/

Štev. 2M.
PoitnSna v s©t©vMl-
¥ Ljubljani, v četrtek šš. novembra 1923.	Leto I.
«m n m :
Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
j v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12-—, Inozemstvo Din 22*
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. ypravnistvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Mirna poravnava.
Naše pričakovanje je bilo pravilno: bolgarska vlada je dala naši kraljevini zadoščenje. Konflikt, povzročen vsled napada na našega vojnega odposlanca je izravnan. Bolgarska vlada je v predpisanem roku izpolnila prve tri točke, izražene v naši ultimativni moti* trenot-mo pa ne najdemo razloga^ da bi se morda utegnila upirati izpolnitvi ostalih zahtev.
Naša diplomacija ima beležiti lep uspeh. Njena previdna odločnost je zmagala nad desorijentacijo bolgarske vlade, ki je trepetala pred šovinisti in še v zadnjem trenotku ni našla pravega poguma za odločilni korak. Slednjič je videla svojo izolacijo in storila v svojem interesu ter v interesu Bolgarske to, kar je nalagala mednarodno utemeljena dolžnost do soseda. Satisfakcija Bolgarske mas veseli, čeprav ni v tem veselju niti trohice škodoželjnosti. Naša kraljevina se dobro zaveda svojih dolžnosti napram Bolgarski, ali spričo sedanjega razmerja je pač zelo potrebno, da dokumentira svojo dobro voljo najprej naša soseda, ki navdaja od zadnjega prevrata sem naše politične kroge z nekim skoro utemeljenim nezaupanjem. Stanje v Bolgarski gotovo ni bilo tako, kakor bi odgovarjalo našim željam. Plevel še ni izruvan, germanofilska zalega še ni izginila. Toda bilo bi zelo pogrešno, Če bi se udajali nestrpnosti. Ta lastnost še nikoli ni dičila zrelih, uspešno delujočih politikov. Nasprotno: vodila je vedno v zagato ali pa v narodno katastrofo. Najbolje je, če počakamo, da se bo videl razvoj dogodkov. Da je bolgarski narod — kakor madžarski in nemški — v neki krizi svoje mentalitete, o tem ne more biti dvoma. To bolezen bo ozdravil čas* mi pa se ne smemo poslužiti pravice, posegati v ta proces, ker bi lahko pokvarili mnogo, kar bo prej-alislej služilo novi bolgarsko - jugoslo-venski skupnosti.
Kongruenca našega konflikta z Bolgarsko z laško - grškim sporom radi umora italijanske delegacije v Janini leži na dlani. Tega ne taje niti rimski listi, ki imajo o kapitulaciji Bolgarske pač svoje mnenje. Pa tud laški sofizmi ne drže: ne bo jim uspelo, dokazati konkretno, da se je udala Bolgarska edinole premoči in sili Male antante, ne da bi hotela priznati upravičenost naše zahteve. Bolgarski poslanik na našem dvoru, g. Vakarelski, je pristranske komentarje laškega tiska pač najbolje de-savuiral, ko je izjavil, diai je bil atentat delo ljudi, ki ne žele dobrih in prijatdj-skih odnošajev med obema državama in ko je pohvalil zmernost jugoslov. tiska.
Italijanski listi so se vestno potrudili, da bi napravili iz neljubega napada na našega' vojaškega atašeja politično vprašanje. To se jim ni posrečilo. Zadeva je ostala strogo na pravnem polju. Nedolžnost bolgarske vlade je dokazana, v slučaju ni bila kompromitirana niti ena osebnost bolgarskega političnega življenja, kajti makedonsko emigracijo ne moremo in ne smemo smatrati kot izvršiteljico volje bolgarskega naroda. 2e dejstvo samo na sebi, da se je bolgarska vlada po svojem diplomatskem zastopniku zavarovala1 pred ljudmi, ki izpodjedajo tolikanj potrebne dobre odnošaje med obema državama, govori več kot vsi dvoumni komentarji italijanskega tiska.
Našo vlado navdaja sedaj zavest, ’da je storila, kar bi bila storila na njenem mestu vsaka druga vlada. Koraki naše Vlade so se izvršili tako, da ni bilo dostojanstvo bolgarskega naroda niti najmanj užaljeno. Trezni del sofijskega Časopisja se je strinjal z našim nastopom. Ta moment je važen in zasluži "Vso pozornost. Tako vidimo, da čut pravičnosti še ni ugasnil onstran Caribro-^a, na bolgarski vladi pa je ležeče, da z izpolnitvijo ostalih točk pokaže svojo Pripravljenost za likvidacijo spornega ^anja. Italija je Grški naložila fantasti-,° komitribucijo 50 milijonov lir, naša Vlada pa je — upoštevajoč okolščine — opustila vsako konkretno določitev vso-t® ter je celo zadevo prepustila medna-Pbdnemu razsodišču v Haagu. Sofija sedaj dokaz naše dobre volje, overjeni pa smo, da bo i naša vlada kvitira-Ju s hvaležnostjo vsako potezo, ki jo bodo napravili bolgarski voditelji v ko-rist Čim tesnejšega zbližanja. Izolacije Ö Sofija ne zasluži, mi je kot zmagujoča država ne maramo, zato bo Italija nekega dne doživela razočaranje, Ki bo kulminiralo v političnem in gospodarskem sožitju dveh slovanskih narodov
Mirna rešitev spora i Bolgarsko.
Mwk M je sprejela vse žiten naše note.
Zactošcenle naši kraljevini. — Rovarenje mak@d@iisfvulyšrik.
Sofija, 7. novembra. (B) Bolgarska vlada sprejema v odgovoru, ki je bil izročen sinoči ob 18. uri predstavniku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Sofiji, vse zahteve, ki jih je jugoslovenska vlada stavila v svoji noti povodom incidenta z vojnim atašejem kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Beograd, 7. novembra. (B) Tiskovni urad objavlja: Včeraj ob 18. uri je naš poslanik v Sofiji prejel odgovor bolgarske vlade, ki ga je obvestila, da bo takoj izpolnila prve tri točke zahteve kraljevske vlade.
Sofija, 7. novembra. (B) Danes ob 10. uri dopoldne je bolgarska četa 250 vojakov z zastavo in godbo oddala častni pozdrav naši zastavi, ki je bila v tem trenutku izobešena na našem poslanstvu. Pri vhodu v naše poslanstvo je naš poslanik g. R a k i č prisostvoval s predsednikom delegacije g. dr. Novakovičem in osobjem poslanstva ter člani delegacije tej počastitvi.
Ker je bolgarska vlada pristala na vse naše zahteve, je sinoči prišel v imenu bolgarske vojske vojni minister Volkov s svojim adjutantom v stanovanje našega vojnega odposlanca g. Krstiča in se opravičil izražujoč obžalovanje nad dogodkom, ki se je izvršil.
Danes ob 13. uri je prišel v naše poslanstvo predsednik vlade g. C a n k o v in izrazil g. Rakiču v imenu bolgarske vlade obžalovanje in prosil oproščenja.
Zanimivo je, da bolgarsko časopisje ni prineslo niti besedice o naši noti poslani bolgarski vladi, niti o pristanku bolgarske vlade na njo.
Beograd, 7. novembra. (Z) Nota, ki je bila poslana v Sofijo, je dober znak o pomirljivosti nase vlade po tolikih kritičnih dogodkih s strani Bolgarske in po mnogih incidentih in žalitvah napram naši vladi. Naša vlada ni izrabila situacije tako, kakor bi jo bila sicer lahko. Vlada je poslala Bolgarski tako noto, o kateri je že vnaprej vedela, da jo Bolgarska more sprejeti, a pridržala si je pravo, da energično nastopi, ako se ponove taki dogodki. Naša vlada hoče voditi politiko miru. To je nova garancija za mir v Evropi, obenem pa dokaz, kako veliko vlogo vrši Mala antanta v centralni Evropi. S tem, da je naša vlada odkazala vprašanje odškodnine s strani Bolgarske mednarodnemu razsodišču v Haagu, je dokazala, da visoko spoštuje to institucijo, na drugi strani pa, da želi dobiti le tako odškodnino, ki ji bo mednarodno priznana.
Izjava podpolkovnika Krstiča.
Sofija, 7. novembra. (B) V razgovoru z urednikom lista »Utro«, je podpolkovnik g. Krstič obrazložil v po-
drabnostih, na kakšen način je bil napad nanj izvršen in je nato dodal: Ne morem dopustiti domneve, da gre le za navadno tatvino, ne morem pa dopustiti niti tegav da bi to bilo delo Makedoncev, kajti ti se ne bi posluževali slabega samokresa starega sistema. Jaz sem prej istega mnenja, kakor tudi minister no-notranjih del Rusev, da je napad delo zlonamernih ljudi, ki so potem, ko so konstatirali zboljšanje v odnošajih med obema državama, kakor tudi v rezultatih dela mešane srbsko - bolgarske komisije, ki je na najboljšem potu, da poda zadovoljujoče rezultate, iskali sredstva in način, da preprečijo utrditev dobrih odnošajev med kraljevinama Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bolgarsko.
Beograd, 7. novembra. (Z) Današnja »Pravda« ima poročilo iz Sofije, v katerem je rečeno, da je nota, ki jo je poslala naša vlada bolgarski, izzvala veliko revolto med Gankovimi pristaši in makedonstvujuščimi. Make-donstvujušči so Imeli sejo, na kateri se je sklepalo o nadaljnjem postopanju proti Cankovi vladi. Pri njih je vzbudilo veliko nezadovoljstvo to, da je Can-kov posetil našega atašeja Rakiča. Ma-kedonstvujušči so sklenili, da se priredi v četrtek 8. t. m. veliko zborovanje na trgu Aleksandra Nevskega, carja osvoboditelja. Na seji je predsedoval Todor Aleksandrov, ki je bil prišel pred šestimi dnevi v Sofijo. Razen tega je bilo sklenjeno, dia se s proglasom pozove narod na jutrajšnje zborovanje. Ta proglas je bil sestavljen že pred sejo in je bil razširjen po mestu. Temu zborovanju morajo prisostvovati vse organizacije makedonstvujuščih iz Sofije in njene okolice. Na zborovanju se bo napadala Cankova vlada. Makedonstvuju-šči pravijo, da bodo na ta način pokazali, da se oni ne zavzemajo za Cankovo vlado in da žele energične korake proti naši državi
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 7. novembra. (B) Nocoj se vrši seja ministrskega sveta, na kateri se rešujejo tekoči resorni posli in na kateri poda minister zunanjih del g. dr. Ninčič članom poslednja poročila* prejeta od poslanika v Sofiji. Nato bo vlada razpravljala o obvestilu nemškega poslanika' v Beogradu glede ustavitve dajanja reparacij od strani Netnči-je.
Beograd, 7. novembra. (B) Danes je posetil pomočnika ministra zunanjih del g. Panto Gavriloviča, angleški poslanik sir Young. Ta poset se spravlja v zvezo z informiranjem o naših odnošajih napram Bolgarski, kakor tudi napram Grčiji.
BOLGARSKE DOBAVE.
Beograd,?, novembra1. (B) Vlada e zahtevala od bolgarske vlade, da takoj začne z dobavljanjem premoga, ki ga mora po mirovni pogodbi dobaviti naši državi na račun odškodnine. Bolgarska vlada je obvestila našo vlado, dia bo začela v najkrajšem času z dobavami, kakor tudi da bo dobavila še nedobavljene količine premoga.
Glasovi sofijskih listov.
Sofija, 7. nov. (B) Bolgarsko časopisje je enodušno v obsojanju napada na vojnega atašeja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Neodvisni list »Slovo« pravi:	Osebe,
ki so napadle podpolkovnika g. Krstiča, sicer niso šle za tem, da mu vzamejo življenje, toda skušale so izzvati spor, da povzroče vznemirjenje duhov, omajejo položaj vlade in izzovejo krizo.
»Preporod«, organ demokratske stranke, pripominja na vprašanje, kdo so napadalci, da se mora ne glede na predpostavko, da so to navadni razbojniki, trditi, da je to provokacija, ki se ne da kvalificirati. Od-nošaji med obema državama so bili na najboljem potu izboljšanja ta bolgarska javnost je nestrpno čakala, da vidi, kako obe sosedni si deželi stopata ponovno v dobre odnošaje, kakor je to bilo v preteklosti.
»Radikal« piše:	Policija mora storiti
vse kar je mogoče, da najde zločince, ki hočejo spraviti državo v vznemirjenje.
»Demokratičeski zgovor«, službeni organ stranke demokratskega sporazuma, izvaja, da je ta žalostni incident delo prostih zločincev, ki bo brez dvoma izkoriščan od ljudi, zainteresiranih v politične svrhe, da pa je vendarle potrebno naglasiti, da se je dogodil napad v času, ko se boljšajo od-nošaji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bolgarsko ta ko so vsa še nerešena vprašanja na najboljši poti, da dobe zadovoljivo rešitev. Jasno je torej, kakšne cilje so imeli pred očmi izzivači tega napada.
Neodvisni list »Dnevnik« pravi: Napad na vojnega atašeja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smatrajo v službenih krogih kot provokacijo, ki gre za tem, da kompromitira odnošaje med obema državama, ki so se znatno zboljšali v poslednjem času.
»Mir«, tudi neodvisen list, konstatira, da je izzval napad veliko vznemirjenje javnosti, ki spoznava sedaj, kakim even-tualnostim je izpostavljeno dobro razmerje med Bolgarsko in njenimi sosedi.
