezave. Kolesarska povezava Tremerje-Rifengozd (Celje-Laško) v številkah: 2,4 km dolžina odseka Tremerje-Rifengozd 100 metrov dolžina brvi 3,5 metra širina brvi 2,35 milijona evrov vrednost gradnje celotnega odseka 1,5 mio evrov vrednost brvi 0,85 mio gradnja odseka brez brvi 11 km dolžina celotne povezave Celje-Laško 9 pododsekov 6 mio evrov predvidena celotna vrednost gradnje povezave Investitor: Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), projektiranje trase: Lineal Maribor, Projektiranje brvi: Ponting Maribor, izvajalec gradbenih del: Adriaplan Sežana Po preizkusu proge nazaj do Tremerij, Miran Gaberšek v sprintu. Ta naj bi bila čim bliže Savinji, takšna je tudi želja lastnikov zemljišč, a ob tem je treba tudi zadostiti določenim pogojem. Zahtevna gradnja na tem odseku bo stala predvidoma tri milijone evrov, treba bo premostiti brstniški potok in kar nekaj hudournikov na območju Rifengozda in v Jagočah,« je povedal Luka Picej. Potem ko smo prevozili celoten novozgrajen odsek in posneli vse pogovore, sta ostala le še dir nazaj do štarta in možnost za našega Eda, da naredi nekaj »hitrostnih fotografij«. Foto: SHERPA REPORTAŽA 29 Široka proga, slikovita pokrajina »Gasilska« na brvi, kjer se nam je pridružil še fotograf Edo Einspieler - SHERPA L^MSfl Udeleženci preizkusa o svojih kolesarskih izkušnjah: »S kolesarstvom sem se začel bolj intenzivno ukvarjati leta 2007, ko smo v Laškem ustanovili kolesarski klub. Med tednom, kolikor čas dopušča, kolesarimo po območju občine Laško, velikokrat gremo na >rundo< Laški krog in potem proti Kozjanskemu ter Dobju, dolini Jurkloštra ... Povzpnemo se tudi na Šmohor, kar vzame približno urico, potem se spustimo proti Laškemu. Za kakšen praznik in dopust, na primer za prvi maj, kolesarimo po otokih Dalmacije in Kvarnerja ali v Istro. Sicer pa za kakšen konec tedna kolesarimo tudi po Savinjski regiji, proti Vranskemu, v Velenje in potem mimo Polzele nazaj v Laško. Lepe povezave so tudi proti Kozjanskemu, do Šmarja in potem naprej po >kolesarki< do Podčetrtka in Rogaške Slatine, čez Sotlo na hrvaško stran do Imenega in potem se vračamo nazaj v Šmarje.« Ж Robert Gorjanc: »Kolesarim že od mladosti, čeprav je bilo to navdušenje bolj kampanjsko, povezano z gledanjem slovitih kolesarskih dirk in najbolj znanih zvezd svetovnega kolesarstva. V zadnjih letih se s kolesarstvom ukvarjam bolj načrtno, tako z vidika rekreacije kot kolesarskega turizma. Začel sem se udeleževati kolesarskih maratonov in tako lani prvič prevozil Malo Franjo ter ob jubilejnem 40. vzponu na Vršič osvojil tudi ta gorski prelaz. Vzponi in cestno kolesarstvo po urejenih kolesarskih povezavah, kot so Mojstrana-Kranjska Gora, Štrekna in na našem koncu pri Obstotelju, so mi najljubši. Nova kolesarska povezava Celje-Laško je zato res velika pridobitev.« Dean Muhovec: »S kolesarstvom sem se začel ukvarjati na pobudo zdravnika. Veliko sem tekel in zdravnik mi je svetoval, naj, če želim ohraniti kolena, zamenjam tek vsaj dvakrat tedensko s kolesarjenjem. Tako sem vzljubil gorsko kolesarstvo. Vsak drug dan sem v okoliških hribih: Mrzlica, Kum, Šmohor, Celjska koča, Svetina, Paški Kozjak, Rogla. Občasno se odpravim tudi na druge terene po Sloveniji, ki je pokrita z gozdovi, s pešpotmi in potmi za gorsko kolesarjenje. Zame to pomeni odklop od vsakodnevnih skrbi, pobeg v naravo, ko sedem na kolo in štiri do pet ur uživam v naravi, poslušam petje ptic, gledam, kdaj kaj cveti, vem, kdaj rastejo gobe, kostanj, regrat .« Ш Miran Gaberšek: Zadovoljstvo na cilju odseka pri Rifengozdu ... Še večje bo, ko bo zgrajena celotna povezava do Laškega. - - ■ . < ■ .-■■ .. -. »S kolesarstvom sem se začel ukvarjati po naključju leta 2000, ko sem si poškodoval koleno na smučanju in sem se moral poslužiti kolesa za rehabilitacijo. Takrat sem ugotovil, da je kolo prava stvar zame. Od takrat sem kolesaril po celi Evropi, bil sem tudi na Aljaski, v Kanadi, ZDA. Brez kolesa si tudi ne predstavljam več preživljanja dopusta. Kolesarjenje mi pomeni druženje, stik z naravo, zaradi kolesarjenja sem fit in se počutim dobro. V Sloveniji kolesarim po različnih predelih Celje-Šentjur, Kozjansko, Savinjska dolina, Pavličevo sedlo, Rogla. Zelo rad imam hribe, po katerih se vozim z gorskim kolesom, Šmohor, Konigundo, Celjsko kočo, Resevno. Skratka, kolo predstavlja moj stik z naravo.« 30 AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA novi tednik Št. 14, 4. april 2019 Vabljeni v središče Celja V soboto se bomo družili Pod streho smo spravili drugo i sezono Akademije ^ iji i^^^^K zdravega življenja. Hk ^^^^^^^ Zaključek trimeseč- nega projekta, ki ga ^ ^^ ^ izvajamo s 24alife, bo to soboto ob deveti uri v središču Celja. Piko na i bomo postavili na osrednji prireditvi ob svetovnem dnevu zdravja. Ker bo mesto polno, boste našo ekipo našli pri zvezdi, točno v središču. Lahko se boste družili z nami in iz prve roke od naših udeleženk izvedeli, kaj vse so se naučile in na kakšen način smo jim pomagali spremeniti življenjski slog. Za vas pripravljamo tudi nasvete in brezplačne meritve osnovnih telesnih značilnosti s področja zdravja, s katerimi boste dobili uvid v svoje zdravstveno stanje in fizično pripravljenost. Košarice zdravih daril je skupina akademije pripravila za ekipo. Hvala! Še zadnje merjenje krvnega tlaka in srčnega utripa. Vse so dosegle izjemen napredek. Energična Helena Fužir, čeprav je na fotografiji videti zelo resna. Ni čudno, saj je šlo za zadnje testiranje v akademiji. V treh mesecih je na pravilen način izgubila 12 kilogramov, pri tem je izrazito izboljšala svoje počutje in kondicijo. Svoj cilj je uresničila. Ve namreč, da s takšno telesno dejavnostjo in z načinom prehrane ni možnosti, da bi se kilogrami povrnili. V ponedeljek so se udeleženke s strokovno ekipo na testiranju telesne zmogljivosti srečale še zadnjič. Ker so izrazile željo, da bi rade še zadnjič vadile skupaj, smo jim to z veseljem uresničili. Vmes so nas presenetile, a tudi mi jim nismo ostali dolžni ... Za nami so trije krasni meseci truda, vztrajnosti in tudi veselja ter sklepanja prijateljstev. Vse v skupini so izboljšale kondicijo, vadba je postala del njihovega vsakdana, zdravstveno stanje je boljše, energijsko so na visoki ravni. Tistim, ki so želele nekoliko zmanjšati telesno težo, je to uspelo. V skupini je tudi Tamara Volasko, ki je bila del akademije že lani. Do zdaj je izgubila že 40 kilogramov. Njeno življenje je danes popolnoma drugačno in nadaljuje z izgubo kilogramov pravilno, saj ve, da hitra izguba teže vodi tudi v zdravstvene težave in nevarnost, da se kilogrami povrnejo. Skratka, vsaka posameznica v skupini je vzor vsem, ki bi radi spremenili svoj življenjski slog. Tudi nam. Irena Božič in Karolina Gaber, energijska sončka akademije, vedno nasmejani. Obe sta v zelo dobri fizični kondiciji in pripravljeni na poletje. Smutije je Damijana v kuhinji pripravljala skrivaj, medtem ko je skupina še zadnjič skupaj telovadila. Ker takšna priprava zahteva čas, je poleg Damijane v kuhinji morala za delo poprijeti tudi naša ekipa. To seveda pomeni, da se tako privlačnim smutijem tudi mi nismo mogli upreti, še preden smo jih postavili na mizo in jih postregli skupini ... Akademija zdravega življenja, Novi tednik, Radio Celje in ekipa 24alifa vas vabimo na brezplačna merjenja krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi, teže, mišične gostote in maščob H «AMiiC/IMlWI & 6. aprila od 9. ure na zvezdo v središču Celja. S področja zdravja, prehrane, vadbe in motivacije vam bodo svetovali zdravnica in strokovnjaki 24alife, ki delajo z vrhunskimi športniki, dobitniki olimpijskih medalj. Z nami bodo tudi udeleženke letošnje akademije, ki so z našo pomočjo popolnoma spremenile svoj življenjski slog. Pridite in postavite zdravje na prvo mesto! /AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA novi tednik radio celie PRILOGA V soboto bomo obeležili dan zdravja. Središča nekaterih slovenskih mest bodo oživela zaradi številnih dogodkov, katerih rdeča nit bo zdravo življenje. Ponekod se dejavnosti vrstijo že ves teden. Toda ali je en teden dovolj za takšno vrednoto, kot je zdravje? Kam misel na zdravo življenje pri večini ljudi izpuhti med letom? Koliko v resnici vsak človek živi zdravo? Vzemite si nekaj časa in razmislite, koliko poudarka namenjate telesni dejavnosti, pravilni in zdravi prehrani, a tudi skrbi za svojo duševnost. Se v današnjem tempu življenja sploh da na vsakem koraku upoštevati vsa navodila o zdravem življenjskem slogu? Redkim uspe, kajti zdravo življenje pomeni trud, vztrajnost, a tudi odrekanje. Zanimivo, kako smo kot družba zašli. Raje posegamo po hitri hrani, kajti tempo vsakdanjika je pač hiter. Ni časa. Telesna dejavnost jeza mnoge na stranskem tiru. Ni časa. Sproščanje in trenutki za dušo so tako redki, da jihpogosto zamenjujemo s tistimi opravki, ki so nujni, pri čemer domnevamo, da so nam v veselje. Vendar včasih občutimo le stres. Nato pridemo do trenutka, ko se moramo odrekati slabim razvadam, namesto da bi že v začetku vedeli, kako se jim izogniti v velikem loku. Potem se pojavi bolezen. Kot kača se plazi počasi in izbruhne v velikem slogu. Postavi vse na glavo. Takrat se vse spremeni. Predvsem lestvica prednostnih nalog se čudežno obrne. Ni nujno, da bolezen vzklije v našem telesu. Morda se pojavi pri naših svojcih, prijateljih, znancih. Tudi na ta način bi se morali ljudje soočiti z vprašanji o svojem življenju. Postaviti meje ali zaživeti svobodno. Za današnji dan. Za ta trenutek. Prišli smo tako daleč, da nas mora o tem, kako pomembno je živeti zdravo, opozarjati sistem. Tisti, ki nam na drugi strani, in sicer v svoji slabi podobi, istočasno ponuja tudi širok izbor negativnih stvari. Katerih se bomo torej oprijeli? Poglejte okoli sebe, koliko možnosti slabih razvad, navad, skušnjav nam okolica ponuja. Zgroženi boste. Nato se ozrite še enkrat in poglejte lepe stvari. Niso drage. Narava se prebuja, je vir čudovitih možnosti, da razprete svoja krila, zadihate s polnimi pljuči in zajamete vse, kar vam ponuja. Sprehode, pohode, dejavnosti na prostem, ki so lahko tudi brezplačne. Včasih tudi pogled na prečudovito naravo lahko olajša bolečino, ki leži na duši, in prežene slabe misli. Nato se zazrite vase. Vaše telo vas opozarja. Razlog za kakšno bolečino ni le fizičen. Morda leži v vašem razmišljanju. Svojemu telesu prisluhnite celostno. Imejte ga radi. Poskrbite zase. Ne dopustite, da se zgodi nekaj, kar bo razlog, da bodo morali za vas poskrbeti drugi. Zdaj je čas. Ne jutri. Danes. SIMONA ŠOLINIČ Foto: splet Pomanjkanje strokovnjakov na področju paliativne oskrbe Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. Njen osnovni namen je izboljšati kakovost življenja bolnika in njegovih bližnjih s postopki in ukrepi, s katerimi zagotovimo ustrezno prepoznavo, oceno in tudi obravnavo problemov neozdravljivo bolnih. Z naraščanjem obolevnosti za rakom in drugimi kroničnimi obolenji ter podaljšanjem življenjske dobe so potrebe po paliativni oskrbi vedno večje. Paliativna oskrba je relativno novo strokovno področje medicine in zdravstvene nege in do sedaj v Sloveniji, pa tudi v širši regiji, formalni študij na tem področja ni bil možen. Vrzel zapolnjuje Visoka zdravstvena šola v Celju z magistrskim študijskim programom Paliativne oskrbe. Študijski program, ki odgovarja na izzive in potrebe stroke, je mednarodno primerljiv. Na Visoki zdravstveni šoli v Celju so ga pripravili v sodelovanju z uglednimi domačimi in tujimi (Finska, Švica) strokovnjaki s področja paliativne oskrbe, ki sodelujejo tudi pri njegovi izvedbi. Po mnenju študentov in diplomantov je študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju: • Fleksibilen, prilagojen potrebam izrednih študentov. • Študijski proces poteka v sodobnih predavalnicah in specializiranih učilnicah zdravstvene nege z najsodobnejšo opremo. • Omogoča raziskovalno delo študentov pod mentorstvom visokošolskih učiteljev. • Dobro je razvit sistem tutorstva in nudenja individualne pomoči ter podpore pri soočanju s študijskimi izzivi in težavami. • Pestro obštudijsko dogajanje (ekskurzije, druženja študentov, mednarodne poletne šole ipd.). • Možnost opravljanja dela študijskih obveznosti na partnerskih ustanovah v tujini. www.vzsce.si info@vzsce.si 03/428 79 00 Do specialista v 10 dneh* Drugo mnenje priznanih zdravnikov iz tujine - velja tudi za družinske člane Asistenčne storitve Centra Zdravje AS Zdravstvene storitve Več informacij o zavarovanju lahko dobite v poslovalnicah Adriatica Slovenice d.d. in pri pooblaščenih zavarovalnih zastopnikih. ' Zavarovalnica navedeni rok zagotavlja le pri samoplacniskih zdravstvenih storitvah pri specialistih, ki so pogodbeni izvajalci zavarovalnice. Ta rok je v posameznih primerih lahko tudi daljši, ce obstajajo za to razlogi na strani pogodbenega izvajalca. Specialisti z asistenco