Leto IV., štev. 33 V Lfublfanf, petek dne 9. februarja 1923 Poštnina pavJaPra^a. Possmema tfev. stane « Sil» l«h*t* Ob 4 zlutraf. Stane mesečno li>— Din ca mosemstvo 20-— m O^las» po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlàtvo: Ljobljana. Prešernov* «i. št 54. Telet Št*. Podružnica« Maribor. Barvarska ullo št L TeL št. "¿2. Calle, Aleksandr. Sačua prt pošta, ¿«kot savodo štev. 11.842. Ljubljana. 8. februarja, j «Slovenski Narod» je zadet v dno i ¡srca. da smo razkrili zločin njegovih ljubljencev radikal cev. Večina njego-' vib dosedanjih pristašev obsoja, on pa 1 îi ne upa. Zato je ubral drugo taktiko. On «ne verjame», to se pravi, verja- s aie že. ker v6 čisto natanko, kako se ' je stvar začela in izvršil* a trdi vsaj, da «ne verjame». Sedaj je našel nov izhod. V «Cillier Zeitung'», pravi neki nemški člapkar, braneč pogodbo, «da bi lahko navedel jhiena posredovalcev, ki bi no imeli sie jiroti temu (!), ako bi Nemçi kot zaključena skupina glasove oddali 2a demokrate.» Reči moramo, da smo res iâki grešniki, da bi Nemcev, ki bi spustili kroglico v demokratsko njico. ne kaznovali s smrtno kaznijo. Ali šalo na strani 2e od leta 1919. sem demokrati javno trdimo in smo to tudi pred zadnjimi volitvami glasno povedali, da so pristni Nemci res naši rav-aopravni državljani, da pa jim v slovenskih krajih ne priznamo pravice naroda, ker jim manjka glavni predpogoj: posebno nacijonalno ozemlje. Konstituirati se na Štajerskem kot nekaka posebna individualnost, to smatramo za provokacijo, ki tudi ni v interesu Nemcev samih. S tega stališča presojamo tudi samostojen nemški nastop pri volitvah v Sloveniji. Niti za občinske volitve n. pr. v Mariboru so mam postavitev posebnih nemških na-cijonalnih kandidatur ne zdi dopustna. V Jugoslaviji je dovoli strank, med katerimi lahko izbirajo državljani. Nemški sodržavljani v naših krajih saj se pridružujejo onim, ki so vsakemu. poedincu med njimi po svojem gospodarskem, socijalnem. kulturnem programu najbližje, v občinski politiki iaaj odločajo oziri na komunalno upravo. Nemški sodržavljan, ki se čuti klerikalca. naj voli Susteršicevo stranko ali SLS, socijalist ima razne socialistične grupe na razpolago, naprednjak naj ee pridruži napredniakom. S tega stališča pooblaščamo javno vse somišljenike, da agît ira jo tudi ra-pram "Nemcem povsod v tem smislu, da jô z državnega stališča nedopustno in pa tudi zanjo najbolje, da opu.ste zahteve nacijonalnega značaja. Zasebnega ndejstvovanja jim nihče ne bo kratil in mirnega življenja mod nami. Čim ckIIožo brezupni svo' nacijonali-sem, jim ne bo težko orijentirat! se ned strankami in — morda eni ali drugi' celo uvidijo, da je konsolidacija firžave tudi v interesu avtohtonih Nemcev, do konsolidacije nas pa ne rlovede ne Radič, ne radikalska korupcija. ampak samo ena stranka, in is je — demokratska. Zemunska konvencija pa jo nacijo-halnj greh. ne radi tega, ker skušajo radikale! tudi med Nemci dobiti pristašev. temveč radi tega, ker gre za pakt z Nemci kot tujerodno skupino na škodo naših narodnih interesov. Ona je izdajstvo, ker Nemcem zagotavlja konkretne naeijonalne koncesije v obliki povračila onih zavodov in idruštev, ki so .îih Nemci kot državni toa*od v Avstriji s pomočjo državne in javne moči imeli v rokah. To je nakup jrîasov s plačilom iz narodnega žepa. «Slov. Narodu» moramo reči, da se r o pike tako obnaša, kakor smo priča!'ovali: vedno dvorezno, namenoma nejasno — da bi bil lahko Sekundant radikalski gospodi. Nikdo se ne ubra-ei ntim. da imajo razno njegove «smi-ealiee» 1© namen, oslabiti elementarni «xl|>or našo javnosti zoper zemunsko konvencijo in odvrniti pozornost od bistva, t. j. od nrotiakcije. ki smo jo sačeli, da se zločin spreči. In tako ravno «patentirani» rodoljubi «za narodov blagcr» povzročil je j o. da v času največje nevarnosti spi Ljubljana, o kateri ravno isti ljudje z votlim pato-äom toliko pridigujejo. da je srce Slovenstva. Fašisiovski odpor proii Sprememba madžarske konvenciji z Jugoslavijo ; zunanje politike? KONEC AVANTURISTIČNI!! EKSPERIMENTOV- ZUNANJI ODBOR ODOBRIL RATIFIKACIJO. - NEGOTOVOST SPRE JEMA V PLENUM U PARLAMENTA. Rim, 8. februarja, j. Zunanji odsek godi. ker so se izvršile r njih. tekstu rimskega parlamenta je danes nadalje- od lani precejšnje spremembe. Tosti val razpravo o ratifikaciji sanmarghe- di Valnlinuta je obrazloži! spremembe, ritskib konvencij. Odobrene so bile nakar je odbor včeraj posvetovanje posamezne izpremembe. Odbor je i prekinil in nadaljeval t delom danes. NEVERJETNA BEOGRAJSKA VEST sklenil priporočiti parlamentu Čimprej- ; šnja odobritev konvencij, da pridejo v razpravo drage pogodbe, nasproti ka-: Beograd, 8. februarja, g. «Novi List» terim so sanmargheritske pogodbe je po mestu afižiral brzojavko, ki pr-v podrejene važnosti. vi, da je laški parlament danes dcp:»l- Vendar pa je odobritev konvencij v 1 dne ob odklonil sanmargherifike parlamentu z ozirom na naraščajoči; konvencije. Za ratifikacijo da so gla-odpor fašistovskih krogov zelo dvom- j sovali le socijalisti, klerikalci in ko-Ijiva. «Corriere d' Italia» izjavlja da- mnnistL nes: «Fašizem nc prevzame nobene! Vest je vzbudila v Beogradu veliko odgovornosti za sprejem teh pogodb, i razburjenje. V zunanjem uradu so bili On mora stremeti za tem. da se enkrat do večera brez informacij. stranke je zunanji minister Darnvarjr poročal o zadnjih ukrepih vlade In e memorandumu vlade glede stališča napram reparacijskemu in razorožitvenetnu vpra šanlu. .Madžarska zahteva popolno iv; splošno'- razorožitev. Nato ?e Tefcrirai Velicska o odfibJEaJti že sklenjena. zopet ovrže. Ne sme se pozabiti, da bo Interpret posameznih klavzul Mussallni, ki ho istočasno z ratifikacijo zahteval od Jugoslavije tudi poročilo o obračunu. Po sprejemu sanmargheritekih pogodb je odbor odobril pogodbo s Poljsko. Seja zunanjega odbora je bila včeraj in danes zelo burna, ker je posl. Dndan v imenu dela fašistov predlagal, naj se razprava o konvencijah od- (Vest «Novega Lista» ni verjetna. Fašistovski odpor proti ratifikaciji je sicer jako hud, vendar je zunanjepolitični odbor parlamenta na svoji današnji seji konvencije odobril. Plenum italijanske zbornice pa se sestaja šele ob 3. popoldne in je že to dejstvo v protislovju z beograjskim poročilom. Tndi je neverjetno, da bi plenum še isti dan razpravljal o predmetu, ko se je o njem glasovalo v odboru. Op. ur.) Proiič in Pašlč PROTI ČE V A NAPOVED VOJNE OFICIJELNI RABIKALSKI STRAN KI. — OGORČENJE MED PAŠIČEVCI. Dunaj, 8. februarja. I. Kakor pqro£ajo iz / Budimpešte, namerava madžarski finančni minister Kal'ay v kratkem podan svojo demišijo. JustKni resort, iti ga | upravlja seda! interlmlstlčno zunanji minister Daruvarv. bo prevzel sedanji šef Horthy'éve kabinetne pisarne dr. Richard Barths. V zvezi s temi osebnimi j s sosedami državami, naglašuloč. da ?e spremembami se širijo v madžarskih po-*od držav Male antante mobilizirala" rac' llti-čnih krogih vesti o temeljiti spremem- ' incidentov na meji samo Rumunska, Čta M v fcurzu madžarske zunanje politike, j pa je bil sper poravnan, ni izvršila Rutó hoče bale zapustiti sedanje avantun- m unija nobenih nadaljnih ukrepov,1 stične vode in stremiti v bodoče za od-; prav še ni umaknila svojih čet zmeje. kritosrčnim zbližanjem s sosednimi dr- Vendar pa ni nobenega vzroka za kak'.» žavami. ■ . • . bojazen In 60 vse vesti o vojaških tikre- Budimpešta, 8. februarja. }. Na vče- pih Madžarske brez podlage, rajšnji seji zunanjega odseka vladne i - Skrajna napeiosf med zavezniki in Turčijo ZAVEZNIŠKE LADJE NE ZAPUSTE S MIRNE. - PRIHOD NOVm OJAČENJ. Pariz, 8. februarja. j. Napram ¡turški j ci z dalekonesnimi topov! in nd.inSfi Bsti na- raed Francijo in Anglijo dosežen popoln sporazum, da ostanejo vojne ladje kljub turški zahtevi še nadalje v Smirni. Ako pa bi TnrkJ dejanski hoteli izvršiti svojo grožnjo, so dobile zavezniške ladje glašajo, da bodo imeli zavezniki » naj-ukaz, naj se postavijo eterpično v bran. . kta."fem času. ko prispejo v nm Turki dosedaj še niso ničesar ukren.li r.ove enote, dovolj moči. da klntejeji . . . _ .. . proti zavezniškim vojnim ladjam in se ; vsakemu nasilnemu nastopu Turkov." I, 8. februarja, r. Danes je iz-j ke je načelna m osebna- Protič si trmi- ; ^ ]oJaj oja zeJ() mirn0_ Angli a I Stališču Franciji in AngU^ «e je pridm-i proglas Stojana Protiča, ki va roke, da je ni izzval en, temveč ne- ; . odpQtklia v dve aovi ok!opni. j tudi Amerik*. Ceograd šel volilni . „ . . je pravcata vojna napoved Nikoli Paši- j strpljivost in nervoznoet «starinov». Produ. V proglasu pravi Protič m. dr.: tič poživlja svoje somišljenike, da pov- j Med mano in mojimi somišljeniki tef radikalno stranko je prišlo do popolnega preloma. Tako je bo'el saia šef stranke Pasli, ki je razglasil, da noče nobone-ga sporazuma z menoj in mojimi pristaši niti pri volitvah hiti pri sestavljanju kan dldatskih Ust. Protič nato zatrjuje, da jo glavno njegova zasluga, ako so radikal-ci dobili sami vlado v svojo pest. Pašič bi bil ta uspeh skoraj onemogočil s tem, da je ponujal Svet. Pribičeviču vstop v vlado. Na srečo Pribiecvič