»Narod«, organ socijalnodemokratske stranke piše: Izvršilci napada so lahko zadovoljni, da so dosegli priliko za ogorčenost med obema državama, ki sta želeli živeti v miru.
Budimpešta, 7. novembra. (B) Večerna številka »Pester Lloyda« ponovno komentira jugoslovenski ultimatum bolgarski vladi in pravi, da je pravica na jugoslovenski strani, katere čast je bila žaljena, in da bi bile jugoslovenske zahteve gotovo milejše, ko bi bila Bolgarska sama ponudila zadoščenje. Ultimatum pa je vendarle zmeren, ker prepušča bolgarskim oblastvom, da izslede in kaznujejo krivce, in da se slučaj predloži mednarodnemu sodišču.
Amerika in evropske zadeve.
Pariz, 7. novembra. »New York Herold« poroča o izjavi pooblaščenega zastopnika Belega doma, da Zedinjene države nikakor ne nameravajo izvajati pritiska na Evropo. Ako Evropa ne želi pomoči, bodo Zedinjene države z obžalovanjem ugotovile;, da so se njih prizadevanja izjalovila* toda drugi narodi naj vedo, da je Amerika pokazala mnogo dobre volje. Ta izjava naj bi bila namenjena pripraviti javno mnenje Amerike na poročilo, da Hughesov načrt ni dobil odobrenja zaveznikov.
Pariz, 7. novembra. »Havas« javlja iz Washingtona: Vlada je pripravljena* da sprejme omejitve, ki bi izvedencem zabranjevalei, da se izrečejo o zakonitosti zasedbe Poruhrja, ali da razino triva jo politično podlago te zasedbe. Izvedencem pa mora biti omgoočeno, da razmotrivajo o gospodarskih pogojih, ki izvirajo iz zasedbe Poruhr ja. Uradno izjavljajo, da je stališče Amerike v vprašanju medzavezniškega dolga neizpremenjeno.
London, 7. novembra. (W) Bruseljski poročevalec lista »Times« piše: Belgijska vlada je storila energične korake, da se izravna angleško, francosko in belgijsko stališče.
Zmede v NemčljL
Berlin, 7. novembra. (W) Separatisti so se v Kreutznachu polastili mestne zasilne denarne tiskamice in puste tiskati znatne vsote zasilnega denarja. Okrožni pooblaščenec medzavez-niške komisije je odredil, da zasebne banke zamenjavajo ta denar in je prisilil tudi uradnike Državne banke, sprejemati ta denar, ker bi jih sicer moral kaznovati z odtegnitvijo svobode in s konfiskacijo premoženja.
Konse stavk®
na Poljskem.
Varšava, 7. novembra. (B) Pogajanja med vlado in predstavniki stavkajočih so dovedla do prestanka splošne stavke. Vse vladne naredbe o militarizaciji železnih rudnikov bodo razveljavljene. Vlada je poslala vojaške in civilne delegate v Krakov, kjer je prišlo danes do spopada med stavkujočimi in med vojnimi kontrolami. Ves spor je bil izravnan tudi od strani vlade v Varšavi. Poljska socijalistična stranka je pozvala stavkujoče, da se vrnejo na dela
ZAGREBŠKI NAMESTNIK V BEOGRADU.
B e o g ra d, 7. novembra. (B) Pokrajinski namestnik za Hrvaško, g. dr. C i m i č je dopotoval v Beograd. Danes je posetil ministra notranjih del, g. Vujičiča in mu poročal o stanju v Hrvatski. Nato je bil sprejet od predsednika vlade, g. Pašiča, s katerim je ostal zelo dolgo v razgovoru. G. Pašič se je jako zanimal za stanje v Hrvatski, posebno pa za stanje Seljakov in srednjih slojev.
Pred republikanskim prevratom na Grškem?
Stališče naše države. — Angleško
Beograd, 7. novembra. (B) Tiskovni urad objavlja: Ker je general Pangalos netočno podal v svojem listu potek razgovora s kraljevim poslanikom v Atenah, smo pooblaščeni izjaviti sledeče: V teku prijateljskih razgovorov med generalom Pangalosom in kraljevim poslanikom, ki so trajali pol ure, je poslanik generalu pojasnil, da so merodajni krogi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev vznemirjeni iz razlogov, neodvisnih od dinastičnega interesa1, t. j. radi sosedstva dveh držav, njiju zveze in velikih gospodarskih interesov, ki vežejo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z grškim narodom. Najmerodajnejše osebnosti v Beogradu presojajo situacijo s tega stališča in smatrajo, da sprememba ustave v Grčiji v sedanjih razmerah ne bi odgovarjala dobrorazumevanim interesom grškega naroda, vsled česar bi orali narodi, ki vzdržujejo z Grčijo zvezne in prijateljske odnošaje, gledati na to spremembo le z obžalovanjem. Dodal je, da v ostalem ve, da so tega mišljenja tudi predstavniki vseh zveznih držav in prijatelji, ki ne morejo spremljati kot ravnodušni opazovalci spremembe notranje
svarilo. — Propaganda v armadi.
politike Grčija, četudi se vzdržavajo strogo vmešavanja v vprašanje te vrste.
Beograd, 7. novembra. (B) De-marša, ki jo je izvršil v Atenah naš poslanik, je vzbudila v opoziciji veliko nezadovoljnost. Socijaldemokratski poslanec g. Nedeljko Divac je poslal ministru notranjih del vprašanje, zahtevajoč obvestila o motivih, ki so vodili vlado k sklepu, da se vmešava v notranje stvari grške zadeve.
Atene, 7. novembra. (B) Angleški odpravnik poslov je izjavil grški vladi* da bi angleška vlada gledala z velikim vznemirjenjem vsako revolucijonarno gibanje, ki bi imelo za cilj strmoglavljenje dinastije in hi bi moglo v veliki meri kompromtirati bodočnost države.
Atene, 7. novembra. (B) Značilno je, da celokupno grško časopisje enodušno zahteva, da se proglasi republika. General Kontiiis je imel oster govor o vojski in trdi, da se dinastija ni ničesar naučila in da i® sin slabši od očeta, ker so se odkrile zveze upornikov z dinastijo. Ravnotako oster govor proti kraljestvu ie imel v voiski Hadžika-riakos.
Reško vprašanje in korektura meje
v Sloveniji.
Beograd, 7. novemb. (B) »V r e-m e« piše: Pogajanja o Reki se, kakor izgleda, še iz daleka ne približujejo svojemu koncu. Že samo dejstvo, da odpotujejo naši izvedenci za trgovinska pogajanja z Italijo na Dunaj, da se tam pogajajo za trgovinski sporazum z Avstrijo, je zadosten dokaz za to, kako daleč je še do rešitve naših odnošajev z Italijo. Znano je dovolj, da Italija noče ločiti čisto pravnega vprašanja izvršitve rapallske pogodbe od trgovinskih in drugih vprašanj ekonomske prirode. Vendar pa imajo naši službeni predstavniki v roki izvesten konkreten predlog, ki ga proučavajo. Tako je včeraj popoldne naš zunanji minister dr. Ninčič konferiral z našim vojaškim izvedencem za razmejitev z Italijo s polkovnikom Daskalovičem o korekturi meje v Sloveniji.
Bavšna tommsicija z Italijo.
Beograd, 7. novembra. (Z) Te dni se je vrnil iz Ljubljane g. Hilarij Vodopivec, član glavne kontrole in delegat za izdelavo konvencije z italijansko delegacijo o izterjatvi davka od onih, ki so bili pod italijansko okupaci-
jo. G. Vodopivec je v Ljubljani konferiral z italijanskim delegatom Tedeschi-jem. Na teh konferencah je došlo do sporazuma in je Ml izđelan načrt za konvencija To konvencijo mora še proučiti naša in italijanska vlada. Prihodnji sestanek bo v Rimu, kjer se bo podpisala konvencija. (Kakor znana se je sestala 15. okt. v Ljubljani italijansko -jugoslovenska davčna konferenca v zmislu rapallske pogodbe. Naši delegaciji je predsedoval g. Vodopivec. Ur.)
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Gospa z morja«. Red D. Opera: »Aida«. Red C.
Kino Matica: »Ne želi svojega bližnje«
ga žene«.
Kino Ideal: »Skrivnost cirkusa Eddie Polo«, II. del.
Kino Tivoli:	»Pustolovka iz Monte
Carla«.
Kino Ljublj. dvor: »Žena ta svet«.
V Celju:
Mestno gledališče: »Školjka«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Sušnik, Marlita trg in Kuralt. Gosposvetska cesta
Pet let suženjstva primorskih Jugoslovenov.
Praktično se poitalijančenje slov. in Hrvatske šole ne da tako naglo izvesti, kakor na papirju. Pač pa utegne postati novi šolski zakon podlaga za preganjanje slovenskega in hrvatskega učitelja. Kdor ne bo popolnoma vešč italijanskega jezika, ta bo že po svoji nekvalifi-kaciji v nevarnosti za svojo službo. In tudi oni, ki bodo sposobni za poučevanje v italijanščini, ne bodo na boljšem, če se ne prodajo novim gospodarjem.
Tudi neka določba zakona, ki govori o izpitih, se bo dala imenitno uporabiti proti neljubim učiteljem. Zakon pravi namreč, da bo tudi definitivno nastavljeno učiteljstvo moralo šest mesecev čakati za končno potrditev. Vse ne-definitivno učiteljstvo pa bo moralo delati didaktičen izpit pismen in ustmen ne glede na to, da ima dotični učitelj zrelostni in nekateri celo usposob-Ijenostni izpit. Iz tega je razvidno kakšna prosta roka je dana tu samovoljnosti slovenskemu učiteljstvu tako sovražnih šolskih oblasti.
Vkljub vse težavam, nevarnostim in preganjanjem se more reči, da se je do sedaj naše učiteljstvo dobro držalo. Neznačajnih in prodanih propalic je zelo malo. Od preko 600 našega učiteljstva težko, da jih je deset, ki se priznavajo k fašistovski stranki. To so seveda sami koritarji ali taki, ki imajo maslo na glavi, pa so se zatekli pod okrilje fašistov, da bi laže skrili svoje zasebne malo častne zadeve.
Vendar pa se je balti, da se poloti učiteljstva apatija za javno delovanje, ker je že danes učitelju težko udeleževati se narodnega dela zunaj šole. Po nekaterih krajih na Goriškem so obla-stva učiteljem prepovedala voditi društva), vaditi pevske zbore, prirejati dramatične predstave, skratka zabranjeno jim je vsako društveno delovanje. To dejstvo ni samo žalostno, ker se s tem odtegujejo ljudstvu požrtvovalni narod-
ni delavci, ampak }e naravnost strašna kazen za vsakega učitelja, ker je obsojen v neprostovoljno nedelavnost. To moralno trpljenje jugoslovanskega učitelja v Italiji bo razumel le oni, ki se je kdaj nahajal v podobnem položaju. Ta bol je tiha, neopazna, toda ob njej hira duša inteligentnega mladeniča in moža, ki mrje hrepenenja, da bi dal svoje moči za napredek ljudstva. In končno ali ni človek družabno bitje! Cankarjevi »Hlapci« so pri nas že desetkrat prehiteni. Nimamo sicer onih prostovoljnih »hlapcev«, toda njih moralno trpljenje je tako veliko, ker je v našem učiteljstvu čut prostosti in odpor proti hlapčevanju nadvse močan.
Proti ogromnemu navalu tisočkrat močnejšega sovražnika bo pač omagal tudi tilnik ponosnega ljudskega borca v našem Primorju. Naš učitelj se mora umikati postopno iz javnega življenja s krvavečim srcem. Nikdar pa ne postane izdajalec svojega rodu, o tem ni dvoma. Začasno se umakne, da počaka boljših časov, ki morajo priti. Skoraj si ne moremo misliti, da bi te gorostasne razmere trajale v neizmernost.
V težkih urah našega zares suženjskega življenja nam je edina uteha, da imamo tam preko meje brate, ki z nami čutijo in se zanimajo za naše trpljenje. Nismo tako sebični, da bi zahtevali od vas, bratje, velikih žrtev, da bi vi tvegali za nas vse. Niti od daleč ne mislimo na to. Vendar pa vemo, da se bo naše stališče zboljšalo tedaj, ko se bo ves naš narod preko meie zares zavedal, da biva v Italiji preko pol milijona Jugoslovenov, katerim se godi zelo zelo slabo. To čustvo bratstva je treba zbuditi. In ko se bo na naše trpljenje glasno odzvalo to čustvo, tedaj bo moral tudi italijanski narod priti do spoznanja, da smo tudi mi ljudje iz krvi in mesa.	Primorski.
Pismo iz Anglije.
Angleška pridiga Balkanu. — Sodba o fašizmu.
Od našega dopisnika.
