Leto IV., štev. 89 V LfubQaní, nedelja dne fS. aprila <923 Posamezna stev. som« 1*50 Ota lah*|a ob 4 «htn» Stane maceteo 1M0 Dia xa iaoxemstvo 25*— p MobroM Oglaai po tarifo Urednîètvos «Bklošičeva eeata št it/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upnnmlitvoi L)nbl|aiw. Prešernova «L št M. Telet it 3& Podružnice: Maribor. Barvarska vLL Tel. èt 22. CcQ«, Aleksandrova a Račun pri pošto, čekov, zarodu iter. 11.842, ™mr^"rliePogaianfa med radikaici ini OJačenje francosko-belgii- Radičem razbiia RADIKALCI SMATRAJO RADIČEVE ZAHTEVE ZA NESPREJEMLJIVE. — VLADA PODA DANES AU JUTRI D EMISIJO. v porodnih bolečinah. Rojena je bila pohlevna miška. Njena posebna prednost je, da je rojena v Zagrebu, torej ni Srfcdjajika in to na dan, ko so bili posetniki zagrebške konference na groben slavnih Hrvatov, naš dičnl J an ji č pa je zagrebškemu Jureku zatrdil □rav resno, da je milansko pokopališče orava beračija proti zagrebškemu. Vsi so bili zadovoljni in ob 18. nri ia imel gosp. Radič r palači vojnega bogatina z novinarji cercle, v kateran je proglasil diko Slovenije goap. Zu-paniča za največjega «magaraca», g. Supila» pa za «trotliča», vse to v za-pečatenje zagrebškega pakta * radikalnimi tovariši teh dveh gospodov. Kadar se toliko govori in piše o zadovoljstvu in se obrača pozornost tako vztrajno od pravega predmeta £.tran, je vselej jasno, da jo vzroka dovolj, da se masam prikrije resnico. Tudi glasilo SLS se je včeraj in danes zvijalo v prečudnih besedah. Napisi so rili veliki in gospodje so izjavljali, da so zadovoljni. Gosp. Brejc je celo trdil. da so volitve 18. marca prinesle sporazum. Pa pravijo, da ni več pesnikov r politiki. že so računali separatisti kot t gotovim dejstvom, da bodo drugi teden -topili v radikalako vlado kot tihi -'nižabniki Rjoveči avtonomistični in 'ederalistiôni lovi so se ie zadovoljili s «več točkami, ki se tičejo «premembe režima in uprave». Odgodena je bila revizija uata-re, avtonomfetični program je bil suspendiran, kar znači, da je šol med "taro šaro. Pričakovali smo zlasti od klerikalcev marsikaj, a da se bodo hj-Lto vdali, tega — priznamo —1 nismo oričakovali. Klerikalni levi so priprav-jeni, da jedo iz roke Ee par tednov do volitvah. In radikaici? PrfSIf bo delegati radikalne stranke v Zagreb kot meSetarji, ki lahko za svoj partijski interes prodajo nacijonalne in napredne koristi. Radi nezadostnega uapeha volilne kampanje bi smeli delegati NRS prepustiti Slovenijo in Hrvatsko nazadnjakom, da se ohrani r Beogradu na krmilu. V Zagrebu so « pač pojavile plemenske stranke in ne zastopniki naroda, katerim je mar blagor edinstvene države ter sreča vseh njenih državljanov. Ne moremo se odreH obSuOnj, & Je bila zagrebSka prireditev v tesni sorodnosti s tezo amputacije, ki ee pro-oagira izza 18. marca iz krogov radikalne etranke t menjajočo se vnemo. Bila je pač poskus prikrite, nekrvave raputacije, katere solucija bi mogla spolni ti željo pristašev famozne amputacije, toda v taki obliki, da bi «Ve-lesrbiji» ne mogli postati odkrito ne-rarni niti Radié, niti drugi. Kolo Saša in sreče se malokje tako aagio suče, kakor v politiki. To resnico nam potrjujejo dogodki zadnjih dni. Včeraj je bilo v Zagrebu vee zadovoljno: Radič, Korošeo, Spaho in tudi ra-žikalska delegata sta to izrecno poudarjala. Zato smo s tem večjim začudenjem čitali vest, M smo jo prejeli janea iz Beograda, da sta prišla gospoda Gjuričič in Jaojié Iz Zagreba — celo nezadovoljna. Situacija se je danes docela jspre-menila! Minister Markovič, ki je vsak ;;an sprejemal novinarje, jih je danes sploh odpovedal. Radikaiski klub, ki ¡e bil sklican za deseto uro, je bil odvoden na popoldne, v ministrskem ■redsedstvu se je vTšila na podlagi re-.'eratov gg. Gjuričiča in J an ji da seja •ninistrskega sveta, a o njej niso hote-ij dati nobenih pojasnil. Popoldne sta čila. na dvoru gosp. Pašič in gosp. újuba Jovanovič. nato se je vršila •eja radikalskega kluba, na kateri je JoroČal ministrski predsednik o situ-icijj ter izjavil o poteku zagrebških "KXrajajsj jako malo: povedal je samo, ia se nadaljujejo. Sele proti večeru j<= Prodrla iz vodstva radikalne stranke fest, da je smatrati zagrebška poganja za prekinjena. Za povod preki-ajenja se navaja neiskrenost Radičevih ponudb, odnosno zahtev. S tajnostjo je ge prikrito, če je to tudi rzrok tako naglega preokreta v situaciji, V prijetnem položaju se danes gosp. Pašid ne nahaja. Stoji neposredno pred sestankom parlamenta, brez večine v njem. Včeraj je ge lahko računal na podaljšanje homogene radikalske vladi, četudi po milosti gosp. Radiča. Danes se je moral že odločiti, da poda jutri, ali najkasneje pojutranjim de-misijo svojega kabineta. Druze vee dobro, isjavlja, da je bOa izmenjava misli zelo prijateljska. FRANCO SKO-BELGUSKI REPARACIJ SKI POGOJL London, 14. aprila, i. Diplomatski poročevalec lista «Daily Telegraph» pile, da se morajo nastopne točke v reports cijskem programu zaveznikov smatrat* kot gotove: 1.) Nemčija se mora odreči zahtevi, da ne bo prej pričela e pogajanji, preden se ruhrsko ozemlje ne izprazni 8.) Francija pristane na to, da se Nemčija obrne • svojimi predlogi na vse zaveznike in ne le na Francijo in Belgijo: 8.) Francija bo zadovoljna z vsoto 86 milijard zlatih mark za reparacije s pogojem, da »e njeni dolgovi zaveznikom in Ameriki anulirajo. NADALJEVANJE POGAJANJ V' BRUSLJU. Pariz, 14. aprila, j. Večerni Meti javljajo, da se bodo francosko-belgijska posvetovanja nadaljevala v Bruslju in da bo Polncarč v to svrho odpotoval v Belgijo. Na uradnih mestih so nocoj k tej vesti izjavili, da dan potovanja P orača-reja v Bruselj še ni določen. Nemci hočejo nadalievaii pasivno resisienco POSVETOVANJA INDUSTRIALCEV IN POLITIKOV V RIMU. -KANCELARJEV POZIV DELAVCEM. 3. Bosna in Hercegovina naj zaenkrat Kor je na Hrvatskem dosegel največ man kot sporno ozemlje Hrvatov in Srbov ostaneta kot enotna pokrajina pod posebnim namestnikom brez deželnega zbora. 4. Bunjevei v Vojvodini naj M dobili kot Hrvati tvojo posebno tupanijo. V kolikor bi se dal ta Radičev program Izvesti brez revizije ustave, naj bi se začel takoj Izvrševati. Radič Je pripravljen poslati v Beograd svojo delegacijo pod načeistvom poslanca Jalža-betiča, ki naj bi v ponddiek kot starostni predsednik otvorfl zasedanje narodne skupščine. Po tem Radičevem načrtu sicer ostane sedanja radikalska vlada v datov Radič in predstavljajo Radičevei po moči drugo ctnuiko v parlamenta, je priilo do razgovorov a njimi Ti razgovori so ie v teko, zato proai naj ae da vladi pooblastilo, naj Jih nadaljuje. Klub je mirno poslušal Paiičeva Izvajanja ta nato izrekel vladi zanpanje. Prihodnja aeja bo jutri ob 10. ari Pašič prt kralja. Beograd, 14. aprila, r. Po «ejl ministrskega «veta je odšel Pašič na dvor, kjer je bil sprejet pri kralja, kjer se je mudil pol ure. Po seji radikalnega kluba je bil pil kralju tudi minister Ljuba Jovanovič, Sporazum o Reki dosežen PO ITALIJANSKIH VESTEH STA SE OBE VLADI SPORAZUMELI POTOM DIREKTNIH POGAJANJ. Milan, 14. aprfia. L «Sera» doznava iz Berna: Zanesljive informacije Iz Jugoslovanskega vira trdijo, da se bo delo paritetne Jugoslovansko-italijanske komisije nadaljevalo v Florenci Diplomatski krogi, ki tn zastopajo kraljevino SHS so govorili o možnosti, da se naprosi glede reškega spora za arbitražo predsednik švicarske konfederacije, vendar pa zagotavljajo sedaj, da se je v direktnih pogajanjih med Rimom in Beogradom že dosegla podloga za uspešen izid pogajanj. Zastopniki beograjske vlade bodo prIšU v FloTenco s trdno voljo, da dosežejo končnoveljaven sporazum z Italijo tudi glede Reke. MUSSOLINI PRIDE V BEOGRAD Beograd, 14. aprila. 1. Včerajšnji »Balkan« objavlja vest, da bo Mussolinl v kratkem posetil Beograd, da začne z jugoslovansko vlado pogajanja za tesnej šo zvezo mod Italijo ta Jugoslavijo. «Balkanova» vest Se ni potrjena. šsiiiaranske konference Prihodnji pondeljek. — Tudi Amerika se konference udeleži Pariz, 14. aprila, s. Države, ki se udeleže lausannske konference, so pristale na 23. april za obnovitev pogajanj. GRŠKI ZUNANJI MINISTER V BEOGRADU. Beograd, 14. aprila, r. S pariškim simplcmskim ekspresom Je dopotoval v Beograd grški minister zunanjih poslov Aleksandris, ki se vrača v Atene iz Can-nesa, kjer je konferiral z Venizelosom. Aleksandris je v Beogradu posetil Pašiča London, 14. aprila, s. Listi javljajo iz j in dr_ Ninčiča. Po zadnjih Informacijah Wasbingtona, da je sklenila vlada Zedi-n jenih držav od poslati na Lausanneko konferenco tvoje zastopstvo. KONSERVATIVNI KABINET NA ŠVEDSKEM. Stockholm, 14. aprila s. Kralj Je poveril voditelja konservativcev sodnega svetnika dr. Ernsta Truggerja s sestavo kabineta. (Doslej so imeli, kakor znano, švedsko vlado v svojih rokah socialisti, ki so Jih podpirali levičarski liberalci. Pred par dnevi pa Je podal radi nastalih diferenc med socialisti ta liberalci Bran-ttagov kabinet demisUo ta sedaj mu sledi nasprotni ekstrem — konservativna vlada. Ured.) FRANCOSKI GENERALI NA ČEŠKEM. Praga, 14. aprila. J. Maršal Foch dospe 14. maja v spremstvu generalov Weyganda In Buarda v Prago kjer ostane do 16. maja. izgleda, da se še ne vrne v Atene, temveč da odpotuje v Bukarešto. PU X. BO PROGLAŠEN ZA SVETNIKA? Rim, 14. aprila, i Vseh 24 kardinalov, ki rezidirajo v Rimu, Je včeraj podpisalo spomenico, v kateri prosijo papeža, naj uvede proces za beatifikadjo in kanonl- Partr, 14. aprila. L V Berlinu Je bfla včeraj konferenca zastopnikov industrije in delavstva iz zasedenega in nezasedenega ozemlja. Koncem debate se je sprejela resolucija, v kateri Izjavljajo Nemci, da bodo nadaljevali v Pornhrja pasivno rezistenoo dokler se nemSka vlada ne bo mogla po načela enakopravnosti pogajati i Francijo. Zastopniki konference so vpraSati tudi kaneelarja Cona kaj misli o eventualnih pogajanjih, nakar je Cnno izjavil, da ae bo pogajal s Francijo takoj, ko bodo dani pogoj zato Tudi voditelji strank so se včeraj sestali v Berlina in so poudarjali potrebo po nadaljevanja pasivne rezistence. Cono je pozval delavce v zasedenem ozemlju, naj nadaljujejo pasivno rezistenco, dokler se povsem ne razčisti zumdje-politični položaj. DOGODKI V PORUHRJU. Berlin, 14. aprila. L Nad mestom Bue-rom bo proglasili Francozi obsedno »tanje, ker so prebivalci poškodovali ielez-ntfko progo pri mestu. Mestu je naložen* globa BO milijonov mark. Tudi mesto Dulsburg mora plačati 65 milijonov mark zaradi sabotaže telefonske napeljave mesto Mettmann pa SO milijonov, ker j« bil pretepen neki francoski vojak, NEMŠKA PROTESTNA NOTA. Pariz, 14. aprila. L Nemški ©pravnik v Parizu je včeraj izročil francoski vladi nemško noto, kakršna se Je poaiaia tudi v London in v Bruselj. Nota protestira proti aretaciji bivših nemških ministrov, ki so se udeležili pogreba eseen-slrih žrtev in proti številnim izgonom de-lavoev zadnje dni. JUBILEJ ČEŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Praga, 14. aprila. J. Vsi češkoslovaški listi proslavljajo danes v prisrčnih člankih 50. rojstni dan ministrskega pred sednlka Svehle, ki ae nahaja na lečeaju v Siciliji KONGRES ITALIJANSKE KLERIKALNE STRANKE. Torta, 14. aprila, e. Na kongresu italijanske ljudske stranke, ki se je vr-šfl včeraj in danes v Turinu. je prišlo do ostrega konflikta med levičarji, ki jih vodi dan Sturzo in ki so nasprotniki tesnejše koalicije e fašisti, in desničarji, ki pod vodstom posl. de Ga-sperija zagovarjajo koalicijo. Sinoči pozno zivečer je bila z veliko večino in ob burnem odobravanju siprejeta don ANGLEŠKI CERKVENI POGLA« VARJI PROTI SOVJETOM. London, 14. aprila, z. Knezoškofa v CanteTburyJu ta Yorku, rimsko-katollški knezoškof v Westzninstru ter vrhovni rabtner so objav® skupen protest proti divjanju ruske vlade napram veri in proti divjemu preganjanju duhovščine ta vernikov. Protest veli med drugim, ds ne more nihče, ki je za svobodo vere, odobravati take taktike. VELIKA POPLAVA V MBZOPOTA. MI JI, London, 14. aprila. 1. Listi poročajo; Reka Tlgris v Mezopotamiji Je vsled neprestanih padavin prestopila levi breg in poplavila okolico Bagdada Mesto je tei-ko ogroženo. Voda Je zrušSa mnogo Sturzova resolucija, ki zahteva samo- jstavb- med nJ!nU °ST0m'n0 !