ni hote!. On, Protič je hotel samo eno, da si radikalska, stranka zadr2i svobodno roko v ustavnem vprašanju. Vae zaman. S pomočjo nekaterih tipov bolestne ambicije je Pašie zažgal ¿ne 4. februarja vso mostove med sebo^ in svojo srrupo na eni strani ter protlčevci na drugi strani. Protič nato silno napada, Pašičevo politiko za časa vojne in pozneje ter mu očita, da je vedno postopal «na na?.:n, ki v evropskem svetu ni običajen». Kar se tiče ustave, Pa&č sploh ni dal stranki in njenemu poslanskemu klubu svobodno razpravljati. Delal je, kar je sam hotel. Tudi v vprašanju kandidatskih list je tako. PaSič postavlja kandidate po svoji vol;i in tako daleč je že prišlo, da si radikalei na javnih' zborih medsebojno razbijajo glave. Kriza radikalske stran- sodi, fijer «o pogoji za to, postavljajo svoje liste, drugod pa. če se ne morejo sporazumeti z radikalei. kompromisne liste z drugimi strank-mL «Ne smemo dopustiti, da pridejo v narodno skupščino samo taki radikalei, ki se pokoravajo volji Nikole Pašiču, i.er to aači iti na roko reakciji in ji pomagati». Oster in naravnost izzivalen ton Proti-čevega proglasa je vzbudil v političnih krogih naravnost senzacijo. Razcep radikalske stranke je g tem poostren v brezobzirno medsebojno borbo med radikali in vsa špekulacija radikalcev, da si bodo a prevzetjem vlade osigurali prvo mesto v parlamentu je razbita. Beograd, 8. februarja, p. Danes popoldne od 4. do 8. ure se je v seji akcijskega odbora radikalne stranke burno razpravi :alo o Protičevem proglasu o iz-eledih pašičeveev v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter o incidentu ministra Markovlča s profesorjem Ivaniševičem v meštarskem okrožju, kjer so tamkajšnji radikali proti listi Markoviča. postavili 1'sto profesorja Iva niše vi ca. Odbor je nadalje odobril kandidacijo Alekse Zujovi-ča za beograjski okraj. Končno je minister SupUo referrral o izgledih radikalov na Hrvatskem, ki so silno klavrni Siinnes za sporazum s Francito POBIRANJE CARINE NA TEMARKACIJSKI ČRTT. — SABOTAŽA NA ŽELEZNICAH. Pariz, 8. februarja. I. Listi poročaj* j taie pridejo pred vojno Sodišče li bode iz Essena, da je nastalo med Stlnnesom v težjih slučajih kaznovani s. szartja. In Cunom r.esporazumljenje glede tega, NEMgKA SABOTAŽA NA- ŽELEZNICAH ali naj se začno pogajanja s Francozi ali j . ne. Stinres zastopa tendenco konti-ental ' februarja, j. «Deutsche AH- ne gospodarske politike lo je za to, da fmeine Zeitung» poroča iz Frankfntte, se sklene s Francozi sporazum glede re- j £ '^'ff™™ ozetnlra na prog-, paracij in da se čimprej omogoči sl.up-1 Dasseldorf-Kotzweg trčila dva miUtar.-no delo nemške In francoske Industrije, 2irari:l v,aKa- čenrar bil° 20 OS®b Cuno pa stavi vse svoje nade v angleško i intervencijo, katere pričakuje vsak čas. Politično trezno misleči krogi v Berlinu HRIBAR KANDIDIRA ZA GEN. KONZULA NA REKI. lieograd, februarja, g. Tu se mn-iJeči namestnik Hribar ponovno poskuša povodom predstoječe ratifikacije sat.-margheritskih konvencij, s. katero stop.! v ospredje tudi vzpostavitev, normslneca stanja na Reki, iorsirati svojo kan^ida-turo za genera'neca konzula na Reki. Priporočil se }e Pašidu in Ninčiču ter raTmm članom radikalskega ghvnesra odbora. Kakor se čuje Iz vrst radikalske stranke g. Hribar nima mnogo Izgledov, da se na ta način uresniči njegova žcli-zapustiti Ljubljano. Ako še niste poslali naročnine, storite to iakol. da boste «Jutro» redno vre-jcmalL Csfgila in Mala s nt 3 nt a Beograd, 8. februarja, p. Zunanje ministrstvo je danes objavilo služben komunike, v katerem dementira vest o ponudb? Grčije glede sprejema v Malo an-tanto. Dc-menti je razrr, ljlv iz razloga, ker Mala antanta prošnji Grčii-: ne namerava ugoditi. Vest o ponudbi pa Je točna. MENIH KOT BOLGARSKI ŠPIJON. Beograd, 8- februarja, g. Okrožno sodišče v Kumanovem Je obsodilo na smrt meniha Sebastijana Jovanoviča iz samostana Mesenovo. Samostanski sluga Jakim Samclič je bU obsojen na 15 let težke ječe. Obema se je dokazalo, da sta Imela zveze z bolgarskimi komitaši ter da sta opravljala vohunsko službo. VPRAŠANJE JUŽNE ŽELEZNICE- Beograd, 8. februarja p. Danes dopoldne so pričeli z delom izvedenci naše in italijanske vlade, ki se bavijo z vprašanjem Južne železnice. Posvetovanje st le vršilo v direkciji državnih železnic. Rimska konferenca je odgodena na 20. februarja.- FRANCOSKO POSREDOVANJE MED RUSI IN POLJAKI. London. 8. februarja, s. V tukajšnjih političnih krogih se smatra kot javna tajnost da je francoski ministrski predsednik Poincare na konferenci v Latisan-ni ponovno skušal doseči sporazum med Rusi In Poljaki, da bi mu bila potem na Priprave za Seip!ov obisk Dunaj, 8. februarja. J. Med avstrijsko in jugoslovansko vlado se vrši trenotno izmenjava misli o formalnostih za obisk avstrijskega kancelarjc dr. Sclpla v Beogradu, ki je določen za 28. t. m. Razpravljalo se bo o političnih in trgovsko-političnih vprašanjih, vendar pa se bo politični program gibal v obsegu sklepov Zveze narodov, LIKVIDACIJA POKRAJINSKIH URADOV V GORICI. Gorica, 8. februarja. Likvidacija pokrajinskih uradov se je začela danes. Semkaj je došel komisar-likvidator Nan-cetti, ki je z današnjim dnem začel poslovati, kakor naroča kraljevski dekret Pričakuje se še imenovanje likvidacijske komisije, SOnjSKI ATENTATOR ARETIRAN. Beorrcd, & februarja, g. Iz Sofije poročajo, da je policija aretirala atentatorja ministrskega predsednika Stambolijskega v trenotku, ko je hotel stopiti ob meji na vlak in se odpeljati v inozemstvo. Atentatorja so odvedli v Solijo. POGUANJA ZA DOBAVO RUMUNSKE SOLL Beograd, 8. februarja, p. Med našo in romunsko vlado se vrše pogajanja glede dobave soli r.aši državi Iz Ramunl. menijo, da je vsak dan odlašanja sporazuma za Nemčijo izguba. Stinuesovl pristaši se vedno bolj množe. Berlin. 8. februarja, d. Položaj v Po-ruhrju se bistveno ni spremenil. Stavka na železnicah se nada!ju:e in Francozom se dosedaj še ni posrečilo, da bi promet v polnem obsegu obnovili. Promet med Poruhrjem in ostalo Nemčijo francoske oblasti sistematično ovirajo. Od včeraj nnprel pobiraio od blaga, ki »e uvaža iz Nemčije v Poruhrje ali obratno carino. Izvoz premoga je 5e vedno popolnoma ukinjen. Obsedno stanje je še v polni vel:avi. Po poročilih iz Dtisseldorfa so izdale francoske vojaške oblasti ukaz, da se mora streljati na vsako osebo, ki bi se kljub svarilu približevala železniškim progam v Poruhrju; povzročitelji sabo- ubiiiTi. večje število pa težko ranjenih. V Bonnu so Nemci na progo nameteli več skal, ki bi bile lahko povzročile smrt. velite množice francoskih vojakov, čz skal msi že pred prihodom vlaka odstta nlli. V" Trierju so izpustili vodo iz kolodvorskih vodovodov, v Ludwigshaferr:-pa so odpustili Francozi ravnatelja, pe-?ta:e, ker ni hotel dati znamenja ra od-, hod vlaka, katerega so Francozi hoteli odpeljati čez mejo. NOVE VESTI O ČEŠKEM POSREDO VANJU. Dunaj, 8. februarja, j. «Acht«hr-B!atr> poroča; V dlplomatičnlh krogih ee vzdržuje vest, da je češkoslovaški zunanji minister dr. BeneS pričel posredovalno akcijo v zadevi rthrske kotline In stavil francoski In nemški vladi svoje predloge. Obrnili smo se na tukajšnje zastopnike Male antante In se nam je odgovorilo, da tega nI mogoče zanikati, vendar pa Je stvar tako delikatna, da se mer* varovati o sjej najstrožjo tajnost Borza dne 8. febr. Zagreb, devize: Dunaj 0.151 — 0.1515 Berlin 0J05 — 0-520. Budimpešta 4.19 — 4.20, Milan 512 — £15, London 502-50 — 505, Newycrk 106.50 — 107.75. Pariz 660 — 670. Praga 315 — 31850, Švica 203i — 2050, vabite: dolar 104 — 105, češki krone 308 — 312, madžarske ' 3.95 — 4.05, marke 0.32, lire 503 — 306, efekti* ' Liub. kreditna 210 — 220. Slavenska Oekber (Norveška) 4:46. tretji Avostalč 103.50, PraSfedkma H«JO - (Finska) 4:50, četrti Peter Olsterbold^}^-"^- Trb' f^30*" 4:53, peti AdoU (nemški Ceh), šesti Dond! druzba 600 ~ 6m (nem. Ceh), sedmi Borak (Ceh) In osm>! pograd, de-nze: Bukarešta 50JG. Kaldovsky (Ceh). Berlin 0^9 — 0.50, Dunal 0.15, Peš« 4.10 — 4.35, Solun 120, Sofija 63, Parlr MEDNARODNE SMUČARSKE TEKME NA ČEŠKEM. Praga, 8- februarja, j. Po zaključku mednarodnega smučarskega kongresa v Pragi re jc večina delegatov odpeljala deloma snoči deloma danes zjutraj v Kt-konoše, kjer so se začele dopoldne velike mednarodne smučarske tekme. Danes, ja bil izvojevan boj ra daljavo 50 km. Prvo mesto je dosegel Norvežan Lan-dwlg v 4 urah 35 minutah, drugi je bil razpolago poljska armada proti Nemčiii. j jo. Pogajanja, ki se kmalu končajo, vodi kar pa se mn ni posrečilo. j za Rumunijo rumunsk! poslanik v Beo---- ' aradu. t MEMELSKO VPRAŠANJE. Pariz, 8. februarja. }. Veleposlaniška konferenca se Je bavih danes z vprašanjem Klaipede (Memla). Kakor znano, je konferenca izročila 1. t m. iitavskl vladi osemdnevni ultimat v katerem ?o poživlja, da morajo Iitavskl uporniki do tega dne izprazniti Klajpedo in da mora biti razpuščerta tudi tamkajšnja vhda. Ker se to še ni zgodilo, se Je veleposlaniška konferenca posvetovala danes o novih ukrepih. DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO- 664 — 678. Švica 2020 — 2050. Mila;» 510 — 517.50, Newyork W8. London 4*i — 500. Curlh: Berlin 0.015. Ne«?ark s33.Ti. London 21.95. Pariz 33.85. Milan 25.70. Praga !5£0, Eudimpešta 0.2025. Bukarešta 2.50. Beograd 4.90, Sofija 3.10, Varšava 0.015, Dunaj 0.007475, ilgcsane 0.C07525. Prrga: Duna} 4.775, Berlin Rm» 166.75, Lcrdon 160r/„ Newj-ork 34-50. Curlh 646.75, Beograd 32.50, avstr. f>-trosanc 4.725. Hussolini o santamar- ehoritiHi konvenciji d. Rim, S. februarja. VSe raj j« bil poslancem rimskega par-fcraenta predložen zakonski načrt za izvršitev dodatnih konvencij k rapallski pogodbi, sklenjeni dne 12. docombra 1020 trtd Italijo in kraljevino Sil.