Nedavno Je obelodanila ugledna revija »Near East« informativen članek o političnem stanju na Balkanu. V tistih dnevih — vsaj tako se je človeku zdelo — pa ugibanja objektivnega člankar-ja niso bila tako aktualna, kakor sedaj, ko se je spričo jugoslovensko - bolgarskega konflikta ter radi grških homatij pojavila nujna potreba, pogledati resnic! temeljito v obraz ter opustiti vse, kar H. utegnilo potencirati samoprevaro evropskega javnega mnenja. V ta namen hočem dotični članek podati tudi vašim čitateljem v kratkem izvlečku. »Near East« piše:
Kakor doznavamo potom carigrajskega tiska, se bo v kratkem vršila konferenca med Italijo, Bolgarsko, Albanijo in Turško. Svrha te konference je: ureditev medsebojnega razmerja. Idejo te konference ni težko uganiti, če se spomnimo na1 italijanske aspiracije na Balkanu. Ali med to konferenco in med tako zvanim »ravnotežjem«, ki ga hoče ustvariti Italija, leži veliko brezno. Za balkanske države nikakor ni ugodno, sklepati zveze z velesilami: balkanskim državam je potrebna medsebojna zveza-... Ce bi bila italijanska politika na Balkanu samo »poizkusna«, kar pa ni, nam to dejstvo že samo na sebi narekuje potrebo definitivne politike Anglije na bližnjem vzhodu, Italija se odkrito protivi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Grški, ne da bi se pri tem ozirala nd mir na Balkanu in po vsej Evropi. Italija pozablja, da bo Francija v tistem trenotku, ko se bo ona poslužila Bolgarske, storila isto s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Taki politiki bi moralo slediti kontinentalno stanje
č. London, 4. nov.
v letu 1914... Edino Velika Britanija bi mogla pomagati Balkanu, ker nima egoističnih ciljev in ker jo navdaja edina želja: vzpostaviti red na Balkanu.,.
Kakor je razvidno iz angleškega tiska, so sprejeli g. Kalfova v Foreign Office-u z zadovoljstvom. Kakor znano, je bil Kalfov v Rimu, Londonu in Pari-zui, kjer je »uspešno« iztrebil vse predsodke zapadnih politikov z ozirom na spremembo režima, Tudi naša vlada bi morala poskrbeti za temeljitejšo propagando. To čutimo zlasti tu v inozemstvu, kjer se ničesar ne stori v svrho upoznavanja naših interesov in okolnosti.
»Times« so se bavile s fašizmom. List prihaja do sledečega zaključka: Italijanski narod misli, da fašistovska revolucija ni politična, temveč — duhovna. Fašizem je v Italiji popularen zato, ker mu je uspelo pripisati vse pogreške drugim strankam in prejšnjim vladam. Mussolini je fašizem, poosebljeni pokret. Vsa odgovornost leži na njem. Njegova glavna sotrudnika sta tisk (»ogledalo njegovih možganov«) in milica, katero je ločil od stranke. Ta milica ni toliko vojaška formacija kot večina o priliki bodočih volitev. Fašizem ni ustvaril nič posebnega. Uničil je parlamentarne prepire, zmanjšal nekoliko davki in popravil železniški promet. V zunanji politiki ni imel fašizem nobenih pomembnih uspehov. Sijajni začetek z ratifikacijo santamargeritskega dogovora je nacijonaln. težnjam diametralno nasprotujoči sporazum, Mussolinijeve nade o razširjenju Italije so naletele med zapadnimi zavezniki na globoka nezaupljivost.
Angleški general Thomson o naši kraljevini.
London, 6. nov.
»O b s e r v e r« priobčuje dingi članek generala Thomsona o razmerah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Thomson piše:	Srbski centralizem je v
velikem delu posledica gospodarskih čini-teljev, ker Srbija nima direktnega izhoda na morje. Najboljša rešitev tega problema bi bila, če bi Srbija dobila pri Solunu izhod na Egejsko morje. Na ta način bi Solun postal prestolica federativne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Taka rešitev bi bila izhod iz težkoč, toda srbsko in grško javno mnenje še ni zrelo za tako rešitev vprašanja.
Thomson na to prehaja na srbsko-hr-yatske odnošaje ter pravi: Čeprav obstoji visok jez med Srbi in Hrvati v notranji politiki, bo ta vendar izginil v vprašanjih zunanje politike. Tudi ako Hrvati in Slovenci morebiti žalujejo za habsburško upravo, si nikakor ne žele italijanskega .gospodstva. Napram italijanski nevarno-
sti predstavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci edinstvo. K temu prihaja še zunanja nevarnost od strani Madžarov. Proti tem zunanjim nevarnostim se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev more najbolje boriti, če je neodvisna in ujedinjena, ker je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev sama po sebi že v začetku predstavljala veliko silo.
Uspeh kraljevine je odvisen od Srbov, ki so duša in telo kraljevine. Poleg tega so Srbi močen in bojevit narod, ali manjka jim trgovske sposobnosti Hrvatov tn modrosti Slovencev. Da bo kraljevina napredovala, je potrebno sodelovanje Hrvatov in Slovencev. Srbi morejo to dobiti samo na podlagi vzajemnih koncesij in enakopravnosti. Brez tega sodelovanja bi Srbija mogla ostati središče bojev, namesto da bi bila stabilizirajoč faktor. Kraljevina SHS ima veliko bodočnost, potrebuje pa miru in gospodarskega razvoja v svoilh mejah.
Zmara in potem ruske revolucije.
(K šesti obletnici bolj še viškega prevrata.)
III.
Boljševiška vstaja je izbruhnila v Petrogradu 25. oktobra (7. novembra). Uporniško gibanje je imelo glavno' opo-ro v petrograjski posadki in mornarjih iti samo deloma v delavstvu. Kerenski je skušal dobiti zanesljive vojaške ce-! te, toda general, ki so mu ukazal, naj j brani vlado, je izjavil: »Kerenski naj mi j pošlje tozadevno pismeno povelje in naj ! overovi svoj podpis pri notarju.«
Ker je bila še vsakomur v spominu usoda Kornilova, ki je bil zaprt radi dvoumnosti navodil Korenskega, je ostala vlada popolnoma osamljena v zimskem dvorcu, ki ga je branila samo ena četa in nekj oficirjev. Kerenski pa je pobegnil že takoj prvi dan vstaje.
V Moskvi so nastopili boljševiki malo pozneje in tudi tu ni znala socijalno-revolucijonarna vlada, ki je zavladala na magistratu, pridobiti naroda na svojo stran. Vstaja ni bila splošna^ kajti priključilo se ji je komaj 15 — 20 odstotkov vojaštva in delavstva v mestu; ostalo prebivalstvo je samo pasivno sledilo razvoju dogodkov. V njem je prevladovalo mnenje: Socijalni revolucijo-narji nam niso dali ničesar, bomo videli, kaj nam prineso boljševiki.
Inteligenca je bila boljševikom sovražna; tako tudi Gorlrij, ki se jim je pozneje priključil (sedaj pa se je zopet ločil od njih) in ki je pred prevratom pisal, da je takojšnja ustvaritev soci ja-' lizma brezumje. Toda inteligenca je bila razcepljena v razne stranke in brez vsake moči; njen poskus upiranja boljševikom je kaj hitro propadel.
Glavni poveljnik moskovske vojaške oblasti, general Rjabcov, je izdal vlado Kerenskega in je s svojim pasivnim zadržanjem zagotovil boljševikom zmago. Samo nekaj sto oficirjev im kadetov se je upiralo boljševikom, ki so bili tedaj še tako slabotni, da so se morali boriti proti njim ves teden.
Največjo podporo so dobili boljševiki s strani Nemcev. Nemški generalni štab je od spomladi dalje plačal velikanske vsote za boljševiško pacifistično agitacijo. Strokovnjaki trdijo, da so bili vsi letaki, ki so jih še pred uporom razširjali po Moskvi, tiskani v Nemčiji. Nemci - ujetniki so se udeleževali v uniformi ruskih vojakov pouličnih borb. Nemški oficir je poveljeval v artiljerij-skem boju od Vrabcevih gora proti Kremlju.
Po boljševiški zmagi so prišli na vlado popolnoma neznani ljudje (razen Lje-nina in Trockega). Nevarnost v notranjosti je bila splošna, tako da so morali boljševiki sami streljati roparje po cestah.
S početka so boljševiki zabranili vse časopise razven komunističnih. Kmalu nato pa so zopet dovolili tudi druge liste. V prvih mesecih boljševiške vlade ni bilo terorja. Celo razmerje do cerkve je bilo zadovoljivo. V tem času je deloval v Moskvi vseruski cerkveni koncil (od 5. do 18. novembra) in tedaj je bil izvoljen patrijarh Tihon. Koncil je poslal k boljševikom delegacijo, ki naj M sodelovala pri pomirjenju bojujočih se strank, kar se ni posrečilo, in ki naj bi pregledala poškodbe, ki jih je povzročilo obstreljevanje Kremlja. To je bilo
dovoljeno in so biB boljševiki vsaj na zunaj do cerkve korektni.
Naenkrat pa so se začele hišne preiskave, iskali so po hišah orožje), odpravljeni so bili vsi sodniki, namesto milice so bili postavljeni pristaši komunistične stranke. Po malem so se boljševiki polastili tudi drugih mest. Kozaška dežela pa jih ni priznala in se je proglasila za avtonomno, kar je nekaj časa pozneje povzročilo meščansko vojno. Še decembra so se mogli odpeljati na jug nasprotniki boljševizma. Iti so upali, da boljševizem tja ne bo prišel. Koncem novembra 1917 so se vršile po celi Rusiji volitve v ustavotvorno skupščino. Boljševiki niso dobili večine, katero so obdržali socijalni revolucijonar-ci; kadeti so dobili le 12 mandatov. Večino sobranja so izvolili kmetje in na vaseh je še vedno prevladovala socijalno - revolucijonarna stranka. Boljševiki so se nazivali »delavsko - kmetijska vlada«, toda s kmeti niso imeli ničesar skupnega in so po Marxovem programu ustvarjali diktaturo tovarniškega proletarijata. Radi tega jim je bila ustavotvorna skupščina na potu in so jo razgnali še preji, predno je pričela s svojim delovanjem.
Po izgonu članov ustavotvorne skupščine so se nekateri skušali upirati na deželi (poleti 1918 v Samari), toda v narodu njihovo prizadevanje ni našlo odmeva. Kmetje so se sami polastili zemlje in se niso po tem kar nič zavzemali za ustavotvorno delovanje in tudi niso imeli pojma, kaj bo prinesla sovjetska vlada. Demokratične volitve so bile povsod preklicane, oblast so prevzeli sovjeti po sovjetski ustavi, ki je uvedla več stopenj v volilnem redu, tako da je dobil mestni delavec toliko glasov, kakor 25 kmetov skupaj.
Izgon, ustavotvorne skupščine je pomenil udušitev javnega mnenja in kmečkega glasu, napovedal boj vsem strankam*, zlasti socijalno - revolcijonami in tedaj se je začel teror, ki traja še sedaj. Boljševiški režim nastopa pod pretvezo borbe proti caristom in proti revoluci-jonarjem, toda ravno on je postal največji protirevolucijonar. Vsaka svobodna misel je bila udušena. Nobena stranka ne deluje v Rusiji, noben časopis razen komunističnih ne more izhajati, volitve so bile prava komedija. Vlada je predložila volilcem svojo kandidatno listo, glasovanje se je vršilo javno in vlada je povsod preprečila kmetom do stop v osrednje sovjete.
Ko ie vojaštvo odšlo domov, je formirala sovjetska vlada rdečo armado, kjer prevladuje komunistični element in kjer je režim mnogo strožji kakor je bil za carske dobe. Boljševizem je postal imperijalizem deloma iz lastne narave boljševikov, deloma pa pod pritiskom Nemcev, ki so vedno vplivali na boljševike in ki še sedaj nameravajo izkoristiti njihovo silo proti svojim sovražnikom. Nekateri primerajajo boljševizem z bonapartizmom, toda med obema je razlika, kajti Jakobinci, ki so pozneje postali bonapartisti, so bili domoljubi boljševiki pa so začeli svojo karijero z izdajstvom in sedaj so zavezniki na j hujšega sovražnika Rusije in Slovanstva — Nemcev.	ZV. J.
Ocena novel pokojninskega zakona.
(Konec.)
Poskusiti moram torej z analizo posameznih določb in ugotoviti, v kolikor so sploh sposobne, ustvariti enoten in le ob enotni uporabi objektiven postopek pri priznavanju rent.
Prva nedvomljiva točka zakonodavSeve volje je tendenca, preobraziti stara določila za računanje rente tako, da je v istem slučaju možnih morda več rezultatov, da pa more izvajalec zakona ^ izbrati za upravičence vedno najugodnejši rezultat. To stoji.
Ker pa je treba po novem računati osnovni znesek iz povprečne premije vseh 120 ali manj mesecev in je notorično, da privatni nastavljenec nima že od začetka službe take plače kot po devet ah deset letih, vsled česar tudi ne more biti celi čas uvrščen v najvišji razred z najvišjo premijo, je evidentno, da je novi načm računanja rent manj ugoden nego stan, po katerem so bili vpoštevni le prejemki zadnjih 24 mesecev. Cim je torej osnovni znesek iz povprečne premije uiatijši nego osnovni znesek iz prejemkov zadnjih dveh let, odpade vsled tendence uporabljanja ugodnejših rezultatov uporaba_ te določbe, kar se mora logično zgoditi pri skoro vseh dandanes priraščajočih rentnikih, katerih čakalna doba je potekla pred 1. julijem 1921 ali pa tako kmalu po 1. juliju 1921, da nove povišane premije nimajo moči dvigniti povprečno premijo nad tridesetinko starih osnovnih zneskov. Prvi odstavek novega besedila § 8. torej v praksi sploh ne pride dostikrat v poštev, in pred nami stoji, izzvan vsled nejasnosti nadaljnih določil s 8. in člena 9 ter vsled pomanjkanja prehodnih določil prvi dilema:	,,
Po katerem zakonu, starem ali novem, se računa osnovni znesek, če )e račun po starem za zavarovanca ugodnejši, a m čakalna doba potekla pred 1. julijem 1921? Dilema je tembolj smešen, ker velja za take slučaje po obeh zakonih identičen postopek, le da je izhodišče drugačno, m le da pozna novi zakon možnost, da se vračun-liivi preiemki finzirajo do maksimalne m-»ie
900 Din. Osnovni znesek iz te maksimalne meje pa ni 225 Din kot po starem zakonu, če je bil upravičenec zadnjih 24 mesecev uvrščen v VI. razred, temveč 180 Din!, kar ustreza osnovnemu znesku starega y. razreda.