www.as.si Zakaj je dobro imeti zavarovanje Specialisti z asistenco? Prednosti zavarovanja: • hitra pridobitev diagnoze, • zdravljenje v domačem okolju, • hitro okrevanje, • možnost pridobitve drugega mnenja v zvezi s postavljeno diagnozo in priporočenim načinom zdravljenja. Pravočasno postavljena diagnoza poveča možnosti uspešnega zdravljenja Drugo mnenje izdelajo mednarodno priznani strokovnjaki iz tujine in vključuje: • mnenje o določeni zdravstveni težavi ali stanju, tudi za obstoječa stanja in kronične bolezni, • priporočila mednarodno priznanih strokovnjakov ter • informacije o možnostih nadaljnjega zdravljenja v Sloveniji in tujini, • kritje tudi za družinske člane. Enostavno koriščenje: • Vse kar potrebujete, je napotnica zdravnika za specialistični pregled, diagnostično preiskavo, fizioterapijo ali drugo zdravstveno storitev. • Za avtorizacijo pokličete Center Zdravje AS na brezplačno telefonsko številko 080 81 10. Hitro vam uredimo pregled s točnim datumom pregleda. Adriatic Slovenica d.d., Ljubljanska cesta 3a, 6503 Koper, marec 2019 32 PRILOGA ZDRAVJE novi tednik Št. 14, 4. april 2019 Magnetna resonanca in fiziatrična ambulanta Magnetna resonanca je metoda, ki jo običajno uporabljajo za ciljano razjasnitev diagnostičnih težav, in sicer kot dodatno preiskavo pri opredelitvi sprememb, ki jih z običajnimi CT- ali UZ-preiskavami ne moremo zanesljivo opredeliti. Medical center Rogaška je sicer najbolj prepoznaven po gastroente-rološki dejavnosti, pri čemer je svojo ponudbo na začetku leta 2018 nadgradil še z novo tehnologijo. Z najsodobnejšim MR-aparatom Siemens Avanto Fit 1,5 T izvajamo preventivni pregled celega telesa in preiskave posameznih delov. Magnetnoresonančna preiskava celega telesa - od glave do palcev na nogi - je koristen, hiter in neinvaziven diagnostičen postopek za odkrivanje naključnih patoloških sprememb pri načeloma zdravih ljudeh. Izvajamo tudi MR-preiskave: trebuha (jeter, trebušne slinavke, ledvic, na-dledvične žleze, vranice, prostate, žolčnega sistema (MRCP), enterografijo), živčevja oziroma možganov in hrbtenjače, mišično-skeletnega sistema (tudi MR-artro-grafija) ter preventivne preiskave dojk, prostate in celega telesa. S športom povezana mišična bolečina je pogosta težava tako pri športnikih kot tistih, ki ne trenirajo. Kako pomembna je ta bolečina, je včasih težko klinično opredeliti. Potrebna je MR-preiskava, ki opredeli stopnjo poškodbe mišic, hematom, fascialno herniacijo, posledično fibrozo, maščobno infiltracijo, poškodbo tetiv, sklepov. V Medical centru Rogaška se ukvarjamo tudi s športno diagnostiko - tako rekreativnim kot vrhunskim športnikom želimo omogočiti vrhunsko diagnostično preiskavo v čim krajšem času, kar je izrazito pomembno za tiste, ki želijo čim prej nadaljevati športno aktivnost. Terapije za odpravo bolečin Glede težav z bolečinami v sklepih, križu in mišicah se lahko obrnete tudi na fiziatrično ambulanto Medical centra Rogaška, kjer vam lahko zdravnik, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, s končano izobrazbo po metodi dinamične nevromuskularne stabilizacije varno in učinkovito odpravi bolečino, ki izvira iz napačnih gibalnih navad. Te pogosto pospešujejo obrabo hrustanca ali drugih mehkotkivnih struktur. Specialist za vašo diagnozo predpiše najbolj učinkovito vrsto fizikalne terapije. Izvaja različne tehnike manual-ne medicine in aplicira medicinske preparate za pospešeno regeneracijo poškodovanih struktur gibalnega sistema (kolagen, hialuronska kislina, blokada s kortikosteroidom ...).Vprašate ga lahko tudi za mnenje glede potrebe po operaciji (hrbtenice, kolka, kolena, rame) z vidika fiziatra oziroma kako z drugimi načini zdravljenja doseči enak ali boljši rezultat. Aplikacija C-vitamina v žilo z namenom hitre dopolnitve zalog v telesu je priporočljiva za vse po operativnih posegih, za revmatične, sladkorne in srčne bolnike... Aplikacija hialuronske kisline Suplasyn v kolenski sklep izboljša mazanje sklepa in blaženjesunkov,kilah-ko poškodujejo hrustanec. Na ta način dosežemo zmanjšanje bolečine in okorelosti ter upočasnitev napredovanja artroze. Aplikacija kolagena v mehka tkiva predstavlja inovativen in učinkovit pristop k zdravljenju akutnih in kroničnih poškodb ter obrabe gibal. Pred aplikacijo kateregakoli preparata je obvezen pregled pri specialistu, ki odredi odmerek in frekvenco aplikacije, upoštevajoč morebitne kontraindikacije. Promocijsko besedilo MAGNETNA RESONANCA V MEDICAL CENTRU ROGAŠKA preiskave celega in posameznih delov telesa Zdravilišče Rogaška - Zdravstvo d.o.o. | Zdraviliški trg 9 | 3250 Rogaška Slatina | Sloven™ +3863 811 70 80 I moj-termin@rogaska-medical.com | www.rogaska-medical.com Pregled uporabe zdravil V Celjskih lekarnah se zavedamo, da v sodobnem času ljudje vedno večjo pozornost namenjajo svojemu zdravju. V poplavi novih zdravil in prehranskih dopolnil se včasih težko znajdejo, zato v Celjskih lekarnah izvajamo storitev, ki je v veliko pomoč pri težavah z zdravljenjem z zdravili. Storitev Pregled uporabe zdravil je na voljo v vaši lekarni. Bolnik se o svojih zdravilih in drugih izdelkih za varovanje zdravja s farmacevtom individualno posvetuje in prejme nasvet o pravilni uporabi zdravil in odgovore na svoja vprašanja. Pregled uporabe zdravil je namenjen vsem, ki: jemljejo več zdravil in imajo občutek, da se z njimi ne znajdejo, menijo, da bi njihove težave lahko bile povezane z zdravili, niso prepričani, za kakšen namen jemljejo posamezna zdravila, jih skrbi, ali se njihova zdravila smejo kombinirati med seboj, imajo kakršna koli vprašanja, povezana s svojo terapijo, se srečujejo s korenito spremembo svoje terapije. Pregled uporabe zdravil poteka kot individualen pogovor med bolnikom in farmacevtom, ki je strokovno usposobljen za izvajanje te storitve. Znanje na področju svetovanja in izvajanja storitve pregleda uporabe zdravil farmacevti redno osvežujejo na različnih izobraževanjih, kot tudi z izpolnjevanjem zahtev, ki so potrebne, da obdržijo pridobljeno kompetenco. Farmacevt med pogovorom poskuša s koristnimi nasveti zagotoviti, da bolnik bolje spozna svoja zdravila in jih pravilno ter ustrezno uporablja. Prav tako skupaj preverita pravilno uporabo zdravil, ki so morebiti pakirana v različne pripomočke za doziranje in se z razvojem neprestano spreminjajo. Pravilna uporaba je v takšnih primerih ključna za varno in uspešno uporabo zdravila. Farmacevt bolniku svetuje in odgovori na vsa vprašanja, povezana z uporabo prehranskih dopolnil, zeliščnih pripravkov, zdravil brez recepta ter pojasni, kako na delovanje zdravil vplivajo prehrana, navade in življenjski slog. Ob zaključku pogovora in pregleda farmacevt pripravi tudi seznam zdravil in ga zapiše na osebno kartico zdravil, ki je namenjena boljšemu pregledu jemanja zdravil, priporočljivo pa jo je zdravniku predložiti tudi pri zdravniških pregledih. Osebna kartica zdravil je lahko koristen pripomoček tudi za svojce, ki sodelujejo pri zdravljenju z zdravili, saj vsebuje dodatne informacije, pomembne za uporabo zdravil, npr. vpliv hrane na delovanje zdravil, ali se tablete lahko drobijo, ali se kapsula zdravila lahko odpre, kako shranjevati zdravila, ali zdravilo vpliva na sposobnost pri vožnji in delu s stroji... Svetuje: Matej Franc, mag. farm., Celjske lekarne Promocijsko besedilo O svojih zdravilih, izdanih na recept in brez recepta, in drugih izdelkih za varovanje zdravja se bolniki posvetujejo s farmacevtom v lekarni. Ta ob pogovoru preveri razumevanje pacientovega zdravljenja z zdravili, prepozna morebitne težave kot posledice napačne rabe zdravil in predlaga ukrepe. Pregled uporabe zdravil je priporočljiv za vsakogar, ki za odpravo ali lajšanje zdravstvenih težav uporablja zdravila, izdana na recept ali brez recepta, prehranska dopolnila in druge izdelke. Še posebej pa je priporočljiv za vse, ki uporabljajo pet ali več zdravil sočasno in/ali več odmerkov zdravil na dan. Pregled uporabe zdravil želimo izvesti kakovostno in se vam popolnoma posvetiti, zato pogovor poteka zasebno v prostoru za svetovanje in se je zanj treba naročiti. Naročite se lahko v izbrani enoti Celjskih lekarn, bodisi osebno, po telefonu ali s pomočjo elektronske pošte. Ker sledimo našemu sloganu Več za vaše zdravje, želimo, da ste naši uporabniki osveščeni o pravilni, varni in učinkoviti uporabi zdravil, kot tudi prehranskih dopolnil ter izdelkov za varovanje zdravja, vam storitev pregleda uporabe zdravil do 30.6. 2019 nudimo po promocijski ceni 15,90 eur. Redna cena storitve znaša 27,59 eur. Za več informacij vprašajte farmacevte v Celjskih lekarnah. Aprilski kuponi so že v Novem tedniku! Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! ЈТТ.шет novate! city7i C PRILOGA ZDRAVJE 33 Vedno pomagajte sočloveku Kako nuditi prvo pomoč ob srčnem zastoju? \ ^ r ш Na telesu človeka, ki ne diha, je treba menjaje izvajati trideset pritiskov na prsni koš z dvema vpihoma skozi žrtvina usta. Bolj pomembna je masaža srca, saj je v telesu človeka še vedno kisik, ki zadostuje vsaj za nekaj minut. V V Vsak bi moral poznati temeljni postopek oživljanja in vedeti, kaj je defibrilator. Ta elektronska naprava je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno požene. Oživljanje in uporaba defibrilatorja človeku rešita življenje. Informacije o uporabi defibrilatorja in o točkah, kjer so nameščeni po vsej Sloveniji, so objavljene na spletni strani www. aed-baza.si Postopek oživljanja ^SVvaš osebni asistent, za masažo srca Pred nudenjem prve pomoči moramo poskrbeti za varnost. Oškodovanca je treba najprej glasno ogovoriti: »Halo, kaj se je zgodilo? Ali me slišite?« Če se oseba odzove in reče, da jo stiska v prsih, je to lahko znak za srčni infarkt. Takšno osebo namestimo v polsedeč položaj in pokličemo 112. Če se oškodovanec ne odziva, zakličemo na pomoč. Če je kdo v bližini, lahko v času, ko pomagamo oškodovancu, pokliče na 112. Nato je treba preveriti, ali ne diha ali je v nezavesti. Pri tem je treba sprostiti dihalno pot tako, da dlan položimo na čelo in s pritiskom nagnemo glavo ter s konicama dveh prstov dvignemo brado in odstranimo vidne tujke iz ustne votline. Sklonimo se nad osebo tako, da imamo pogled usmerjen v njen prsni koš. Če se dviguje in če čutimo sapo na obrazu, oseba diha in je samo v nezavesti. V tem primeru jo obrnemo v stabilen bočni položaj. Do prihoda reševalcev oškodovanca ves čas opazujemo, če bi se stanje morda poslabšalo. Če ugotovimo, da oseba ne diha, sta nujna klic na 112 in napotitev nekoga iz bližine, naj odhiti po defibrilator na najbližjo lokacijo. Nato položimo dlan močnejše roke na sredino prsnega koša (na kožo), dlan druge roke čez prvo in prepletemo prste. Začnemo z masažo srca in s tridesetimi pritiski na prsni koš. Sledita dva vpiha v usta. Pritiskamo s težo celega telesa, ne samo rok, in s hitrostjo od 110 do 120 pritiskov na minuto. Prsni koš naj se pri pritisku vboči za tretjino, kar pomeni tudi do šest centimetrov. Prednosti uporabe CFA: - pravilno pozicioniranje na prsni koš - ustrezna jakost stiskov pri masaži (41 kg) - ni neposrednega dotikanja med pacientom in izvajalcem prve pomoči - delovanje brez električnega napajanja - popolna dopolnitev tudi k nakupu defibrilatorja (AED) Lastnosti: - priročna in ergonomska oblika - teža: 130g - velikost 11 0 X 1 70 mm - dovod moči za sprožitev klika: 400N ± 30N - globina pritiska zo sprožitev klika: 5 - 6cm Vsaka sekunda šteje! Cardio First Angei - saj masaža srca ne sme biti polovična! DEFIBRILATOR d.o.o. Kontakt: 040 824 551 Smartinska c. 217, 1000 Ljubljana; www.defibrilator-aed.si; info@defibrilator-aed.si Če med postopkom oživljanja kdo prinese defibrilator, začne ob vklopu aparat dajati navodila v slovenskem jeziku. Primeren je tudi za gluhe, saj so na njem jasna pisna navodila. Iz embalaže vzamemo nalepki - elektrodi, odstranimo zaščitno folijo in ju nalepimo na gol prsni koš žrtve pod desno ključnico in na levo spodnjo stran prsnega koša, pri pazduhi. V trenutku, ko sta elektrodi na svojem mestu, začne naprava analizirati dogajanje v srcu. Ko pritisnemo na gumb za elektrošok, se ne sme nihče dotikati žrtve. Po elektrošoku telo osebe »trzne«, nato obvezno nadaljujemo masažo srca in umetno dihanje, če oseba ne pokaže življenjskih znakov. Če jih, osebo položimo v stabilen bočni položaj. Elektrode kljub temu vedno pustimo na prsnem košu, saj aparat neprestano nadzoruje delovanje srca. Če oseba še vedno ne diha, mi pa nadaljujemo s pritiski na prsni koš, defibrilator ponovno preveri srčni ritem in na to glasno opozori. Če električni sunek ni potreben, a tisti, ki oživlja, vseeno pritisne na gumb, se sunek ne sproži, saj ima aparat vgrajeno varovalo. Tako z defibrilatorjem ne moremo nikoli nikomur škoditi. Postopek oživljanja traja, dokler oseba ne pokaže znakov življenja oziroma do prihoda reševalcev. Pomoč pri srčnem