-. Obenem je b'ta naznanjena edina točka dnevnega reda današnjega zasedanja zbornice: Fctiditev, popolnoma in v celot", sporaz-uaa in konvencij, sklenjenih med Italijo li> Jugoslavijo. Zakonskemu načrtu je bil priložen po-Itben cirkuiar Mnssolinija, ki «e glasi v kriru tako-le: *NTovembra mc-seca prošlega leta sem Evoril svoj zunanjepolitični ekspoze z javo, d i- se mirovne pogodbo, bodisi Sobre sli ?labe, ki so se že podpisale, klora jo izvesti. Država, ki spoštuje samo sebe. tudi no more ravnati drugače. Pogodbe niso večne In nespremenljive, nego veljajo samo kot deli, ne pa kot epilogi zgodovine. Pogodbe izvajati, pome-aja preizkušati njih vrednost cantamargheriiski sporazum in dodatne pogodbe, podpisano dne 23. oktobta 1922 v Rimu, bistveno ne vsebujejo ro-berte nove koncesije od strani Italije, temveč samo urejajo razmerje med občino Zader in njenim zaledjem v Dalmaciji. Da le pojasnjujejo nekatero p-avice, ti so bile priznane italijanskim drJavlja-jjivm v Dalmaciji in skušajo na.''ti sporazumno lešitev, da jim zagotovo vse,-stransko ~ iren razvoj in uspešno 'mt-|v>nje. Z določili, k: se z zakonskim načrtom predlagajo zbornici, je beograjska vlada rall torej ▼ tej zadevi obrniti n* ¿rja. Lukiniča ali na katerega drugega funkcionarja tega odbora! Da jo deputacija imela povsem druge opravke, nego popravljanje pogrešk pri razdelitvi volišč, o tem ni nobenega dvoma. Kakšni oprav ki so to bili, o tem je poročalo «Jutro». Naj končno dostavimo šo to, da Izvirajo naše informacije direktno iz kroga udeležnikov teh razgovorov. Naša razkritja o zemnnskem paktu niso v nobenem oziru oslabljena. Postavitev radikalskih kandidatur bo njega obstoj v kratkem tudi oficielno dokazala. * K. vsem radikalskim dementijem naj končno pristavimo radikalsko potrdilo. Osiješki «Radikal» javlja oficielno ir. Beograda, da je sporazum med radikalci in Nemci dosežen. CeSfž^a JD3 in rcesnf&o, radikaSsMa ksiociia Celje, S. februarja. Širši odbor krajevne organizacije demokratske stranke v Celju jo imel sinoči sejo, na kateri se je razpravljalo zlasti o bližajočih se volitvah za narodno skupščino. Storili so so važni sklepi gle do opravljanja volilnega dela v Celju in tudi v vseh onih okrožjih, ki gravitirajo v Celje. Širši odbor bo imel odslej redno vsako sredo zvečer sejo in bo pritegnil k odboru še nekatere člane. Odbor jo razpravljal tudi o zadnjih žalostnih dogodkih v Celju in sprejel sledečo resolucijo: «Krajevna organizacija demokratske stranke v Celju protestira najodločneje proti temu, da je vlada dovolila nemško- priznala nujnost izpremembe režima v i nacionalno prireditev dne 1. februarja z jblasti katerega se bodo morale urediti i U(Ie,.ežbo posestnikov iz Avstrije, čerav-prilike potem ko bo stvar rešena kakor i no Je blla Prav°časno opozorjena na n.v | men in tudi pomen te prireditve in na posledice, katere bi morala izzvati bi prireditev pri narodnem prebivalstvu. Krajevna organizacija obsoja dalja na meravani ali žo sklenjeni dotiovo- med vladajočo stranko in po nje,i nj ta način šele ustvarjeno nen5ko stranko, po katerem bi bili težko oškodovani narod-, ... ni interesi in zgubljene pridobitve pre vratno dobe in štiriletnega narodnega Danes imam» zabeležiti dva nova de- ¡J£» fi na, nedof,e''ne fos't snentija, ki se tičeta naših razkritij « d,c\ kl. bl A'h izlvala v P»««eh ro predvidevajo teritorijalne klarzule. Zategadelj bomo odločno in lojalno izpolnili pogodbo ter pazili na to. da se Izvrši vse po predpisih. Prosim vas, gospodje poslanci, da sprejmete zakonski načrt v celoti!» — Podpisan: Mussolini. Hadik; oamško-radikalski kupčiji. «Jutranje Novosti» objavljajo novo (drugo) izjavo Glavnega odbora radikalske slranke. ki pravi, da so vso tozadevne (na pakt med radikalci in Nemci se nanašajoče) veoti premišljena agitacija nasprotnikov rad. s-ranke, ki hočejo na ta način ovirati krasni razvoj in napredek rad. str. v Sloveniji». Kdor zna Citati, razume: radikalna stranka ne pravi, da so našo vo-*ti neresnične, temveč da so ••premišljene agitacije». S tem hočejo gospodje men-is, reči, da smo priobčili podatke o sklo-sjeni kupčiji iz agitacijskih nagibov. Oni kritizirajo le motive objave, ne negirajo pa dejstev. Bolj korajžen je «Slov. Narod», kl Cilka radikalsko lažitrombo «Balkan». V tem listu je rečeno, da so vesti, da namerava radikalska stranka paktirati x nemškim elementom tendenciozno izmišljene; radikalska stranka se ne moro razgovarjati s pangermani — pra-'i «Balkan» — ampak le z onimi elementi, ki hočejo lojalno sodelovati v prid države. Ta dementi jo nekoliko dovti-pen. Radikalci sa seveda ne nameravajo razgovarjati, ker so se že razgovorill in naravno je, da smatrajo podporo svoje lastne stranke s strani Nemcev za «lojal-ao sodelovanje v prid državo» in ne za ¡redebtizem. Oba dementija sta torej zopet le po. trdilo naših informacij. čujeta se pa naj oba zvona. Kaj pravijo radikalci, smo vestno zabeležili. Kaj ps pravi drugI kontrehent, nemška stran, ka? Oficielno glasili te stranke «Deut-sches Volksblatt» objavlja v svoji tor-iovl številki z dne 6. februarja komunike o seji vodstva stranko, ki se je vršila ?ne 5. februarja v Zemunu. V tem komunikeju je rečeno: «postavljena so končno veljavno kandidatske liste stranke ter so bili izbrani sledeči nosilci list: (sledijo imena, ki smo j'h že objavili.) Nato pa tjravi komunike: «Nosilci list za Slovenijo. kakor tudi vsa strankine erezke i kandidature bodejo objavljene v neko-liko dneh». To je jasno povedano: nosilci list v Sloveniji bodo namreč radikal-ministri, srezki kandidati pa ?e imajo postavljati v sporazumu z nemškim Zborom, je javilo «Jutro». ^ Drugi dan v pondeljek. so člani nemškega glavnega odbora gg. dr. KremlPg (Bela cerkev), dr. Kraft (Imljija), direktor Treiss (Hatzfeld). dr. Bartman (Pan-čevo) Bnsg (Novo Sove), Jerschensky (Vršac). dr. Perz Asovi Sad), Schuma-eher (Zerntin) in VVrgner (Mariolana) se v Beogradu pogajali z radikalskimi vo-fi'telji. O tej konfcrenci je «Jutro» poročalo in tudi o tem, kaj je bilo sklenjeno. Glavna posvetovanja so se vršila z zunanji ministrom Ninčlčem, ki ie kakor znano določen za nosilca radikalsko liste v mariborskem okrožju. «Deutsehes Volksblatt» objavlja poročilo o posetu te depntacije v Beogradu. Ker pa sevo-Sa ne more priznati, za kaj je šlo, si je «D. V.» izmislil, da so imenovani gospodje intervenirali pri posameznih ministrih zaradi pomanjkljivosti pri odredbi volišč in imen;u predsednikov volilnih komisij. Pri Ninčiču da so bili zaradi žega, ker gospod minister slučajno namerava kandidirati v okrožju Bečkerek ia ga torej te pomanjkljivosti morajo posebno zanimati!... Le škoda da gospodje ministri nimajo z vol:šči in pted-sedniki volilnih komisij nič opraviti. Vse to spada v izključno kompetenco držav-oegs odbora. Nemški delegati bi se ma- naroda izvedba dogovora s Nemci». „Hfsara" Franiž-Kfodiš Nedavno so listi prinesli vest, da je posebna komisija ugotovila velike nerodnosti pri zagrebški direkciji državnih železnic, vsled čosar da sta izročena direktor Lconid Franič in rvcddirektor inž. K 1 o d i č sodišču. Istina je. da sta oba ta dva uradnika bila obenem vpokojena. Mi imamo o upravnih sposobnostih gosp. Franiča svoje mnenje, a oč;tek, kakor da so s? zgodile neka nepoštenosti, se nam je na prvo vest zdel umetno prikrojen, kajti oba imenovana inženirja sta moža, katerim naj se očita to ali ono, samo osebne poštenosti jima ne more nihče odrekati. Dr. Franič gotovo ni imel v upravi posebno močne roke. ker je bolj teoretik in predvsem tehnik. Imel je mnogo osebnih sovražnikov, ld so zbirali «materi jal». Leta 1910. je ravnateljstvo naročilo pri «Društvu za trgovinu željezom» kot zaiStopnici velikih č?l. podjetij v Vit-kovicah večjo količino železa. Cene so eo imele določevati sproti. «Društvo ■¿a trgovinu željezom» si je zaračunavalo 18 % za svoje stroške in zaslužek. Dobave so bile nujno, krediti seveda prekoračeni. Vsled nenadnega porastka češke krone je nastala velika diferenca, za katero so se z ozirom na brezploanost pravd začela pogajanja. Drugi so bili mišljenja, da so je treba pravdati z Vitkovicami, češ, da 30 bili predujmi nedopustni. Naročila pa, kakor se trdi, so se izvršila brez pritrditve ministrstva saobračaja. Ako bi bila češka krona stabilna, bi vse izgledalo drugače. Tako jo seveda zdaj tu izguba ali pravzaprav le diferenca. ki bi istotako na.sta?a, če bi vse formalnosti bile v redu, in zanjo je i treba nekoga kaznovati. Kdor pozna naše ministrstvo saobračaja, ta si lahko misli, da si Zagreb sploh ni mogel drutračo pomagati. «Kompromitiranih» je 15 uradnikov, med njimi gosp. V r b a n č i č. ki pa se mu seveda nič ni zgodilo. Zato pa je postal vodja direkcije bivši komunist. danes veliki radikal Franič-Pože žanin. ki je Lil svoj čas po bivšem direktorju Franiču radi popolne nesposobnosti in nervoznosti penzijoniran. neki adjunkt državnih železnic pa je v zahvalo za svojo gonjo zoper direktorja Franiča postal načelnik pravnega oddelka in «vršioc dužnosti» administrativnega pomočnika (dasi ni ju-rist). Da ni bilo v slučaju Franič Klo-dič nepoštenosti, jo dokaz tudi to. da so se vsa naročila izvršila koniiiijo-ncino. Nam sopad med pašičevci in protičevci, na katerem so razbili vse, kar je bilo v dvorani. Radi-tega se je moralo zborovanje razpustiti. Faš'i?vci so nato priredili lastno konferenco na kateri so določili za nosilca list. Velp Popoviča in izključili nekaj pr;^Ui?cev iz radikalne stranke. 