Iz tega labirinta si zaenkrat ne morem predstavljati izhoda, nego sledečo precej verižno uporabo obeh zakonov pri vseh slučajih, pri katerih je čakalna doba potekla pred 1. julijem 1921:
1.	Če je bilo zavarovanje izvajano skozi v VI. razredu, se računa renta po novem zakonu, na podlagi 30 kratne povprečne premije, pri čemur je efekt enak računu po starem zakonu.
2.	Če je bilo zavarovanje izvajano tekom zadnjih 24 mesecev v VI. razredu, po starem zakonu, ker je račun po novem zakonu ali neugodnejši ali nemogoč vsled prekoračenja maksimalne meje.
3.	Če je bilo zavarovanje izvajano v kateremkoli nižjem razredu nego je VI. razred, na podlagi povprečne melje zadnjih 24 mesecev, torej zopet po novem zakonu, pri čemur bi se poslužil ugodnosti maksimalne meje, in priznal v efektu vedno osnovni znesek V. razreda po noveli 1914, formalno pa s tem tudi osnovni znesek novega III. razreda, kar pomeni, da vpliva zakon Iz teta 1922 tudi za čas pred 1. julijem 1921, dasi proti vsem principom v zakonodaji sestavljalec besedila zakona ni smatra! za potrebno ali pa tega vedel ni, da mora retroaktivnost zakona biti brezpogojno izrečno odrejena. Dejstvo, da dovoljuje § 8. zakona za čas pred 1. julijem 1921 fikcijo zavarovane povprečnine, ki v razredih, veljavnih po zakonu iz leta 1914 ne eksistira (900 Din!), ki pa eksistira v razredih veljavnih izza 1. julija 1921, po-menja ali protislovje § 8. s členom 9. zakona, po katerem veljajo povišbe dajatev In prispevkov šele izza julija 1921, ali pa pomcfija, da je člen 9. zakona razumeti tako, da se morajo vse dosedanje rente priznane brez osnovnega zneska VI. razreda Preračunati po tel naiugodneiši Ukcl& In
da se likvidacija po novem računu zapa* daioSfh cferokOT ne sme izvesti za čas pred 1. julijem 1921! Kaj je prav, ne ve danes morda niti koncipist novel več!
Računanje stopnjevalnih zneskov je enostavno. Invalidna in vdovska renta, kakor tudi dečja renta bi se dala torej na te bazi najti s prilično zanesljivostjo, vendar pa zna nastopiti nov dilema pn vzgojnih prispevkih (dečji renti), ki zavisi spet od vprašanja: od kdaj dalje in v kolik-šnjem obsegu velja alternativa, ki jo je uvedel novi zakon pri § 16. glede računanja dečje rente?
Za izračunanje dečje rente so namreč stopnjevalni zneski brez vpliva, ker se računajo iz čistega osnovnega zneska. Če je torej potekla čakalna doba pred 1. julijem 1921 in če se je zgodil zavarovalni slučaj (smrt zavarovanca) pred ali po 1. juliju 1921, ali se sme uporabljati novi drugi odstavek, uveljavljen z zakonom iz leta 1922? Odgovora iščemo v nejasnem besedilu zakona — zaman! Le iz presumcije, da se sme osnovni znesek sam računiti i za čas pred 1. julijem 1921 po odredbah, uveljav-Ijanih za čas izza 1. julija 1921, smemo sklepati, da je to mogoče.
Kar se tiče skrajšanih osnovnih zneskov ob le 60 mesečni prispevni dobi, ki bi potekla pred 1. julijem 1921, je treba postopati analogno kot pri neskrajšanih osnovnih zneskih samo da bomo povprečno premijo vzeli 20 krat mesto 30 krat. Zopet pa nastane v zakonu neodgovorjeno vprašane, kako je uporabljati novo uvedeni stopnjevalni znesek za 61 do 119 mesečno dobo zavarovanja. Ali velja ta stopnjevalni znesek tudi samo za zavarovalne primere, nastale po 1. juliju 1921? Naj navedem konkreten primer, kam bi to dovedlo!
A in B sta od 1. septembra dalje zavarovana na podstavi letnih dohodkov 3600 kron. A umrje 26. junija 1921, B 3. julija 1921, osem dni pozneje. Oba zapustita vdovo. če je torej zakonodavec hotel uveljavljenje posebnega stopnjevalnega prispevka le za čas po 1. juliju 1921, pripade vdovi zavarovanca B vdovska renta, ki ie za eno tristošestdesetinko manjša od polovičnega osnovnega zneska za 120 mesecev, vdovi zavarovanca B pa samo vdovska renta v višini enotretjinskega osnovnega zneska za 120 mesecev, in vendar je njen mož umrl le 1 teden preje nego B, in je izpolnil, kar je še bolj važno, le 1 mesec manj prispevnih mesecev kot B. Ob uporabi največje ugodnosti bi znašala vdovska renta B 537 kron, vdovska renta A pa 300 kron! če se pa obravnavata oba slučaja po novem zakonu, bi znašala tudi vdovska renta A 534 kron.
če so torej vsled nejasnosti in formalne nedostatnosti novel mogoče komplikacije v slučajih, kjer je čakalna doba_ ali celo zavarovanje zaključeno še v času pred 1. julijem 1921, bi človek pričakoval, da bo stvar lažja v slučajih, ko priraste renta po 1. juliju 1921.
Kaka zmota!
Skrajšana osnovna renta se po novem § 8. (odst. 5) računa z 20kratno povprečno premijo in se tej prišteje še tolikokrat eno stoosemdesettinko celotnega osnovnega zneska, kolikor je prispevnih mesecev nad 60 mesečno dobo. Ta stopnjevalni prispevek po starem zakonu ni postojal, in vzgojna renta se, če ne doseza čakalna doba 120 mesecev, računa tudi po novem zakonu tako, kot določa 1. odstavek § 16. starega zakona, torej: brez morebitnega stopnjevalnega zneska.
V starem zakonu je mišljen seveda pod besedo stopnjevalni znesek oni znesek, ki je omenjen v novem 4. odstavku § 8. za prispevne mesece po 120 mesečnem zavarovanju, radi besede »morebitnega« pa je nastala v zakonu luknja, ki bi je sigurno ne bilo, če bi horicont novelista segal čez en paragraf. Kaj je potem prav, pove interpretu šele socijalni čut, če ga — ima.
Nadvse drastično malomarnost v formi pa najde pozoren bralec v najnovejši naredbi z dne 19. julija t. 1., ki zvišuje zopet plačilne razrede, premije In dajatve na dvojni dosedanji znesek, in sicer razrede od 1. januarja 1924 dalje, premije in dajatve pa že od 1. oktobra 1923 dalje! Skoro doslovna naredba z dne 3. junija 1922, po kateri je bila najvišja mesečna premija 90 Din, je uveljavila plačilne razrede, premije in dajatve s 1. julijem 1922. Ta, zadnja naredba pa pravi, da stopa v veljavo 1. oktobra 1923, da veljajo razredi od 1. januarja 1924, da pa se računa (glej člen 2 naredbe), za premije ki üb je plačevati od 1. oktobra t.l. dalje, znesek 6000 Din, ki — mimogrede povedano — v novih zavarovanih povprečninah sploh ne postoja.
Očividno v naglici tik pred podpisom naredbe popravljeni datum iz 1. oktobra 1923 v 1. januarju 1924 v prvem odstavku priča, da se je predlagatelju naredbe silno mudilo z uzakonjenjem sprememb, da pa ga je bogve iz kakšnih razlogov skrbelo, da bi morda napravljalo slabo kri, če bi stopila naredba nenadoma v veljavo; v tej težnji in v nadi, da se bo morebitno ogorčenje že polagoma aplaniralo, je najbrž v zadnjem trenotku popravil datum, to pa le — v uvodnem odstavku.
In zdaj ne preostaja niti članom !n rentnikom zavoda, niti piscu in vsakemu radovednežu nič drugega, kot počakati, da nam ravnateljstvo pokojninskega zavoda pove po domače, kako je razumeti novele zakona, posebej pa še od kdaj naprej In kako velja najnovejši njegov referat ministru za socijalno politiko, uzakonjen z naredbo z dne 19. julija 1923, št. 48.476, »Ur. list« št. 99 z dne 26. oktobra 1023.
O formi zakona pa je sodba sklenjena: zakon, ki prepušča tako široko polje raz. položenju interpretov, ni zakon.
Iz prosuetnego življenja.
— Ljubljanska drama. Prihodnja premijera v dramskem gledališču bo v nede. Ijo, dne 11. t. m. Vprizori se Francoza Sa~ voirja komedija »Plavobradčeva osma že. na«. Glavne vloge igrajo ga, Nablocka, g. Putjata in g. Rogoz. Nadalje nastopijo ga. Medvedova, gdč. Mira Danilova, g. Danilo, g. Medven, g. Jerman itd. Režijo vodi g. Putjata, ki nastopi ta večer prvič z novo stvarjo v tekoči sezoni kot režiser tn igralec.
— Danes zvečer se poje opera »Aida« in sicer za red E in C v sledeči zasedbi: Aida - Zikova, Amneris - Sfiligojeva, kralj-Pugelj, Radames - Šimenc, Ranfis - Betetto, Amonaslo - Cvejič, in sel . Mohorič. — Opero dirigira in režira operni ravnatelj g. Rukavina.
— Uprava Narodnega gledališča V Ljubljani opozarja p. n. abonente, da poravnajo svoje obroke najkasneje do 12. novembra t. I- Ih sicer abonentje na uradniške izkaznice svoj 3. obrok, ostali abonenti pa svoj 2. obrok, da se izognejo nepotrebnim opominievalnim stroškom.
Dnevn©
- — Jutri priobčimo zanimiv članek »Razsulo demokratske stranke na Štajerskem«, ki ga je napisal za naš list odličen pristaš demokratske stranke. *
— Povišanje v Cin generalov. V čin armijskih generalov so povišani: Minister vojne in mornarice, adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Petar P e š i č in divizijski generali Božidar Terzič, Miroslav Milisavljevič, Štev an Kačič, Krsta Smiljanič in Milan T u c a k o -vić. V čin vlce-admirala je povišan kon-treadmiral Dragutin Priča. V čin divizijskega generala so povišani polkovniki Dušan Cvetkovič, Milan Vučkovič, Milan Jovanovič, Radisav Stanojevič, Dragutin Ristič, Dobrosav M i -i e n k o v i č, Radisav Z e č e v. č, Milosav Damnjanovič, Emilo Belič, Milan Nedič, Petar Markovič, Vojislav Nikolajevič, Milivoj Cačevič, Vojislav Tomič, Josip K o s tf č, Dragomir Stojanovič, Dušan Trifunovič, Ljubomir Marič, Radisav Krstič, Radovan Obradovski, Pante-lija Jurišič in Petar Ž i v k o v i č.
— Napredovanje v vojski. V čin peš. podpolkovnika so povišani peš. majorji Josip Klobučar, Slavoljub Breiten-f e 1 d, Matija Š t e f i n in Štefan Očko. y čin peš. majorja je povišan kapetan I. razreda Rudolf Ukmar. V čin kapetana I, razreda so povišani kapetani II. razreda Josip Tuf ek, Karol Tavbar, Viktor Gogal, Ivan Novak, Josip Čibej, Leon P e i 11 e r, Otmar Križ, Marko B o t e r i, Franjo O a u t n e r, Bogoslav C v i t a š, Alfred H ii b 1, Josip U h 1 i k, Robert Gros in Vladimir Grahovec.
V	čin kapetana II. razreda je povišan peš. poročnik Vinko Kraus. V čin artilerijskega kapetana I. razreda so povišani art. kapetani II. razreda Oton Stark, Milan Vlah, Štefan Lavrič in Branko H ajdu še k. V čin konjeniškega majorja je povišan konjeniški kapetan I. razreda Vekoslav F o n. V čin konj. kapetana I. razreda konj. kapetan II. razreda Ljudevit Leš-na r. V čin inženerskega kapetana I. razreda je povišan kapetan II. razreda Anton R o ž u n. V čin peš. kapetana II. razreda so povišani poročniki Cedomil J a n j č i č, 'Janko Hameršak, Jernej Pavlič, Ivan Preselj, Luka Demšar, Ferdo Tratnik, Lovro T r e o, Pavel C e n -čič, Jakob Potočnik in Jože Župančič. V čin peš. poročnika so povišani peš. podporočniki Franjo Poljak, Vilko Hren, Anton Verstovšek, Alojzii Rot, Ivan Oblak, Andrej Kvaternik, Anton Ker vin, Josip Dežman, Vladimir Jaklič, Franjo Pirc, Avgust Pretnar, Stjepan Srebotnik, Rudolf Hvaia, Stanislav K a j f e ž, Franjo Hribar in Vekoslav Adamič. — V čin art kapetana II. razreda je povišan art. poročnik Kazimir Poje. V čin art. poročnika so povišani art. poročniki Janko Hrast, Gojko Boro ta in Janko Potočnik. V čin inženerskega poročnika je poviš m podporočnik Branko B u č i n. V čin administrativnega poročnika sudske stroke je povišan podporočnik Štefan Kopriv-šek. V čin žandarmerijskega kapetana II. razreda poročnik Stanko Palčič. V čin administrativnega kapetana II. razreda ekonomske stroke je povišan kapetan II. razreda. Pavle Šetina. V čin artiIen]sko-teh-niškega podpolkovnika major Ferdinand iV I d m a r. V čin sudskega kapetana I. razreda kapetan II. razreda Vilko Fuchs. V čin žandarmerijskega polkovnika podpolkovnik Oskar Vidic. V čin strokovnega mornariškega poročnika podporočnika Anton C e s k u t ln Andrei Stare. V čin administrativnega poročnika ekonomske stroke pri mornarici podporočnik Jože Župan.