zastoju Cardio First Angel (CFA) je bil razvit v sodelovanju s kardiologom prof. dr. Christianom Haglom, vodjo operacij srca v polikliniki univerzitetnega medicinskega centra Ludwig-Maximilians in skupine Inotech. CFA je enostaven za uporabo in deluje popolnoma mehansko, brez električnega napajanja, ter je tako vedno pripravljen za uporabo. Namestite ga na sredino prsnega koša, kot je to prikazano na rdečem ploščku. Masaža srca bo zahtevala pritisk z močjo približno 41 kg in globino pritiska med 5 in 6 cm. Cardio First Angel vas bo o ustrezni dovedeni sili in globini masaže obvestil z mehanskim klikom ter vam tako zagotovil tudi najbolj učinkovit ritem masaže srca (100 do 120 stiskov na minuto). CFA se zaradi svoje majhnosti in teže lahko prilega vsaki torbi. Zaradi popolnoma mehanskega delovanja, brez napajanja ali baterij, lahko CFA hranite v torbi, na motorju, v avtu, čolnu ... ali pa ga namestite na dostopno mesto v vašem domu, pisarni... Zakaj je pravilna masaža srca ključnega pomena? Vsako minuto po nenadnem srčnem zastoju se možnost preživetja zmanjša za 10 odstotkov. Masaža srca bolniku omogoča pretok krvi in oskrbovanost organov, predvsem možganov, s kisikom. S pravilno masažo srca tako bolniku pridobite dragoceni dodatni čas in zagotovite višjo raven kvalitete življenja po preživetem zastoju srca. CFA bi vas moral spremljati na vsakem koraku v življenju. Zagotovite učinkovito pomoč sebi in ljudem okoli vas, tudi v primeru nenadnega srčnega zastoja! Spremljajte svoj krvni tlak! Krvni tlak nam daje pomembne informacije o zdravstvenem stanju. Zato je redno merjenje krvnega tlaka eden od najpreprostejših in najučinkovitejših ukrepov za zagotavljanje zdravstvene preventive. Približno 25 odstotkov odraslega prebivalstva in okoli polovica starejših od 60 let trpi zaradi visokega krvnega tlaka. Zvišan krvni tlak je pogosto prisoten več let, ne da bi povzročal kakršno koli neprijetnost. Posledice pa so lahko resna obolenja, kot so srčni infarkt, kap ali demenca, saj dolgoročno poškoduje različne organe, kot so srce, možgani, ožilje in ledvice. Povišane vrednosti krvnega tlaka, ki presežejo 140/90 mmHg, se na splošno obravnavajo kot zdravju škodljive. Medicinski izraz za trajno zvišan krvni tlak je arterijska hipertenzija. Ta običajno ne povzroča težav, zato jo lahko odkrijemo le z merjenjem krvnega tlaka. Prav zaradi tega je redno spremljanje krvnega tlaka zelo pomembno. BREZPLAČNI TELEFON 080 11 98 V naši trgovini vam ponujamo natančne in kakovostne merilnike krvnega tlaka znamke Boso, ki ji zaupa kar 96 odstotkov nemških zdravnikov. NE PUSTITE, DA VAS BOLEZEN UJAME NEPRIPRAVLJENE! NAREDITE NEKAJ ZASE! IZKORISTITE POPUST V MESECU APRILU! REDNA CENA 109,90 eur AKCIJSKA CENA 69,90 eur V podjetju Medimaj vam svetujemo: kako do medicinsko-tehničnega pripomočka? Preprosto: z naročilnico, ki jo izda pooblaščeni zdravnik ali specialist, se oglasite v naši specializirani prodajalni, ki se nahaja na Mestnem trgu 11 v Slovenskih Konjicah, kjer prejmete predpisani pripomoček v izposojo ali v trajno last. Z veseljem vam pripomoček pomagamo izbrati in vam ga tudi pripeljemo na vaš dom. Za svetovanje nas lahko pokličete na brezplačno modro številko 080 11 98 in skupaj bomo poiskali najenostavnejšo ter najugodnejšo rešitev za vas. V našem velikem prodajnem salonu v Slovenskih Konjicah si lahko MTP ogledate ter ga tudi preizkusite. Kaj storiti, če vam medicinsko tehnični pripomoček ne pripada? Brez skrbi! Lahko ga najamete tudi brez naročilnice. Strošek najema vam mesečno obračunamo na položnici. Ponujamo vam širok izbor pripomočkov. Invalidske vozičke, električne invalidske vozičke, med i m a j Medimaj, d. o. o. Mestni trg 11, 3210 Slovenske Konjice www.medimaj.si električne skuterje, hodulje, bergle, negovalne postelje, električne negovalne postelje, blazine proti preležaninam, sanitarne pripomočke, plenice, vložke, posteljne podloge, ortoze in opornice, merilnike krvnega sladkorja in tlaka ter ostale pripomočke, ki vam olajšajo vsakodnevno življenje. 34 PRILOGA ZDRAVJE novi tednik Št. 14, 4. april 2019 л V cri + Svetovanje + Izposoja + Prodaja + Izdelava ortopedske obutve + Izdaja na naročilnico zdravnika + Servis & popravila Smo pogodbeni dobavitelj Specializirana prodajalna in izposojevalnica medicinskih pripomočkov CRI Celje, d. o. o., Ipavčeva ulica 6, 3000 Celje tel. 03 42 64 563, 03 42 64 504 e-naslov: ortopedija@cri.si Če imate težavo, če stojite pred oviro, ne odlašajte, pokličite nas, želimo vam pomagati! PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE DVIGALO V HIŠI V www.cri.si Imate težave s hojo? Fizioterapija, ki pomaga Težko hodite? Imate slabo ravnotežje in sezato oprijematesten ali pripomočkov? Hod Km s kranOimi eornkitZoOitereTmo slabše in manj stebilno žlinoioszlo h ormoretevee T oditik Poizgrraj zaštkjiZtežavsh otm iačVo pomrgtjbfiaioterapevti enctetja Therapia, ki pridejo na vaš dom. Svoje delo opravljajo v Celju z bčžnjm alrolimo tmt a zeptjarju, oticu ie ^žkonro e. odsOzikoa hepošr^Z rehadiiimidj V lee st o poojctju eZerapiaugotoтilj deo že uvoljselienimi fizioterapev-tskimi metodami in tehnikami ne morejo dosegati zadovoljivih rezultatov pri ljudeh, ki imajo težave s hojo. Zato so diplomirani fizioteropevCi tega podjetja prav zanje razvili svojo tehniko fizioterapije, s katero dosegajo neverjetno rlobrerezultate. K a r 97 odstotkov bolnikov, ki jih pravvsmojo, postnvijonazajna noge, da hodijo vs aj tako dotoo, tat sz hodili, preden so opešali. Večino rehabilitirajo do te mere, da so še v boljši formN Komu pomagajo? PooOeOrKriat, d. oa ov ot je zej °reo žz|ojsrapepteZo eonjpt|npPiiSf vonj|i taveializiaolo ea 0zietojopčт žn demu. Vlotolž Oeses najstarejše takšno fizioterapevtsko podjetje z največ izkušnjami s področja Oziotmhpijz ur Потие Pomjea judoer s tOTio raтeotežjem1 ronimnoi ee moNo red hoditi, nevrološkim bolnikom, kot so bolniki po možganski kap- bnNko h s pu jkisiteolzae jltoieznijOr z mzi-oo skloszzm z manr ioano ^mjptroiteuo laher-o ^^loi^oeo ie dregim. Paav tokovomagzjo irudcor- k i so opešali saiaoM starosti, ortoglnpjze,тsjkokpe, djmcnorjžepiOtere me mo tata тгр ezmojJes m neeiaziji Z leti dela so si nabrali veliko izkušenj, da lahko dvignejo kakovost ži-virerna ie k^r^or^c^jzrn avojih strank, čeprav je njihova povprečna starost od sedemdeset do sto let. Hkrati preprečijo najhujše, kar bi sledilo, če bi bolnik še nazadoval in obležal - preležanine, pljučnice, depresijo, odvisnost z V d iugih aH coio arnet Poimet holoiko »OSzeajspreprečinzl opevacijoToika io oaTem moaptbolniš ničnoiafe 0-dja Per neZajmesociZ st jo stanje iaboljoaie, zHo to ga ožp usti Ii e idom ačh osorOa Р-рогоРШ son am doma ostgrelei a smo se odldčill,da bomo siedj^en zvni.Todn 0(je itт j:irifjoOu it laoNvaict nj tnog el pe č hoih tU sedej. SiovzsaoajetjdTnerapis sehitro širi is telere dobra bestda orola jut i do mane, z aOo s e m jit sk ker imajo izOemne reoulta te z iolnik i, kot ja оотсеп Va OreajVrcnem pregleOv aosgotooiii, da mu ibd- upZo pornagali, in movedali. krke 0o moteOala rodabilitzcija. Zato sem se tudi odlomil za evinnerajtijo. Oajerot so eile ternrrije dne Ordt ea Ceepn1 ačooo- TH ERAP IA d.Ock^.i FizioTEoopijA ni te o^omu ma,kojebilnapredekvednoboljviden, sojihskrčilina enkrat na teden, natonaenkratnamesec.Delalismotakšnevaje kotnikjerdrugje.Popol leta, ko so končali s terapijami, je lahko moj oče živel celo bolje kot pred operacijo,karsejekazalozboljstabilnohojoindaljšimikorakiterzvečjo samostojnostjo. Z očetom sva presrečna in navdušena nad fizioterapijo, ki sojoizvajalifizioterapevti podjetja Therapia.Bilisostrokovniinčloveški. Šeposebejsvavesela,kersejeočepredtemžeskorajvdal,dabomoral v dom za ostarele, od koder se verjetno ne bi več vrnil domov. Pomembno je, dasfizioterapijozačnete,doklerješečas,kotsmotostorilimiponasvetu zdravnika.« (Boris Novak) Tudivamalivašimnajbližjimlahkoizkušenidiplomiranifizioterapevti opravijo brezplačen neobvezujoč pregled in brez nadaljnjih obveznosti strokovno svetujejo, kakšne so možnosti za izboljšanje hoje, stabilnosti, ravnotežja,bolečin,gibljivostiinpodobno.Povedalibodo,kakšneizkušnje imajo z vam podobnimi in kako bi terapija potekala pri vas. Promocijskobesedilo Na brezplačen pregled se lahko naročite na telefonski številki 080 44 66 ali na elektronskem naslovu info@therapia-dom.si. Več o njih si lahko preberete na spletni strani www.therapia-dom.si. Ugodnost za bralce Vsodelovanjuspodjetjemsmosedogovorili,dakljubvelikemupovpra-ševanjuindelutudivam, dragibralcičasopisa Novitednik,polegbrezplač-negapregledaponudijoše 50-odstotni popust pri prvi fizioterapiji. Po- gojje,daimatetežavo,ki joodpravljajo, terda živitenanjihovemobmočju dela.To trenutnoobsegaCeljezbližnjookolicoterŠentjur,ŽalecinLaško. Kandidatisečimprejprijavite,ker bosteletakolahkounovčilibon.Čeniste prepričani,alisteprimernizanjihovoobravnavo,jihpokličiteinvprašajte. Pogojje,daizrezankupon,kije priložen,unovčitedo27.aprila2019. i DARILNI BON I (50% POPUSTA PR i PRVI FIZIOTERAPIJI + BREZPLAČEN I ^ PRE GLEDjBssnjv pomadjjia I dm 27. ao%ilm 2019.) PRILOGA ZDRAVJE 35 Merela, d. o. o., je podjetje, namenjeno prodaji, izdaji, izposoji medicinsko tehničnih pripomočkov gibalno omejenim ljudem ter svetovanju pri izbiri ustreznih pripomočkov za vsakega posameznika. Smo pogodbeni dobavitelji medicinsko-tehničnih pripomočkov ZZZS. Na podlagi izdane naročilnice izdajamo ali izposojamo pripomoček. Seveda pa sta možna tudi individualen nakup ali izposoja pripomočka. Še posebej smo pozorni na razne omejitve pri naših strankah, ki jih obravnavamo individualno. V naši ponudbi so navadni in električni vozički, električni skuterji, pripomočki za hojo, sanitarni pripomočki, ortoze in opornice, preventivne in kom-presijske nogavice, aparati za merjenje sladkorja ter krvnega tlaka ... V ponudbi imamo tudi ugodno izposojo bolniških postelj z dostavo na domu. Poleg tega imamo tudi pestro izbiro ostalih izdelkov, kot so izdelki iz grenke epsom soli, udobni natikači, izdelki iz industrijske konoplje ... Obiščite nas v poslovalnici PE Celje v Gregorčičevi ulici 2, v PE Brežice v Ka-juhovi ulici 1 in v PE Ljubljana na Dunajski cesti 129. Naše geslo je: »Z NAMI BOSTE ZMOGLI!« Ko zaboli v kolenih Kdaj hladne obloge? Kadar se pojavi bolečina zaradi preobremenjenosti ali poškodbe, je treba dejavnost prekiniti in počivati. V tem primeru si oseba lahko bolečino lajša s hladnimi oblogami ali z masažo z ledom (kriomasaža). Pri tem je treba paziti, da hladna obloga kože ne poškoduje, saj lahko pride do omrzlin, opozarjajo pri združenju družinskih zdravnikov. Šele ko bolečine popustijo, lahko oseba začne ponovno vaditi, kar pospeši krvni obtok in zdravljenje. Če bolečine kljub ukrepom, ki jih oseba izvede, ne pojenjajo, če se pojavita na bolečem kolenu še oteklina ali rdečina, je obisk zdravnika nujen. Enako je, če se v kolenu »sliši« pokanje ali če je bilo koleno že pred bolečino kdaj poškodovano. So vaša kolena obrabljena? LUKA ZORKO Uni. Dipl. KINEZIOLOG ...PO Petrovče 256, 3301 Petrovče ^ 041 / 706 987 lukazrk@gmail.com Vas je kdaj »zagrabilo« v kolenu? Ali veste, zakaj? Dobro je namreč vedeti, kdaj je čas za zdravniško pomoč. Razlogi za bolečino v kolenih so pogosto obrabljenost kolena, vnetje ali poškodba sklepa. »Pogosto je bolečina posledica prevelikih in ponavljajočih se obremenitev kolena, kar povzroči vnetje kit in njihovih ovojnic ter mišic. Ne- Za zdravo hrbtenico V 21. stoletju damo ljudje največ na videz. Redno serviramo avto, obiskujemo frizerja, mnogi pa pozabljamo na tisto, kar največ šteje, na svoje telo. Šport in masaže so higiena za naše telo, tako kot si zjutraj umijemo zobe. Hrbtenica je tisti del telesa, ki nas drži pokonci, je pomembna za vsakdanja opravila. Samo eno hrbtenico imamo in to je naš steber življenja, saj iz nje izhajajo vse pomembne strukture v vašem telesu. Obstajajo različne oblike hrbtenice in tudi različne drže, vsaka pa pomeni določene možnosti za pojav kontraktur in nepravilnosti, ki se odražajo tudi v drugih delih telesa, največkrat v nogah (kolki, kolena) ali v glavi (glavoboli). Vsi poznamo bolečine in posledice, ki nam jih te povzročajo v službi in prostem času. Najboljša naložba je naložba v svoje zdravje, v optimalno držo in zdravo hrbtenico, zato smo se odločili, da si lahko s kodo »Novi tednik« pri nas zaslužite v mesecu aprilu 30-odstotni popust na vse obravnave telesa. Promocijsko besedilo redko se bolečina prenese iz hrbtenice ali kolka (pri otrocih in starejših), lahko nastane tudi zaradi ploskih stopal in prekomerne telesne teže,« so zapisali v zanimivi spletni zloženki v Združenju zdravnikov družinske medicine Slovenije in Zavodu za razvoj dražinske medicine. Si ob takšnih bolečinah lahko pomagamo sami? Da. Blažja protibolečinska zdravila, masaža in tople 20-minutne obloge kolena lahko bolečino ublažijo, če gre za obrabljenost. Vse to tudi zmanjša napetost mišic, kar prav tako pripomore k manjši bolečini. Včasih je priporočljivo tudi nekaj časa počivati, saj tudi kolenski sklepi »potrebujejo« počitek. Pri obrabi kolenskega sklepa je priporočljiva tudi udobna obutev, predvsem z debelejšim in mehkejšim podplatom ter elastično peto, svetujejo zdravniki. Če ima oseba povečano telesno težo, ne sme zanemariti, da sta kolenska sklepa zaradi tega preveč obremenjena, zato je treba misliti tudi na zmanjšanje telesne teže s pomočjo ustrezne telesne dejavnosti glede na obrabo kolenskih sklepov. ijHfcv 01 4368 193 031 384 063 fizio5ra@gmaii.com Kmalu tudi v Trbovljah! www.zzzdravje.si/ambulante/fizioterapija Fizioterapija Fizio5ra vam s pomočjo nove holistične strategije „Anatomy trains" razrešuje tudi najbolj kompleksne statične in gibalne vzorce. Svoje telo boste začutili in doživeli na povsem drugačen in bolj pravilen način. Posledično ga boste bolje spoznali in bolj suvereno uporabili. V Fizio5ra vam s svojim znanjem želijo pomagati pri razvijanju, vzdrževanju in obnovi funkcionalnega gibanja in zmanjšanja bolečin, da boste lažje korakali po vaši poti življenja. Ko se najde vzrok, odpravijo tudi posledice in s tem bolečino. Lahko je le sprostitev, morda aktivacija ali pa mehanska ovira, ki jo bodo našli preko fizioterapevtskega pregleda. Kakšen je princip ANATOMY TRAINS? 