ITHE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OK AMERICA,
AMERIKANSKf
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. ~
Cftloi Z« V*pS |k lurod — k« pravico to resnic* — od boj* 4 • cmag»
BES3ILO SLOM KATOE, DEEAVSTV* K AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV DRUŽINE V JOLIETU,
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
I. P OKUŽBE SV MOHORJA v CHlCAt,
NAJSTARK.I* IN- NAJBOLJ PRILJTTIOJK* SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIP DRŽAVAH \MERlSKIf
ŠTEV. (No.) 212.
CHICAGO, ILL., TOREK, 2. NOVEMBRA, — TUESDAY, NOVEMBER 2, 1926.
LETNIK XXX v
V NANTICOKE, PA., JE NASTALA RAZSTRELBA, DELAVCI SO SE ZADUŠILI V DIMU. — TRUPLA SO SPRAVILI NA POVRŠJE. — ŠTIRI ŽRTVE ČLANI ENE DRUŽINE. — OSEM IZMED MOŠTVA OD REŠEVAL-CEV SE JE ONESVESTILO.
Wilkesbarre, Pa. — Pač
res je težaven stan premogar-ja. Globoko pod zemljo v ved-ni smrtni nevarnosti koplje črni demant, za katero delo je tako sramotno plačan, da pri tej draginji težko preživi svojo družino. Pride nesreča — in to pogosto, trupla spravijo na površje, zapreke odstranijo, in zopet se začne z delom' — zopet je past nastavljena za druge žrtve.
V soboto je v Naticoke, Pa., v Suesquehanna Collieries Co. No .7 nastala iz nepojasnjenega vzroka eksplozija — devet premogarjev je prišlo ob življenje — tragedija na polju antracita, ki bo, kakor druge, ostala nepojasnjena, kajti o-nim, ki vedo vzrok, je smrt zapečatila usta.
Reševalski oddelek je takoj pričel z delom, na rešitev ni bilo misliti, gosti dim je delavce zadušil. Osem članov reševalnega oddelka je padlo v nezavest, prepeljani so bili v bolnišnico, kjer so jih spravili zo-livit k zavesti. Trupla so še isti dan spravili na površje. Štiri izmed žrtev so bili člani ene družine. Uvedla se je takoj preiskava o nezgodi, katere rezultat bo gotovo tak, da ne bo kompanijo zadela nobena krivda.
VOLIVMGLASOV1.
SVATBA V KRALJEVI HIŠI.
Republikanci upajo na zmago v kongresu, demokrati pa bodo pridobili nekaj sedežev v senatu.
Chicago, 111. — V soboto in nedeljo, je bilo zelo živahno po taborih raznih strank — kakor običajno, tudi sedaj so vse stranke gotove zmage.
Kalifornija bo glasovala za odpravo prohibicijske postave v državi. Colorado za amendment proh. postave; za dovoljenje produciranj.a in uvoza alkoholnih pijač. Illinois je zato, da bi se državam dalo na glasovanje proh. vprašanje.
Republikanci upajo n.a zmago v kongresu, dočim se demokrati nadejajo, da bodo pridobili vsaj štiri sedeže več v senatu.	* •"
Z velikim pompom se bo vršila v Stockholmu poroka in svatba princezinje Astride in princa Leopolda. — Dva dni bo trajala pojedina.
Stockholm, Švedsko. — V
četrtek se bo vršila poroka princezinje Astride, nečakinje švedskega kralja Gustav-a z belgijskim princem Leopoldom. Pomp, s katerim se bodo vršile ceremonije, bo spominjal na slične slavnosti sedemnajstega stoletja.
Glavno mesto bo zavito v zastave; vojaštvo bo v paradi; topovi bodo grmeli in naznanjali narodu, da se vrši svatba v kraljevi hiši.
Poročilo pravi, da že več let ni bilo v nobeni državi tako velikega pripravljanja za poroko kakor je sedaj tukaj.
Princezinja Astrida je zelo priljubljena pri svojem narodu. Ko pride belgijska kraljevska dvojica v Stockholm, bo sprejeta od naroda z razpros trtimi rokami. Navzočih bo še več drugih visokih gostov, oziroma svatov, vsi se bodo vozili v odprtih državnih kočijah po ulicah, kjer bo na tisoče vojaštva in domačega ljudstva.
Svatba bo trajala cela dva dni. Poroka bo civilna, poročil ju bo župan Carl Lindhagen. -o-
MIAMI POLAGOMA ZADOBIVA NORMALNO LICE.
Iz Jugoslaviie
VELIČASTNA MANIFESTACIJA ČEŠKOSLOVAŠKO - SLOVENSKEGA BRATSTVA. — TRIUMFALEN PRIHOD V LJUBLJANO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI;
Na sliki vidimo Flagler ul ico v mestu Miami, Fla., ki je bilo nedavno zelo poškodovano po vremenski katastrofi, ki je zadela mesto in okolico. A čas zaceli vse rane, tudi tukaj bo kmalu spet vse popravljeno in mesto bo zadobilo svoje prejšne lice.
ANGLEŠKA INDUSTRIJA TRPI RADI STAVKE.
ATENTAT NA MDSSOLI-NIJA.
richard evans obešen.
Chicago, 111. — Richard lE-yans, mladenič, ki se je pter žviljal le s tatvino, je, kakor je že bilo poročano ustrelil policista in je bil aretiran. Do zadnjega je zatrjeval, da je nedolžen. Predno je pa bil odpeljan na vešala, je umor priznal. O-bešen je bil v petek zjutraj.
Rockefeller jr kupil 5
blokov.
New York, N. Y. — John D. Rockefeller Jr., je kupil pet blokov v Harlem, oddaljeno 1 °hlok od naselbine črncev za katere je kupil spomladi precejšen prostor. Domneva se, bo tudi ta prostor za družice črncev, vendar, kakor je re-^al tajnik Rockefeller j a, bo o-®tala kupljena zemlja še nekaj casa prazna.
Bologna, Italija. — 18 letni mladenič je v nedeljo streljal na italijanskega diktatorja Benito Mussolinija, krogla je prodrla skozi premierjev plašč, njega samega pa, ni ranila. Množica, ki je bila priča napadu, je atentatorja linčila. To je že šesti napad na Mussolinija v teku štirih let.
-o-
SV. OČE POROČIL SVOJO NEČAKINJO.
Rim, Italija. — V soboto je poročil sv. oče v vatikanski kapeli sv. Matilde svojo nečakinjo Maire Luisa Ratti, z marki-zem E. Peršičetti Ugolini di Santa Mustiola.
Značilno je, da je sv .'oče podelil nečakinji tudi zakrament sv. krsta, podelil ji prvo sv. obhajilo in sedaj jo tudi poročil.
-o-
ŽITA DOBI GRAD NA ŠPANSKEM.
Madrid, Španija. — Španski Rockefeller, markiz Val de Cilla, je daroval 100,000 peset za nakup palače bivši avstrijski cesarici, katera sedaj živi kot gost pri španski kraljevski rodbini.
Pričakujejo skorajšnega konca premogarske stavke v Angliji, ker je industrija vsled tega zelo prizadeta.— Cook za pogajanja.
London, Anglija. — Sir Alfred Mond, predsednik na novo organizirane zveze angleških kemičnih podjetij, je interveniral pri lastnikih premogovnikov, katerim je priporočal, naj se poravnajo s premogarji, da se povrnejo na dela in končajo s stavko. Ker je zgoraj o-značena zveza ena izmed največjih odjemalcev premoga v Angliji, domnevajo, da bo intervencija sir Monda rodila za-željeni sad. Ako se bodo pogajanja še dalje vlekla, bodo sir Mond in druga velika industrijska podjetja primorana skleniti pogodbe za dobavo j premoga v drugih državah.
Poročilo pravi, da še nikoli, od kar traja stavka, ni bilo toliko upanja za mir kakor baš sedaj.
Vršila se je konferenca med uradniki sveta strokovnih organizacij in zastopniki premogarjev, katere rezultat je bil zboljšanje stališča v toliko, da se bodo vrnili premogarji začasno na delo, med tem se pa bodo vršila pogajanja. Ako se bodo premogarji s tem strinjali, se bo takoj začelo1 s pogajanji.
A. J. Cook, tajnik premogarske organizacije je izjavil, da so premogarji pripravljeni pogajati se in sprejeti pogoje za spravo, ki bi odgovarjali zahtevam stavkujočih.
KRIŽEM SVETA.
ROJSTNI DAN KRALJICE -
o
MARIJE ¥ KANADI. »
--v
£ralj Ferdinand poslal čestit- ti ke kraljici k njenemu 51. k rojstnemu dnevu. — Vlak z g( visokimi gosti je vozil skozi v divjo pokrajino v snežnem 8( metežu.	fj
—o—	I v
Winnipeg, Man. — V petek p e obhajala rumunska kraljica s; barija, ki se nahaja v Ameri- ]{ d na obisku, svoj 51. rojstni lan. Od kralja Ferdinanda,'k ivojega soproga, je dobila br- c ;ojavnim potom čestitke, slede- p •e vsebine: "Pošiljam iskrene g •estitke k Tvojemu rojstnemu j Inevu iz Sinaia (kraljevska r palača), ki pa je pokrita s sne-?om, Počutim ,se dobro. Tudi z ni se radujemo nad Tvojim • ispehom. Pozdrav od nas \ fseh."	j'
Enainpetdeseti rojstni dan 30 kraljici gotovo ostal dobro / spominu, kajti obhajala ga ^ je v vlaku, drveč proti Winni- j peg skozi divjo pokrajino v g snežnem metežu. V temu kra- v ju je puščava — jezera in go-rovje, le tu pa tam' kakšna K majhna naselbina.	||
V	Winnipeg so kraljico . sprejeli z običajnim pompom ^ kakor povsod. Postaja, na ka- & teri je izstopila, je bila drago-1 ceno okrašena, radovednega * ljudstva je bilo pri sprejemu na tisoče. Mesto je bilo v zastavah in zvečer lepo razsvetleno.
V	Chicago se tudi vršijo ve- • like priprave za sprejem kraljice. Na Lake Shore jo čaka stanovanje — 22 sob, ki so vse lepo opremljene.	!
-o-
LITVINSKA NE PRIPOZNA KAT. ŠKOFOV.	(
Varšava, Poljska. — Varša- ' va je v skrbeh, da bi ne prišlo 1 na Litvinskem tako kakor je v Meksiki, ker litvinska vlada ne pripozna škofov, ki so bili imenovani v Vatikanu.