V	čin mornariško tehničnega poročnika podporočnika Artur Rihtar in Anton Kaplja. Za tehničnega poslovodja III. razreda poslovodja IV. razr. Gregor K a u -kelj.
— Odhod naših parlamentarcev v Var-§avo. Predsednik narodne skupščine Ljuba 'Jovanovič je bil v torek dopoldne na dvoru to je pri tej priliki obvestil kralja o odhodu naših parlamentarcev v Varšavo. Poslanci odidejo iz Beograda v soboto 10. t. m. ob 5. uri zjutraj, potujejo čez Dunaj in pridejo
V	Varšavo v pondeljek popoldne.
— Prometno ministrstvo In železničarji neslovanskih narodnosti. Prometno ministrstvo je izdalo naredbo, da morajo vsi postajenačelniki odposlati svojim pristojnim direkcijam sezname onih železničarjev, ki se v dobi petih let niso priučili go-voru in pisavi enega od treh v naši državi kot državno priznanih jezikov.
•— Prepovedan list Notranje ministrstvo je prepovedalo v naši državi rumun-ski Ust >Vointa Banatulni«, ki izhaja y Te-inešvani.
— Novi brzojavni vod Ljubljana—Beograd. Zgradba novega telefonskega voda od Ljubljane do Zagreba je bila dovršena dne 8. avgusta in s 15. septembrom je dobil ta vod številko 209. V področju ljubljanske poštne direkcije gre ta vod preko telefonskih postaj Grosuplje, Trebnje, Št. Janž, Sevnica in odtod ob bivši južni železnici v Zagreb. Hkrati je bil tudi vod Ljubljana— Zidanmost podaljšan do Zagreba In mu je ministrstvo daio številko 3659.
— Naročnina za telefon, ki ga postavi naročnik na železniški postaji. Ministrstvo Pošte to telegrafa je odredilo, da se plača za telefon, ki sl ga da naročnik za svojo Potrebo postaviti na železniški postaji, naročnina po kategoriji takega naročnika. Ce sl napravi tak telefon več naročnikov skuhaj, se plačuje naročnina vedno po katego-rijl a) telefonskih naročnikov.
— Inkompatibillteto očita »Jutro«, ker to načelnik oddelka za socijalno politiko dr. Goršič hkrati predsednik stanovanjske-fa sodišča, menda zategadelj, ker prejšnji sef oddelka za socijalno politiko Adolf Rihtar ni bil predsednik takratnega stano-/fanjskega senata. Toda »Jutro« je pri tem ®5?zrlo to, da Ribnikar sploh ni pravnik, sedanji načelnik pa je bivši poklicni sod-
Od te strani torej ni zapreke proti ku-roulaciji obeh služb. Stvarno pa je narav-
Vcl*Ki fiim sczije 1923/24
°a 8. do 11.1. d®* od 12. do 14, M. del
KINO MATICA

itewestL
nost neogibno potrebno, da je oboje v eni roki združeno, da se je napravil konec tistim nevšečnim pojavom, ki so bili do konca leta 1922, ko je šef oddelka za socijalno politiko pobijal odločbe stanovanjskega senata, kadar mu niso prijale. Kdo ie poklican in dolžan vzdržati val nezadovoljnosti, ki jo povzroča stanovanjska beda v Sloveniji, nego načelnik pristojnega oddelka pokrajinske uprave? Ali bi bilo prav, da bi on prevalil to težko odiozno delo na druga ramena? Sploh pa sedanji načelnik dr. Goršič ni prosil za mesto predsednika stanovanjskega sodišča, ampak je bil pozvan na to mesto.
— Nesramna laž ljubljanskih hiperna-cijonalistov. O incidentu na Sv. Petra cesti, ki ga je glasilo ljubljanskih hipernacijo-naiistöv popolnoma Izkrivilo, smo izvedeli sledeče: Okoli 10. ure sta se vračala dva srbska omladinca domov, medpotoma pa sta prepevala pesem »Oj Srbijo, majka mila...« Naenkrat leteče steklenice, kozarci, divjaški pfuj,klici. Iz čegavih ust? Iz orjunaških. Gospod S. Ž. je na vprašanje, zakaj je Izustil te vzklike, odgovoril: »Zato, ker sem orjunaš. Gospoda, ali ste znoreli? Sledil je izgovor, češ da dotičnik ne razume srbski ter da je mislil, da gre za »Veliko Srbijo«. Ni potrebno naštevati, koliko so žrtvovali Srbi za to državo, in kakšna je hvala, ki jo uživajo njihovi sinovi, katerim se radi megalomanije nekaterih talmi-borcev v življenjski nevarnosti prepoveduje popevati v svobodni domovini svoje pesmi. Toda orjunaši so v svoji borbenosti zamislili drug načrt, ki so ga takoj izvedli. Ko sta hotela navedena Srba oditi v restavracijo Lloyd, da poiščeta nekega znanca, sta opazila sumljivo muzanje ter slutila, da se nekaj pripravlja. Nista še bila pred restavracijo, in že ju je obkolilo kakih 20 orjuncev. Pričeli so ju pretepati, kamor je padlo. Medtem ko so vrgli enega na tla, se je drugi trenutno osvobodil ter udaril s pripravljeno steklenico enega izmed napadalcev po glavi. To je bila edina rešitev, da sta mogla živa uteči nevarnosti, ker so se ostali orjunaši bavili z udarjenim tovarišem. V tem trenutku je nekdo ustrelil iz samokresa, najbrže kak orjunaš, ker to je njihova stara navada, plašiti gavrane z re-volverskimi streli. Najbolj žalostno pa je, da so orjunaši pri zasledovanju omenjenih dajali duška svojim čustvom z vzkliki »Doli s Srbijo, doli s Srbi, doli Srnao! Ugotoviti je treba, da v Ljubljani ne obstoji ni-kaka organizacija Srnao in tudi nista napadena kot njena člana nameravala z omenjeno pesmijo nikogar izzivati. Voditeljem Orjune priporočamo, da se rešijo takih tipov, ki mrze v svoji zaslepljenosti vse, kar ni orjunaško, čeravno bi bilo to najbolj pravilno. Taki izpadi škodujejo le nacijona-listični organizaciji in revoltiralo srbsko javnost, ki bo o takih slučajih točno in brezpogojno obveščena. Ne pozabite, da so v vaših vrstah še mnogi Srbi. Kaj bodo rekli na to? Ne verjamemo, da se vam bo posrečilo preprečiti odpadanje vaših članov. Kar se tiče fizičnega obračuna, si ne mislimo glave beliti, opominjamo vas pa na ono resnično: Kdor se meča poslužuje, bo z mečem končan!
— Železniške nesreče. Prometno ministrstvo je izdalo zadnje dni z ozirom na pogostim nesreče po železnicah odredbe na vse železniške direkcije da se morajo vsi disciplinarni pregreški železničarjev strogo kaznovati, ker se je večina nesreč v zadnjem času dogodila le vsled nepazljivosti.
— Draginja v Parizu. Po »Eclair«-ju je francoski statistični urad izračunal, da znaša indeksna številka za življenjske potrebe za delavsko družino štirih oseb 331 za prvo polovico 1. 1923, če se vzame št. 100 za 1. 1914. Najvišja je bila draginja v Parizu decembra 1920, namreč 370. Ostala Francija splošno ne sledi Parizu v gibanju draginje. In kako Francozi silno tožijo, češ vse je pri njih nad trikrat dražje! Kaj naj porečemo mi pri naših postoterenih cenah!!
— Sežiganje bankovcev. Že od 13. septembra t. 1. sežigajo v Beogradu raztrgane endinarske bankovce. Doslej so jih sežgali že 25 milijonov. Ta posel nadzira posebna komisija, sestoječa iz treh oseb finančnega ministrstva. Doslej imajo zbranih še toliko množino raztrganih bankovcev, da bo sežiganje trajalo najmanj do konca januarja 1923.
— Umrl je zadnje dni dr. Vasilje Gur Janov, profesor na gimnaziji v Vršcu. Pred vojno in tudi še pozneje je bil docent na vseučilišču v Kazanju. Vsled neznosnih razmer in preganjanja boljševikov je moral bežati in je prišel v našo državo, katero je vzljubil kot drugo domovino. Posebno mnogo se je bavii s kemijo, mnogo je pa tudi potoval po naši kraljevini.
— Sanatorij v Osjeku. V Osjeku se je osnoval poseben odbor zdravnikov, ki si je zadal kot glavno nalogo, da izposluje pri vladi ustanovitev posebnega sanatorija za osješke revnejše sloje. Stavba in oprema sanatorija je preračunana na tri milijone dinarjev.
— Katakombe pri Aradu. Pri Aradu so se zadnje dni otroci igrali, pri tem pa so se naenkrat pod njimi udrla tla in padli so v globoke podzemeljske rove. Ko so otroke rešili iz globočine, so preiskali jarke in pri tem odkrili več človeških okostij in drugih starin.
— Število slušateljev na praški univerzi. Na praški univerzi se je vpisalo za leto 1923/24 6299 slušateljev, med katerimi je 223 ženskih slušateljic. Od tega števila je 3904 češkoslovaških državljanov, 1380 je Rusov, 412 Ukrajincev, ostali pripadajo drugim narodnostim.
— Razpis natečaja za magistra farmacije. Ministrstvo za narodno zdravje v Beogradu je odločilo, da se razpiše nate. čaj za odposiatev enega magistra farmacije na univerzo v Berlinu zaradi špecija-liziranja v farmakologiji in pridobitve doktorata iz tega predmeta. Po izboru se skle. ne z njim pogodba, po kateri se obveže, da bo odslužil po dovršenih študijah državi dvakrat toliko časa, za kolikor je dobil štipendijo in sicer v onem kraju in v oni službi, kamor se ga odredi po izkazani potrebi. Konkurenti se poživljajo, da vlože svoje prošnje najkasneje do 29. novembra s sledečimi prilogami: maturitetno spričevalo, diploma magistra farmacije, domovnica, ki priča, da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zdravniško spričevalo o dobrem zdravju staro ne več kot 15 dni, nravnostno spričevalo, izdano Po političnem oblastvu in curriculum vitae.
— Za slepce v drž. zavodu za slepe v Kočevju je darovala »Združene papirnice Vevče-Goričane in Medvode d. d. papirnice v Vevčah« papirja v učne svrhe, za-kar se ji imenom slepcev najtopleje zahva-bmemo.
— Kpokurz za sprejem gojencev v mornariško strojno in električarsko šalo. Ministrstvo vojne in mornarice je odločilo, da se sprejme v mornariško strojniško in električarsko šolo v Gjenoviču v Boki Kotorski do 75 mladeničev iz civilnega prebivalstva, ki se uvrste v dva razreda in sicer v strojniški in elektriški razred, ki bosta trajala po 12 mesecev. Pogoji za sprejem v to šolo so razvidni iz Uradnega lista za Slovenijo štev. 102 z dne 6. novembra 1923.
— Na komercijelnih tečajih na trgovski akademiji v Ljubljani se pričnejo predavanja iz knigovodstva, II. tečaj, v soboto, dne 10. t. m. ob 18. uri. Predava g. prof. Franjo Sič. Predavanje je namenjeno za one priglašence, ki so absolvirali I. tečaj ali ki so imeli s knjigovodstvom že opravka, ki ga poznajo iz prakse. — Sprejemajo se tudi še novi priglašene! za komercialne predmete, za stenografijo in za strojepisje.
— Oddaja lova. Lov občine Golenice v kočevskem okraju se bo oddajal na javni dražbi dne 26. novembra t. 1. ob 10. uri dopldne pri okrajnem glavarstvu v Kočevju. Lov se bo oddal za dobo od 1. decembra 1923 do 1. decembra 1928. •
— Tatvine na ljubljanskem trgu. V zadnjem času so se začele množiti predrzne tatvine na našem trgu. Včeraj je bilo okradenih več prodajalcev in prodajalk in Pa tudi več strank, ki so pri nakupovanju premalo pazile na svoje stvari in na žepe. Več branjevkam, mestnim in okoličanskim, je bilo pokradenega, odnosno neplačanega več raznovrstnega blaga. Pokradeno je bilo meso, sadje, zelenjava in celo piščanci in kure. Policija, odnosno tržno nadzorstvo je ugotovilo več slučajev, toda spretni tatovi so se pomešali med množico in odnesli pete. — Tudi je bilo izgubljenih ali pa pokradenih več denarnic, vsled česar se občinstvo opozarja, da naj bo na trgu posebno v navalu in gnječi skrajno previdno.