1. Celostni pregled položajev telesnih struktur in segmentov; 2. Koncept obravnave; 3. Terapija preko miofascialnih ovojnic Dosežki same terapije niso samo fizični in funkcionalni, temveč tudi psihični. Zato je sama terapija zelo celostna in je nadgradnja klasične fizioterapije. Prepustite se strokovnjakom! 36 PRILOGA ZDRAVJE novi tednik Št. 14, 4. april 2019 Zlata vreden vitamin B2 Učinkovit pri odpravljanju glavobolov Riboflavin ali vitamin B2 je pomemben vitamin, ki v našem telesu deluje kot an-tioksidant. Odgovoren je za vzdrževanje zdravih krvnih celic, prispeva k povečanju ravni energije, zdravemu metabolizmu, hitrejši rasti in razvoju ter preprečuje nastanek poškodb zaradi delovanja prostih radikalov. Ščiti tudi kožo in skrbi za očesno zdravje. Človeško telo je neprecenljivo, tudi zaradi številnih zapletenih procesov, ki se odvijajo v njem, a morda nanje nikoli ne pomislimo. No, morda pomislimo, ko se počutimo slabše ali nas ujame bolezen. In kdaj je dobro svoje telo dodatno nagraditi z vitaminom B2? »Povečane potrebe po vitaminu B2 se pojavijo pri opeklinah, bolezni jeter, žolča, dolgotrajnih infekcijah, pri črevesnih boleznih, dolgotrajnem stresu,« razloži Nataša Čater, mag. farmacije iz žalskih lekarn. »V tkivih poteka precej učinkovito zbiranje in ponovna uporaba riboflavina. Pomanjkanje riboflavina v prehrani običajno nima hujših zdra- Simptomi pomanjkanja vitamina B2: slabokrvnost utrujenost poškodbe živcev upočasnjen metabolizem rane ali razpoke v ustnih kotih vnetje kože, predvsem okrog nosu vnetje ust in jezika vneto grlo otekle sluznice spremembe v razpoloženju (anksioznost, depresija) vstvenih posledic, v živilih pa je pogosto zastopan, vendar v manjših količinah,« dodaja priznana farmacevtka. Ob tem pojasni še, kaj pomeni ta vitamin za našo prebavo: »Ta vitamin se v živilih, razen v mleku in jajcih, ki vsebujejo veliko prostega riboflavina, nahaja v vezani obliki, zato v prebavnem sistemu najprej pride do hidrolize teh molekul. S tem se sprosti riboflavin, ki se v telo absorbira v tankem črevesju. Tudi bakterije, ki so v črevesju, proizvajajo ta vitamin in tudi tega lahko naše telo absorbira.« Uživanje tega vitamina je tako priporočljivo za preven- 1 Že v šolah poudarjajo splošen pomen vitaminov. Ko odrastemo, tako natančno vemo, kako pomembne so za nas te snovi. Vendar ljudje malo manj vemo o pomenu določenih vitaminov, ki jih je več vrst in so ključni za naše zdravje. Morda na primer veste, kakšna je naloga vitamina B2 in kdaj je dobro, da svoje telo »obogatite« z njim? tivo in zdravljenje bolezni, ki jih povzroča njegovo pomanjkanje. Večinoma je sestavni del multivitaminskih pripravkov. »Vitamin B2 lahko pomaga pri odpravljanju glavobolov. Zdravniki ga v ta namen običajno predpisujejo v večjih odmerkih (tudi 400 miligramov). Uživanje pre-hranskih dopolnil, ki vsebujejo riboflavin, se je namreč izkazalo za učinkovito naravno sredstvo za lajšanje močnih in pogostih glavobolov, prispeva lahko tudi k skrajšanemu trajanju migrene,« še dodaja Čatrova. Priporočen dnevni odmerek vitamina B2: Otroci (1-3 let) potrebujejo dnevno 0,7 mg. Otroci (4-6 let) potrebujejo dnevno 0,9 mg. Otroci (7-9 let) potrebujejo dnevno 1,1 mg. Otroci (10-12 let): deklice potrebujejo dnevno 1,2 mg, dečki 1,4 mg. Otroci (13-14 let): deklice potrebujejo dnevno 1,3 mg, dečki 1,6 mg. Mladostniki (15-18 let): deklice potrebujejo dnevno 1,2 mg, fantje 1,5 mg. Odrasli: ženske potrebujejo dnevno 1,2 mg (nosečnice 1,5 mg, doječe matere 1,6 mg) in moški 1,3-1,5 mg. ŽALSKE LEKARNE ŽALEC LEKARNA ŽALEC LEKARNA PETROVČE „TUDI BESEDA JE LAHKO ZDRAVILO" LEKARNA ŽALEC Prešernova 6,3310 Žalec Telefon: 03 712 02 50 lekarna.zalec@siol.net LEKARNA PETROVČE Petrovče 33,3301 Petrovče Telefon: 03 712 02 58 lekarna.petrovce@siol.net Pomanjkanje riboflavina je dokaj pogosto, vendar ne povzroča nobene bolezni in nikoli ni smrtno. Razlog je, da se večina riboflavina v telesu reciklira, torej ponovno uporabi. Presežek riboflavina se iz telesa izloči z urinom. Vitamin B2 je topen v vodi, vendar slabo. V telesu sodeluje pri mnogih procesih, večinoma kot koencim. Varuje celice pred oksidativnim stresom, prispeva tudi k zmanjšanju utrujenosti. Odlični viri vitamina B2: sveža jajca meso in mesni izdelki (jetra, ledvice ...) ribe nekateri mlečni izdelki, predvsem siri določene vrste zelenjave, predvsem zelene listnate vrtnine (brokoli, špinača ...), fižol in stročnice nekateri oreški in semena Riboflavin z drugimi vitamini B-komleksa najdemo tudi v večini ogljikovih hidratov, vključno s kruhom in žitaricami. Lekarniška dejavnost Žalskih lekarn Žalec Žalske lekarne Žalec predstavljata Lekarna Žalec in Lekarna Petrovče, kmalu se jima bo pridružila še Lekarna Žalec II. Žalske lekarne Žalec skrbimo za lekarniško dejavnost za prebivalce v občini Žalec in seveda tudi za ostale, ki prihajajo v naše enote. Skrb za ljudi, ki prihajajo v Žalske lekarne in nam zaupajo, je naše glavno poslanstvo. Da bi se v naši strokovni oskrbi čim bolje počutili, jim seveda želimo nameniti ustrezne prostore, strokovni kader, dostopnost lekarniške službe, prepoznavnost. Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili. Preskrba z zdravili obsega izdajo zdravil na recept, izdajo zdravil brez recepta, homeopatskih zdravil ter magistralno pripravo zdravil. Lekarne lahko poleg lekarniške dejavnosti opravljajo še preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja, izdajanje veterinarskih zdravil, izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil, mentorsko dejavnost. Naša osnovna naloga je zagotavljanje pravilne in varne uporabe zdravil, ki so predpisana bolniku za doseganje boljšega zdravstvenega stanja. Farmacevti v Žalskih lekarnah se ukvarjamo dodatno še s farmacevtsko skrbjo za osebe s povišanim krvnim tlakom, za osebe s sladkorno boleznijo, bolnike z me-tabolnim sindromom, težavami z venami, izvajamo homeopatsko svetovanje in prodajo homeopatskih zdravil, ukvarjamo se s storitvijo pregled uporabe zdravil... Pomembna naloga farmacevtov je kontrola medsebojnega delovanja učinkovin - kontrola interakcij med zdravili in svetovanje ob izdaji za doseganje želenih terapevtskih učinkov. Zdravilom na recept se iz dneva v dan pridružuje vedno več zdravil za samozdravljenje, zeliščnih pripravkov, prehranskih dopolnil in vitaminsko-mineralni pripravkov ... Tudi pri tem je svetovalna vloga ključnega pomena in s tem poslanstvom delujemo v svojem okolju. Zavedamo se, da je tudi beseda lahko zdravilo. NATAŠA ČATER, mag. farm. direktorica Žalskih lekarn Vaš partner za zdravje. triglavzdravje www.triglavzdravje.si PRILOGA ZDRAVJE 37 Pilotni projekt Dolgotrajne oskrbe Zdravstveni dom Celje je v okviru projekta »Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi« dne 15.11.2018 vzpostavil enotno vstopno točko. Projekt se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada in Republike Slovenije. V okviru projekta, ki smo ga poimenovali projekt Dolgotrajna oskrba v Celju, bomo upravičencem lahko zagotovili nove storitve, kot na primer storitve za ohranjanje samostojnosti, svetovanje za prilagoditev prostora, storitve psihosocialne podpore, pa tudi storitve e-oskrbe. Enotna vstopna točka se nahaja v drugem nadstropju Zdravstvenega doma Celje. Sprejem vlog za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, telefon 03/5434 161 ali 03/5434 162. Koordinatorica Dolgotrajne oskrbe: delovni čas od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Kontakt: Vladka Vovk, mag. zdravstvene nege, telefon 03/5434 160, elektronski naslov: vladka.vovk@zd-ce.si. V našem okolju se lahko v projektne aktivnosti vključujejo občanke in občani občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, starejši od 18 let. Aktivnosti so namenjene osebam, ki zaradi zmanjšanih telesnih in kognitivnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju potrebujejo pomoč druge osebe pri izvajanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil ter bodo ocenjeni kot upravičeni do novih storitev, ki jih zagotavljamo v projektu. Vodja projekta Dolgotrajne oskrbe in direktorica Zdravstvenega doma Celje mag. Alenka Obrul ter koordinatorka Dolgotrajne oskrbe Vladka Vovk, mag. zdravstvene nege, s sodelavci, ki izvajajo projekt Dolgotrajne oskrbe. Zainteresirani za vključitev v projekt na enotni vstopni točki Zdravstvenega doma Celje oddate vlogo. Strokovni delavec enotne vstopne točke se bo z vami dogovoril za obisk na domu, kjer bo s pomočjo enotne ocenjevalne lestvice in pogovora z vami ocenil, če ste upravičeni do novih storitev, ki jih za upravičence omogočamo v projektu brezplačno. Pilotni projekt se bo izvajal do 30. junija 2020. V okviru projektnih aktivnosti smo v Zdravstvenem domu Celje na novo zaposlili 17 oseb, ki so po izobrazbi: tehniki zdravstvene nege, diplomirane socialne delavke, diplomirane medicinske sestre, diplomirani delovni terapevti, diplomirani fizioterapevti, mag. kineziologije, socialne oskrbovalke in bolničarji negovalci. Kader se ves čas strokovno izobražuje. Sodelujoče organizacije imajo že sedaj vzpostavljena sodelovanja s prostovoljci in razvito mrežo sodelovanja s prostovoljci, ki bodo vključeni v izvajanje aktivnosti in izobraževanje. V okviru projekta se bodo izvajala tudi izobraževanja namenjena neformalnim oskrbovalcem - tistim, ki skrbijo za svoje družinske člane, sosede, znance... V soboto, 6.4.2019, od 9. do 12. ure bo v centru Celja, na osrednji prireditvi ob svetovnem dnevu zdravja 2019 v Ce lju, predstavitev enotne vstopne točke. Vabimo vas, da nas obiščete, z veseljem vam bomo posredovali več informacij o projektu ter možnosti vključitve. Lepo vabljeni. Zdravstveni dom Celje EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD % PF Dolgotrajna oskrba PROJEKT V CELJU Predstavitev vstopne točke DOLGOTRAJNE OSKRBE v soboto, 6.4. 2019, od 9. do 12. ure na OSREDNJI PRIREDITVI OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA 2019 V CELJU NA GLAVNEM TRGU V SREDIŠČU MESTA Lepo vabljeni. Enotna Vstopna točka projekta Dolgotrajne oskrbe se nahaja v Zdravstvenem domu Celje, v drugem nadstropju. Vsak delovni dan med 7. in 15. uro lahko pridobite več informacij o možnosti vključitve v projekt. Zelo velik odziv Koordinatorica Dolgotrajne oskrbe Vladka Vovk je o poteku projekta povedala: »Izvajanje projektnih aktivnosti je za vse zaposlene predstavljal velik izziv. Vedeli smo, da je veliko ljudi, ki v svojem domačem okolju potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih (osnovnih ter pomožnih) in ohranjanju samostojnosti. Nismo pa pričakovali tako velikega odziva občanov, saj je bilo npr. v začetku januarja 2019 prejetih 75 vlog, danes, tri mesece za tem pa jih imamo že 453. Sistemi, ki trenutno zagotavljajo varno in dostojno staranje posameznika, ne zadoščajo potrebam uporabnikov, zato jih je nujno potrebno nadgraditi. Ob tem bi želela poudariti, da je izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu v času projekta za upravičence do dolgotrajne oskrbe brezplačno. Vse že vključene v projekt in tudi tiste, ki o vključitvi še premišljujejo, pa želim obvestiti, da v času pilotnega projekta ne bo nobenemu izmed upravičencev zmanjšan ali ukinjen kakršenkoli socialni transfer, ki ga že prejema.