LETO XXXVI, ŠT. 49 Ptuj, 22. decembra 1983 CENA 11 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE: Preskrba v Podravju zadovoljiva (stran 2) Komu solidarnostna sredstva (stran 4) Pasivno kajenje (stran 5) Čakajo samo še na sneg (stran 6) Preselitev ni prinesla rešitve (stran 7) Dan JLA - naš skupni praznik Letošnje leto, ki ga obeležuje- mo, s spomini na 40. obletnice velikih dogodkov iz naše revolu- cionarne preteklosti, bomo skle- nili s prireditvami v počastitev dneva JLA — praznika ne samo pripadnikov oboroženih sil, tem- več vseh delovnih ljudi in občanov, vseh državljanov SFR Jugoslavije. Ob tem se bomo s ponosom spominjali tudi dveh velikih bitk, ki jih je pred štiride- setimi leti izbojevala naša par- tizanska armada, bitk, kijih pozna ves svet in ki nimata primere v zgodovini. To je bitka na Neretvi, bitka za ranjence, najhumanejša bitka vseh časov in legendama bitka na Sutjeski. Pred tremi tedni smo ob pra- znovanju 40. obletnice II. zase- danja Avnoja pregledali razvoj v zadnjih štirih desetletjih, poln vzponov in uspehov, spopadov s težavami, odpori in protislovji pa tudi z lastnimi slabostmi, nedos- lednostnimi in napakami. Ob tem pa moramo ugotoviti, da so prav pripadniki armade in oboroženih sil v celotnem obdobju najbolj dosledno uresničevali in uresni- čujejo sklepe Avnoja in velike ideale njegovih odposlancev, borcev revolucije in narodno- osvobodilnega boja pod vo- dstvom maršala Tita in Zveze komunistov Jugoslavije. Tudi danes, v težavnem gos- podarskem položaju v domovini in v svetu, ob skrajno zaostrenih medblokovskih in mednarodnih odnosih, naše oborožene sile uresničujejo varstvo in varnost naše samoupravne socialistične družbe. Celotno delovanje v JLA je usmerjeno v stalno zagotavlja- nje visoke stopnje bojne pripra- vljenosti, ne samo starešin JLA, temveč vseh vojakov in drugih pripadnikov oboroženih sil. Pri tem gre za strokovno usposablja- nje, za timsko delo poveljstev, za usposobljenost v taktičnem boju in za moralno politično usposob- ljenost. Zavedajo se. da le tako Vojaki in starešine v vojaSuici Dušana Kvedra v Ptuju na slovesnosti ob dnevu topništva. f oto: 1. Itotar bodo pripadniki oboroženih sil ustrezno strokovno usposobljeni in idejno-politično motivirani za izpolnjevanje vsakršne, še tako težke naloge. Vse to dosegajo kljub težkim materialnim razme- ram. Ob tem velja poudariti, daje JLA v celoti in brez pridržkov sprejela dolgoročni program gos- podarske stabilizacije in se aktiv- no vključila v njegovo neposredno uresničevanje v skladu s sklepi CK ZKJ. Zavedajo se, da je uresničevanje politike gospodar- ske stabilizacije ena najpomem- bnejših nalog ZK in vseh pripad- nikov armade. V letošnjem letu je bila na urjenju v J LA tudi prva generacija žensk, doseženi so bih izredno dobri uspehi. Izkušnje so potrdile pravilnost usmeritve, da ženske usposabljamo in vključujemo v oborožene sile kot vojakinje na prostovoljni podlagi. S tem bodo nadaljevali in nadaljnje izkušnje bodo dale celovito podobo o an- gažiranju žensk v JLA v miru in v vojni. Tudi izkušnje z uresničevanjem določil novega zakona o vojaških obveznikih, ko odhajajo fantje v JLA že po končani srednji šoli, so dale dobre rezultate. V JLA pri- hajajo fantje enakih let, ki imajo približno enako izobrazbo, zato je tudi lažje organizirati vzgojo po enotah. Vsi imajo približno enake probleme, zato se tudi lažje vključujejo v vojaške kolektive, lažje angažirajo v mladinski organizaciji. Enako kot v vsej JLA je tudi v enotah Ljubljanskega armadnega območja, je tudi v garnizijah na na.šem območju — Dušana Kvedra v Ptuju, Pohorskega ba- taljona v Slovenski Bistrici, je v vsaki enoti oboroženih sil, s katero se srečujemo v življenju in pri delu na našem območju. V JLA zd- ružujemo vsi delovni ljudje in občani svoj obrambni interes, ki je eden izmed življenjsko pomemb- nih skupnih interesov vseh ju- goslovanskih narodov in narod- nosti. Ta interes nikoU ni bil spo- ren, saj je to zgodovinski interes delavskega razreda vsakega od jugoslovanskih narodov in na- rodnosti. Uresničevanje tega in- teresa pomeni varovanje in raz- vijanje pridobitev NOB. bratstva in enotnosti jugoslovanskih na- rodov in narodnosti, pomeni raz- vljcllljc kum^cpla GLO m drn^hene samozaščite. JLA in vse naše oborožene sile so tudi krepak stabilizacijski de- javnik pri prizadevanjih celotne jugoslovanske samoupravne skiipnosti. da bi naš gospodarski sistem ozdravel in začel uspešneje delovati. FF 0RM02 SREČANJE Z ZDOMCI BO 26. DECEMBRA V Ormožu letos ne bodo pripravili običajnega srečanja z zdomci. V svoji tradicionalnosti so se namreč izjalovili. Pač pa bo občinska kon- ferenca SZDL, ki je sicer pokrovitelj zdomskjCga društva France Prešeren iz Burschieda, organizirala 26. decembra razgovor s člani upravnega odbora društva in drugimi, ki bodo v tem obdobju doma na novoletnih počitnicah. Bodo pa poleg predstavnikov občinske konference socialistične zveze, sodelovali tudi najbolj odgovorni predstavniki družbeno-političnega življenja občine, ki bodo lahko odgovarjali na postavljena vprašanja. Občinska konferenca ima v svojem programu namreč najmanj dve srečanji s člani društva letno in to običajno ob letnih počitnicah in ob času novoletnih praznikov. Na srečanju 26. decembra bodo potrdili tudi program sodelovanja z zdomskim društvom za leto 1984. Okvirno pa so ga že dogovorili ob nedavnem obisku predstavnika OK SZDL Ormož in OS ZSS Ormož v Burscheidu. Nov poudarek v obojestranskem sodelovanju je tekmovanje bralno značko. MG Pred volilno sejo RKSZDL Slovenije V drugi polovici novembra in v začetku decembra so bile v vseh občin- skih organizacijah SZDL na območju Slovenije izvedene programsko-volil- ne konference. Na njih so med drugim bili izvoljeni tudi delegati za programsko-voiilno sejo Republiške konference SZDL Slovenije. Prva seja te konference pa bo jutri, 23. decembra v Ljubljani. Dnevni red obsega: iz- volitev organov prve seje republiške konference SZDLS, predlog sklepa o spremembi sklepa o oblikovanju, merilih in številu članov RK SZDLS, po- ročilo o dejavnosti RK SZDLS, njenih organov in oblik dela za obdobje 1979—83 in predlog programske u.smeritve za prihodnje mandatno obdob- je, referat Franca Šetinca, predsednika RK SZDLS, načrtovanje razvojne politike za leto 1984 v povezavi z uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter razprava o vseh teh točkah dnevnega reda. Izvedli bodo tudi volitve organov republiške konference SZDL Slove- nije. Za predsednika je predlagan Franc Šetinc, za podpredsednika pa Jože Knez, oba sta to funkcijo opravljala že doslej. Za sekretarja pa je kandidat Geza Bačič, sedaj sekretar MS ZKS za Pomurje, skupno pa bo predsedstvo RK SZDL Slovenije štelo 63 članov. Po razpravi bodo oprcjci; tuJi oMcpc pi vc SCJC, NI UuUO v tjlsivu jjoniv nili programske usmeritve m naslednje 4-Ietno mandatno obdobje. V njih bodo prav gotovo 7api>;anp temeljne naloge socialistične 7ve7e. zlasti za njeno nadaljnjo izgradnjo kot frontne organizacije. K uresničitvi te vloge bo moral kar največ prispevati vsak njen frontni del, ; " ; bno še ZK. Pro^ gramske usmeritve pa ne bodo nespremenljiv dokument, saj ga bo RK SZDL Slovenije sprotno dopolnjevala z nalogami ob aktualnih problemih in dogodkih. To bo tudi zagotovilo, da bo SZDL kot frontna organizacija kos številnim odgovornim in zapletenim nalogam današnjega časa. -u 27. decembra skupno zasedanje v Ormožu Predsednica Zbora združenega dela Skupščine občine Ormož in pred- sednik Zbora krajevnih skupnosti, Anica Geč in Ciril Meško sta sklicala skupno zasedanje obeh zborov, ki bo v torek, 27. decembra dopoldne v Ormožu. Dnevni red obsega kar 21 točk, med njimi omenjamo le najpomemb- nejše: osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ormož v letu 1984, osnutek stabilizacijskega programa občine Ormož, do- govor in odlok o davčni politiki, odlok o spremembah proračuna občine za leto 1983 in o začasnem financiranju v prvem trimesečju 1984, več predlo- gov odlokov (plačevanje prispevkov o zdravstvenem varstvu, financiranju veterinarsko-higienske službe, o varstvenih pasovih vodnih virov, o zaklo- niščih, o amortizaciji ipd.), sklep o kritju proračunskega primanjkljaja, premoženjsko pravne zadeve, program dela zborov skupščine za leto 1984 ter volitve in imenovanja. -u Široke razprave pred skupnim zasedanjem zborov skupščine občine Ptuj v predzadnji številki smo že poročali, da bo v ponedeljek. 26. decembra skupno zasedanje Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbe- nopolitičnega zbora Skup.ščine občine Ptuj z navedbo vrste po- membnih zadev, ki bodo na dnevnem redu te seje. Med naj- pomembnejšimi vprašanji, o ka- terih bodo sklepali zbori SO Ptuj. je prav gotovo predlog resolucije za leto 1984, dolgoročni program gospodarske stabilizacije, analiza uspešnosti poslovanja OZD s po- dročja gospodarstva, davčna po- litika za leto 1984 in osnutek programa dela zborov SO Ptuj v prihodnjem letu. V teh dneh se vrstijo seje odborov posameznih zborov in drugih organov občinske skup- ščine, kjer oblikujejo mnenja, stališča in predloge do omenjenih dokumentov. V organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostin pa se sestajajo dele- gacije, kjer prav tako oblikujejo stališča, ki jih bo njihov delegat prenesel na skupno zasedanje zborov. Sestajajo se tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini. p»oglobljeno razpravljajoč vsebini navedenih gradiv, njihova stališča in p/edlogi pa niso le usmeritev delegatom za DPZ. temveč tudi delegatom v ostalih dveh zborih Skupščine občine Ptuj. Vse to daje zagotovilo, da bodo zbori na ponedeljkovi seji upoš- tevah vso pestrost in bogastvo razprav v delegatski bazi in spre- jeli v dokumentih vse tisto, kar bo po njihovi oceni najboljše, kar le stvarno in uresničljivo v politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ptuj v etu 1984. DA SE BOMO LAHKO GRELI Letošnja zima nam je doslej si- cer še prizanašala z večjimi pa- davinami, prav nič pa ne z mrazom. Znano je tudi pomanj- kanje kurilnega olja. dnevno na- vzoča štednja z elektriko in občasno odklapljanje te energije. Vse to sili občane, da se v okviru možnosti preusmerjajo na ogrevanje s trdimi gorivi, zlasti na premog in drva. saj je brezdrv tudi s premogom težko zakuriti. Zaradi tega je bilo letošnjo je- sen v gozdnih predelih na našem območju precej večje povpraše- vanje po drvih. zlasti suhih in bukovih. Kdor jih je imel, jih je lahko prodal — bodisi po nor- malni družbeni poti ali pa nepo- sredno potrošniku, pač kdor je prej^šel in kdor je bolje plačal. V hribovitih predelih je treba cesto drva iz gozda zvoziti na starem kmedkem voiu po atrmlh klancih do kamionske ceste. Pri tem pomagajo tudi ženske, kar dokazuje posnetek (november 1983 v naselju Kupčinji vrh v Halozah.) Foto: I. Ciani 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 22. december 1983 — TEDNIK Preskrba v Podravju zadovoljiva v samoupravni interesni skupnosti za preskrbo Podravja ugotavljajo, da je bila oskrba z osnovnimi življenjskimi proizvodi in energijo v tem letu dokaj zadovoljiva, če jo primerjamo z oskrbo v ostalih republikah pa precej nad poprečjem. Nosilca preskrbe v Podravju sta sozd Tima in sozd Mercator z delovno organizacijo MIP Ptuj, v najbolj kritičnih situacijah pa so pomagale premagovati težave tudi občinske in republiške blagovne rezerve. Trgovci imajo največje težave zaradi zmeraj novih dodatnih pogojev, ki jih postavljajo dobavitelji. Mnogi ne spoštujejo podpisanih samoupravnih sporazumov, tudi avansiranje blaga ni poroštvo za njegovo dobavo. Za pšenico, moko, koruzo, sladkor in olje je treba odšteti devize, ki jih trgovci nimajo dovolj. Tudi sovlaganje v gradnjo pridelovalnih in prede- lovalnih zmogljivosti — marsikdaj v tuji valuti — ni zagotovilo, da bodo trgovci prejeli dogovorjene količine blaga. Zalo je interesna skupnost predlagala, da bi naj v republiki dogovorili enoten način zagotavljanja devizne substance, ki jo zahtevajo proizvajalci. Poleg tega bi naj zagotovili usklajen odkup tržne proizvod- nje, izgradnjo skladišč za trgovsko blago, namenjeno osnovni preskrbi, povečali bi naj blagovne rezerve občin in republike ter enotno pristopili k morebitni racionirani preskrbi. Pomemben je tudi predlog, da bi naj zagotovili sovlaganje v pridobivanje novih zemljišč v Podravju in drugod, sovlagali pa bi naj dejanski potrošniki hrane. Vsa stališča in predloge je potrdil tudi Svet skupnosti podravskih občin na seji, ki je bila 16. decembra. Glede energije so ugotovili, da večjih težav, ki bi jih ne mogli prema- gati ni. Le načrtovanje je nekoliko otežkočeno, ker energetska skupnost ne razpolaga z vsemi potrebnimi podatki. Glede električne energije je treba povedati, da bodo redukcije trajale vso zimo, če bomo dovolj privarčevali in če bodo vremenske razmere ugodnejše, lahko pričakujemo le občasne redukcije. Sicer pa v Sloveniji — po podatkih za prejšnji teden — obratujejo vsi energetski objekti, razen elektrarn na plinsko olje. Dnevno pošilja Slovenija solidarnostno ostalim republikam okrog 3, milijone kWh. Predstavniki energetske skupnosti napovedujejo, da se bo proizvodnja električne energije v prihodnjem letu povečala le za 0,7 odstotka, potrebe pa bodo večje kar za 3 odstotke. Nesorazmerje bo naj- brž potrebno odpraviti z varčevanjem in z odkupom elektrike od drugod. Delegati sveta skupnosti podravskih občin so na seji 16. decembra razpravljali tudi o težavah pri pripravah dolgoročnih planov v občinah Podravja in o nadaljnjih aktivnostih pri izgradnji ormoškega plinovoda. N. Dobljekar TOVARNA GLINICE IN ALUMINUA BORIS KIDRIČ gm Referendum je nadvse uspel v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič so prejšnji četrtek uspešno izvedli referendum, katerega značilnost je zelo dobra udeležba. Tako seje glasovanja v celotni delovni organizaciji udeležilo kar 96,54 odstotka zaposlenih. Za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samo- liprii;no intoroeno clcupnoeti olol-trr>{jr.cpnH afStVa SR SlOVenije Za obdobje 1981 — 1985 in kontinuitete do leta 1990 ter aneksa k temu samoupravnemu je glasovalo 85 odstotkov udeležencev. Za spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev za modernizacijo 1. faze livarne se je izreklo 81 % zaposlenih v proizvodnih temeljnih organizacijah, enak odstotek ZA pa je tudi pri sprejemu sprememb samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj in pra- vilnikov o reševanju stanovanjskih vprašanj. Tako ugoden izid je rezultat dobrih priprav v vseh sredinah, sez- nanjanja delavcev in tudi dobre izvedbe glasovanja. V vseh sredinah so se res potrudili, še zlasti pa delavci v obratu Anodna masa. Razpon odstotkov ZA je sicer precejšen, od 65 % do 98 %, vendar je v nekaterih primerih (združevanje za modernizacijo livarne v Proizvodnji aluminija) razumljiv, saj je precej tega v Kidričevem še za urediti. Zato ta uspeli referendum ne pomeni konca, temveč je začetek urejanja nekaterih področij. Tako bodo v začetku leta prešli na urejevanje združevanja v delovno organizacijo, reorganizacijo delovne skupnosti skupnih služb in po- dročja nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Ob tem pa se nadaljuje prizadevanje in delo pri pripravi potrebnega za modernizacijo proiz- vodnje primarnega aluminija. Projektni svet v okviru UNIALA je že imenovan in v dobrem mesecu dni že lahko pričakujemo predlog za organizirano nadaljnje delo. 1 kotar PROIZVODNJA MALIH MOTORJEV MANJŠE SERIJE PC NAROČILU KUPCB V Ptuju proizvajamo tudi manjše elektromotorje in črpalke. Delajo jih v TOZD Proizvodnja malih motorjev, ki je v sestavi Elkoma, delovne organizacije Elektroko- vina iz Maribora. V dokaj nepri- mernih prostorih na Zadružnem trgu se s to proizvodnjo ukvarja 135 zaposlenih, med katerimi je večina žensk, blizu 80 odstotkov. Elektromotorje v večini uporabijo v avtomobilski industriji, druge pa za pogon reduktorjev in ostalih naprav. Letno izdelajo 52 tisoč elektromotorjev in črpalk ter še 73 tisoč različnih sestavnih delov za elektromotorje večjih moči, ki jih izdelujejo v Elektrokovini. Letos bodo naredili za 4 odstotke več, finančno pa ne bo tako uspešno zaradi velikega povečanja cen osnovnih materialov. Inženir Vla- do Korošec, direktor temeljne organizacije k temu dodaja: ,,Pomanjkanje osnovnih ma- terialov nam povzroča precej težav. Večkrat pride do manjših zastojev v proizvodnji, pa tudi težje jo je organizirati. Gre pred- vsem za dinamo pločevino, ki jo delajo na Jesenicah, lakirano žico in ležaje. Devizni delež za nabavo materialov zagotavljamo v okviru delovne organizacije, lastnega neposrednega izvoza nimamo, več je posrednega." — Kakšni so odnosi z matično delovno organizacijo? ,,V temeljni organizaciji imamo samo proizvodnjo, pripravo dela in tehnologijo, pred kratkim pa smo organizirali tudi lastni razvoj- ni oddelek. Vse ostale službe pa so organizirane na nivoju delovne organizacije." — Zakaj lastni razvoj? ,,V preteklem obdobju smo imeli razvoj združen v okviru enega izmed drugih tozdov. Ugotovili smo, da v tem času ni bilo poseb- nega napredka. Lastni razvoj pa ima sedaj cilj, da vsako leto da na tržišče vsaj enega novih proizvo- dov, ki bo donosnejši." — V kakšnih pogojih delajo zaposleni? ,,Pogoji so dokaj slabi. Proiz- vodni prostori so majhni, nefunk- cionalni, oprema je zastarela, tako da smo le s težavo konkurenčni. Opremljenost je še zadovoljiva, ker proizvajamo manjše serije." — Kako pa je s tržiščem? ,, Naj več naših proizvodov pro- damo v Sloveniji. Glavni odjema- lec je Avtomontaža iz Ljubljane, nato Industrijsko montažno podjetje, v Ptuju jih prodajamo Agisu. Polovica