«nišnico. Da stojnost stranke na vse strani in pozi- i sf "?esto obvaruje pral nadaijnnn! po va pristaše k najstrožji disciplini Don j škodbami Je podkralj Fejsai vele! najeti Sturzova zmaea pomenja tudi nadalj- arabske delavce, ki opravljajo rešilna de- nico Je podpisal tudi državni tajnik Vatikana kardinal Qasparit no enotnost klerikalne stranke in obenem težak udarec za fašiste, katerih glasila radi tega Sturza Ijuto napadajo. PROMET REŠKE LUKE V JANUARJU 1923. Trst, 14. aprila. L Z Reke poročajo: Po poročilu reškega carinskega, urada je znašal nvoz v reško luko meseca janu- la ob sviranju vojaške godbe. Mosulski most je voda močno poškodovala, poc-tonski most, ki so ga Angleži zgradili med vojno, pa Je tok reke odnesel s seboj. Borza dne 11. apt. Zagreb. V prostem prometu so vče- __________ raj notirali: Dunaj blago 0.13825, Berlin zacijo pokojnega papeža Pija X. Sporne-1 arja: po suhem 7776.4 ton, po morju pa ¿enar 0.46 blago 0.465, Budimpešta 2-2<" ------------1 ...A, , g-gg ta težji: prvič so oni med Srbi v manjšini, drugič zamerja gosp. Davidovič Pašiču tudi ono, česar ni, da je namreč Pašič za tri narode, medtem ko Je Pašič v resnici le za narod srbski, logično po tem tudi ni za narod hrvatski. Vidimo, da je pri Davidoviču nastala rocidiva na huje, in on kani pre-'•leti Prilučevičevo vlogo ne kot bra-nitelj države, kar bi nam bilo razumljivo, nego kot branitelj službenega narodnega edinstva, o katerem je narod pri volitvah izrekal svojo besedo. Največ se je razgovarjalo o premem-bi administracije v smislu samouprave. Slovenci, muslimani in Hrvati so navedli niz takih činjenic nečlovečnosti in nezakonitosti, da so se radikalski odposlanci resnično stresali. N. pr.: uradovanje orožništva je pri nas tako, 'la orožništvo administrativnih, sodnij-skih in financijalnih funkcij ne izvaja ob asistenci uradnika dotičnega resor-ja, podrejeno pa je disciplinarno samo vojaškim oblastem. Te činjenice so v radikalskih odposlancih vzbudile pravo zgražanje. Ko smo jim povedali, da je v hrvatskem selu pri Tojnuskem neko noč okrog 16 orožnikov pod vodstvom častnika na smrt preteplo okrog 100 ljudi iz 15. hiš tako da so ljudi slekli skoro do golega, postavili jih med bajonete in jih nato silili, da poljubijo bajonete. češ, da so njihov bog, kralj in republika. Mnogo je bilo govora o gospodarskih in ekonomskih vprašanjih, posebno o izpopolnitvi železniške mreže, ka-kor je to zasnoval lanski kongres jugoslovanskih inženirjev v Sarajevu. Jaz sem opozoril, da moja stranka osvaja ta načrt kot sestavni del svojega aktualnega gospodarskega pro-igama. V razpravi 0 kulturnih in gospodarskih problemih so najživahnejše sodelovali Slovenci, muslimani in bu-njevec Blažko Rajič. Za politični postopek 16. t. m. je bil sprejet predlog clr. Mačka. Oba radikalska odposlan-ca, posebno tajnik Janjič, sta na vsako stvar odgovarjala, tolmačila, pojasnjevala in podala Često tako važno izjave, da je končno iz dovolj velike napetosti in skoro popolnega nezaupanja nastalo oči vid no zbližanje. Reči moram, da se je situacija zjutraj zdela zelo napeta. Toda kakor je to običajno, so se duhovi po dobrem kosilu pomirili. Jaz sem bil zjutraj besen ko ris. Vsi udelcženci razgovorov so vedno obedovali skupaj in se skupaj poklonili hrvatskim prejorodite-ijem Preradoviču, Šer.oi. julijskim žrtvam in Račkemu ter je posebno na Slovence naš Mirogoj napravil izreden dojem. Gosp. Janjič je zatrjeval, da kaj takega nimata niti Genova, niti Milan, a morda niti ves svet. Jaz sem jim raztolmačil socijalne momente v hrvatski kulturi. Vsi ti pokojni velikani so predhodniki seljaškega pokreta na Hrvatskem. Nato smo si skupno ogledali Šestinsko dolino, obiskali Starčovičev grob in na koncu koncev tudi glasovito «Radičevo vilo», s katero se je agitiralo pred volitvami. Okolica jo na goste napravila velik utis. Zaključek o nadaljevanju pogajanj Je natanko preciziran. Na nove razgovore naj radikalci pošljejo ljudi 6 popolnim poverilom, kakršno imam jaz, da ne bo vodno treba hoditi refe-rirat in dobavljat instrukcije. To morajo biti ljudje, ki bodo v razgovora, kjer se bodo ustvarjala pota solucije, kompetentni. dobro informirani o vseh razmerah v Srbiji, v stranki, v pokrajini in na dvoru, kratkomalo popolni in odgovorni državniki Vsekakor moram naglasiti, da od nas nihče ne pričakuje, da bo sporazum storil čudeže. Pomniti je treba, da je naš sipor |/ravna prav državni problem, ki ga je treba reševati z največjo resnostjo. Za početek zahtevamo, da se življenje v državi uredi, normalizira. Nam je največ bilo za to, in to se je zjutraj pismeno ugotovilo, da se ne bo v nobenem slučaju postopalo s silo in nasiljem. Samo vprašanje n. pr. federacije ni tako lahko, tu je treba proučevanja, treba je znanja, take stvari mora reševati sposoben državnik, Id stvar pozna, ki je deloval na ustavi in ki je kompetenten. Zato ie treba mnogo časa, da se mnoge stvari dobro proučijo. Složili smo se v tem. da je to dogodek, ki onemogoča povratek v ono. kar je bilo. Mi in Srbi ne moremo več biti neprijatelji pa če se tudi raz-idemo kt ateoomo: nasprotniki smo lafiko. sovražniki pa nikdar ve®. Gospoda. pravi gosp. Radič, jas mislim, da Velikega petka za nas ni več in ga več ne bo! Mi smo prosili gospode radikals&e delegate, naj v Beogradu sporočijo, da se prepričanje ne menja, kdor p& ima prepričanje, ima tudi pamet, da vé: malo danes, malo jutri. Za tem je gosp. Radió smehljaje dodal: Plašili so nas, a mi se nismo preplašili in sedaj je dobro vse. Ko so radikalci postavili ministra za Hrvatsko in Slovenijo, naša javnost m bila navdušena, ker je bil za ministra za Slovenijo postavljen «jedan od največjih «magaraca» za ministra na Hrvatskem pa jedan «otročič».» Pa radikalci so to vseeno dobro storili. Bil je to dober preceden« za sporazum, ker na ta način ee je priznala i Hrvatska i Slovenija. Kakor sem rekel, v štirih mesecih se ne more pojaviti, kar se je pokvarilo tekom štirih let; tod* mi vemo. da smo na najboljšem potu, da vklonimo vsa nesoglasja. Politične bslsžke + Občni zbor krajevne organizacije JDS Vič se vrši jutri, dne 16. aprila ob 8. zvečer v gostilni na Pošti na Glincah. Poroča tudj gosp. dr. Puc iz Ljubljane. Ce kdo izmfd gg. somišljenikov morda pomotama ni dobil vabila, naj se zglasi na večer zborovanja pri tajniku. -{- Nepotrebna in škodljiva kapitulacija. Biograjski «Preporod» priob-čuje pod tem naslovom uvodnik o radi kalsko - blokaških pogajanjih v Zagrebu in pra\n': Sedaj ni v vprašanju samo neka nova orijentacija radikalne stranke, temveč stojimo pred spremembo cele državne politike: radikalna stranka je danes sama na vladi in kot taka se ona opredeljuje za sporazum z zagrebškim federalističnim blokom, torej se vršijo ta pogajanja v imenu države. Ali ne pomeni popuščanje pred federalisti v tem slučaju kapitulacijo države pred separatističnimi strujami? Kaki nevidni vzroki in kaka neznana pooblastila dajejo pravico eni stranki, da v ¡menu države tako kapitulira? Ali predvideva ta stranka neizbežni odpor vseh onih patrijotskih sil, ki so bile močne dovolj, da izbojujejo edinstvo te države in ki bodo v danom momentu pripravljene, da se ornrimejo čuvanja drago plačanega edinstva? Kapitulacija države pred Radičem je tu. K njemu, dovčerajšnj^mu izdajalcu in današnjemu odmetniku od ustave prihajajo predstavniki vladajoče stranke. Zgodil se je čudež: mesto da gre Mohamed k hribu, prihaja hrib k Mohamedu . . . + Zemljoradniki izdajo brošuro o volilnem terorju radikalcev. Na oblastni konferenci zemljoradniške stranke v Sarajevu, so pokrajinski delegati in novi poslanci iz Bosne zaključili, da zberejo vse pritožbe o volilnem terorju v posebno brošuro, ki 6e bo v mnogih izvodih razširila med narod. Po-klonjena bo tudi vsem poslancem v narodni skupščini na notranjega ministra pa bo vložena posebna interpelacija. Konferenca je tudi sklenila postaviti spomenik seljaku Miči Bajiču, ki je padel kot žrtev volilne borbe. -f- Radičev uspeh v Prekmurju je treba pripisati posebno demagoškitu agitacijskim sredstvom, ki so med ta-mošnjiin anacijonalnim in madžaron-skim elemen'om našla izredno ugoden teren. Radičevi agitatorji so pred volitvami pri|K>vedovali- osvoboditev izpod srbskega jarma in vzpostavitev republike; znižanje davkov do noznat-nosti; ureditev vojaške službe na trimesečni rok, namreč cn mesec učenja in dva meseca državno-delavske službe; svobodno potovanje v tuje države brez potnega lista, osobito na Madžarsko, ter redukcija orožništva in finančnih organov. Agitiralo se je tudi z abstinenco Radič**vih poslancev, češ, ničesar nismo prejeli od države in ničesar ne maramo. Kako je vse to v Prekmurju «vleklo», so pokazale volitve, k čemur ni treba še («osebij omenjati, tla so za Radiča oddali kroglice vsi prekmurski Madžari. Po svefii — Fašisti se ne smejo dvoboje vati. Ocncralni konzul plemonteških fašistov Torre le izdal naredho, katera fašistom strogo prepoveduje dvobojevanje. Kdor bi se pregrešil proti prepovedi, se Izključi Iz stranke. — Knez Uhtomskl! v službi boljše-vlkov. Nekdanji voditelj ruskih monar-histov UhtomskiJ ie dobil na Krasinov predlog in s pritrdltvilo ruske soviet«kc vlade službo pri sovjetskem zastopništvu v Londonu. Knez UhtomskiJ je danes svo)e nazore tako spremeni!, da smatra sovjetsko vlado za edino zastopnico nacionalnih Interesov Rusije. — Zrakoplovna nesreča v Krako-vu. V Krakovu se Je 12. t. m. zgodila Strašna zrakoplovna nesreča. Neki voja-škl zrakoplov se Je vsled eksplozije bencina vnel ter Je zgrmel na zemljo. Pri tem Je predrl streho neke dvonadstropne hiše in obstal v stanovanju nekega pekarja. Tukaj je eksplodiral še bendn-nov rezervoar. Hiša Je bila mahoma v plamenu, stanovalci so s pilotom vred zgoreli. Častnik, ki se Je s piiotom vozil v zrakoplovu, je skočil iz letala na zemljo, toda je mrtev obležal na ulici. Nesreča je zahtevala deset žrtev, tri mrtve in sedem težko ranjenih. Prosvefa Ljubljanska drama. Nedelja, 15.: ob 10JO.: «Sirota Anka». Pevski zbori malih Slovenk. Izv. Ob 15.: «Ugrabljene Sabinke». Izv. Ob 20.: «Hedda Oabler». Izv. PondelJek, 16.: «Hedda Gabler». & Ljubljanska opera. Nedelja, 15.: «OorenJskl slavček». Izv. Ponedeljek, 16.: Zaprto. šentjakobski oder v Ljubljani. Četrtek, 19.: «Razvalina življenja». Mariborsko gledališče. Nedelja, 15.: «Traviata». Izv. Torek, 17.: «Velika noč». C In ks^nl Četrtek, 19.: «Svatba Krečlnskega». B. Pretnjera. « Današnje gledališke predstave v Ljubljani. Ker je g. Levar že toliko okre val, da bo mogel nastopiti, se poje danes v opernem gledališču domača opera «Gorenjski slavček». V dramskem gledališču bodo tri predstave in sicer: ob 10.30 spevoigra «Sirota Anka» In pevski zbori malih Slovenk (to predstavo priredi «Splošno žensko deuštvo»), ob 15. zabavna veseloigra «Ugrabljene Sabinke» (g. Danilo kot Striže), ob 20. uri pa bo go-Btovala' ga. Marija Vera kot Hedda Gabler. V* predstave so izven. «Hedda Gabler». Ljubljanska drama je sinoči praznovala Ibsenor večer, lahko rečemo — ▼ vsakem ozira. Doživlja-lo se je; in igra je bila na višku. Občinstvo je bilo dobro razpoloženo In s predstavo zadovoljno. 8 pohvalo ni štedilo. Več o «Heddi Gabler» r prihodnji Številki, za danes omenjamo posebej le g. Marijo Vero in g. Milana Skrbin&ka. Kipar Dollnar In slikar Bucik priredita dne 29. t. m. v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani kolektivno razstavo svojih del Kipar Lojze Dollnar ie dalj časa ni razstavil, zato bo naše občinstvo gotovo zanimalo njegovo delo v zadnjem času. Slikar Avgust Bucik is Trsta se mudi v Ljubljani že kake tri mesece in je med tem časom izvršil celo vrsto uspelih portretov naših meščanov in meščank. Odlikuje ga spretna risanja in dobra karakteristika. «Kraljestvo ljubezni in dobrote», čarobna pravljica z godbo in petjem v 4. dejanjih, bo tretja mladinska dobro- I bo rešil svojega mandata. Lahko se vžgo delna gledališka predstava t ljubljan- Sokolsivo Sokol LJubljana D. poživlja v smislu novih pravi vse Sane In članice do 26. leta starosti, ld ne telovadijo, da najkasneje do 1. maja prlčno s telovadbo. Oni, ki Iz upravičenih razlogov ne morejo posečatl telovadbe, naj to javijo br. načelniku, ozir. s. načelnlcL Dvojna poroka v sokolskl rodbini. Včeraj sta se poročila Jože ln Zan-i da Iz znane sokolske rodbine Oorjanče-ve lz Vidovdanske cestc. Jože Oorjanc Je bil od leta 1909 vzoren naraščajnlk, po letu 1912 odličen tekmovalec, član prednjačkega zbora ln vzgleden vodja moškega naraščaja Sokola 1. v Ljubljani — aktiven do danes. Njegova Izvoljenka sestra Moharjeva Je požrtvovalna sokol-ska delavka, skromna in vzgled vestnosti ln pridnosti. Tudi drugi par sestra 2anda in brat Mahnič sta vedno kazala odlične vrline sokolske vzgoje. Pretekli četrtek se Je ožji krog Sokola I. poslovil od fanta, prijatelja tn sokolskega brata Jožeta Gorjanca In Je ob tej priliki društveni pevski odsek v počastitev važnega življenskega dogodka v rodbini Oorjančevi zapel več zbranih pesmi. — Sokol I. želi novoporočencem mnogo sreče, starišem Gorjančevlm pa, ki so znali vzgojiti številni naraščaj v duhu resnega dela ln sokolske misli. Iskreno čestitamo. Sokol v št Vidu nad Ljubljano proslavi 5. avgusta t. L svojo 151etnico v zvezi z lavno telovadbo ta veselico. Prosimo vsa bratska društva iz bližnje okolice, da naj ne prirejajo ta dan svojih prireditev. — Odbor. Dopisi KOSTANJEVICA. Preteklo neddjo srno Imeli tu tabor SLS. Prav značilno za klerikalno moralo Je poročilo «Slovenca», kjer pravi, da se ga ie udeležilo blizu 2000 ljudi, a Sušnik, oziroma poročevalec, si Je pač nadel velika očala malega moža, da Je napravil iz 300 ljudi kar 2000. Seveda, g. Sušnik je prav pridno zabavljal črez Srbe In Orjuno in se spodtlkal ob razne osebnosti in govoril o milosti, kateri se ima zahvaliti napredni podeželski mandat Milosti ne bo nikdar konec, nezavednosti ljudstva pa vendar enkrat. In takrat tudi Sušnik s svojimi avtonomističnimi bonbončk! ne skem dramskem gledališču. Nastopi 26 živahnih dečkov naraščaja Mladinskega doma na Koaeljevem. Igra se vrSi v nedeljo, dne 22. t. m. ob 8. popoldne. Cene dramske. Nova stollca na beograjski univerzi. Na juridični fakulteti beograjske univerze je bila pred kratkim ustanovljena sto-lica za statistiko. Za profesorja statistike je bil imenovan dr. Dušan Plantič. Biblioillskl kongres v Parizu se je vršil od 1. do 7. t. m. Člani tega mednarodnega kongresa so sklenili izdati biografični in bibliografični leksikon za bibliotekarje in bibliofile. Ta leksikon bo gotovo najnbširnejša knjiga na svetu, ker bo vseboval podatke o biografiji itd. vseh kulturnih delavcev sveta vseh časov in narodov. Spori Včerajšnje nogometne tekme na Dunaja. Pokalskc tekme: NVA C. : Florids-dorf 5 : 4 (2 : 2). Tekma se ,'e odločila šele v podaljšanju igre. ker Je v predpisanem času ostala neodločena s 3 : 3. Tudi v prvem polčasu podaljšane tekme se ni dosegla odločitev. Sele v drugem polčasu je mogel WAC zabiti zmagoslavni gol. AJmlra : Bewegung XX 3 : 1 (2 : 1). Prvenstvena tekma II. razreda: Rennwcg : Phönizia 1 : 0. tir st Vienna P. C. (Dunaj) : Con-eordia (Zagreb) 3 : 2 (3 : 2). Prvorazredni