4- Akademska omladina In Protič. Radikalni akademski klub «Slovenski Jug» je imel te dni v Zagrebu svoje volilno zborovanje, na katerem ra je prišlo do burnih prizorov. Protičevci so namreč naglašali. da poprej ni mo goče sklepati o volilni agitaciji, dokler se ne razčistijo odnošaji med Protičem in Pašičem. Oni so zahtevali, da se klub izreče za politiko g. Proti^a in da se v tem pravcu tudi vodi volilna agitacija. Pašičevci so seveda protestirali proti tem govornikom in v znak protesta zamistili zborovanje. ProMčevei, ki so bili v večini, so zborovali dalje in sklenili, da ne stopijo v volilno agitacijo. dokler se ne razčistijo razmere med Protičem ln oficijelrimi radikalci. Slični pojavi se opažajo trdi med radikalsko omladino v Beogradu. -f- Minister dr. Laza Markovič, pre-destinirani kandidat štajerskih «radi kalov». se zaenkrat mudi po agitacij skih poslih v Bosni in Hercegovini. Preteeeno nedeljo se je z asistenco sedmih orožnikov pripeljal v Trebinje. Na skupščini pa mu ni nomngalo niti oroïniïtvo, niti policija, niti lastni portfelj: La7a Markovič je moral po ligniti v bližnjo Čitalnico, da je reši! zdrave kosti. — In vrhu llercegbosne namerava kandidirati ?e v Sloveniji? Nesrečni človek, ta minister Markovič! -f- Senzacijinalna vest o Mussolini-jsvih namerah. Dunajski «Abcnd» pri občuje dopis iz Rima, da so se delocra-ti fašistovskih strank na tajni konfe renci. ki se je vršila dne 30. januarja v Mussolinijevem stanovanju, odločno uprli izvršitvi santamargheritskih kon vencij. meneč, da jo treba Jugoslavijo prisiliti k vojni, da se z njo definitivno obračuna. Za slučaj vojne naj bi se «klenil tajni dogovor z Madžarsko In Bolgarijo. Mussolini ja ugovarjal temu mnenju in izjavil, da ga jo ameriški poslanik obvestil, da bo ameriška vla da njega Mussolini ja. smatrala odgo vornega za vsako rušenje mini na ju goslovanskl meji ter ustavila vsak eksnort koruze v Italijo. Zato je Mussolini predlagal, naj se na Madžarsko odpošljo fašistovski dele-at v svrho zveze in stalnih medsebojnih informa eij z madžarskimi naciionalHi. Vojaški napad bi se ne smel izvršiti na jugoslovanski. temveč na češki ali ru-mumski meji. Polkovnik Romanelli na; bi na Duriju in v Budimpešti organiziral italijanske fašistovske grupe, orožje pa naj bi se ne pošiljalo nreko Dunaja temveč direktno preko Koroška in Štajerske, ker bi to bilo Seiplo-vemu kabinetu nailjub«e. Prisotni delegati so sprejeli te Mussolimjevc predloge in baje so na Dunaj in v Pe-što že odpotovali fašistovski organizatorji. _ cAbendovo» vest je sprejeta dunajska javnost in tudi časopisje z veliko rezervo in jo smatra predvssm kot borzni manever, kar bo najbrž" tudi ros. ker so naerti. o katerih govo ri «Abend», vendarle tudi za današnjo nenormalne razmere malo ure več fan- fj^tit-rii. i Po sveiu — Zasedanje češkoslovaškega parlamenta se le pričelo 6. februarja ter bo trajalo najbrž le do začetka marca. Pripravljenih je okrog 40 vladnih zakon-] skih predlog, med katerimi )ih je 30 ozna čenih kot nujnih. Računa se, da bo parlament rešil le nekatere, ki so v odborih i ie predelani. Koncem marca se prične i redno pomladansko zasedanje parlamen-•ta- Ekshnminacija trupla Niewla ' tfttov Je «TtTenHo TseuiSWm arfTswm jw- ' prečiti nasto» na francoskih odrih 4 soboto 10. t. m. ob 20. url v šoli svoi» predavanje «Alkohol in degeneracija» Sokcl Dol pri Hrastniku. Obč. zbora Sokola, ki se je vršil na Svečnico se ic udeležilo izmed 66 članov 53 članov ln Slanic. Večina neprisotnih se Je opraviči- > je s-trau udeležbo kot pol- Mo dne 6. t m. ob 4. uri zjutraj ekshu noitevitao. Po končanem dnevnem redo mlrano truplo morilca prvega poljskega predsednika republike Nievviadomskcga in prodano njegovi rodbini. Ob 9. url je bilo truplo prepeljano na pokopališče Izi pokopano v prisotnosti Nievviadomske^a rodbine in več tisoč drugih ljudi. — Konec carističnega poslaništva V Parizu. Francoska vlada je obvestila ruskega carističnega poslanika Maklako-va v Parizu, da ga ne more več smatrati za diplomatskega predstavnika. Po tem se sodi, da namerava Francija stopiti v ekonomske zveze s sovjetsko Rusijo. — Vseučilišče v Bukarešti zaprto. Iz Bukarešte se poroča: Zaradi neprestanih antisemitskih Izgredov ie vlada sklenila, da vseučilišče za dobo enega semestra zapre. — Vstaja v Trlpollsn. V Tripolisu le pred kratkim zopet izbruhnila vstaja domačega prebivalstva, ki po svojem obsegu in nevarnosti prekaša številne upore Tripolitancev v zadnjih časih. Med redno Italijansko kolonijalno vojsko In mod vstašl le prišlo do hudih spopadov. — General Knroki t. V Tokilu na Japonskem je umrl v nedeljo general Ku-roki, eden najboljših strategov v rusko- | japonski vojni, ki je zlasti veliko bitko pri Mukdenu po svojih znamenitih operacijah odločil v prilog Japoncrm In so se morali Rusi pod generalom Kuropat-kinom umakniti, nakar so se kmalu prl- so se bratje in sestre oddolžili sestri bla>» gajničarki, ter povzročili pravo tekma mod seboj, kdo da podari več za prapor dece. Prvenstvo Je pripadlo br. Emilu Sartoriju. Veliki pridnosti in požrtvovalnosti bratov -in sester se ]e zahvaliti, Ja so se premagale finančne ovire gledf nabave praporla ln da se bo Isti lahka /azvil že avgusta t 1. Vsem darovalcem bratski Zdravo! Spori S. K. Slovan v Lfubljani poziva vsrf člane in prijatelje kluba, ki nameravaj» gojiti lahko ali težko atletiko ter plava-nje, da to sporoče na naslov: Toni Bucik, Sv. Petra ccsta 3/H. — Tajnik L Objave • Prrdprodala vstopnic ia maskeradd ljubljanskega Sokola se vrši v soboto od 5. do 7. pop., v nedeljo od 10. — 12. dopoldne, v pondeljek od 5. do 7. pop. in v« torek od 1!. do 1. pop. Vstopnina za čla-ne sckolskih društev 10 Din za nečlane 20 Din. • Maskerada Družabnega kluba banč« nega uradništva za Slovenijo v LJubljani v soboto, dne 10. februaria 1923 ob 20. uri v hotelu «Union». Moto: Cher- . chez votre coeur-damc». Vstop proti va-čela mirovna pogajanja. Mir. ki je bil bjlu Cenjene goste, ki bi vabila ne bil» nato podpisan, je bi! sicer za Ruse zelo prcjelii prosimo. da se blagovolilo pri- neugoden, vendar pa niti oddaleč tudi Japoncev ni zadovoljil. Frosveia Ljubljanska drama. Petek, 9.: «Ugrabljene Sabinke». E. Sobota, 10. ob pol 20.: «Idiot». Izv. Nedelja, II. popoldne: Zaprto. Ob 20.: «Ugrabljene Sabinke». Izv. Pondeljek, 12.: «Madame Sans Gene». C. Llublianska opera. Petek, 9.: Zaprto. glasiti tajništvu kluba (Jadranska banka). • CcSkoslovenskd Obec v Ljubljani oznanuje svému členstvu, že Odbor kn-že!kdrsky ziskal nové «kegljišče ve Zvezde» na Kongresnem trgu. Počinaje II« unorem koull se každou nedeli od S. hod. večer. — Za odbor: Baran. * Zveza ruskih akademikov na ljubljanski univerzi Izraža tem potom svojo zahvalo namestniku za Slovenijo g. mV, nistru Hribarju za prijazno pokroviteljstvo na Tatjaninem večeru, nadalje «Ko- Sobota, 10.: «Mcflstofelcs». D. mItc¡u za "skrbo ruskih dijakov za nje- Nedelia, 11.: ob 3. pop.: «Rigoletto». Izv. -ovo s,Pretno 'ež "a Vefe[(V'Sr\ Pondeljek, 12.: Zaprto. Šentjakobski oder v Ljubljani. Nedelja. U.: «Stari grehi». Mariborsko narodno gledališče. mam, ki so sodelovale v bufletih in kioskih, končno igralcem, kl so prispeval' h koncertnim in kabaretskim točkan». Obenem čuti Zveza ruskih akademikov j potrebo, Izraza globoke hvaležnosti na- Petck, 9.: «Liubosumje». A. Premiera. ' pram vsemu slovenskemu občinstvu, k? Gostuje g. Šest iz Ljubljane. Sobota, 10.: «Liubosumje». C. se Je tako prisrčno odzvalo na prireditev ruskega dijaštva. Zveza si dovoljuje Nedelja, 11.: ob 15.: «Namišljeni bolnik».: smatrati mnogobroini obisk večera kot Izv., znižane ccne. Ob 19.30: «raust». j znak globokih simpatij med slovenskim Izv. j občinstvom in ruskim narodom, kateref * ' drobec Je rusko dijaštvo. Adolf Hcyduk t. V Pisku je umri ; • Primorski visokošolci v Ljubljani dno 7. februarja najstarejši češki pesnik ; priredijo s sodelovanjem primorskih go-Adolf nevduk. Ro:en je bil leta 1835 v i spa v prid revnim tovarišem v sobot« Rvehmhnrku. študiral ie realko ter po- jne io. februarja 1923 v Narodnem do-stal učitelj risanja v Pisku, kier je pro- mu j. primorski ples. Vstop