— Ukradena kolesa. Ernestu Janiču v Žalcu je bilo ukradeno novo, črno pleska-no »Styria« kolo, vredno 2500 Din. Izpred gostilne na Dobrovi pa je bilo ukradeno kolo znamke »Puch«, vredno 1800 Din, Leopoldu Lebnu iz.Polhovega gradca.
~ Konjska oprema, popolna, skoro nova, z raznimi medenimi okraski, vredna 1500 Din, je bila ukradena izpred hleva pos. Alojzija Reva v Mostah pri Ljubljani
— V Rožni dolini je bila ukradena z domačega dvorišča cela ženska obleka, vredna 500 Din.
— V Ojstrem je bilo ukradeno delavcema Antonu Langeršiču in Jožetu Žerjavu par novih čevljev in ponva, vredna 320 Din.
— Na Glincah v Pavličevi gostilni je bilo ukradeno invalidu Ivanu Kralju invalidski pregledni list štev. 3904 iz 1. 1923, listnica z 8 Din gotovine in 2 kosa mila.
- Na prometnem kolodvoru v Zidanem mostu je bilo vlomljeno v neki tovorni železniški voz. Vlomilci so odnesli 42 kg težko balo manufakturnega blaga In dva zaboja ruma v steklenicah, eden 18, drugi 23 kg težak. Ta dva zaboja so našli seveda razbita in prazna pri kolodvoru Sevnica.
— Na telefonskem vodu telef. proge Ljubljana - Novomesto so sneli in odnesli neznani tatovi 4 kg bakrene žice in sicer med Dolenjskim kolodvorom in Laverco.
— V Slančnem vrhu je bilo vlomljeno pri pos. Ivanu Fistru in ukradno perilo in obleka, čevlji in steklenka žganja, v skupni vrednosti 4000 Din.
— V Slovenjem gradcu je bilo ukradenih v France Potočnikovi tovarni za usnje 5 polovičnih, izdelanih kož za podplate v vrednosti 2000 Din.
— V Žapužah na Gorenjskem je poneverila neka pobegla služkinja Mariji Su-šteršičevi hlače in čevlje.v vrednosti 1000 dinarjev.
— V Žbučah je bilo ukradeno pos. Leopoldu Pavcu suknena obleka, čevlji, ženske rute In niklasta ura v skupni vrednosti 2000 dinarjev.
— Celjske novosti. Koncert Brandl in Ličar se vrši v pondeljek 12. novembra ob pol 9. uri v mali dvorani hotela »Union«. Spored koncerta je razviden iz lepakov in je zelo zanimiv. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki gospe Kovač v Aleksandrovi ulici. — »š k o 1 j k a«. V četrtek 8. in v soboto 10. novembra se igra v našem mestnem gledališču »Školjka«. Gostujeta gospe Šaričeva in Juvanova iz Ljubljane. — Občni zbor čebelarske podružnice za Celje in okolico se vrši v nedeljo 11. novembra v Bukovem žlaku pri Sodinu. Po zborovanju bo g. Kosi predaval o čebelni gnilobi in nje opasnosti za celjsko okolico.
— Marborske novosti. Dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši v garaži v Klavniški ulici prodaja dveh avtomobilov znamke »Puch«, ki sta last naše delegacije v razmejitveni komisiji. Izklicna cena je 60 tisoč dinarjev oziroma 40 tisoč dinarjev. — Člana ljubljanske opere gg. Betetto in Šimenc bosta priredila v kratkem koncert v Mariboru. — V pondeljek 12. t. m. predava v ljudski univerzi profesor Favaj o demokraciji in diktaturi. — Iz tukajšnje kaznilnice sta bila te dni Po prestani kazni odpuščena neki Ivan Lah in Kidrič. Oba bosta izgnana iz Maribora, ker sta bila ponovno kaznovana zaradi tatvine.. Tudi neki Ivan Tekorič iz Novega mesta je bil izgnan, ker je kot nasilnež dajal posla varnostnim oblastim. Odslej bo vsak kaznjenec, ki Je bil večkrat kaznovan radi težkih pregreškov, po odpustu iz kaznilnice izgnan iz Maribora in iz mariborskega okoliša. — Pri mizarskem mojstru Fricu Staudingerju na Orožnovi cesti usiužbena Alojzija Kmetičeva Je pri snaženju okna padla iz prvega nadstropja na dvorišče ter si zlomila roko in nogo. Gospodar se bo moral zagovarjati, ker ni poskrbel za to, da bi bila služkinja zavarovana pri delu z vrvjo ali s pasom. — Dne 18. julija t. 1. sta Friderika Župane in Julija Frank ukradli iz delavnice južne železnice v Studencih 26 in pol kg medi, ki sta jo nameravali prodati, a sta bili aretirani. Sodišče ju je sedaj obsodilo vsako na dva meseca strogega zapora.
— Ptujske novosti. Dne 27. oktobra je bil ustanovni občni zbor podružnice Jadranske Straže. Obisk je bil prav dober in je pristopilo več novih članov. Na tem zboru se je protestiralo proti Italijanskemu nasilju ter se sestavila in sprejela resolucia, ki se Je izročila pokrajinski vladi v Ljubljani. — Dne 4. t. m. je bil ustanovni občni zbor podružnice slovenskega lovskega društva. Tudi k tej podružnici je pristopilo dosti lovcev iz celega ptujskega okraja. Upanje Je, da ne bo od sedaj naprej samo uničevanje, ampak da bodo skrbeli lovci za povzdigo divjačine na naših lepih loviščih. — Dne 3. t. m. je
bij poslovilni večer častniškega zbora tukajšne toženerske trupe, ki odide v Karlovac. Tukajšnji komandant g. podpol-kovnik Božič je premeščen v Beograd. Z njim izgubimo dobrega družabnika in tudi kot podpiratelja raznih narodnih društev ga bomo pogrešali. — Dramatično društvo je precej oživelo in kakor se vidi, nam bo dalo to sezono precej užitka. Dne
4.	in 5. t. m. so uprizorili »Odgojitelja La-novca«. Igrali so prav dobro. Sedaj pripravljajo »Golgato«. Želja vseh pa je, da se v najkrajšem času potrdi novoizvoljeni župan, ker odstopivši župan Losinschegg hoče delati še vedno sitnosti in zapreke dramatičnemu društvu. — V tovarni -Petovl-ji« je kradel nočni čuvaj razne kože, čevlje, gamaše itd. Na njegovem domu so našli prav lepo zalogo ukradenega blaga.
—	Tudi poljske tatvine niso Izostale. Tako je nekdo redil tri velike prašiče, se veda z tujimi pridelki, ker sam nima niti najmanjše gredice. — V zadnjem času se je pojavila med otroci bolezen — ošpice.
—	Najlepše se zabavaš pri dobri kapljici vina in sviranju damskega orkestra v kavarni »Balkan«.
— Trunio v Savi. Beograd in njegova okolica sta postala zadnje dni torišče zagonetnih umorov, ki delajo policiji mnogo preglavic. V torek so delavci, ki so delali v pristanu, zapazili na Savi par čevljev, ki so pa ostali vedno na istem nrnstu. S čolnom so delavci pluli do kraja, kjer so videli čevlje in na veliko začudenje izvlekli iz vode truplo okoli 26 let starega moške ga, ki je imel okrog vratu privezan kakih 20 kg težak kamen. Truplo so oddali v mo-sekturo v javno bolnišnico.
— Težka nesreča z granato. Dasi je že minulo 5 let, kar je minula vojna, se še danes dogajajo nesreče z različnimi razstrelili, ki so ostala iz onih časov. Vzrok je navadno neprevidnost in prevelika radovednost mladine, katero morajo radovedneži pogosto s smrtjo plačati. Zadnjo nedeljo sta našla v Prviču v Dalmaciji dva dečka šrap-nel-granato. Odnesla sta jo k nekemu svojemu prijatelju na ladjo, da bi jo tam v miru odprli. Ko je pa eden od njih granato pritisnil k sebi, da bi odvil pokrov, je v istem trenutku eksplodirala in ga dobesedno raztrgala, da nekaterih udov sploh najti niso mogli. Drugi je bil tudi težko poškodovan, da je čez 2 uri umrl, tretji pa Je zadobi! lažje poškodbe.
— Pustolovka iz Monte Carla v Kino Tivoli. Od danes do nedelje I. del senzaci-jonalnega pustolovskega filma »Pustolovka Iz Monte Carla«. Sijajni prizori in nenad-kriljiva režija, kakor tudi sijajne toalete, cvetlični korzo in karneval v Nizzi. V glavni vlogi priljubljena Ellen Richter.
— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co., je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike.
— Dnevni koncerti v restavraciji, kavarni in kleti »Zvezda«. Vsak večer reden koncert vojaške godbe od pol 20. do 23. ure v restavraciji, od 23. ure naprej v kavarni »Zvezdi«. V kleti svira vsak dan od 17. ure naprej priljubljena ciganska godba.
fls društvenega življenja.
—- V soboto dne 10. t. m. v zgornjih prostorih Narodnega doma Martinov večer, katerega priredi pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« v korist društvenemu fondu za izdajo novih skladb. Na vzpporedu koncertne točke, nato razna razvedrila In ples v znamenju krizantem.
— »Martinov večer« Godbenega odseka L ljubij. gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani. V nedeljo dne 11. t. m. priredi godbeni odsek proštov, gas. društva v Ljubljani v gostilni pri Lozarju na Sv. Jakoba trgu "Martinov večer«. Začetek ob 4. uri popoldne. Spored sestoji Iz zabavnih komičnih nastopov, pevskih točk ter s slovesno usmrtitvijo Martinove goske. Pričakujemo, da bo prisostvovala tej javni izvršitvi obsodbe velika množica žejnega občinstva. Slavnemu občinstvu ie gotovo ostala še v spominu zadnja prireditev godbenega odseka pri Lozarju ob priliki »Vinske trgatve«. Kakor takrat, tako bo tudi sedaj za dobro kapljico in jelo poskrbljeno. Vabimo občinstvo na obilno udeležbo. Na svidenje v nedeljo dne 11. t. m. pri Lozarju.
Grozen detomor.
Sežgano dete.
Včeraj se je izvršil v Ljubljani detomor, ki presega po krutosti vse dosedanje slučaje, kar smo jih imeli v policijski in sodni praksi.
V Zvezdarski ulici v hiši št. 1 odnosno z dvorišča, kjer stoji pralnica s kotlom, se je začel razširjati včeraj dopoldne silen smrad. Sli sta gledat dve ženski v pralnico in sta našli pod kotlom precej hud ogenj, iz žerjavice in pepela pa je molela otroška nožica. Preplašeni ste hitro poklicali domače in obvestili policijo.
Prišel je pol. uradnik 'g. Žajdela in zdravnik dr. Rus in potegnili so izpod kotla že močno ožgano dete zavito v cunje.
Zločinsko mater so takoj izsledili in to je služkinja pri poštnem ravnatelju g. dr. Debelaku, ki stanuje v omenjeni hiši, Roza Blaško, doma iz Doba pri Otlici, pristojna v Gorico. — Prijeli so jo, in Blaškova je takoj priznala in povedala tole: Dne 6. t. m. sem ob 5. url zjutraj porodila v svoii sobi mrtvo dete ženskega spola. Iz strahu pred domačimi in svojci sem hotela porod prikriti in zavila sem dete v cunje in ga skrila v čeber za perilo. Drugi dan dopoldne okrog pol 10. ure sem nesla čeber z otrokom v pralnico. Zakurila sem močan ogenj in položila na grmado dete, ki je bilo popolnoma skrito pod kotlom. Ker nisem mogla gledati, kako bo dete zgorelo in ker se mi Je mudilo, sem pustila dete na ognju, priprla pralnico in odšla po opravkih v mesto.

dne zasliševali, so oddali, ker' je še ved slaba, v bolnišnico kot kaznjenko. Opas vali so jo že delj časa domač! kot sumljh Našli so tudi v kuhinji sledove krvi in o se je izgovarjala, da je krvavela iz ust nosa. Sicer pa so izpovedali domačini, ja bila pridna, zanesljiva in poštena slu kinja, ter so bili splošno z njo zadovolji — Kdo je oče otroka, se še ne ve, ker i tudi ona do sedaj še ni povedala. Trup močno ožganega deteta so prepeljali mrtvašnico pri Sv. Krištofu v svrho event alne ugotovitve, če je bilo reš mrtvo r leno.
Movosti h Primorske,
— Italijanske obljube. Pred časotn je obiskal prebivalstvo na Banjški planoti prefekt iz Vidma, kateremu so prebivalci napravili sprejem prav po predpisih. Ganjen vsled lepega sprejema je prefekt vprašal prebivalstvo, če ima kake želje ali pritožbe. Seveda so občinski svetovalci z županom vred izrazili različne želje, z'asti pa so ga prosili, da bi jim vlada pomagala zboljšati njihove ceste, ki niso bile popravljene že od razsula. Gospod prefekt je lahkovernemu ljudstvu vse obljubil in ljudstvo, ki ne pozna italijanskega »domani«, mu je seveda vse verjelo in mu v veselih nadah tudi pri odhodu priredilo ovacije. Danes pa možje z žalostjo gledajo na razrite in od vode razdrte ceste, ker je gospod prefekt pozabil da-obljuba dolg dela. Pred dnevi so Banjškarji pozvali videmskega prefekta, naj izpolni obljubo, pa se jim ni odzval.