First Vienna F. C. gostuje v Zagrebu. Včeraj je Igral svojo prvo tekmo proti Concordiji. ki Jo Je premagal s 3 : 2. Zagrebčanom Je Vienna znana že iz lanskih tekem. Od takrat Je Vienna zlasti svojo napadalno vrsto zelo ojači-la„ tako da se Je mogla pričakovati lepa tekma. Vendar pa le slabo vreme zelo oviralo delo obeh moštev, ki nista mogli na razmočenem igrišču uveljaviti svojih sposobnosti. Danes Igra Vienna proti Hašku. Nogometne tekme 15. t. m. — V korist londa za udeležbo Jugoslavije na Olimpijadl v Parizu leta 1924. se vršita v nedeljo dve zanimivi nogometni tekmi. Ob 15. url igra na Igrišču Primorja ob Dunajski cesti Primorje s kombiniranim moštvom Hennesa In Slovana, na igrišču Ilirije pred drž. kolodvorom pa igra ob 17. uri Ilirija s kombiniranim moštvom Jadrana in LJublj. akad. S. K. V obeh tekmah Je pričakovati zanimivega in napetega boja, obenem Je podana tudi priložnost za pregled skoro vsega boljšega igralskega materljala v LJubljani Zagreb : Berlin. Reprezentanca Berlina Igra 24 junija v Zagrebu proti tamo-šnji reprezentanci. Nato odpotaje berlinsko moštvo v Split, kjer se vrši 29. junija tekma s splitsko reprezentanco. Novozgrajeni tenis prostor društva *Atena» v Tivoliju Je pripravljen ln vabi naše športnike k prijetni igri. Prostor Ima najidealnejšo solnčno lego in s povečanjem si je pridobil pravilne dimenzije. Sczija traja od l aprila do 1. oktobra. Sezljska članarina za družabni tenis znaša 151 Din. Oojenke in gojenci plačujejo 20 Din mesečno. Prijave sprejema načelnica tenis odseka ga. Zora Janežičeva. Bethovnova ulica 16. saje nad njegovo glavo in smrad, k! bo ostal za njim, bo pometla na dolg klin nasajena črna metla. Na koncu shoda se Je oglasil še neki kaplan, ki je mnogo govoril, a ničesar povedal. Videlo se mu Je, da ga je ves čas prav pošteno tri fras. TR2IC. V «Slovencu» z dne 11. aprtla se le stalni poročevalec lista obregnil ob zaključni plesni venček družabnega kluba uradništva, ki se je vršil v soboto, dne 7. t. m. Ne bi odgovariall na to netaktnost, ker Ima lahko vsak svoje mnenje o katerikoli prireditvi A da dopisnika ravno vsaka prireditev, ki izvira iz naprednih vrst, tako zelo zaboli, Je značilno; ln zato je vsaka neklerikalna reč zanič. Seveda, boli ga, ker on na pred-pustnem večeru «našega Inteligenčnega kluba», ki se je vršil v klerikalnem domu, nI smel plesati na Izrccno prepoved g. župnika. Ali naj povemo mnenje takrat vabljenih gostov? Za lzžemanje so seveda vsi dobri vino zastonj, podarjeno, da nI treba plačati davka. Udeležba na plesnem venčku je bila zadovoljiva, in sicer ravno 148 ljudi. Za plesalce prav prijetno, kdor pa ne pleše, seveda ne bo šel na tako prireditev. No, in klerikalci ne smejo plesati, zato se jih povečini ni moglo vabiti, ker je škoda denarja za vabila, ki so brez pomena. Ali uradnik, n. pr. katehet, pride na ples? No, in drugi, kateri ne poznajo nikoli naprednih vrst naj si bo pri tej ali oni prireditvi? Kdor pa je v tem oziru toleranten, je bil vabljen, ker tu ne poznamo razlike v j mišljenju, hočemo ravno strasti uravnati., Ce ne bo šlo, postavimo se na izključno | svoje stališče in to ne bo škodovalo1 nam, ampak Vam. O inteligenčnem klu- | bu pa Imamo svoje mnenje. Menda je to j klub tržiških inteligenčnih nemčurjev,: ker se tam govori skoro izključno nemško, izžema po judovsko, kolne pa v papeževi materinščini. Kar je pristašev SLS delavskega stanu. Vam počasi obračajo hrbet, ker Izgrešuiete svojo pot. katero črtate vedno kot najvzornejšo. Zato Vam svetujemo, pustite naše prireditve pri miru, ker so še vedno donesle razvedrila dovolj, v moralnem vpogledu so bile vedno vzorne (kot pri Vas ne vedno), v gmotnem oziru pa dovolj kritja brez onega židovskega izžemanja, kot ga pozna- • te samo vi. PLANINA PRI RAKEKU. Pevsko dru-; štvo «Planina» Je priredilo preteklo nedeljo veselico, ki je uspela jako dobro, j Igra «Ne kliči vraga», kakor tudi vse pevske točke ln deklamacije — je bilo za kratko dobo delovanja društva Izvršeno prav povoljna Hvala bratu Hrvatu za trud In požrtvovalnost, ker Je prevzel dramatičen odsek Sokola, preuredil oder in ga preslikal za predstave. Šaljiva pošta Je bila mladini v največjo zabavo. Srečolov Je uspel v splošno zadovoIJ-nost, ker je bila vsaka srečka dobitek. Pevske točke Je vodil komaj došli šolski vodja g. Vladimir Požar, H je dosegel s svojtm zborom prav lep uspeh. Vsled pritiska gotovih črnogledov se je moralo pevsko društvo umakniti iz šolskega poslopja, zato pa Je dala društvu na razpolago svojo sobo in klavP gospodična Kalmusova, ki ji izrekamo Iskreno zahvalo. Le neustrašeno naprej po začrtani do ti. Objave * Tombola Sokola II. v LJubljani preloži radi nastalih zaprek na nedeljo 22. aprila. Opozarjamo na lepake. Za-jedno naznanjamo, da smo zvišali število glavnih dobitkov. Tablic le še neka) mogoče dobiti. * /z pisarne šentjakobskega gledališkega odra. V pondelJek dne 16. t m. ob 8. url zvečer v gledališki pisarni nujen sestanek vseh Igralcev. Vsled volitve nove uprave nddežba vseh članov obvezna. — V četrtek 19. t m. Ptažgarje-va drama «Razvalina življenja». * Cvetlični dan *Prosvete»-CT. v Ljub ljanl. — Prireditev vsled neugodnega vremena danes odpade. — Odbor. * Akademski soeljalrd pedagoški krotek v LJubljani priredi v pondeljek 16. t. m. ob 8. uri zvečer na moškem učiteljišču sestanek s sledečim vsporedom. 1.) Umetnost ta vzgoja; (referirá tov. Cl-bej Pr.). 2.) Porazgovor. Člani krožka kakor tudi druga Inteligenca vljudno vabljeni * Tovariši TriglavanU DrugI redni sestanek kulturnoznanstvene sekcije i. a. d. «Triglava» se vrši v pondeljek 16. aprila ob pol 20. url na verand! gostilne «pri Tlšlerju» vis-a-vls Akademskega kolegija. Referirá tov. iiL Baš Franjo o «Svetovni vojni in njenem vplivu na razvoj gospodarstva. ' Predavanje o Rum uniji priredi pod okriljem Geografskega društva v Ljubljani danes ob 10. v kir.u Matica unlv. asistent g. dr. V. Bohirec. Predavani« spremlja 50 skloptičnih slik. * Mestni stanovanjski urad v Ljubljani naznanja, da bo vsled snaženja uradnih prostorov v torek, dne 17. aprila in v sredo, dne 18. aprila za stranke zaprt. * Zadruga kovinskih obrtov v LJubljani opozarja tem potom vse one, ki brez koncesije vršijo vsakovrstna dela ln popravila mehanlške obrti, da bode vsakogar brez Izjeme ovadila obrtni oblasti, ker so do Izvrševanja teh del upravičeni edlnole koncesijonlranl mehaniški mojstri ki so kot taki tudi edini obvezani davkoplačevalci. Načelstvo. * Sezonske prireditve v Rogaški Slatini. Društva ln imetniki, ki nameravajo v tekoči sezoni prirediti v zdravilišču Rogaška Slatina koncerte, se vabijo, da naznanijo ravnateljstvu zdravilišča do 15. maja t. 1. dan ln druge podrobnosti nameravane prireditve. Poznejša naznanila bo ravnateljstvo moglo upoštevati le potem, če bo zdraviliška dvorana na rszpolsso * Glas lz občinstva. Pod tem naslovom me včerajšnji «Slovenec» po svojem «mirnem pasantu na javnem šetall-šču» poučuje o pedagogiki. Vabim gospoda, da me o priliki skuša osebno poučiti o pedagoškem postopanju, obeneir. sem pa uverjen, da bo v svoji veliki objektivnosti povedal, da Je prepevanje nabožnih ta cerkvenih pesmi v šoli, na prostem In v cerkvi pri maši nepedagoško, torej nedopustno, ker zanaša vsaj toliko politike v otroška srca kakor prepevanje naše strumne sokolske koračnice. «Bog Živi!» «Nek tsk pedagog.: Dr. Stane Rap*, učitelj. * Mestni dohodarstveni urad v Ljubljani razpisuje iavni natečaj za napravo službene obleke za svojih 76 uslužbencev, obstoječe iz suknjiča, hlač ta telovnika. ter pelerine. Natančneje podatke daje ravnateljstvo na Gosposvetski cesti št 17 z dostavkom, da sprejema zadevne ponudbe do 20. aprila t. 1. opoldne. * Mladinski dom na Kodeljevem. V nedeljo, dne 15. t. m. ob tričetrt na 6. «Naidenček» in pantomina z godbo. * Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani praznuje dne 5. avgusta t. L svojo 25ietnico. Ker je na slavnostnem vsporedu tudi velika vrtna veselica v hotelu Tivoli, se naprošajo vsa narodna društva naj blagovolijo to vpošteva i in ne prirejati na ta dan stičnih veselic. * Lastnik naj se zglasi. Našla so se očala (ščipalnik). Lastnik jih dobi nazaj na mestni stražnici (magistrat) pri Franu Merlaku. • LEPOTA ŽENSKE ie kot pomladna cvetoča cvetka ta kakor se mora cvetka v bujnem cvetju negovati ta varovati raznih vremenskih neprllik itd., tako se mora tudi lep obraz negovati In čuvati, da cvete in se blišči v naravnem čaru, v čaru, ki na mah opaja. Krema tZoraida», naJprflluHIeflrtse mazilo za obraz ta telo, napravi obraz nežen in cvetoč; učinek pri prvi presega vse pričakovanje. Poleg kreme «Zoraida. naj « lja nenavadno fino dišeče mOo '^rdda, one osebe pa, ki imajo zelo občutij,v, kožo, naj porabljajo pasta-milo vanskei"3 idravni-, renski tcpa:a;i«m- Ako se ▼ Sriji? ; ku ie do daaes nuna jo prfrat ruti etek- liifi drsštra prof. ¿r. čaekorid in sja proti Ijahljantkemn se^ar ranfirl bo- trlčae raasvetdjar». Da m ta nedo«c»tek rani tKjra-rneen od'-?-s bodo te fei na .^s naia temina ian industrija izdatno odprari je dal auaiatiro v Novec Sadc dc-ločči Bataožen . občstifi na trojen: hrte« aadore Koro- b o t kateri dehije na to. a I» ako bfle eeoijens. Opoao» te Iraled :sga prebénísrro dt m ▼ tneereea laatnega adrarja ude!eicepljenja. ki se b» ttüjo po rseh okrajih hi mestih. * Električna rawvetljaTa v Hra¿tt£kn. I» Hraaraia ata poročajo: V Hrastoi- v Zagreb« i kierko tndostrijria Ste paaza s poroka te je faia t*t. aa ▼»■ kkonočd peadelj«k. V Bel čeri rodbini ni hiio prav« lioge. Oče > zapn*t£ K «roje prensoženje cža. a presaoi«oje je i=isi prejeti tele po starti svoje maMre. Tetac je ~c: i» pripiiari aagjgaa dogodek. ki te je dogodil ¿t» dni pred poreko. Mlad: begstaj se je r.y. r««! lastru-p3 t Pred iC Earoa js aa- t* «T^cijatoa odborih bo razpravljalo ¡ • Karftatfnso d«.lo po ntrftcrtkfli nS- porod te uirjrt A * ponoijo nekaterih rudi o dragih^ m^iit-askr: v-praiaa.a-i-. ^ y -^j-v pobirajo po mariborski »¿-line.Si Hmstuičsnov m j« > o kocjrres- napra-l* sdra-naki met =Ii;Jv fons rlrot« od hite do Jü Roter projekt. Sedaj sairaga. kateri dd Dos**-.. pa cJääto Nor; h;ie y^,^ popoldne r» to »éesje g Ar rti: Dehtet le pridno t-J r.rinmv in Ri"^: - k"U» r OZ-1- - - - - - - .... _ . . . . - _ n Harlorec in Bo£m S;-?r -f ío rasne sanite-tske iasótate. * Spomenik osvobojesja v No vsa Sada. V Novare Sadu te je pričela akti a. da s-e na Trgu ci^vo- !9daj otnoírala ir^anitama in kulrirra dein;« ia ae »atr» ▼ Ersimia, ten: dm Sí ra. F-si krs.¿tm je priredüa «L Jod- t^í 'tadi r okoH-ri Praptetaft. Braiia . «ka fcjifciia» nafciraM iaa. daa« bbajo dijaki u «Firaini prihodnje ae«d?)U p« je te napor*>dasa jeaja poeta- orznerea, cspo&enis t¿1 TTTU enakih sabnaia& .ini in rloer in uje»ünjrrenAko Matt» La tadi Sokol pri- smo poief it oceairra» gospočocj te pravi.» Te tik svetli ča: d&a r íoñr. So Vol«k«ra doiaa. Te akcije (o xaoro ntónükec:« naíí. tíctu g. Siíoacrrs in ladraioeeni bia^acíra Te dase je odigrala t B*c-zrai^ ¡jnbavna dra-ma ai bt « skora; iaüjc£la í snmjo dTíh nladoJetnlkor. SOietni BorlíaT Mllo «atlietii 6rvijanü j»«i:-fci. k * u-l.-vbG t Natal:.» Alekfc?. ačeaio IL rai-rifda rwtlne pmijs. T>ia Jja- dolffo tekla: nekega dze «e ;« «voj'iain ljub-Ijesec od;oví-diii Ijob-eieo. To pa je Borlisv» tako staloírr» in pow.o. da j* oddal z rero^verjem dv» «traía iia Na-ul ;o. ki je pa k R»i: nis^a. ladeia. Nato j je Boräar ■Mrre'Jl te pre-si ?ebi in se ko ra: ^et^ite k« nabiralne pote. ker m i- t Parla ! * NnoM^v tat. 2Se®- fcjnča^- ko pritegnejo najSrS sloji in ob sebo-t&h tudi kaetllko Ijcdstro. k: nosi siw 3—orl le -es-fca ~ M ted: oocsja rroft konralicor r Zagreba in Novec Sada. Koonli: r Beoeradn bo prs-svorjen r g^ce-alrr koeralai, • Preofertt r vprašanji: hrvatske ja. folSk« cerkve. Na zadnS mir.liO--ske^a rveca s« je razpravljalo tedi o rpraiacja hrvatske katoliške oerkre v Zagreb'^. Ministrski fre* je bi1 da naj se ne proti Eanoco a t primen r mtehcecco narodnera darka. Pa tadi nabere « anoeo reč k: »o prlxraogii. da « j» arwaiSl a ob&korisnl projekt. • Novi tise&fiaartkl bankove} »vi-leibi r menjalaici Batefc« in Trrit r bm aepotiebsega t roten.a pr«=.Henja LyiMjawi, Pretemor^ tlica 4f. za drage rrtije. (Ä&atro pa tadi raj« in iai? utrpi dinar hj aalo vei kot pa ve-čje c-eek; na nabiralnih poiah. ki »o póstate te eprar idioae. • Val draginje » Martbom rkljcb !jad- «ki> po'i: It ana^oalarnih klerikal-«r od dne do dne strahovi:? naraJ.?*. H «o je Tisraj poiko-So r Miriboru kar ta 8 vi ------ ta kros pri tako da >e r^lo U znhtevg .¿o sestanka Anpéíine v nssa-rj pred vid eoo oidobrecj« rvoj« oerkr vere Ljuba JcmtcoMi obljubil, da bo ^ K kg. L>tdj« 1 groio fledaj» r bo-katollSi oerkv« predlagaL da dočao«. nrainen cjL-iičaoja sen je kr>. na;vei irroi. M ».ribo rs k: »eear^-prLmaaje : ii^crm: farji na.-: rej pokapijo rs-, kar prida boljiega aa trg. Ln plača;'o Tjako Italijani Tam a val I faJado aaiefa ?eno. S ;xioii mladecMi taniaial: fa- so na tadnjen: s-hodn pri Gaabrlnoaa =.vio jcgoeioraaekeca kcnaalata. Ita- klerikaM kričaH. da bo tedaj takoj vse il&Mk« oblasti so iccoalovari i - bolite, ko t« oni nedajo 1 ruLkak! k irattalu izraxCs takoj «voj« obialovs- Tiadnim jaslim, ri« in ts.u> isfldem ne bo fcel noč>?