proti vabilu« živel vsa svoja leta. Leta 1859 je izsla Kogar se je pri razpošiljanju vabil po-nrva knjiga n;egovih pesmi, največjo I motcma prezrlo naj se blagovoli Javiti s nipuhmost ri je pridobil s svojo pesni- dopisnico na stud. med. Ante Dancu, unl-iko zbirko Cvmbal a gnsle. nevduk je ; vc,rra, bil vrstnik Nerade In Karoline Svetle in j • Vgjikj pogini korzo v Ljubljani. Ono-je za desetletja preživel svojo pesniško zar]arno cenj. posetnike «Slavčeve» ma--eneracijo. Truplo umrlega pesnika po- skerade, da je začetek iste že ob 7. uri kopljejo na Vvšehradu v Pragi v tnavzo- zvejer. Dalje priporočamo, da se naba-'eju, kjer leži pokopau tudi Jan Nemda. vijo vstoplllce po možnosti že v pred-Novitete na beograjskem dramskem prodaji, da ne bo zvečer pri blagajn! -lectellSču. V beograjskem dramskem 1 prevelikega navala. Predprodaja vstopnic TledaPSčn se v kratkem vršita premieri v trgovini g. L. Cerneta v WoHovi ulici izvirnih novitet pesnika Bojiča, «Kralje- ¡n na dan prireditve v veliki dvorani ho-va jesen» in «Uroševa ženltev»; obe drv (t.]a Union od 9. do 12. ure dopoldne. — mi sta pisani v stihih. i Osebna vabila, kakor vsako leto odpadem Glasba v Zagrebu. V nedeljo dne 4. : j0_ posebnih vabil se tudi ne bo razpo-februarja je izvajala Zagrebška filharmo- §n*iaIo. niia v Zagrebu na svojem XIV. jutra- i Koncert v telovadnici Narodnega do* n'em koncertu Beethovnovo sinfoni;o ma v Ljubljani vrši se v sredo 14. t. m. .Eroiko», ki je žela vihar odnbravanja. I ob g nr! zvečer. Vstopnina 2 Din. dalje fragment iz Rihard Straussove . yarodna čitalnica v Sp. Šiški priredi opere Šaloma «tenč:čni ples» in izvirno na- pustnC) r.cdeljo. 11. t. m. v vseh src-domačo noviteto zagrebškega skladate- j st;in;«kih prostorih g. Valjavca v Sp. Ši-la Žige Hiršlerja, uverturo v D-dnru ?ld pre<5Pustni ples: «V mesečini». *t. 2. katere pa listi niso posebno pohvalili. Na Vin. intimnem večeru Hrv. glasbenega zaveda so na programu klavirske in samospevne skladbe Mnsorgskera «Otročje pesmi» in klavirska snita «Slike z razstave». Na VII. intimnem večeru 'e pela Cehinja Andul.i Pečirkova spored: «Moderna češka pesem». Zelo lepe stvari se izvajajo v Zagrebu. Pri nas bi bilo lahko tudi bolje, vsi pogoji, razen oai s strani publike so zato dani... DrZavne podpore za jugoslov. gledališča. G. Bran:slav Nušič navaja v svojem obrambnem članku v beograjski «Politiki», da ima naSa kraljevina več državnih gledališč (devet) kakor katerakoli evropska država in da izdaje zanje več kakor za vse svojo univerze. Naši predstavniki na kongresu knjižničarjev v Parizu. Od 3. do 9. aprila 1.1. se vrši v Parizu svetovni kongres bibliotekarjev in bibliofilov. Kongres je sklicalo ndniženje francoskih knjižničar-•en Tudi naša kraljevina je potom našega poslanika v Parizu pozvana, da pošpe svojera zastopnika na ta kongres. Dva milijona za gledališče v Skop-IJn. Finančno ministrstvo je dovolilo 2 milijona Din za gradnjo gledališča v Skoplju. Francozi bojkotirajo nemške artlste. p druženja francoskih umetnikov is ar- it 2IL cUtoo. Konkurenca dostojnih mask: najlepša, najlepše darilo! Legitimacije za maske se bodo izdajale: v četrtek 8., v soboto 10. t. m. od 20. do 21 ure in v nedeljo od 9. do 12. ure v Čitalnici. SIcer pa velja za maske tudi vabilo, ali pa kak oseb. dokument, ki ga le predložiti pri blaga!-ni. Odbor. • Sokot Cerknica priredi v soboto * hotelu «Zumer» vesclico. Začetek ob 20. uri. Vabijo se vsi prijatelji Sokolstva-Dostojne maske dobrodošle. * Scholsko društvo v Skofjl Loki pri-redi na pustni torek v svojem domu ma. skerado. Maskam Je vstop dovoljen le proti izkaznici, ki se dobe v predprodajl v trgovini br. Potočnika, na večer pa pri blagainl. * Sokol na Vinici priredi dne 11. februarja veselico s sledečimi točkami. L Otroške igre: 1. Lilija in vrtnica. 2. Ivi-ček In Matiček. 3. Dedek In vnuk. IL Člani Izvajajo burki: «Gostilna pri tetk» smrti» in «Kateri bo?» — III. Prosta za-bava. • Ušel je v Ljubljani majhen rjav psiček, ki sliši na ime «Jaka». Je brez znamke in ovratnika ter ima zadnjo levo nogo pohabljeno. Kdor ga najde, naj ga odda proti dobri nagradi x Sodni ulici domaČe vešif . * Kulturno manifestacijo v Marlboro priredi ad hoc sestavljen? narodni odbor v nedeljo ob 11. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. O ogrožen ju mariborskih kulturnih naprav bodo govorili Slovenci, Hrvati in Srbi. Odbor je dobil zadnje dni nove dokaze o kupovanju nemških glasov za kupnino mariborskega gledaližča. Te dokaze bo odbor na manifestaciji objavil. * 3501etnica smrti Matije Gubca. Tri-ftopetdesetletnica smrti znanega voditelja v kmečkem puntu. Matije Gubca, se bo letos tudi v Zagrebu proslavila aa svečan način. Kakor poročajo zagrebški listi, jo društvo «Hrvatskega zmaja» 6ldenilo, da bo kamenito glavo Matije Gubca, ki je vzidana na Maksimovidevi hiši v Gornjem gradu, premestilo dva metra višje. Povodom vzidanja spomenika na drugem mestu se bo vršila tudi spominska 6lava v ^čaščenje tega narodnega mučenika, * Kraljev dar rodbinam padlih oficirjev. Po žeiii in naročilu kralja je dvorna blagajna izplačala pol milijona dinarjev kot prispevek kralja in kraljice Udruženju rodbin padlih in pogrešanih oficirjev. Udruženje je pod pro-tektoratom kraljice Marije. * Kongres jugoslovanskih sodnikov, v Splitu se vrši dno 27. februarja kongres sodnikov iz cele naše države, na katerem bodo razpravljali o korakih, kj naj jih store, ako vlada ne ugodi njihovim upravičenim zahtevam. * Učiteljske doklade. Minister pro-svete je finančnemu ministru poslal Predlog, naj se pred izpremembo za-?;ona o učiteljskih dokladah določi: Omožene učiteljice naj dobe cele dnevnice; učiteljem v južnih krajih Srbije naj se povišajo dnevnice; Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sušak in Ka-stav naj se uvrste v prvi razred. * Semestraini učni uspehi na realni gimnaziji v Ljubljani. Od 503 rednih učencev jih je izdelalo z vsemi pozitivnimi redi 302 (50-67 %); po en ne-Zadoston red eo dobili 104 (17-45 %); po dva ali več nezadostnih redov pa 281 učencev (30-37 %); neredovanih jih je ostalo 6. Skupno število padlih ¡tnaša torej 285 ali 47-82 %, vsekakor oe baš razveseljivo število. Kot vzroki za slab uspeh se navaja v prvi vrsti malomarnost učencev, veliko pa so krive tudi slabe gospodarske razmere, riastj oddaljenost stanovanj od šole. > Jugoslovanski klub v New Yorku. Jugoslovani v New Yorku so si osno-rali svoj klub, v katerem se zbira vsa tamkajšnja srbska, hrvatska in slovenska inteligenca. V kratkem Času je klub storil mnogo za zbližanje in spoznavanje naših jugoslovanskih rojakov. Na občnem zboru, ki se je vršil dne 8. januarja, je klub izvolil za fredsednika Spiro Kučiča. za tajnika dr. Jos. Poduja in dr. R. Spiridonovi-ia. za blagajnika V. Lnzoviča, za rekorderja pa Frana Lupšo. Izmed Slovencev so bili še izvoljeni: Leo Za-krajšek v nadzorstveni odbor, gospa Danilova v zabavni odbar, in gdč. Cirila Gorjančeva v gospodinjski odbor. * Nemški vojaki ob državni meji. «Slovenski Narod» je dementiral vest, aa bi bil med radikalci in Nemci sklenjen kak sporazum slede premestitve nemškega polka v Maribor. Temu de-mentiju nasproti poudarja mariborski «Tabor», da sploh ne gre za premestitev kakega nemškega polka v Maribor, ker nemški polki sploh ne obstojajo v naši armadi. Res pa je, pravi «Tabor», da pride k mariborskemu 45. pešpolku 500 nemških novincev iz Ba-aata. Če ni nikakega sporazuma med banatskimi Nemci in sedanjo vlado, Čemu neki pošiljajo nemške rek rute ravno na jugoslovansko - avstrijsko mejo * Panama Hacker & Kraus. Na objavo sezna-na zagrebških upnikov propadle tržaške tvrdke, ki smo Era turli mi priobčili v včerajšnji številki, je prejel «Pokret» cclo vrsto popravkov; nikdo seveda nočo biti kriv, nikdo prizadet in vsi se odrekajo zahtevkov od propadle tvrdke. Hacker torej lahko mirno spava z debelimi milijoni. «Pogret» zaenkrat lojalno objavlja popravke. obeta pa nadaljnje informacije. Posebna komisija finančnega ministrstva je predvčerajšnjim začela voditi preiskavo pri onih zagrebških tvrdkah, o katerih se smatra, da so bile v poslovni zvezi z omenjeno tvrdko. * Oko za oko, zob za zob. Fišejo Kam: Goriško okrožno sodišče je, sledeč vzgledu tržaškega sodišča, kratko malo odpravilo rabo slovenskega jezika. Obtoženci in priče se ne bodo zasliševali več v slovenskem jeziku, ampak v laškem potom tolmačev. Pri naših sodiščih je tudi nekaj primorskih sodnikov, ki obvladujejo laški jezik. Čestokrat se je že zgodilo, da so nastopile [>ri teh sodiščih stranke in priče, ki niso bile zmožne drugega, kakor laškega jezika in s katerimi so zato omenjeni sodniki govorili v njih jeziku. Upamo, da bo spričo brutalnosti laških sodnikov na Goriškem ta praksa prenehala in da bo tudi pri nas Italijan, pa naj je naš državljan ali ne, smel govoriti s sodnikom samo potom tolmača. Poživljamo predsedništvo deželnega sodišča, da izda v tem ozira potrebna navodila, in sicer ne samo tukajšnjemu sodišču, ampak osobito obmejnim sodiščem. * Priseljevanje v Ameriko Se bolj emeieno. Ameriški oarlament ie odo- bril nov priseljeniški zakon. Po