-o-
KANDIDAT ZA MESTO POSLANCA UMRL. Houston, Mo. — Mrs. Anna Covert, kandidira za poslaniš-ko mesto 16. distrikta, da popolni mesto katero je zapustil njen soprog James H. Covert, ki je umrl v sredo vsled za-strupljenja, ko je zavžil pomotoma strup mesto zdravil.
šolske mladine od blagopokoj-nega na pokopališču je bilo jasen dokaz, kako priljubljen in vzoren odgojitelj šolske mladine je bil rajni. Svetila mu večna luč in ostani mu ohranjen trajno hvaležen spomin med duhovnimi sotovariši ter med vsemi, ki so poznali dobrohotnost, darežljivost in duhovniško gorečnost blagopokojnega!
-o-
Biserni mašnik Viljem Gasperin umrl.
Dne 15. oktobra popoldne je umrl v Leonišču v Ljubljani bi-seromašnilc in župnik v pokoju g. Viljem Gasperin, star 86 let.
Pokojni je bil rojen v Tržiču na Gorenjskem dne 24. marca leta 1.840. in bil v mašnika posvečen dne 1. avgusta 1864. — SlužboVal je kot kaplan v Kočevju, v Mozlju, kjer je bil tudi nekaj časa upravitelj, dalje v Hinjah in slednjič 30 let kot upravitelj in župnik v Planini pri Črnomlju. Kot upokojenec je živel ves čas v Ljubljani.
Ogromen morski volk.
Korčulanski ribiči so te dni pri Lumbardi ujeli ogromnega morskega volka. Dolg je 7 m in tehta nad 800 kg. V njegovem želodcu so našli človeško glavo in kose obleke. Zver so prepeljali v Zagreb, kjer so jo razstavili.
ceno
MRTVO DETE NA ULICI.
Chicago, 111. — V soboto jutro so našli pasanti na pločniku pred St. Clement cerkvijo na Orchard cesti okrog tri tedne staro dete, moškega spola.
NA NEMŠKEM BODO DELALI OLJE S PREMOGA.
Hoechst-am-main, Nemčija. — Zgotovljeni so načrti za zgradbo velike tovarne, prve te vrste, v kateri bodo s premoga izdelovali olje, in sicer bodo v to svrho porabili le premog najslabše vrste.
Poročajo, da so sigurni, da ni več daleč oas, ko bo Nemčija neodvisna od Zed. drž., in Anglije, kjer kupuje sedaj velike množine olja.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."
Divji prašiči.
Kakor znano, je v Pohorju in nad Plešicem še mnogo divjih svinj. Letos pa je ta zverjad naravnost predrzna. Nekaterim posestnikom iz pustih Lošč so divji prašiči uničili cele njive koruze. Marsikdo je že prišel poskušat nanje svojo lovsko srečo, a se le redkokdaj posreči katero ustreliti.
—	Carnarvon,' Wales. — Bivši angleški premier Lloyd George, je nedavno priznal, da ] angleška industrija propada radi premogarske stavke. Rekel je: "Nahajamo se v tako težki industrijski krizi, kakor se še nismo nikoli. Mi, ki smo bili najbogatejša dežela na svetu, bomo primorani prositi posojila."
—	Winnipeg, Manitoba. — 2000 bivolov v narodnem parku, Alberta, je obsojenih na smrt. Kanadska vlada je izdala ukaz, da jih morajo radi pomanjkanja paše pobiti.
—	San Francisco, Cal.—180 milj severno od San Francisco je zgorela skuna Everett, mo-j štvo se je rešilo. Kako je nastal ogenj, niso mogli ugotoviti.
—	Lombard, 111. — Arthur Bousfield, poslovodja grocerij-
j ske trgovine v Lombard, je ne-I znanokam izginil. Chicaška policija je bila obveščena in uvedla preiskavo, ki pa ni prinesla uspeha.
—	Marinette, Wis. — Mrs. Fred Bettia, je pobirala na svoji njivi v bližini doma krompir, prišlo ji je slabo in se je mrtva zgrudila na zemljo.
—	Managua, Nicaragua. — Nicaraguanska vlada je v soboto sklicala posebno kongresno zborovanje, na katerem je predsednik Chamorro izročil predsedništvo bivšemu predsedniku Adolfu Diaz-u.
—	Monmouth, 111. — Aretirali so J. M.' McBoyle-ja iz Galena, 111. na podlagi obdolž-be, da je ukradel aeroplan, last Bridgeman-a iz Ottawa, 111. Obdolžnica se glasi, da je zamenjal na letalu številko licence In letalo prodal v Guy-
• man, Okla. To je prvi tozadevni slučaj tatvine.
—	New York, N. Y. — Sprednji del podmornika S-2
j je bil močno poškodovan, ko . je pri dviganju iz globočine . zadel v neki parnik. Ranjen ni . bil nihče.
—	Centraliz, HI- — James O. t Evers, star 48 let, je tako nesrečno padel iz trucka, da je z
t, glavo zadel ob pločnik in bil _ pri priči mrtev .
-o-
Prijatelji in somišljeniki kaj bote storili v zaključni jubilejni kampanji za "Am. Slovenca?"
Čehi in Slovaki v Ljubljani, š
Že na meji Slovenije je na- 1
»J
rod drage goste povsod navdu- k šeno in prisrčno pozdravljal; x
T
tako našemu ljudstvu, ki je po-
T
vsod pričakovalo posebni brzo-vlak čsl. parlamentarcev, kakor njim samim je bilo žal, da se vlak ni ustavil na več posta- ^
r
jah. Povsod so pričakovali brate Čehe in Slovake občinski od-bori, Orli, Sokoli in druga društva ter ogromne množice ljudstva. Nad vse prisrčen in navdušen je bil sprejem v Črnomlju, Novem mestu, Trebnjem in 1
I	Q
Grosupljem, kjer se je vlak u- k stavil. Postajna poslopja so bi- * la povsod okrašena z zastavami in cvetjem; šolska mladina j je zastopnike bratskega naroda obsipala s cvetlicami. Navduše- * nje ljudstva je bilo veliko.
V bližini glavnega kolodvora jc v Ljubljani so bile že. ob deve-i( tih vse ulice polne nestrpno ča-11 kajočega občinstva. Na peronu 1 so se zbirali zastopniki civilnih, j ] vojaških in drugih oblastev, za-stopniki raznih organizacij in j drugi odličnjaki. Svoje čsl. tovariše so tu pj-ičakovali skoro polnoštevilni člani Jugoslovan- 1 skega kluba s svojim načelni- ] kom dr. Korošcem na čelu. 1
Med prvimi je izstopil iz vlaka poslanec in voditelj čsl. so- 1 cialnodemokratske stranke ter 1 podpredsednik čsl. senata dr. 1 Soukup. Takoj je prihitel k dr. Korošcu, ki je stal na peronu na čelu poslancev SLS, ter ga ^ ; prisrčno objel. Bil je ginljiv pri-'l zor, ko sta se oba stara sobo- ' jevnika iz slavnih bojev v pre- ! ^teklosti vpričo tisoČev prisrčno I poljubila.
1 V imenu državnih oblasti je 1 pozdravil zastopnike čsl. naro-' da ljubljanski veliki župan dr. | Baltič, ki je slavil zvesto brat-' sko ljubezen, s katero nam je " češki in slovaški narod vedno t stal ob strani, in z zagotovilom I naše iskrene ljubezni želel: I "Dobrodošli nam mili bratje | Cehoslovaki!" — "Živeli Ceho-slovaki!" je tedaj vzkliknila J množica, a nato umolknila in t prisluhnila slovesno ganjena, ^ ko je godba dravske divizije ir-_ tonirala češkoslovaški himni: Za Tatro se bliska in Kje dom je moj.
-o-
a Župnik Franc Trop umrl.
3 Umrl je v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah tamkajšnji župnik vlč. g. Franc Trop. Rajni je ^ bil rojen dne 18. marca 1871 v Ormožu, v mašnika je bil posve-_ čen dne 25. julija 1897. — V 0 Šmarjeti je župnikoval nad 13 v let. Bil je vnet duhovnik in zelo a priljubljen, in je njegova smrt U povzročila veliko žalost v celi župniji. Pogreb se je vršil ob zelo veliki udeležbi domačih ). ter sosednih faranov ter 20 duhovnikov. V župni cerkvi je go-a voril pokojnemu dekan iz Lat š- škega vlč. g. dr. Kruljc. Mašo > zacjušnico je služil monsignor il! ter ravnatelj Cirilove tiskarne t, vlč. g. dr. A. Jerovšek. Pogreb je vodil in govoril ob odprtem grobu vlč. g. vseučiliščni profesor dr. Slavič. Ganljivo slovo
Žrtev podivjanega konja.
Nedavno je kupil Jožef Somi konja in ga je gnal proti domu. V bližini Zamostja je konj podivjal ter vrgel Somija na tla. Po nesreči je skočil na njega in mu zadal take poškodbe, da je mož po enodnevnem trpljenju umrl.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se posluiite naie banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ......................$ 9.45
1,000 Din ......................S 18.60
2,500 Din ......................$ 46.25
5,000 Din ......................$ 92.00
10,000 Din ......................$183.00
100 lir ............................$ 4.75
200 lir ............................$ 9.20
500 lir ..........................$22.00
1000 lir ............................$43.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK & ČESAR*:
1 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N.Y.
Vela eksplozijska nesreča v premogovniku; 9 ubil.
Vse po razredih. Jaka Kolovrat je nedavno potoval po Albaniji. V nekem kraju je kupil za omnibus vozni listek prvega 'razreda in se je zelo začudil, ko je opazil, da vstopajo potniki tretjega razreda v isti voz ter da ni v sedežih prav nobene razlike, kakor je bil to sicer vajen n. pr. pri železnici. Malo začuden je vprašal voznika:
"Čujte gospod, kako pa je to pri vas. Saj so vendar trije razredi, a vsi potniki brez razlike i plačanega listka vstopajo v eden in isti voz?"
"To je popolnoma v redu. Voz je za vse razrede enak. Razlika pa je ta: Kadar peljem v klanec, morajo vsi potniki razen pnih prvega razreda izstopiti. Drugi razred gre v klanec peš, tretji pa mora pomagati porivati omnibus na vrh. Potnik prvega razreda pa se lahko tudi v klanec udobno pelje."
Pravice in dolžnosti delavcev
Zamišljenost. Profesor N. se globoko zamišljen izprehaja po cesti. V tej zamišljenosti se zadene ob drevo ter se uljudno opraviči z besedami:
"Pardon, gospica, oprostite." Šele, ko bolj natančno pogleda, spozna svojo zmoto.