proizvodnje pa gre v Maribor, v temeljno organizacijo, ki izdeluje večje motorje. Ker izdelujemo manjše serije in to po naročilu, kakšne konkurence nimamo, saj jih iz- Male motoije izdeli^ejo v dokaj slabih pogojih (foto I. Qani) delamo po zahtevah kupcev." V temeljni organizaciji z izgubo ne delajo. To pa ne velja za DO Elektrokovina, ki je v izgubi zara- Bnino Koroiec (foto I. Oani) di težav pri nabavi osnovnih materialov in slabše prodaje sve- tilk. Poprečni osebni dohodki so v Ptuju bili do oktobra nekaj prek 12 tisoč dinarjev, kar je bilo krep- ko pod poprečjem branže. Sedaj je šlo na bolje in zaposleni poprečno zaslužijo 16.600 dinarjev na mesec. Na končni letni rezultat poslovanja to ne bo vplivalo. Vprašanje pa je, kako bo to v delovni organizaciji, če do konca leta ne bodo odpravili izgube. — Kako pa naprej, prihodnje le- to in še dlje? ,,Za prihodnje leto je program v pripravi. Uvedli bomo dva nova proizvoda in del proizvodnje motorjev prodali na tujem. Obseg proizvodnje bomo povečali za 3 do 4 odstotke. Ob tem pa izboljšanja pri dobavi osnovnih materialov ne pričakujejo, torej težave še naprej. Prej sem omenil neprimerne prostore. Izdelali smo elaborat za nove, žal pa v tem srednjeročnem obdobju na gradnjo ni misliti. Z organiziranjem razvojnega oddel- ka pa želimo v prihodnjih letih vsako leto tržišču ponuditi vsaj 10 odstotkov novih proizvodov, ki bodo dohodkovno uspešnejši." I. kotar DELOVNA ORGANIZACUA AGIS Kako naprej po neuspelem referendumu v Agisu so se šestega decembra na referendumu odločali o sprejemu dveh samoupravnih splošnih aktov in to samoupravne- ga sporazuma o združitvi v fteiovno organizacijo m praviiuiKa o reševanju stanovanjskih vpra- šanj. Sporazum o združitvi v delovno organizacijo, najpomem- bnejši samoupravni splošni akt vsake delovne organizacije, ni bil sprejet v TOZD Kovinska obdela- va, v tej sredini pa niso sprejeli tudi pravilnika. Zato referendum ni uspel, takšno stanje pa delovni organizaciji povzroča veliko težav. S sporazumom o združitvi se uk- varjajo že štiri leta, poskušali so z več spremembami, da bi odpravili pravno nevzdržno stanje. Tako temeljne organizacije Komerciala, Velika oprema in Vzmetarna še ni- so registrirane, grozi pa jim tudi ukinitev žiro računov. Dosedanja prizadevanja niso bila uspešna, tudi nedavne, ko so mislili, da bodo uspeli. Razultate referenduma je na izredni seji prejšnjo sredo obra- vnaval tudi delavski svet delovne organizacije, pred tem pa tudi družbenopolitične organizacije tako v delovni organizaciji kot tudi 1UZ,U Kovinska obdelava. Družbenopolitične organizacije TOZD Kovinska obdelava za neuspeli referendum navajajo na- slednje vzroke 1. Premala obrazložitev prednosti novega samoupravnega sporazuma, predvsem na področju združevanja sredstev za investicije. 2. Mnenje delavcev, da je novi SaS o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v neposredni zvezi s sprejetjem SaS o /družitvi v DO. 3. Stalna slaba preskrba z repromaterialom za redno proiz- vodnjo. V sporazumu niso videli nikakršnega izboljšanja. 4. Skozi izplačevanje OD delav- ci ugotavljajo, da ima temeljna or- ganizacija najslabše osebne doho- dke v delovni organizaciji. Pri pollctnein in tričetrtletnem obračunu se je izkazalo, da TOZD Kovinska obdelava edina ni bila kršitelj resolucije. Kljub temu pa druge temeljne organizacije še naprej povečujejo OD in s tem razmerja še poslabšujejo. 5. Izvršni odbor sindikata in osnovna organizacija mladih nista uspela prek informatirjev izpeljati dodatno informiranje o prednostih novega SaS. 6. Delavci menijo, da ni pravilno, da se kljub pomanjkanju naročil v PE AKG in na gumi- metalu ni pristopilo k rebalansu plana. Menijo, da so zato oškodo- vani pri osebnih dohodkih. 7. Delavci očitajo, da se posamezni sklepi zborov, organov upravljanja, sindikata, ZK izredno počasi ali pa sploh ne izvajajo, rešujejo (neplačana, realizacija, prodajne cene, programi investicij, stanovanjska problematika, povezava s TAM). 8. Delavci menijo, da ima temeljna organizacija previsok plan na zaposlenega v primerjavi s TOZD Tovarna avtoopreme. 9. Menijo tudi, da je samoupra- vni sporazum o delitvi sredstev za OD in skupno porabo v javno razpravo dan ob nepravem času. Takšne vzroke navajajo v TOZD Kovinska obdelava. Delav- ski svet delovne organizacije pa se je odločil, da ostale temeljne orga- nizacije pri sodišču združenega de- la sprožijo spor zaradi nadomestitve volje delavcev temeljne organizacije Kovinska o obdelava z odločbo tega sodišča. Torej, voljo delavcev naj nadome- sti odločba sodišča. K temu velja dodati, da je delavski svet obra- vnaval štiri možnosti ukrepanja. Zraven sprejete še o ponovitvi re- ferenduma po poteku šestih mese- cev, izločitvi temeljne organizacije iz sestava delovne organizacije (to velja v primeru, če je DO v ustanavljanju) in uvedbi ukrepov družbenega varstva. Na osnovi rezultatov referenduma pa so ugotovili, da ostale temeljne orga- nizacije izpolnjujejo pogoj za vložitev spora pred sodiščem združenega dela (18. člen zakona o sodiščih združenega dela). Tudi če v Agisu s tem uspejo, ne bo nobenega razloga za zadovolj- stvo, saj to gotovo ni normalna pot, čeprav je pravno pravilna. Ce so bili delavci dobro seznanjeni z vsebino sporazuma (pred referen- dumom baje ni bilo bistvenih pripomb iz te temeljne organizaci- je) in ga niso sprejeli, potem je to njihova zavestna odločitev od prej. Ce pa niso bili dobro seznanjeni, potem jih je pri odločitvi obremenjevalo vse drugo prej kot sam sporazum. V tem primeru je potrebno poklicati na odgovornost vse tiste, ki so za seznanjanje delavcev zadolženi, ker svoje nalo- ge niso opravili. 1. kotar Praznik delovne organizacije „Olga Meglic" »V obdobju delovanja naše delovne organizacije e bilo več prelomnih obdobij. Odločitev o tem, " caterije najpomembnejši, je zelo težka. Prvi zametki sedanje DO segajo v leto f957, ko je bil ustanovljen Zavod za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov ter za delo manj zmožnih oseb. Leta 1963 je prišlo do združitve zavoda in ptujske pletarne ter preimeno- vanja v Zavod Olga Meglic. Naslednja statusna sprememba je bila izvedena leta 1973. ko smo izgubili status zavoda in se pre- imenovali v nroizvoa'^no podjetje »Olga Meglic«. Za praznik DO pa smo izbrali datum otvoritve nove tovarne v Dolanah, 23. december 1978. To je bil za nas izredni dogodek: uresničila se je dolgo- letna želja po izboljšanju pogojev dela. obenem pa smo zagotovili pogoje za nadaljnji hitrejši razvoj. Ko smo se odločali za lokacijo nove tovarne, smo v polni meri prisluhnili politiki policentričnega razvoja občine Ptuj. Tovarna namreč stoji na manjrazviiem območju občine. Na ta način smo zagotovili delo domačinom ter preprečili nadaljnje otlseljevanje v druge industrijsko razvite predeie. 23. december 1978 lahko označimo tudi kot pre- lomnico načina in značaja naše proizvodnje. Toje na eni strani prehod iz obrtniškega dela v industrijsko proizvodnjo; po drugi strani pa uvajanje novih tehnološko izredno zahtevnih programov hidrav- lične-dvižne opreme, strojev in drugih zahtevnih izdelkov. Leta, ki so za nami, vzbujajo ponos, saj seje naša razvojna pot neprestano strmo vzpenjala. C)oseda- nje uspešno premagovanje ovir na razvojni poti in doseganje zastavljeriih ciljev pa je najboljše zago- tovilo, da bomo tudi v bodoče uspešno poslovati s tem pa prispevali za boljši položaj celotnega gos- podarsj^va.« je o pomenu praznika DO povedal Alojz Cuš, pomočnik direktorja DO. PRVA SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL PTUJ Imenovanje svetov in koordinacijskih odborov V torek. 20. decembra dopoldne se je na prvi redni seji sestalo predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj. izvoljeno na programsko-volilni seji. 24. no- vembra letos. Najprej so obravnavali gradivo za sejo Republiške konference SZDL Slovenije, ki bo jutii v Ljubljani, za tem pa o gradivu za sejo zborov Skupščine občine Ptuj. ki se bodo sestali na skupnem za.sedanju. 26. decembra letos. Na seji so imenovali tudi člane svetov in koordi- nacijskih odborov pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, kijih je .skupaj kar 28 s poprečno 9 člani. -u OBRTNO ZDRUŽENJE PTUJ Priprave na volitve in oblikovanje programa dela Po podatkih obrtnega združenja Ptuj je v ptujski občini sedaj že 520 rednih in blizu 200 popoldanskih obrtnikov. Polovica slednjih pa ima že pogoje za red- no obrt. Temu vpra.šanju bp združenje v letu 1984 posvetilo posebno pozornost, saj so družbena priza- devanja, da bi vsi popoldanski obrtniki, ki imajo pogoje za redno obrt, tudi prešli v redno obrt. Tako je na zadnji seji odločil tudi izvršilni odbor gospodarske zpormce Slovenije. Združenje je med aktivnosti /a leto 1984 zapisalo tudi, da bo popoldanske obrtnike vključilo v članstvo združenja. Izvršilni odbor združenja je o osnutku programa razpravljal že na zadnji seji in sklenil, da bo posebna komisija še do konca leta pripravila podroben program z vsemi roki in nosilci. Poudarek bo dan tudi sekcijskemu delovanju, saj je nujno, da se delo v posameznih sekcijah okrepi; po potrebi pa se bodo ustanovile tudi nove. Ostale aktivnosti so stare in se nanašajo v glavnem na kreditiranje, davčno politiko, sodelovanje s kraje- vnimi skupnostmi, obrtno zadrugo Panorama, sindi- katom, skladom za dopolnilno izobraževanje delav- cev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine Ptuj, in drugo. V letu 1984 bo združenje znova organizator razstave, poleg tega pa si bo prizadevalo za ureditev evidence obrtnikov po krajevnih skupnostih. Nalogo ustanovitve računovodskega servisa prenaša združe- nje v leto 1984. Sedaj so na potezi sami obrtniki, ki morajo sporočiti svoje potrebe obrtnemu združenju. Izkušnje od drugod kažejo, da se taki servisi dobro obnesejo, v celoti si sredstva za delovanje zagotavlja- jo sami. V kratkem bo tudi skuščina združenja, ki bo podrobno analizirata aktivnosti v letu 1983 in sprejela smernice za delo v letu 1984. Skupščina bo volila tudi nove organe združenja. Na volitve se obrtniki dobro pripravljajo. Zamenjali bodo polovico članov iz- vršilnega odbora in polovico članov skupščine. V gla- vnem bodo zamenjali dolgoletne člane obeh organov, ki so tudi zaslužni za delo združenja. Namreč posta- vili so temelje za današnjo delo svoje organizacije. Glede na veliko število članov združenja, pa je nuj- no, da se tudi ostalim omogoči delo. Zato je izvršilni odbor bil mnenja, da se v novem mandatu zaupa delo mlajšim obrtnitcom. Skupščina bo vsem dosedanjim sodelavcem, izrekla posebno priznanje. Pri kadrovanju pa bodo upoštevali razvejanost posameznih obrti in krajevni princip. Se vedno imajo obrtniki velike probleme s prostori. Na tem področju se sicer nekaj premika, vendar bo potrebno počakati na podatke samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je imela nalogo, da do novembra letos pripravi popis vseh prostorov, prime- rnih za obrt. Daleč največji problem za obrtnika je gorivo. Šestdeset odstotkov porabe v letu 1982 je odločno premalo za redno delo, ugotavljajo obrtniki. Za normalno delo potrebujejo mnogo več goriva, zato se nekateri poslužujejo metod, ki odstopajo od zakon- skih meril. Pričakujejo, da bo njihov problem zadovoljivo rešen. MG TEDNIK -22. december 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 JUTRI SEJA PLENUMA OS ZSS PTUJ Za večjo vlogo sindikata v delegatskem sistemu Sindikat mora biti s svojo organiziranostjo in s svojim delovanjem bolj obrnjen k problemom konkretnega položaja delavca in delovnih ljudi. Povsod, kjer gre za uveljavljanje interesov delovnih ljudi, morajo sindikati delovati kot del samoupravnega političnega sistema. Po pomeni, da moramo veliko več napraviti za to, da se okrepita položaj in odgovornost sindikata v delegatskem sistemu. Aktivnost v delegatskem sistemu in delo med množico članstva je edini način, da se osvobo- dimo ostankov teorije spontanosti in avtomatiz- ma, po kateri je dovolj sprejeti stališča, potem pa bo potekalo vse avtomatsko, samo po sebi, brez vodilne vloge socialisdčnih sil. Delegatski sistem — sredstvo in pot za samoupravljanje delavskega razreda smo med drugim zapisali v sklepe in stališča 10. kongresa ZS Slovenije in dodali, da bo sindikat spodbujal nadaljnji razvoj in krepitev delegatskega sistema in delegatskih odnosov tako, da bo ustvarjal ustreznejše pogoje o uresničevanju odločujočega položaja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v izvajanju oblasti in opra- vljanju družbenih zadev na temeljih socialisti- čnega samoupravljanja. Pri tem se mora sindi- kat uveljaviti kot enakopraven in samostojen dejavnik političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Gradivo za razpravo na jutrišnji seji plenuma je pripravil svet za samoupravljenje in delegat- ski sistem pri občinskem svetu ZSS Ptuj. V ta namen so člani sveta v mescu septembru obi- skali nekaj OZD v občini s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Jutrišnja razprava naj bi torej analizirala, ka- ko je bil v minulem obdobju sindikat aktiven, dejaven na področju uveljavljanja delegatskih odnosov. Delen odgovor je dal tudi svet, ki je pripravil 10 zaključkov, ostalo pa bo dorekla razprava. Svet bo razpravljal tudi o delovanju samo- upravljanja ter usklajevanju samoupravnih ak- tov s sprejetimi določili v letu 1983. MG, NI POMEMBNO KDO ZMAGA V občinskem štabu teritorialne obrambe v Ptuju se dobro zaveda- jo, da za obrambo naših pridobi- tev ni dovolj le usposobljenost in izurjenost oboroženih sil, marveč vseh občanov. Zato namenjajo ve- liko skrb tudi obrambnemu uspo- sabljanju prebivalstva. V ta namen vsako leto organizirajo redno ur- jenje mladincev prostovoljcev, ki se vključujejo v enote TO, in tudi v razne druge oblike usposabljanja organiziranja. Ena takih oblik je tudi vsakolet- no organiziranje strelskega tekmo- vanja za ekipe in posameznike družbeno političnih skupnosti, vodstev DPO, postaj milice, ljud- ske armade in teritorialne obrambe občin Ptuj in Ormož. Letošnje, že peto po vrsti je bilo minuli torek na ptujskem strelišču. Posamezniki ekipe so se pomerili v streljanju z avtomatsko puško in vojaško pištolo. Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip in več posamez- nikov, skupno 81 tekmovalcev. Pri tem je še posebej pomembno to, da se je tekmovanja udeležilo večje število žensk, kar je vsekakor vredno pozornosti. Zanimivo je tudi to, da so nekatere dosegle lep uspeh. Čeprav je tekmovanje pote- kalo pod geslom ,,Ne zmagati, temveč se usoosabliati", ie vseka- kor prav, da povemo, katere eki- pe in posamezniki so bili najuspe- šnejši. Med ekipami je bila najuspešnej- ša organizacija ZRVS Ormož z 257 krogi, .sledijo Postaja milice Ptuj 252, garnizija Dušan Kveder Ptuj, 249, ZRVS Ptuj 236 in oddelek za ljudsko obrambo občine Ptuj 236. Med posamezniki je bil najboljši Bojan Makovecki OK ZRVS Or- mož 89 krogov, Marjan Fajfar PM Ptuj 88, Jože Perko občinski štab teritorialne obrambe Ptuj 88, Ivan Ivanuša OK ZRVS Ormož 87 in Savo Kozjak inšpekcijske službe Ptuj — Ormož 87. Reči je še ,treba, da so bili vsi tekmovalci zelo zadovoljni z dobro organizacijo, organizator Občinski štab teritorialne obrambe Ptuj pa z številno udeležbo in disciplino tek- mujočih. Besedilo in posnetek: L. C. Judi ženske znajo dobro ravnati z orožjem PREDSEDSTVO OK ZKS ORMOl EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI Sekretarji OO ZKS občine Ptuj so se na ponedeljkovem rednem posvetu najprej pogovorili o nalo- gah komunistov pri uresničevanju občinskega programa gospodarske stabilizacije. Dogovorili so se, da bodo na v.seh področjih življenja in dela dosledno uresničevali zada- ne naloge. Zatem so razpravljali o kadrov- skih in vsebinskih pripravah na programsko volilno sejo občinske organizacije Zveze komunistov. Dogovorili so se, da bodo do seje celovito ocenili aktivnost vseh čla- nov občinskega komiteja, predsed- stva in komisij, na podlagi te oce- ne pa bodo — če je to potrebno — izdelali predlog kadrovskih spre- memb. Predsedstvo občinskega komiteja je skupaj s kadrovsko komisijo pripravilo za razpravo predlog možnih kandidatov za po- samezne funkcije. Za predsednika občinskega komiteja ZK je eviden- tiran Stanko Lepej, sedaj sekretar predsedstva, ki bi naj nOvo funkci- jo opravljal neprofesionalno. Za sekretarja predsedstva je evidenti- ran Gorazd 7.mavc. sedaj član predsedstva in direktor tozda Elektronika, funkcijo pa bi opra- vljal profesionalno. Za izvršnega sekretarja predsedstva je ponovno evidentiran Feliks Bagar. V osnovnih organizacijah ZKS Ptuj bi naj do konca tegameseca ali v začetku prihodnjega razpra- vljali o evidentiranih možnih kan- didatih in posredovali svoja mne- nja in stališča predsedstvu OK ZKS. Obenem pa v osnovnih orga- nizacijah potekajo programsko volilne konference, ki bi naj- bile zaključene do 15. januarja. v predsedstvu so sc dogovorili, da je pri evidentiranju možnih kandidatov potrebno upoštevati predvsem kontinuiteto dela, uvaja- nje mlajših sposobnih ljudi na od- govorne funkcije, načelo prehaja- nja političnih funkcionarjev v združeno delo in obratno. Menijo, da je omenjenim osnovnim nače- lom kadrovanja zadoščeno, poleg tega pa so evidentirane možne kandidate izbrali med tistimi, ki so jih v postopku evidentiranja predlagale osnovne organizacije ZK. Ob tem pa je treba reči, da osnovne organizacije te naloge ni- •so opravile najbolj odgovorno, .saj je evidentiralo le okrog 10 odstot- kov v.seh OO ZKS v občini. F^riča- kovati je, da sc bodo sedanje nalo- ge v kadrovskem postopku lotile z večjo odgovornostjo. N. Dobljckar ZDOMCI IZPOLNITE