« 38 PRILOGA ZDRAVJE novi tednik Št. 14, 4. april 2019 Očala = korekcija dioptrije + zaščita vida Poleg osnovne naloge, tj. korekcije dioptrije, imajo očala vedno več dodatnih funkcij, ki olajšajo vsakodnevno življenje in izboljšajo naš videz. Poleg slojev proti bleščanju se odločamo tudi za dodatke, ki podaljšajo življenjsko dobo očal, vgrajujemo zaščito pred škodljivimi UV-žarki in pred modrovijoličnim spektrom svetlobe, ki smo mu izpostavljeni pri uporabi elektronskih naprav. Podaljšanje življenjske dobe očal Očalne leče, ki bi bile popolnoma odporne na praske, žal še ne obstajajo. Steklene očalne leče so sicer manj občutljive na površinske mehanske poškodbe v primerjavi s plastičnimi, a se hkrati tudi lažje razbijejo in so od plastičnih tudi mnogo težje. Zato se večinoma priporoča uporaba plastičnih očalnih leč. Da bi podaljšali življenjsko dobo očal, zaščitimo plastične očalne leče s slojem proti praskam oziroma trdotnim slojem. Takšen sloj ščiti pred drobnimi mehanskimi poškodbami. Dodatni hidrofobni premaz preprečuje vezavo delcev, madežev in vlage na očalno lečo. Očalne leče se tako težje umažejo in hkrati lažje čistijo. Čeprav lahko z dodatnimi nanosi podaljšamo življenjsko dobo očal, tudi najboljši nanosi ne morejo popolnoma zaščititi očalnih leč pred normalno obrabo. Kakovostne očalne leče ščitijo pred glavnimi sovražniki vida: ble-ščanjem, madeži, praskami, prahom, vodo in UV-žarki. Zaščita pred motečim bleščanjem Živimo obdani s svetlobo, tako v zaprtih prostorih kot na prostem. Svetlobi smo izpostavljeni podnevi in ponoči. Tudi naša prihodnost bo polna novih tehnologij, ki bodo naše življenje naredile še svetlejše. A žal smo tako izpostavljeni neprijetnim odsevom. Odsev se pojavi, ko svetloba doseže površino stekla in se od njega odbije. Svetloba prihaja od povsod, pada na stekla očal z vseh kotov, s sprednje in z zadnje strani ter vpliva na kakovost vsakodnevnega življenja. Da bi se izognili odsevom, prilagajamo tudi svojo držo. Sloj proti bleščanju (antirefleksni sloj) je mikroskopsko tanka več-slojna prevleka, ki preprečuje odboj svetlobe od površine očalne leče. Na zunaj se tako izboljša estetika očal, hkrati se zmanjša tudi moteče bleščanje za tistega, ki nosi očala. Vožnja zato postane udobnejša, branje ob umetni svetlobi je prijetnejše, saj so oči manj obremenjene. frman OPTIKA Žalec I Velenje | Ljubljana ODLIČNA PONUDBA. ODLIČNE CENE. Zaščita oči pred digitalnimi napravami. Zaščita pred digitalnimi napravami Sodobni uporabniki očal mnogokrat občutimo neudobje pri daljši uporabi digitalnih naprav. V veliki meri je vzrok izpostavljenost modrovijoličnemu spektru svetlobe, ki ga oddajajo varčne žarnice, LED- in LCD-zasloni. Ob prekomerni izpostavitvi modrovijoličnemu spektru svetlobe se pojavita napenjanje in utrujenost oči. Z upo- rabo očalnih leč z vgrajenimi modrovijoličnimi filtri se ta učinek zmanjša. Vid je bolj sproščen, ob koncu dneva so oči manj utrujene. Izboljšano udobje pri nočni vožnji Nedavno smo na tržišču dobili specializirane očalne leče, razvite za izboljšanje udobja vožnje, predvsem ponoči. Takšne očalne leče naj bi dodatno zmanjšale moteče bleščanje v primerjavi s standardnimi sloji proti bleščanju. Izboljšale naj bi tudi kontrast in vidnost podrobnosti ob slabših svetlobnih pogojih, kar omogoča bolj sproščeno in varno vožnjo. UV-zaščita je pomembna tudi pri korekcijskih očalih Prekomerna izpostavljenost oči ultravijolični (UV) svetlobi je znan povzročitelj sive mrene (katarakte), poškodb mrežnice in drugih težav z zdravjem oči. Čeprav se tega niti ne zavedamo, se velik delež izpostavljenosti škodljivim UV-žarkom zgodi, tudi kadar nismo na polni sončni svetlobi. Poleg tega je tudi nežna koža okrog oči izpostavljena UV-žarkom, ki prispevajo k razvoju kožnih bolezni, kot je na primer kožni rak. Vsakodnevna zaščita oči in kože okrog oči pred škodljivimi učinki UV-žarkov je zato poglavitna za ohranjanje dobrega vida in splošnega zdravja. Da bi bili pred UV-žarki ves čas dobro zaščiteni, se v očalne leče vgradi filter, ki zaustavlja škodljive UV-žarke in tako ščiti oko. UV-filter je brezbarven oziroma daje očalni leči rahlo obarvanost. Takšna očala so povsem zadovoljiva ob oblačnem vremenu, ob sončnem vremenu pa je priporočljiva uporaba temnejših obarvanih sončnih očal s stoodstotno UV-zaščito, saj obarvanost očalnih leč pomaga zmanjšati dotok moteče svetlobe do očesa in zmanjša bleščanje. Nova generacija zaščite - Crizal® Sapphire™ UV Kot rezultat raziskav učinkovite zaščite oči pred neprijetnimi odsevi in izboljšanja kakovosti vida je vodilni proizvajalec očalnih leč Essilor razvil novo generacijo zaščite: Crizal® Sapphire™ UV. Nova zaščita očalnih leč učinkovito zmanjša odsevnost in zagotavlja popoln vid ter dovršen videz uporabnice oziroma uporabnika. Poleg tega poskrbi tudi za zaščito pred UV-žarki na vsakem koraku. Težave z bleščanjem, nadležnim odsevom svetlobe med gledanjem televizije, med vožnjo ali ob ustvarjanju »selfijev« bodo tako končno izginile. Za več informacij nas obiščite v poslovalnicah Optike Irman - v Žalcu, Velenju in Ljubljani. Na voljo smo tudi na številki 051 288 010 oziroma s pomočjo elektronske pošte optika@irman. si. | www.optikairman.si m * шг t * ► - Crizal OPTIMALNA JASNOST VIDA IN ESTETIKA CRIZAL® DELUJE KOT ŠČIT PRED MOTEČIMI ODSEVI, PRASKAMI, PRAHOM IN VLAGO. ZA POPOLNO JASNOST VIDA. _ PRILOGA ZDRAVJE 39 Ko laserski poseg reši vid Kratek postopek z izjemnim učinkom Laserska metoda, ki izboljša vid, je podobna metodi uporabe kontaktne leče, vendar se namesto kontaktne leče, ki jo oseba namesti na površino očesa, prav ta geometrija očesa izdela z laserjem. Ta postopek je znan že ogromno let, vendar so ga zdravstveni strokovnjaki najbolj razvijali v zadnjih tridesetih letih. »Na površini očesa se s posegom vgravira oblika kontaktne leče, ki ustreza dioptriji,« pojasnjuje očesni kirurg in specialist oftalmolog Dean Šarić iz poliklinike Optical Express. »Postopek laserske korekcije vida je zelo preprost. Poseg traja približno pol minute. Ta dan slika še ni povsem jasna. Prvi dan ima bolnik zaprte oči, naslednji dan lahko normalno deluje, vozi avto in opravlja svoje vsakodnevne obveznosti,« pravi Šarić. Omenja še, da je poseg avtomatiziran, vendar so priprava bolnika, preverjanje, ali je ustrezen kandidat za takšno operacijo, in spremljanje njegovega stanja po posegu ključnega pomena. »Gre za enega najvarnejših posegov v medicini. A tudi zelo natančnih in uspešnih. Zato se ljudje tudi zdaj veliko hitreje odločijo za takšen poseg, kot so se morda prej,« dodaja kirurg. Praviloma kirurgi tovrstnih posegov ne opravljajo pri mlaj- Manj kot en bolnik na tisoč operiranih po laserski korekciji vida potrebuje očala za daljavo, večina potrebuje očala samo pri opravljanju določenih del. Povprečno kar šestdeset odstotkov ljudi potrebuje pomoč zaradi dioptrije. Pri mlajših se vedno pogosteje pojavlja kratkovidnost, po štiridesetem letu težava pri branju. ših od osemnajstega leta, če za to ni izjemnih okoliščinah, ko gre za zdravstvene težave, kjer je takšno zdravljenje edina možnost. »Do osemnajstega leta se oko še oblikuje,« dodaja Ša-rić. Dodaja, da so tudi ljudje, ki so imeli operacije sive mrene, ustrezni kandidati. »Medtem ko previdnost velja pri osebah z nezdravljeno sladkorno boleznijo ali glavkomom,« dodaja kirurg. Pri teh bolnikih je treba opraviti dodatne preglede in pogovore. Rehabilitacija po laserski korekciji vida je kratka. Dan po posegu sledi zdravniški pregled. Skoraj vsi bolniki opazijo precejšnje izboljšanje že na dan posega. Večina oseb se vrne na delo v 48 urah po posegu, razen če delajo v zelo prašnem ter umazanem delovnem okolju. V nekaj tednih po posegu sledijo še dodatni pre- Vedno več ljudi se v zadnjih letih odloča za lasersko korekcijo vida. Do zdaj je bilo na vsem svetu opravljenih že več kot 22 milijonov takšnih posegov. Z lasersko korekcijo vida lahko kirurgi popravijo daljnovidnost, kratkovidnost in astigmatizem, ki so najpogostejše napake vida. Mednje spada tudi »starovidnost«, ki je značilnazaljudipo štiridesetem letu, ko se pojavi težava z vidom na blizu. 'OPTIKfl PCTR PTC Tržnica Šentjur Optika Petra Drofenikova ulica 16 3230 Šentjur Tel. 03/574-01-52 PE Diagnostični center Optika Petra Ulica Dušana Kvedra 27 3230 Šentjur tel: 03/746-25-64 mob: 040/467-657 www.optika-petra.si Očesni kirurg jn specialist oftalmolog Dean Šarić iz poliklinike Optical Express gledi. Praviloma zapletov ni. Možno je, da se pojavi suhost očesa, ki je ponavadi značilna za laserske operacije, vendar je kratkotrajna, predvsem pri mlajših osebah. Pri starejših osebah, predvsem ženskah, se lahko zgodi, da simptomi trajajo dlje časa, približno do dva meseca. Optika Petra skrbi za zdrav vid in moden videz! Ekipa Optike Petra pomaga ljudem do dobrega vida že od leta 1998. V dveh šentjurskih poslovalnicah vam opravijo specialistični okulistični pregled za očala, kontaktne leče ter pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Nudijo vam široko izbor moških, ženskih in otroških korekcijskih stekel proizvajalcev Hoya, Zeiss, Alcom ter korekcijskih okvirjev in sončnih očal svetovno priznanih znamk: Oga, Koali, Max&Co, Crisma, Carrera, Solano, Charmossas, Lightec, Guess, Disney Frozen, Cars, Ray ban in še številne druge. Svetujejo vam tudi pri izbiri kontaktnih leč (dnevne, mesečne, polletne in letne) nemškega proizvajalca Wöhlk ter dodatkov za nego leč in očal ter povečevalnih lup Schweizer. Spremljajte nas tudi na naši Facebook strani. Stran z zobnimi oblogami z revolucionarno ščetko Skrb za ustno higieno je ena prvih v dnevu in tudi ena zadnjih, ki je ne bi smeli nikoli zanemariti. Vsi si želimo lep nasmeh, zdrave zobe in čim manj obiskov zobozdravnika. Na trgu je že zobna ščetka, ki nas z lahkoto vodi ravno k tem ciljem. Revolucionarni čistilec zob - Ionex-zobna--ščetka - lahko nadležne zobne obloge očisti na prav poseben način. »Ionex-zobna-ščetka deluje po fizikalnem načelu polari-tete, po katerem ima vsak element v naravi pozitiven ali negativen naboj. Ob enaki polariteti se elementa odbija- ta in ob različni privlačita,« pravi Lorena Leonardos, inovatorka in ustanoviteljica družbe Ionex. In kako omenjena zobna ščetka deluje? »Ko v vodo namočeno Ionex-zobno--ščetko položimo na zobe in se na držalu dotaknemo kovinske ploščice, se prižge lučka. Zob začasno spremeni svojo polariteto iz negativne v pozitivno. Zaradi enake polaritete se zobna obloga odlepi od zoba in se prestavi na zobno ščetko,« pojasnjuje Leonardosova. Ta enostaven postopek odstrani vse zobne obloge z najbolj nedostopnih mest. Kako uporabiti Ionex -zobno-ščetko? Navlažite jo in dajte malo vode v usta. Voda je namreč prevodnik, Z dotikom roke na kovinski ploščici na držalu in istočasnim stikom ščetke z zobmi je sklenjen tokokrog in lučka zasveti. Zob začasno spremeni polariteto iz minusa v plus, obloga, ki je plus, se odlepi od zoba in gre na ščetko. Normalno očistite zobe narahlo s krožnimi gibi, kot svetujejo zobozdravniki (ne pritiskajte močno ščetke na zobe). Po želji lahko uporabite tudi malo zobne paste, vendar ni nujno. Če vam med čiščenjem lučka ugasne, dodajte vodo v usta. Po uporabi sperite preostanek zobne paste s ščetke in jo obrišite. Ne obremenjujte se, če lučka gori še nekaj časa po uporabi - ko se material vrne v prvotno stanje, lučka ugasne. Odslužene ščetke odvrzite v koš za odpadno električno opremo. To pomeni, da odstranjevanje zobnih oblog pri zobozdravniku sploh ni več nujno, torej je tudi prihranek očiten. In zanimivo, tovrstno zobno ščetko imajo doma tudi številni zobozdravniki. »Priporočljiva je za vse ljudi, predvsem za ljudi s paradon-tozo, krvavitvami iz dlesni, z majavimi zobmi in ostalimi zobnimi tegobami,« še dodaja sogovornica. Promocijsko besedilo Zobozdravstvene storitve Sofija Maksimovič sedaj tudi v Celju Za naročanje pokličite 040463888 Sofija Maksimovič s,p., Pohorska ulica 13 b, 3000 Celje Skrb za ohranjanje zdravih zob, dlesni in ustne votline Lepi in zdravi zobje so ogledalo našega zdravja in lepote. Najenostavnejši in najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje zobne gnilobe in obolenj obzobnih tkiv je redna, temeljita in pravilna ustna higiena. Zobe očistite po vsakem obroku, in sicer vsaj vsaj dvakrat na dan. Enkrat na dan očistite jezik, na katerem se zadržujejo bakterije. Na trgu je ogromna ponudba različnih zobnih ščetk, električnih in navadnih, tako imenovanih manualnih. Toda ali so vse primerne za pravilno umivanje zob? Niti ne. Sofija Maksimović, dr. dent. med., spec. zobne protetike, svetuje, da se pred nakupom zobne ščetke dobro pozanimate o njeni kakovosti, ne glede na to, ali se boste odločili za nakup navadne ali električne zobne ščetke, ki postaja v zadnjem času zelo aktualna. Pravilna izbira namreč pomeni najboljše za ustno higieno. Prav tako je pomembno vzdrževanje zdravja ustne votline, da se po nepotrebnem ne razvije karies. Zjutraj naj bi si zobe umili z navadno, zvečer pred spanjem pa lahko tudi z električno krtačko. Ob tem še poudarja, da morate pri umivanju zob biti še posebej pozorni na medzobne prostore, kjer se najraje nabirajo ostanki hrane. 