Mrvem zakonu se pripuščata namesto dosedanjih tieh odstotkov, odslej samo dva odstotka vsake narodnosti, zastopane v Zedinjenih državah, in sicer na podlagi ljudskega štetja iz leta 1890. namesto iz leta 1910., kakor je bilo to prej določeno. * Radiografska postaja v Jugoslaviji. Kakor poroča beograjsko «Vreme», so 4. februarja od|>otovali v Berlin dva inženirja iz Beograda, eden iz Ljubljane in šest mehanikov, da v velikih berlinskih tovarnah prisostvujejo grajenju radiopostaj, katere bo naša država dobila iz Nemčije na račun reparacij. Dobavo omenjenih postaj sta prevzeli tovarni «Telefunkcn» in Lo-renz. Na ta način bo naša država v 7 do 8 mesecih razpolagala t razpleteno radiotelegrafijo in telefonijo, ker dobimo od Nemčije dve veliki postaji po 20 kilovatov in štiri manjše po lO kilovatov. Te postaje bodo razmeščene j>o celi Jugoslaviji. O centralni postaji bo razpravljala posebna komisija; najverjetnejše pa je, da jo dobi Ljubljana, ker .je smer toka taka, da pride Ljubljana v prvi vreti v poštev kot centrala. * Konstrukcija za mostove iz Nemčije. Nemška tvrdka Goldon in ein iz Stettina v Nemčiji je ponudila naši vladi okoli 100.000 ton železnih mo-stovnih konstrukcij, ki bi jih dobila naša država na račun reparacij. Ceno bi določila posebna rcparacijska komisija in bi bila dobava izvršena do 1. februarja 1924. Ta količina železnih konstrukcij bi zadostovala za gradn jo m o stov po vsej naši kraljevini. Vlada o ponudbi še ni sklopala. * Električna puška — Jugoslovan skj izum. Neki naš višji častnik je v družbi z nekim strojnim inženirjem v Skopi ju konstruiral novo električno puško. Nedavnj so «e v okolici Skop ija vršili prvi poskusi, ki so uspeli nad vsako pričakovanje dobro. Nova puška more oddati v eni minuti do 1000 strelov. Izum bo naše vojno ministrstvo odkupilo in patentiralo. * Društvo «Soča» v LJubljani prtediv soboto dne 10. t. m. v salonu «Pri levu» za člane in prijatelje-neplesalce družabni prijateljski sestanek s petjem, recitacijami in drugim primernim sporedom. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. * Občni zbor muzejskega društva v Ljubljani se vrši dne 28. februarja zve čer ob 5. url v muzeju; dnevni red običajni. * Telovadnice za beograjske erednje šolce. Kakor poročajo iz Beograda, je ministrstvo za javna dela dovolilo kredit v znesku 1,030.555 Din za zgradbo moderne telovadnice za beograjske srednješolce. * Za Aškerčev spomenik. VIT. izkaz prispevkov (od 1. dccembra 1922 do 6. januarja 1923). 200 Din: Fran in Roza Krapeš v Ljubljani; po 100 Din: Viktor Bohinc, bančni ravnatelj i- Pečanka, V. Sajovic, Rudolf Sark, dr. Fran Zupane, neimenovan — vsi v Ljubljani; po 50 Din: Miško Gabrijelčič, dr. Gustav Gre-gorin, neimenovan — vsi v Ljubljani; 37 Din: inž. Hieng v Ljubljani; 30 Din: Lil-leg v Ljubljani; po 25 Din: Klub taro-kistov Sv. Tomaža 'n dr. Ignacij Rutai v Ljubljani; po 20 Din: Griinfeld, M. Spindler, neimenovan v Ljubljani; 10 D: neimenovan v Ljubljani — skupaj 1.137 Din. Doslej se je nabralo 11.030.75. Blagajnik dr. V. Kisovec. * Poroka. V Novem mestu (>e je dne 5. februarja poročil Franc Berden z gospodično Mimo Hladnikovo. Bilo srečno! * Stavka nastavljencev električne 2e-leznhs v Ljubljani, ki je izbruhnila, kakor smo že včeraj poročali, v sredo, se nadaljuje in promet popolnoma počiva Zahteve na«tavljencev so tako minimalne, da bi jim dunajska družba lahko ugodila brez najmanjših irtev, zlasti ker si je z zadnjim povišanjem voznih cen znatno povišala svoje dohodke. A družba noče dosedaj o tem še ničesar slišati in dosledno odklanja vse zahteve uslužbencev. Gre v prvi vrsti za enkratne nabavne prispevke po 750 do 1000 Din ki so j:m bili že obljubljeni. O položaju stavke in čudnemu postopanju tuje družbe napram domačim uslužbencem bomo še spregovorili. Ze danes pa lahko ugotovimo, da stoji ljubljansko prebivalstvo odločno na strani uslužbencev, čeprav težko prenaša ukinjen ji tramvajskega prometa. * Remlnlscenca Iz vojnih časov. Bivši oficir, ki svojega narodnega čustvovanja niti v avstrijski uniformi ni izgubil. nam poroča: Leta 1017 smo se sestajali v Gradcu v Landhanskellerju v ta-kozvanem «Kernstockstiiberlu» slovenski oficirji in er.oletniki. Bili smo popolnoma izolirani in smo peli slovenske pesmi. Navzlic temu. da se nihče ni mogel smatrati izzivanega, ker smo bili sami v posobni sobi, so nas napadli sinovi «kulturnega» naroda s psovkami: «ITarsch hinaus, windische Hunde»». Potekla st. lota in m:«lili smo, da se nahajamo v na Ji svobodni nacionalni državi, pa kaka prevara! V Celju se dovoljuje vzlic odločnemu protestu vse slovenske javnosti javna demonstrativna prireditev ostankom nekdanjega nemštva in nemš-kutarstva na našem ozemlju. Id ko je prikipelo ogorčenje do vrhunca, ko je razjarjeno ljudstvo hotelo samo prepre čiti izzivanje Nemcev in renegatoV. je naletelo na bajonete v rokah — jugnslo. vanskih orožnikov in vojakovi Istega sistema bajoneti v Gradcu v avstrijskih časih proti Slovencem in v Celju v dobi avebode tudi proti Slovencem! Oni. iti Je faJnWB fc eet*fi& Ikandal «tfo- li kazen, na katero naj ga obsodi prebujeni in ponosni narod! • Na napačno adreso je naslovil «Slovenski Narod» očitke zaradi tkiv. Peskov» afere. Opetovano smo ga ie op»« zorili, da je dotično revizijsko poročilo izročil v objavo takratni posle vodeči podpredsednik demokratske stranke in poverjenik za pravosodje dr. Vladimir Ravnihar, sedanji posle vodeči podpredsednik Narodove skupine, odn. narodno-napredne stranke. • Rekruti r Ljubljani Vieraj so pričeli prihajati v Ljubljano letošnji novi rekruti. Po ulicah so odmevale harmonike, slišalo se je petje in tudi vriskanje. Razpoloženje med rekruti Je bilo veselo in prevelike razposajenosti, kakršne smo vajeni iz dobe tlačanstva, ni bilo. • Kurjava v dramskem gledališča. Ze opetovano smo bili sami priča, da je ljudem v parterja našega dramskega erledališča postalo slabo ter so jih morali odvesti. Vzrok je bila vselej neznosna vročina, ki puhti iz železnih mrež ▼ tleh pod sedeži. Centralna kurjava je namreč napeljana po vseh prostorih; v parterju pa je tistih mrež pretirano veliko število, jfslili smo, da se je gledal kurjaču pač slučajno enkrat dvakrat ponesrečilo in jo zakuril preveč. Zdaj pa smo se uverili. da je zakurjeno vsak večer preveč in da je bivanje oa parternih sedežih prava muka. Človeku je, kakor hi sedel v parni kopeli! Sapo ti jemlle, pot te obliva in končno si. moker, kakor bi sedel tri ure v kožuhu na zapečku. Zato pa so nasprotno hodniki mrzli, kajti navadno stoje vsa vrata na stežaj odprta, da brije mraz s ceste prav do notranjih vhodov. Ko odhajaš domov, 6i kakor skuhan in se moraš prehladiti. Upravo torej prosimo,- naj napravi pri kurjavi nekaj reda. da se ne bo premo» tratil in da bo vse gledališče, torej tndi na hodnikih, primerno toplo. Centralno kurjavo v parterju treba vsekakor po praviti, kajti človek vendar ne zahaja v gledališče zato, da bi se vežbal za bodoče — vice! In pa tndi za prehlajenje nismo navdušeni. • Olepšava Ljubljane. N» oglu Aleksandrove In Dunajske ceste je bila te dni odstranjaaa prodajalna baraka in lesena ograja pred novo palačo Kreditne banke. Prostor na obeh cestah se Jo s tem zelo razširil ter dela sedaj prav ugoden vtisk, dasi ga bo treba na vogalu omenjene palače še izdatno nasuti in planirali. Nadejamo se, da čim preje izgi. nejo vso barake ki vso grde planke iz mesta. Mariborsko olepševalno društvo je imelo v sredo zvečer svoj letni občni zbor, ki se ga jo udeležil v imenu «Zveze za tujski promet» tudi g. dr. Andrej-ka, ki je v daljšem govoru razložil vel:k pomen tujskega prometa za Maribor in obmejne kra;e. Jfaribor je imel lansko leto nad 52.000 tujcev. Olepševalno dru-tvo se bo zato spremenilo po vzorcu drugih olepševalnih društev, tako da bo vnaprej tudi gojilo tujski promet. Društveno delo v preteklem letu je bilo jato plodono3no in koristno za olepšavo mesta, s* več deia pa pa čaka v tekočem let» ko izkazuje proračun 151.000 Din p;*rnbščin. Predsednikom društva ie bil zopet izvoljen računski svetnik Ivan Šiška, t» tali odbor pa se je deloma spopolniL • Opozarjamo na današnji oglas zatožne knjigarne Ig. pl. Kieinmayr & Fed. Bnmberg. • Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Clavna Taloera na drobno in debelo Ljubljana, fireg št. 20 in Aleksandrova cesta -4t. 1. • Izgubil se je včerai med 1. in 2. uro popoldne na Domobranski cesti ščipainik zlatim mostičkotn In škatljo. Najditelj naj ga cdda profl dobri nagradi na naslov': Anton Prcneluh. Ambrožev trg 7. Potres v OsPeku. Kakor poročajo osi ježki listi, je bi! tamkaj prošli pon-deljek ob 11. uri 45 min. kratek, & precej močan valovit potres, katerega je spremljalo podzemsko bobnenje, • Krvav obračun med Rusi V Veliki Kikindi se je te dni sredi ulice odigrala krvava drama. Ruski bcgunec knez Pe-miandi je v prepiru potegnil meč ter zabodel svojega, tovariša, begunca Vladimira Joeipova. Demiandi je znana osebnost v Veliki Kikindi ter nosi kavka-ko obleko z meči, handžari in samokresi. Ko je bil zaslišan, se je zagovarjal, da je Josipov bil komunist in v službi