Kmalu nato pa se zopet zadene, pa ne ob drevo, temveč v neko mlado damo ter zarenči ves nevoljen :
"O ti prokleti štor, nerodni!" ter gre hitro dalje.
* * :|!
V šoli. Učitelj učeno razlaga, kaj je miselno ime: "To je ime stvari, ki je ne moremo prijeti ali otipati, ampak si jo samo mislimo. Jurček, povej mi tak primer!" — Jurček: "Žareče železo!"
Bolna teta. Teta je prišla na obisk. Domači sinček jo je z ve-selj
em pozdravil in jo vprašal: "Ali ste kaj bolna, teta?" -— Ona pa: "Zakaj?"- — "Oče je včeraj rekel, da ste na glavo padli, če mislite, da boste tU ostali!"
-o--
Veliki stenski zemljevid, ki ga dobite za enega novega naročnika je krasen dar, ki bo vas spominjal leta in leta na zaključno kampanpjo 35-letne jubilejne kampanje "Am. Slovenca!"
PREJELI SMO
Družinsko Pratiko
ZA LETO 1927. Letošnja pratika je ja-ko zanimiva. Vsebuje ja-ko zanimive opise in je ilustrovana z jako lepimi slikami. Ker smo jih prejeli le omejeno število, naj naročniki takoj sežejo po njih, dokler je v zalogi. Stane s poštnino 25c. Naroča se pri:
KNJIGARNA "AMER SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, III.
vesta ?
■Tekla: Kako si rafiniran. Bela, rudeča, kakor kri in mleko, sama sladkost jo je. Ni je mogoče opisati. DO semle (pokaže na grlo) jo boš imel dovolj! — In prijatelja in sovražnika porečeta: "Ej, ta Tekla Iva-novna, hvala ji."
Podkolesin: Da, da, pa ona vendar ni hči štabnega častnika.
Tekla: Bogatega trgovca hči je, pa taka, da bi tudi generalu ne delala sramote. O trgovcu še slišati noče! Kakršenkoli naj bi bil moz, je rekla — naj si neozdravljiv, samo da je. A v'nedeljo, kadar si odene svetlo obleko, ježeš, ježeš, kako to šumi, za
ves svet,'kakor kneginja ti je.
Podkolesin: Saj veš, da te zato izprašu-jem po vsem tem, ker sem dvorni svetnik.. Saj me razumeš?
Tekla: To je pač navada. Kako bi'te ne razumela? Zgladil se je pri nas dvorni
svetnik, pa so ga odklonili. Ni ugajal—ah! Tako čudne narave je pač bil; če je le usta odprl, pa se je zlagal. A na videz imeniten gospod. Pa kaj se hoče, je že tako božja volja. Njemu samemu ni to prav, pa ne more zato, da bi se ne zlagal. Že mora biti tako.
Podkolesin: Razen te tam ni nobene?
Tekla: Kakšne še hočeš, ali ni to naj-' boljša?
Podkolesin: Ta je najboljša.
Tekla: Ce tudi-ves svet prehodiš, take ne dobiš.
Podkolesin: O tem še premislimo, mami' ca. Pridi pojutrišnjem, bova — saj vcS takole — jaz malo poležim, a ti mi boš>Pri' povedovala.
Tekla: Bog se usmili, očka. Že tretji mesec hodim k tebi, a ne'prideva hi kamor. Sediš ven in ven v spalni suknji in kadiš pil>0 venomer.
Amerikanski Slovenec
Prri in najstarejši slovenski lit« The first and the oldest Slo-r Ameriki.	venian newspaper in America.
* U,tanovljen leu 1891'	Established 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon-oeljkOT in dnevoy po praznikih.	day, and the day after holiday)!.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098,	'Phone: Canal 0098.
Naročnina:	Subscriptions:
Za celo leto--------------------$5.00 ror one year_____________________$5.00
Za polleta--------------------2.S0 ror half a year___________2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo;	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto-----------6.00 For one year_______i____6.00
Za poj leta------------------------3.00 For half a year____________3.00
' ,	............n »ti	.....................
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:-številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
(Konec.)
Dolžnosti delavcev. Na drugi strani papež izjavlja, da imajo delavci prav tako svoje dolžnosti, kakor se jim ne smejo Odrekati pravice. V prvi vrsti morajo izvrševati pošteno in moško vse pravične pogodbe; nikoli ne smejo poškodovati lastnine ali osebe delodajalčeve; nikoli ne smejo rabiti sile za obrambo svojih interesov; istotako se nimajo družiti z ljudmi napačnih načel.
Pravica organizacije.
Pričujoča prilika zahteva posebne omenitve, kaj pravi papež glede delavske organizacije. Pri tej točki se mudi tako dolgo, da govor o tem vprašanju obsega celo petino vsega en-cikličnega pismo. O tem predmetu razpravlja z zgodovinskega in načelnega stališča. Hvali nekdanje delavske zveze in njihova velika dela, nato pa izvaja, da je snovanje privatnih organizacij, kot je delavska organizacija, popolnoma .naravna pravica, ki je država ne samo ne sme ovirati, temveč jo je dolžna celo'ščititi. Naštevajoč razne vrste delavskih organizacij in njihove smotre, Zaključuje svojo razpravo s sledečo pomenljivo mislijo:
Radi bi začrtali kot splošni in nespremenljiv zakon, naj bi bile delavske zveze tako organizirane in vodene, da bi mogle roditi kar najbolj primerna sredstva za dosego ciljev, ki jih zasledujejo; to se pravi, da morejo podpirati vsakega svojega člana pri delu za zboljšanje svojega položaja v telesnem, duševnem in gospodarskem pogledu.
Bolj jasne izjave o pravicah delovnega ljudstva, organizirati se in si omisliti tak način zvez, ki najbolj zagotavljajo varstvo delavskih interesov, si ne moremo želeti. Gotovo delavska organizacija, ki je delodajavec ne pripozna, s katero nčče imeti nobenega stika, ne ustreza zahtevi Leonovi, da naj bi bila organizacija zmožna, pomagati vsakemu članu do zboljšanja njegovega položaja v telesnem, duševnem in gospodarskem oziru. V soglasju s tem papeževim stališčem je izjava ameriške hierarhije v pastirskem pismu leta .1920, da imajo delavci' pravico, snovati in vzdržavati tisto vrsto organizacije, ki je potrebna in ki bo najbolj zanesljivo ščitila njihove interese. Nekako eno leto poprej je škofovski "Program socijalne preureditve" izrazil nado, da kako večje število delodajavcev ne bo nikoli več omejevalo pravice delavcev, organizirati se in po izvoljenih zastopnikih pred delodajavci potegovati se za pravice delavstva.
Medsebojna nelojalnost je krivična. Eden najučinkovitejših paragrafov; v tej veliki okrožnici govori o potrebni vzajemnosti med kapitalom in delom. Papež Leon zavrača trditev, da je en razred po naravi nasprotnik drugega razreda, nasproti temu pa naglasa, da kapital in delo drug drugega potrebu jeta, zato priporoča medsebojni dogovor. Žal, njegovega nauka v tem oziru nd upoštevajo marsikje niti delavci, niti delodajavci. Ta nauk so očividno prezirale v zadnjih tednih tudi nekatere]' agencije v našem mestu, prav posebno pa še v teh zadnjih i dneh. Trditev, ki je bila javno izrečena od neke organizacije našega mesta, da so voditelji delavske organizacije možje, ki napadajo našo vlado, ni samo brezsrčna, temveč naravnost kruta in krivična. V tem duhu in po tej poti se ne bo nikoli našla pot do miru v industriji. Vsfe bolj gotovo se bo ta pot našla v tistem mišljenju, ki brez ovinkov pripozna pravice delavstva do lastnih organizacij in ki zastopa sodelovanje orga-, niziranih delavcev za dobrobit delavstva samega, pa tudi za dobrobit delodajavca in družbe sploh. Krasen zgled takega dogovora in take urejenosti, ki je v polnem soglasju z Leonovo okrožnico, je*"union-management co-operative plan," ki je v, veljavi pri baltimorski in ohajski železnici, pa tudi pri nekate-' rih drugih.
Ameriška delavska unija ne mara rusiteljev. Vsi inteligentni ljubitelji domovine in vsi, ki verujejo na krščanske prin-
GLAS IZ MINNESOTE.
1
i	Gilbert, Minn.