VPRAŠALNIK! Koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri RK SZDL Slovenije pripravlja obsežno raziskavo med jugoslov^iskimi državljani, ki so na začasnem delu v tupni in ki bodo novoletne praznike prebili v domovini. V ta namen je pripravil poseben vprašalnik, ki ga bo vsak dobil pn strokovnih službah občinskih ali območnih skupnostih za zaposlovanje. Zdomcem, ki niso bili o tem anketiranju že obveščeni, naj bo obvestilo ta sestavek. Gre za po- membno raziskovalno nalogo, zato koordinacijski (xlbor pričakuje od vsakega zdomca, da bo sodelo- val v anketi. Predvsem paje pomembno, da bo vsak kar najbolj iskreno odgovoril na vprašanja, ker le tako bodo'rezultati ankete dosegh svoj namen. Le iskreni odgovori bodo lahko uporabljeni v anali- tične namene, ki bodo v zbirni obdelavi koristno sluzih za ukrep in aktivnosti v naši državi, s katef imi naj bi izboljšali položaj državljanov na začasnem delu v tujini. V vprašalniku bo tudi nekaj vprašanj s področja obveščanja naših državljanov v tujini, dejavnosti naših in tujih občil. Zato bodo odgovori na ta vprašanja koristili tudi našemu uredništvu pri oblikovanju vsebine Tednika, saj bomo predloge zdomcev poskušali kar najbolj upoštevati. Zato upamo, da ne bo noben naš delavec, ki je na za- časnem delu v tujini, zavrnil izpolnitve vprašalnika. SLOVENSKA BISTRICA Izobraževalne oblike za mlade Pred nedavnim končane volilno programske konference v osnovnih organizacijah ZSMS občine Slovenska Bistrica in tudi obiski članov predsedstva OK ZSMS Slovenska Bistrica v osnovnih organizacijah, so med pomembnimi ugotovitvami potrdile potrebo po posp^enih aktivno- stih na področju organiziranja izobraževalnih oblik za mlade, predvsem za nove člane v vodstvih mladinskih organizacij, imenovanih na nedavnih volilno programskih konferencah. Takšna ugotovitev je zahtevala tudi takojšni pristop k uresničitvi potreb po družbenopolitičnem in samoupravnem izobraževanju vodstvenih kadrov v OO ZSMS na območju celotne bistriške občine. Občinska konferenca ZSMS je tako v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Slovenske Bistrice, pripravila v soboto, 10. in nedeljo, 11. de- cembra dvodnevni seminar za vodstva OO ZSMS in člane predsedstva OK ZSMS, v turistično rekreativnem centru Trije kralji na bistriškem Pohorju. Nujnost organiziranja takšnega seminarja je potrdila tudi sama udeležba na njem, saj se ga je udeležilo kar 90 mladih iz skupno, 98 osnovnih organizacij in dveh aktivov mladih kmetovalcev, kolikor jih trenutno deluje na območju občine. Na seminarju, so predavali najvidnejši družbenopolitični delavci občine Slovenska Bistrica in mlade seznanili tudi z vplivom ekonomskih in političnih dogajanj v svetu, družbenoekonomskimi razmerami v naši državi, položaju mladih in njihovi vlogi v družbenopolitičnih in samo- upravnih organizacijah ter društvih okolja, v katerem prebivajo. Posebno pozornost so namenili tudi vlogi religiji, organiziranosti in metodam dela v OO ZSMS in občinski konferenci ZSMS Slovenska Bistrica. Seminar so mladi izkoristili še za izmenjavo izkušenj in mišljenj ter prikazu doseženih delovnih rezultatov in težav, s katerimi se pri svojem delu srečujejo. Seminar na bi.striškem Pohorju je bil tudi bogata podlaga za sprejemanje smernic in akcijskih programov delovanja mladih v letu 1984. Viktor Horvat POSVET SEKRETARJEV 00 ZKS PTUJ O resoluciji in stabilizacijsl(em programu Jutri, 23. decembra se bo na redni seji sestalo predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ormož. Na dnevnem redu imajo razpravo o dveh pomembnih zadevah, o katerih bodo prihodnji teden sklepali zbori Skupščine občine Ormož, to je osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ormož v letu 1984 in osnutek stabilizacijskega programa za občino Ormož. Nadalje bo predsedstvo občinskega komiteja razpravljalo Se o pripravah na programsko-voiilno konferenco občinske organizacije ZKS Ormož in obravnavalo druge sprotne zadeve s področja delovanja pred- sedstva OK ZKS. — u ODLIKOVANJE TUDI ZA STANKA SITARJA Ko ^smo v prejšnji številki Tednika poročali o izročitvi osmih odlikovanj predsedstva SFRJ, na slovesnosti v ponedeljek, 12. decembra, nam je pri objavi imen ponagajal tiskarski škrat. Pomotoma je izpadlo ime aktivnega kmetovalca Stanka Sitarja iz KS Hajdina, ki mu je pred- sednik SO Ptuj, Franc Tetičkovič izročil odlikovanje red dela s srebrnim vencem. Stanko Sitar je na že objavljeni fotografiji stal četrti z leve. Opravičujemo se in mu čestitamo! _ OM DO »OLGA MEGLIC" PTUJ Jutri - svečanost ob prazniku v prostorih bivše tiskarne bo jutri opoldan razširjena seja delavskega sveta DO ,,Olga Meglic" Ptuj skupaj z družbeno-političnimi organizaci- jami. Seja je posvečena prazniku DO, 23. decembru, ki ga praznujejo že peto leto. Pred petimi leti so namreč na ta dan odprli proizvodne prostore v Dolanah. Na svečanosti bodo analizirali poslovne rezultate v letu 1983 in sprejeli smernice poslovanja v letu 1984. Podelili bodo tudi državna odlikovanja. Prejela jih bosta Stanko Cuš in Tonček Korošec. Več delavcev pa bo prejelo priznanja DO in jubilejne nagrade za 10, 20 in več let delovne .zvestobe. MG Načrt uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ptuj (Nadaljevanje in konec) B. SIS MATERIALNE PROIZVODNJE Združevanje sred.stev za SIS materialne proizvod- nje na nivoju republike (energetika, železniška in cestna infrastruktura) kot tudi občine (stanovanjsko- komunalna, cestna infrastruktura, kmetijstvo itd.) pomeni skupna vlaganja gospodarstva za ustvarjanje nujnih predpogojev za svoje-poslovanje, zato mora združevanje sredstev za te namene tudi v prihodnje potekati načrtno v odvisnosti od materialnih možno- sti OZD gospodarstva. Financiranje teh dejavnosti bi moralo potekati iz dohodka OZD in sicer na osnovi bruto OD po domicilnem principu, o čemer bo iz- vršni svet skupščine občine Ptuj sprožil pobude za spremembo sedanje zakonodaje. Glede na slabo razvito prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter prednostna vlaganja v kmetijstvo, se zavzemamo, da združevanja sredstev OZD za ta področja ne bodo manjša od povprečne stopnje obremenitve dohodka in čistega dohodka go- spodarstva SRS za te namene. V cilju znižanja sedanjih funkcionalnih stroškov delovanja SIS materialne proizvodnje za manj 10 % se morajo vključiti v enotno strokovno službo teh SIS tudi tiste, ki doslej še niso vključene (kmetijsko zemljiška, pospeševanje kmetijstva). Vse SIS materialne proizvodnje morajo tudi v pri- hodnje zagotavljati medsebojno posojanje sredstev tako, da bodo čim racionalneje izkoriščena. Naloge na področju posameznih SIS materialne proizvodnje: a) Samoupravna stanovanjska skupnost bo v večji meri kot doslej izvajala gradnjo družbenih stanovanj v krajevnih središčih izven Ptuja ter s tem prepreče- vala poglabljanje socialnih, komunalnih, ekoloških in drugih problemov v Ptuju. Odločno bomo prepreče- vali pozidavo na kvalitetnih kmetijskih zemljiščih, zato bo individualna stanovanjska izgradnja na ravninskem področju močno omejena (razen v sm.eri nadomestnih gradenj in izboljšanja bivalnih pogojev kmečke populacije). Energetsko oskrbo Ptuja bomo zagotavljali z izgradnjo skupne toplarne na premog oziroma na plin v okviru zagotovljenih količin, pred- vsem v mestnem jedru in strnjenih naseljih. ■ b) Samoupravna komunalna skupnost bo delovala v smeri večje udeležbe občanov za razvoj in vzdrže- vanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in individualne rabe. Pri tem bo še naprej osrednja naloga te skupnosti širjenje vodovodnega omrežja na vododeficitarnih področjih (Haloze, Slovenske gori- ce), na ravninskih področjih predvsem na Dravskem polju, pri izgradnji kanalizacijskih sistemov v smeri zaščite talne pitne vode. V sodelovanju s KS bo ta SIS zagotovila boljšo urbanizacijo naselij. Zato bo- mo okrepili združevanja sredstev za opremljanje stavbnih zemljišč, še posebej za potrebe gradnje go- spodarskih objektov. c) Skupnost za ceste bo izdelala merila za udeležbo krajevnih skupnosti pri modernizaciji in vzdrževanju vseh kategoriziranih cest v občini. Temeljno merilo bo razvitost oziroma prihodki KS v primerjavi z dolžino ter stroški vzdrževanja cest na njenem ob- močju. Skupnost za ceste bo z dolgoročnim planom opredelila načrt modernizacije in vzdrževanja vseh cest, ki so v njenem upravljanju. Za to skupnost bo- do poleg KS združevale del sredstev iz dohodka tudi OZD v ptujski občini. d) Kmetijska zemljiška skupnost bo zagotovila smotrnejšo rabo prostora na osnovi objektivnih meril in kriterijev, zmanjšala poslovne izdatke ter s SIS za pospeševanje kmetijstva, s KZ in EKK tvorneje so- delovala v smeri pridobivanja novih obdelovalnih po- vršin z vključevanjem neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih zemljišč. e) Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo prevzela sedanjo funkcijo samoupravnega sklada za pospeše- vanje kmetijstva ter usmerjala še bolj kot doslej svoja sredstva v večjo proizvodnjo hrane v zasebnem sek- torju na osnovi objektivnih meril in manj v interven- cije v porabi hrane. O Požarna skupnost bo smotrneje usmerjala razpoložljiva sredstva v tehnično boljše opremljanje gasilskih centrov. SPLOŠNA PORABA Skladno z usmeritvami o zmanjševanju sredstev za splošno porabo bomo v občinskih upravnih organih zmanjševali število zaposlenih tako, da bo do leta 1985 najmanj 10 »7o manjše, kot je bilo leta 1981. Z notranjimi prerazporeditvami delavcev med upravnimi organi bomo zagotavljali nujno potrebne zasedbe. Racionalneje bomo organizirali upravne organe in njihove delovne skupnosti, predvsem v smeri njihovega povezovanja. Iz proračunske porabe bomo izključili vse izdatke, ki niso najnujneši tako, da bo možna nadaljnja krepitev občinskih blagovnih rezerv in prednostno financiranje temeljnih nalog (delegatskega sistema, SLO, inšpekcijski nadzor itd.) Da bi dosegli večjo učinkovitost in ažurnost dela upravnih organov, bomo krepili računalniško ob- delavo podatkov ter informacijski sistem. Izvršni svet in družbenopolitične organizacije bodo podrobneje konkretizirali stabihzacijski program za področje splošne porabe v občini ter usmerjali ak- tivnosti v zmanjševanje profesionalnih funkcij. KRAJEVNE SKUPNOSTI Vse KS morajo proučiti u.streznost sedanje organiziranosti, še posebej tiste, ki imajo prek 3000 prebivalcev. Izvedli bomo delno ali popolno profesionalizacijo tajnikov v vseh KS ter njih povezalo v enotni strokovni službi KS občine Ptuj. V vseh KS bodo razpisovali krajevne samoprispev- ke v istem terminu tako, da bodo veljali od začetka do konca srednjeročnih obdobij. Pri tem morajo dosledno upoštevati določila družbenega dogovora o samoprispevkih v občini Ptuj. V KS mesta Ptuja bomo poenotili višino samoprispevka ter dosegli, da bo polovica sredstev namenjena skupnemu programu vseh KS, preostala polovica pa lokalnim potrebam KS. Pri tem morajo KS delno sofinancirati stroške vzdrževanja komunal- ne infrastrukture (razsvetljava, igrišča, zelenice). Financiranje strokovne službe KS bomo zagotovili iz sredstev proračuna občine in iz sredstev OZD za_ financiranje KS ter delno iz sredstev SIS za delova- nje delegatskega sistema. Na teh osnovah bomo dopolnili sedanji samoupravni sporazum o financira- nju KS, pri čemer pa sedanjih delitvenih razmerij za zbrana sredstva ne bomo spreminjali v tem sred- njeročnem obodbju, v novem pa bomo povečali delež sredstev za manj razvite krajevne skupnosti. Prek skupne strokovne službe KS bomo zagotovili ustreznejše gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi KS v smeri medsebojnega premosdlvenega kreditira- nja ter vzajemnega financiranja posameznih akcij, ki so skupnega pomena za več KS, predvsem pa iz- boljšali kvaliteto finančnega poslovanja. Zaradi profesionalizacije tajnikov v KS bomo omejili obratovalni čas krajevnih uradov tako, da bodo v KS z manj kot 3000 prebivalci odprti le s polovičnim delovnim časom oziroma vsak drugi dan. Profesionalizacija tajnikov bo postopna, skladna z materialnimi možnostmi. DRUŠTVA IN KLUBI Zveza kulturnih organizacij. Zveza telesnokultur- nih organizacij in Gasilskega zveza Ptuj bodo zagotovili vodenje potrebnega knjigovodstva in fi- nanc za vsa društva in klube s področja kulture, telesne kulture in gasilstva* občini Ptuj. Klubi in društva bodo sprejeli sporazum o med- sebojnem začasnem kreditiranju tako, da bo raz- položljiva sredstva za te namene čim racionalneje koriščena. Omejevali bomo prireditve in tekmovanja, ki zah- tevajo velika sredstva, v klubih in društvih pa omejevali profesionalizacijo, še posebej v breme sredstev združenega dela. Komisija za spremljanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije 4 - NAŠE KMETIJSTVO .^tfcember i b - Oto Mesaric v monodrami Nekoč In danes (foto B. Glazer) USPEŠNA PREMIERA OTA MESARICA v četrtek, 15. decembra, se je v garderobi letnega prireditvenega prostora zbralo skromno število ljubiteljev Talijinega hrama. Skro- mno število zato, ker je bil pro- stor, v katerem je s Partljičevo monodramo Nekoč in danes ali Atova domača naloga nastopil Oto Mesaric, član ptujskega amater- skega gledališča, izredno majhen. Partljičeva monodrama je nastala iz dveh že prej napisanih del. Oto Mesaric pa je žalostno smešni tekst dobro predstavil. Posebno prizna- nje pri občinstvu je požel z nekate- rimi odlično odigranimi prizori. Pričakovati je, da bo premiera doživela lepo število ponovitev, saj je monodramo mogoče odigrati kjerkoli. N. Dobljekar HIKO „OLGA MEGLIC" PTUJ REFERENDUM USPEL v petek, 16. decembra so imeli v tej ptujski DO referendum, odločali pa so se o izločitvi iz SOZD-a Elkom in o združitvi v enovito delovno organizacijo. V DO je zaposlenih čez 330 delavcev, za izločitev pa ie glasovalo 86 odstotkov vseh volilnih upravi- čencev, za združitev v enovito DO pa 83 odstotkov. Poleg tega .so vo- lili tudi delegate za SOZD Agros, izvolili so jih z večino glasov. Postopno preusmerjanje DO v proizvodnjo kmetijske mehaniza- cije (to je nov proizvodni program) je narekovalo preoblikovanje organiziranosti DO. O tem je Alojz Cuš, pomočnik direktorja DO povedal: ,,V sedanji organiziranosti tako obsežnega programa ne bi mogli realizirati. Potrebno je namreč združiti sredstva, kadre in pro- store. Zato smo se odločili za ukinitev temeljnih organizacij. Enovita DO daje vso zagotovilo, da bomo novi program tudi realizirali." MG 35 LET TEDNIKA IN 20 LET RADIA V soboto, 17. decembra je bila v Ptuju skromna slovesnost s katero smo delavci RADIO-TEDNIKA proslavili dva pomembna delovna jubileja ?5-letnico izhajanja Ted- nika in 20-letnico delovanja radij- ske postaje. Tednik je začel svojo pot kot Naše delo — glasilo OF ptujskega okraja 15. julija 1948, tri leta kasneje se je preimenoval v Ptujski tednik, leta 1962 pa v da- našnji TEDNIK, glasilo SZDL. Radio je kar 15 let mlajši, oglasil se je 2. januarja 1963. Oba — radio in Tednik pa danes pomem- bno dopolnjujeta osrednja repu- bliška in regijska sredstva obvešča- nja, da C njunem poslanstvu v sa- mi ptujski občini niti ne govorimo. Februar 1976 pa je za oba še ena pomembna obletnica. Večletna prizadevanja občinskih družbeno- političnih organizacij so končno IO nalogah na področja obveKanJa Je spregovoril Stanko Le- pej, sekretar predsedstva OK ZKS in novi predsednik pro- gramsko-izdajateljskega sveta Radio-Tednik Foto: Kosi rodila zaželjene sadove — radio in Tednik sta se združila v enotni za- vod za časopisno in radijsko de- javnost RADIO-TEDNIK Ptuj s ciljem združiti novinarske moči in strokovno službo ter dati delovnim ljudem in občanom obširnejšo in- formacijo o celotnem življenju in delu v občini. Na sobotni slovesnosti je p raz- vojni poti obeh občinskih sredstev obveščanja spregovoril Franc La- čen, glavni urednik in direktor Ra- dio-Tednika Ptuj, predsednik de- lovne skupnosti Martin Ozmec pa je podelil pismena jubiljena pri- znanja ki so jih dobili delavci za- voda Justina Arnuš, Jelka Knaus, Jože Bračič in Angela Pernat ter pet zunanjih sodelavcev. Ostalim delavcem pa so bila podobna priznanja podeljena že pred petimi leti. Med gosti so bili številni pred- stavniki občinskih družbenopoliti- čnih organizacij, predsednik skup- ščine občine Ptuj Franc Tetičkovič in sekretar predsedstva komiteja OK ZKS Stanko Lepej pa sta ob tej priložnosti tudi izrekla čestitke kolektivu za opravljeno delo na področju informiranja, obenem pa ga obvezala, da bo tudi v prihod- nje še zavzeteje opravljal svojo po- membno funkcijo na obeh podro- čjih, časopisnem in radijskem. Poleg Franca Tetičkoviča se je sobotne slovesnosti udeležil tudi Branko Gorjup, direktor Emone Kmetijskega kombinata Ptuj. Oba sta namreč najbolj zaslužna za ustanovitev radia Ptuj. Pred dvaj- setimi leti, ko sta opravljala funk- cijo sekretarja in predsednika ob- činskega odbora SZDL v Ptuju, je prav po njuni zaslugi stekla prva beseda v eter iz grajskega stolpa kjer je še danes ptujski radijski studio. mš KOMU SOLIDARNOSTNA SREDSTVA OMILITEV ŠKODE PO TOCi Iz republiškega sklada solidarnosti bomo v ptujski občini prejeli za odpravo posledic toče 32 milijonov 864 tisoč dinarjev. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je obravnaval predlog komisije za ocenitev škode in odločil, da se lahko sredstva solidarnosti uporabijo za omilitev škode v družbenem in družbeno organizi- ranem zasebnem kmetijstvu. Območja, ki so bila ob letošnjih neurjih različno prizadeta, so razdelili v A, B in C območje. Med najbolj prizadeta območja sodijo krajevne skupnosti Hajdina, Leskovec, ptujske krajevne skupnosti, Turnišče, Videm in Vitomarci, in Cirkovce. V B območje sodijo Cirkulane, Dole- na, Grajena, Kidričevo, Podlehnik in Juršinci, v območje C pa Destr- nik. Trnovska vas in Lovrenc. Solidarnostna sredstva bodo razdelili po naslednjem ključu: 6 milijonov 338 tisoč dinarjev prej- me Emona Kmetijski kombinat Ptuj. Kmetijska zadruga Ptuj prejme 16 milijonov 904 tisoč dinarjev, kmetijska zadruga Lov- renc pa 2 milijona 983 tisoč dinar- jev. Nadaljnjih 6 milijonov 518 tisoč dinarjev prejme SIS za ceste občine Ptuj za sanacijo škode na Haloških in slovensko goriških ce- stah, medtem ko ostalih 120 tisočakov namenjajo za stroške- cenitve in manupulativne stroške. Izvršni svet je soglašal tudi s predlaganimi merili za porabo sredstev in sicer: Kmetijski kombinat Ptuj naj dodeli solidar- nostna sredstva tistim temeljnim organizacijam, ki so utrpele škodo po toči letos in že prejšnja leta. To sta predvsem tozd Vinogradništvo in Sadjarstvo, Sredstva dodeljena organizacijam združenih kmetov pa se lahko uporabijo izključno v obliki materialnih sredstev, dodeljenih tržno usmerjenim kmetijam, za naročeno, družbeno organizirano proizvodnjo hrane. Pogoj za pridobitev sredstev solidarnosti je obseg prizadete or- ganizirane proizvodnje v letošnjem letu. Sredstev solidarnosti pa bodo deležni tisti, ki so že vključeni ali se v prihodnjem letu na novo vključujejo v tržno organizirano proizvodnjo. Sredstva pa lahko prejmejo le pridelovalci pšenice, sladkorne pese koruze, vinogra- dniki in sadjarji. Merila za razdeli- tev teh sredstev so naslednja: za pšenico je normativ oddaje 2.500 kilogramov po hektarju. Za to morajo uporabiti 250 kilogramov semena, tisoč kilogramov umetnih gnojil, 10 kilogramov zaščitnih sredstev. Regresira se nabava omenjenih sredstev v višini 50 od- stotkov. Ce znašajo stroški za na- bavo omenjenih sredstev 35 tisoč dinarjev, je polovica 17,5 tisočaka. Od tega prejmejo prizadeti na območju A 50, na območju B 30 in na območju C 20 odstotni reg- res. Za sladkorno peso je normativ oddaje 40 ton po hektarju. Za to je potrebno nabaviti 1,6 enot semena, 1200 kilogramov gnojila in 15 kilogramov pesticidov. Regresiranje pri tej kulturi je isto kot pri pšenici. Za koruzo je merilo oddaje 8 ton suhega zrnja v direktni proiz- vodnji ali lOOO kilogramov žive teže mladega pitanega goveda, ali 1000 kilogramov žive teže prašičev ali pa 3000 litrov mleka po ncKia- rju. Za to je potrebno 25 kilogra- mov semena, 1000 kilogramov gnojila in 9 kilogramov pesticidov, kar je v skupni vrednosti 34 tisoč dinarjev. Regresira se polovico zneska in sicer na območju A 30, na območju B 20 in na območjih C 10 odstotkov. Za vinograd velja normativ oddaje 6 ton grozdja po hektarju. Solidarnostna sredstva pa se delijo v višini 18 tisoč dinarjev na hektar v A območju, na območju B 12 tisočakov na hektar in na ob- močjih C 8 tisoč dinarjev po hek- tarju. Za sadovnjake je obveza oddaje 15 ton sadja po hektaru, glede na območje prizadetosti pa se delijo sredstva na 18, 12 in 8 tisoč dinarjev. Solidarnostna sredstva so torej namenjena izključno za povečanje intenzivnosti pridelovanja hrane v tržno organiziranem kmetijstvu. JB Gorišniška kronika 7. avgusta je bil v Gorišnici osrednji del občinskega praznika, posvečenega heroju 1. Slovenjegoriške čete Jožetu Lacku, vsem padlim soborcem in povojni ustvarjalnosti na ptujskem območju. V KS so v tednu pred svečanim praznovanjem organizirali niz športnih in kulturnih prireditev, aktiv kmečkih žena pa je pripravil razstavo o življenju na kmetih v preteklosti in sedanjosti. Geslo razstave je bil Zupančičev verz iz najveličastnejše lirske prsnitve . . . ,,Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti . . V knjigi spominov in vtisov so obiskovalci razstave nanizali svoje misli: Vaša razstava, ki ste jo tako skrbno in z ljubeznijo pripravile, me je prevzela, enako tudi Branko. Rekel sem že, da bi se lahko polovico slovenske kulture prišlo med vas učit, kako se mora vse z ljubeznijo ustvarjati, ustvarjati za človeka. Ostanite za vse čase zveste svojim materam, kar ste se pri njih naučile, in ustvarite še vse kaj lepšega. Na Gorišnico in njene ljudi me že od predvojne vežejo mnogi lepi spomini. Med vojno Gcm tu naScl zavetje in dobre ijudi, ki SO Z manO delili svoj kmečki kruh. Vidim, da še danes v ljudeh Gorišnice živi vse tisto, kar so v preteklosti lepega in bogatega sprejemali. To jc predvsem ljubezen do zemlje, do domačije in človeka. To kaže tudi skrbno pripravljena razstava. Žene, čestitam vam in želim, da bi s takim delom nadaljevale. Razstava nas vodi v leta otroštva. Osveži nam spomin' na čas naših babic, ko smo otroci v družinskem krogu ob večerih zapeli in poslušali petje vaških fantov, zbranih pod vaško lipo, popelje nas v čas kolin, pred nami se vrstijo minuli zimski dnevi, v katerih so nam babica, dedek, stric in teta pripovedovali zgodbe o strahovih, čudežih in resnična doživetja v njihovi mladosti, z rjizstave se javlja v goste čas, ko smo imeli drug za drugega več časa in nam je bilo kljub tršemu in tanjšemu kruhu lepše in topleje. V imenu sveta za vprašanje družbeno-ekonomskega in političnega položaja žena čestitam k skrbno pripravljeni razstavi. Le-ta je odraz velike ljubezni, ki jo gojijo kmečke žene do svoje slovenske zemlje in globokega spoštovanja do dela in človeka. Negujte našo bogato delovno preteklost in jo prenašajte na mlajše rodove. Razstavljeno delo je kronika življenja v kmečkem prostoru, priča o bogastvu kulturne in gospodarske ustvarjalnosti naših ljudi v pretekliku. Hvala vsem, ki ste se potrudili in oživili življenje, ki se tako hitro umika v sedanjiku. Razstava me spominja na mladost, v tisti življenjski čas, ko smo delo in kruh visoko cenili. Besedi ,,delo" in ,,kruh" bomo morali danes^ znova pisati z veliko začetnico. Vaš prispevek je tolikšen, da ga mi, mlajši rod, komaj sprejemamo. §e večji bo, če boste uspeli vzgojiti mladi rod, da bo začel ljubiti in spoštovati bogate vrednote svojih kmečkih babic in dedov. Dovolite, da se vam zahvalim v imenu KK SZDL za ves trud, ki ste ga vložile, da bi dostojno počastile letošnji občinski praznik. VaSa raz- stava je ogledalo časa, s katerim smo pogledali v nekdanjo vaško idilo. Kakor vsako leto so se tudi letos krajani KS Gorišnica 1. novembrai poklonili padlim borcem svojega okoliša. Najprej so se ustavili pred' spomenikom, ki stoji v parku pred osnovno šolo, in v katerega so vklesane besede: ,,V svetal spomin vam, ki ste v smrti zajeli spoznanje, da je svet za vse enak". Komemoracija je bila na pokopališču, kjer je skupnaj grobnica mladih junakov, ki so padli na pragu svobode, 4. februarja] 1945, pri Toplakovih v Gorišnici. Program so pripravili pionirji 0§ Fr.' Belšak in pevska ter recitatorska sekcija PD Ruda Sever. Na predvečer praznika Republike je bila v ZD Gorišnica svečana akademija. V programu so sodelovali pionirji 0§, pevska, tamburaška in recitatorska sekcija PD. Po akademiji je KS pripravila za vse tiste, ki so pomagali pri organizaciji uspelega občinskega praznika, družabno srečanje in se jim tako zahvalila za požrtvovalnost in trud v času avgustovskega praz- novanja. —a—C DRUŽINA HVALEČ SPET V DOMOVINI Odprli servis za Oplova vozila Ob Lovrenški cesti 3 v Kidriče- vem že dober mesec in pol obratuje prvi Oplov servis v ptujski občini. Odprla ga je družina Hvaleč, ki se je po dolgih letih dela v Nemčiji vrnila v domovino. Kot je ob na- šem obisku povedal Franc Hvaleč starejši, je ideja o takšnem ali po- dobnem servisu stara skoraj dve de- setletji. Toliko časa je namreč opravljal poklic mehanika, medtem pa sta se v tem poklicu izurila tudi sinova Marjan in Franc. Tako so s skupnimi močmi in prihranki zgra- dili moderno delavnico s pralnico avtomobilov. ,,Vse stroje, ki jih potrebujemo pri delu, smo uvozili iz Nemčije," pripoveduje Marjan Hvaleč. ,,Pri tem nismo imeli nobenih težav. Imamo napravo za elektronsko na- stavitev vžiga, za optiko, vsa spe- cialna orodja ... Po popravilu pa. lahko lastnik vozila opravi pri nas še pranje in ga tudi ustrezno zaščiti pred rjo. Tako lahko res opravimo vse, kar je potrebno, da je vozilo pripravljeno za varno vožnjo." Franc je dodal, da ne popravljajo le vozil znamke Opel, temveč tudi druga vozila, posebej, če delavnica ni polna. Pa še to je navrgel, da ob ,,zbiranju" dokumentov za obrt ni- so imeli težav. Trenutno so zaposli- li mehanika in še delavca, ki pere vozila. Tudi z rezervnimi deli za Oplova vozila ni večjih t^^žav, saj jih z njimi oskrbuje ljubljanska Avtotehna. In koliko jih je veljala investi- cija? ,,Delavnica je stala štiri mili- jone dinarjev, za opremo pa smo odšteli milijon dinarjev manj," je povedal Franc Hvaleč. ,,S cenami, ki so določene z uradnim cenikom smo zadovoljni, čeprav bi lahko normirano delo ocenili nekoliko višje. Nekaterim se morda zdijo ce- ne visoke, vendar je treba upošte- vati pri cenah tudi amortizacijo za naJe naprave v delavnici. Naprave Franc Hvaleč s sinovoma MarJanran in Franoom v d^vnlcL (foto J. B.) jetrebanobnavljati,popravljati . . '. Kakšna manjša popravila sicer opravimo sami, za večja pa je po- trebno obiskati servis proizvajalca, ki je v sosednji Avstriji." Marjan Hvaleč je v pogovoru omenil, da so imeli v Nemčiji svojo gostilno, kjer so prodajali pred- vsem jugoslovanske sjjecialitete. Tako so kar lepo število let oprav- ljali dva poklica — čez teden sta bila Franc in Marjan mehanika, ob sobotah in nedeljah pa sta pomaga- la v gostilni, ki je bUa po svoji go- stoljubnosti in dobri kuhinji znana daleč naokoli. Sedaj si ponovne za- poslitve v gostilni ne želita. Pravita, da je delavnica čisto dovolj, čeprav je njuna mama omenila, da misU na manjši bife ob delavnici ni čisto opustila. Hvalečevi moški pa pravi- jo, da je sedaj najbolj pomembno, da si pridobijo ugled pri strankah, da pošteno opravljajo svoje delo in zaslužijo dovolj za solidno življe- nje. Udobna hiša, ki so jo zgradili poleg delavnice, je domovanje treh družin. Tudi vnuki so že pri hiši, trije fantje, ki bodo najbrž nadalje- vali delo svojega deda in očetov. Tako vsaj upajo oče Franc in sino- va Franc in Marjan. V tujino se ne bodo več vrnili, saj so tam dovolj dolgo živeli in delali zato, da bi se lahko vrnili v domovino s toliko prihrankov, da so si sami zagotovili delo in poleg tega ponudili zaposli- tev še dvema delavcema. Ob koncu naj dodamo 5e nasled- njo njuno ugotovitev — naši vozni- ki svoje jeklene konjičke dosti bolj redno negujejo kot vozniki v za- hodni Nemčiji. Zal pa slednji pred- njaCijo pri vzdrževanju vozil. Samo čistoča je za varno vožnjo premalo — avtomobil je p>otrebno sproti po- pravljati in to takoj, ko pride do okvare, sicer je škoda še večja.. Tako smo na kratko poskušali predstaviti lastnike novega Oplove- ga servisa. O kakovosti uslug v ser- visu, kjer popravljajo tudi avtomo- bile drugih znamk, pa se prepričajte sami. N. Dobljekar TEDNIK — 22. december 1983 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 6 NOVE PRIDOBITVE MUZEJA Ob koncu leta želi 90-letni slavljenec, ptujski po- krajinski muzej, seznaniti svoje stalne obiskovalce, krajane, občane in ljubitelje ljudske in lepe umetnosti še z delom gradiva, ki gaje v letih 1980—1983 pridobil z izkopavanji, darili, volili in odkupi. V ta namen je pripravil tudi občasno predstavitev dela novopridob- Ijenih predmetov, ki bodo na ogled od 22. 12. 1983 do 20. 1. 1984 vsak dan razen v sobotah, nedeljah in praznikih od 10.—13. ure v pritličnih prostorih gradu. Zbiranje gradiva je naša stalna delovna naloga. Da gradivo zberemo, da ga ohranimo in da ga razvrstimo po njegovi pričevalnosti, dokumentacijski in umetni- ški vrednosti, je potrebno dosd časa, dela in potrplje- nja za razna prepričevanja in oosvetovanja in veliko sredstev za preparacijo, konzervacijo in restavracijo. Tem nalogam smo dostikrat kos, včasih pa tudi ne, zlasti takrat, ko v muzeju ni takega profila strokov- njakov in ni sredstev za pridobivanje zunanjih sode- lavcev ali za plačilo stroškov drugim sorodnim organi- zacijam. Vse to in evidentiranje in dokumentiranje raznih ohranitvenih posegov ter vso vloženo Studijsko- raziskovalno delo preden predmete prikažemo javno- sti na občasni razstavi, ali jih uvrstimo med razstavne predmete v stalne zbirke ostane ,,nepomembno", neo- pazno in je marsikateremu neznanka. Za kaj takega pa se obiskovalec niti ne zanima. Ob prijetnem doži- vetju razmišlja prej o lepoti razstavljenega predmeta, o znanem ali neznanem mojstru-izdelovalcu, o umet- niku, o kulturnem krogu in času, v katerega bi naj so- dil ta ali oni predmet. Spomni se tudi še, da je kaj ta- kega nazadnje videl na kakšni razstavi, pri tem ali onem zbiratelju, med osnovnimi sredstvi z odpisano vrednostjo ali med staro šaro na tem ali onem podstre- šju, dvorišču, odlagališču, v kleteh in gospodarskih poslopjih, v avtu prekupčevalca ali zbiratelja.. V letih 1$80—1983 je muzej pridobil dosti arheo- loškega, etnološkega, kulturnozgodovinskega in mine- raloško-petrografskega gradiva. Veliko predmetov, ki jih predstavljamo tudi po tem zaporedju, so muzeju darovali, ali pa jih je ta odkupil za simbolične vsote. Vsem tem pa gre zahvala, da bodo naše zbirke boga- tejše in da bomo tudi s temi pridobitvami razvozljali marsikatero vprašanje o časovni uporabi teh ali onih predmetov itd. Se posebej pa se zahvaljujemo daroval- cem, ki so že sami presodili, da njihova zbirka ali ta in oni predmet sodi v muzej. Na tem mestu naj omenimo: dipl. ing. Franceta Dragarja iz Maribora, ki je daroval svojo dragoceno mineraloško-petrografsko zbirko, družino Veber iz Rogaške ceste v Ptuju, ki je darovala gotski kip Sočut- ne in je muzej za njeno restavracijo in odlitek plačal okoli 120.000 din Regionalnemu zavodu za spomeni- ško varstvo Maribor, akademskega slikarja Bojana Golijo iz Maribora, ki je daroval tri unikatne grafike, dipl. ing. Mirka Bedekoviča iz Kranja, ki je daroval srednjeveški srebrnik, kovan v ptujski kovnici, diplo- mata Vlada Sestana s Ptujske gore, ki je daroval Bur- mensko harfo, študentko etnologije Jelko Kreft iz Ptuja, ki je darovala orodje za izdelavo papirnatih rož in več prazničnih rut, Ivana Puža in Nado Sirec iz Ptuja ter Franca Rojka iz Orešja, ki so darovali medi- čarske in svečarske predmete, Silvota Žitnika iz Gere- čje vasi, ki je daroval tehtnico za tehtanje perutnine, Viktorja Kneza in Jakoba EmerSiča iz Ptuja, ki sta da- rovala arheološke najdbe iz Vičave in Panorame, Skupščino občine Ptuj, ki je darovala lestenec iz slav- nostne dvorane na magistratu in Postajo Milice Ptuj, ki je prepustila muzeju etnološko gradivo, zaseženo pri avstrijskem državljanu. Muzej je v letih 1980—1983 odkupil kip „trpečega Kristusa", lutnjo, čembalo, klavir in drugo, s sredstvi KUS Slovenije je nabavil kurentove maske, masko medveda in kape oračev, s sredstvi iz fonda ,,Slikarske kolonije Poetovio-Ptuj" pa tri slike akademskega sli- karja Albina Lugariča in dva portreta akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Muzej je pridobil tudi ta- piserijo izdelano po kurentu akademskega slikarja Franceta Miheliča. Upamo, da bo v bodoče odkup predmetov potekal bolj nemoteno in sistematično in da bo sedanja pred- stavitev dela novopridobljenih predmetov postala spodbuda za še bolj tesno sodelovanje z imetniki za- sebnih zbirk in ,,zavrženih" predmetov, ki so jih volj- ni darovati ali prodati muzeju, da bi *ako vsi skupaj preprečili vsako nadaljnje siromašenje naše kulturno- zgodovinske zakladnice. Blagoj Jevremov Kurentovanje poznajo tudi v Amerilci Med obiskovalci 23. ptujskega kurentovanja sta bila tudi novinarja največje ameriške revije, specializi- rane za šport — ŠPORT ILLUSTRATED, Bili Johnson in Jerry Cook. Revija izhaja tedensko v na-' kladi 2,5 milijona izvodov. V mesecu februarju sta bila namreč na obisku v Jugoslaviji,kot gosta Turistične zveze Slovenije pa sta obiskala tudi nekatere slovenske kraje, med njimi tudi Ptuj in to v času tradicionalnega kurentovanja. Jugo- slavijo sta z daljšim reportažnim zapisom predstavila v številki, ki je izšla 24. oktobra letos. Jugoslavijo sta obiskala z namenom, da ameriški javnosti predstavita deželo, ki je nosilka 14. zimskih olimpijskih iger. Sestavni del reportažnega zapisa o Jugoslaviji, je tudi utrinek iz Ptuja, v katerem opisujeta pustovanjske običaje. Objavila sta tudi štiri fotografije s ptujskega kurentovanja; žal pa sta kurente zamenjala s skupino iz Spittala. Pri turistični zvezi Slovenije ocenjujejo, daje njun obisk in pozneje reportaža, propagandna akcija velike vrednosti. MG SVET SKUPNOSTI POORAVSKIH OBČIN Ponovno brez soglasja k mreži šol ,,Svet skupnosti podravskih občin se izkaže kot dober organ, ko razpravlja o splošnih zadevah," je dejal predsednik sveta Tone Luskovič. ,,Ko pa gre za usklajevanje zadev med dvema ah več občinami, prihaja do izraza lokalizem, zaprtost v občinske meje in podobno." Ta izjava je posledica enournega usklajevanja dnevnega reda seje sevta, ki je bila v pe- tek, 16. decembra, v Ormožu. Ptujska delegacija je namreč predlagala dodatno točko in sicer razpravo o sklepih koordinacijskega odbora za vzgojo in izobraževanje. K sklepom, ki zajemajo predlog o razmestitvi izvajanja vzgojno izobraževalnih progra- mov in števila oddelkov 1. letnikov srednjega usme- rjenega izobraževanja v Podravju za prihodnje šol- sko leto, bi moral dati svet skupnosti svoje soglasje. Delegati ormoške, slovenskobistriške, lenarške in ptujske občine so se strinjali z dopolnjenim dnevim redom, delegati mariborskih občin pa so bili proti. Argumenti, s katerimi so zavračali razširitev dne- vnega reda, so bili dokaj ,,čudni". Posebej še zato, ker je bilo v družbenopolitičnih organizacijah na medobčinskem nivoju dogovorjeno, da je potrebno uresničiti delitev dela med mariborskimi srednješol- skimi ustanovami in ptujskim srednješolskim cen- trom. Kot je dejal sekretar medobčinskega sveta ZKS za Podravje Slavko Kleindienst, v mariborskih obči- nah še vedno ni pripravljenosti za skupno reševanje problema srednješolskega izobraževanja. Ptujski cen- ter mora dobiti in opravljati svojo funkcijo, posebej še zaradi velikega števila učencev, ki gravitirajo na to šolo. Kar tretjina osmošolcev Podravja namreč nadaljuje izobraževanje v tem centru. Razprava je pokazala, da je enotno stališče medobčinskih organov družbenopolitičnih organiza- cij dejansko le črka na papirju. Delegati mariborskih občin so namreč zatrjevali, da sklepi koordinacijske- ga odbora ne temeljijo na konkretnih potrebah združenega dela, da delegatska baza ni razpravljala o predlogih in da je sestava omenjenega odbora nas- ploh neustrezna. V odgovor je moč zapisati le to, aa potreb združenega dela tako ali tako ne poznajo v nobeni občini — vsaj točnih ne, delegatska baza je o predlogih mreže šol razpravljala, — kjer so pač organizirali takšno razpravo, koordinacijski odbor pa je sestavljen iz delegatov, ki so jih predlagale skupščine družbenopolitičnih skupnosti. In kaj je v predlogih spornega? Le to, da bi naj srednješolski center v Ptuju dobil nekaj več oddelkov v posameznih usmeritvah. Seveda na račun zmanjša- nja števila oddelkov v nekaterih mariborskih šolah. Poleg tega bi naj v Ptuju postopoma ustanovili samostojno šolo za izvajanje vzgojno izobraževalne- ga programa elektroenergetika. Ker delegati o teh in ostalih predlogih koordinacij- skega odbora tokrat niso razpravljali, javna razprava o mreži šol pa bo končana v začetku januarja 1984, bo predlog odbora ponovno — kot že vsa leta — brez ustreznega soglasja sveta skupnosti podravskih občin. Tako ponovno ni bilo doseženo soglasje o zadevah skupnega pomena — o delitvi dela m«l srednješol- skimi vzgojno izobraževalnimi ustanovami v Podrav- ju — tako kot ne o gradnji skupna mlekarne, kafile- rije itd. N. Dobljekar OB PRAZNIKU NAŠE ARMADE Pred 42 leti, 22. decembra 1941 seje rodila v majhnem bosanskem mestecu Rudu naša armada. Ta- krat so se v tem mestecu zbrali partizani iz vseh koncev naše do- movine, da bi ustanovih armado, ki bi branila svojo domovino. Vse borce so družile skupne misli: »Tujega nočemo, svojega ne damo. Domovina! Svoboda. Mir!