- • ZagTeWki ■im> to kaBimüriii. Z ozirom na üúep lajrebÄi zMarjev. da n« bodo reí prodajah gorejeg» dokler » in: m dordl rriiacje ;«n«. je te.' aprorizaeije porral neur- sko Mdraeo. naj »e sovúe» aioj preskrbe i radosmo kolifiao ftrvejega me-s*. prjti t«lissj obrtnika, ki bi se ne odrval tecas potirn. se bo postopalo ro predpisfli takona o pr-bi- iar F2ip Jng je bü üraái wrvit« ie dvakrat kai^jvac. S-rojo sadnjo iaiea — triletno bi bi moral cdslafe: t moiü kaznilnici t Maribora, odkoder ta je bC Tjle>i janija 19S2 s- p-üen. Krr pa je r Eraatnika zopet ukradel Knr pctoejiB,* rrwbosti. ra je ckrotno tcáüóe t Celic obsodi» dae 8. aprila na osee b«««*t tstie jete. Odsl-aiiti p« aiora K-di kazen, ki ara je bila c-dpcitena. ker se je iakaaai potni-loitenja n»rr« in-ega. • Raroe netreie. Aatos Neaanič. po- • seetr.irv rln ii 2«tebej pri Crotvr r:. je msnltml Vilsd • VeaSd ta kwkl n li «1 rase. :,-tni mai. mafee knpfcoe M denarnic« dal.-« s^-lter hs ¿rep-papir »ar, uran. lica is pere ia roie. ramobamJ prainiki iamcrvm»e rretlies itd prip», -viod C.av-a zale»» na črobeo in dibeia LjnMJsna, Brtr i- JO in Aleksandrrr* ^sra St L Iam;V ln irdafateg Kmcrci «Jstn«. Odrororni crtsMk Pr. 3rczcrlč. Tisk DeiiSke Mstarrs. i d v LinbiianL Kdor hoče kaj prodati g Kdor heče kaj kupiti 8 Kdor išče službe itd. f — inseriraj v Jutru" 5 ZAHVALA. Vsfri, ti $0 r-is c-r pretriisi ixtati naleta čohrtga. soproga, očeiz i» rosia gospoda PRAX4 JPRŠE folciZZ, ¡zrfksmo Kdisrcneßo izhvelo. Pcseimo pa se zaJrraii^fe—.o vsen prife-tel!m in znancem, ti so prtbiagfia po- kcfrtiha v uiti bolezni toioOX S'cjsrt-rel'so zákvtio pa trrebzr.e tzči ¿cm> iemu frei. g. ¿ffcjna a vtiespcÜT.-aat-rr.z g. Kaarada Eisbeehe' z j prekrasne in eMJNv besede v rfenro te sL pevtibf-r.3 zbori za Sirtf.v? izlcsr.'Ju in •■-ter. ixMtedie. Fasada bCa »fcč c«swSd®ro ror.idai :al:;a3SS0 n2«aro.' bi se užaljena IiaEja roto~o ne 'dala tako lahko 5= hitro potolaži:! • Madžarski oprant; smejo s« ostati r Jagosiaviji. V smislu triinonske po-rodbe bi morali oci Madžari, ki bivajo r Jugoslaviji in so tyd'sli n Madžarsko. najkasneje do & junija letos ia-nta-Jd ca5o drtavo. Msd naSo kralj-s-v~o in Madžarsko pa se je doeec?'. j-rorartm. g!as«n katerera '.a rofc podaljšal do 15 julija 1&26. V tan ?asa oo'anti ne bodo nüraH ni-kskO. jvon^Wb travie. • Zračni p™61- v Pa='!-?ro je Pre«ivfrrlspel prvi aeroplan s pocroki ix Pariza, kar je v mi— jm ¡»natakem mestu povzroči;o t?':ko temacija Potniki plačajo po 1 frac-coski frsn»: sa kTornet/T vof-je. • V prosta »o petletnic« prisere tZrt-itoba ti rvestobo» je priredila Jogo-sJor.-8eÄoslcrvai3Ea lira t Ljobi.an! ikt-5f-rjir « piescs t S.iiial Obisk je fc2 -nnogobroj-en. GotohI e g. dr. Triller, čigar trTajanja o neomajni rves:obl do bniOT Čeh d t in ljabets: do brstov Srbov »p bfa večkra: prekinjena i bumim sdlarwra. Vato ;« rseci. prof. g. dr. Ba-rlan deklamiral Cechovo p«sem «Slorac-srm»: Člana opere gdč. SPiigojrra b g. Beteco sta dorrtet» it;- -.'a u=«:nJk' program proslav» in f-a bila deleinji obü ns "pwbrafe. G. Bet rit o je moral d->dati 5xnih KstoT redarih in Tidira-aih. a ae porabljenih in ker ie vloienik pri po«diaib političnih oblasivib in pri gen-eralrwra isaaijeaiikea koeiisariara okoli pet- do testtiso? protenj k: likajo na re fiter. It tega razloga, te bol; ta writ; imersvaren tr.iia- Ijenilkega kontingenta o-i 6.4?5 aa 5S>3 let do ta naio kraljevino, je mak- verjetno, da bi se xcg'e vpo4-.evs.ti novo rlo-iene profcj« ta portee Hit«. Pri?' e v alti getjeraini k cm'saris-. Zedicjeci d-iav Amerik« je ukrenil vse potrebno, da te ae priseii niti ena oseba preko dovolie-ceca fee vila. Organi ameriškega prise: je-rliker» koevsariata so i«k> waaíei is v-aéa » bm b «m i j« t ja ae-ipravi&re pri s«i.ie-.c«. Opotariajo s« itseijeaci. da ne nasedajo obetaaja raini atrertov in no-sredovalc«r. k?- bi rlrer imeli cr-omce «trojke brez vsakega espeta. Prtaierl raj se ioTajo :ad! pred sleparji in po-r-a-e;evalci :iseljeEÍ?ki to'tTj Uíjor. b>iivr.o je bili zasajena drtfha ttj ceeb. k: se js baria s fal:!rkr'vas»m ::?e'.«n;íkib pxc'h iistOT in j« orolja-:'ila lahkorerce l.«jd: na velie vsote, ker nit: en ase. en-e: co ivo»sa Ssecarj-h v skofj! Loki ter se temski jKank: prepeljejo v L,-abl;aao. kjer bo pogreb ob 5. «ri c»d kape-i-oe pri >t Kri- ob avlja; Vfj ža aa pokopališč«. S tea pcp-av'.jamo delavci kakor rad i prekope pogreto© naznanijo r vterajLn;em teas oglasa. m p rite I cflia. • Nore sariietske estn rove v Vojro- did s"a preoScg te:a it rt v;-t rt era odseka v >'-vert Sada »? mit:stT:vo ta -sroino ti-arie oijbrllo kredit ta zgraditev mcdfmesa pavCjoaa na drorišča noTosad;k« d rta vre bo'nice, v katerem se bo Pai-tr: r;«v»ea za v»>da easta- cü tadi aeLkt erttioiki. ü Ko pri tel dete-vat-; i« *k:m :era mese-ra. Nadalje je alrlstrstro na caroino tdrtvie odobrilo, da se t» bcirico ta date vre b-'erss v VojTodiai o»ik^p- -i S Ellijoaa d'usr>v v»':ks Toja^mca v K^vinja. • SkrtsriM ca ReM. Ob's«! Tis Rek: so zaradi velike epiderr.l> iirlatic« a. trle rse »ole do dce 52. aprila. Mladirri j» '=d: prct.ove-dir.o obisk:vat; kina. gie- In dmre av—e :—-: • čtm kore aa Hrvatskem. Policijsko kroajarji. ki se do- Hi r ted-iÜ! rt Hrvaške. Ferrs- frovtr«. ae;;« m a dragih kor poročajo tagrebiki festi. j» imel po-riv porojen aspeh £« predTjera.Sniesn se je ioj*t pojavilo gore* meso na u-grebžken trga in Tjeraj m je proda a cpvedin« vriJa ic?«t norrcalao. PaetTna mi-tenca se ni obnesla. • Jagoslovanska to vama r AraerlkL Kakor ftamo r n*kem jaroeioraaakem Esta, ki itnaji r Ameriki, ji tU* r Cii-:agn nedarto artaaoTljena prva jngo-sloranska ti vama moékii klobckor. Tovarna j« !ar. gg. Belaroviia ln Gar.ilia. • Jajca so draga, seso je draga nato ali vate «Pekatete». k: so enako redila«. kakor maso. So ta;-:etejte. ke: j« teko nakahajo. • Stari grobovi v EosaL Kakor poro-š» sarajevska «Nova šaampo». so povodom renoviranja iraači.¡kariie cerkve t Sreteva odkril; rrobcico ¿vefc ikefov. ki s:a büa pokopana pre-i prifc-llino ?>] ^Jf ' -eii- Trapia r potr.em orrata. so te dobro ohranjena. dssiravBo niso b'Za b«i--.amirara. Zbralo •« ;»? mnogo Ijadsrra. ki je ho«'o videti «koforika trapia. ki , so bila po:ea top« p: etta t at-o grob-ti ro. • Požar vsted Ukre h lokoosotive. Po- sestaika Josipo Kviatica ta Uoriei pri Ljablsni je pogorel kojciee. oddaljen približno sto korakov od ielemiike pro- ' ge. IVmreva sei. da je naatai poiar W«d «kre ii lokomotiv«. 5koda -raAi SC.000 kron. ravarovac pa js tU objekt samo za 500C kron. • Pcrareplei potnih lisior ta Ameriko — aretiran. Pri žapanijski ob-lasti v 7-.—»v - »o preii :e-in? p-rif: aa s'«d po-rarejanja pcttaii 'li-ov aa Amerko. katero vrši1 p=artijii pom-očnik ?vab. ki ; p?trebwsi ftamoilija-ati. p>ipjs« pa j« falsiñeiraL N'a ta način je mnogim vojaikim obreiancem 9ßogo(S iisel*t«t v Amerika, ivab je Je pravoiiiao pobegnil h Zagreba in do-r.r^valo se je. da tel t inetemetro. Te ¿ti pa je prišel v roke obmejni straži pri Simare5- k-1 ie baj hote! p-reko-rtrti bolgarsko mejo. Odpremili «o ga v liarreb :«r itroEli tofiči. • Nenadna smrt. Solar na BeTrradt pri Celia. 6S let Kari Anton 2ar¿j. - fl po cpra-ki% v Ce'je te- je pri tej ki v s^ki gostila! aart-č_ raljaž in ii::a vina. Pre±}0 sme-, narres:o vttrčne rt severovzhodne: postalo je :tple;ši. ste» je preie» v dei. Ko je v terek depresija oc:.a;čla z Ai-rl;e na naš poiotek se je jek) nas vedrin h ie nasiednio nič je bilo jasr:. T»da koj nate se mam :e obetala nova pcffjatev sneiecih in deie^nin caa Z Atlantske» oceasa je bil2 že dospela nova depresija po isti poti srr—eč proti vzfaods v našo biiiiao. T :ča proti pri- I čakovanja se ?e «tavöa nad Bisksjskh-aallvota. obstala :a-ka-, naposled p. se obrnila na se%'»r in se -oczúlzIz na-' Anslija Odtod se ie proti kcnca tedna : rar.eguüa proti vzhodn nad Se% ert' morje. Ta sprememba nam je prlnesia zzz-\¿ ' slabo vrrae: kadar ledi depresija na. ¡Anshlc. tastcci.0 ?rl nas jain-ozspadn ' verrvt ki prineat gotak zrak. citate i~ ' dež. Ta sprsiuectba ;aic- zaačlaa. ' kaj tí nad dva meseca :e že miaul:-, ¿ar i nismo imeu poltenega lažnega vremena Vrrck :emc je bil vešiki rvVvmarrt. ki j-ležai že nad dva meseca nad. «e*em Rasla iu Skarčiravi-> odrival ¿ep* sije proti jeta. Sedaj se je u maksimur TiOrai rendarle umakniti proti vab:dr .tirat: pa se je zmanjšal La je topei zrak z daliaega 5-edorcmsi:eg. morja: v prek smo rneb na:teple-'ä i - toScji dan. Z^STITZTI f i cn;. nad 20 stopinj C k'rub tema. da j« p torah še toliko snega. t Poroüu te danes r Krnjcab g. C- , jaitih kraj«r t Ljubljana, s« pox¡vl;c jo bil d'sc m Žagar, treovei t Kca^cab t rfčj ia ve takoj ja—jo ca tses'jMiati Erkata ■ >: očpnšien. ••■n ri •iriavtje shü- 5etko Sormaaoro, bterko po se«-.tika ic Erovci rsTnotaa. Bilo srečno! * Beograjski List proti Ijnbitartkean *äu Beoaraaki List «Balkaa» p-aaia tat-.--, .tao notico Ct-ava Ljubljanskega - ^- Ts «e.-aia nas aa t ega.-e l prosa ;»-^ t» objavo razni aort o Ljebljian-skem veüem sejma. Bilo bi bolje, da r aradr.lt arah. da um dokažejo, .ia i bili t zadnjem ?ara ie cepljeni proti ktaaau oziroma da se jth nanovo cetx. To poveije velja, dokler se koae ne ra tro. rt-di ta v«e p^-ttej- doEe rt::« iz tmer.etib krajev. * Cepljenje keze po cefl SJove- ci.3. V očlgted nevamrsti. da s« rars- Jt^sí: hrexpi.odna prjadevacj» in ia ta r.p kote. ki oa mnogi kra;ta ca Hrvat- rrdeeiSao aastonaS. overi -e — d ■>««*: a i ?« f-^ r*-": i» Scroščev» prista te. ic bc-óe.» tekako republiko pod pokrariteSj-ETom rimskega patela, a ae Srbijanee. ki nsa;e Lir.?-.—jtera oprarka 'ñero poipirati pr reč: tr« ooih. ki se K •kern ta t ß. O " a * a i' •» — ;t - ' >s pojavilo Ii sltiajev • Uaor TOietnega «ara. V vz.ii 2ar- kovo v Srbiji je žive: TOtetai stare-: Ata-aazlj Jar.kovií. Bü je popolnoma sam. brea st-tdnikor. ia ie vr-iil aialo trgovino s mešanim blagtau Na pravos-lavui ve-'keaoiai pondeljek so K-seči našli síarra aartrega v njegovea stan-oraaju. V prvem hira se j« spiošno mislilo, da ;e starec aar! tirans« smrri. toda zdrav r-> j» dognal, da je nastopila m rt kot p^s'.e-di:a nda.-M aa senc« s kakiB topim orodjem. Posebno sumljivo je dej- C^oomlja med temi S smrtnaV 1 ▼ k> «tro da aiso aaffi r kii noben«ga de- tevja. 1 v Gornji Lokord pri Metliki narja doila se je splošno vedelo, da «»rta rr^vin proti narednra« in drlar- - r Maribora — je Zd-avs;veai odsek od Ima Jsakorii lep« pri-acke. sema edit«:—>. jr a>«sta. da se po-!llKZŽ bo; p-Kiise ta co^oodarsko pel e ia se propagira gnspcdL-aii >:.>ko; prtu &yw*L¿% i'a*ti ker je pre:rini del sl> tí-:ü1: fc-iasm-'-alcev ¿ orl- rediL da se vrši to cel: Slovet?i t-oaov. no rep j en je icper koto raeb oseb. ki tek-m zad-.rt pet let niso bile cer' ere • Dva dni pred tare k o «e je «astrffpÜ V IHrem sein aa 3rrat}kem je a-agičto korfcl rav-j teli aasteje banke, taj- Ob »a prilik: se r:» ntdi letošnje g LaT- ¡ p-Emoine^i Človek r kraja, tla birtega Pomt: globoke žalosti jarljarro. da ;e nai predragi soprog, oče in stari oče. brat. tast in nr.c, gospod Gašper Lynd@r davini inhzSbene« v pokoj« danes ob 5. ari po dolgi, trpljenja polni bolezni t 77. letn starosti zaspal r večno spanje. Pogreb bo r nedeljo dne 15. aprila 1923 ob pol 2. uri popoldne t Skoiji Loki na Sterrtarih in s< truplo prepel e r Ljubljano, kjer se vri: pogreb ob 5. nrl isrl dan od Sr. Krštofa k Sr. Krlra ia» IS. aprila 19Sc. Rodbiri Lnsder-Solcb. SkoíJ» Loka. Ljubljana, to -oer-ljpa* otros sr-lob vjei oseb., iqaaa Be let. - o- Jtm4a * grirmhm dartœa m htMrt* vre« d» 20 b —a Dfa «•-, «iki MJ* 80 P» VsS.— P!»«« m redM uprat (lahka M » »»rt««. N« »pr.iMjs odewvta *pr— I», >• ffttint« i n •ägmnr ter MnlpeiaaJJata p»Ut»)Hn« (I DM. Laški, franoosM, srbohrvaški in nemSki kore-spondent a bančno prakso, strojepisec, išče zaposlenja za sekaj ur dnevno. Ponudbe pod «Jezikovni izvedenec» na upravo «Jotra». 1316 V«*ako, 1816 ki naj bi bila hčerka železniškega uslužbenca, se sprejme takoj t trgovino « mešanim blagom v lepem krajo. Ponudbe naj' se pošljejo upravi «Jutra» noa «Učenka». Spretna modisttnja te išče za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe pod «Ugodni pogoji» »a opravo «Jutra». 12M Vdova, 1818 85 letna, govori več jezikov, zmožna šivanja itd., gre k enemu otroka ali v pomoč pospodinji. Ponudbe poa «Po-itena. zanesljiva» na opraro «Jotra». Krojaftloa, 1806 z 2 '/i letnim učnim izpri-čevalom, želi dobiti trajno mesto kot pomočnica, s vso oskrbo v hiši. Naslov pove uprava «Jutra». SlvUJa, izurjena zx perilo in obleke, gre šivati na dom. Ponudbe na upravo «Jutra» pod »lz-nrjena». Stavbeni delovodja, zmožen tudi samostojnega vodstva, želi mesta pri stavbenom podjetja, eventuelno tudi pri Izaki lesni tvrdki. Nastop takoj. Ponudbe je poslati pod «Delovodja» na upravništvo «Jutra». 1282 Klada gospodična Išče slnžbo kot blagajničarka ali začetnica v pisarni. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru. 1279 Stenografinja in strojepiska za slovenski in nemški jezik, zmožna tudi knjigovodstva, z nekaj prakie, išče primernega mesta. Gre na deželo. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod «Izvež-bana». 1278 Doklloa 1812 15 let stara, iz poštene trgovske hiše, želi vBtopiti kot učenka v kako večjo trgovino 7, mešanim blagom na deželi. Naslov pore uprava «Jutra». Bivši podjeten trgov« bi prevzel razna zastopstva, pvent. za vso Kranjsko in Štajersko. Ponudbe poii «Vztrajen trgovec» na upravo «Jutra». 1303 Deček 1308 iz boljše hiše bi šel za mesarskega vajenca, ker ima veliko veselja do mesarska obrti. Ponudbe pod «Mesarski vaje nec» na upravo «Jutra». Vdova t enoletnim otrokom, išče službo, s katero bi ji bilo mogoče preživljati sebe in otroka. Pripravna za vsako delo in pošten». Najraje v mestu ali v bližnji okolici. Ponudbe pod M. B. poštnoležeče Borovnica. 