O delavskih razmerah ne bom poročal, ker delo v tukaj-i šnjih rudnikih sploh počiva, da-) si je Bog ustvaril tukaj debelo . plast rude, a bogati baroni je . ne dajo izkopavati, češ, da ni* 1 naročil. A vendar po drugih 1 krajih so parne lopate nepre-i stano zaposlene z nakladanjem ; železne rude, zato menda, ker . za to ne potrebujejo dosti de-. lavskih moči. — Veliko brez- '
delje bi torej vladalo pri n.as, i ko bi Oliver družba v Evelethu ! . ne Zaposlila po svojih rudnikih i došti naseda prebivalstva. Ne-. kateri so si kupili farme, drugi ! , pa so šli po svetu za deloai in imorali zapustiti svoj dom. Na . jta način stoji mnogo prijaznih J . stanovanjskih hišic'praznih. 1'
Mrjejo ne ljudje pri nas pre- | . več, a zato nam pa bolezen ne i , prizanaša. Tako je potrkala 1 tudi na župnijska vrata in prisilila veleč. g. župnika Msgr. . F. M. Bilbana, da je odšel iskat Zdravja v St. Maria bolnišnico 1 v Duluth, Minn. A zdaj je že ! tdliko boljši, da Se je zopet povrnil med nas. Želimo Inu še 1 mnogo let krepkega zdravja. 1
Kot zastopnik lištov A. S. in 3 Ave Maria'hodim mnogo po hi- 1 'šah naših rojakov in pi-i tem 1 marsikaj skusim in vidinj. V ( marsikaterih hišah, ko jih j spomnim, naj se naroče na ta t dva lista, mi odgovore, da ni-majo denarja, ali pa, da sloven- S sko sploh ne čitajo Itd. Vse pol- 1 nb izgovorov je, a ko pogledam r 'malo okrog, pa vidim, da leži t 'na mizi kak brezverski list. , a I Ne-morem razumeti te veli-' I kanske nezavednosti našega, 1 katoliškega naroda. Katoličan, i da podpira tistega, ki ga zato v na to preganja in ga'bije po % ustih in da se torej katoličan iz ,samega sebe norca dela! Le j, poglejte v Mehiko, kaj se tam r godi, ker so bili katoličani ne- j 'zavedni in zaspani; ali želite,' i da bi isto tudi vi tukaj doživeli?; 7
Zato svetujem v dobro Vam samim, očistite svoje hiše'brez-verskih časnikov in nadomesti- t te jih z najstarejšim katoliškim c3
listom, Amer. Slovencem, ki obhaja letos 351etnico svojega obstanka. Poznam dobro ta list, ker ga čitam in črpam iz njega -izobrazbo že celih 20 let. 'Koliko veselih in žalostnih dogodkov mi je med tem časom , naznanil, kolikim rojakom je izpregovoril poslednjo nagrob-nico, koliko jih je pozdravil ob njih rojstvu, ki so zdaj že odrasli možje, zanimal se je vedno za vsakogar, in za vsako naselbino je imel odprte svoje ko-lone/ Živel je s svojim ljudstvom, tolažil, bodril in poučeval ga. Ali ni torej primerno, da temu starosti slovenskih časopisov v Ameriki napravimo veselje vsaj zdaj ob njegovi 35-letnici s tem, da se naročimo nanj in pomnožimo s tem krog njegovih bralcev. Razpisana je za letos še ena kampanja, in sicer z namenom, da ta krasni list doseže višek v svojem razvoju s svojo šesto številko na teden. Rojaki, zdaj je čas, da poprimemo, da porinemo voz preko klanca; dalje bo potem že sam tekel.	j
Koliko lepega nam prinašal ta list. Naj omenim le razprave Rev. Trunka, popis 'Kanade Rev. Mlinarja in nad vse zanimive mnogobrojne dopise iz raznih naselbin. Nekateri bralci nekoliko pogodrnjajo, ko jim'prinese list vsak teden Nedeljskega tovariša. Toda, dragi Slovenci, povem vam, da boljšega vam list ne more prinesti, kakor je to. V moji hiši vsako nedeljo skupno molimo, vsa družina, sv. rožni venec, nato se bere sv. evangelij in za tem, Nedeljski tovariš dotične nedelje. Rojak, delaj tudi ti tako, j in lahko boš rekel pred svojo., vestjo, da vzgajaš otroke v pra- ( vem duhu.
Ob tej priliki me veže dolžnost, da vas spomnim tudi na ' naš slovenski mesečnik Ave ; Maria, ki po svojih krasnih člankih od leta do leta lepši in ' zanimivejši poštaja.
Pri nas, v sicer tihem Gilber- 1 tu, nas nameravajo dekleta. < društva Marije Pomagaj št. 196 1
ŽEN1TEV.
5.	prizor.
Podkolesin sam.
Podkolesin: Utegnil bo kdo misliti, da so čevlji malenkost, toda, ako so neumno sešiti in ako je mazilo rdeče, v boljši družbi ne uživaš takega spoštovanja. Pa kaj to — edino zoperno je, če čevlji tišče — Bofe ve, kaj bi. bil pripravljen vse pretrpeti, samo vtis ne! Ej, Štefan!
6.	prizor.
Podkolesin in Štefan.
Štefan: Kaj izvolite?
Podkolesin: Ali si rekel čevljarju, da bi čevlji ne tiščali?
Štefan: Rekel!
Podkolesin: Kaj pa pravi?
Štefan: Pravi, že prav. (Odide.)
7.	prizor.
Podkolesin, pozneje Štefan.
Podkolesin (sam) : To je pa kočljiva štvar. Za vraga ta ženitev! Zdaj to, zdaj ono. Da bi bilo že tega konec! Ne, za vraga, to ni tako lahko, kakcir govore. Ej, Štefan! (Štefan vstopi.) Hotel sem ti reči . . .
Štefan (ga prekine) : Starka je prišla!
Podkblesin: A, prišla, pokliči jo! (Štefan odide.) Da, to vam je stvar, težka Stvar, premisleka vredna stvar. (Tekla vstopi.)
8. prizor.
Podkolesin, Tekla.
Podkblesin: A, pozdravljena, pozdravljena Tekla Ivanovna. No, kaj, kako? Vzemi stol, sedi, pa pripoveduj. No, kako 'ji je torej ime: Me&fvija ?
Tekla: Agata Tih'onovna.
Podkolesin: Da, da, Agata Tihondvna! Najbrže kaka 401etna devica.
Tekla: A, kaj še! To ne. Pravim ti, ko se oženiš, od dne do dne jo boš bolj hvalil in cenil.
Podkolesin: Lažeš Tekla IvanoVna!
Tekla: Prestara sem očka, da bi lagala!
Podkolesin: A dota? Kaj pa z doto? Povej mi to že enkrat.
Tekla: Dota. Zidana hiša v Moskvinem okraju v II. nadstropju. Donaša toliko. da je človek res lahko zadovoljen. En sam mokar plačuje 700 za prodajalne prostore. Klet z izbornim pivom vabi tudi večjo družbo. Dva lesena hleva, eden povsem lesen, drugi na zidanem stališču, donašata letnih 400 rubljev. 'Razen tega je v^t za zelenjavo 11a viborški strani. Pred 3 leti ga je najel kupec za zelje, tfiko trezen kupec, da pijače -niti v"ušta <ite dene. Ima - pa 'tri sinove, t dva'je.že pbžehil,' trčtji pravi, je še mlad, naj posedi v'prodajalni, da bi se trgovina lažje opravljala. Jaz ščm, pratfi, star, to-raj naj sin poseda v prodajalni, da pojde trgovina lažje.
'Pbdkolesin: Kaj pa nevesta, kaj pa ne-
KSKJ. nekoliko oživeti. Vpri-zorile bodo namreč dne 14. no-vembra igro, in ste torej vsi rojaki vabljeni, da jih obiščete ta , večer.	Frank Ulčar.
I	-
Prijatelji in somišljeniki kaj bote
1 storili v zaključni jubilejni kampanji j za "Am. Slovenca?"
I	-O-
DOPIS O POTOVANJU IN OBISKU V DOMOVINI.
S. Francisco, Cal.
Rada bi nekoliko opisala svoje potovanje in prihod v staro domovino, katere nisem videla celih 16 let. Res je prijetno dandanes potovati po vseh deželah. le ako imas teh ameriških dolarjev dovolj v žepu. Pri' tem človek vidi mnogo novega1 in zanimivega.
Ko sem prišla po dolgi vožnji v Ljubljano, sem bila v resnici' potrebna počitka, a nisem si ga' privoščila, ker me je preveč1 vleklo v mojo rojstno vas in! zato sem takoj sedia na dolenja' ski vlak in se odpeljala proti' naši Belokrajini. A ko sem prispela tja, bila sem razočarana. Ni več tiste Belokrajine, ki je bila nekdaj, ni več tistega prijaznega naroda, ne tistih dobrodušnih obrazov, nikjer več bele obleke — vse, vse je izginilo. To izpremembo sem začutila takoj, ko sem1 stopila z vlaka v Rozalnicah. Dva moška, ki sta tam očividno brez dela pohajala okrog, sem zaprosila,, naj mi pomagata odnesti kov-čege, a eden se je samo osorno' obregnil na me, drugi se je pa ' izgovoril, da nima časa, ker i mora — pasti kozo. V dežju in na mokrem sem torej morala čakati, dokler ni po mene prišel moj brat. Res, prijazni ljudje !
Ko sem se približala svoji rojstni vasi Radoviči, je sploh več nisem spoznala. Zapustila sem vasico z bornimi, s slamo kritimi kočicami, a danes izgleda kakor kako mesto. Tam pa, kjer'je stala prej le mala kapelica, so postavili letos krasno cerkvico, za katero so največ prispevali ameriški Slovenci, zlasti tukajšnji domačini.
Čudovito hitro se je raznesel glas o mojem prihodu po celi vasi. Komaj sem se do dobra pozdravila s sVojo staro mamico, že so pričeli prihajati sose- I dje od vseh strani, tako, da jih je bila kmalu hiša polna. Skoraj vsaka hiša ima kakega svojca v Ameriki in tako so me za- i želi izpraševati kar vsi navprek, 1 ta o svojem bratu v Kaliforniji, drugi o svojem sinu v Illinois, : tretji o svoji hčeri v Minnesoti, ! četrta o svojem možu v Texas < itd. Ljudje si menda predstav- ! ljajo celo Ameriko kakor ka-ko[< veliko vas, kjer se vsi ljudje 3 med seboj poznajo. In v resnici 3 bi morala poznati podrobno ce- <
10	širno Ameriko, da bi mogla < odgovoriti na vsa njih vpraša- |1 nja.	j
Vsem čitateljem tega dopisa j] pa polagam na srce, naj svoj- ji cem v stari domovini pomaga- jI jo, kolikor le kdo more, ker sop v resnici potrebni pomoči. Le- ] tina je bila letos vsled nepre- j danega deževja zelo slaba. Žetev so morali pospraviti skoraj j vso v deževju, krompirja je tu- J
11	malo, ker je večinoma segnil. < Poleg vseh teh nadlog pa pride !
^še današnja belgrajska vlada, -jki Slovenijo tlači in zatira, ta--jko da jo bo v par letih do gole-l , ga oglodala. Lepi gozdi so že iskoro vsi uničeni, kajti ljudje (jih morajo sekati, da pridejo " na kak način do denarja — a 1 ves les gre tam doli .v Srbijo.
Naše Amerikance pa želim • še na nekaj drugega opozoriti. Znano vam je, da se je tukaj v Ameriki vedno nabiralo za dom . slepcev, ki naj bi se postavil v Ljubi j ani. Moralo se je menda 1 že precej nabrati; tudi jaz sama sem dala svoj prispevek. Imela pa sem priliko govoriti s temi slepci, a kar so mi povedali, ni nič kaj razveseljivo. ^Pritoževali so se mi čez slabo I postrežbo, slabo hrano in da ! morajo celo zmrzoVati pozimi.) i Tisti denar pa, ki se je nabiral, , po Ameriki, pa leži po bankah, in bo še tam ležal, da bodo na-i zadnje skoraj pozabili, zakaj , je tisti denar! Revni slepci pa , danes gladujejo in zmrzujejo in čakajo na palačo, ki se jim bo zgradila v Ljubljani, v kateri bodo najbrž potem nadalje gladovali in zmrzovali. Po mojem mnenju naj bi se z nabranim denarjem predvsem postreglo tem revežem za vsakdanje potrebe, a nato naj bi se šele zbiralo na kupe za palače.