<( Njihov cilj je bil — žived svobodno in samostojno. Toda ta misel je zahtevala — mnogo, premnogo žrtev. Kohko nedolž- nih otrok, žena in borcev je žr- tvovalo svoje življenje, za nas, za boljši jutri, za današnji rod, ki živi v svobodi, miru, bratstvu in enotnosUl ... . _ Naša vojska se je iz leta v leto vse bolj razvijala, krepila, se iz- popolnjevala. Iz slabo oboroženih pardzanskih enotje nastala nova, svobodna, oborožena ljudska ar- mada. Ko je bil po štirih letih sovražnik premagan in pregnan iz naše domovine, ie bila armada spet tista, ki je pomagala graditi porušeno domovino. Armada je za našo neuvrščeno, socialistično deželo zelo pomem- bna; pa ne samo zato, da varuje naše meje, krepi bratstvo, prija- teljstvo med našimi narodi in na- rodnostmi, ampak da nam tudi pomaga pri raznih akcijah, pri morebitnih elementarnih nesre- čah. Naši vojaki so tudi dokazali, pri morebitnih elementarnih ne- srečah. Naši vojaki so tudi do- kazah, da znajo tudi poprijeti za motiko. lopato, gasilski aparat itd. Armada smo mi vsi, saj je naša obramba zasnovana na "koncep- ciji splošne ljudske obrambe, v armaHi «p krepi na5fl enotnost in bratstvo, kije naša največja moč. Vehkokrat nas mish popeljejo k današnjemu sodobnemu orožju, oborožitvi. Vsak dan slišimo: »Nove namestitve raket, nova nesoglasja!« Čemu vse to? Je to potrebno? Spore in nesoglasja bi morah reševati z lepo besedo, med narodi naj bi vladah dobri sosed- ski odnosi. Denar, ki ga porabimo za oboroževanje naj oi namenili nerazvitim deželam, lačnim otrokom. Velesile, ki med seboj tekmu- jejo v oboroževanju naj se že za- vedo, da s tem silijo tudi sebe ob rob prepada, če že ne v prepad; premalo pa se zavedalo, da lahko le pritisk na gumb uniči vse živ- ljenje na Zemlji. ŽeUm si, da bi ves svet v cnnKi^em Času obsijalo sonce svobode, da bi njegov žarek segel tudi do neraz- vitin in zaostalih dežel. Po vsem svetu naj zavlada ljubezen, brat- stvo in enotnost vsega človeštva, tako kot je zapisal v Zdravliici naš največji slovenski pesnik France Prešeren. Danica Lorbek, OS Maksa Bračiča Cirkulane PRIPRAVE NA 24. KURENTOVANJE Nekaj časa je bila ta največja ptujska folklorna turisdčna prire- ditev na prepihu; na koncu pa je bilo le odločeno, da prireditev naj bo! Tradicionalni sprevod bo v ne- deljo, 4. marca. Zaradi stabilizacij- skih prizadevanj ne bo spremlja- jočih prireditev, program pa kljub temu ne bo okrnjen. Nastop ljudskih pevcev, godcev in plesalcev, ki je nekaj let sodil tudi v program kurentovanjskih prireditev, bo sedaj v okviru praznovanja 15-letnice folklornega društva Ptuj. Nastop bo 14. januarja. Obvezo za kmečko gostijo soj)rav tako prevzeli drugi. Nosilec bi naj bila gostinska orga- nizacija ob pomoči folklornega dru- štva in turističnih društev v občini. Pripravljen je že tudi program prireditve, skupaj bo nastopilo 22 skupin. Dve bosta iz zamejstva, dve iz sosednje Hrvatske in ena ir Makedonije, ostale pa iz Slovenije. Po oceni bo kurentovanje 84 veljalo blizu en milijon dinarjev. S sredstvi pa so vedno težave, zato so v odboru mnenja, da bi skušali kar največ vstopnic prodati že v pred- prodaji. Cena vstopnice bo 50 dinarjev; otroci si bodo prireditev ogledah brezplačno. Najbolje bi bilo, da bi vstopnico kupil vsak za- posleni v ptujski občini, teh pa ie nekaj čez 18 tisoč. S tem bi se izboljšalo tudi finančno stanje organizatorja. Pri prodaji računa organizator na večjo pomoč sindikalnih organizacij. Prav bi bilo, da bi kon- čno uspeli prodreti tudi s prodajo vstopnic. MG 0 DUHOVNIKU PROTIFASISTU (1914 - 1983) Bil je to Alfonz Kšela, moj ro- jak iz Kraljevec pri Vidmu ob Sčavnici. Kot šolarja se v videmski šoli nisva mogla spoznati, saj je bil od mene skoraj osem let mlajši. Jaz sem začel obiskovati osnovno šolo še v Avstriji, on pa šele v stari Jugoslaviji. Vzgoja v stari Jugo- slaviji pa ie bila vendarle nacional- no naprednješa kot v Avstriji, ki je skušala Slovence na vse načine germanizirati. Alfonz je bil priza- det tudi zaradi tega, ker je njegov oče padel v avstrijski vojski kot žr- tev imperializma. Tega se je kot bister in nadarjen šolar, ki so ga v videmski šoli vzgajali zavedni slovenski učitelji in kateheti, kma- lu začel zavedati. Bil je veren in se je zato odločil za duhovniški poklic. Leta 1934 je stopil v kapucinski red, štiri leta pozneje pa je postal duhovnik. Kot toliko drugih slovensko zavednih duhovnikov bi Nemci tu- di njega slej ali prej prijeli in ga izselili, zato se je še pravočasno umaknil v Dubrovnik. Ob ; kapitulaciji Italije sva se tu prvič srečala, čeprav sem jaz živel na otoku Lopudu pri Dubrovniku, in sicer pod drugim imenom. Po oce- ni, ki velja le do kapitulacije Itali- je, ni bil pater Kšela sploh ogro- žen, saj se ni udejstvoval politično. Ob kapitulaciji Italije pa me je skril pred Nemci in tako se je izpostavil veliki nevarnosti. Saj sem jaz padel v roke Hitlerjevih teroristov že kot študent v Dresde- nu leta 1933. Povrh pa sem napisal in javno objavil grozeče odprto pi- smo, naslovljeno na Hiderja, pa tudi hiUerjevski peti koloni v Ju- goslaviji sem se zameril zaradi delovanja proti njej. Za takšno moje delo je Alfonz Kšela dobro vedd, vendar me je vzel pod streho kapucinskega samostana v Dtttrovniku, ko sem bil v največji nevarnosti, da padem zopet v kremplje Hitlerjevih teroristov. S tem, da me je zaSčitil, je bil v ena- ki nevarnosti kot jaz, če ne še v večji. Za oba pa se je srečno iz- teklo, vsaj takrat v Dubrovniku. Ne morem se več zanesljivo spomniti, ali me je na patra Kšelo opozoril redovnik Mavric, primor- ski rojak in goreč antifaSist, ki je opravljal dolžnost župnika nekje na bližnjem dubrovniškem kop- nem; prihajal pa je enkrat tedensko maševat na mali otok Koločep, kjer ni bilo stalnega duhovnika. Nekoč se je mimogrede izkrcal na Lopudu prav zaradi tega, da mi ponudi svo- jo pomoč pri ilegalnem delovanju zoper italijanskega okupatorja in njegove ustaške in četniške zavezni- ke. Bilo je to morda kar celo leto pred kapitulacijo Italije, medtem ko sva se z Alfonzom Kšelo srečala šele ob sami kapitulaciji. To je bilo tistikrat, ko so nas pripeljali iz internacije na Humu zopet nazaj v trdnjavo Lovrijenac. Hitro smo od Italijanov izsilili izpustitev iz zaporov in se zatekli na razne stra- ni. V središču mesta so oblast že prevzeli Nemci in so dohod vanj blokirali z enim protitankovskim topom in nekaj strojnicami. To so storili zaradi tega, ker jih je s strani Gruža ogrožala velika množica italijanskih vojakov pod povelj- stvom generala Amica, ki se je odločil, da ne bo kapituliral pred Nemci. Pričakoval je, da bo jim lahko kljuboval, dokler se z ladjami ne bo evakuirala iz Gru- ža glavnina italijanske vojske. Množica italijanskih vojakov, zbrana med Gružem in Boninovim, pa ni uneia enotnega poveljstva. Kar je bilo zagrizenih fašistov, pa so prešli na nemško sttan in so tako odpovedali poslušnost generalu Amicu. Njega so Nemci ustrelili. F^ed generalovo tragično usodo nedaleč od Gruža, pa se je položaj razvijal, kot sem že opisal v drugi knjigi spominov, tu naj ome- nim le nekatere nadrobnosti. V kapucinski samostan se je zate- kel italijanski kapetan in vojni ku- rat. Naletel je name in mi hotel izročiti samokres. Prosil je tudi, da mu preskrbim redovniško obleko. Začudeno sem ga vprašal, odkod mu kot duhovniku samokres, pa mi je delal, da so na partizanskih območjih bili oboroženi tudi du- hovniki. Podučil sem ga, da so partizani sedaj postali zavezniki prodfašisučne italijanske vlade, sovražniki pa nacisdčne nemške vojske, ki sedaj ogroža tudi njega in druge italijanske vojake. Med tem pogovorom naiu je presenetil pater Kfela. Samokres je italijanski kurat sedaj ponudil njemu, boječ se. da bi ga samokres kompromitiral pred Nemci, če bi ga ujeli oboroženega. Zmedo so sedaj napravile nem- ške štuke, ki so delno poškodovale tudi samostan. Midva z italijan- skim kuratom sva se umaknila, pa- ter Kšela in dva ali trije drugi re- dovniki pa so ostali kar v samosta- nu. Kar se je dogajalo zunaj samo- stana, sem opisal že v drugi knjigi. Rad pa bi dopolnil Kšelov življenje- pis, kakor je bil prikazan v govorih ob njegovem slovesu v Ptuju marca 1983. Pogreba se nisem mogel udele- žiti, ker sem za žalostno vest zvedel prepozno. Izrazil pa sem takoj pis- meno sožalje samostanu-s prošnjo, da jo posreduje tudi svojcem po- kojnika. Cez nekaj dni sem se ose- bno oglasil v samostanu s prošnjo, da mi pošljejo prepise komemora- tivnih govorov, pa tudi kseroks ko- pijo tiste strani knjige Cirila Peteši- ča (Katoličko svečenstvo u NOB-u 1941-1945, VPA, Zagreb 1982), kjer je omenjen tudi Alfonz Kšela. To obširno gradivo sem dobil. Iz njega bom citiral le tiste odlomke. ki bistveno osvetljujejo lik A. Kše- le. Predvsem iz tega gradiva tudi iz- haja, da je bil spreten tehnik. Kot tak mi je že v Dubrovniku ponudil, da je pripravljen konstruirati poseben aparat za poslušanje ra- dijskih poročil, na katerem bi bilo mogoče sprejemati tudi poročila oddajnikov, ki jih sovražnik moti. Bilo je premalo časa, da bi A. Kšela tak aparat sestavil, ker sem jaz že 20. oktobra 1943, to je nekaj tednov po kapitulaciji Italije zapustil Lopud. V komemorativnem govoru p. provinciala Štefana Balažica, KSe- lovega nekdanjega študenta, je ta- ko-le poudarjeno Kšelovo tehnično znanje: ,,. . . Tako je s svojimi teh- ničnimi sposobnostmi . . . poprav- ljal ljudem najrazličnejše aparate; s svojo glasbeno nadarjenostjo je učil igrati in peti tudi druge ..." Tudi drugi govornik, ki se je poslavljal od patra Alfonza Kšele, je naglasil poleg vernosti tudi nje- gove delovne navade, skromnost in požrtvovalnost v smislu vodila ,,Ora et labora". Hrvaški provin- cial Zdenko T. Tenšek, kateremu je pater Kšela predaval kot profesor v semenišču, pa se je takole spo- minjal Alfonzovega kulturnega de- la: ,, . . . Patra Alfonza pamtim kao djelatnika koji se mnogo tru- dio da nama sjemeništarcima pored duhovne formacije usadi i kuhurne i umjetničke vrijednosti. Pratio nas je na priredbe, u kazalište, kino, galerije, jasno imajuči u svj^sti zadatak i potrebu, da mladi sjemeništarci kao buduči svečenici moraju biti široko upoznati s živo- tom i kulturom." Meni pa je postal vzor tudi za- radi svoje široke tolerantnosti, ki mu je velevala, da se mora zavzeti tudi za drugače mislečega, če hoče biti dosledep kristjan. Tak paje kot krščanski socialist pater Alfonz KSela bil vse življenje. rVAN KREFT DR. MED. FRAN BRUMEN Pasivno kajenje Prof. dr. F. Schmidt, vodja raziskovalnega instituta za preventivno onkologijo (raziskovanja o nastajanju rakastih obolenj) klinične fakultete v Mannheimu, oddelku v Heidelbergu, je napisal kratko kritično razpravo o tem problemu kot nekakšen odgovor na tozadevni sestanek prof. dr. med. G. Roseja iz Londona. V svojem sestavku ugotavlja, da nikakor ne more biti pravihio, da bi VEC kot 40 MEDTEM DOKAZANIH KANCERGENIH (RAK POVZROCUJOCIH) SNOVI V TOBAKOVEM DIMU puščali ob strani, kot to prikazujejo nekatere publikacije, ki skušajo pasivno vdihavanje zakajenega zraka prikazati zgolj kot nedolžno in nepomembno nadležnost za tiste nergače, ki sami ne kadijo. Za temi publikacijami se skrivajo seveaa preuvsem tobačneipvarne m /si tisti, ki s pridelovanjem in prodajo tobaka služijo bogate denarje. Med ijimi so na žalost tudi državne blagajne, ki so s takim svojim stališčem lajvečja ovira uspešrKJšemu preprečevanju kajenja. Ker imajo raka povzročujoče snovi IZRAZITO SUMACIJSKO (VEČKRAT ZNOVA SE PONAVLJAJOČO) LASTNOST VPLIVANJA, že zaradi tega ni mogoče določiti — niti teoretično — spodnje meje škodljivosu, oziroma tiste najnižje koUčine, ki je že škodljiva. Zato moramo tudi že manj zakajen prostor oceniti kot zdravju škodljiv. Pri teh raziskavah je Brunnemann ugotovil, da VSEBUJE TAKOIMENOVANI STRANSKI DIM, KI IZPUHTEVA IZ SAMOHOTNEGA TLENJA PRIŽGANE CIGARETE, PET- DESETKRAT VEC VISOKO KANCEROGENIH NITROSAMINOV — posebne snovi, katerih je dosedaj odkritih več kot dober ducat — kakor pa glavni dimov snop, ki ga kadilec aktivno vsesava. Zanimivo in pomembno je spoznanje raziskovalcev, ki so z ustreznimi, analizami ugotovili, da zrak v zelo zakajenem prostoru SAMO V ENf URI BIVANJA VSEBUJE VEC STRUPENIH NITROSAMINOV, kakor pa jih je v glavnem aktivno vsrkanem toku dima celih 30 cigaret. Ta ugotovitev seveda nikakor ne upravičuje aktivnega kajenja, temveč neizpodbitno dokazuje, kaki NEZAVEDNI NEVARNOSTI SO IZ- POSTAVLJENI TISTI, KI SICER SAMI NE KADIJO, marveč nič hudega sluteč bivajo v zakajenem prostoru. Količina nitrosamina je v cigaretnem dimu tako velika, da raziskovalci smatrajo CIGARETNI DIM KOT NAJPOMEMBNEJŠI IZVOR TEGA NEVARNEGA STRUPA! Poskusi z nitrosaminoiTi so na več kot 20 vrstah različnih živali pokazali IZREDNO RAKOTVORNO LASTNOST! Pa bi kdo misbl, da bi tako morali za rakom zboled vsi, ki so kdaj bivali v zakajenem prostoru. Tako spodbijanje ni utemeljeno, ker so za nastanek rakastega obolenja potrebni še drugačni faktorji, za katere pa ne vemo, kdo jih ima, oziroma kdo jih nima! Raziskovalec Rose je ugotovil, da kadilci cigaret, ki pokadijo dnevno samo 5 cigaret, petkrat bolj pogosto obolevajo za rakom, kakor pa nekadilci. Statistike dokazujejo, da OTROCI STARŠEV KADILCEV MNOGO POGOSTEJE OBOLEVAJO NA DIHALIH, kakor pa otroci nekadilcev. Tudi ta ugotovitev dokazuje škodljivost,,pasivnega kajenja". Naj s tem v zvezi ponovimo najnovejšo statistično ugotovitev, dg je v Srednji Evropi ta čas že VSAKI PETI SMRTNI PRIMER POSLEDICA RAKAVEGA OBOLENJA! Sošolec dr. med. Jože Žitnik je zapisal ,,Rak, kuga današnjih dni". Ker zaenkrat rakastim obolenjem nismo drugače kos, si skuSajmo pomagati tam, kjer moremo! Danes jc umrljivost za rakom pri moških že pri 21,5 pri ženskah 19,2 Tako ugotavlja svetovna zdravstvena organizacija WHO. 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 22. december 1983 — TEDNIK Prenovljeni planinski dom Anton Štuhec s sodobno kuhinjo in restavracijskimi prostori ter ležišči je novi up razvoja turizma na bistriškem Pohorju. Čakajo samo še na sneg Organizatorji zimslco športnih in rekreativnih aktivnosti v občini Slovenska Bistrica so se letos še posebno skrbno pripravili na zimsko sezono. Dela ob pripravah je bilo veliko, toda zagnanost nekaterih posameznikov, še posebno pa ponujene nove možnosti turističnega centra Trije kralji na bistriškem Pohorju, so ustvarile celoto, ki se ji ljubitelji zimskih športov prav gotovo ne bodo mogli odreči. Da so se na zimsko sezono tokrat zares skrbno pripravili, kaže tudi podatek, da so že sedaj zasedene vse zmogljivosti do 20. februarja 1984. Za obisk pri Treh kraljih je vedno večje zanimanje med ljubitelji zimskih športov tudi iz občine Ptuj in iz z bistriško občino pobratene občine Svetozarevo in nekaterih drugih sosednjih občin. K temu je prispevala obnovitev planinskega doma Anton Štuhec in tudi zgraditev nove vlečnice Veliki vrh. Kljub temu, da so nočitvene zmogljivosti planinskega doma že povsem zasedene, čeprav so z obnovitvijo doma povečali od 17 na kar sto ležišč, pa ljubiteljem zimskih športov pri Treh kraljih niso zaprte možno- sti. Takoj ko bodo snežne razmere dovoljevale smuko, bo iz občinskega središča Slovenska Bistrica pričel voziti na Tri kralje redni avtobus, ki bo smučarje pobiral na več točkah, med drugim na avtobusni postaji Sloven- ska Bistrica, pri gradu v Slovenski Bistrici, pri gostilni Kumer na Devini in na Smartnem. Načrtujejo, da bo avtobus vozil iz Slovenske Bistrice dnevno ob 8. uri in se vračal v Slovensko Bistrico ob 9.20. Za tiste, ki se bodo odločali za popoldansko smučanje pa bo avtobus iz Slovenske Bistrice odpeljal na Tri kralje ob 15. uri z istimi postajališči kot dopoldanski. Na smučišču so pripravili tudi dve pomembni novosti. Med obratovanjem vlečnic bo na smučišču odprt kiosk z okrepčili. Tistim, ki bodo imeli težave s smučmi ali drugo opremo pa bo priskočil na pomoč stalni serviser, ki bo pri Treh kraljih predvsem ob sobotah in nedeljah. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat MED MLADIMI V ŽETALAH Leto in pol je tega, ko smo bili zadnjič na obisku med mladimi v Zetalah, pred kratkim pa smo jih ponovno obiskali. Prav gotovo se je v tem času zgodilo veliko novega, zato smo od sedanje predsednice osnovne organizacije ZSMS, Marte Mikulič, želeli najprej zvedeti, kakšne so spremembe od našega zadnjega obiska? ,,Zares veliko sprememb je nastale v tem Času. Najprej moram povedati, da smo izgubili našega bivšega predsednika, aktivnega mladinca in prijatelja Srečka Voduška, ki se je smrtno ponesrečil. Ta izguba nas je, zelo prizadela, a kmalu smo z delom morali nadaljevati sami. Sedaj se ponovno zbiramo v Zetalah vsake tri tedne in rešujemo sprotne probleme. Morda nismo ne vem kako uspešni in množični. Vedeti je treba, da je še veliko mladih, ki so precej oddaljeni od Zetal in da je predvsem v zim- skem času pot še težja. Razen tega je čez leto precej dela doma na kmetijah, največ časa pa mladim jemlje verjetno skrb za šolo in pot do nje in pa nazaj domov. Dokaj uspešni smo pri sodelovanju s krajevno skupnostjo, sicer pa smo aktivni še na kulturnem in športnem področju. Za naše delo nam je vedno na voljo skupna prosvetna dvorana, svoj prostor pa si delimo z domačim športnim društvom. Morda je zadnje čase čutiti rahlo padanje števila aktivnih mladincev, kaj je vzrok temu, tega pa sama ne vem pove- dati. Morda včasih zataji obveščenost, saj vsa vabila pošiljamo prek učencev osnovne šole, vendar druge poti ali načina res nimamo. Združeni smo iz zaselkov Kočice, Dobrina, Cermožiše, Nadole in iz samih Zetal. To je zelo široko območje, bregovi pa so ločeni z dolinami, povrhu tega pa so hiše raztresene in precej oddaljene med seboj. Posamezniki imajo tudi po 6 km hoje, če želijo priti na sestanek. Za vse to pa je treba precej več volje in odrekanja. Tako, da lahko rečem le vse dobro, saj smo za naše pogoje še zmeraj razmeroma aktivna mladinska organizacija." Mladinka Marija Jezbec pa nam je povedala kako sodeluje osnovna organizacija ZSMS z osnovno šolo in društvi na vasi: ,,Mislim, da z osnovno šolo kar lepo sodelujemo. Pripravljamo skupaj programe za razne slovesnosti in proslave in starejši pionirji in mladinci se tako navajajo na delo v mladinski organizaciji. Tudi s kraje- vno skupnostjo sodelujemo, predvsem tisti mladinci, ki se udeležujejo raznih sej. Mislim, da je v samoupravnih organih KS dovolj mladih, ki zastopajo naše želje in stališča. Sicer pa pripravljamo mladi tudi razna športna srečanja in občasno sodelujemo tudi z mladimi iz Majšperka, Sesterž, Maclja in še od kod. Letos smo uspešno izvedli že tri turnirje v malem nogometu, ki so vsi dobro uspeli. Razen tega imamo v Zetalah prosvetno društvo, ki je zelo aktivno in v njem je veliko mladincev. Naš zadnji uspeh je bila igra Dekle iz Trente, s katero smo gostovali tudi v drugih krajih. Mladi smo vključeni tudi v domače športno in šahovsko društvo, precej pa jih dela tudi v gasifskem društvu." Mladi Zetalčani pa so aktivni tudi na področju mladinskega prostovoljnega dela. O tem je govorila Angela Jus: ,,V Zetalah imamo svojo mladinsko delovno brigado, vendar pa ta deluje le občasno. V minulem obdobju pa smo kljub temu opravili kaL precej dela. Letos smo imeli že tri večje delovne akcije. Kar dvakrat smo se lotili vzdrževanja ali morda popravljanja krajevne ceste proti Rogatcu, v zadnji akciji pa smo vozili drva iz Loga za kurjenje v naši prosvetni dvorani, tako Ha nas sedaj pozimi ne bo zeblo. Skupaj s krajevno, skupnostjo pa smo zgradili tudi ograjo okrog pokopališča, in opravili Se več manjših delovnih akrii Zal miamo težave zaraai Uenarja. Težko ga doDimo in različnih načinov se poslužujemo, da bi ga spravili skupaj čimveč. Organiziramo razne zabavne prireditve, kjer smo sami natakarji in gostitelji; iztržek pa gre v mladinsko blagajno. Tako smo si s svojimi sredstvi plačali enodne- vni izlet v Plitvice, kjer smo se imeli izredno lepo. Mislim, da je tako tudi prav, saj smo si vsi skupaj zaslužili malo zaoave in sprostitve. Tudi v bodoče načrtujemo več skupnih akcij in če bo denar, bomo organizirali še kakšen izlpt " M. Ozmec OBČNI ZBOR OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA BOLNIŠNICE Sindikat najvplivnejša družbenopolitična organizacija Tako so ugotovili udeleženci občnega zbora osnovne organizacije sindikata ptujske bolnišrii- ' ce. Kritično so ugotovili, da je zavest delavca — člana sindikata ostala neomajana tudi v zelo kri- tičnih trenutkih, ko je z besedo že bil izražen po- mislek o članstvu v zvezi sindikatov. Bolnišnične delavce močno obremenjujejo nizki osebni do- hodki, saj blizu 100 delavcev še prejema osebni dohodek, ki je nižji od 10 tisoč dinarjev. §e letos načrtovano povišanje osebnih dohodkov pa bo popravilo tudi to stanje. Z osebnimi dohodki tu- di niso več na repu v Sloveniji, po podatkih je povprečni osebni dohodek že boljši od maribor- skega, seveda v tej stroki. Kljub dobremu delu, so v bolnišnici doslej (podatek za leto 1983) negativno poslovali. Za rezultat ne gre kriviti delavcev bolnišnice, le-ti so dobro delali, saj so že ob koncu novembra izpol- nili delovni program za leto 1983. Stabilizacijsko se obnašajo že več let, varčevanje pa je sestavni del njihovega dela. Tako bo ostalo tudi v prihod- njih letih. Daleč največja problema sta investicijsko vzdrževanje in oprema. Investicijsko vzdrževa- nje gre v breme zdravstvenega delavca in je po vsej verjetnosti prevelik zalogaj. Letos jim je z dializnim aparatom pomagal Ivan Kramberger, znani dobrotnik bolnih ljudi. Morajo urediti še ustrezne prostore. Na to čaka že 21 kroničnih le- dvičnih bolnikov, želijo pa jih tudi zdravstveni delavci, saj jim je skrb za bolnika vendarle prva in poglavitna naloga. V letu 1984 ima prednost rentgen, v tem letu bo ponovno začel delati ultrazvok, ki je v vsem letu 83 miroval. Za leto 1985 pa se je potrebno pripravljati že sedaj, pripraviti je namreč potreb- no dokumentacijo za izvajanje občinskega sa- moprispevka za zdravstvo. Iz teh sredstev pa bodo zdravstveni delavci končno uredili porodno-ginekološki oddelek. Uredili pa bodo tudi kotlovnico. Zdravstveni delavci so tudi za povezovanje in za sozd, vendar le v primeru, ko bo tako povezo- vanje zagotovilo uresničevanje interesov nadalj- njega razvoja ptujskega in ormoškega zdravstva. Na občnem zboru so sindikalni delavci bolni- šnice, v kateri je zaposlenih 482 delavcev in vsi so člani sindikata, razrešili dosedanje vodstvo in iz- volili novo. Toplo so se zahvalili dolgoletnemu predsedniku in aktivnemu sindikalnemu delavcu Marjanu Stolfi, ki bo tudi v novem mandatu član izvršnega odbora osnovne organizacije. Ze v pripravah na volitve so se odločili, da bodo po- vsem zamenjali članstvo v izvršnem odboru. No- vi odbor šteje 26 članov, od tega so samo trije iz prejšnjega mandata. Osnovno organizacijo pa bo poslej vodila Irena Galun, tako je na prvi seji sklenitnovi izvršilni odbor Občni zbor se je spomnil tudi delavcev, ki so letos upokojeni. Prejeli so skromna darila. S tem so se jim tudi zahvalili za dolgoletno delovno zvestobo in skrb za bolnika. Ob koncu so sprejeli tudi delovne usmeritve za obdobje, v katerem bo dejavnost sindikata še kako pomembna. To bo obdobje velikih gospo- darskih in političnih preizkušenj. V teh pa se bo dokazoval tudi dejanski interes sindikata, ki je tudi interes delavca. MG DAN OSNOVNE ŠOLE TONE ŽNIDARIČ Učenci, in delavci OS Tone Znidarič so v ponedeljek proslavili dan svoje šole, ki nosi ime proslavljenega revolucionarja in partizanskega ko- mandanta ter španskega borca. O njegovi življenjski poti je na osrednji proslavi v šolski telovadnici govorila ravnateljica Marija Sumandlova ter nato številnim staršem, predstavnikom krajevne skupnosti in občine, so- sednjih šol in pobratene šole 8. maj iz Varaždina ter seveda učencem in delavcem, predstavila pomembnost pravilne vzgoje otrok. Po nagovoru predsednice pionirskega odreda Nataša Arko so k spomeniku Toneta Zni- dariča, dan šole je na obletnico njegove smrti — umri je 18. decembra 1944, položili venec, čestitko je kolektivu izrekel Franc Klemenčič, po po- delitvi jubilejnih nagrad delavcem pa so se učenci matične in podružničnih šol predstavili z bogatim kulturnim programom. Ob prazniku so izvedli tudi številne spremljajoče prireditve in razstave. Tekst in foto: 1. kotar Osrednjo prireditev so skK<«ii s pestrim programom Osrednja svečanost je bila dobro obiskana Položitev venca k spomeniku Toneta Žnidariča v avli šole SLOVENSKA BISTRICA Likovniki razstavljajo Kljub ljubiteljev likovne umetnosti občine Slovenska Bistrica, je v petek, 9. decembra v razstavnih dvoranah bistriškega gradu odprl raz- stavo del članov kluba. Svoja dela razstavlja skupno 17 članov kluba. Največ med njimi se predstavlja z deli v olju in temperi. Med pogosteje uporabnimi so tudi tehnike v svinčniku, akvarelu, emajlih, linorezu, monotipiji in kredi, i^odlaga za ustvarjanje pa sta bili največkrat platno, les in papir. Skupno razstavljajo prek 40 del, ki bodo na ogled do 25. decembra in predstavljajo življenjsko okolje ustvarjalcev. Viktor Horvat NAČRTOVANA GRADNJA NOVE POSTE Pomladi 1984 bodo v Slovenski Bistrici v podaljšku sedanje poštne zgradbe pričeli z gradnjo novih prostorov, v katerih bodo prostori za nove telefonske priključke. Ze prepotrebna naložba v občinskem središču Slovenska Bistrica bo po predvidevanjih veljala 70 milijonov dinarjev. V njenih prostorih pa bo vzgrajena tudi nova avtomatska telefonska centrala. Ze letos načrtujejo pričeti z deli v stari zgradbi pošte, kamor bodo napeljali okoli 450 novih telefonskih priključkov. Štiristo teh priključkov bo namenjeno zasebnim naročnikom preostalih 50 pa bodo namenili za organizacije združenega dela. Nova pridobitev bo velikega pomena tudi zaradi težko pričakovane razbremenitve dosedanjih linij, kjer se skoraj vsakodnevno srečujejo z velikimi težavami. Bolj kot doslej pa bo z novo pridobitvijo urejeno telefonsko omrežje tudi v štirih mestnih in treh primestnih krajevnih skupnostih občinskega središča. Pri bistriški pošti pričakuiejo, da jim bo usoelo prvim naročnikom, kar velja predvsem za najbližje poštnemu objektu, nove telefonske priključke zagotoviti že v letošnjem letu. Viktor Horvat Kulturo približati čim bliže na delovnem mestu Ce govorimo o amaterski kulturi v KS Rogoznica, prav gotovo ne moremo mimo likovne sekcije, ki je poleg ženskega pevskega zbora v tem času pri PD Alojz Arnuš tudi edi- na aktivna. Čeprav združuje malo število čla- nov, se dejavnost čuti domala v vsem življenju in delu v KS heroja Lacka Rogoznica. Brez večjih organizacijskih izkušenj in sred- stev smo letos v okviru srečanj bratskih občin uspešno organizirali prvo delovno srečanje likovnih amaterjev bratskih občin Ptuj 83, katerega so se letos udeležile le štiri likovne sek- cije iz treh občin. Na tem srečanju smo se dogo- vorili, da bomo srečanje razširili na vse občine, ki sodelujejo v okviru delavskih srečanj. Prav to pa je bila tema razgovorov, ki smo jih imeli 9. decembra v Koprivnici, kjer smo bili gostje likovne sekcije ,,Podravka 72" Koprivni- ca. Na delovnem delu srečanja smo razreševali vprašanja 2. delovnega srečanja bratskih občin. Osnovno izhodišče je, da so v likovni sekciji ,,i^odravka 72" zainteresirani za organizacijo srečanja v letu 1984, vendar bo treba odgovori- ti še na nekatera vprašanja v občinskih sindikal- nih svetih sodelujočih občin, predvsem glede« financiranja srečanja. Dodatno bo treba proučiti možnost ustanovitve likovne galerije bratskih občin, ta bi zbirala dela, ki bi jih vsa- kič po eno avtorji pustili v korist te galerije. Ustvaril bi se fond slik, ki bi prav gotovo še bolj obogatil vsebino sodelovanja. Veliko smo sc dogovorili, veliko pa je ostalo še neizreče- nega. Bili pa smo si edini tudi v tem, da bo za \ sc še dovolj časa. Drugi manj delovni del srečanja pa je potekal predvsem v spoznavanju proizvodnega progra- ma i^odravke in Muzeia prehrane Podravke v Koprivnici, ki je tudi edini te vrste v Jugosla- viji. Tu je moč videti vse, od lokomobile, to je pogonska naprava iz parnega kotla in parnega batnega stroja, ki so jo nekoč uporabljali za pogon mlatilnic in podobno, pa do najo- snovnejših kmečkih orodij, ki so jih uporabljali za pridelovanje hrane v Podravini. Tu je moč videti tudi kulinarične dobrote, ki so nekoč bogatile jedilne mize v Podravini. i^ozornost pritegne prvi proizvodni trak, s katerega so šle na trgovske police prve podravkine juhe. Razvoj embalaže in razvoj Podravkinega srca pa v tem delu zavzemata tudi posebno mesto. Kot zanimivost naj navedem. da je ta edinstven muzej hrane nastal v bivši podravkini klavnici. Posebna čast nam je bila izkazana s tem, da smo bili gostje na otvoritvi razstave likovnih del v DO Rapid v Koprivnici. Tu smo se lahko prepričali, kako je treba delavcu čim bliže delovnega mesta posredovati kuhuro. To so bila namreč razstavljena dela velikih vrednosti, pa čeprav je prostor, jedilnica. Otvoritvi je priso- stvovalo veliko število delavcev. Razstavo pa je s pozdravnim nagovorom odprl sam glavni direktor. Koprivničani ne bi bili to kar so, če nas ne bi povabili tudi v Podravino klet. Tu se potem v polnem pomenu združi prijetno s koristnim. Člani likovnih sekcij PD Alojz Arnuš in ,,Po- dravka 72" želimo več kot samo skupno likov- no ustvarjanje. Hočemo tisto pravo prijateljst- vo. Dogovorili smo se, da se bomo srečevali en- krat na Ptuju, drugič v Koprivnici z enim sa- mim ciljem, utrjevati bratstvo in prijateljstvo. Ce bodo ob tem nastajala še nova likovna dela, pa bo vsemu dalo še globljo vsebino. Za nekoga morda skromni, za člane likovne sekcije PD Alojz Arnuš pa so to veliki koraki, ki jih bodo zmogli, ker imajo cilj in nalogo, ki jo morajo opraviti. M. Menoni TEDNIK -22. december 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Kari Mant, njesm družina in prijatelji (4. nadaljevanje) V Marxovi družini je zavladala revščina. Jenny je zastavila srebr- no posodo z grbom Westphalnovih. S tem denarjem je Marx odpoto- val iz KOlna. Marx in Engels sta odSla najprej v Baden, kjer se je mu- dil Bakunin, ki je bil vedno bolj zmeden v svojih revolucionarnih na- črtih. Omahoval je med pansiavizmom in internacionalizmom, med anarhijo in diktaturo. Engels in Marx sta odSla od tu v Mannheim v pomoč upornim delavcem, Engels pa nato dalje v Kaiserslautern in Laudan v pomoč upornikom. Upori so bili hitro udušeni. Kontrarevolucija je zmagovala. Tudi v Franciji je postavila na prestol Louisa Napoleona Bonaparta. Da bi se izognil zaporu, je Marx odpotoval v Pariz, kjer pa mu jezova grozila aretacija. Zato je odpotoval v London. Pred Odhodom je 23. avgusta 1849 pisal Engelsu. Sporočil mu je svoj sklep, da se bo preselil z družino v Anglijo, kamor naj pride tudi Engels. MARXOVI V ANGLIJI Marx je pripotoval v London sam. Jenny je ostala z otroki in Heleno v Nemčiji. Bivali so v Frankfurtu ob Maini, kjer je njen dober znanec Weidemayer izdajal časnik in poskrbel zanjo. Tu je Jenny v zastavljalnici spet zastavila družinsko srebrnino, dar njenih staršev, da je prišla do potrebnega denarja. Nato je odpotovala s svojimi v Pariz, kjer je čakala moževo obvestilo, da se lahko napoti v London. Obvestilo je prišlo hitro, kajti prijatelj Georg VVeerth je Marxovim našel opremljeno stanovanje pri znanem krojaču na Leicester Squaru. Kmalu po prihodu v London, 5. novembra 1849 je Jenny rodila četrtega otroka Guida. Rekli so mu Foxis. Gmotne razmere pa v družini niso bile urejene, kajti Marx je bil zaposlen najprej le kot organizator Zveze komunistov, v veliki kn- jižnici Britanskega muzeja pa si je poleg tega dela kopičil svoje znanje in pričel pisati. Ker se je v London zateklo več nemških revolucionarjev, je bil Marxov dom njihovo zbirališče, saj je bil Marx duhovni oče nemške revolucije. Najtesneje je bil tudi v Angliji povezan z Engelsom, ki je prispel v London kmalu za Marxom. Oba sta bila člana centralnega komiteja Zveze komunistov. Član komiteja je bil tudi nemški begunec Avgust Willich. Na prehodu v leto 1850 je začel Marx izdajati v Londonu Novi renski časnik, politično ekonomski obzornik. Januarja 1850 pa je pričel pisati knjigo o razrednem boju v Franciji v letih 1848—49. Posamezna poglavja je pripravljal v knjižnici Britanskega muzeja. Veliko časa je prebil v uredništvu Novega renskega časnika, kjer so bili poleg Engelsa sodelavci Weidemeyer, Wolf in drugi zvesti privrženci Marxa in Engelsa. List je idejno usmerjal nemške delavce v Angliji in v domovini, kamor je prihajal po raznih skritih poteh. Marx in Engels sta hotela v tem času obnoviti Zvezo komunistov. Seje centralnega komiteja zveze so bile v prostorih prosvetnega nemškega delavskega društva in po raznih krčmah. Večkrat so se sestali tudi pri Marxovih. Polagale so temelje za razširitev delavskega gibanja v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Švici in drugod po Evropi pa tudi v Ameriki. Poleti 1850 je dopotoval iz Švice nemški delavski