1322 Gospodična, 1807 absolventinja državne dvoraz-• i dne trgovske šolo v Ljubljani, išče mesta praktikan-ànje, kontoristinje (začetnice) ni biagajuičarke. Nastop takoj. Ponudbe pod «Prakti-kantmja» na upravo «Jutra». Kdo ▼sam* pridnega, zanesljivega, ne-jmadeievanega drž. podnrad->iika v pokoju v primerno službo, bodisi kot pisarniška uoč, bančni sluga, oskrbnik, kladiščnik, iztirjevalee de-uarja, sprejemalec in spremljevalec blaga, tudi za daljša potovanja, paznik delavcev ili kaj sličnega. Naslov pove uprava «Jutra». 1321 Brivski pomočnik la vajeoso «e sprejmeta pri Josipa Ra-ksrjn, brivskem mojstru v Hrastniku ob Savi. 1263 Prodajalka i triletno prakso, izvežbana v mannfakturi in galanteriji, išče službe, najraje na deželi. Ponudbe pod «Marljivost» na UDravo «Jutra». 1259 Sovaiklponočnlk, dobro isučen v podkovanju konj in volov ter okovanju vozov se sprejme za takojšnji nastop. Andrej Brus, kovač, Logatec. 1246 *KUtxUrx Bukov! hlodi, lepi, sdravi, debeli, od 2*80 m rej, se kapljo. Pooadbe «Bukovi blodi» na spravo «Jotra». 1275 Vroče, rabljene, dobro ohranjene, kapi Jos. B&hovee, Ljubljana, 8v. Jakoba trg 7. 62 Damsko kolo, 1296 dobro ohranjeno, ae knpi. Ponudbe s oeno na upravništvo «Jutra» pod «Damsko kolo». Sadike Sparglja, slovite francoske vrste, zgodnji «d' Argenteoil», komad 4 1 Din nudi tvrdka Jeglič, Selo, pošta Žirovnica, Gorenjsko. 1811 JIToto svileno obleko za srednjo postavo, prodam. Priložnostni nakap- Streliška ulica 4/1. od 2. do 8. are. ta« Slamniki, vsakovrstni, domski in moški se sprejemajo t preoblikovanje, barvanj«, beljenje la lakiranje. Not! selo nizko ceno. J. Starnberger, Dunajska cesta 9. 1293 Vagon brezovih hlodov Meprtmicaitu Vila pri parku v Maribora; gostilna, tri orale semlje in hiio; tm ftaga s mlinom, prometen kraj; graščinsko posestvo, 116 oralov; hlia, s enim Is več stanovanj kakor trgovinam; posestva od 3 do 600 oralov proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska olica S. OMptOSu s dežele, srednjih let, gospodinja, trgovsko naobrv žeaa, s premotenjaa, Ml re*-negm snaaja * posestnikom, trgovcem sli kaj primernega, v mho takoj In)• tooitvs ; vdovec ni iskljoésa. Le rasli dopisi pod «Spomlad» aa upravništvo «Jote». Zoaitaa poaadba. Mlad dobro sitolrM vSji uradnik Mi resnega znanja s simpatično 17- do 28 letno h marts sB s «M« v mho poroätra. Premoženje postranska (tvsr. Tajnost zajamfeoa. Dopisi • sliko, M m Trn«, na opravo «Jutra» pod «Idila ttrijeaja». BratJ« piToi, 1943 epossrim Vss ns to: da j« danes vse povsod drago, samo kdo ¿a poceni in dobro vino piti, mora k l)rgasn iti. Ko-roika os«ta 48, Maribor, tam ■ Ing. Dukič i drug I Ljubljana g B S Bohoričeva ulica St. 34. ■ ! 49 2 a aaaaaaaiceaBaaei lailge hladilne napratt. - Lastna prodajna aegta i najKijlli trtittiti InszsniatBa. USTRELJENO DIVJAČINO m flrji koze, dirja prašič«, zajce, fazane, jerebica, kljunača, divje raea W kupuje "P 40Wl nak čas In vsako množino po najvišjih oeoab od oddajnih postaj E. VAJ DA. veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija Brzojavk V AJDA, ČAKOVFC - TalsTon intarurt>. Stav. 58, 3. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. SOUDBN IN TOČEN OBRAČUN. 79 POZOR! Za novo dograjeno tovarno za železno industrijo z kompletnimi najmodernejšimi stroji ležečo na prometnem kraju tik železnice, «r se Išče družabnik. Potrebni kapital Din 1,000*000'-. 1 Stanovanje na razpolago. ' Ponudbe pod „SEVER", na anončno družbo Aloma Comp., Ljubljana, Kongresni trg 3. 638 Modna manufakturna trgovina JANKO ČEŠNIK Stritarjeva nI. LJUBLJANA Llngeijeva nI. priporoča svojo zalogo novosti pomladanske In letne sezije za ženske in moške obleke ; eta-min, markizet, crêpe de Chine, delen, saten, belo in barvasto perilo, bele, barvaste, bomba-iaste, platnene damast- garniture za 6 in 12 oseb, bele in barvaste mizne prte, salonske preproge, plis, tapesiri, jute, linoléum, kokos vseh velikosti, čipkasta posteljna pregrinjala, zastore, posteljne gobelin-garniture itd. 626 —■■ "1 Po nizki zmerni o «ni. ■- . — Dohrevoljačka banka d. d. n Zagreba podružnica v Ljubljani je te dni pričela z rednim poslovanjem ut Delniška glavnica 10,000.000 Din. Izvršuje vse bančne posle kulantno in točno! Brzojavni naslov: Dobrobanka Ljubljana. Telefon: 720. eruoga m. av, arte zar. apma xvszr. Politični odmevi Mttisaa-hssti v Avstriji in na Madžarskem DanaJ, 13. aprila. Legitimistično gibanje v nekaterih na-"ledstvenlh državah bivše avstro-ogrske monarhije še vedno ni udušeno. Madžarski, pa tudi avstrijski legitimisti so te dni vnovič dokazali, da smatrajo habsburško zadevo še vedno za viseče vprašanje. V sredo se ie v cerkvi sv. Matije v Budimpešti darovala zadušna maša za Karlom Habsburgom. Zadušnica je pokazala čudne razmere, ki vladajo v madžarskih monarhističnih in tudi vladnih krogih. Maše so se udeležili vsi častniki starega režima v starih uniformah. Nosili so dekoracije iz habsburške dobe. Lani so bile fa dekoracije zabranjene. Na eni strani katafalka v cerkvi so bBe razvrščene madžarska, gaiiška in češka krona, na drugi strani pa avstrijska cesarska kro-::a, italijanska železna in hrvatsko-slavonska-dalmatinska krona. Na katafalku pa je ležalo poleg maršalske palice madžarsko žezlo... Nedvomno ie, da habsburška propaganda na Madžarskem poganja svoje sadove. Glavni bojevnik za legitimistično idejo je groi Andrassy, pomaga pa mu Zichy, mož, o katerem se zadnje čase stvori, da postane član madžarske vlade. Opravičeno se torej vzbuja sum, da r/.adžarska vlada igra dvolično igro in da naskrivaj podpira legitimistično gibanje. Vsaj tako si je treba razlagati dejstvo, da se madžarski državni upravitelj in člani vlade službeno udeležujejo zadušnice za pokojnim Karlom Habsburgom, čeprav poseben madžarski zakon za vedno izključuje Habsburžane z madžarskega prestola. Značilno za naziranje današnje Budimpešte v legitimističnem vprašanju pa ie tudi to, da predsednik madžarske zbornice zabranjuje poslancem staviti vprašanja na vlado, kaj je pravzaprav s tem detronizacijskim zakonom iz leta 1921. Vzporedno z madžarskimi legitimisti se oglašajo tudi njihovi monarhistični bratje v Avstriji. Njim je pragmatična sankcija nedotakljiva svetinja, ki še vedno velja, V soglasju s tem naziranjem smatrajo avstrijski legitimisti najstarejšega sina ■'Carla Habsburškega za svojega vladarja. Obnovitev monarhije pa hočejo v Avstriii doseči z različnimi metodami. Ker so legitimisti organizirani v treh skupinah, so i udi sredstva njihove borbe za vzpostavitev monarhije različna. Prvo grupo avstrijskih legitisnistov vodi bivši nadporočnik Hoinig. On hoče Avstrijo preoblikovati z državnim udarom. Večje število nego on, pa je zbral okoli sebe bivši polkovnik Wolff, poglavar skupine takozvanih «črnožoltih legitimi-stov». Njegovih ljudi ie 30 do 40 tisoč. On hoče Avstrijo preobraziti s pomočjo v ojaškega upora. Najmočnejša skupina mor.arhistov v Avstriji je tretja, katera hoče restavrirati cesarstvo s pomočjo vsestranske propagande. V ta namen agi-tira doma in v tujini. Grupa nastopa uradno pod imenom avstrijske monarhi-stične stranke in zahteva v prvi vrsti odpravo zakona o izgonu Habsburžanov. Med svoje pristaše šteje ta skupina bivše :.iinistre, diplomate, visoke plemiče, dvorske funkcijonarje, uradnike, častnike, vo-ifce in celo delavce. Vseh skupaj je v tej skupini okoli 200 tisoč duš. Med njimi se Tiščijo imena bivših ministrov Hussare-i^a, Saidlerja, Clam-Martinica, Homanna, r.ngla, Schwartz enaua in Banhansa. Tudi predzadnji zunanji minister pokojne Av-tro-Ogrske, grof Czernin, se nahaja v tej družbi. Reprezentativnih osebnosti skupi-:;i ne manjka; med drugimi sede tukaj knez Fürstenberg, baron Wiesner, grof Forgach, baron Flotow, Conrad v. Hö-tzendorf, baron Auffenberg, general Kö-\ isz, general Atz, številni aristokrati itd. "lor.arhistično gibanje v Avstriji podpirajo idejno in dejansko tudi Hackenkreuz-Ierji. Mon*rhistična propaganda V Madžarski in Avstrltl je torej razplenetna po premišljenem načrtu. Mala antanta mora to propagando pazljivo zasledovati; kajti kakor vse kaže, legltimistična hidra še vedno razpolaga z glavo, ki jo dviga sedaj v Budimpešti In sedaj na Dunaju. N. L Sovjeti, cerkve m vere Boljševiki so obenem s popolno svobodo vesti proglasili vero za privatno stvar posameznikov. Istočasno so podali v svet izjavo, da sta komunizem in vera dva nezdružljivo nasprotna si pojma. Zategadelj je sovjetska vlada uporabila svoje razdorae metode tudi proti cerkvam, predvsem seveda proti pravoslavni cerkvi. Id je bila pod sitarim ruskim carističnim režimom državna cerkev. Procesi proti raznim cerkvenim poglavarjem v Rusiji so samo neznatne epizode iz velikega boja teh predsodkov. Sovjetska vlada ne dela razlike med cerkvami. Pravoslavno cerkev preganja istotako kakor pr.otestantov-sko ali rimskokatoliško. Ker pa je pravoslavna cerkev v Rusiji najbolj razširjena, zato največ trpi ona. V prvih letih svojega vladanja se je sovjetska Rusija z ozirom na verska preganjanja držala nekako srednje poti. Z železno roko je nastopila šele v zadnjem času. Cerkvam je odvzela njihovo lastnino, in kjer so svečeniki kaj zagrešili, jih je kaznovala bodisi z izgonom, bodisi drugače. Mnogo duhovnikov je obsodila v ječo, mnogo jih je tudi dala ustreliti. Sovjetske šole v Rusiji so brez verskega pouka. Za bran jen o je v šolskih prostorih moliti in se kakorkoli spominjati verskih obredov. Tudi v zasebnih šolah je verski pouk strogo prepovedan. Sovjetska vlada natančno pazi na to, da vzgoji sedanjo generacijo brez verskih čuvstev. Njena verska politika je politika praktičnega brezbostva. Ruski narod se temu n9 upira, ker je vsak upor proti sovjetski vladi nemogoč in jalov. Borba savjetov proti cerkvi in veri je tako dobro organizirana, da se n. pr. dijak, ki ne_ izjavi, da je brezverec, ne more vpisati na nobeno univerzo Podebne težkoče imajo tudi drugi stanorvi, kadar rabijo kaj od sovjetske oblasti. Lahko se reče, da ca ta način sovjetska vlada vodi sistematičen boj proti vsaki obliki iipiritualizma. — Habsburžan! na Bavarskem. Dunajski dnevnik «Die Stunde» poroča iz Monakova, da ni res, da bi se bila mudila ekscesarica Žita na Bavarskem ter propagirala idejo odcepitve Bavarske od Nemčije ter za združitev z Avstrijo pod Habsburžani. Temu nasproti ugotavljajo republikanski listi v Avstriji in na Bavarskem, da je bavarska vlada Zitl Habsburški res dovolila bivanje na svojem ozemlju. V Bavarski živi poleg tega mati pokojnega razcesarja Karla, bivša nad-vojvedinja Marija JoZefa pod imenom groiice Btrrg. Z njo se nahaja njen drugi sin Maks, ki se izdaja za grofa Waren-burga. — 5Cleiaica češkoslovaškega ministrskega predsednika. Danes, 15. aprila slavi predsednik češkoslovaške republikanske agrarne stranke in predsednik praške vlade g. Antonin Švehla svojo 501etnico. — Komunistični proces v Budimpešti Te dni je v Budimpešti začel proces proti 67 osebam, katere je madžarski državni pravdnik obtožil prepovedanih zvez z dunajskimi in ruskimi boljševiki. Obtoženci se morajo zagovarjati radi hujskanja delavcev na štrajk, kar je v Madžarski kaznjivo. _ guma» m puya nuMSSra fl».Tao ter ys «menjati z vlado delavcev hi Iz Budimpešte poročajo, da le znani nemški veleindustrijalec Stinnes knpU celo vrsto madžarskih listov, med njimi «A vfflar», «Ax Ulsag», «Magyarorszag», «Friss Ujsag» ta «Ne^es Pester Joamal». Stinnesu so se baje ponudili na prodaj tudi drugI dnevniki, katere pa Je Stinnes odklonil — Komunistična zarota v Ameriki Poficija Zedinjenih držav v Wa$htagtor.u je Izsledila veliko komunistično zaroto, ki je hotela zrušiti sedanjo ameriško vla- f« H * okronala irroje oiagoelovljena dajo. V vp B» Kulturni pregled Nov Rembrandt Praga, 10. aprila Do preobrata rta obstojali v Pragi dve večji javni zbirlri, in sicer galerija «družbe domorodnih prijateljev umetnosti» t Rndolfinu in s posebnim statutom ustanovljena «Moderna galerija češkega kraljestva», ki obsega domačo češko in nemško umetnost od 19. stoletja dalje. Misel na združitev obeh zbirk je privedla državo do sklepa, zgraditi moderno skupino poslopij, v katerih bi dobile mesto poleg obeh zbirk še umetnine iz državne lasti in od privatnikov posojene. Ne samo Blavna preteklost češke umetnosti, ampak še prav posebno živo zbirateljsko zanimanje, močna moralna in velikodušna finančna podpora češke javnosti je privedla vlado do uresničenja tega sklepa in v preteklem mesecu je razglasila pogoje za načrte novih zgradb, danes pa dela cela vrsta čeških arhitektov za ustvarjenje tega velikega dela. Jedro bodoče državne galerije bo tvorila današnja zbirka v Rudolfinu. Obsega poleg lepega pregleda starega češkega slikarstva iz 14. stoletja obširnejšo zbirko nizozemskih slik iz 17. stoletja in poleg številnih slik tudi dober moderni oddelek, ki je danes zaradi pomanjkanja prostora shranjen v Strahovskem samostanu in občinstvu nepristopen. Po preobratu se je zbirka pomnožila z dobrimi deli iz domače in svetovne umetnosti, ki so jih po vrsti podarili galeriji zbirajoči zasebniki in javne institucije. Tako je sprejela zbirka lani po enega Guardija ta Ruisdaela, domačina Hart-mana, Kupeckega in Brandla. Poleg tega si je zaokrožila staročesko zbirko v krasno in enotno celoto, ki le čaka novih prostorov, da pokaže občinstvu umetniško višino češke preteklosti. Najimenitnejšo pridobitev pa je dobila galerija brezdvomno letos, ko je prešla iz zasebnega imetka v njeno last dose-daj neznana Rembrandtova slika. Skep-so o izvirnosti jo pregnal ravnatelj ru-dolfinske galerije dr. Vinceno Kramar, ki je v listih popisal sliko in popisu v «Prager Presse» dodal lepo reprodukcijo. Vsak dvom je izključen, tudi če bi ne bili našli pri čiščenju dobro čitljivega Rembrandtovega podpisa v deenem kotu slike. Oljnata podoba v razmerju 85.5X67.5 centimetrov je prav za prav le ostanek večje Rembrandtove slike, ki jo predstavljala Marijino Oznanenje. Požar je uničil del slike ta tudi v ohranjenem ostanku semtertje zapustil manjše sledove, a po primerni restavraciji bo slika predstavljala krasno delo. Iz temnega ozadju se riše na desnem kolenu klečeča deklica, ki se je pod dojmom prikazni (ta del je uničen) zasukala na levo in dvignila roke proti obrazu. Sunkc-vitost okreta in nenadno razburjenost podčrtava knjiga, ki pada raz pult ob postelji Videti je, da je deklica, ki nikakor ni idealizirana v nadčloveški stvor, pred trenutkom še mirno pred posteljo kleêé molila nad starim, precej velikim folijantom. Luč prikazni je razdelila mistično poltemo prostora in jar-ko posvetila na žensko poetavo. V prvem hipu je hotela planiti na noge, a stopila je samo na levo in sijaj angelja ji je zablestel pred očmi, tako da pre- kmetov po roškem vzorcu. Sedem voditeljev zarote Je bilo aretiranih. — Program spomladanskega zase- - danja praškega parlamenta. Praška | Vilma Ttilerv-Kavčnikova v Beo- zbornica bo tekom svojega sedanjega za- grada. Beograjski Ikti so glede gleda-sedanja reševala sledeča vprašanja: za- liških poročil večinoma prav slabi: vec-ščito najemnikov, socljalno zavarovanje j dar smo našli vsaj nekaj vrst o uspehu in zaščita bančnih depozitov. Delavsko ljubljanske operne umetnice na beogiaj^ zavarovanje bo organizirano po vzorcu skom odru. «Vreme» poroča, da je «po nemških bolniških blagajn; deležnih ga bo prvem velikem nspehu v Karmen' ¿a-3,200.000 delavcev. Zakon o socijalnem aj^ ljubljanske opere zadržana, da go-zavarovanju obsega 300 paragrafov. stnje še nekajkrat v vlogah svojega rs- [ perto&rja. 14 t, m. se uprizori ,Mignoo" ; z go. Kavčnikovo v naslovni par tip». !