— Obrtnonadaljevalne šole na Gori» škem brez podpore. Ko je bil odpravljen na Goriškem deželni odbor, so Goriško razdelili deloma pod videmsko, deloma pod tržaško prefekturo. Seveda !e tudi premoženje odborovo prešlo na te prefekture. Goriški deželni odbor je obrtnonadaljeval-nim šolam vedno posvečal veliko pozornost in jim delil večje in manjše podpore. To funkcijo bi morale sedaj prevzeti tudi tržaška in videmska prefektura, ki sta pa zadnje dni tem šolam odrekli vsako pomoč. Italijani pač dobro znajo, poberejo denar in premoženje, a nazaj dati ne znajo.
— Na grobu Frana Erjavca v Gorici.
Na grob našega pisatelja in največjega našega naravoslovca je na Vseh svetih dan položilo goriško izobraževalno društvo »Mladika« krasen venec. Slovenski otroci pa tudi odrasli so trumoma posečali grob velikega moža in mu v podjarmljeni zemlji želeli naj v miru počiva.
Dopisi.
— Slovenska Bistrica. Žrtve pija« n o s t i. V neposredni bližini našega mesta je zahtevala pijanost in podivjanost že priletnih mož zopet človeško žrtev, med tem ko se drugi dve borita s smrtjo. V nedeljo dne 4. t. m. proti večeru so se vračali od žegnanja pri Sv. Treh kraljih, kjer so se blagoslovili tudi novi zvonovi, posestniški sinovi Franc Fajs in njegov brat iz Nove vasi, in Anton Hostej iz Brinja proti domu. Med potom so obiskali v Košnici še gostilno »Dreo«, kjer pa je nastal kmalu po njihovem prihodu prepir in grozovit tepež. Pri tem sta najhuje divjala neki Kmetec m Dorič, oba posestnika in železničarja iz Vrhloge in prizadejala omenjenim fantom s koli in noži take rane, da so Jih morali drugi dan z vozom prepeljati na dom. Fajs Franc je v noči od torka na sredo na dobljenih poškodbah umrl, medtem ko sta njegov brat in Hostej smrtnonevarno ranjena. Tu na) potihnejo glasovi onih listov, ki pripisujejo podivjanost vedno le našim južnim bratom medtem, ko iste pri svojih so-plemenjakih nočejo videti. — Pred kratkem sta odprla trgovca Jerman in Vajdič iz Maribora v prešnji Strasguthovi hiši novo trgovino. Zdrava konkurenca te trgovine se je takoj pokazala pri vseh drugih tukajšnjih trgovcih, ki sedaj malodane tekmujejo v razobešanju plakatov z znižanimi cenami. Enako bi privoščili tukajšnjim mesarjem. Kako je tem mogoče dajati vojaščini meso po 15 Din, medtem ko istega mora plačevati civilno prebivalstvo po 23 Din to še dražje.
Borzna poročila.
Beograd, 7. novembra. (Z) Devize: Berlin 0.02—0.03, Dunaj 0.1220—0.1225, Budimpešta 0.46—0.48, Bukarešta 41—42.50, Ženeva 1542.50—1545, London 387—387.50, New York 86—86.50, Pariz 501—503, Praga 253—253.50, Sofija 80—81.	— Valute:
Dolarji 86—86.25, bolgarski levi ponudba 79, romunski leji ponudba 41, češke krone ponudba 252.
Zagreb, 7. novembra. (Z) Devize; Dunaj 0.1220—0.1230, Budimpešta 0.465— 0.475, Bukarešta 0^1.75, Italija izplačilo 386.25—388.50, London izplačilo 38k—388, New York ček 86—86.50, Pariz 498—502, Praga 253.50—254.50, Praga ček 252.50— 253.50, Švica 1540—1547.50. — Valute: Dolarji 0—85.25, avstrijske krone 0.1220— 0.1230, češke krone 250—0, madžarske krone 0—0.40, švicarski franki 0—1540.
C u r i h, 7. novembra. New York 563.25, London 25.10, Pariz 32.22, Milan 24.95, Praga 16.425, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.70, Beograd 6.50, Sofija 6.15, Dunaj 0.007925, avstrijske krone 0.00795.
Praga, 7. novembra. Dunaj 4.65, Rim 156, avstrijske krone 4.67, italijanske lire 155.75, Budimpešta 17.875, Pariz 202, London 155.625, New York 34.50, Curih 621 75. Beograd 40.375.
820—824, Berlin 12.44—12.56 (za en Budimpešta 3.75—3.85, Bukarešta f7,7~31?’.,LOvnd'on 315.500-316.500. Milan 3134—3146, New York 70.935—71.185, Pa-l'Z 4062—1078, Praga 2075—2085, Sofija 646—650, Curih 12.600—12.650. Valute: Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 624— o32, nemške marke 11.94—12.06, angleški funti 313.700—315.300, francoski franki 4015—4045, italijanske lire 3100—3120, ju-goslovenski dinarji 809—815, romunski leji 335—339, švicarski franki 12.485—12.565, češkoslovaške krone 2057—2073, madžarske krone 2.55—2.75.
Berlin, 7. novembra. Dunaj 8,977.000, Milan 27.930,000.000, Praga 18.354,000.000, Pariz 35.910,000.000, London 2 milijarde 793,000.000. New York 628.425,000.000, Curih 111.720,000.000, Beograd 7.381,000.000.
— Opozaijamo, da se je tvrdka I. Ma-ček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo »Pokojninskega zavoda« na Aleksandrovi cesti št. 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah.
Pustolovkami
iz Monte Carla I
od 8.-11. I. del. V treh delih.
V slavni vlosl Ellen Richter.
KINO TIVOLI.
• Gospodarstvo.
INDUSTRIJA.
- X Naše vodne sile. Generalna direkcija voda je Izdala zadnje dni poročilo o naših vodnih silah. Po tem poročilu razpolaga naša država z 2 miljona HP, od katere množine pa je izrabljene le ca 140 tisoč HP. Največ vodnih sil ima Srbija, procentualno pa je največ izrabljenih v Sloveniji. V Črni gori, ki razpolaga z 275 tisoč HP ni niti ene vodne naprave.
X Odredbe proti kartelom v NemčljL Nemška vlada namerava izdati posebne odredbe proti zlorabi gospodarske moči s strani kartelov, da slednji ne bi umetno omejevali produkcije in na ta način dosegli še večji porast cen.
X Pocenitev železa v Češkoslovaški, Češkoslovaški železni industrijci so izjavili trgovinskemu ministru, da so pripravljeni znižati cene železu, če se znižajo železniški tarifi. Znižanje bi veljalo s 1. jaguarjem.
X Izvoz angleškega premoga v Nemčijo je v oktobru zelo nazadoval. V tretjem tednu oktobra je padel na 4632 ton, dočim je dosegel početkom oktobra 26 tisoč 601 tono.
X Produkcija petroleja v Romuniji je znašala v prvih 9 mesecih letošnjega leta skupno 1,134.270 ton. V istem času leta 1922 se je produciralo 1,009.635 ton (10.3% manj). Povprečno dnevno produkcijo cenijo letos na 4.201, lani pa na 3.739 ton.
TRGOVINA.
X Živilske cene v Berlinu. Radi blaznega padanja vrednosti marke so se že itak visoke cene od 2. na 3. novembra še podvojile. Margarina je stala 3. nov. 26 do I
32, maslo 60 do 66, mast 32 do 37 milijard mark za funt. Jajec sploh ni bilo dobiti na trgu, v veletrgovini je stalo eno jajce 4 milijarde. Zelenjava in sadje sta se v ceni podvojla. Šljive so dosegle ceno 10 milijard, hruške po kvaliteti 12 do 25 milijard. Kruh stane 25 milijard mark. Dne 3. novembra je zavladal na berlinskem trgu še večji kaos. Razlike v ceni za 20 do 50 milijard so bile brezpomembne. — Svinjsko meso brez kosti je stalo tega dne 80 do 100 milijard za funt, goveje in telečje meso do 120 milijard za funt. Na perutninskem trgu je veljala srednja gos 750 milijard, težke gosi so dosegle v ceni 1 bilijon. Margarina je poskočila na 60 do 100 milijard mark.
X Pocenitev pšenice. Na novosadski borzi je padla cena pšenice za 17 do 20 dinarjev pri meterskem stotu.
X Poljska zunanja trgovina. Vrednost izvoza iz Poljske je dosegla v avgustu 102,160.000 zlatih frankov, vrednost uvoza pa 78,300.000 zlatih frankov. Finančni minister je določil ceno zloty poljskemu goldinarju na 232.500 papirnatih poljskih mark.
X Obnova Japonske. Da se pospeši obnova Japonske, je japonska vlada odpravila za nekaj časa vse uvozne carine. Uvoz je sedaj zelo živahen, predvsem se uvaža les, jeklo, gradbeni materijal, stroji, papir, svinčniki, peresa, noži, steklo, kemikalije.
KMETUSTVO.
X Rekonstrukcija poljeprivred. sveta v Beogradu. Minister poljoprivrede in vode je sklenil, da se ima v najkrajšem času izvršiti rekonstrukcija poljeprivrednega sveta pri ministrstvu poljeprivrede in vode. V ta svet bi imelo vstopiti okoli 40 članov in sicer iz vseh pokrajin naše države.
X Pridelek krompirja v Gorici. Leta 1922 se je izvozilo iz Gorice 201 vagon (2,241.315 kg) krompirja. V Avstrijo je šlo od te količine 2,016.275 kg, v Češkoslovaško 21,300 kg in v Francijo 32.900 kg. Letos so pridelali okoli Gorice 3,145.530 kg krompirja.
X Letošnja žetev v Rusiji znaša po uradnih podatkih 3 miljarde pudov.
X Pridelek tobaka v Bolgariji Letošnja tobačna žetev fe bila v Bolgariji precej boljša od lanske. Lani je bilo zasajeno s tobakom 32.000 ha, letos pa 58.000 ha. Z bolgarskim tobakom močno konkurirata grški in turški tobak. Največ tobaka je izvažala Bolgarska v Nemčijo, kamor pa bo letošnji izvoz radi kaosa gotovo zelo trpel.
X Cene živine v Bolgariji. Na šumen-skem semnju so bile sledeče cene za živino: Konji 25.000, voli 20.000 par, krave mlekarice 6000 levov.
X Razstava mlečnih izdelkov v Milanu odložena. Kakor poroča naš generalni konzulat v Milanu se je razstava mlečnih izdelkov, ki se je imela vršiti tekom tega meseca, odložila do aprila 1924.
DENARSTVO.
X Obtok bankovcev na Madžarskem se je povečal do 31. okt. za 77.656,413.475 madž. kron na 744.925.533.143 mad. kron.
X Nemško zlato posojilo je postalo plen špekulacije, V prometu ga je ravno tako težko dobiti, kakor druge devize. Spekulacia špekulira — kakor poročajo vesti iz Berlina, — z marko a la baisse, da bo mogla kupiti še bolj obrezvredno-sten denar. Nekatere banke dovoljujejo plačnikom, ki vplačajo zneske z zlatim posojilom, 5—10% rabat.
X Nov gdanski denar. Mesto Gdansk je izdalo poseben denar, goldinarje, ki so kriti s čeki na Sterlinge v Londonu. En goldinar je Vas funta šterlinga. Novi denar je že v prometu.
X Avstrijski bankovci so po izjavi finančnega ministra pokriti do 87%.
X Vrednost sovjetskega rublja. Dne 31. oktobra so notirali na borzi sledeči tečaji:	červonec 7000, funt Sterling 6400,
dolar 1450 rubljev tipa 1923 (ali ravno toliko miljonov starejših sovjetskih rubljev). Tudi od zadnjega izkaza so tečaji tujih valut porasli, izvzemši nemške marke, červonec, dolar in letski rubelj so narasli vsak za 15%, funt za 14.6%, švedska krona in finska marka po 9.8%.
PROMET.
X Ukinjena komercijalno - tranzitna slnžba. S prevzemom prog južne železnice v državno upravo ie ukinjena komercijeino-tranzitna služba na vseh postajah Celje, Čakovec, Dravograd-Meža, Ljubljana, Pakrac, Sisak, Slatina, Virovitica, Zagreb m Zaprešič ter se mora vršiti vse prevzemanje in oddaja blaga s svobodnimi spiski, ki so predpisani za lokalni promet na državnih železnicah.
X Odstop avstrijskih državnih železnic privatnikom, Avstrija je izročila s 1. oktobrom privatni družbi >Chemins fer fč-dčraux Austriens«, ki stoji pod državno kontrolo.
X Zvišanje poštnine v Avstriji Avstrijska poštna uprava namerava v kratkem zvišati poštne pristojbine. Povišanje bo znašalo 400 a. kron za pisma v notranjem prometu in 80 odstotkov pri telefonskih taksah v notranjem prometu. S poviškom bo poštna uprava krila stroške za nove investicije.	__________
X Primanjkljaj madžarskih državnih železnic znaša 173 miljard madžar. kron. Ta primanjkljaj bodo skušali Madžari izravnati s povišanjem železniških tarifo v, ki je stopilo v veljavo 1. novembra.
DAVKI. — CARINE.