Po vseh časopisih čitamo o velikanskih povodnjih, ki so u-ničevale našo staro domovino. V resnici so bili reveži ljudje, ki jim je voda podrla hiše. Pri tem čitanju pa so mi prišli na I misel še drugi, veliko večji re-iveži, ki sem jih na lastne oči videla v Ljubljani. Ako si morete predstavljati, ako vam povem, da sem tamkaj videla revne družine, ki so na cesti pred Št. Petrom stanovale pod šotori, kakor cigani. Vsled sramotno nizkega zaslužka so se namreč komaj sami sebe preživeli, da niso mogli najemnine plačevati — in ajdi na cesto, oče, mati in petero otrok. Kako morajo ti reveži "živeti tahikaj pod platnom, si menda lahko vsak misli. Da bi mogli dati otroke v sirotišnico, o tem ni govora, kajti tja pride le tisti, kdor ima denar.
V Ameriki nabiramo in nabiramo za razne dobrodelne ustanove, a dalje se pa sploh ne brigamo več, kam gre tisti denar. Svetovala bi vsakemu nabirate-lju, naj zahteva, naj se izkaz tistih, ki so dobili kako podporo, objavi v časopisih, da vemo, kako se denar uporabi!
Na svojem potovanju nazaj sem se v Ameriki ustavila v .Steelton, Pa., in se zahvaljujem |družinam Marentič, Petrašič in j Skandler za vso postrežbo za ' [časa mojega bivanja tamkaj, j Enaka zahvala družini Panjan Pittsburghu, Pa., družini Sim-čič v Braddock, Pa. in Mr. Ant. jGrdina v Clevelandu, O., ki je jbil tudi tako ljubezniv, da me Jje popeljal do mojih ostalih 'j prijateljev; enako družini Žu-jgel in Zaveršek. — Najlepšo J jhvalo pa izrekam Mrs. Stonich jv Chicago, ki je skrbela za me' pred mojim odhodom in po mojem povratku.
Pozdrav vsem Slovencem v Ameriki, rojakom v stari domovini pa želim, da bi kmalu dočakali boljše čase.
Bara Kramer. I
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
čipe družbe in civilizacije, bi morali biti veseli, da je delo v Združenih državah organizirano po duhu in načelih Ameriške Delavske Organizacije. V tem pogledu je nasprotje med večino evropskih dežel in Ameriko očitno in globoko. Onkraj Atlantskega oceana je delavsko gibanje v veliki meri socijalistič-no ali komunistično ali pa kako drugače nasprotno krščanskim principom. V Ameriki so cilji in prakse delavskega gibanja po večini v soglasju z načeli krščanstva. To mora vešeliti zlasti nas katoličane, ztikaj mi se zhvedamo velike krivice, ki jo je napravila katoliški stvari neprijateljska delavska organizacija v Evropi. Mi se zavedamo, ali bi se vsaj morali zavedati, velikih koristi, ki jih imajo naši katoliški delavci v tem, da jim je odprt pristop k zvezam, ki sestavljajo Ameriško Delavsko Federacijo. Ako ta velika organizacija ne hodi vedno pod visoko zastavo, ki bi jo ji mi radi dali v roke, bodimo vsaj toliko nepristranski, da priznamo težkoče, ki so za to odgoVorne. Bodimo zadosti pravični in zadosti velikodušni, da priznamo neprera-čunljivo dobro, ki ga je ta organizacija že rodila s tem, da varuje ameriško delavsko gibanje pred nauki in vplivi, ki ne samo izpodkopujejo socijalno in javno blagostanje, temveč rušijo tudi vero in moralo naših lastnih duhovnih' otrok. M	Tf !	—P. Bernard.
Tvoj nedeljski tovariš.
I	Rev. T. C. Smole?
i \

■:, n i ■" i" • mmmn p:n'.um:':■-'-	i^uiuvji^u •ivian*
tedenski koledar.
24. po bink. — Kokol med žitom. Mat. 13.
7	Nedelja — Elgelbert, šle.
8	Pondeljek—Bogomir, šk.
9	Torek — Teodor, muč.
10	Sreda — Andrej Avelin, spoz.
11	Četrtek — Martin, škof.
12	Petek — Martin I., pap. in muč.
13	Sobota — Stanislav. Di-dak, spoz.
štiriindvajseta nedelja po binkoštih.
Ko pa so ljudje spali, je prišel sovražnik in je prisejal ljuljke sredi pšenice.
—Mat. 13, 25.
Kar nam pripoveduje današnji evangelij, vidimo lahko dnevno na svoje lastne oči, kako se to spolnjuje: le premnogo ljuljke se seje po svetu, to je mnogo hudega; seje se z besedo, seje s slabimi knjigami in časopisi, seje se s slabim zgledom. Jn ta ljuljka kaj hitro poganja, hitro raste in hitro dozori.
Prijatelji, kaj pa je vzrok, da se » ljuljka tako hitro prime našega srca? Ne stavim tega vprašanja radi brezvercev; dobre, verne kristjane imam pri tem vprašanju v mislih. Zakaj se jih ljuljka tako hitro prijela? Vsaj so jih vendar stariši v krščanskem duhu vzgojili, v krščanskem nauku so bili dobro Poučeni? Cemu torej se ljuljka tako hitro prime njihovih src •n tako hitro raste ? ■ Na to vprašanje nam da odgovor Kristus sam v današnjem sv. evangelju. "Nebeško kraljestvo," pravi, "je podobno človeku, ki je nasejal dobro seme na svojem polju. Ko pa so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik in je prisejal ljuljke sredi pšenice." Marsikateri človek je bil pošteno, krščansko vzgojen, bil dobro poučen v verskih resnicah, nasojana je bila dobra pšenica v njegovem srcu, toda ko je spal, to se pravi, ko je pozabil na te verske resnice, v katerih je bil vzgojen, se je priplazil sovražnik v njegovo srce in prisejal ljuljke
sredi pšenice.
Ker ljudje pozabljajo na verske resnice, zato pa je toliko ljuljke v človeškem srcu.
Premišljevati hočem danes z vami, kako škodljiva je taka pozabljivost, in kako se je moramo ubraniti.
* * si:
Pozabljivost verskih resnic ima grozne nasledke. Je to v resnici spanje, katerega se po-služi sovražnik da priseje ljuljke v njegovo srce.
Da bomo to bolje razumeli, premislimo najprej: Zakaj nam je pa Bog izročil svoje resnice? Zakaj je tako pogosto govoril o božji pravičnosti in sodbi, da bo vsakdo sojen po svojih delih, da po vsaki nepotrebni besedi, da bo dobre poplačal z večnim iživljenjem, hudobne pa kaznoval z večnim pogubljenjem? Zakaj je tako pogosto govoril o svojem usmiljenju? Spomnite se le prilike o izgubljenem sinu! Zakaj je tako pogosto govoril o svoji ljubezni? Spomnite se le Kristusovih besedi; "Pridite k meni vsi ... Jaz sem dobri pastir, in dober pastir daje svoje življenje za svoje ovce." Zakaj je tako pogosto govoril, kako potrebno je skrbeti za svoje zve-ličanje: "Iščite najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice," "Le eno je potrebno, Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi?" Zakaj je tako pogosto govoril o smrti in negotovosti ure smrti: "Čujte, ker ne veste ne ure ne dneva, ne veste, ob kateri uri bo Sin človekov prišel." Zakaj je govoril tako pogosto o teh resnicah?
Odgovor je lahak: da bi ljudi povzbudil k dobremu. Opozarjal jih je na svojo pravičnost, na svojo ljubezen, na svoje usmiljenje, opominjal jih je, naj ne pozabijo na poglavitno stvar, na zveličanje svojih duš, opominjal jih na smrt, da bi bili vedno pripravljeni, da bi bili sveti.
To je bil božji namen, zato jih je na te resnice tolikokrat opozarjal. Sedaj pa premislimo: Če človek pozabi na te resnice, kakšne pa bodo posledice? Če pozabi na svojo pravičnost in sodbo, kaj pride iz tega? Da se ne bo več bal greha, če pozabi na božje usmiljenje? Da se več ne vrne k Bogu, če je padel. Če pozabi na božjo ljubezen? Da se ne bo bal Boga žaliti. Če pozabi na večnost? Več se ne bo brigal za zveličanje svoje duše. Če pozabi na smrt in dan smrti? Da bo lah-komišljeno živel. Glejte, prijatelji, to so posledice pozabljivosti na verske resnice. Taka pozabljivost je pravcato spanje, in v takem spanju prihaja sovražnik in priseje ljuljke v človeška srca. Psalmist David poje v 118. psalmu: "Ko bi ne bil premišljeval postave tvoje, tedaj bi bil skoro poginil v svoji stiski." In prerok Jeremija pravi (12, 11) : "Opuščena bo vsa zemlja, ker ni nikogar, ki bi premišljeval v svojem srcu." Poglejmo, prijatelji, Okoli sebe! Koliko najdemo mlačnih, brezbrižnih kristjanov, ki zanemarjajo zakramente; koliko trdovratnih, zakrknjenih, ki se jnočejo spraviti s svojim bližnjim; koliko prepirov in sovra-stev, koliko prevzetnosti in na-■puha! "Opuščena bo vsa zemlja, ker ni nikogar, ki bi premišljeval v svojem srcu!" Ko bi kristjani imeli pred očmi razo-jdete resnice sv. vere, ko bi o njih pogosto premišljevali, ko ibi, kratko rečeno, duševno ne spali — sovražnik bi ne prisejal toliko ljuljke v njihova srca.
Vidite, take posledice ima pozabljivost verskih resnic!
Kako pa hočemo take pozabljivosti ubraniti?
Tudi na to vprašanje je odgovor lahak: Imejmo verske 'resnice vedno pred očmi; naše (pravilo bodi: Vsak dan premiš-iljujmo o kaki verski resnici. Tu jbo pa morda .marsikdo rekel: 'Nimam časa za kaj takega. — Imam trgovino, in moram misli-
ti na njo; sem rokodelec, moram misliti na svoje delo; sem kmet, moram misliti na svoje polje, na svojo živino itd.; kje naj vzamem čas, da bom premišljeval o verskih resnicah? Prijatelj, če hočeš, boš vedno našel nekaj časa za premišljevanje. Ali pri vseh svojih o-jpravkih ne misliš nikoli na za-[bave in morda na druge nedopustne stvari? Čemu bi torej ne imel vsaj malo časa za premišljevanje verskih resnic?