voditelj Wilhehn Liebcknecht, star 24 let. Bil je bojevit, duhovit, načitan. Marxa je prosil, da bi_£ajx>učeval v šoanščini, zato se je redno oglašal pri Marxovih. V svojih st>ominih je napisal, da je živel v Londonu dvanajst let in je ^ v tem času skoro vsak dan v Marxovem domu, kamor so prihajali begunci iz vsega sveta in kjer jim je Marx dvigal proletarsko zavest in duha mednarodnega delavskega gibanja. O Marxu je Liebcknecht napisal, da je bil tako zaposlen z delom v mednarodnem delavskem gibanju, da je trpelo njegovo znanstveno ustvarjanje. Z Liebknechtom je sklenil Marx trdno zvezo in je bil poleg Engelsa največji prijatelj in najpogostejši gost v Marxovem domu. Z družino je hodU na izlete v okolico Londona. Marx se je po prihodu v London seznanil tudi s francoskim revolucionarjem Louisom Balcom. V njem pa je spoznal častihlepen značai. nedosledno politiko^ zato _ga ni pritegnil v Jc.ro.g. svojih prijateljev. Paš pa je našel prijatelja v krojaču Eccariusu, ki je W* navdušen bojevnik v delavskem gibanju. Jenny je tudi v Londonu pomagala svojemu možu pri delu. Prepisovala je moževe rokopise na_čisI-Q_za oddalo v tisk, pregledovala pisma, ki so prihajala iz raznih dežel in seznanjala moža z njihovo vsebino. Pisala je tudi odgovore po moževih navodilih. Veliko časa je posvetila obiskom, saj je bil njihov dom pravo zatočišče številnih beguncev. J^oleg tega je skrbela tudi za otroke. Ce bi ne imela zveste pomočnice Helene, bi omagala. Po prihodu v London ji je tudi rojstvo četrtega otroka, sina Guida, pomenilo novo skrb in delo. GMOimSKRBI Življenje Marxovih v Londonu je bilo kljub veliki ljubezni, ki so jo gojib med seboj starši in otroci — hudo, kajti kar naprej so se otepali revščine. Prvi hišni lastnik jih je postavil celo na cesto. O tem dogodku je Jermy pisala svojim prijateljem Weidemeyerjevim. Napisala je, da mož išče stanovanje, a ga ne najde, ker se lastniki hiš otepajo družine s štirimi otroki. Le nek prijatelj se jih je usmilil in sprejel pod streho. Pred tem so morali prodati vso imovino, razen najnujnejšega, da bi lahko kupili hrano. Tudi postelje so odšle iz stanovanja. Lastnik stanovanja je poslal policijo, ki je nadzirala, da bi ne odnesli iz hiše kaj gospodarjevega. Policija pred hišo je vzbudila zanimanje ljudi, kaj se v hiši dogaja. In nabralo se je pred hišo okoli 200 do 300 zijal. Ko so prodali svoje skromno imetje, so plačali svoje dolgove in vrnili so se v prvo stanovanje, kjer so prebili le kratek čas po prihodu v London. To je bila nemška gostilnica na Leicester Streetu 1, Squaru. Tu so stanovali za pet in pol funta na teden. Marxovi so ostali v nemškem hotelu spet le kratek čas, kajti našli so novo stanovanje z dvema sobama na Dean Streetu, ozki temni ulici poleg Soha. V Sohu je bilo naselje Ircev, Nemcev, Italijanov, ki so životarili od občasnega dela. Hiše so bile pritlične z malimi okenci. Helena je vodila otroke v edini vrt tega predela, kjer so hirala drevesa od gostih saj. Pod Marxovim stanovanjem je bila pralnica. Iz čebrov se je dvigala para, prodirala v zidovje in vlažila zrak. Najemnina za to nezdravo stanovanje je bila previsoka. V Trieru bi za tak denar lahko najel celo hišo. V tem času je Marxovo družino prizadejala nenadna smrt malega Foksina, kot so klicali sina Guida. Nepričakovano so ga po životu spreletli krči in dihanje je prenehalo. V družino se je prvič pritihotapila smrt. Ko je napočil čas za pogreb, se Jenny ni mogla ločiti od mrtvega otroka. Držala ga je v objemu in jokala. Marx je možato skrival bolečino, da bi pomagal ženi prestati hud udarec. Toda bolečina ga je tako razjedala, da je kmalu zbolel. Ker je prejemal Marx za svoje članke premalo denarja, se družina ni mogla izkopati iz revščine. Zato so Marxovi zastavljali obleko in druge predmete v zastavljalnici, da so se za kratek čas rešili dolgov pri peku, mesarju, v špeceriji. In spet je prišel čas, ko Helena ni mogla kupiti otrokom ne mleka, ne kmha. Jedli ^o le krompir in ovseno kašo. Leta 1852 se je beda v družmi še povečala. Izgledalo je, da ni izhoda. Da bi pomagal svojemu prijatelju Mavru, kot so domači Manca šaljivo imenovali, se je Engels že leta 1851 zaposlil v Man- chestru, v trgovski hiši in redno delil svoj zaslužek s prijateljem. Delal je v pisarni od desete dopoldan do šeste ure popoldan. V prostem času je razširjal svoje znanje in pisal. Stanoval je v mali hiši izven mesta, v mestu pa je. imel reprezentančno stanovanje. Njegova žena Mary Bums ni imela otrok, zato je vzela k sebi nečakinjo, da je tako iz- polnila praznino, ki jo je občutila. Engels je vzdrževal stike z Mancom s pismi. Do leta 1870 je živel v Manchestru in iz tega obdobja je ohranjenih nad 1400 pisem med njim in Marxom, "polnih znanstvenih misli in načrtov za razvoj delavskega gibanja. Nadaljevanje prihodnjič Preselitev ni prinesla dokončne rešitve Prostori ptujske Ljudske in študijske knjižnice so še vedno na dveh mestih, v Krempljevi ulici in na Trgu svobode, v zgradbah, ki jih nihče ni gradil v te namene, nefunkcionalni in v minoritskem samostanu tudi na neprimerni lokaciji. Knjižnica je sicer s preselitvijo osnovne šole dr. Ljudevita Pivka prostorsko nekoliko pridobila, nikakor pa to ne predstavlja trajne rešitve. O prostorskih, materialnih in kad- rovskih pogojih smo se pogo- varjali z novo ravnateljico kn- jižnice Lidijo Majnik. ,,Ko se je knjižnica v lanskem letu preselila v adaptirane prostore dela minoritskega samostana, smo vsaj začasno rešili perečo prostor- sko stisko. Tako smo lahko ustvarili boljše pogoje za delo sa- mih knjižničnih delavcev, našim uporabnikom pa smo lahko ponudili kvalitetnejše usluge, saj imamo sedaj 2 študijski sobi, časo- pisno čitalnico z izposojo in precej večji mladinski oddelek. Poudariti pa moram, da so prostori za namene, katerim služjijo, zelo nefunkcionalni — predvsem je velika pomanjkljivost v oddaljeno- sti skladišča knjig od izposoje. Materialni pogoji, v katerih knjižnica dela, nas vsako leto huje obremenjujejo. Pri nas že nekaj let izvajamo stabilizacijske in varčeval- ne ukrepe. Najbolj nas pestijo ma- terialni stroški, na katere nimamo vpliva (najemnina, elektrika, ogre- vanje). Poudariti moram, da pla- čuje knjižnica za vse svoje prostore najemnino, pri elektriki, ogrevanju in drugih podobnih izdatkih pa smo že dosedaj skrajno racionalno Lidija Majnik, nova ravnateljka Ljudske in študijske knjižnice v Ptuju. Foto: M. Ozmec poslovali. Zaradi resolucijskega povečevanja- sredstev, ki jih prejemamo, nam ostaja tako za nakup knjig izredno malo denarja. Tarejo nas tudi kadrovske teža- ve, saj v knjižnici že od leta 1977 ni bilo nobene nove namestitve, čeprav je naša matična služba za knjižničarstvo že leta 1975 ugo- tavljala, da nam manjkajo za naš obseg dela štirje strokovni kn- jižnični delavci. Od takrat pa do danes pa se je obseg našega dela samo še povečal." Je preselitev v prostore nekdanje šole dr. Ljudevita Pivka v minorit- skem samostanu dokončna rešitev ali pa bo knjižnica lahko v popolnosti opravljala svojo funk- cijo šele takrat, ko bi v Ptuju do- bili kulturni dom? ,,Preselitev za nas nikakor ne predstavlja dokončne rešitve. Ze prej sem poudarila, da prostori ni- so funkcionalni, s preselitvijo pa tudi ni bilo mogoče povečati skladiščnega dela knjižnice, ki je še vedno ozko grlo, saj adaptirani prostori ne prenesejo večjih obramenitev. Tudi lokacija knjiž- nice v drugem nadstropju ni primerna. Za nas še vedno pred- stavlja idealno rešitev naših težav zgraditev kulturnega doma še posebej zato, ker je bila knjižnica predvidena že za 1. fazo gradnje. MisHm. da bi šele takrat lahko knjižnica ponudila uporabnikom vse tisto, kar ti od nje upravičeno pričakujejo in si pridobila mesto v naši družbi, kakršno bi morali imeti." Kako ste knjižničarji organizira- ni v slovenskem prostoru in kak- šno je sodelovanje s podobnimi institucijami v Sloveniji? »Knjižnice v Sloveniji so povezane v enoten knjižnično in- formacijski sistem, ki je sestavni del družbenega sistema informira- nja. Povezujemo se prek matične dejavnosti, enotne strokovne obdelave knjižničnega gradiva, enotnega vodenja katalogov in razvijanja medknjižnične izposoje, enotnega načina zbiranja in ob- delave informacij in podatkov. Z drugimi knjižnicami se povezu- jemo pri reševanju vseh strokovnih vprašanj, medsebojno si izposojamo knjige za naše bral- ce, enkrat letno pa je organizirano tudi strokovno posvetovanje knjižničarjev." Š kakšnim knjižnim bogastvom razpolagate v ptujski Ljudski in študijski knjižnici? ,,Naša knjižnica ima v svojem fondu prek 108.000 knjig, hranimo pa tudi veliko periodičnega tiska^ Razpolagamo z nekaterimi nepre- cenljivimi zakladi, kot na primer latinska Biblia iz leta 1475. To je naša najstarejša knjiga. Iz 16. stoletja ima knjižnica čez 25 del, med katerimi so najdragocenejše: Herbersteinovi Moskovski zapiski iz leta 1550 (ohranjeni so le štirje primerki — v Ptuju, Zagrebu, Hamburgu in na Dunaju), per- gamentno delo so Sigismundove potopisne notice iz let 1506 do 1558, itd. Se več je del iz 17. stoletja. Naj- dragocenejši slovenski tisk, ki ga hranimo, je Trubarjev Novi testa- ment. Hranimo tudi drugo protes- tantsko knjigo — Dalmatinovo biblijo iz leta 1584. Iz tega stoletja imamo tudi obe izdaji Valvazorje- ve Slave vojvodine Kranjske." Kaj vas — kot novo ravnateljico knjižnice poleg že omenjenih pro- blemov najbolj teži, oziroma kaj mislite, da bi v organizacijskem in delovnem smislu bilo potrebno najprej spremeniti, da bi poslanst- vo knjižnice še bolj približali na- šim ob,čanom, mladim in starejšim bralcem? ,,Vsekakor je problem kadrov. Ze nekaj časa namreč ugotavlja- mo, da bi morali glede na izredno velik obisk bralcev v knjižnici v naših oddelkih preiti na celodnev- no izposojo. Trenutno je ves dan, to je od 8. do 19. ure odprt le žtudtjoki ortrlelek. Vsa naša prizadevanja morajo biti usmerje- na v to, da bomo lahko tudi v dru- gih dveh oddelkih prešli na celodnevno izposojo. Za to pa so potrebni novi kadri, saj z obsto- ječimi že komaj pokrivamo nalo- ge, ki jih izvajamo." mš IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v prazgodovinski hiši na Ptuj- skem gradu, katere tloris smo objavih v prejšnjem Tedniku, je bilo najdeno pn izkopavanjih v letih 1946/47 tudi precej orodja in keramičnega gradiva, ki ga časovno postavljamo v konec bronaste dobe oz. v mlajši odsek kulture žamih grobišč (10.—8. stol. pred štetjem). Kljub temu, da so že dolga stoletja" poznah bron, pa so zaradi njegove redkosti orodja še vedno izdelovab iz drugih materialov. Tako je Dilo v hiši najdeno roženo orodje, dleto iz živalske kosti (si. št. 3), orus iz skrilja (sI. št. 2), fragment ploščate kamenite (serpentin) sekire s polkrožnim rezilom (si. št. 1). del noža iz kremena (si. št. 4) itd. Med keramičnim gradivom ki ga običajno nahajamo ob ognji- ščih, je zanimiv ognjišftii kozel, ki ima obliko prisekanega stožca; ob strani je odprtina za kurjenje, vrhnja okrogla ploskev, na katero se postavi posoda, pa je rešetka z okroglimi odprtinami (si. št. 9, del rešetke, pogled z vrha). Nekaterim predmetom funkcije ne moremo zanesljivo določiti. Takšna so keramična vretenca okrogle ali bikonične obhke, ki so vertikalno predrta (si. št. 5). Ena od razlag, ki temelji na analogijah Orodje in keramika iz prazgodovinske hiše na Ptujskem gradu, čas kulture žarnih grobišč, po Josipu KoroScu. etnoloških oreučevani, praVi, da so jih natikali na konce preslic, tako danit ni zlezla z osi. Med posodiem, ki je bilo najdeno v stavbi, prevladujejo sklede različnih oolik: konične, bikonične s cilindričnim vratom, ki so lahko brez ročajev (si. št. 7), imajo en (si. št. 8) ali dva ročaja, ki presegata ustje (si. st. 10). Poleg navedenih oblik so za ta čas značilni se ovalni lonci in večje shrambene posode s koničnim vratom in izvihanim ustjem (si. št. 6). • V obravnavanem obdobju lončarsko kolo še ni bilo poznano. Glino so očistili in ji zaradi trdnosti p>osod dodali še npr. pesek. Dno so izdelali posebej iz enega kosa gline, stene pa tako, da so glino oblikova- li v svaljke, ki so.jih spiralno ovijali nad dnom, na koncu so stene na zunanji in notranji strani zagladih. B. L. Danes v Pokrajinskem muzeju Ptuj PoUrajinolti muzej Ptuj pripravlja v pritliSnih proctorih graHii pridobitev kulturnozgodovinskega, umetnostnozgodovinskega, etnološke- ga, arheološkega gradiva, mineralov in kamenin. Gradivo so muzeju, v letih 1980/83 poklonili ljubitelji umetnosti in zgodovine, nekaj ga je ustanova odkupila, veliko pa pridobila z izkopavanji. Otvoritev bo v četrtek, to je danes 22. decembra ob»12. uri na Ptujskem gradu. Predstavitev bo na ogled do 20. januarja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov od 10. do 13. ure. VABLJENI! Minute z Antonom Ingoličem Prvo srečanje z Antonom Ingoličem sem doživela posredno, kot bralka njegovih romanov in povesti. Iz osnovnošolskih in gimnazijskih let so mi nekako naj- bolj ostali v spominu trije njegovi romani: Lukarji, Vinski vrh in Na splavih. Prva dva sta se mi takoj približala po svoji tematiki, ki je bila tedaj tudi meni še zelo domača, tretji pa mi je pripravil veliko presene- čenje, ko sem v njem našla reko Dravo, starodavni Ptuj in na neki strani tudi svojo rodno vas — Markov- ce. Ljubezen do slovenskega jezika in vsega lepega, kar se z njim da izraziti, me je privedla do poklica — učiteljica slovenskega jezika. Zdaj sem začela vse naše besedne umetnike spoznavati z novega zornega kota in velik del spoznanega prenašati tudi na svoje učence, predvsem učence 8. razredov in vse tekmovalce za Ingoličevo bralno značko. Leta minevajo in le kdo bi mogel zapisati ali si za- pomniti vse tiste lepe trenutke, ki smo jih ustvarili v razrednih kolektivih sami ob branju tega ali onega de- la — Prešernove Zdravljice, Zupančičeve Dume, Can- karjeve Skodelice kave in Ingoličeve Oranže, Avtosto- pa . . . Danes tudi ne nameravam pisati kake ,,peda- goške poeme," saj sem v naslovu opozorila na srečanja z Antonom Ingoličem. Da je skorajda naš ro- jak (Sp. Polskava!), da je živel v Ptuju, pisal o naših ljudeh in smo po njem imenovali bralno značko na našem območju, ve vsak malo večji šolar; kot učiteljica in mentorica bralne značke pa sem v poldru- gem desetletju poklicnega dela doživela nekaj kratkih a lepih srečanj s pisateljem Antonom Ingoličem. Ze nekajkrat nas je obiskal ob zaključku tekmovanj za bralne značke na naši šoli; v svojih stikih z mladimi bralci ni nikdar pozabil pohvaliti slovesnosti — kul- turnoumetniškega programa, uspešnim tekmovalcem je običajno čestital in zaželel še mnogo take bralne vneme, nato pa odgovarjal na njihova vprašanja oz. bo kakem vprašanju našel primeren trenutek za ne- koliko daljši odgovor oz. pripoved o svojem delu in življenju. Učitelji smo navadno še kako urico pokramljali z njim, ki je seveda z leti postal morda nekoliko utrujen, a obenem ostal živahen, iskren in neposreden. Rad je povedal tudi o svojih potovanjih po Jugoslaviji, o svo- ji družini, ženi učiteljici, ki je začela svoje službovanje v okolici Ptuja, o sinu in hčerki, hišici v Sp. Polskavi, vnukinji, pa o svoji resnični gimnazijki (o njej oz. njej podobnih dijakinjah — mamicah je napisal Gimnazij- ko) in še o marsičem. Tudi ob koncu lanskega maja 1982 je pisatelj Ingolič spet obiskal našo šolo in v svo- jih spominih omenil tudi domačinko, ki jo je spoznal pred vojno ter njeno dekliško usodo tudi prikazal v svoji knjigi Soseska. Med mladimi posluSalci je bil tudi sedmošolec Frane, ki je takoj povezal pisateljeve besede s spomini svoje babice Jere (Gere) in mi zato tudi odkril, da je bilo tisto dekle njegova babica. Ze čez kak dan me je zaprosil za pisateljev naslov in nato čez kak teden prinesel ves ponosen pokazat pisateljevo pismo njegovi stari materi — v njem se spominja svoje nekdanje znanke, ki je pritegnila njegovo pisateljsko pozornost s svojo odločnostjo in navdušenjem za bra- nje knjig. Pozneje, že v letošnji jeseni, sem na TV-ekranu spremljala pogovor pisatelja s Sandijem Colnikom (studio II), 6. oktobra pa nas je navdušil pisatelj s svo- jim predavanjem Spomini na Ptuj, ki ga je namenil učiteljem slovenskega jezika na našem zborovanju — tudi v Ptuju. Pisatelj se je v svojem predavanju živahno spo- minjal Ptuja in svojega službovanja v predvojnih le- tih, ko je bilo delo profesorja Slovenskega jezika še posebno težko in tudi nevarno. V Ptuju je živelo mnogo nemčurjev njihovi otroci so bili dijaki gimna- zije, nemški nacizem pa je že uveljavljal svojo moč in hotenje. Spomnil se je nekaterih prijateljev in sodelavcev ter poudaril neuklonljivost mnogih zaved- nih ptujskih rodoljubov. Čeprav je že nekaj let upoko- jen in je letos prestal zahtevno srčno operacijo, je do- kazal, da je aktivno prisoten v današnjem času in mu živo sega v srce vse, kar se dogaja v naši družbi ter Se posebno na področju vzgoje in izobraževanja. Seveda ga predvsem vznemiri vse, kar je povezano s slo- venskim jezikom in književnostjo. Aplavz ob koncu njegovega predavanja ni pomeml le priznanje vsen nas učiteljev slovenskega jezika iz ptujske občine, temveč naše celotne množice iz vseh koncev te naSe lepe Slo- venije. Morda sem nekatere stvari in dogodke izpustila iz zapisa, saj so časovno oddaljeni in za bralce najbrž tudi manj zanimivi, ob koncu pa naj se spomnim Se nekega srečanja. V maju 1977 je Mladinska knjiga v svoji prodajalni v Ptuju pripravila srečanje mladih s pisateljem (v počastitev njegove 70-letnice). S takratno generacijo osmošolcev smo se kar s kolesi odpeljali v Ptuj in prisluhnili dobro razpoloženemu pisatelju. Učenci sploh niso c clevali in ne iskali izgovorov, zakaj po koncu pouka