X Novi carinski predpisi v Romuniji. Romunska vlada namerava v kratkem izdati nove carinske predpise. Po teh novih predpisih bo izvoz gotovih vrst blaga sploh prepovedan, za druge vrste se bo povišala carina, za tretjo pa bo potrebno specijelno vladno dovoljenje za izvoz. V to grupo spadajo n. pr. kože, petrolej, nekatere vrste živil in mineralnih olj.
X Podražitev tobaka v Avstriji. S 4. novembrom so bili podraženi nekateri tobačni izdelki v Avstriji; ostali pa bodo po razprodaji sedanje zaloge izboljšani fn se bodo podražili prihodnji mesec.
X Znižanje uvozne carine na svinje v Švici. Švicarski zvezni svet je znižal uvozno carino na svinje. Sedaj, 'znaša tä uvozna carina za žive svinje 30 (preje 50) švic. frankov, za žive svinje pod 60 kg teže 24 (40) švic. frankov, za vsako žival. Ta odredba velja od 15. oktobra do 1. de-cembra, je samo začasna, da se znižajo cene svinj v Švici, ki so zadnji čas zel» porastle.	*
RAZNO.	^
X Nemške reparacijske dobave. Nemčija je izročila vsem zainteresiranim državam noto, v kateri izjavlja, da ni več v stanu dobavljati reparacij ter da je vse take dobave ustavila.	**
Glavni urednik: Ivan Podržaj» Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
ul. Zeyer:
Oompači in Romurosabi.
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
Gompači se je zamislil. Toplota je izginila iz njegovega srca. Spomnil se je svoje preteklosti, videl je kneginjo pred seboj, slišal njeno kletev. Žalosten je bil. Potem so se dvigale častihlepne sanje iz dna njegove duše, kneginji nakljub. In te sanje so ga nesle proč in pozabljal je polagoma na starca zraven sebe in ničesar več ni čutil razen žeje po velikosti, po bogastvu in slavi. Sogoro ga je potegnil po dolgotrajnem molčanju tiho za rokav In njegove vprašajoče oči so govorile: »Kod begajo tvoje misli?« Gompači je bil ves izpremenjen, ko je začel govoriti: »Ne spodobi se mi brezdelje in mir. Reven sem ter ne morem in nočem stopiti tak pod tvoj krov. Šiloma se odtrgam od vas, čeprav vas tako ljubim! Pojdem v Jedo, kakor sem nameraval. Čez leto dni se vrnem vsaj manj reven in manj neznan kot danes. Potem mi daš svojo hčerko.« Sogoro se je vdal, čeprav je bil nekam žalosten. Vrnila sta se domov in starec je povedal ženi in hčerki, o čem sta bila govorila. Obe sta molčali in se pokorili modri glavi rodbine.
Zvečer pred odhodom Gompačija v Jedo sta se srečala mladenič in Komurasaki na vrtu. Komu-rasaki je bila mirna, a bleda. Molče je poslušala njegovo navdušeno pripovedovanje o bodočnosti, ki se je končalo z besedami: »Čez leto dni pridem bo tebe.«
Boječe mu je zrla nekaj časa v oči in vprašala s tresočim se glasom: »Pa bo eno leto dovolj, da dosežeš tako slavo in tako bogastvo?« Ni odgovoril, preslišal je, kar je rekla, njegove sanje so ovladale vse njegove misli. Komurasaki je mislila, da ga je razžalila, in mu je zašepetala: »Gompači, oprosti!« Ker je molčal, je dodala sanjavo in tiho: »O, ljubim te!« Toda mladenič je preslišal tudi te besede.
Tedaj Je deklica naslonila svojo glavo žalostno na drevo, povesila oči in molčala. Roki sta se ji tresli.
»In vaše zlato!« je hipoma kriknil mladenič, »še vedno vam ga nisem izročil!«
Vzel je svojo mošnjo. Toda zdelo se je, da sedaj zopet deklica ni čula. Gompači se je zopet zamislil.
»Kdo ve,« je začel, »ali ni mož, ki sva ga rešila, v Jedi pozabil svoje obljube? In jaz sem brez vseh sredstev —«
»Denar je vaš kakor mof,« je mirno rekla. »Niti jaz, niti moj oče ga ne potrebujeva. Ko se vrnete —.«
Gompači je spravil denar in dejal: »Hvala, ker mi zaupate!«
Potem je snel svoj dragoceni prstan z rubinom, dar kneginje, in ga nataknil na prst mlade deklice.
»Kako vas ljubim,« ji je šepetal in deklica je dvignila oči od prstana in ga goreče pogledala; sladak usmev ji je razjasnil bledi, lepi obraz.
»Če se vrnem —« je začel mladenič.
Kriknila je slabotno, mladenič jo je presenečen pogledal.
»Če —« je odmevalo grozno v njenem srcu, a ni rekla besede. Usmev ji ni izginil z obraza, toda izpremenil se je, kakor se izpremeni svetloba solnca, ako prileti oblak. Še vedno je bil sladak, sanjav, toda neskončno žalosten. Počasi se ji je sklonila glava na prsi.
Gompači ni razumel, razburjen je bil.
»Gompači!« je vzkliknil v tem hipu Sogoro nekje v hiši, »kje so vaše puščice, ne najdem jih!«
Mladenič je hitel v hišo. Komurasaki je dvignila glavo in gledala za njim. Njen usmev je bil tak kakor na obrazu mrtveca, trd, okamenel, oči so se ji potapljale v solzah in se obračale proti vzhajajoči luni; blede ustne so šepetale: »Ne vrne se več!« —
Zgodaj zjutraj je odjahal Gompači iz vasi na konju, ki mu ga je podaril stari Sogoro. Ker je bila skoro vsa vas priča njegovega odhoda, je iz-pregovoril s Komurasaki le mimogrede par besed. Deklica mu ni odgovorila, samo smehljala se je, in nihče ni opazil, kako se je ta smehljaj počasi izpremenil v nekaj žalostnejšega, nego je bridki jok.
Gompači je dospel brez posebnih pripetljajev v glavno mesto in poiskal takoj starca, ki ga je bil s pomočjo Komurasaki rešil iz razbojniškega brloga. Imenoval se je Okada in je bil visok dostojanstvenik na dvoru Sioguna, nekakega posvetnega cesarja v primeri z Mikadom, ki je bil duhovni poglavar dežele. Okada je sprejel svojega osvoboditelja toplo in z veseljem, storil je več, kot je obljubil, in bil hvaležnejši, nego se je bil mladenič nadejal. Takoj ga je nastanil v svoji hiši, kjer je bilo bogato razkošje, in še več, odprl je mlademu možu pot v dosego najvišjih časti na dvoru. Po njegovem vplivu so uvrstili Gompačija med častnike cesarske straže.
Gompači je žarel od radosti, od sreče, od lepote in zlata svojega orožja in svoje obleke, hodil je kakor v žarkih glorije. Po ulicah in v palači so se po njem obračale oči vseh, kakor hitro se je prikazal, in najlaskavejši šepet mu je prihajal na uho in ga opajal kakor dim kadila.
Okada ga je očetovsko ljubil. Ni imel lastnega sina in šele v pozni starosti je dobil edino hčerko. Sedaj je sanjal o tem, da jo dä Gompačiju za ženo, brž ko se ta rožni popek napol razcvete. Nekega dne je to povedal mladeniču brez ovinkov. Deklica je bržkone to čula, kajti brokatova zavesa na koncu sobe se je močno zazibala in nekaj kakor žvrgolenje ptice ali biserni smeh otroka se je oglasilo iz zakotja, ki je bilo polno vonja, žareče svile in zlata. Okadi so se zarosile oči in čakal je mladeničevega odgovora. Gompači je stal nekaj časa, ves osupel. Okada je bil rekel »takole čez eno leto« in tu mu je prišlo na misel, da je bil še nedavno prav tako obljubil oni deklici tam daleč v tihi vasici, dremajoči pod češnjami, da se vrne čez leto dni k njej. Videl je Komurasaki in njen gan-
ljivi usmev. Žalost mu je padla v dušo kakor senca oblaka. Toda naglo se je zavedel, hladna preračunljivost je zmagala. Pokleknil je pred svojega dobrotnika, poljubljal mu roki in ga nazival več kot očeta. Tako se je izognil določnemu odgovoru. Prepustil je vse času in usodi in se tolažil, da ni postal na ta način nezvest svoji obljubi in da se tudi starcu ni z nobeno besedo zavezal. Toda od« sihdob je čutil neko nevoljo do svoje zaročene neveste tam za gorami, zdelo se mu je, kakor da mu je stopila na pot, ki pelje k njegovim ponosnim ciljem; tudi malo sramovati se je je začel. Bila je tako preprosta in iz tako neslavnega rodu, on pa je bil sorodnik daimija, skoro suverenega kneza! Začel je vedoma pozabljati nanjo in nikomur izmed svojih prijateljev ni zaupal svoje blazne pu? stolovine, kakor je začel sedaj nazivati v mislih svojo ljubezen.	-j,.
(Nadaljevanje sledi.)
“ Brata Pohlin i.dr.
tvornica vlasnlc, kljukic, rinile za ievije, kovinastih gumbov
TVTTTVTVWTVV	*• d-
Ljubljana U poštni predal št 126.
Sprejem* ve* naročila, M «e takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popuM.
Rešimo
Sokolski
Tabor!
jzaloga klavirjev In pianinov
j	najboljših tovarn: Bösendorfer, Czapka, Ehrbar,
: :	Schweighofer, Original, Stlngl I. t. d. : :
I3ERICA HUBAD, roj. Dolenc. UllUlll, Ullifliwa ul. i.
1
■■■
MU OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para. z davščine vred.
■ ■■
■ ■■
1= tragisMi i
nudi k 27.50 Din 1 kg Mlje-karna Lukač, Slavonija.
Ploda se
i moški prstan s tremi briljanti, 1 nova moška suknja, 2 dežna plašča ženska, 1 divan in foteli. Poizve se Marija Jelenič, Stara pot 1 od 11.—8. ure in od 6. ure zvečer dalje.
Kuji
različna (franc., nem., shs.) se prodajo. Naslov v upravi Usta.
epe, prazne, išče zakonski par irez otrok, mirna stranka, du-ovhft delavca, plačata dobro, faslov v upravi lista.
izi. la
morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnltur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki 1 Zahtevajte olerts in cenike!
v Mariboru, Jenkova ul. 6, priporoča dnevno sveže dobro mleko k 14'— K liter. Stalnim odjemalcem celoletna dobava zagotovljena.	____________
več vagonov zdravega, lepega in čistega korenja, belega, rumenega in rdečega. Tudi nekaj vagonov lepih, letošnjih orehov. Ponudbe s ceno, franko postaja na upravo Usta pod »Korenje, orehi«.
prazno, veliko, išče zakonski par brez otrok za takoj. Plača dobro. Da za nagrado francoske ure zastonj. Naslov v upravi.
dobi, kdor kupi hišo. 2 parceli v Mostah, 5 minut od tramvaja. Solnčna lega. Cena Din 125.000. Vprašajte pri Hinko Privšek, Miklošičeva cesta ISA-
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L» Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
od 3 do lov.
175 ora-
Posestva
BrapnslioÄ’Ä:
vila po kupu takoj prosto stanovanje.
ÜQSfilna v Mariboru 6OO.OOO K
HiSr nifo tovarne, gozdna Illillii Vliti, posestva proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvam ka ulica 3.
(eno ali dve) za takoj ali poznejši čas z posebnim vhodom in električno razsvetljavo. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Nujno**._____________
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Zidovska ulica 5.	________
iščem. Kot garancijo dajem eno drevesnico in še posebej poroštvo. Plačam 10 */» obresti. Ponudbe prosim na upravnlštvo tega lista pod: Varno posojilo.
llIllllilllHllllllU
Delavnica
za piaiiz
Viljem
Sequart
Ljubljana
Šelenburgova ulica 4
(na dvorišču).
Šolska in precizna risalna orodja.
Merilni ■ instrumenti.
Merila in tehnične potrebščine.
•	viaivs,
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
Pri nizki ceni.
ign. Žargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta 3
nudi c«n]. odjemalcem veliko Ublro potrebščin *« krojače In «vlije, krasno lzWr° volnenlh po-vrinlh jopic, lumpcriev, ovljačk. rokavic, nogavic L t d* moikega, damskega In otročjega perila, pletMlh svilenih samozavesnic P° prlsnano naj-nlillh cenah.
Na debelol Na drobnoi ^
SPLOŠNA KNJIŽNICA
St. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 „ 2. R. Murnik: Na Bledu, povest . . „	„	16	,	„22
„ 3. I. Rozman:Testament, ljudska drama „	„	12	„	„ 17
„ 4. C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi „	„	20	„	„26
„ 5 F. Milčinski: Fridolin «.olna, humor. „	„	8	„	„ 13
Cene se razmaefo brez poštnine.
ZĐEZM HH3IG9RN9-Ljubljana, Marijin trg 8 in po vseh knjigarnah.

INGER ira
Na celem svetu znani kot najboljši.
Podružnice In zastopstva v vseh mestih.
LJUBLJANA. Šelenburgova ul. 3.
-----Centrala za državo SIS. ZUGHEli, Maniliftrc ulita binj 5,11. kat. =rr|

„SLOVAN
«etniki 1907, 1908, 1909, 1910, 1911, 1912,1913,1915,1916 in 1917 se dobno v
ZVEZNI KNJIGARNI
UubUana, Marijin trg 8.
Cena broširanem Izvodu Din 64”—.
Jadala la
jr UubUaoi.