Pa bo kdo drugi rekel : O verskih resnicah naj premišljujejo duhovniki in redovniki, kaj takega ni za ljudi, ki žive med svetom. Prijatelji, to zopet ni resnica. Res da morajo duhovniki in redovniki precej premišljevati, iz tega pa še ne sledi, da vam ni treba. Ravno vam, ki živite med svetom, je tako premišljevanje potrebno; redovni-jka opominja že njegov poklic
na verske resnice, od katerih i 7 jvas, ki živite med svetom, svet
[Odvaja.
j Ne vem, ugovarja tretji, kako naj premišljujem. Prijatelji, ne bo to tako tfežko, če le hočete premišljevati. Vsaj premišljujete o svoji trgovini, kupčiji, svojih podjetjih, o svojih prijateljih, pa ne bi vedeli,kako premišljevati o zveličanju svoje duše, o verskih resnicah? Slišite pridige, slišite krščanske nauke, imate dobre knjige, premišljujte o vsem tem!
Psalmist David poje (ps. 118, 93) : "Na veko ne pozabim tvojih pravic, ker ž njimi me poživljaš." Premišljevanje verskih resnic bo tudi vas poživilo, okrepčalo bo vašo dušo, da sovražnik ne bo mogel v njo nase jati ljuljke. Amen.
nohti.
Otrokom rastejo nohti hitreje kakor odraslim. Povprečno zraste noht v desetih dneh za en milimeter. Do 50. leta si od-režemo na rokah in nogah za približno 36 m nohtov. -o-
širite amer. slovenec
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem listov "Amer. Slovenec" in "Ave Maria" v državi Minnesoti in Michigan naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za omenjena lista, oglase in. vse, kar je v zvezi s temi listi. Prodaja tudi "Družinsko pratiko" za 1. 1927. in Koledar "Ave Maria." Vsem ga toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katol. tisk!
Uprava "Amer. Slovenca."
Izšel je
KOLEDAR
"Ave Maria"
ZA LETO 1927.
Letošnji koledar je krasna knjiga. V njem je opisan obširno evharistični kongres s številnimi slikami. Zanimiva so poročila iz slovenskih naselbin, kakor tudi vse ostalo čtivo. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da sežejo pridno po njem. Stane s poštnino vred samo 50c. Naroča se od:
AVE MARIA, Box 443. Lemont, 111.
ALI SI TI ŽE VOLIL(A), ZA PETKRATNO ALI ŠESTKRATNO IZDAJANJE "AM. SLOV." — AKO NISI ŠE, POSLUŽI SE TAKOJ TE GLASOVNICE.
GLASOVNICA
Podpisani Vaš naročnik(ca) glasujem:
za šesto številko Amer. Slovenca na teden in obljub-
□ ljam, da bom svojo naročnino $6.00 letno redno pla-čeval(a) ter povsod in ob vsaki priliki agitiral za list in skušal vse svoje prijatelje pridobiti za Amer. Slovenca.
naj ostane naš list Amer. Slovenec petkrat na teden, dokler se delavske razmere ne zboljšajo in list dobi še več naročnikov. Med tem pa bom pridno agitiral-(a) za list in skušal (a) pridobiti vse svoje prijatelje, da postanejo naročniki najstarejšega slovenskega lista v Ameriki — AMERIKANSKEGA SLOVENCA.
(Lastnoročni podpis naročnika)
(Naslov)
(Naredite križ pri predlogu, za katerega glasujete.)
. t7ijiiij)uiuiiiu[iiuimiiuiiiii)ii)iuiiimuiimiiuiuiiuuiuuiuuiiuumiiiiiiii)mumui»t.t).iiiiiiiinti
Tniujmimmumrmuu;,uumi
Pogled na siiko pokazuje zakaj VORTEX pere hitreje, ne da bi perilo pri tem kaj trpelo.
Liti aluminum "Vortex" je nastavljen na dno bakrene kadi (top) in ko se vrti sem in tjat povzroči v milnici nekako pretresovanje, kate-remu,se umazanost nemdre zbperštavljati in se Odmerila loči polovico preje, nego pri drugih pralnih strojih, in kar je poglavitno — perilu ne škoduje prav nič. — Valjarji z mehkega gumija in zadostno silo povečajo popularnost
the haag vortex.
Še bolje bi znali ceniti ta stroj, ako bi ga videli, kako deluje, ali pa, ko je že enkrat opral vaše perilo. Prav nič vas ne stane, ako vam mi v vašem domu dokažemo z VORTEX, koliko truda si prihranite in pri tem imate najbelejše perilo, kakor si ga morete le misliti. Ko bi moški umeli, koliko trpe ženske pri perilu, bi ne bilo hiše, v kateri ne bi imeli tega stroja za pranje. Dobite lahko na male obroke.
ELY, MINN.
mm.
i^iiiiuiTumwuuniimminjjumimimumimmmimM^
UREDNIKOVA POŠTA.
— L. K., Duluth, Minn.—Vaša zadeva spada pred porotni odbor jednote, h kateri spadate. Tam je prva inštanca. Ako Vas tam .zavrnejo In ostane krivica neporavnana, kakor Vi trdite, potem pa se obrnite na kakega dobrega odvetnika. Po-vdarjamo pa: dobili bote, če je tako kot Vi trdite, če je drugače bote zgubili.
—M. D., Indianapolis, Ind. — Naslov Dr. Joseph Graheka je: Room 303, American State Bank Bldg., 600 Grant Street, Pittsburgh, Pa.
—G. V., Denver, Colo. — Knjiga, o kateri pišete, se dobi pri: Educators Association, 303 With Ave., New York City.
--o-
Z revolverjem je hodil v idrijski rudnik neki italijanski rudarski uradnik. Predno je prišel v Idrijo, je namreč slišal, da prebiva tam divje in zavratno ljudstvo. Zato je vzel s seboj revolver, ko je šel v jamo pregledovat jdelo. Parkrat je skril to, potem pa se je prepričal, da je Idrij-čan dober in miren človek. Pošteni uradnik se je potem zgražal nad onimi hudobnimi ljudmi, ki črnijo Slovence. Te dni je zapustil Idrijo z izjavo, da nikdar ne pozabi ljubeznjivega in dostojnega idrijskega ljudstva.
IŠČE SE
sobarica, Slovenka, mora znati nekoliko angleščine, prednost ima starejši oseba. Plača za začetek $17.00 na teden. —-Dr. Lagorio, c. of Miss- Jose phine Kervin, 417 Roscoe St., Chicago, 111. Phone: Wellington 8820 .	t,s,č
NAROČNIKI POZOR!
Te dnit smo razposlali na vse zastopnike (ce) naše slovenske Stenske koledarje za leto 1927. Vsak naročnik, ki ima plačan list, je opravičen do enega. Po večjih naselbinah jih bodo vam razdelili naši zastopniki (ce). Kjer nimamo zastopnika (ce), smo jih razposlali v posameznih zavitkih direktno na naročnike: Naročniki naj pazijo, da pri odvijanju ne raztrgajo koledarjev. Na vsakem ovitku je tiskano v angleščini "Open here." Tam je pod ovitkom posebna vrvica iz žime, pri kateri najdete konec, nakar potegnite to vrvico in vam prereže ovitek po dolgem in koledar je s tem odvit. Ako pa skušate od-viti drugače, se pa lahko pripeti, da raztrgate koledar.
TRI OSEBE MRTVE; POSLE
DICA POLITIČNIH PREPIROV.
Havana, Kuba. — V malem mestu Santo Domingo, v Santa Clara provinci so se sprli politični nasprotniki, vnel se je boj, trije vročekrvneži so obležali mrtvi na bojišču.
KARO SE JE IZNE-BILA REVMATIZIA.
Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizefe, je Airs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., E-lOl, Bloomjjigton, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, še drugim trpečim povedati, kako sc lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar ha svojem dom«.
Mrs. Ilurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Človek, glej, dognanje svoje: Danes srečen si, vesel; Jutri že ti zvon zapoje, Truplo tvoje bo pepel.
Z bridkostjo in žalostnim srcem se spominjamo in naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl nagle smrti dne 3. oktobra t .1., zadet od električnega toka, dragi soprog in ljubljeni očem
Frank Podbršček
rodom iz Primorske, v starosti 57 let. Pogreb se je vršil Iz hiš,žalosti na 2nd in Chartres Sts. v slov. kat. cerkev sv. Roka in nato smo izročili truplo v naročje materi zemlji, na St. Vincent pokopališču v La Salle, III. Ganljiva dolžnost nas veže ,da se iz srca zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so nas ob tem bridkem času obiskali, tolažili, hodili pokojnega kropiti, so culi ob krsti in se tudi tako številno pogreba udeležili. Preštevilna bi bila imena, da bi vsakega posebej imenovali, vendar nič manj iskrena in prisrčna zahvala kakor imenovanim, naj velja tudi Vam, vsakemu posebej.
Bog Vam plačaj!
Dalje se prisrčno zahvaljujemo č. g. župniku Rev. F. Šalovenu za lepo izvršene pogrebne obrede na domu, cerkvi in pokopališču. Prav srčna zahvala tudi sorodniku Mr. Frank J. Kobalu, kateri je prišel iz oddaljenega mesta Detroit, Mich., in se udeležil pogreba. Iskrena zahvala tudi društvom Narodne Hrvatske Zajednice in Catholic Order of Foresters za bratsko pbmoč in udeležbo pri pogrebu. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem krasnih vencev ,kakor sledi:
La Salle Yenkee Club ,Ladies of the Maccabees, Mary Jane, Agnes GoriŠek, Josip Mauser in družina, Frank Bruder in družina, Paul Kobal, Appleton, Wis., in Michael F. Kobal, Chicago, 111.
Tebi, predragi in nepozabni soprog, ljubljeni in spoštovani očem, želimo, ker je tako volja božja, počivaj mirno in sladko v grudi te nove domovine, v kateri si se toliko trudil za časa svojega življenja.
Odslej nam ostane le še blag in nepozabni spomin in goreča molitev za Te.
Dalje še kličemo Ti s pesnikom:
Truplo mirno naj počiva, Duša pa naj raj uživa; Zopet tam se vidimo, Se na desni združimo.
MRS. ALOJZIJA PODBRŠČEK, soproga. CHARLES JUST, JOHN JUST, LOUISE in JENNIE JUST, pastorki.
La Salle, Lll., 30. oktobra 1926.
MALI OGLASI. "hiše IN LOTE.