sovjeta. ki je njegove brate spravil r ječo in ubil njegovega očeta. Trdi, da je zločin izvršil v samoobrambi, ker mu je Josipov dal zaušnico. • Uboj. Posestnik Franc Dolinšek se je dne 28. januarja na potu v Izlake sporekel s fanti Jakobom Gričarjem, Josipom Juvanom in Josipom Perkom. Fanti so ga smrtno nevarno pretepli, tako da je DolinSek vkljub zdravniški po-meči dva dni pozneje umrl. Fante eo orožniki spravili v luknjo. • Od 6 mesecev v smrt na ve šalih. Sarajevsko okrožno sodišče je te dni obsodilo 22Ietnega Petra Saviča v smrt na veialih, ker je preteklo leto s kolom ubil nekega svojega tovariša in ga potem iz-ropal, čeprav je našel samo malo vsoto denarja. Savič je bil prvotno od okrožnega sodišča obsojen samo na 8 mesecev zapora, češ da je izvršil svoje dajanje v močni pijanosti. Na pritožbo državnega pravdnika pa je vrhovno sodišče to razsodbo razveljavilo z utemeljitvijo. da je šlo v tem slučaja za roparski umor. Okrožno sodišče v Sarajeva se je na ponovni razpravi pridružilo temu naziranju in obsodilo Saviča na smrt na vešalih. Gospodarstvo CARINSKE OLAJŠAVE ZA BOL-NIČE USMILJENIH BRATOV IN SESTER. Gospodarsko-finančni odbor ie z odlokom št 51.717/22 priznal bolnicam usmiljenih bratov in sester rnačal humanih ustanov v smislu § 8. uredbe o spremembi In dopolnitvi uvozne carinske tarife od 16. VII. 1921 In načelno dovolil da morejo uvažati carine prosto sanitet-ski materija!. Inštrumente in aparate, bol niški inventaT In zdravila, če se taki predmeti ne izdelujejo v kraljevini v zadostni množini. Finančni minister Je za Izvršitev odredbe i odlokom št. 9. od 17. januarja t I. Izdal sledeča navodila: 1.) Carine prost uvoz dopušča Generalna direkcija carin na temelju posebnih prošenj, ki se morajo predložiti neposredno omenjeni direkciji. V prošnji se morajo označiti natančna množina in vrsta predmetov ter namen, kateremu služijo In končno carinarnica, ki bo izvršila uvozno carinsko odpremo. Ce se prosi za oprostitev carine na zdravila, se mora v prošnji izjaviti, da prosilec nima Javne lekarne; to Izjavo mora overiti pristojna politična oblast. Prošnji se mora razen fakture priložiti: a) potrdilo ministrstva za narodno zdravje, da Je dotlčna bolnica humani ustanova, ki ne dela za dobiček. In da bodo uvoženi predmeti služili za negovanje In zdravljenje bolnikov oziroma kot Inventar za izvršitev glavnega namena dotlčne bolnice; b) potrdilo ministrstva za trgovino in Industrijo, V. oddelek, v Beogradu, da se taki predmeti ne izdelujejo v kraljevini v zadostni množini. 2.) Bolnice, ki se jim v smislu prednle točke dovoli carine prost uvtfz takin predmetov, morajo o uvoženih množinah voditi posebne knjige, ki se morajo Iz njih vsak trenotek lahko ugotoviti uvožene In porabljene množine po posameznih vrstah. Predmeti, ki ne služilo za neposredno uporabo, temveč kot inventar za potrebo dotlčne bolnice, ki pa so glede načina uporabe v neposredni zvezi z negovanjem bolnikov, se morajo vpisati v posebno knjigo inventarja. Bolnice morajo carinskim organom na zahtevo dovoliti vpogled v omenjene knjige v svrho ugotovitve, ali so pravilno vpo-rabljeni dotični predmeti. V slučajn, če so se uvoženi predmeti vporabili ali pa skušali vporabitl v kak drug namen, a ne v eni, ki so zaradi njega oproščeni od carine, se proti odgovornim uvoznikom postopa po carinskih kazenskih predpisih; sam prestopek pa se kaznuje po čl. 163. carinskega zakona. 3.) Podrobna navodila in pojasnila k tem določbam bo izdala Generalna direkcija carin. TRŽNA POROČILA. ZagrebSki žitni trg (7. t m.). Postavno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 452.50 — 460, koruza žolta nova 235 — 250, žolta umetno posušena 295 — 305, rž 350 — 387.50, Ječmen za pivovarne 325 — 345, oves 287.50 — 305, fižol 425 — 400; pšenlčna moka «0» 725 — 750, «2» 700 — 725, «4» 675 — 700, za krmo 250 — 260. Tendenca mirna, nekoliko čvrstejša. Novosadska blagovna borza (7. t. m.). Pšenica baška, 1 vagon. 437.50; ječmen baškl, 5 vagonov, 312.50; koruza baška, 4 vagoni, 200; za april, 20 vagonov, po 265; za april, 2 vagona, po 232 ^ banatska, 5 vagonov 210; moka pšenična «0» sremska, pol vagona, 662.50; baška 1 In pol vagona, 662.50; «2», 1 in pol vagona, 637.50; «7», 3 vagone, 450; otrobi, 2 vagona. 160. Zagrebški tedenski sejem (7. t m.) Kupovali so csobito domači trgovci, italijanski so se interesirali skoro izključno za konje. Za kg žive teže so notirali: voli H. 10 — 11.50, III. 8.25 — 10, mlada živina 9 — 10. krave IL 7 — 8, III. 5.50 — 6, teleta I. 13.50 — 14.50, II. 11.50 — 12. Seno se Je tržilo po 175 — 212.50, detelja 225, slama 137.50 — 150. Konji težji so se plačevali po 20 do 32 in pol tisoč dinarjev, lahki so bili na prodaj po 15 — 20 tisoč. DOBAVt Dobava mesa. Pri intendasbrf lovske divizijske oblasti v Ljubljani M ttš? dne 20. februarja ob 11. uri dopoldn» pri komandi vojnega okruga t Celja ter pri komandi mesta v Slov. Bistrici pa dne 21. februarja ob 11. nri dopoldne ustna ofertalna licitacija glede dobav« mesa za potrebe garnizij Ljubljana, od-nosno Celje in Slov. Bistrica. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici na pogled. Izvoz Iz Slovenije. Padec dinarja in s tem znižanje cen za inozemstvo j« znatno oživel isvoz iz Jugoslavije in tako tudi iz Slovenije. Pred vsem izvaža Slovenija les in sicer t glavnem v Italijo. Tekom februarja je šlo iz Slovenije preko Jesenic nad 400 vagonov lesa. Povpraševanje po lesu je stalno zelo veliko. Italijanski lesni trgovski agenti S4 Slovenijo takorekoč poplavili. Cene lesu r Sloveniji so sedaj precej stalne. Nadalje se izvažajo i* Slovenije r precejšnji meri zaklane svinje in suho meso. Mnogo tega gre v Francijo, kjer uvaža naše blago pred vsem tvrdka Lavrif ▼ Stni8bourgu. Istotako uvaža omenjena' tvrdka mnogo naše žive perotnin«. V zad njem času se je izvozilo od nas tndi cikaj jabolk in kleja ▼ Italijo ter predivs v Češkoslovaško. «= Posledica zadnjega povišanja carinskega nadavka je znatno povišanje cen vsega uvoznega blaga med temi seveda tudi vsakdanjih življenskih potreblčin. katere moramo zaradi pomanjkanja domače produkcije uvažati Zato se nam vesti o ponovnem povišanju carinskega nadavka, ki se širijo, zdijo zelo never jetne. Najnujnejše življenske potrebščine ▼ sedanjih draginjskih razmerah na tak način podraževati, nikakor ni cs mestu. Naj se uvoz blaga, ki ni neobhod-no potrebno, ovira na drug način. Za zavarovalne dražbe. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo naredbo. v kateri se ponovno opozarja, da morajo zavarovalne družbe, ki objavljajo posle zavarovanja na našem ozemlju, svoje police izdajati v našem jezike in voditi račune v dinarjih. » Moratorij bank napram Narodri banki Iz Zagreba poročajo: V krogih de-narnih zavodov so podvzeti koraki, ds se po Savezu denarnih «a vod o v in Udruženju bank zoprosi Narodna banka, naj dovoli denarnim zarodom, da jim skoz; mesec dni ni treba reševati dospetij. Obenem da naj se podaljšajo sezonski krediti, ki dospejo sredi februarja. Na ta način bi se zaenkrat odpomoglo vladajo čemu pomanjkanju denarja. » Mednarodna trg.-sped. In sklad. d. d. «Orlent» ie prenesla ▼ početkn februarja svojo centralo iz Maribora v Zagreb (Ilic* 44). V Mariboru ostane po družnea. ■=■ Razpečavanje češkoslovaškega blaga v Jugoslaviji Iz Prage poročajo: Ka kor je posneti iz poročila gospodarskega oddelka v zunanjem ministrstvu iz Ljubljane, so postali pogoji za izvoz češke slovaškega blaga v Jugoslavijo znatne ugodnejši nego so bili zadnje mesece Večji kupčijski zaključki so se sklenili v tkaninah, kožah, juti in steklu. = Carinski nadavek v Italiji se je «8 prvo polovico februarja poviSal na 401. = Obtok bankovcev v Poljski je zua-šal v drugi desetini januarja 821 milijard poljskih mark. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Odvetniški plsarnovodja z mo'goletno prakso, itvežhan v »seli pisarniških poslih, liče primerno službo, nairaje r takem Tcčjem industrijske« aH drugem podjetju. Fonud e twd „Uradnik' na opravo «Jutra» V Mariboru. Sposoben, trezen w se išče za plazilce (Raupenschlepper) za prevoz lesa iz gozda. Prošnje je nasloviti pod „B 17" nt npravo «Jutra*. J0f> .iahljaaa. f« febrn>rja 1983 Vremensko poročilo Ljubljana 30S m m d »nriem j Kraj : opazovanja Ob Zračni tlak Zra>*u a temperatura Veter Oblačno O-IO Padavine i mm j| ! Ljubljana , 7. 7616 —3-0 jug. Tih. megla - 1 Ljubljana . 14. 760-1 82 ser. zapad več jasao - I . Ljubljaua . 21. 760-0 08 jug. vab. jasno _ i Zapre!) . . 7. 7609 -1.0 brezvettd megla _ i i Beozrad . 7. T6'i8 -2-0 - 1 i ''tniaj . . 7. 7bH) ; -o de t.»ah. oblačno _ i t Praga . . 7. 7o'J6 -30 »i jasno - i | inumott, . 7. 75S-7 -50 breiTitr* n - f v V Ljubljai . '»rometer nestan. temper, nižja. So:nee ntsja ob 715 zahaja ob 17-16 --.V ■ ------— — p — QUNENE PETE in ššUMENE POTPLATE ceneje In trajnlja io kako; usnena! Najbolje varstvo preti vlagi I mraza I U. Zcvaco? 