40 PRILOGA ZDRAVJE sTÄ Kdaj poiskati pomoč zdravnika? Skrb za dober sluh že od otroštva Pri zvonjenju v ušesih je treba poiskati pomoč, če ta simptom traja več kot dva dni. Čas za iskanje takojšnje pomoči je nenadna izguba sluha. Ta lahko prizadene le eno uho. Hitra pomoč pomeni tudi pravočasno diagnozo in pravočasno zdravljenje. Ponavljajoča se stanja in bolečine lahko privedejo do trajnih posledic. Simptomi in znaki vnetja ušesa: bolečine v ušesu povišana telesna temperatura slabši sluh ali neodzivnost otroka na zvok občutek polnega, zamašenega ušesa ali šumenje v ušesu gnojni izcedek iz ušesa pri predrtju bobniča Pri majhnih otrocih moramo biti pozorni na nespecifične znake, ko se prijemajo za uho, so nemirni, razdražljivi, včasih imajo tudi prebavne motnje. Pogosto so sočasno prisotni tudi znaki prehlada, kot so izcedek iz nosu, zamašen nos, boleče žrelo in kašelj. Daje nekaj narobe z našim sluhom, kaže občutek naglušnosti, ki ga ponavadi spremljajo piskanje, šumenje, brenčanje ali zvonjenje v ušesih (tinitus). Te težave lahko izginejo v kratkem času, a ne glede na to mora oseba takšne simptome jemati resno. Ni namreč dobro, če se ti simptomi pojavljajo redno. KAKO ? DOBRO SLIŠITE AUDI [•3M SLUSNI APARATI NA NAROCILNICO ZAŠČITA SLUHA • 13x V SLOVENIJI POVODE ptyOOBnt VEČ INFORMACIJ www.audiobm.si 059 044 053 CELJE Ljubljanska cesta 5 B Stavba MAKSIMILIJAN, pritličje. Sluh in slušni aparati O tej temi smo se pogovarjali s Francijem Urankarjem, direktorjem slušnih centrov AUDIO BM, ki imajo v Sloveniji že 13 poslovalnic. Kako pogoste so težave s sluhom in kakšen je njihov vpliv na človeka? Naglušnost je pogosta. Eden od šestih ljudi po vsem svetu se sooča z določeno stopnjo izgube sluha. Najpogostejši razlog za nastanek naglušnosti sluha je staranje. Posledica slabega sluha ni le slabše razumevanje. Vsaka bolezen, zlasti še, če je dolgotrajnejša, vpliva na človekovo duševnostterspreme-ni odnos do družbe in okolja. Če si ob naglušnosti ne pomagamo se zelo zniža kakovost življenja. Naglušna oseba, ki ne poskrbi za svoj sluh, je soočena z mnogimi težavami, ki izhajajo iz komunikacijskega, socialnega in čustvenega vidika. Kako prepoznamo, da imamo težave s sluhom? Ko govorimo o naglušnosti, večinoma govorimo o okvari, ki se razvija zelo počasi. Posledica počasnega razvoja naglušnosti je, da osebe ki so naglušne, tega velikokrat sploh ne opazijo same. Svojih težav Izguba sluha ima lahko številne vzroke, kot so dednost, staranje, izpostavljenost hrupu, nekatere okužbe, zapleti ob porodu. Pogosto obolenje, ki vodi do slabšanja sluha, je kronična okužba ušes. Izgubo sluha je mogoče opredeliti kot blago, zmerno, zmerno hudo, hudo ali globoko. Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva omejiti izpostavljenost hrupu in priporoča, naj mladi osebnih avdiopredvajalnikov ne uporabljajo več kot uro na dan. Zgodnje odkritje in podpora sta posebej pomembna pri otrocih. Mnogim pomagajo slušni pripomočki, znakovni jezik, polžasti vsadki in podnapisi. Branje z ustnic je tudi ena od uporabnih veščin, ki pridejo nekaterim prav. Pol primerov slušne prizadetosti je mogoče preprečiti, in sicer s cepljenjem, pravilno nego med nosečnostjo, izogibanjem glasnemu hrupu in izogibanjem določenim zdravilom. s sluhom se zavedo šele takrat, ko jih na to opozorijo družinski člani ali prijatelji ali ko jih slabši sluh začne ovirati v vsakdanjem življenju. Kdaj je skrajni čas, da preverimo sluh? Ko opazimo znake, kot so na primer: • slišimo govor, ampak ga ne razumemo, sploh če je v ozadju hrup, • TV sprejemnik naravnamo na višjo glasnost, • ne slišimo zvonjenja telefona. Kdaj se odločiti za slušni aparat? Kdaj je pravi čas, da se odločite za slušni aparat, je eno izmed težjih vprašanj, sploh če ne veste, kje in kako dobiti odgovore. V glavi sevam poraja veliko vprašanj, kot na primer: »Ali sploh slabo slišim? Ali je bolje, da počakam ali naj se čim prej odločim za slušni aparat?« V zadnjih letih področje slušnih aparatov doživlja preporod. Veliko je novosti, ki so znatno izboljšale delovanje slušnih aparatov in povečalezadovoljstvo uporabnikov. Dobremu vidu se ne odpovemo, zakaj bi se dobremu sluhu? Kaj bi svetovali za zaključek? Če ne veste, kako dobro slišite, vam predlagam, da obiščete AUDIO BM slušni center in sluh hitro, natančno in brezplačno preverite. Priporočljiva je le predhodna rezervacija termina. Promocijsko besedilo Ušesno maslo je vzrok za slab sluh pri 30 odstotkih starejših ljudi z naglušnostjo. Od 20 do 25 odstotkov dojenčkov, starih od 6 do 8 tednov, potrebuje čiščenje zunanjega sluhovoda. Različne študije so pokazale, da ima 6 odstotkov osnovnošolcev zamaške iz ušesnega masla v obeh sluhovodih. Klinične študije so pokazale, da je pri 70 odstotkih otrok z vnetjem zunanjega sluhovoda vzrok za težave čiščenje sluhovodov z vatiranimi palčkami. Magična simfonija Evoke - ko aparati sami slišijo namesto vas Ob redni zamenjavi slušnih apa-ratovvsakih petali šest let se vedno odločim za najsodobnejši Widexov model. Ti mi z vse naprednejšimi tehnologijami vztrajno odkrivajo zvoke, ki so mi bili prej neznani ali neslišni. Slušni aparati iz serije Evoke so s svojim samodejnim izbiranjem programov oziroma zvočnega okolja prava simfonija, saj aparat sam posluša namesto vas in avtomatično izbere najugodnejšo trenutno nastavitev, primerno zvočnemu ozadju. Preizkusil sem model Evoke F2, ki pri iskanju najprimernejših nastavitev uporablja SLUSNI APARATI - WIDEX d.o.o. www.widex.si Preizkusite novi pametni slušni aparat WIDEX EVOKE n iJ CELJE, Linhartova ulica 22 T: 03 588 30 99 ŠEMPETER, Rimska cesta 70 T: 03 700 22 00 Foto: Tomislav Čuveljak strojno učenje; s tem pa tudi kaže, da visokotehnološka revolucija na področju razvoja slušnih aparatov šezdalečni končana. Pravzaprav se je še šele začela. Blaž Zgaga, novinar PRILOGA ZDRAVJ E 41 ШШ filter kritino, eiste voda - Dvojni vodni filter ■Ц za hišo Big Blue Duplex Pro Reverzna osmoza PurePro® EC105 Lux f & ÜP|| Vodni filter HF-M Pb Ster-O-Tap® 0,15 mcr, podpultni Magnetni nevtralizator vodnega kamna Atlas Filtri * UV sterilizator vode PurePro® {((^041 555 270 ] ^ www.vodni-filter.siEinfo@vodni-filter.si Henrik Homšak s.p. Krulejeva ulica 2 8290 SEVNICA Kristalno čista voda Čista voda je edina tekočina, ki nemoteno pride do vseh celic, zato je osnova za dobro zdravje in vitalnost. Čista voda ni voda, ki vsebuje klor, pesticide, rakotvorne snovi in težke kovine. Klor, ki ga dodajajo pitni vodi, draži sluznico, uničuje zdravo črevesno floro in z organskimi snovmi tvori rakotvorne spojine. V zadnjih desetletjih smo spustili v okolje več kot sto tisoč različnih sintetičnih snovi, pogosto nevarnih kemikalij, ki na koncu vedno pristanejo v vodi. Dvojni vodni filter za hišo Big Blue Duplex Pro za filtriranje in čiščenje vode celotne hiše. V dvojnem vodnem filtru sta zaporedno nameščena filtrirna vložka, ki iz vode odstranita rjo, pesek, mivko, mulj, blato in 99,98 odstotka delcev velikosti 5 mikronov, klor, slab vonj in okus, rakotvorne snovi, pesticide, azbest in težke kovine (svinec, živo srebro, kadmij, arzen ...). Vodni filter HF-M Pb Ster-O-Tap® 0,15 mcr, podpultni za filtriranje in čiščenje vode v kuhinji. Filter iz vode odstrani klor, slab vonj in okus, rakotvorne snovi, pesticide, azbest, težke kovine (svinec, živo srebro, krom ...) in 99,9999 odstotka bakterij. Reverzna osmoza PurePro® EC105 Lux za filtriranje in čiščenje vode v kuhinji. Večstopenjski fil-trirni sistem iz vode odstrani klor, slab vonj in okus, rakotvorne snovi, hormonske motilce, pesticide, azbest, svinec, živo srebro, krom, kadmij, baker, barij, radon, natrij, kalij, selen, fluoride, nitrite, nitrate, ciste, bakterije in viruse. Zagotavlja najčistejšo možno pitno vodo. Magnetni nevtralizator vodnega kamna Atlas Filtri preprečuje nastanek vodnega kamna in s tem zagotavlja zaščito vodovodne inštalacije, ventilov, grelcev, pomivalnih in pralnih strojev, pip, tušev, WC-kotličkov in drugih naprav pred vodnim kamnom. Učinkuje na povsem naraven način. UV-sterilizator vode PurePro® za dezinfekcijo mikrobiološko oporečnih vod, kot so kapnica, voda iz lastnih zajetij, vodnjakov in slabo vzdrževanih vodovodov. Z osvetljevanjem s svetlobo valovne dolžine 254 nm (UV-C spekter) brez uporabe kemičnih sredstev v vodi popolnoma uniči bakterije. Promocijsko besedilo Diabetično stopalo - bolezen sladkornih bolnikov V Centru medicinske pediküre An.nika Celje imajo uspehe pri zdravljenju vraščenega nohta z VHO-sponko, zdravljenju glivičnih obolenj, kurjega očesa, otiskov, bradavic in pri klasični pedikuri nog, poleg tega so uspešni tudi pri zdravljenju diabetničnega stopala. Visok krvni sladkor, ateroskle-roza in okvara živcev povzročijo, da posameznik izgubi občutek za bolečino. Tako se zgodi, da ne opazi pretesnih čevljev in jih še vedno nosi, ne občuti vlage, znoja, ne zaznava tujkov v čevljih ... Ker ne more pravočasno ukrepati (si na primer priskrbeti ustreznih čevljev), lahko nekatere mišice na stopalih izgubijo polno funkcionalnost, kar privede do obremenitve preostalega dela stopala. Poškodbo stopala posameznik pogosto opazi šele, ko se na njem pojavi okužba, ki povzroči rano. Diabetično stopalo je zelo resen zaplet sladkorne bolezni, ki zahteva posebno skrb in nego. Zdravljenje in nego diabetičnega stopala je treba izvajati pod strogim nadzorom strokovno usposobljene osebe - pedikerja, Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in glivičnih obolenj! ki ima certifikat za zdravljenje diabetičnega stopala. Ob svetovnem dnevu zdravja, bodo to soboto, 6. aprila v Celju potekale številne prireditve in dogodki. Vabljeni, da obiščete našo stojnico med 9. in 12. uro v centru mesta. Promocijsko besedilo _ттп—=—.«k An.nika /medicinska pedikura Najsodobnejši center medicinske pedikure l: Rezervirajte svoj termin: 051 661 665 Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark) www.annika.si Vedno več ljudi, ki imajo sladkorno bolezen Iz leta v leto raste število obolelih zaradi sladkorne bolezni (diabetesa). Med moškimi je to obolenje pogostejše, saj ima ugotovljeno sladkorno bolezen vsak peti moški. Med ženskami ima sladkorno bolezen vsaka deseta ženska nad 65 let, toda delež obolelih moških je v zadnjih 10 letih izrazit ejenarasčal. Sladkorna bolezen je pogostejša v vzhodnem predelu države, predvsem v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter nekaterih območjih Podravske regije in jugovzhodne Slovenije. Sladkorna bolezen tipa 1 je še vedno najpogostejša sladkorna bolezen otrok in mladostnikov, čeprav se lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju. Sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima od 90 do 95 odstotkov obolelih, se pojavlja v odrasli dobi. S staranjem delež strmo narašča. Glede na neugoden življenjski slog mladih ljudi ter otrok in mladostnikov, ki je povezan tudi s povečevanjem telesne teže in pomanjkanjem gibanja, se starostna meja ob pojavu sladkorne bolezni vedno bolj niža in se pojavlja tudi že v otroštvu. Pri sladkorni bolezni tipa 2 sekrvni siad-kor dviguje zelo počasi, lahko več let. Posamezniku nekoliko previsoke vrednosti krvnega sladkorja ne povzročajo težav, čeprav tihe začetne poškodbe na ožilju že nastajajo. Človek težave ponavadi zazna, šele ko je krvni sladkor že zelo visok, več kot 10 mmol/l, kar se lahko zgodi šele čez več let. To je izgubljena priložnost. Sladkorno bolezen tipa 2 je nujno treba odkriti, takoj ko se pojavi. Odkrivanje v Sloveniji sistematično poteka med preventivnimi pregledi. Za manj alergij Telo višek histamina kopiči v črevesju, pljučih in koži. Zato so najpogostejše alergije omenjenih organskih sistemov. Histamin je vazokonstriktor. To pomeni, da oži ožilje v celem telesu, še posebej močno v črevesju, pljučih in koži. Zaradi zožitve ožilja sta motena pretok krvi in limfe. Zaradi slabega pretoka je vedno motena naloga vsake posamezne celice ali celega predela. Telo se odzove z alergijo. Naravni antihistaminiki imajo to lastnost, da hitro in brez stranskih učinkov nevtralizirajo odvečen histamin. Ko se histamin nevtralizira, se ožilje ponovno razširi, pretok krvi in limfe se izboljša in alergijski odzivi se pomirjajo. Histamin se v večji količini proizvaja pri uživanju: • alkohola, • mleka in vseh mlečnih izdelkov, • mesa in vseh mesnih izdelkov, • sintetičnih zdravil, in sicer zaradi tople kemične reakcije z žolčem in s pankreatičnimi sokovi, • ocvrte in pečene hrane, kjer so prisotne prežgane maščobe, • suhomesnatih, prekajenih mesnih proizvodov, • hrane, ki vsebuje konzervanse in stabilizatorje, • belega sladkorja. Zato je koristno, da se alergiki izogibajo takšne hrane in seveda, da se v največji možni meri izogibajo sezonskim alergenom. V Planetu zdravja vam kakovostno