— «Balkan» poroča: «Ga. Kavčnik. pevka prijetnega In Izrazitega glasu, je dala strašen» dviga desni komolec kot v obrambo, levica pa je obstala v kretnji proti obrazu, kot da si ga hoče zasenčiti. Od desnice padajoča draperija se (loči v naročju in ovija levico, tako izgleda deklica pod svetlobnim dojmom v kretnji nesvobodna. Izraz njenega prestrašenega obraza javlja strmenje nad nepopisnim, nadnaravnim dogodkom. Luč, ki je glasno stopila v tiho temo, ima glavno vlogo pri ustvarjanju žametaste atmosfere, obdajajoče dekličino glavo in roke. Visoki loki obrvi se b oči jo nad temnimi v čudež gledajočimi očmi. Svetla lisa na polrazvitih prsih tone v nesporno dobro ,Karmen' i vokalno i Igralsko. Nočemo pretiravati njenega uspeha, ali uspeh je za viden za saio opero, ki je doživela fiasko pri prvem koraku k večjim muzikalnim delom... Tudi pri tem pogrežku naše uprave Je publika dobila priliko, da vidi dobre in pravo Carmen v gej. KavčnikovL»— Ci-cvaričerv «Beogr. Dnevnik» poroča o veliki blainaži. ki jo je doživela beograjska opera s svojo «Karmen», katero so pripravljali celi dve leti. a je prinesla občinstvu ob premijeri uprav «strašno razočaranje». Dalje piše: «Naj pride kdorkoli, tega neuspeha ne more popra- globoko senco pod padajočo draperijo, ; viti. Snoči sem čul prvega gosta gospo krilo, podano s širokimi potezami pa je Thierv iz ljubljanske opere. Gospa ima zopet polno osvetljeno in meče samo 1 dober organ, toda je iz nemške šole... dve globoko zasenčeni gubi ob nogah, j Dala je boljšo — Karmen... Jasno je: Celota ee neobičajno plastično odraža n;hče ne more vdihniti izrodku življen-od globokega somraka, izbinega ozadja ' e£e sile.» in vendar je vsaka ostrost omiljena: : Najnovejša drama bratov Čapefc zrak obdaja telo in luč ustvarja one Kakor smo že poročali, sta drami bra-mehke poltone, ki dušč glasni govor ak- j t0v čapek R. U. R. in U. R. zaslo-cije. Padajoča knjiga je tudi ujela polno : veli že po vsem svetu, tako da ju da-luč in se odbija od temne postelje. i nes igrajo i v Londonu i v Parizu i v Odveč bi bilo govoriti o slikarskih Chicagu. Brata, Capek sta odtlej, ko je sredstvih in tehniki slike. Jasno je, da j bila prva drama tako toplo sprejeta, na-imamo pred seboj de'o zrelega Rem- pisala še celo vrsto dram, malone isto brandta iz njegove poslednje dobe, ko je ■ bistvene vsebine, ali nekoliko variirane. lahkotno abstrahiral posameznosti in ne- ' Zadnji poizkus te vrste se imenuje «De-zanimive detajle, zato pa resno in jasno žela z več imeni», ki 6e je te dni upri-upodabljal svoj notranji svet. Dolga je . zorila v vinohradskem gledališču v pra-bila pot genija, predno je popolnoma ! gi. Bila ni nič kaj veselo sprejeta, ker obrnil pogled na znotraj. Čudežno šte- obravnava zopet nekaj podobnega kakor vilno je njegovo delo in to «Oznanenje», ! ostale drame. V njej gre namreč za isto-čeprav ena sama oseba brez kompozič- tak socialni zapletek, v katerem fungira ne protiuteži — je celo intimen slikarjev prav za prav kot «glavna oseba» nova občutek, delo zamišljenega severnega zemlja, ki se je naenkrat dvignila iz vod človeka. Oceana in ki postane cilj vseh nad čjo- Slika bo po restavraciji zaradi svojih veštva, pa se končno zopet pogrezne v večnih vrednot predstavljala velikost i morje. Gospodarska vprašanja Trgovinski stiki med Jugoslavijo in Francifo (Veliki sejem v Lyonu.) Naša trgovina s Francijo je spričo ne ravno ugodnih prometnih razmer razmeroma živahna. Trgovinski stiki mod obema državama se stalno večajo, vendar ovira še večje oživljcnje medsebojne trgovine slabo poznavanje našega trga s strani francoskih uvoznikov. V zadnjem času se sicer v vedno večji meri nudijo francoskim trgovcem prilike za spoznavanje našega blaga. V tem oziru imajo gotovo precejšnje zasluge posamezni podjetni naši trgovci, izmed katerih so po- | glavnih proizvodov, kakor izdelke lesne : industrije, sirovo svilo iz državnih tvor-• nic, cerealije, suho povrtnir.o, konzerve suhega sadja, mesne izdelke, konzerve rib. narodne vezenine, preproge itd. Zlasti veliko zanimanje posetr.ikov so vztujaH lesni Izdelki, sirova svila, vse vrste industrije mesa, konzervirane ribe In sploh vse sirovine. Za naše vezenine se je resno zanimalo mnogo francoskih modnih podjetij ta je podoba, da bi mcgel tudi v tem blagu razviti izdaten izvoz. Vsi naši razstavljeni proizvodi so bili označeni kot prvorazredni. Z našo udeležbo na bonskem sejmu se je pečalo mnogo tudi francosko časopis- j• edini osnovali lastna podjetja v Franciji je, ki je naši stojnici posvetilo mnogo pri-(n. pr. uvozna in izvozna firma Lavrič j iaznih besed Trud naše trgovinske agenta Komp. v Strasbourgu, ki uvaža naše j cije v Lvonu lahko rodi dober uspeh, sa-blago v Francijo pred vsem iz Slovenije).' mo na pol pota ne smemo ostati. Za zboljšanje trgovinskih stikov med obema državama se trudi razmeroma mnogo naša pooblaščena trgovinska agen cija v Lyonu, ki je organizirala udeležbo naše države na letošnjem lyonskem sejmu, ki se je vršil od 5.—17. marca; imela je na sejmu svojo lastno stojnico. Naloga našega zastopstva na sejmu Je bila, da seznani inozemstvo z izdelki naše industrije ta drugim blagom naše zemlje ter napravi nekoliko propagande za naše blago. Naša stojnica Je imela poleg izvestitelj-skega dela tudi izbrano kolekcijo naših Kako se Je r.aša trgovina s Francijo razvijala v zadnjih letih, nam podajajo približen pregled podatki finančnega ministrstva o naši zunanji trgovini. Po tej statistiki je znašal naš izvoz v Francijo: v letu 1920. 3.13% celokupnega našega izvoza (vrednost 41.4 milijona dinarjev), v letu 1921. 1.66% (vrednost 40.8 milijona dinarjev), v letu 1922. 5.91% (vrednost 181.4 milijona dinarjev); naš uvoz iz Francije pa je znašal v letu 1920. 3.82% celokupnega našega uvoza (vrednost 132-3 milijona dinarjev), v letu 1921. 4.56% (vrednost 188 milijonv dinarjev); za lan- Kavarna Ali si moremo predstavljati mestno íivi jen je brez kavarne? In vendar s7obena, slovenska kavama ni iineia «to Mo ie im»Dl podatki niso ananL Tako vidimo, da je uvoz lz Francije napredoval, a izvoz v letu 1921. nazadoval ter se v letu 1922. zopet znatne dvignil. Kot odjemalka našega blaga je bila Francija na šestem mestu. SuBoffci se vtJi 29. t. m. podotna oftr- taina licitacija glede dobave 5000 kg modre gallce te 300 kg salmlaka. Dobava gramoza ln peska. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboticl se vrši 28. t. m. pismena ofertalna licitacija glede dobave gramoza in peska. (Zadevni oglasi so v ljubljanski trgovski in obrtniški zbornici na vpogled.) Jugoslovenska banka d. d. Zagreb Dne 31. marca t. 1. se je vršil 14. redni = Rok za odvzemanje obveznic pred-1 občni zbor tega zavoda prvikrat v Za- vojnih negažlranih posojil podaljšan. | grebu po prenosu glavne centrale iz Osi- Delegacija ministrstva financ v Ljubljani jeka. Občni zbor je vzel na znanje pred- : objavlja uradno: Glede na tukajšnji razloženo mu poročilo ravnateljstva o po- glas z dne 21. marca 1928 št. A IV 1470/ slovanju preteklega leta in je odobril za- 2—1928 («Uradni list» št 29 z dne 27. ključne račune ter priznal predložene marca 1923) se objavlja, da je rok za od- PCie + orri A r> ____t ,» T-a A rr rt ni i Vi m>f«jilre. ' THE REX Go, Ljubljana Pol miliiona dinarjev se nudi proti prvovrstnim referen- ■ cam in garancijam s 1. majem 1.1.' mu predloge glede razdelitve čistega do- vzemanje obveznic predvojnih negažira- p db ■ natanine podatke na! bička. Po tem zaključku je izločeno lz.nih posojil bivše avstro-ogreke monarhi-. r dobička 2,000.000 K za dotiranje rezer- je, ki je bil i razpisom ministrstva fi- upravo „JU lit A MAIiiiJUK pod • ve in za dotiranje pokojninskega fonda ! nano, generalne direkcije državnih dol- 2,000.000 K. Dividenda je odrejena z 11 ; gov v Beogradu z dne 9. marca 1923 D odst. ter se kupon št. 14 vnovčuje z 11 broj 4417 določen do dne 13. aprila 1923 Din (lansko leto 10 Din) po delnic! in to po brzojavki generalne direkcije držav- počenši od 3. aprila t. 1. pri vseh blagajnah zavoda. Ostanek 2,391.898.32, kateri preostaja po razdelitvi čistega dobička, se prenese na novi račun. Iz bilance vzamemo sledeče postavke: a) aktive: gotovina (z devizami in va-futami) 134,515-814.07, menice 182,336.574 80, vrednostni papirji 147,964.658.40 K. nih dolgov z dne 12. aprila 1923 D broj 7251 podaljšan do dno 1. maja 1923. = Čekovni premet pri čekovnih zavodih v Zagrebu in Ljubljani ter pri poštni hranilnici v Sarajevu izkazuje v mesecu marcu: vlog 274.990 s prometom 978.616.701 Din; izplačil 141.785 s prometom 960.836.006 Din. Od tega odpa- ,500 tisoč* 601 dolžniki (vključivši lombardna posojila ■ Jg na klirinški promet 10.336 manipu-in razne aktive 1,310.174.196.14 K, last- | lacij v lnesku 206.399.076 Din. Novih računov je bilo otvorjenih 164, a zatvor-jenih 16; število imetnikov čekovnih računov je znašalo koncem marca 8653. koncem marca je bilo ne nepremičnine 41,010.646.27 K. b) pasive: delniška glavnica 200,000.000 | ? K, rezerve 52,024.018.20 K, katere se z gornjim dodatkom povišajo na 54,024.018 o . 20, pokojninski fond 5,608.566.80 K) po- ^ ™ višuje se z dotacijo na 7,698.566.80 K), , . , . vložki 591,405.627.08 K, upnik! 935,143.1, ° Jara^vlna l ™šarina za predmete 662.08. Cisti dobiček je znašal 30,162.511. i zbora- Grad*ka| d°lvollla 44 K. Ves promet je znaša! 152 milijard ! w ^ onim izlagačuna ko,, do- K (za 37 milijard K več od prometa v j važaJ« robu, za^rebafiJkl letu 1921). Poslovanja vseh panog so se I n slu5a^- da J« neprodana vrv v prometu znatno zvišala. Sorazmerno natra?' ""f P°vrat,t1 .taracovinskl z prošlim letom se je stanje vložkov po- j Porez- roba e,m 9tuP' n* sebno zvišajo (za 136 milijonov K). Tu- ' P0«™^6 gradske opčine. Isto tako če se Trgovsko naobražena gospodična išče mesta kot 629 pisarniška moč v kaki veletrgovini oziroma gre kot družabnica v kako manjšo špecerijsko trgovino. — Ponudbe se prosi na upravoištvo „Jutra" pod „Praksa". 5*1»© srzamem trpuiiio z takoj □stilno Naznanilo. Prodajam ramo manufaktumo blago, sukno. hlafevino, Vsmbrike, blajo za iimaiee po inatuo znižauib cenah. Naltup ngoden ! Oglejte si eene I *u IVAN KOS, LJUBLJANA naje m. Prednost: Industrijski kraji Slovenije. Ponudbe pod „Kavcija 50 000* na anončni zarod J Zorman, Ljubljana, Gledališka ulica 2. 6>9 Manufaktura Celovška cesta štev. S (Seidlora hiša) Šiška. Podružnloa: Trgovina manufaktura in porila za delavstvo Sv. Petra oesta štev. 23. sftsT« jJt.str. sie. i!í. di poročilo ravnateljstva priča, da so podružnice kakor tudi jim afllirana podjetja dosegla kljub težkhn gospodarskim razmeram v prošlem letu rezultate, ki zadovoljujejo. Poslovno poročilo in zaključni raču- izlagačima alkoholnih piča sa strane > gradske poreme vl&ati kreditirati tro-šarinski porez na način, da če platiti naknadno troíarinu 1 to samo na taktično prodanu količlnu piča na izložbi. => Meja, list za poljoprlvredu, inda- ni banke se pošljejo na zahtevo interesentom. TRŽNA POROČILA. Zagrebški žitni trg (13. t. m.). Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 460 — 470, koruza žolta 260 — 280, rž 362.50 — 400, ječmen za pivovarne 325 — 350, za krmo 300 — 310, oves 295 — 300, fižol pisani 480 — 650, beli 450 — 500, moka pše-nična «0» 687.50 — 712.50, «2» 662.50 — 687.50, «4» 637.50 — 662.50, za krmo 225 — 250, otrobi drobni 160 — 180, debeli 250. Tendenca mirna. Svinjski sejem v Mariboru (13. t m.). Prignali so 185 svinj. Cene so bile nastopne: 5 — 6 tednov stari prašič! 