HIŠA 4 SOBE, elektrika, kopel, nizka cena za takojšno plačilo. 5350 S. Union.__. 04-p do p
HISA 2 STAN. po S sob, $5500 poleg lota, takoj $500, ostalo kakor rent, Na 2132 W. 13th St. "stove lit.", elektrika, kopelna soba, prvo nadstropje takoj za oddati. Albert Realty Co., 135 N. Clai-k, — _Dearborn 5957.	19-s,t,sr
PRODA 9 STAN. hišo po 4 sobe, sun parlor, nizka cena. 3343 Stinnyside,
Carlson.	___________12-s do s
6-6 FLAT poslopje, parna topi., trdi les tla, blizu Garfield Parka; rent $6828. Cena $40,000. Lastnik: 3518 Fulton Blvd. 1st s.	21-tdot
KELLASTONE BUNGALOW, furnace, kopel in buffet, tudi omara za led, vel. porč iu garaža. 2 bloka od W. Elmhurst C. A. & E. postaja. $7750, takoj $750, ostalo na obroke. 509 Swain Ave.	_ 22-t,sr,č
•ROOMING HOUSE proda, 25 sob, parna topi., elektrika; rent $75.00,—
_1809 Indiana Ave.	25-t do t
BUNGALOW 5 SOB. blizu iranspor-taci.je, vse improvements, lota 50x 150. Cena $7900, takoj $1000, mesečno $60 uključeno obresti. SUBURBAN REALTY CO., First Natio-nal Bank Bldg,, Elmhurst, 111. 27-t NA PRODAJ V RIVER SIDE par minut do I. C. električne; les. poslopje kakor bungalow, 5 sob in kopel v 1. n»d»tr. in dv« sobi; moderno, furnace ht., blizu Ivanhoe; 30 nut do Randolph St. Vprašajte A.C* Reich, 13635 Indiana Ave., River-
_dale. Chicago. _ _ 31-t,sr,č
LES. IIIŠA, 2 nadstr., T-3 sobe. kopel, garaža, elektrika, $65 mesečno dohodkov; cena $5500.—.^100 takoj. 3270 Elston Ave., Phone Keystone 10099.	32-t do t
PARME NA P R O D A T
10 AKR. in hiša 5 sob, hlev, sadje, vrt; ob tlakovani cesti na koncu vasi; $2750. takoj $500, ostalo na lahka odplačila. Pišite na Virgil Place, Crown Point, Ind. lj-s„t,sr
_ ~ IJ GODN A P R IL I K A.......~_ _
SHOE REPAIR SHOP bi rad takoj prodal; zapusti mesto. 3150 Easton.
____^	05<-p do p
ROOMING HOUSE 24 SOB; 3 leta lease, premog za zimo, parna »toplota, elektrika. 1140 Madison St.
_- : ________16-s do s
PRODA ALI V NAJEM. vel. prostor za kolonizacijo, os use tie zemlje ob jezeru,, last železnice., 40 akr. deloma obdelane na katerih je lastnik. Jako ugodna prilika. Vprašajte Chas M. Brown, 139 W. M-adisoti St., Chicago. Rm. 707. _09-s.t.sr 3 NADSTR TOvJFna na prodaj zelo po cehi. 60x25, "Stove lit", lota l'41xl25. Pripravno za predelati za stanovanja. 2014 Nebraska A«e., bli-<«« ArtMitage. __ __ 20-s do s DELICAT ES EN~GRO CERY dobra kupčija vse proti gotovini, vzrok prodaje pove kupcu. 2621 W. Slst
... St.	______10-s,t.sr
GAS GREASING STATION nizka cena 2 "pits", 3937 Armitage Ave.
na'vogalu.__________18-s.l,sr
RESTAURANT 1N< I .UNCH ROOM na prometnem vogalu, severozapad-no, sedežev za 50 ljudi, dolgi lease, soda fountain poleg, jako dobra kupčija. Prilika za moškega ali žensko. Rent po ceni. Lastnik bolan. Proda ali zamenja za hišo. Van Bu-
ren 3086._____ 17_-s,t,sr
GENERAL MERCHANDISE store proda radi bolezni. 5203 Addison.
__• _|___ •14-s,t,sf
DELICATESSEN, Grocery, Candy, smodke; dela dobro kupčijo v bližini šole; 4 sobe za stanovanje; rent $35, 3029 Van Buren. , 26-t.ir.č KDOR ima veselje do starine, imam lepo izbiro; bronaste iu druge stvari. Tudi pohištvo. 4449 Broadway, 3rd
Apt.____ ________18-t.gr.č
KOŽUH (Hudson Seal), tudi jopica za poletje (ermine), lepo izdelano, v dobrem, stanju. Plaza 2297. 23-t HOTEL, g sedmimi trgovinami, vse rentane. C. L. Baker, Dcming, New
_Mexico.______ _ _ 33-t
GROČERIJA ustanovljena pred 20 leti, čisto brez dolga, na Commercial Ave., vzame kot pogoje tudi 2 "ali 3 starix Hišo v bližitii 79. ceste, kot del plačila. Elmer Jordan & Co., 2871 E. 79th St., Sangamon 7000.-
_Vprašajte Mr. Funk._	36-tdot
POHIŠTVO NA PREDAJ' ~ 5 KOS SET za spalno s orehov les, pis. miza, svet. kakor novo. Sunny
7335.	____08-p,t,sr
COLUMBIA graphonole, kakor novi, iu rekorde $20.-5315 N. Paulina St.
_ 2nd. Raven s wood 3789._ 30-t
IIKATER in kombinacija omara za
' knjige na 1918 Berwyn Ave.___29-t
DINING ROOM SET proda, posteljo, , plin. peč, Upright mahogany piano in klop. 3719 Maple Square
Ave. Grace 5064 2nd Apt.____3S-t.sr,č
USNJATl DAVENPORT iu stoli, $25.00. Euclid 5479.—217 S. Humphrey Ave., 6. R_	31-t,sr,č D EL O IN SLUŽB E DELO DOBI ženska živeča blizu tovarne, za lahka dela doma. R. E. Gebhardt Co., 2050 Larabee Št.
V 37-t
LOUIS STRITAR
•e priporoča rojakom xa naroČila premoga, katorega prip«-Ijam na dom. Prevažam polki« atve ob času ne liter in t«« k«ur | spada v to stroko.
Pokličite m« po telefone I 2018 W. 21st Plač« CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
.i)	...... - i ■ ni. ' ...............i	' i ■
Joseph Mantel Hardware
naznanilo.
Slavnemu občinstvu nazna-njam, da sem se preselil iz 1832 West 22nd Street na novi pro- / stor na naslov: 1943 West 22nd l Street, kjer bom nadaljeval svo- teag^ jo čevljarsko obrt ter bom imel BtSSH^f^v, * najboljše čevlje za vse sloje. — Vsem se priporočam v obilno
naklonjenost!	^StiftOBai^
Anton Zupančič
Čevljar in trgovec s čevlji
1943 West 22nd Street	Chicago, iii.
ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
Francoski spisal Erck"mann>Chatrian. N Poslovenil Al. B.
In zdaj sem videl, da Rusi v sklenjenih kolonah dirjajo proti nam.
"Prvi red. . . na kolena. . , nizko bajonet!" je ukazal general. "Gotovo!"
Ker je bil Cebedej pokleknil, sem stal pravzaprav v prvi vrsti. Zdi se mi, kakor bi videl še zdaj, kako ta gruča konj in Rusov, ki se s sabljo v roki sklanjajo naprej vrši proti nam v polnem bojnem redu, in kakor bi slišal še vedno, kako general za nami veleva mirno kakor na vežbališču:
"Pozor na ukaz: streljaj! — Pomeri. . . Streljaj!"
Vsi štirje štirikotniki so ustrelili naenkrat — zdelo se mi je, kakor bi se nebo podiralo na nas. Komaj se je bil dim nekoliko razvlekel, smo videli, kako so Rusi dirjali nazaj. A zdaj so grmeli naši topovi in krogle so bile hitrejše od konj.
"Nabijte!" je ukazal general.
Menda še nikdar v svojem življenju nisem občutil takega veselja.
"Evo jih, beže!" sem rekel sam pri sebi.
In od vseh strani je jeknil klic: "Zivio cesar !"
V svojem veselju sem kričal z drugimi vred. To je trajalo kako minuto. Potem so se kareji zopet premaknili — že smo mislili, da je vse končano. Ko pa smo bili še dvesto do tristo korakov oddaljeni od grape, je nastal grozen vrišč, in general je velel drugič:
"Stoj!. . . Na kolena. . . Nizko bajonet!"
Rusi so kakor piš prihreščali iz globeli, da bi navalili na nas. Prišli so vsi skupaj: zemlja se je tresla pod konjskimi kopiti. Povelj nika ni bilo več slišati, a prirojeni razum francoski nam je veleval, da moramo streljati v množifco, in tako je pričel pokati četni ogenj kakor drobnenje bobnov pri paradah. Kdor tega ni slišal sam, si tudi predstavljati ne more kaj takega. Nekaj Rusov je prišlo prav do nas: videlo se je, kako so se vzrav-navali v dimu, takoj nato pa zopet ni bilo videti ničesar.
Nekaj minut smo neprestano nabijali in streljali, nato pa je hrup prevpil rezki glas generala Chemineaua, ki je veleval prenehati s streljanjem.
Skoro si nismo upali slušati; vsak je hitel, da je ustrelil še enkrat. Ko se je bil dim' razpršil, smo videli, kako je na nasprotni strani grape konjenica dirjala v breg.
Takoj nato so se razdelili štirikotniki in prodirali smo v kolonah. Bobni so klicali k naskoku, topovi so grmeli.
"Naprej . , . Naprej! . . . Živio cesar!"
Čez kupe konj in ljudi, ki so se še zvijali po tleh, smo korakali v grapo ter na oni strani proti Weissenfelsu plezali zopet navzgor. Kozaki in lovci, s torbicami za patrone na hrbtu, pa so dirjali pred nami, kar so mogli: bitka je bila dobljena!
A tisti hip, ko smo se bližali mestnim vrtom, so se njih topovi, ki so jih vlekli s sabo, ustavili za nekim vrtom' ter nas obsipali s kroglami. Ena je saperju Merlinu razdrobila nogo in odtrgala glavo. Saperskega korpora-la Thomeja je zadelo v nogo, da so mu jo zvečer v Weissenfelsu morali odrezati. Zdaj smo pričeli teči, kajti čim prej dospeš, tem manj časa imajo oni za streljanje — to je razumel vsakdo izmed nas.