svetujemo, kaj lahko naredite sami, da boste zmanjšali vse vrste alergij. w planet zdravja Planet zdravja - napredna naravna znanost za boljšo kakovost življenja www.planetzdravja.com Planet zdravja Celje 03-544 21 10 42 PRILOGA ZDRAVJE novi tednik Št. 14, 4. april 2019 Kako si lahko pomagate, če vas mučijo alergije? O alergijah se v družbi vedno več govori. Prizadenejo lahko mlade in starejše ljudi. V vseh primerih sta pomembni preventiva in skrb za zdravje. Doc. dr. Iztok Ostan je več let svoje kariere kot priznan profesor posvetil preučevanju zdravja. Stres in hiter življenjski tempo sta bila leta 2001 kriva, da je njegova žena zbolela zaradi nevrodermitisa. Večmesečna terapija pri dermatologu ni prinesla izboljšanja. Nato je bioresonančno testiranje pokazalo, da je alergična oziroma netolerantna na več kot dvajset živil. Do takrat še nikoli ni imela podobnih težav. Od kod torej kar naenkrat netoleratnost na toliko različnih živil? In ali ne drži, da alergije pridobimo večinoma v obdobju otroštva? »Ce postane črevesna stena prepustna, začnejo vdirati iz črevesja večji koščki hrane. Fagociti - celice požiralke našega imunskega sistema -zaznajo prevelike koščke hrane kot tujke in jih >napadejo<. Obenem sprožijo signalne molekule, ki aktivirajo druge dele imunskega sistema. Žal je pri otroku razvit le arhaični del imunskega sistema, ki se zelo burno odzove na vdor tujkov z izločanjem hista-mina in protitelesc. Nastane močno vnetje, ki je izhod v sili, ker otroški organizem ne more računati na podporo še nerazvitih delov imunskega sistema, ki ga napadejo patogeni mikrobi in paraziti. Enako buren odziv žal nastane, če zaradi prepustnosti črevesja vdrejo v kri neprebavljeni koščki hrane. Kadarkoli kasneje oseba zaužije to snov, se sproži »nekoristen« in »zmoten« vnetni odziv organizma, ki mu pravimo alergija. In preobčutljivost oziroma netolerantnost? Nekatere vrste hrane lahko povzročijo bolečine, ker v prebavnem traktu nimamo dovolj ustreznih prebavnih encimov, zato nepopolno razgrajeni delci v črevesju povzročijo diarejo. Drugače kot pri alergijah pri preobču-tljivostnih odzivih ni vpleten imunski sistem. Da ne gre za alergijo, prepoznamo po tem, ker so težave odvisne od količine užitega živila, medtem ko alergijski odziv povzroči že minimalna količina alergena. Imajo potem alergije ter preobčutljivost vseeno skupno točko? To je tako imenovana oši-bitev organizma, ne glede na to, ali gre za šibkost imunskega ali presnovnega sistema. Alergije se z odraščanjem pogosto umirijo, ko se razvijejo drugi, energetsko zahtevnejši deli imunskega sistema. Dokler imamo dovolj življenjske moči, alergij ni, a ko oslabimo, se ponovno aktivira energetsko varčnejši del imunskega sistema, kar omogoči izbruh prej spečih burnih alergijskih odzivov. Podobno velja za preobčutljivost, saj je proizvodnja prebavnih encimov energijsko zahtevna. Torej se alergije pojavijo v času, ko je telo izčrpano? Točno. Zato ga je treba okrepiti. To lahko storimo z bioresonančno terapijo in dopolnilnim prehranskim sistemom, ki ga priporočam. Bioresonanca je postopek diagnosticiranja in terapije s pomočjo elektromagnetnega valovanja. Vsaka snov odda- Doc. dr. Iztok Ostan ja specifične elektromagnetne valove. Izkušen terapevt z napravo za bioresonanco zazna to valovanje in lahko ugotovi, katere snovi telo motijo in katere ne. Na kakšen način potem to valovanje telo okrepi? Terapevt pošlje bolniku zrcalno sliko valovanja snovi, na katero je alergičen. Tako v imunskem sistemu izbriše informacijo, da je neka hrana tujek in pošlje elektromagnetne valove, ki spodbujajo okrepitev. Ali terapevt istočasno priporoča tudi dieto? Da. Bioresonančni terapet jo lahko predpiše. Tako je tudi moja soproga uspela v nekaj tednih odpraviti nevro-dermitis in preobčutljivost na hrano. Bioresonančno zdravljenje alergij in netolerantnosti naj bi bilo uspešno pri 75 do 83 odstotkih pacientov. Zakaj ne pri vseh? Po mojem mnenju je to vsaj deloma zato, ker biore-sonančna terapija vpliva na organizem skoraj izključno na nematerialen način. Za krepitev organizma so pomembna tudi učinkovita živila. Zato sem razvil dopolnilni prehranski sistem. Za kakšen sistem gre? Tudi v mojem sistemu se v času zdravljenja alergije izogibamo hrani, ki povzroča težave. Poleg tega vključimo v prehrano živila, ki so zelo krepilna in obenem lahko presnovljiva. Gre za že opisan trimesečni program dopolnilne prehrane, primeren za kronične bolnike in prilagojen potrebam ljudi z alergijami oziroma prehransko preobčutljivostjo. Se pravi, da gre za postopno spreminjanje prehrane? V prvem obdobju, ki traja od dva do tri tedne, dnevno uživamo pet do osem tablet aminokislin OKA (razdeljeno na dva obroka). Alergiki in ljudje, preobčutljivi na hrano, so namreč beljakovinsko podhranjeni. Ker so izčrpani, se težko dobro beljakovinsko prehranijo z običajnimi živili, saj so beljakovine težko prebavljive in zelo obremenjujejo izločala z dušičnimi odpadki. Edino živilo, ki rešuje obe težavi presnove beljakovin, so aminokisline OKA. In v naslednjem obdobju? V drugi fazi, ki traja dva tedna, v prehrano dodamo poleg aminokislin OKA še bio probiotični napitek EM. Večkrat dnevno uživamo čistega ali razredčenega z vodo ali sokom v dnevnem odmerku, ki zagotavlja, da v nekaj dneh blato izgubi neprijeten vonj, kar pomeni je črevesna biota uravnotežena. Imunski sistem s tem zelo okrepimo. Zmanjšamo ali celo odpravimo prepustnost črevesne stene in s tem preprečimo nastanek novih alergij. Z uravnoteženjem črevesne biote lahko tudi prispevamo k brisanju (napačnih) informacij, ki jih ima imunski sistem alergika. S tem tudi okrepimo prebavne encime in zmanjšamo prehransko preobčutljivost. Sledi še tretje obdobje? Da. To praviloma traja dva meseca. Takrat v prehrano dodamo (poleg OKA in pro-biotika EM) še mineralni prašek FHES. Pri kroničnih vnetjih dr. Ron Meyers priporoča uživanje po dve kapsuli FHES trikrat dnevno. Dodamo tudi modrozelene alge (spirulino, AFA, hlorelo) v odmerku, ki ga priporoča proizvajalec. S tem zagotovimo organizmu še odličen vir rudnin, vitaminov in esen-cialnih maščobnih kislin, ki so tudi esencialna hraniva. Mineralni prašek FHES je izjemen antioksidant, saj je po analizah Univerze v Ljubljani po antioksidantski moči vsaj desettisočkrat močnejši od najboljših svežih sokov. Boljši energetski izkoristek hrane daje bistveno večjo moč imunskemu sistemu in prebavnemu traktu ter s tem zmanjša možnosti za pre-hransko preobčutljivost in alergije. Treba je poudariti, da je takšno spremembo pri prehrani treba tudi strokovno nadzorovati. V zvezi s prehrano bolnika je za svetovanje pristojen le zdravnik. To se mi zdi še posebej pomembno, ko gre za okrepitev alergikov s hrano. Alergije so napačen odziv imunskega sistema na (kakovostno) hrano. Hrane, ki ne bi povzročala alergij (nekje nekomu), praktično ni. Tako se lahko zgodi, da tudi preverjeno varna in kakovostna živila iz mojega dopolnilnega sistema komu povzročijo težave. Zato smo dvema zdravnicama, Eriki Žagar in Nevi Furlan, dali preveriti omenjena živila na osebah, ki so preobčutljive na mnoga druga živila. Žagar jeva je na primeru 106 takšnih bolnikov ugotovila, da je bilo 4,7 odstotka oseb netolerantnih na OKA, 7,5 odstotka na FHES in 13,2 odstotka na spirulino biološke pridelave. Kako je treba ravnati v takšnem primeru? Podobno kot takrat, ko zdravnik ugotovi z bioresonanco, da je dojenček alergičen na materino mleko: vešč zdravnik lahko bioresonanč-no izbriše iz telesa informacijo, da je materino mleko (ali druga kakovostna hrana) tujek, in oseba bo lahko brez težav uživala to hrano, ki jo nujno potrebuje. Promocijsko besedilo IZDELKI IZ NARAVE ZA ZDRAVO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE biotopic«^ lz- паМм^/ гсо zdAavj?/ Zeliščna in BIO trgovina z zdravo prehrano ter naravno kozmetiko BIOTOPIC TGOVinE Center Celja Citycenter Celje Europark Maribor Več v spletni trgovini... Glavni trg 10 I CE I 03 544 16 31 mariborska 100 I CE I 03 490 31 91 Pobreška cesta 18 I mB I 08 205 59 80 www.biotopic.si INFORMACIJE 43 Marca sta največ glasov zbrala Anita Zupane i n Nejc Gubenšek (119) iz Gimnazije Lava iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC (143) te Ш f NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Inovi tedniki Tradio celie city 'center Ime in priimek: Naslov: Telefon: . E-mail: Naročniška številka Novega tednika (če ste naročnik):_ Številka TUŠ KLUBA: □GGGGGGGGGGCD 0 Dovoljujem, da se moji podatki uporabljajo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. Lastnoročni podpis: _ Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. S podpisom tega kupona se strinjam s pravili igre objavljenimi na http://www.nt-rc.si/radio-celje/do-polnega-vozicka-brez-mosnjicka-sezona-2019/ in dovoljujem, da upravljalec podatkov, družba NT&RC, d.o.o., uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. 2019 CINKARIW www.cinkarna.si ALLIANCE Alliance® je selektivni, sistemični herbicid namenjen zatiranju enoletnega in večletnega širokelistnega plevela; v ozimni in jari pšenici, ozimnem« in jarem ječmenu, ozimni rži in tritikali; deluje preko listov in kamnin. Cenovno ugoden, nizek odmerek/ha, uporabniku prijazna formulacija WG-granule, CROSS SPORT Moško ali žensko coss kolo PARKIRIŠČE TRGOVSKEGA CENTRA CITYCENTER CELJE OB BEŽIGRAJSKI CESTI 44 AKCIJA novi tednik Št. 14, 4. april 2019 Fantka in naj maturant OSMA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati štirih šol: SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL), I. GIMNAZIJE V CELJU (I. GC), SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE CELJE (SZŠC) in GIMNAZIJE CELJE-CENTER (GCC). Potem ko smo prvi mesec dobili kar tri finaliste akcije Naj maturantka in naj maturant, sta po marčevskem krogu znana še dva finalista akcije, to sta Anita Zupanc (GL) in Nejc Gubenšek (SŠSMM) Ta mesec boste izbrali še zadnji par. Zmagovalci se bodo v finalnem delu pomerili maja. Maturantka in maturant, ki bosta takrat prejela največ glasov bralcev, bosta dobila telefona Samsung Galaxy S9. Nagradi podar- Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela telefona Samsung Galaxy S9! KUPON NAJ MATURANTKA IN NAi sVs^VURANT Glasujem ZA naj maturantko / naj maturanta I Ime in priimek pod zaporedno številko Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek Naslov Telefon E-pošta Ste naročnik Novega tednika? DA NE Dovoljujem, da se moji podatki uporabijo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. | | 1. Saša Jazbec 3 C3 SŠSDL 2. Tina Dominković 3C3SŠSDL 3. Dominik Kok 3C1 SŠSDL 4. Ana Marguč 3C1 SŠSDL 5. Andraž Rozman 4P1 SŠSDL 6. Špela Smole 4 P1 SŠSDL Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. ja podjetje Novatel iz Celja, zmagovalca ju bosta prejela na javni prireditvi, ki bo 14. junija v središču Celja. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja. 7. Monika Ramšak 4 A1 SŠSDL 8. Gal Cizerl 3 C2 SŠSDL 9. Diana Avdić 3C2SŠSDL 10. Blaž Javornik 2 B4 SŠSDL 11. Gal Kamenšek 3 B2SŠSDL 12. Katarina Kos 4 C I. GC 13. Urh Turnšek 4 G I. GC 14. Daniela Preskar 4 G I. GC 15. Zala Racman 4 D I. GC 16. Jaka Jošt 4 A SZŠC 17.Aleksandra Ugovšek 4 A SZŠC 18. Jernej Fidler 4 B SZŠC 19. Špela Mastnak Zajc, 4 B SZŠC 20. Rok Cvek 4 C SZŠC 21. Tjaša Vratnik 4 C SZŠC 22. Žiga Sopotnik 4 D SZŠC L 23. Neža Guzej 4 D SZŠC 24. Tadeja Mlakar 4 E SZŠC 25. Filip Rakita 3 FB SZŠC 26. Tisa Jeraša 3 FB SZŠC 27. Sanja Knežević 3 GB SZŠC 28. Amadej Androjna 2 PTI SZŠC 29. Saša Pirnat 2 PTI SZŠC 30. Klara Ribič 4 KTA SZŠC t 31. Patricija Cvikl 4 KTA SZŠC 32. Kim Butara 4 KTB SZŠC 33. Viktorija Dominković 4 KTB SZŠC 34. Lara Ovčar 4 A GCC 35. Maja Knapić 4 Č GCC 37. Nika Roglič 4 H GCC 38. Zala Kramperšek 4 I GCC 39. Nejc Drev 4 I GCC 40. Lovro Korošec 4 J GCC 41. Iva Cimperman Fric, 4 J GCC 36. Enej Vidovič 4 Č GCC Za aprilske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 30. aprila, do 12. ure. Glasujte za »svojega« kandidata Ta mesec veljajo samo kuponi rumene barve! Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pravila glasovanja Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije 14. junija v središču Celja. AKCIJA 45 1. Saša Jazbec 2. Tina Dominković 3. Dominik Kok 4. Ana Marguč 5. Andraž Rozman 6. Špela Smole 7. Monika Ramšak 8. Gal Cizerl 46 RAZVEDRILO novi tednik Št. 14, 4. april 2019 V knjižnici Pride človek v knjižnico in vpraša: »Imate knjigo o samomorih?« Knjižničar: »Pa kaj še! Da je potem ne boste vrnili!« Zasluženo Ko je Miha prišel iz službe, mu je žena povedala: »Danes sem enemu revežu dala krožnik juhe in še pet evrov.