800 — 1000 K, 7 — 9 tednov stari 1200 — 1400, 3 — 4 mesece 1800 — 2800, 5 — 7 mesecev 3600 — 4000, 8 — 10 mesecev -1500 — 6000, 1 leto 6500 — 7000, 1 kg žive teže 85 — 100 K, 1 kg mrtve teže 105 — 110 K. Somborski žitni trg (13. t m.). Povpraševanje ponehava. Mlini plačajo pšenico po 450 — 460, a moko prodajajo po 675 — 700. Koruza se trži po 265 — 275, oves 290 — 295, otrobi 170 — 175 Din. DOBAVE. Dobava volnenih mazilnlh blazin in vlada pripravlja zakonski načrt, po ka-Stenjev. Pri ravnateljstvu^ državnih že- ! terem bi romunski trgovci za svoje dolgove v inozemstvu dobili 121etni mora- Btriju 1 trgovlnu, št. 6, ima nastopno vsebino: A. Hribar: Izbori. — Potreba i fa-brikacija superfosfata. — Bogumil Voš-njak: Radimo 1 Sledimo. — Dr. V. Man-dekltf: Uspulun. — A. Hribar: Kolonat i težaitina. — Bilješke. — Razne v!jesti. — Književnost — Naroča »e na na-sor: Uprava «Meje», Juršičeva ulica 16, Zagreb. = Uvoz ameriške živine na Dunaj. Iz Dunaja poročajo, da je ministrski svet dovolil, da se uvozi na teden 1200 komadov ameriške živine na Dunaj, ker j« zaradi zabrane izvoza iz Madžarske in Rumunije zavladalo občutno pomanjkanje mesa in ker zaradi tega cene stalno naraščajo. «=■ Plačilne težkoče dunajskih bank. V zadnjem času je prišlo več dunajskih bank v plačilne težkoče. Tako se nahaja v neugodnem položaju tudi Kontinentalna banka, ki se je osnovala leta 1907 pod naslovom Allgemeine Kreditvereins-bank. «■ Zadeva praške banke «Bohemla». Češko časopisje poroča, da je zasežena imovina predsednika propadle banke «Bohemia» dr. Kubička, vložena pri banki v znesku 8 in pol milijona Kč. — Izvoz zajčjih kož iz Rumunije je zopet dovoljen. Moratorij v RumunljL Rumunska Priporoča se novootvorjeui 641 damski modni salon za izvrševanje vsakovrstnih toalet Sodna ulica 5, vrata 10. Postrežba točna. Ceie zmerne. IVAM ZAKOTNI K LJUBLJANA Dunajska oosta št44 Telefon it 379 mestni tesarski mojster Telefon »t 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja sa palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov ln mlinov. Parna žaga. * Tovarna furnirja. in posojila išče podjetje proti 20°/» obrestovanju pod eventuelno vknjižbo. Tudi lahko pristopi kot tih družabnik Ponudbe Hermes* na upravo .Jutra*. Priporoča se novo, moderno urejeno delikatesno trgovino in zajtrkovalnico «< Frece & Plahuta, Ceije, Aleksandrova ulica 7. Trboveljski premog 44 m drva stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trs 8. — Tol. 320. Bremen - Mew York Direktna zveza ■ krasnimi ameriškimi vladnimi parnlkl Naprekoa-IJIvi po udobnosti, čistosti In po Izbornl oskrbi Hitra In varne ladje. 68 „George Washington" .President Roosevelt" -jry nasa——■— 7.a (lamske kostume t največji izbiri pri A. & E. SkabernA nabijam, Mettal Irg 10. „America" „President Hardlng" Zahtevajte podrobna pojasnila In brodar. list tt 210. Ugodna prilika xa prevaianjo blaga. STATES LIMES ieznic v Suboticl se vrši 28. t. m. oier-talna licitacija glede dobave 4660 volnenih tnazilnih blazin in 200 kg volnenega stenja. Dobava olja ln masti. V pisarni uprave smodnišnice v Kamniku se vtš! 30. t. m. ob 11. dop. ofertalna licitacija glede dobave 600 kg strojnega olja, 150 kg strojne masti in 50 kg tovotne strojne masti. Dobava modre gallce ln salmlaka. Pri ravnateljstvu državnih železnic v tolikega pomena kakor nekdanja či-talniška. Toda še ona je bila združena z gostilno. Potem se je začela lo-¡iitov. Prva velika ljubljanska kavama je bila «Europa», a prva po duhu jn svoji izrazito narodni opremi, slikah in časopisju slovenska in slovanska kavarna je bila Krapeževa «Narodna kavarna» v Gosi>oski ulici. Bila je desetletja zbirališče naših umetnikov, igralcev in literatov. Ko je nastala nova kavarna v hotelu «Union», so se družbe razdelile. Med vojno sta bili kavarni Krapeževa in itnionska v Ljubljani isto, kar 6ta bili v Zagrebu «Bauer» in «Corso»: zbirališče vseh. ki so bili zapisani na črni listi, obupno žalostnih nad vsakim uspehom Avstrije in Nemcev, otroško blaženih nad vsako zmago ontantno in zlasti slovansko ter neomajno zar upajočih v končni triurni večne Pravice. «Po vojni se preselimo v kazinsko kavarno!» so govorili po Ljubljani že mod vojno zavedni Jugoslovani. In tako ee je zgodilo! Gradovi, ki smo jih gradili včasih na oblakih kavarn-škega dima, so se uresničili. In danes imamo celo kavarne, v katerih je umrl spomin na čitalniške, 6eptemberske in vojne čase. v katerih se splctkari proti svobodi in državi ter se kujejo načrti peklenske zlobe in zabit.osti. «Orjuna». preskrbi zanje dovoli močnih — ventilatorjev! A. B. torij pod pogojem, da polože pri romunski Narodni banki kot garancijo 80% dolžne vsote. Od vsote same so mora plačati letno 3% kot amortizacija, a 4% obresti. Moratorij bi dobili trgovci na lastno prošnjo. VssliOtirsN epeko nudi pa konhursnčniii CEnoh ===== Križevska opekarna A. LUMIR & DRUG Pisarn k : Ljubljana, Prole iter. 19. Zahtevajte osntkel Generalno zastoostvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge ALMA fc&učuK potpe inIKe jedilni in za krmo kakor tudi raznovrstna == krma se dobi vedno pri = RADI, Maribor Aleksandrova cesta 40. 622 Theodolite, tachjmetre, nivclacijske instrumente, planimetre, pantografe, nivelačne in trasirue letve, merilne trakove, libele, logaritm. računala, šablone za pisma, trioglata, prisraatična in druga precizna merila; risalna orodja, risalne stole, aparate za svetlotisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi francoska zavarovalna družba v Parizu, osn. I. 1828-5kupna glavnica 400 mllllonov frankov. Prevzema we »rste požarnih In Zivljenskih zavarovanj. Pojasnila dajejo brezplačno vsi krajevni zastopniki In GENERALNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO, LJUBLJANA, S». Petra cesta it 33. 78 Agllne zastopnike spre;emamo pod ugodnimi pogoji. Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn BSsendorfer, Oaapsa, Ehrbar, Holzl, Sohwetghofer, Orlfflaal Btingl Itd. 9V TuJi ■» obroke. JERICA HUBAD. roj. DOLENC. delavnica sa predano mehaniko Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4 (na dvorišču). Vsa v stroko spadajoča popravila se izvrše točno in¡solidno. Vsled odpotovanja se proda v sredini Ljubljane dobičkanosno podjetje z inventarjem, popolnoma vpeljano, brezkonkurenčno, s klijentelo. Strokovno znanje ni potrebno. Pripravno za vsakega, ker ne zahteva posebnega časa. Cena Din 50.000'—. Ponudbe na anončno družbo «ALOMA COMPANY», Ljubljana, Kongresni trg 3. 608 Oglasi v „Jutru" imajo dober uspeh! Iz življenja in sveta Popoln preobrat v prometu Železnice, parnik). avtom obIH — v«e to ne zadostuje, vse Je prepočasno! — Bodočnost prometa je v zraku! V Jugoslaviji se pritožujemo na promet, ker imamo premalo železnic in so Se te. kar jih imamo, slabe in nezadostne. V tem oziru smo ree Se silno zaostali in kdor hoče n. pr. potovati Ix Ljubljane v Bltolj, ta se mora pripraviti na «dolgo pot», četudi oddaljenost ni tako Izredno velika. Pa na normalne brzovlake in dobre Selezniške zveze bomo menda še dolgo Šakali in zato so Francozi poskrbeli, da se vsaj Beograjčani lahko hitro odpeljejo v Bukarešto. Carigrad. Budimpešto, Dunaj. Prago, Pariz, Varšavo in celo v Moskvo in druga velika evropska središča. Seveda, hitro se da danes potovati samo po zraku, ▼ lepem. modernem, udobnem aeroplanu. Celo Evropo hočejo Francozi pre-prožiti t zračnimi prometnimi progami, vb» evropska središča morajo biti Parizu blizu, pri tem se bodo pa tudi druga sredižča medsebojno približala. — Aviatika je naravnost silno napredovala, aeroplani so hitrejši od vsakega slo sedaj porabljanega prevoznega sredstva, že zato, ker letijo v ravni sračnl črti in ie s tem močno zmanjšujejo razdalje. Francoeki aviatičnl program je zelo velik In obsežen. 2e leto« začne — deloma je ie začelo — poslovati več prekoevropekih zračnih protnetnih prog. Ena taka proga ie vodi preko naše driave: proga Pariz—Strassburg—Praga—Dunaj—Budimpešta — Beograd — Bukarešta—Carigrad. V zvezi s to progo »e bo lahko prišlo tudi ▼ Varila vo ln Moskvo, samo v Pragi bo menda treba prestopiti Iz enega zrakoplova ▼ drugega, v onega, ki vozi is Pariza preko Prage ▼ Varšavo ln Moskvo. Napredek je naravnost nepojmljiv, ne samo za potnike, temveč tudi za pošto in pakete. PoŠta ee bo mogla prenašati takorekoč s brzojavno hi troatjo. fcer v zraku ni nobenih državnih mej, pismo Iz Beograda gre preko Madžarske. Češkoslovaške in Nemčije bi nihče ga ne cenzurira, nikjer se ne ustavlja in ne prenaAa iz vlaka v vlak! Tako je neka dama v Beogradu naročila v Parizu v ponedeljek obleko po najnovejši modi ln v petek zvečer je bila obleka že v Beogradu! Neka beograjska tvrdka je dobila že tretji dan po naročilu iz Prage čisto nove filme! Res, napredek je velikanski in vendar je to šele začetek. Kako se bo šele aviatika razvila v 10, 20 letih! Uboge železnice, ta ponos preteklega stoletja! V bodoče bodo prevažale samo še po lokalnih progah, n. pr. iz Ljubljane na Vrhniko, ker iz Ljubljane na Blod bomo čez par let gotovo že frčali po zraku, v Zagreb, Sarajevo, Split, Beograd in Bitolj pa najbrže Se prej. Nevarnosti, zvezane z vožnjo po zraku, so že danee reducirane na minimum. Nesreč ni nič več, kakor pri vožnji po želemrfd. Aparati so tako izpopolnjeni in dovršeni, da se bodo ljudje kmalu brez vsake skrbi zaupali zrakoplovu, ki bo v dogiednetn času Izpodrinil vsa sedanja prometna sredstva. Spomini na nesrečne Romanovce Nedavno je imel r Parizu odgojitelj ruskega carjeviča Alekseja Nlkolajeviča, prof. Gilliard, predavanje o tragediji, katere žrtev je postala ruska carska rodbina. Gilliard je kot carjevičev vzgojitelj spremljal carja in njegovo družino po odstavitvi iz Petrograda najprej v Carsko Selo, nato na Krim in končno v Sibirijo, t Tobolsk in Jekaterinburg. V svojem predavanju je Gilliard opisal propast dinastije Romanovcev, ki je bila podobna usodi onih neštevilnih brezime-nih, katerih kri se je prelivala v Rusiji leta in leta. Tajinstvena bolezen prestolonaslednika je bila vzrok, da je prišla carica popolnoma pod vpliv zloglasnega Razputina. Ker so idravniki Izjavili, da je otrok zgubljen, se je carica r svojem obupu obrnila na tega čudnega človeka, ki ni bil niti menih niti svečenik in U ji je šepetnil na uho: «Veruj v mene in tvoj sin bo živel!» Razputin je bil starec, eden onih brbljačev, kakor jih je opisal slavni pisatelj Dostojevski Nikolaj IL je bil po GlUiardovem opisu preprost is bojazljiv človek, toda jako Inteligenten pravi Rus. In kot tak m je podvrgel življenju, namesto da bi obvladal življenje. Trpel je Razputina, kar se je bal, da ga bo žena obtožila kot morilca svojega otroka, ako prežene meniha. Tako je postal Razputinov vpliv redno večji. Polagoma so se vrtile pri nJem nočne orgije s verskimi ekstazami O zadnjem aktu tragedije o&rske rodbine je izjavil Gilliard sledeče: V Tobobku je živela carjeva rodbina razmoroma dobro. Ujetnike so stražiH stari ruski vojaki kl jim Je bil car še vedno svet ln so mu zato dovolili tudi vse mogoče olajšave. Car se je zabaval s žaganjem drv, carjevič pa je študiral zgodovino in zemljepis. Položaj pa se je poslabšal ko so bili ujetniki prepeljani r Jekaterinburg. Čudna je bila mrtnja carice do Nemcev, čeprav je bila rodom nemška princotinja. Ko je namreč zvedela, da pride na podlagi mirovne pogodb« ▼ Brestu Litovskem carjeva rodbina pod varstvo Nemcev, je rekla v divji razburjenosti: «Raje v Rusiji bedno propadem, kakor da dovolim, da me rešijo Nemci!» Gilliard je v svojem predavanju tudi odločno zanikal vse vesti, da je carjeva rodbina preživela katastrofo in da je nekje v Rusiji skrita. Te legende je mogoče razložiti samo s tem, da si ruske široke mase kljub revoluciji nikakor ne morejo predstavljati svoje domovine brez carja, kakor ne sveta brez boga. ao po tritoi snu. Vrrokl so duševni. Med telesnimi vzroki so najvažnejši: Zavapnjeoje žil, srčne bolezni in nedostatkl v ledvicah, alkohol, nikotin ln drugI strupi, malokrvnost, sladkorna bolezen, slabo prezračena spakiica, premalo telesnega gibanja, preveč sedenja ln prevelika telesna utrujenost. Tudi ▼ dobi pubertetnega razvoja ta r času ženske ostareiostt, v zvezi z izgubo sposobnosti za materinstvo, se javlja stanje brez spanja. Končno skoraj vsi stari ¡Judje slabo ali prav malo spe. Med duševnimi vzroki nespanja so: žalost skrbi prevelika radost, nestrpno pričakovanje, jeza, razburjenje, bojazen, duševna prenapetost, poglabljanje v gotovo delo ter končno nemirne sanje. Mnogo Je ljudi, ki potrebujejo izredno malo spanja, a se tega ne zavedajo; zato pa se mučijo, da bi spali, brez potrebe ln brez uspeha. Kdor hoče spati, mora sam Iskati vzrokov ln Jih odstraniti, kolikor more. Ako ne moreš spati, kadar preveč piješ ali pušiš aH si bil v slabem zraku ali si ves dan sedel, potem veš, kaj ti Je storiti. Ostale telesne vzroke zna odstraniti ali olajšat! le zdravnik. Sredstva za spanje so Škodljiva; tdo s« Jih tako navadi, da brez njih sploh ne more več zaspati Jemati moral vedno močneJSe količine, kar slabi tekj in stane vedno več denarja. Zdravniku Je torej treba zaupat! ta ga poslušati; kdor zdravnika ne posluša, naj raJS ne hodi k nJemu. Zdravnik mora uporabljati su-gestlvna, hipnotska ta druga sredstva, ki so lahko uspešna le, ako mu bolnik povsem zaupa. Zdravnik odreja, kdaj treba Iti ležat kako se mora Izpremeniti način življenja, morda celo da Je opustiti gotovo službo, da se Je treba Izneveriti gotovi družbi ta kaj «< sme in česar se n® sme Jesti ta piti Treba se Je odreči zabavam b» strastem. Kdor pa zdravnika ne uboga, nJemu ni pomoči. Mnogo potrpljenja morata imeti bolnik in zdravnik. Včasih dosežeta uspeh naglo, včasih pozno. Ako pozna bolnik samega sebe dovolj ta pove zdravniku vse po resnici najde kmalu zopet mirno spanje. Z nervoznimi ta nezaupnlmi nestrpneži, kl dirjajo od zdravnika do zdravnika, pa Je seveda križ, kl ga navadno sname le narava. *ex, ptt ntnMOiT TtfTkDi Batov ter 16 novinarjev in pisateljev. «Ti bi» pripominja zlobno neki loodooskl list «sedal lahko osnovali posebno parlamentarno delniško družbo za zalaganje». X Borba proti trgovini z dekleti ln Otroci. 