Slednjič smo skozi žive meje, vrtove in
hmeljeve druge na treh krajih prodrli do mesta .Maršal in generali so prihajali za nami. Naš polk je prišel noter skozi topolov drevored, ki je držal ob pokopališču ;ko smo prišli na trg, je po glavni cesti primarširala druga kolona.	• *
Tam smo se ustavili in maršal je nemudoma odposlal sedemindvajsete, da osvoje neki1 most in če mogoče sovražniku zapro umikanje. Med tem je došel ostanek divizije ter se razvrstil na trgu. Župan in svetovalci Weis-senfelsa so že stali na pragu mestne hiše, da nas pozdravijo kot dobrodošle.
Ko smo vsi zopet stali na vrstah, je maršal knez Moskovski zajahal na fronto ter nam zaklical z veselim obrazom:
"Tako je prav ... to mi je všeč! . . . Zadovoljen sem z vami! . . . Cesar naj zve, da ste se vrlo držali! . . . Vrli dečki ste!"
Ko mu je rekel general Souhan: "Dečki se bodo naredili!" — je rekel:
"Seveda, to je že v krvi, v krvi!"
Kar se mene tiče, sem bil ves srečen, da v bitki nisem iztaknil ničesar.
Bataljon je do drugega dne ostal v Weissenfelsu. Nastanili so nas pri meščanih, ki so se nas bali ter nam dali vse, kar smo zahtevali. Zvečer so prišli nazaj sedemindvajseti ter bili nastanjeni v starem gradu. Zelo smo bili utrujeni. Ko smo bili popušili nekaj pip in se pogovorili o svojih junaštvih, smo jaz, Cebedej in Klipfel v delavnici mizarjevi legli spat na oblance ter ležali do polnoči, ko je nas zopet trobenje pozvalo k zbiranju. Zopet smo morali vstati. Mizar nam je dal žganja in odrinili smo. Deževalo je, kot bi iz škafa lil. Bataljon je prenočeval pred vasjo Kleben, dve uri od Weissenfelsa. Zaradi dežja pa nismo bili posebno dobre volje.
Polagoma so se nam pridružili še drugi oddelki. Cesar je bil prišel v Weissenfels in tretji armadni zbor bi bil moral priti za nami. Ves dan se je govorilo o tem in mnogi so, bili tega veseli. Drugo jutro ob petih je bataljon kot predstraža zoppt odšel.
Pred nami je bil potok Rippach. Napraviti bi bili morali ovinek, da bi bili prišli do brvi, a mi smo šli kar preko njega. Voda nam je segala do pasu .Ko sem noge vlekel iz blata, sem si mislil: "Ko bi ti bil kdo to povedal prej, ko te je pri gospodu Guldenu včasih bolela glava in si dvakrat na teden menjal nogavice, bi tega ne bil verjel! Človeka doletijo res čudne stvari!"
Ko smo na drugi strani potoka hodili po bičju, smo na višinah na levi strani naleteli na kozake, ki so nas opazovali. Počasi so šli za nami, a si nas niso upali napasti. Zdaj sem izprevidel, da sta blato in močvirje vendar koristna.
Tako smo hodili že dalj kot eno uro. Bil je že velik dan, ko nas je opozorilo silno streljanje s puškami in gromenje topov, da smo se ozrli proti Klebenu. Poveljnik je s konja pazno gledal preko bičja.
To je trajalo precej časa. Narednik Pinto je rekel:
"Divizija prodira in naskakujejo."
Tudi kozaki so napenjali ušesa in izginili šele čez eno uro. Potem smo videli, kako je divizija po ravnini na desni prodirala v kolonah in gnala pred sabo rusko konjeništvo.
"Naprej!" je zaklical poveljnik.
obnova francije.
Iz Pariza poročajo, da je v področju Aisne od 133,000 podrtih in poškodovanih poslopij 110,000 hiš že popolnoma popravljenih. Področje, ki je šte-
lo pred vojno 961 industrijskih obratov, razpolaga danes že z 813 popolnoma urejenimi tovarnami.
Prečitajte gotovo razglas zaključne jubilejne kampanje v tej številki!
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine r\a angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE-MALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
IN
DR. T F. KONOPA ZDRASffiRQ
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, III Pho. Armitage 614S. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
Zakaj se mučite
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj, bene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,
FOREST CITY, PA.
Pristopajte
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko ~ Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,825,153.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD 1OO-PROCENTN A.
Njeno premoženje znaša $1,600,000.00.
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000. Ima 170 krajevnih društev širom države.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega
uradnika(co) našega krajevnega društva. _Glede
ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jo«. Zalarja, 1004 N. Chi-cago 01., Joliet, III. Nagrada za ustanovitev znala $20.00.
v mladinski oddelek se sprejema člane
v STAROSTI OD 1—16 LETA.
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASl (i	K. S. K. JEDNOTI!
Trije — odri.
Žarkomet govori o treh odrih, morda jih je še več. Prvi so: "šlogarice" v Chicagu, ki iz-vlečejo sedem milijonov neumnim babnicam iz žepa. Ta oder je humbug, comme il faut. Drugi oder je v Los Angelesu pri znani Aimee McPherson. Bo imel Žarkomet prav, žal. Dalje pa pravi: "Tretji oder je približno v vsakem mestu. Razlika je le ta, da namesto ženske je "reverend father," ki pobira dolarje in "mašuje" za srečo na tem in onem svetu." Končno pristavlja: "Bedaki, ki plačujejo v enem slučaju, plačujejo tudi v drugem ali tretjem." Bolestno vzdihne: "Kako dolgo še?"
Prvi in drugi oder naj izgineta, tudi tretji oder naj gre, ako je s prvima vred humbugarija.
A pri tretjem odru je Žarkomet — blufar, in bo on izginil brez vsakega sledu s svojim blufa-njem vred, a časa ne dočaka nikoli, da bi resnica tretjega odra izginila. Ne vsega na eno kopito!
•!* * sle
O sanjah Antona Jurca.
"Sanje velikih sanjačev" je naslov razpravi v Proletarcu, kjer piše neki Anton Jurca o "velikih" sanjačih. Kdo so ti? Bivši nemški kajzer, sedanji Mussolini. Kar piše o teh dveh, bi še šlo, tudi "veliki" bo nekako na mestu. A sanjači so g. Jurcu tudi duhovniki, ki so ga menda učili katekizma, sanjač je ljubljanski škof Bonaventu-ra, sanjači vsi škofje, papež v Rimu in vsi kardinali, vsi nižji duhovniki, ki so "pustili, da so sneli zvonove v zvonikih," in obljubuje, da bo pisal tudi o sanjačih pri SNPJ.
O kajzru in Mussoliniju ne rečem ničesar, bo nekaj na tem, a sanje, o katerih piše počenši od papeža dol do zadnjega kaplana so pa take, da zasluži g. Jurca, ki o teh sanjah sanja, ime pravega in pristnega — sanjača. Ali je on tudi "velik" sanjač, nočem odločiti, a sanjač je, in sanjalo se bo tudi tistim, ki utegnejo na take sanje kaj dati.
* * *
Smo že skupaj.
Nedavno od tega sem nekaj omenil o — kolektah, kar še ni objavljeno, ko to pišem. Namignil sem, da v očeh gotovih
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
NemeceK
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. 1 IZDELUJE NAJBOLJSF SLIKE!
SVOJ POKLIC VRSl 2e S j 30-LETNQ IZKUŠNJO!
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar.
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere.
Prinesite k nam filme v iz-deljavo.
1758 W. 21st Street in Wood,
Chicago, 111.
Izvrstni sladoled, mize za goste
prav strastnih kolektorjev veljajo za sramotne in nepotrebne kolekte le kolekte za cerkev. Zadel sem. Proletarec se hoče opravičiti radi svojih ko-lekt in piše: "Za bodoče raji razkrijte, čemu zavedni rojaki /'plačajo KOLEKTE, čemu se odzivajo do ostudnosti nesramnemu beračenju bogate cerkvene institucije . . ." Celo ostudne in nesramne so in pravo beračenje, dočim so rdeče samole—
plačane. Ali naj mu dam nikel?
* * *
Vsi za — denar.
P. Snoj je v A. S. pojasnil stališče cerkve v zadevi umrlega | Valentina. Cerkev seve ne sme imeti prav, nak, by no means. Ako bi ga ne bila pokopala, bi bila fanatična, ker ga je, je pa po Proletarcu "takšni so, vsi za (— denar." Rdeča reva mora biti na denar, kakor hudič na duše, ako vidi povsod samole ^denar. On je moral videti denar, drugače bi ne pisal. Kako pa je morda bilo?
Duhovnik, ki je bil poklica« k bolniku, je težko kaj prejel imel je delo, a pri tem noben duhovnik ne pričakuje ničesar. Oni, ki je Valentina pokopal je morda nekaj dobil za delo, morda so mu odmerili kaj več, kar pa pri milijonaru vendar ne pride v poštev. Toraj šlo je k večemu za par ubogih dolarjev, in radi teh se zdi Proletar-jcu vredno obrekovati vso cerkev! Ali je to sedanja ali prihodnja proletarska morala? * -|t
Njemu tega ne bo treba.
Žarkomet je prinesel "duhovito" storijo o telečjih vzgoje-vateljih in o vzgojenih teličkih-Kdor še ni prišel tako daleč, ima še črepinjo celo in tudi vsaj malo vode vSW*ŽiHcoflie<> mc poživlja, naj naredim luknjo v črepinjo in spustim iz nje vodo. On veruje storijo, zato ima luknjo in niti ne kake vode v njej.
NAROČNIKOM V STARI DOMOVINI
naznanjamo, da je nekaterim že potekla naročnina za list. Poglejte na številko poleg vašega naslova. Prva znači mesec, druga leto. Ako je poleg vašega imena številka 10-26 je to znamenje, da je vam potekla naročnina v mesecu oktobru. Ker so s pošiljanjem lista v staro domovino veliki stroški, in je treba liste visoko fran-kirati, zato je potrebno, da je naročnica kolikor mgooče poravnana sproti. Prosimo torej vse one, ki naročajo list za svoje domače v staro domovino, naj naročnino, ko poteče, čimprej poravnajo, da se pošiljanje lista ne ustavi.
Upravništvo
"Am. Slovenca."

VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi
Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, H«' Vence za pogrebe, šopke za neve' »te in vsa v to stroko spadajoča del* izvršujem točno po naročilu. Dosta*" lyun na dom.
Cene zmerne.
BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZN1NA
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah-Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajani tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEJ-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago. iU' Phone: Canal 0490.

"AMERIKANSKI SLOVENEC"
^PISANO POLJE i
~- J. M. Trank.-®