« Šalo nam je poslala Mira Milec iz Celja. Nikoli ne laži V nekem podjetju so na novo zaposlili mlado privlačno tajnico. Ob koncu prvega delovnega dne jo direktor, da se pač bolje spoznata, povabi na kosilo v restavracijo. Po kosilu mu ona predlaga, da bi šla še v kino. Po ogledu filma jo on povabi še v bližnji lokal na pijačo. Zatem ona njega povabi domov na večerjo. Po dobri večerji končata v njeni postelji. Sredi noči se direktor zbudi. Začne divjati po stanovanju in mrzlično iskati oblačila. Pove ji, da mora domov, kjer ga čaka stroga žena. Tajnici naroči, naj mu hitro najde košček krede. Ta jo najde v priboru za šivanje, direktor jo zatakne za uho in odbrzi domov. Doma ga že čaka žena. »Kje si bil do zdaj?« zasliši namesto pozdrava. Direktor začne: »Veš, dobil sem novo tajnico. Da bi se bolje ujela, sem jo peljal na kosilo, potem sva šla še v kino, pa na pijačo, nato me je povabila k sebi, mi skuhala večerjo in nato sva še dobro seksala. Po tem sem zaspal in se prebudil šele opolnoči. Takoj sem se oblekel in prihitel domov.« »Lažnivec, spet si bil na kegljanju, kaj misliš, da ne vidim krede za ušesom!« Za rojstni dan mi bo igrala skupina Youtube. Ni skladbe, ki je ne bi znala .. Katero je tvoje priljubljeno oblačilo? Tisto, ki ga ni treba likati. PRODAM... iЛНаеда dđda- Datum: %_zo4A Oven Predmet. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ldnli 435& (1ељМог1 Zna - mL mk k IM, IX p/rej. phrase por, Barva člirhetg dJ ^рл/е/т^ hrlr.trb-Johatoou-Včć tn-fef. Ime; j N^ — ,Jasl°vfailffx luLnja fr, »Pa je pojedel juho?« »Ja, vso.« »Potem si je pa zaslužil pet evrov.« Izgubljena V veleblagovnici se Francelj približa lepotici in ji razloži: »Žena se mi je nekje izgubila ...« »In kaj imam jaz s tem?« »Malo se pogovarjajva. Ko se približam lepi ženski, se takoj prikaže.« PAR Deset izjav staršev za računalnikom 1. Kje pritisnem? 2. Kje je to? 3. Kako? 4. Ne vidim. 5. Je to to? 6. Kako grem naprej? 7. Nauči me. 8. Aha, kaj pa je to? 9. Nič nisem pritisnil! 10. Ne deri se name! Svojo mamo Lahko osrečiš na veliko načinov L Najlepše pa jef če ji vrneš vse plastične posodice. Ženska revija Stran 14: Kako se na hitro znebiti kilogramov Stran 15: Lepa si takšna, kakršna si Stran 16: Recept za torto Življenjski ritem bo hitrejši. Na vsak način boste hoteli pomagati, vendar pazite, da pri tem ne boste prestopili določene meje dovoljenega. Prijetno se boste počutili v družbi veselih ljudi. Načrtovali boste potovanje. Čustva bodo pogosto prevladovala nad razumom, zato boste lahko na trenutke negotovi. Vsekakor zaupajte svojim občutkom, še vedno so bili pravilni. ® 3ik Lev Devica Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Tehtni ca Imeli boste občutek, da vsi preveč zahtevajo in pričakujejo od vas, kar vam lahko povzroča občasen nemir. Pojavljati se bo začel strah pred prihodnostjo. Imeli boste občutek, da ne morete delati več in bolje, rezultati vas ne bodo zadovoljevali. Postaviti si boste morali nižjo mejo strpnosti do drugih in bo šlo. Nekomu boste s svojo prisotnostjo zelo polepšali dan. škorpijon Vaša vladarica Venera še vedno potuje po čustvenem znamenju rib. Vedno prisegate na zdravo pamet, a tokrat jo skušajte kombinirati z intuicijo, ki bo zelo izostrena in v veliko pomoč. S partnerjem boste veliko komunicirali. Kljub temu da vedno ne bosta našla skupnega jezika, do bistvenih razhajanj ne bo prihajalo. V zraku bo prevladovala energija sožitja. Dvojčka Vaš planet vladar ima direktno smer. V času njegovega obračanja boste lahko imeli kakšen dan ali dva nekaj zmešnjav, ovir ali zamud. Ne izsiljujte pri nobeni stvari, bodite strpni in gojite potrpežljivost. Več pozornosti boste namenjali svojemu videzu. Če želite uresničiti še enega od svojih načrtov, se boste morali nečemu odpovedati. Cena za to ne bo prehuda. Rak Ti dnevi vam bodo naklonjeni, kar precej zaostalega dela se je nabralo. Uredili boste stvari, ki se vlečejo že nekaj časa. Dobro se zavedate, da morate stopiti na pot samostojnosti. Tisti, ki so vam pripravljeni pomagati, vam delajo slabo uslugo. Scenarij vam je dobro znan, samo v akcijo se morate spraviti. Nekdo vas že dolgo čaka, vi pa se sprenevedate. Strelec Vaše počutje bo iz dneva v dan boljše. Z vztrajnostjo se daleč pride, zato ne oklevajte, ampak sprejmite ponujeni izziv. Nekaj bo treba pred tem še proučiti in preveriti, ne pozabite na to. Vaša družabnost in očarljivost bosta v tem obdobju na višku. Ne spogledujte se preveč, vaša lahkomiselnost vas lahko drago stane. V družbi boste cveteli, kar vam bo zelo ugajalo. Več planetov v sorodnem vodnem znaku vam prinaša dobro energijo. Lepo se boste vklopili v vsakodnevna dogajanja, uspešni boste pri doseganju ciljev. Popustljivi boste, vendar samo do neke meje. Ker boste znali še vedno ohraniti primerno razdaljo, bo vaš izhodiščni položaj dober. Takšno taktiko uporabljajte tudi v prihodnje. Ljubezen se vam nasmiha. Kozorog Počutite se lahko nekoliko slabše. Velja previdnost v komunikaciji, mimogrede lahko pride do kratkega stika. Bodite zmerni v pričakovanjih in strpni do okolice. Vaša ustvarjalnost bo na visoki ravni, zato se nujno usmerite k delu. Možnosti za dodaten zaslužek v tem času ne bo, vendar vas to ne bo prizadelo. Dobitki bodo tokrat drugačne vrste. Čutili boste nov, svež val energije, željni boste novih izzivov, novih dogajanj. Želeli si boste družbo zanimivih, dinamičnih in nenavadnih ljudi. Dovolj vam je enoličnosti. Spremembe bodo dobrodošle. Kako boste zadovoljni s situacijo, bo odvisno od tega, kakšne kriterije si boste zastavili. Ti ne bodo nizki. Vodnar Konec tedna bo veselo v vaši družbi. Potreba po stikih, izmenjavi mnenj, srečanjih in raznovrstni družbi bo povečana. Ta čas bo odličen tudi za alternativne želje. Finančno boste mogoče na preizkušnji. Nekaterim svojim željam se boste morali celo odpovedati. To vam bo lahko povzročilo nekaj slabe volje. Vzemite se v roke in bodite bolj premišljeni ter manj kampanjski. Več planetov v vodnem znaku zahteva od vas bistveno več prilagajanja kot ponavadi. S finančno situacijo ne boste zadovoljni. Malo stisnite zobe. Denarja si v nobenem primeru ne sposojajte. Vaše občasne zdravstvene težave so psihičnega izvora, razmislite o tem in ugotovili boste, da je to res. Sprostitev je bistvena in narava je še vedno največja zdraviteljica. Ribi Razmišljali boste, kaj vse morate še narediti, saj boste imeli občutek, da vlada okoli vas kaos. Konec tedna bo lahko prišlo do zmešnjave, vendar hujšega zagotovo ne bo. Vaša odpornost bo v tem času padla. Za to ste v prvi vrsti krivi sami, saj premalo skrbite za svoje zdravje. Spremenite nekatere svoje navade in razvade, če hočete, da vam bo bolje. horoskop je pripravila astrologinja dolores. radio cehe Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka PODROČJE VLADANJA IMAMA NEPRIČAKOVANO SREČANJE 4 - 1 = ? ETILNI ALKOHOL KAR SE PRI KOM TRAJNO KAŽE AMERISKI SLOVENSKA DRUGAČE IZDELOVALEC OVVKS POVEDANO, MIKROPRO- PEVK? Z DRUGIM CESORJEV IMENOM 14 PESNIK GREGORČIČ NEMCI KOT OKUPATORJI (SLABS.) ILOVICA (STAR.) CELIČNO ZRNCE SPELA MOČNIK OBREŽEN, OBALEN SAMUEL MORSE RAZLIČNA VOKALA ZDRAVILNA RASTLINA ŽIVILO, PRIPRAVLJENO ZA UŽIVANJE BRITANSKA KRALJICA AMERISKI PEVEC (NAT KING) ČRTA ENAKIH POVPR. TEMPERATUR NEKD. LJ. PODJETJE PRISTAS NAZOROV VOLTAIRA 12 KUSČAR TOPLIH DEŽEL ACIKLIČNI OGLJIKOVODIKI DLAKA POD NOSOM RUMENO BARVILO SLOVENSKA PEVKA HORVAT OTOČJE V PACIFIKU SKLADATELJ SEPE VRSTA STROČNICE TUBERKULOZA 16 OSEBNI ZAIMEK PESNICA SKERL 10 4. IN 1. ČRKA DEL VOJASKE ORGANIZACIJE STAROGRSKI PESNIK LJUDSTVO NA SRILANKI TISTI (PUBL.) POZEJDONOV SIN NASELJE PRI LJUBLJANI 18 NOVINARKA ZEI PREBIVALEC ČESKE PODOBA AMERISKA IGRALKA ANDERSON PESNIK MINATTI VRTINČAST TROP. VIHAR TALNA OBLOGA NEKDANJA MANEKENKA GAZIBARA STARORIM. POZDRAV STARA DOLZ. MERA KRALJ ŽIVALI DERIVAT AMONIJAKA NEM. KNJIŽ. SEIDEL BRITANSKA PEVKA (RITA) MESTO V NIGERIJI ZNAMENITOST BRUSLJA 15 VICTORIA FULLER NEKD. SRB, NOGOMETAS (RATKO) PREB. RIM. LJUBLJANE LITERARNO DELO IZ ŽIVLJENJE DETEKTIVOV 13 BOSANSKI IGRALEC MENSUR SKOTSKO JEZERO, ZNANO PO POSASTI 20 SUDOKU 355 7 4 6 5 3 7 2 4 8 1 2 1 9 8 7 5 8 4 1 6 4 7 5 3 8 5 6 SUDOKU 46 5 2 4 1 7 8 8 6 5 9 6 7 9 4 1 5 4 7 3 7 2 3 5 5 9 REŠITEV SUDOKU 354 REŠITEV SUDOKU 45 e 4 3 1 9 8 7 5 2 7 2 8 4 6 5 1 3 9 9 1 5 2 7 3 4 8 6 8 9 6 5 4 2 3 7 1 2 3 4 7 8 1 6 9 5 5 7 1 6 3 9 8 2 4 1 6 2 8 5 7 9 4 3 4 8 9 3 2 6 5 1 7 3 5 7 9 1 4 2 6 8 2 8 1 5 4 7 9 3 6 4 7 9 3 6 8 2 1 5 5 3 6 2 1 9 4 7 8 9 5 3 6 8 2 1 4 7 6 4 7 1 9 5 3 8 2 8 1 2 7 3 4 6 5 9 7 6 4 9 5 3 8 2 1 3 9 5 8 2 1 7 6 4 1 2 8 4 7 6 5 9 3 OBER 3 6 WILL SMITH BELIČNIK KOZJI GLAS 5 RAZVIJATI SE 17 4 8 21 7 11 VAN LAH 9 2 novi tednik Nagradni razpis Vddm г илто?ј / 1. nagrada: mehčalec za perilo in majica NT&RC 2. nagrada: majica NT&RC 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 9. aprila. Geslo iz številke 13: Z našo akcijo poln hladilnik Izid žrebanja 1. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejme: Franc Tevžič s Polzele. 2. nagrado, majico NT&RC, prejme: Barbara Plešnik iz Vojnika. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Vincenc Gal iz Šmartnega v Rožni dolini. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Kanaro d.o.o., Ljubljana 48 RUMENA STRAN novi tednik Št. 14, 4. april 2019 Z glasbo na počitnice Društvo prijateljev mladine Žalec bo s pomočjo Lions kluba Celje poskrbelo za poletno letovanje otrok iz žalskih socialno šibkejših družin. Na dobrodelnem koncertu, ki ga je ta celjski dobrodelni klub organiziral prejšnji torek zvečer v Domu II. slovenskega tabora Žalec, mu je uspelo zbrati 3.500 evrov. Na koncertu je nastopila hrvaška operna pevka Antonella Malis, ki ima slovenske korenine. Njen ded je bil doma v Migojni-cah, kasneje ga je kot rudarskega inženirja služba zanesla v Bosno, kjer je služboval kot direktor v več rudnikih. V Žalcu se je predstavila s svetovno znanimi zimzelenimi skladbami. Pridružili so se ji mladi glasbeniki iz Glasbene šole Rista Sa-vina Žalec in plesalka na vozičku Martina Smodiš s soplesalcem. Foto: TT Lions klub Celje je prejšnji torek zvečer v Domu II. slovenskega tabora Žalec organiziral dobrodelni koncert, na katerem je nastopila hrvaška operna pevka Antonella Malis s savinjskimi koreninami. Nastopili so tudi člani Celjske folklorne skupine Lepa naša in njihova Še vedno odmeva dogodek v celjski dvorani Golovec, kjer je Hrvaška radiotelevizija nedavno posnela večurno prireditev, v kateri je prepletla slovensko in hrvaško glasbo in tradicijo. Med številnimi nastopajočimi so bili tudi glasbeniki, pevci in folkloristi s Celjskega. Župan Bojan Šrot je v nagovoru priznal, da ne ve točno, ali govori hrvaško ali srbsko, vsekakor pa so ga gostje razumeli, ko jim je podaril litografijo s podobo grofa Friderika II., ki ga je izbral zaradi njegove žene Elizabete Frankopanske, kar kaže, da je bilo mesto že pred stoletji povezano s sosednjo državo. Škoda le, da politika na te vezi pogosto pozabi. Foto: SHERPA Žalčani so do zdaj pri fontani prodali več kot 145 tisoč vrčkov in stočili več kot 80 tisoč litrov piva, s čimer so krepko presegli prvotne načrte. Pipice odprte, nov ambasador Boštjan Romih Žalčani so v soboto zvečer zakorakali v četrto sezono delovanja fontane piva. Odprtje je pospremil pester glasbeni in družabni program. Po Tadeju Tošu in skupini Tabu je letošnji ambasador te turistične zanimivosti postal radijski in televizijski voditelj Boštjan Romih, ki je mladost preživel v Gotovljah. Župan Janko Kos mu je ob spremstvu smaragdnih kraljic predal lento in vrček, ki nikoli ne presahne, ter mu obenem čestital za rojstni dan, ki ga je praznoval ravno na dan odprtja fontane. Dogodka se je tudi letos udeležil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki vedno znova rad zavije v Žalec. Kot pravi, ne le zaradi fontane, ki je pripomogla k prepoznavnosti celotnega slovenskega turizma, temveč tudi zaradi vseh prijateljev, ki jih ima v Spodnji Savinjski dolini. Foto: SHERPA Odprtje četrte sezone so popestrile tudi smaragdne kraljice Danijela Burjan, Nuša Naglič in Simona Kolmanič, ki so bile zagotovo razlog več za prešeren nasmeh novega ambasadorja Boštjana Romiha in župana Janka Kosa. Bo Celje Beverly H povezano tudi z illsom? Knežje mesto je povezano s številnimi mesti, tako na območju nekdanje Jugoslavije kot tudi po Evropi. Partnersko mesto je pred leti postalo tudi rusko mesto Ščjolkovo. Da bi tudi Celje prispevalo h globalni uravnoteženosti med velesilama, je bilo logično pričakovati, da se bo v naboru partnerskih mest znašlo tudi kakšno ameriško mesto. Prav to temo sta med drugim v teh dneh načela celjski župan Bojan Šrot in ugleden gost iz ZDA, dr. Munr Kazmir, zdravnik, poslovnež in filantrop, tudi podpredsednik ameriškega židovskega kongresa, sicer po rodu iz Pakistana. Gost, ki je celjskemu županu izročil unikatno darilo, zastavo s stavbe ameriškega kongresa v Washingtonu, je predlagal, da bi se Celje povezalo z Engle-woodom ali Beverly Hillsom. »Sam sem bolj naklonjen prvi možnosti, za drugo pa se bolj zavzemajo sodelavke,« je malo za šalo, malo zares dejal župan. Foto: RG