4 . A ^Krvavi kardinal" Zgodovinski roman «Ocvorite, govorite, prosim vas!.. In potem k vratom obrnjen: «Hej, gospodje, hipec potrpljenja, prosim! Nehajte!» In ropot in razbijanje po vratih potihneta. — «Govorite brZ, gospod, in... pred vsem mi povejte, ali ste že dalj časa tukaj?» «Ne, uprav dospel sem!» «Dobro!» se oddahne vojvoda. «Govorite torej!» «Da, treba je, da govorim.,.» pravi Trencavel in nalahno dvigne glavo, «... kajti, če molčim, bi sC utegnilo zgoditi, da vas jutri zjutraj za-pro in da se prične proti vam glavni proces monsinjor!» Pomirjen glede Trencavclovih na-penov se vojvoda sedaj še hujše prestraši, kakor preje, ko sliši to novo in le na pol razumljivo grožnjo. Vse telo mu zadrgeta, pogled se mu pooblači, in polglasno in onemoelo zamrmra: «rzgubljen sem!» «Da!» pritrdi neizprosno Trenca-rel,.... «če ne spregovorim!» «torej...» jeclja knez. «Dovrš-te svoje poslanstvo! Trencavel s« segavo nasmeMja ia se uljudno prikloni: «Monsinjor, niti besedice ne nadaljujem, predno me ne prosite oproščen ja!» «Jaz?» pravi sedaj knez visoko-merno. «Vi niste pri pravi pameti! Oproščenja, ____ jaz... Trcncavc- la?»„.. Trcncavelu blisnejo oči. Roka mu pograbi za mečev ročaj. In polglasno zamrmra: «Monsinjor, torej raje nmrjete... Meč imate, potegnite ga! Jaz svojega ne rabim... (in vrže svoj meč po tleh)... kajti da kaznjujem tebe za žaljivke, poba mi je dovolj ta nož. (In zavihti široki Corignanov nož.) 1 To je orožje, s katerim se porežejo I vratovi onim, ki pobegnejo iz bitke. | Evo, to je za vas!» In stopi korak proti Gastonu, ki j začuti, kako se mu kolena pošibe. Na zid naslonjen, se krčevito potrudi, da bi s silno kretnjo vendar le potegnil svoj meč. In z Izrazom nepopisnega srda si sam prizna: «Ne morem ... Strah me je...» Tudi njegov oče, slavni francoski kralj Henrik IV., je cclo svoje življenje preživel sredi velikanskega boja svoje volje proti prirojenemu strahu. Njemu se je le posrečilo, da je v skrajnostih, v kakršnih je živci, pretvori vsakokrat v zadnjem hipu svoj strah v besen pogum, v slepo junaštvo, in tako je postal slaven. Pri Gastonu pa je ta prirojeni strah bil kakor srajca Dejanire, ki zastruplja vso kri in napravlja junaka nesposobnega za vse... «Odločite se!» pravi Trencavel resno. «Potegnite meč, ali pa prosite za oproščenie!» Gaston si pokrije oči Z rokami, kakor da ne bo videl svojega ponižanja, in zablebeta: «Prosim vas oproščenja, gospod.» «Za svoje žaljivke?... Za besede, izpregovorjene v hiši Lespars?... In za besede, spregovorjene nocoj? Govorite, da ali ne!» «Prosim vas oproščenja za obojne žaljivke...» «Pojdite, gospod, odpuščam vam!» odgovori Trencavel z nepopisno preprostostjo in obenem resnobo. In odstopi za nekaj korakov. Gaston zopet dvigne svojo ponižno glavo. Trencavcl vidi svojo obsodbo v njegovih očeh, gorečih sedaj v želji po osveti za aocojšnje ponižanje. Toda vojvoda sedaj potlači svoje ihtenje besa in užaljenega ponosa in se zbere na vprašanje: «In sedaj, govorite. Kdo vas je poslal. in kaj mi imate povedati?» «Čakaj!» si misli Trencavel, «po- plača? m! tudi Se tisft grozeči pogled, zato ti prilijem nekoliko fneda, predno pojdeš h kralju, da zahtevaš mojo glavo!» — «Monsinjor,» — mu pravi glasno, — poslalo me ie njegovo veličanstvo kralj Ludvik XI II„ vaš prejasni brat» «Kralj?» klikne oni. «Kralj vas je poslal?... Kako to?... Zakaj?...» «Njegovo veličanstvo je vedelo, j da vas nocoj najdem tukaj.., zato j me je poslalo, da vam tajno prine-i sem njegov predlog. Zelo nujen je, ' kralj pričakuje vašega odgovora, ■ monsinjor!» i Gastorfu se zdi, da se ma vrti v glavi Vprašuje se, ali sp! ali bdi, ali se mu blede. Trencavelovo oko sije radostno. «In ta predlog?...» jcclja Gaston. «Evo ga. Kralj je utrujen, noče več vladati Oditi hoče v samostan. Prosi vas, da prevzamete njegov prestol, njegovo krono in žezlo, njegove podanike, njegovo premoženje, in njegovo ženo, s katero se oženite vi Kai naj odgovorim kralju, monsinjor?» «Vse je.slišal!» zamrmra Vojvoda,' ves zaprepaščen strahu. «Vse ve, pogubil me bo!» In z očmi pogleda okrog sebe, da bi našel morda kje kakšna vrata, ] skozi katera bi pobegnil... ali vsaj | [luknjo, v katero bi se udri, kake? |miš,... Trencavel pa skoči po svoj meč, ga pobere, in potem stopi k I vratom, po katerih je Ornano priče? | baš iznova razbijati jih odpre in zf kliče: «Hej, gospodje, vojvoda d* Anjotf odhaja, naravnost v Louvre... za-! to ga pustite, gospodje, razstopite s« kajti tistega, ki odhaja, peče vest!» Strah, presenečenje, dvom, sum. zaprepaščenje, vse to se odbija od obrazov zarotnikov, in za hipec pogledujejo Gastona, bledega, oznoja» nega. kakor brezmočnega. Vendome in Bourbon se obupno spogledata. Le maršal Ornano poskoči k svoje« mu ljubimcu ia se na tihem razg<* varja nekaj besed ž njim. «Izdani smo!» klikneta ChalaJs A Ccuteville. Vojvodinja de Chevreuse skoči h kraljici, kakor da jo hoče ščititi sama. «Ne, ne!» krikne sedaj maršal Ornano s strašnim glasom. «Monsinjor ic z nami do smrti!» Strašen vik zagrmi. Kakor eksplozija: «V smrt ž njim, v smrt!» In vkljub strašnemu mlinčku se zaženo sedaj vsi proti Trencavelu. Toda ta trenotek skoči predenj An-nais in ukaže: «Proč orožje!» an>»|* M SO Baaadl O!». S"—, «aakl* Mlellnp« S Baactü I Ol*. — Tigan» «gin«. togMn»la a» Kamiteina a» 20 Baaadl S Oi*. «»akt» nadaHnllK e cacad 9 Ola — P'»*» •» ««ora, iiatu tu<9 a 1 aaam»al».l Na «pratanja aa »«ga.aria 'a. afta la wataal« »HiaJa«» «namaa t» »4govo». - Praktikant 481 ea mannfaktnrno veletrgovino s primereo srednješolski» izobrazbo, m čez 18 let star. bp sprejme. — Fonndne pol -iVeletrsoviii3», poštni prtda! št 27. L; ubija na. Ekcnsn:, 4 53 znfid., ?ieož.'nj««, išče primarne sluibe. /možen šaino-stomo vod.ti večja posestva. Ponudbe pestati ped «Kko-Bom», Sv. Tomaž, Oimcž. Pošteno dekle, .453 počno, snažno i$Je za popoldne službo, pospravljanje piiiro »'i kaj stičnega fjket. 3varlovska cesta 15 J., leve stopuice, vrata št. IX. Proda sa dvovprežna, rumena konjska oprema, £e nerabljeua. in dva šest tednov stara psička, volčje pa«mo. — l'oi-/.ve se: fionjusna ulica 13. Planino* 48J sVoraf cov, tvrdke «Tetten born», se pečeni proda. Naslov v upravi «Jutra». Stavb.nl poiir, samostojen, se sprejme takoi. 1'oaadbe z navedbo prakse in Šolske izobrazi« je pos aii Dod «št 23» ua upravnižtvu «Jutra». 472 Dobra koharloa, 4 dolgoletnimi Izpričevali, srednja starosti, želi me-ta pri enem gospodu ali dvema iakQ::skima biei otrok, even-taelnoženim otrokom. Naslov pove uprava «Juira». __473 Gospadldna «e spreSpe k dverni otit» koma, starost dve do Štiri leta. Ponudbe na E. Bizj k, trgovina s zlatnino, Maribor, G spi ska ulica. 46j Cujlgovodja-bllftaclst i dolgoletno prakso, išče primi rno službe. Cenj. pouuube pod «Frak ičea na upravo «Jutra». 435 Preda se: Kočija, brek in zapravljivček, vse osi na polno oije, ter več raznovrstnih vo-ov, plugov in železnih b¡.an. Pojasnila daje Ivan 1'retnar, Zahreznica, p Žirovnica, Gorenjsko. Pianino, 8J1 Črn, prav dobro ohranjen, se prod». Naslov pri uprav ništvu «Jutra» pod «it. 491». Dau*sk t mask», kompletna, 68 proda v trgovini Tižaška cesta 8. 4Ü7 Samski kostum, nor, črn, predvojno blago, se zolo ceno proda. Ogl~da se. pri tvrdki Bentatovir, Mestni trg. 45Ž Žaga In mlin na turbino iu paro, Iv 2.20U.LOJ—, goz:!ni Vraj; posestma od 3 do 150 oralov, kakor graščinska po sest »a; gostilna z zemljiščem, po tem irsovina n tohakarna; tovaraa za kartonaže z najmodernejšimi stroji, pri po 11 ¿j i; vlii z velikim stavbiSčem in posestvom proda pisarna Zagorski, Maribor, Bir vaiiisa ulica 3. 488 Proda se nov, črn, moderen ñamski plašč za ceno 2'(O K. Naslov v upravi «Jutra». 475 dom. M rtin^ramé Liubliana, Sv. Jakoba nahrtä^e 29. Elot 451 ali slični lokal, obstoječ po možnosti iz dve« sob z opremo ali brez me. ki bi jo popravili tudi sami, ako je v slabem stanj", se išče. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Klet». Kupi vsako množino razaovrstn» in goveje živine Gospodarska zadruga v Cerknici pri Rakeku. PALMA KEmčvKpofpe f niKe i n po tplate Prednostih Oddam pekarija v mestr. v čajem eamen. pridnemu in dobremu delavcu, takoj, — Nas ov ▼ upravi «Jutra». íOl Dva mlada gospoda, orožnika, želita t mlaišim* go-poJičnama od 17 do 26 let skrinja, do,-.isovanja v svrbo ženitve, ča mojoče z milim premoženjem. Nsslov poslat: pod «Rad- in Kd'>», kvart. Žočolski, Beograd 133. 486 25 vagonov bukovih drv napolsuhih. -neterskih. klanih, do 10% 1 okroglic, sov po ugodni ceni odda, franko vagon dolenjske postaje rouudbe pod „Bakovma 225' na' upravo „Jutra" 2IS Ifftjveija Ubira m. lil < raiii«iiio"e!i!i!P,!!il!;,sspi: in rokavio pri tvrdki 3.1E. SHobernb ¿¡Efc» našem založništvu so ravnokar izšla naslednja delat BcmmPdZh ■ Funtek, ZLATOROG. PlantosVa oravliica. Druza. prcdc1»na izdaja Rodenbach G?.-Gradnik, MRTVO MESTO. Roman ( ! 1 Vsak vočer prislu!knjo?emn «Kurjevaš^anu» sporofia tem piStem, pnhrauivsi mu izdat-e za časopisne objave, slušalka «Un:veriC», da z anonimnim pismom ni popolnoma nit r zbinl svoje Ksan .... i»li .Am . .. . „ kaiti kar kdo išče, najde. I rev'dna Kurie vaščaaka. 4S2 Radi naraščajočega prometa in povečanja pedietja 1SČ3 dobro vpeljac» iudustrijska tvrdki i družabnike^ oziroma kapital 75.003 do 100.CC9 dinarjev proti visokim obrestna. Cen,cul ' po nudi