22. marca letos se Je sestala v Ženevi mednarodna komisija za boj proti trgovtni s dekleti ln otroci Komisija si J« zastavila nalogo nadaljevati z delom, ki Je bilo prekinjeno (A Izbruhu svetovne vojne. Mednarodna borba proti omenjeni trgovini je že stara. Izprva so Jo vodile prostovoljne organizacije, ki so leta 1899. na kongresu v Londonu sklenile, da ustanove v tem mestu mednarodno pisarno za pobijanje trgovine z dekleti in otroci. Kmalu so se pričele za to delovanje in-teresirati tudi države same ln 1. 1904. Je bi! sklenjen med 13 državami sporazum, na podlagi katerega jc vsaka država imenovala posebne funkcionarje, ki so se bavili z borbo proti tej zločinski trgovini. 1910. leta se je sklenil nov sporazum, po katerem so se države obvezale, da bodo ostro nastopale proti vsaki osebi, ki bi se bavila s tem poslom. Letos Je ta komisija svojo borbo proti trgovini z deklicami j in otroci še bolj poostrila. X Nenavadna poJtenost in njeno plačilo. Po avstrijskih listih se ponavlja te dni kratka pa značilna notica: «Iz Wlener-Neustadta javljajo: Sedem Intride-setletni gostilničar Jože KOIbl se Je včeraj javil policiji češ da Je pred leti ko Je bil še učenec, poneverb svojemu mojstru, mesarju Otonu Clchockemu eno krooo denarja in da mu sedaj pekoča vest ne da miru. — KGlbla so odpravili na opazovalnico, če Je pri zdravi pameti» ... X žrtve iveri v Indiji. Indijska vlada J« pred kratkim objavila statistiko smrtnih slučajev, ki so Hh povzročile v preteklem letu v Indiji zveri. Iz te statistike je razvidno, da je postalo žrtev krvoločnih zverf 2S/M0 om& Tatb tb * pr. «grl ubili 1046 oseb, roflcorl 777, Je» pardl 973 ljudi itd. Dtvje zvert pa so raztrgale tudi mnogo domačih ŽfvaM, statistika pravi, da je dognanfh okoli 83.00A takih slučajev. Lov na te zveri je v preteklem letu končal s sledečim rezultatom: ubitih Je bilo v celem 14.938 zveri med temi 4413 leopardov, 2273 volkov. 1850 medvedov, 1331 tigrov. 707 hflen Kd. X Izdatki Amerike za olepševanje nežnega spola. Iz statistike je razvidno, da izda Amerika za kozmetične j vrhe mnogo več nego za naobrazbo ln šola Za razne pudre in slične stvari, se potroši v Amerik! nič manj nego 16 milijonov dolarjev. Ko jc bila ta statistika preči tan a v trgovinski zbornici v Chlcagn fr ko se je konstatiralo, da so davki po-edlnih držav skoro za polovioo manjši od Izdatkov ameriških žena za razna olepševalna sredstva. Je poročevalec vzklikni): Ameriška trgovina se nikakor ne more pritožiti, da Je preveč obremenjeni vsled podpiranja prosvetnih zavodov. ÚÜDILI «e bost* tadi Vi nizkim oeaam, po katerih ta prodaja sakno, volne, platno, c * i i r, modrorioa, hisée-t!os. rebei ta ipioh vsa tnsno-iaktaru» rob» t vel e trfovlml B» S Ur me«ki, Celje, ksten dobiva stalno veli> ksneke poéilj&Ue rab« ilrektao is prvih svetovala to vare. ZskteTsjt* o«sik. 41 Zakaj ne spiš? Neštevilo je ljudi, ki ne morejo spati. Vsak hip se prebujajo in premetavajo ko zaspe, pa se zbujajo drgetaje in plaš- X Portret Sare Bernhardt ta cesar Franc Jožel. Ko le glasovlta tragedinja Sara Bernhardt ki jc letos v velikonočnem tednu umrla in bila z izrednimi častmi pokopana, leta 1881. nastopala kot gost na dunajskem dvornem gledališču. Jo je slavni umetnik Hans Makart slikal. Za ta namen le oblekla rumeno svileno obleko, kar Je bilo baš pogodu tesnu na živih bojah opajajočemu se slikarju. A kaj se Je dogodilo? — Ko Je bila slika v pomladanskem salonu dunajskih likovnih umetnikov leta 1882. razstavljena, je cesar Franc Jožef, ki je kakor običajno otvorll razstavo, kar prebledel, ko Jo Je zagledal. Umetnica je bila naslikana v rumeni obleki, te barve pa cesar nI mogel trpeti. Zato je smatral za osebno ža-ljenje, da so sliko razobesili in ukazal je, da io takoj odstranijo, kar se je po njegovem odhodu tudi izvršilo. X Literatura v angleškem parlamentu. Angleški parlament Je pisana zbornica vsakovrstnih ljudi. V njem sedijo poleg drugih: trije tiskarji, en knjigo- s3s roj. mm poročena Ljubljana dne 14. aprila 1923 ÜiiiQ Milil roj poročena Senožeče Ljubljana dne 14. aprila 1923 Knjigovodska pisarna pisarna v Ljubljani, palača Ljublj. kreditne banke, Dunajska cesta lb, 111. nadstr. Koncesijonlrano podjetje za: vodovodne inštalacije, parne In vročevodne kurilne naprave, popravilo in postavitev kotlov aa visoki pritisk, parne napeljave, lastna delavnica sa stavbno in strojno ključavničarstvo na Viču-Gllnee 5. Specijalno podjetje za napravo in dobavo: modernih žag, traesmisij in strojev za obdelavo lesa. 77 8UREAUCONTABLE prične poslovati s 1. julijem v prostorih na Jurčičevem trgu «t. 2/il. 634 Kapi Mapne. Idrijslse čipke iz najfinejšega lanenega sukanca SC pi>odaja -^š Osrednja čipkarska zadruga, Pod Trančo 1. £žp00epp000000t Tvrdka BRATA EBERL pleskarstvo in črkoslikarstvo t Ljubljani, Igriška ulica 6, naznanja, da je sprejela svoja dolgoletna poslovodja gg. Josipa Martinca in Franceta Černeta kot družabnika in da se bo obrt vodila pod noro tvrdko kot družba t o. z. Zahvaljuje se za do sedaj izkazano zaupanje in naklonjenost in priporoča novo tvrdko cenj. občinstvu. Tvrdka BRUTA EBERL nas!. MARTINE, CERNE SCI plE5harsfyo, Iičsrstuo io žrfeasliharsiio družba s o. z. y Ljubljani naznanja, da bo obratovala v dosedanjih prostorih tvrdke Brata Eberl, l0Piška ulica 6 in se najtopleje priporoča cenj. občinstvu. d. d. Ljubljani prodaja pisalni J jés> ^ zastopstvo za Slovenijo: ^ ^J^LJ^^ÍG ESLjubljana, Cankarjevo nabrežje št. S, telefon 407. iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi u Industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora^SJEJ* lačehosIovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: 17 PrnstBl mi za priaoi, l d. esotraia i UablM Hillo&bn c. iS/I. Paáraínüi i Soisns Sada (Bački). 621 Z z? tip Z Z z z 00 00 z z z z z z z 00 00 z z 0*\ 00\ 00\ 0t> z z z z # z z 00-0000000000000P00000 ^a0jt^t,000t,tt0000,0jD00l00000000ßi M. Zavaco: „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Saamt-Priac se kar skicmi pod tem udarcem. Potem pa se zravna in ne odide, marveč si samo z rokaviam obriše znoj, ki mu je bil stopil na Celo. za-sope, potem pa odgovori: «Monsinjor, nikamor ne grem!» «Kaj pomeni to?» krikne Richelieu Stroge. «To pomeni, monsinjor, da ste kupili i moje telo i mojo dušo. Imate pravico, da me daste ubiti, nimate pa pravice, da bd me poslali!» «Pa kaj hočete, da storim i vami? Kakšno uslugo mi lahko izkažete, kakšno korist prinesete? Vi mi niste ;»crtrebni, ker niste sposobni!» «Prinesel sem vam pdsino. naslovljeno na kraljico . . .» Richelieu zardi in stegne robo. da bi posegel po zvoncu. «Stojte!» vikne Saint-Priae in pade na kolena. «Vi. ki čitate v srcih, kakor v odprtih knjigah, čitajte tudi v mojem! Tu ne najdete niti sence sledu, da bi vam morda hotel očitati kakršnokoli uslugo ali dolžnost, katero sem izvršil! Ni enega očitka, ni tukaj, ki bi vas mogel užaliti, našli boste samo ono spoštovanje črva. ki cvrči veselja, kadar ga obseva solnce . . .» Biahelieu pogieda tega mladeniča, krepkega in vdanega, in sedaj prostovoljno tako ponižanega. In čuti, da raste ob tolikem njegovem ponižanju njegova lastna zavest mogočnosti. «Vstanite!» reče z glasom, nekoliko milejšim. Saint-Priae posluhne, vstane in trepeta je nadaljuje: «Monsinjor, že enkrat sem jo imel v svojih rokah. Res da, takrat zase. Toda izročil sem vam jo! Samo da jej pridem še enkrat v bližino, se bo isto ¿godilo v drugič. Samo da mi to pot i» uide veČ» — to coda r naglasom nekakšnega sovraživa — «to pot mi ne uide. pa če bi jo moral lastnoročno ubiti s svojim bodalom in če bi moral potem nad njenim truplom umoriti samega sebe!» «Ej, drugega &i itak ne želim!» ji misli kardinal. Glasno pa pravi, kajti njegov namen je samo. da razvname Saint-Priaea do obupa in ga potem iz-nova naščuva na plen: «Ne dvomim sicer v vaš pogum in v vašo udanost. Toda večni porazi mi ne ugajajo. To sem vam že enkrat moral reči. Biti nesposoben, to je najbrž največji zločin, to veste!» «Monsinjor, imel sean Trencavela za nasprotnika!» zamrmra nes-rečnež. «Morali bi vzeti deset vojakov!» «Imel sem jih trideset'» Richelieu umolkne. Potem koraka po sobi gor in dol, in vpraša zopet: «Ta mož je torej tako strašen? Je-li orjak?» «Sami vidite, monsinjor!» «In pravite, da se je sam uprl vam in tridesetim stražnikom?» Saint-Priac poroča sodaj točno o bitki v vestibulu palače. Poroča kratko, toda točno, in dovrši: «Samo jaz bom morda kdaj mogel privesti vam Annais. In samo jaz bom ubil Trencavela. ker drugi tega sploh ne zmore . . ¡ Samo da jo dotam, potem . . .» «Kar bo potem, ie vaša stvar!» mu odgovori kardinal. Te besede so pomenile. da zopet sprejema Saint-Priaea v milosti. Saint-Priac se globoko oddahne in zamrmra: «Tako? stopim zopet v borbo . ._.» «Ne!» ukaže Richelieu živahno. «Šele v torek!» «In kaj naj storim dotlej?» «Najdite mi deset zanesljivih in odločnih mož, na dobrih konjih. Pripravljeni morajo biti na vse. Udani morajo ¿ti. in na vse pripravljeni, sposobni, hrabri, nagli, molčeči. Potrebujem jih r ponedeljek zjutraj In posldkiti morajo na vsak vaS ukaz.» «Točno, kakor ukasujerte, monsinjor!» «Vi in vaši ljudje bodite v ponedeljek zjutraj točno ob osmih v Long-jumeau. Tam boste &prejeli moj ukaz. Evo vam na račun petsto pištol, ki jih na to nakaznico dvignete pri mojem blagajniku. Pojdite in da vas pred ponedeljkom ne vidim!» Corignan in Rascasee sta ostala sa-ma v sobi, kamor ju je bil zaprl Richelieu. Tukaj se udajata najmračnejse-mu premišljevanju. Naenkrat se po dolgem čakanju odpro vrata Na pragu se prikaže pater Jožef. «Kaj delata tukaj?» se Jima nasmeh-«a. Ta smeh ee jima zdi opazen, ker ga že poznata. Zato nesrečneža samo sklonita glave in moičjta na prijazno vprašanje, kakor dva obsojenca. «Hej, zganita »o vendar!» ee smeje pater Jožef. «Cujta! Imam za vaju po-sebno nalogo, zaupno in važno! . . . Pridita nocoj k meni v samostan!» «Obkorej, prečastiti oče?» «Dam vaju poklicati! Odidite odtod skozi ona vrata!» In jima s prstom pokaže izhod, ki je na nasprotni strani onih vrat. »kozi katera sta bila vstopila. Oba nesrečneža se spogledata. Zdi se jima, kaj naj bi to pomenilo. Tudi poznata dobro lepe besede njegove Sive eminence, prijacne kretnje, sladki obraz ... In ko odide Siva eminenca: «Kaj pravite k temu. majhni Rascasse?» vpraša Corignan skoraj nežno. «Dragi Corignan. evo kaj mislim: Jaz ne pojdem v samostan!» «Niti jaz ne! Nič rad ne hi zginil m pace!» «Premisliva dobro. Corignan! Kadar odideva odtod, skušajva se napraviti kardinalu koristnega, s tem, da mu izkaževa kakršnokoli važno uslugo!» «Dm. da, da, taja.,. zakaj fe abva odšla od tod?» «Zato, ker imava ukaz. da naj še počakava ... in tudi zato, ker nama je veličastni zaklenil vrata pred nosom. s ključem . . .» «Na oni drugi strani pa . . .» pravi Corignan in pokaže s prstom na vrata, katera jim je bil pokazal pater Jožef! «Ej, na oni drugi strani bo tajne stopnjice. Stavim, aa so vrata, ki vodijo tod na Kraljevski trg. dobro zaprta in zapažena . . .» _ In Raocasse odpre tista vrata in stopi na stopnjice. Dve minuti pozneje se zopet pojavi in ves trepeta. Ta vrata in te stopnjice vodijo zares na Kraljevski trg. toda . . . «V kardlnalovih rokah sva!» pravi Rascasse gluho. Ca* poteka Zvečer" se in glad 66 oglaša. Corignan pravi: «Mislite li. da naju bodo pustili umreti gladu in žeje?» «Ne!» odgovori Rascasse s gotovostjo onega, ki mora skleniti svoje življenje. Ko je že trda tema, se vrata naenkrat odpro in na pragu se prikaže sluga: «Cas je!» Oba poskočita, kajti silen strah se ju je polastil. Čas je? Kakšen čas? Cas umreti? «Cas je, da se podasta k prečasd- pravi sluga s pn- «da vele- temu patru Jožefu! digarskim glasom. «Ej, ej . . .» pravi Corignan se torej podava k patru Jožefu, častnemu?» «Da!» potrdi sluga. «Hoče vama izročiti neko zaupno delo. Dobro bosta zaslužila . . . Pojdita torej . . . čas je . . .» In jima pokaže vrata, ki vodijo na skrite stopnjice. Corignan in Rascasse odpreta ta vrata in Rascasse jih zapre zopet za seboj, slugi pred nosom. Corignan prične stopati navzdol. V niški visi «vefflka fn z negotovo Modo JoSJa obseva stopnjice. Kapucin misli da j« Rascaste s tem. da je latvoril' vrata, storil zjpet eno svojih izdajstev, rato se obni9 jezno, toda pogleda v lice Rascassovo, spačeoo strahu, t široko odprtimi . . 4 «Oj, oj, k*j Je?» vpraša. «To je. boter, da nama prav rU rf treba stopati n&v^doL ampak da jv bolje, da pobegneva navzgor!» «Zakaj tako, od trenutka, ko je pre. častiti . . .» «Počakajte me tukaj, in predvseoL niti besedice več!» Corignan zaduši vzdih, Rascasse pa prične stopati tiho in neslišno po stop-«jicah navzdol, nalahno. Kmalu potem 6e vrne. Položi prst na ustnice, prime Corignana za roko ter prične naglo stopati po stopnjicah mano vhodnih vrat. skosa katera sta vstopila, navzgor. Skoraj takoj na to se stopnjice zasvetijo. Sluga, ki ju je bfl spustil na stopnjice, je bil prisluškoval. Sedaj stoji tudi na stopnjicah... Oba vohuna sta dospela do podstrešja. ♦Za boga!» vpraša Corignan. «P» kaj se godi?» «Ali še vedno ne razumeš? Saj res, vedno pozabljam, da ste trde glave. No torej, boterček . . . veste li. kaj sem videl doli pod stopnjicami?» «Kaj taoega? Trencavela? Montaž ola?» «I. seveda! Videl sem osem biričevi z bodali. Pripravljeni so za naju, štirje za vas, štirje zame!» Corignan zašklepeta z sobani. Ta hip zasliši ta glas sluge, ki vprašuje, nevede z istimi besedami, kakor Gui-se, ko je dal ubiti admirala Colignyjat «No torej, ali ste končali?» Oba nesrečneža čutita, da ee jima ježi jo lasje. In vendar sta bila pogumna! «Pa saj jih še videli nismo!» o