i >t bi mogli v Ptuj, naslednjega dne pa so svoje vtise strnili v nekaj preprostih in iskrenih misli, npr.: Ni mi žal. da sem srečal(a) pisatelja Antona In- goliča. To pa naj bo tudi moja sklepna misel, dopol- njena z naslednjim; tovariš Ingolič," iskreno vam čestitamo k priznanju AVNOJ-a in voščimo Se mnogo zdravja, ustvarjalna leta. JKatoiiaa Pičerko. Markovci, 8 - NAŠI DOPISNIKI 22. december 1983— TEDNIK MOJE VESEUE OB PRVEM SNEGU Bilo je zjutraj. Odprla sem oči, kajti ravno tedaj je prišla mamica, da bi me zbudila. Leno sem se pretegnila. Mamica je bila vesela, ko je stooila v sobo: „Ja, kaj pa je?" jo začudeno vprašam. ,.Zunaj je sneg, ga še ni- si videla?" — ,,Ne!" Odvrnem na kratko in hitro skočim iz postelje k oknu. ,,Oh, pa res, vendar ni^em preveč vesela, da je čez noč zapadel, saj bo sedaj še bolj mrzlo," ji vrnem očitajoče, kakor da je ona kriva. Mislila sem si, pa saj je pravzaprav tudi lepo, če je sneg. Svojega mnenja potem nisem več spremenila, ko mi je mamica povedala, da je poledica in zato moram peš v šolo. No, to bo pa zabavno, saj se bom lahko vsaj drsala in tako hitreje prišla v šolo. Hitro sem se oblekla in obula ter odšla peš v šolo. Na poti sem se ustavila pred hišo, kjer stanuje Jožica, ker jo vsako jutro pokU- čem. Tudi ona je bila že priprav- ljena. Skupaj sva stopali po cesti, ki je bila pokrita s snegom. Pogovarjali sva se o naravi. Ugotovili sva, da je sedaj zelo lepa, ker je obdana z belim pokrivalom. Nato me je Jožica vprašala, če sem vesela, da je zapadel sneg. Nisem ji želela odgovoriti. Zato sem ji zastavila enako vprašanje. Odgovorila je, da je zelo vesela, ko sem jo vpra- šala zakaj, je odvrnila: ,,Zato, da se bom lahko sankala." Kasneje sva spoznali, da je za sankanje premalo snega. Jaz pa še sedaj nisem vedela, ali naj se ga veselim ali ne. Iz notranjosd pa sem zaslišala glas: ,,Marinka, ali se sploh zavedaš, da si zelo vesela, ker je zapadel sneg." Jožici pa sem rekla: ,,Pa več kako zelo sem vesela snega!" Nasmehnila se je, mi prikimala ter dejala: ,,Marinka, kaj pa misliš, saj se večina otrok veseli snega, kaj se ga midve ne bi." Marinka Vek, 8/a OS Cirkovce KRMIMO PTICE Na šolskem oknu imamo ptičjo krmilnico. Učenci prinašamo zrnje in drobdnice. Nasujemo jo v krmilnico. Radi jedo. Kljuvajo ostanke hrane na okenski polici in se med sabo kljuvajo. Večkrat nas opazujejo, kako se ufimn Ko postanemo glasni, se prestrašijo in odletijo. VcatU aiiiu, Kci jim puiii(iK. Vse informacije daiefno in spreiemamo pr^ave do 6. januaija 19B4 v pisarni Aerokluba Pti^, Jadranska ui. 6/1 ali na skupnih službah kriievrah skupnosti v pritiičiu, dnevno od 7. do 15. ure in vsako soboto na letaliKu v MoškanjctTi. Pr^avite se lahko tudi po poSli na nasiov: AEROKLUB p. p. 25, 62250 PTUJ. 10-ZA RAZVEDRILO 22. december 1983 — TEDNIK TEDNIK -22. december 1983 OGLASI IN OBJAVE-11 PREDSTAVITEV DRUGEGA ORMOŠKEGA ZBORNIKA To je naš dolg ljudem in pokrajini v Ormožu je bila v ponedeljek, 19. decembra slovesna predstavitev Zbornika Ormož skozi stoletja 11. V dvorani Delavske univerze Or- mož so se zbrali člani odbora za izdajo zbornika, avtorji prispevkov in predstavniki družbenopolitične- ga in gospodarskega življenja ormoške občine ter novinarji. Predsednik odbora za izdajo zbornika. Tone Luskovič, ki je tudi predsednik Skupščine občine Ormož, je uvodoma povedal, da je pred desetimi leti izšel prvi Zbornik Ormož skozi stoletja, ko so slavili 700-letnico Ormoža. Takrat so tudi sklenili, da naj bi zbornik izšel vsa- kih deset let, besedo so držali in jo bodo poskušali tudi za naprej, ,,če bo sreča mila". Za tem je orisal de- lo odbora, ki je skupaj z avtorji dosegel svojstven rekord. 24. maja 1983 je bil prvi pripravljalni se- stanek, pred dnevom republika pa je zbornik že izšel! Marsikje in marsikdaj več časa ležijo rokopisi samo v tiskarni. Kako so to zmog- li? Člani odbora za izdajo zbornika so se povezali z avtorji, se z njimi dogovorili in jih tudi spodbujali tako, da je vseh 21 avtorjev svoje prispevke pripravilo v zelo kratkem času. Sočasno so z akcijo v gospo- darstvu in med občani zagotovili s predprodajo potrebna denarna sredstva, da^o lahko šli rokopisi v natis. Zbornik je uredil Peter Klasinc iz Pokrajinskega arhiva Maribor, ki je na kratko predstavil vsebino Zbornika. Med drugim je povedal, da je po obsegu drugi zbornik enak prvemu, v obeh je tudi po 21 pri- spevkov avtorjev, vendar je v dru- gem zborniku za 20 do 25 odstot- kov več besedila in fotografij, ker so kar najbolj štedili s papirjem. Naj še na kratko predstavimo vsebino: Uvodnik je napisal Tone Lusko- vič, v katerem med drugim pravi: ,,Želeli smo, da bi vsak, ki bo pre- biral in spoznaval preteklost teh krajev, znal mnogo bolj ceniti ves razvoj in doseženi napredek. Želeli smo vzbuditi ponos in navezanost na to zemljo in ljudi, na čudovite vinske griče, na katerih so včasih stale s slamo krite bele zidanice in kot plašne golobice zrle tia daleč proti pomurskim in dravskim rav- ninam ter od zunaj zgledale mnogo bolj veselo in srečnejše, kot je bilo življenje v njih." Andrej Fekonja je prispeval Pre- gled arhivske dejavnosti na ormo- ško-ptujskem območju v luči dela prof. Antona Klasinca. Marjana Tomanič-Jevremov je prispevala sestavek Arheološka raziskovanja Ormoža in njegove okolice, dokumentiran s številnimi fotografijami in risbami. Jože Curk je napisal Razvoj urbanih naselij na območju občine Ormož, gre za Veliko Nedeljo, Ormož in Središče. Jože dr. Mlinaric je opisal Kri- žniške župnije Velika Nedelja, Ormož, Središče m Miklavž do konca 18. stoletja. Marjeta Ciglenečki je prispevala članek Na novo odkriti gotski pla- stiki iz Velike Nedelje. Peter Klasinc obravnava dva arhivska dokumenta Popis vinske desetine gospoščine Ormož iz leta 1482 in Urbar za ormoški okoliš iz leta 1486. Gernot Fournier iz Štajerskega deželnega arhiva Gradec je dal pri- spevek K zgodovini letnih in teden- skih sejmov v Ormožu. Ovojnica Zbornika predstavlja risbo mesta m gradu Ormož iz leta 1681 Marija Hernja-Masten sestavek Lončarski ceh v Ormožu iz leta 1746, ki govori o razvoju lončarske obrti in navaja prost prevod cehov- skih pravil. Kristina Samperl-Purg je prispe- vala delo Stara zemljiška knjiga za sodni okraj Ormož 1780—1851. Gerald dr. Ganser iz Gradca v krajšem sestavku obravnava spor med mestom in deželo. Nada Jurkovič v svojem prispev- ku govori o Telovadnem društvu Sokol Ormož 1912—1941. Ljubica Suligoj obširneje obrav- nava Kmečko vprašanje in društva kmetskih fantov in deklet na ormo- škem območju med obema vojna- ma. — Albin Barle-Zoran, polkovnik JLA opisuje vlogo in pomen kurir- ske postaje TV-15 S, ki je bila usta- novljena konec junija 1944 na Kogu in je izvedla mnoge politične, obveščevalne in vojaške akcije. Nežka Vaupotič je prispevala se- stavek Od čitalniške do splošno izobraževalne knjižnice. Jaka Emeršič predstavlja Neka- tere pomembnejše osebnosti Ormo- ža in njegove okolice. Brane Oblak je prispeval zanimiv sestavek Okrajni premogovniki So- dinci, Vičanci in Podgorci, ki so bi- li leta 1947 ustanovljeni, leta 1959 pa likvidirani. ______ Slavica Tovšak je prispevala Utrinke iz ormoške zgodovine v ne- katerih fondih družbenopolitičnih organzacij in sodstva v Maribor- skem arhivu._______ Dušan Moškon, znani arhitekt je prispeval delo Ormož v iskanju lastnega urbanistično-arhitektur- nega izraza. Ivo Raj h je opisal razvoj ormo- ške občine po letu 1973. Franc Debeljak pa Nastanek in razvoj Tovarne plastičnih in opti- čnih izdelkov Jože Kerenčič Ormož. Iz tega pregleda lahko vsak bra- lec vidi pestro vsebino Zbornika Ormož skozi stoletja 11 in prav go- tovo se bo marsikateri od tistih, ki ga še nima, odločil, da bo z njim obogatil svojo knjižno polico. Zbornik je izšel v 2000 izvodih. FF Neučinkovit samoupravni in politični sistem v PTUJSKEM TOZDU CERTUSA Člani predsedstva občinskega komiteja ZKS Ptuj so se v sredo, 14. decembra sestali s člani osnovne organizacije ZKS v Certusovi te- meljni organizaciji Potniški promet Ptuj, z namenom, da skupaj ugoto- vijo kakšno je sedanje stanje v tem kolektivu po neljubih dogodkih v oktobru, ko so zaposleni zaradi sla- bih medsebojnih odnosov in težkih delovnih pogojev začasno prekinili H dolom. Osnovna ugotovitev je bila, da v tozdu še zmeraj slabo in neučinko- vito deluje politični in predvsem sa- moupravni sistem, da je prav zara- di tega med zaposlenimi še precej nezadovoljstva. Čutiti je razkorak med interesi večine zaposlenih in med interesi in ravnanjem komuni- stov skupaj z individualnim poslo- vodnim organom in vodjem pro- metne operative. Tudi delovni po- goji so ostali nespremenjeni in vse kaže, da bodo takšni — slabi, kot ocenjujejo zaposleni — še nekaj ča- sa. Večina ostalih zahtevkov delav- cev pa je že urejena. Osebni dohod- ki zaposienin v tozdu so usklajeni (povišani) s tistimi na nivoju delov- ne organizacije. Zgibna avtobusa vozita na redni progi Ptuj—Mari- bor že od 14. novembra, izdelan je osnutek pravilnika o delitvi osebne- ga in čistega dohodka, medtem ko so oceno o sposobnosti opravljanja dela in nalog direktorja tozda in vodje prometne operative obljubili delavcem na zboru, ki je bil sklican v soboto, 17. decembra. Med zaključki sestanka je bilo poudarjeno, da vsi zaposleni v te- meljni organizaciji, še posebej pa komunisti storijo vse za pozitiven izzid referenduma o reorganizaciji flelovne nrsaniijaoljc C«,ituj, KI 16. januarja 1984. Izzid tega refe- renduma je v marsičem odvisen od nadaljnjega razvoja temeljne orga- nizacije, zato je v korist vseh zapo- slenih, da ustvarijo pozitivno vzdu- šje za sprejem. Poglavitna in stalna naloga komunistov v tozdu pa je ponovno pridobiti zaupanje med delavci s svojim vzornim vedenjem in jih v bodoče usmeriti za reševa- nje skupnih problemov po edino pravilni — samoupravni poti. Za- gotoviti je treba normalne pogoje za samoupravno odločanje v vseh strukturah tozda, kajti le tako je možno vzpostaviti ponovno enot- nost kolektiva. Naj ob koncu dodamo, da se je od 118 zaposlenih v TOZD Potni- ški promet Ptuj udeležilo prvega sklica zbora delavcev v soboto 17. dooombro 1p 5] Helavccv. Zaradi nesklepčnosti so zbor preložili, žal pa do zaključka redakcije še nismo zvedeli na kateri dan. Res je, da je močna poledica verjetno v največji men vplivala na tako slabo udelež- bo na prvem zboru, vendar bi lah- ko resna situacija v tem delovnem kolektivu vendarle spodbudila zaposlene k večji udeležbi — navse- zadnje je to njihov skupni interes! M. Ozmec NAJVEČ NESREČ V SOBOTO - POLEDICA! Do hude prometne nesreče je prišlo v soboto, 17. decembra ob 10.10 na lokalni cesti Ptuj—Dor- nava, nasproti odlagališča smeti. Voznik avtomobila Dušan Mi- hajlovič iz Dornave je peljal proti Ptuju. Ko je pripeljal v bližino gramoznice je pešec Jože Golob (60). ki je OD sebi porival kolo, nenadoma prečkal cesto. Zaradi neprilagojene hitrosti in poledice Mihajlovič vozila ni mogel ustaviti pravočasno in je vanj trčil. Golob je zaradi posledic v pone- deljek. 19. decembra umrl. Isti dan so se zaradi neprilago- jene hitrosti na poledenelem ces- tišču zgodile še tri srednje težke nesreče. Nekaj sto metrov od zgoraj omenjene, v smeri proti Domavi v levem ovinku, je prišlo pol ure pozneje do druge nesreče. ORNA KRONIKA v tednu od 12. do vključno 20. decembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v .šestih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno smrtno žrtev, ena oseba je bila huje, tri pa lažje telesno poškodovane. Vzroki nesreč so bili v glavnem neprilagojena hitrost glede na stanje cestišča. Kar štiri omenjene nesreče so se zgodile v soboto,.}7. decembra, ko je bila vsa republika pokrila z ledeno plastjo — žledom. Štab zimske službe je takoj pričel z akcijo posipavanja cest po prioritetnem vrstneni redu. pločnike so posipali seveda nazadnje. Vse kaže da so številna opozorila in poledica premalo za vse tiste, ki se odpravljajo na cesto v tako težkih voznih razmerah. Bodo žrtve in posledice nesreč zadostovale? Zaradi poledice in mtrosti je av- tobus Komunalnegapodjetja Ptuj trčil najprej v osebni avto, zatem pa sta se olje vozili prevrnili na štreno. V avtobusu je bilo na srečo poškodovanih le 5 potnikov — lahko pa bi bilo mnogo huje. - Om SPET MRTEV TRAKTORIST Na lokalni cesti v Zagorcih pri Juršincih se je prejšnji teden smrtno ponesrečil voznik trak- torja Jožef Gomilšek. star 25 let. Zaradi neprimerne hitrosti je s traktoriem zapeljal s ceste in se zvalil 3 metre in pol globoko. Voznik traktorja je bil pri tem tako hudo poškodovan, daje na kraju nesreče umrl. ' -u Dedek Mraz bo obiskal tudi starejše občane Četudi iztekajoče se leto ni bilo najboljše, pa tudi napovedi za novo 1984 niso obetavne, je vsak prednovoletni čas vendarle čas, ko pustimo nastran težave in skrbi ter se prepustimo toku veselja. Največ seveda pričakujejo najmlajši. Vne- mar pa ne smemo pustili tudi sta- rejših. Tudi njim moramo olepšati ta čas. Zato zasluži vso pozornost odločitev ptujskih krajevnih skup- nosti, da bodo predstavniki krajevnih skupnosti v prihodnjem tednu obiskali čez 400 starejših občanov, starih nad 75 let in jih skromno obdarili. Obiskali bodo tudi invalidne osebe. VIG Ob prazniku delovne organizacije HIKO ,,Olga Meglic' delavci čestitajo vsem bralcem TEDNIKA Pevci v počastitev dneva JLA v petek 16. decembra, je bila v avli Srednješolskega centra že 10. ju- bilejna revija odraslih pevskih zborov občine Ptuj. Številno občinstvo, ki.je dodobra napolnilo gledališki del avle. Je v imenu Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj, pozdravil predsednik Sta- ne Stanič, jim zaželel dobrodošlico in prijeten pevski večer. Nato pa dejal: ,,Tudi letošnja 10. jubilejna je tako kot nekaj zadnjih revij iz pretek- lih let, posvečena dnevu naše herojske armade, ki nas je pod vodstvom svojega legendarnega komandanta tov. Tita osvobodila okov hitlerizma in fašizma. Posvečena je torej tisti ljudski armadi, ki je s pesmijo na ustih in z veliko ljubezni v srcih vrnila slovensko govorico družinam, šolam in uradom!" V nadaljevanju otvoritvenega ceremoniala je Stane Stanič podelil po- sebna priznanja trem zborovodjem, ki so s svojimi zbori sodelovali na vseh desetih revijah in sicer: — Jožetu Drnikoviču, ki vodi mešani pevski zbor Prosvetnega dru- štva Franček Kozel iz Cirkulan, mešani pevski zbor Društva slepih in sla- bovidnih iz Ptuja ter moški pevski zbor ntujske Komunale. — Ladislavu Pulku, zborovodji moškega pevskega zbora Prosvetne- ga društva Grajena, moški zbor DPD Svoboda Majšperk in moški zbor TGA Boris Kidrič Kidričevo ter — Rudiju Mohorku, ki je vodil mešani pevski zbor Prosvetnega dru- štva Ignac Zgeč iz Dornave, mešani pevski zbor Prosvetnega društva Alojz Arnuš iz Rogoznice, mešani pevski zbor DPD Svoboda Ptuj in me- šani pevski zbor Prosvetnega društva Podlehnik. Sedaj pa zelo uspešno vodi nonet DPD Svoboda Ptuj. _ ______ Za tem se je odru zvrstilo dvaindvajset pevskih zborov iz vseh kon- cev ptujske občine in sicer: 11 moških z nonetom, trije ženski in osem me- šanih. Vsak teh pa ie_po lastni presoji in izbiri zapel po dve pesmi. Po ve- čini so zbori izbirali med ljudskimi v priredbah in umetnimi pesmimi slo- venskih avtorjev. Ob koncu so pod vodstvom Filipa Maučiča in klavirski spremljavi Grete Glazt. družno zaneli Tomaža Habeta pesem — Zemlja. I. C. osebna kronika RODILE SO: Albina Lacko, Nova vas 90 — dečka; Bernarda Emeršič, Šteletova 6, Ljubljana — dečka; Irena Gove- dič, Radomerje 21 — Aleksandro; Martina Tičarič, Majšperk 32 — dečka; Vera Gregorec, Senik 11/a — Pavlo; Vanja Gojkovič, Hajdo- še 64/a — Nika; Jožica Belšak, Sp. Ključarovci 17 — deklico; Jožica Friedauer, Pobrežje 4 — deklico; Martina Serdinšek, Apače 186 — Darjo; Marija Hari, Nova vas pri Markovcih 58 — Davida; Andreja Emeršič, Tovarniška 6, Kidričevo — Tino; Aleta Skurjeni, Cesta kurirjev NOV 15 — Emila; Blanka Horvat, Ob gozdu 6, Njiverce — Bojana; Liljana Grof, Ob ribniku 10, Ormož — Franja; Marija Top- lak, Stojnci 136 — Marka; Marija Vilčnik, Mlinska 15 — dečka; Zlata Podgorelec, Šalovci 31 — Bojana; Brigita Bezjak, Grajena 29 — de- čka; Marija Lašič, Vodranci 30 — Sanjo; Marija Kokol, Hlaponci 49 — dečka; Jožefa Lukovnjak, Gre- gorčičev dr. 5 — Saša; Zlatka Ver- lič. Trnovski vrh 21 — Dejana. POROKE: Boris Franjkovič, Severova 4 in Vlasta Pešič, Štrafelova 24; Ivan Zagoršek, Toplakova 6 in Blanka Vaupotič, Toplakova 6; Albin Adam, Kupčinji vrh 6 in Andreja Hočevar, Vič-Rudnik, Ljubljana, Dvorska vas 8; Jožef Rajh, Apače 294 in Miroslava Vindiš, Trnovec 16; Adolf Javernik, Sp. Jablane 34 in Romana Kušter, Sp. Polskava 44/a; Roman Jarh, Ul. bratov Greifov 34, Maribor in Anastazija Toplak, Zeleznikova 18, Maribor. UMRLI SO: Franc Hojnik, Kidričevo, Tovar- niška 1, roj. 1916, umrl 10. dec. 1983; Frančišek Vtič, Dol pri Sto- percah 5, roj. 1915, umrl 10. dec. 1983; Breda Florjančič, Trubarjeva 4, roj. 1901, umrla 12. dec. 1983; Alojz Fajt, Draženci 82, roj. 1908, umrl 12. dec. 1983; Stanko Kaučič, Zamušani 87, roj. 1912, umrl 15. dec. 1983; Marija Znidarič, Stojnci 2, roj. 1904, umrla 14. dec. 1983; Marija Matjašič, Sakušak 49, roj. 1916, umrla 15. dec. 1983; Ciril Zi- her, Volkmerjeva 10, roj. 1913, umrl 16. dec. 1983; Viktor Seme, Krčevina pri Ptuju 59, roj. 1904. umrl 16. dec. 1983; Leopold Med- ved, Mihovci 42, roj. 1922, umrl 17. dec. 1983. TEDNIK zdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni oredai 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletxia oaročrioa znaša 45Q di- narjev, za tujino 1.125 dinar- lev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen ,Tied proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.