ittaja v,»k dan zvečor. bfcfl n«<5eye ta praanike, tar »eUa po pošti prejema* za avstro-ograke dežele za vee leto M K, za pol 1.-ta S K a« ČW leta fi K "1 h «..»,».,,...*•< h / i i „„ 7~" I- li K, u pol leta U K, za Setrt leta 8 K, za en meaee 2 K. Kdop hodi sam poitf, plaža za « leto * K za Ml leta 11 KiaCto ■, *'JTh , t A t T T ■ ^ x'. Liub!i«no ■ I-"***— » *»» « «« let. «« Mfa, narodne ee ne ozira. - Za ornat,... ae ptačn.e od^oatopoe getit-jrste "po ^2 h, S Tozlt ^1^, ^SiSZSH ta po » b 7. m £ ttoS a,i 1^ ^ j2 ^ " 2 ~~8b# « P. ™-a,o. - Ur.d„«,vo ta upr.vn.S.vo Je , Koadovta uHcah 5, ta alcer nredpiltvo . L nad.,, opstao pa z 11.^^^^ "^a^ Uredništva telefon St. 34. Vipavsko železniško vprašanje. (Iz Vipave.) „Raj kranjske dežele" se ponaša z izredno milim podnebjem, zgodnjim južnim sadjem in izvrstno vinsko kaplico. A tudi sicer nudi dolina prav krasno panoramo. In vendar pogrešajo Vipavci onega navala letoviščnikov, ki ga zasluži ta romantični kraj. Brez dvoma so slabe prometne zveze z ostalim svetom vzrok doslednjemu o gibanju številnejših tujcev. Dežela, posebno pa država, ki je desetletja zanemarjala procvit južnih pokrajin sploh, ima gotovo v prvi vrsti tudi ta naglavni greh na svoji vesti. Vipavci so že pred dolgim spoznali, da jim je železnice neobhodno potreba, da je za-nje celo življenskega pomena. Že kakih 30 let se čuje iz prsi slehernega Vipavca leto za letom klic: „Dajte nam železnice!" — Ža-libog, vse prošnje so ostale, vzlic lemu, da so se odločno zavzemali zanje poslanci raznih strank, vzlic >inu, da so pripoznali potrebo nove proge tudi gospodje v vojnem ministrstvu — glas vpijočega v puščavi. Bog ve, če nam bližnja bodočnost ne pokaže, da je naša država z zavlačevanjem te strategično važne železnice — ustrelila zopet velikega kozla. Vsa zadeva bi morda že zaspala vsled brezbrižnosti gotovih visokih gospodov, a Čast in hvala zavednim Vipavcem in njih poslancema, ki vedno in vedno drezajo pri Ponciju in Pilatu. Dne 8. t. m. so se zbrali v prostorih vipavske graščine skoraj vsi "občinski predstojniki vipavskega sodnega okraja, mnogi obč. svetovalci in odborniki ter lepo število drugih vrlih mož, katerim je pri srcu — vipavska železnica. Došla sta gg. poslanca Božič in dr. Žitnik. Župan Hrovatin je predlagal za predsednika gospoda grofa Lanthierija, kar je bilo navdušeno sprejeto. Poslanec dr. Žitnik je poročal o zgodovini vprašanja vipavske železnice. Povedal je, da bi stalo podaljšanje do Postojne kakih 13 milijonov kron. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravni svet goriške proge je preskrbel koncesijo za nadaljno delo. Železnica je proračunjena'na 1,200.000 kron. Besedo je dobil nato dež. poslanec g. Božič. S stališča vipavskega kmetijstva je toplo priporočal, naj bi dežela in vipavske občine zložile za slučaj, da prevzame država 75°/0 garancije, na osnovnih delnicah 300.000 K. Od te vsote morajo občine podpisati vsaj 50.000 kron za osnovne delnice. Omenjal je, da bi z otvoritvijo železnice zelo povzdignila vinska kupčija, ravnotako trgovina z našim zgodnjim južnim sadjem in zelenjavo. Krasno bi uspevale tudi mlekarne, ako bi dobile dobro ugodno prometno zvezo s Trstom. Tudi živinoreja bi se povzdignila. Kupcev ni v dolino, ker stane prevažanje preveliko in tudi blago je v vedni nevarnosti, da se pokvari. Govornik je toplo priporočal možem, naj skrbe, da bode sklenil vsak občinski odbor krajevnim razmeram primerni prispevek. Oba govora sta bila sprejeta z največjim navdušenjem. Erjavec se je rnh^^ii J rkrkc-J-^---- ; -. ** - r. vovalnosti ter ju prosil Še nadaljnega neutrudljivega prizadevanja. Obljubil je hkratu v imenu rHranilnice in posojilnice", da kupi imenovani denarni zavod za 10.000 K osnovnih delnic. Nadučitelj g. Punčuh pa je v imenu „Slapenske posojilnice" zagotovil, da bode tudi odbor „Slapenske posojilnica" podpisal tako visoko vsoto. Preteklo sredo so imeli župani zopet sestanek v vipavske občinski zborovalnici. Opazili smo zastopnike skoraj vseh občin, menda le iz Cola in Budanj ni bilo nikogar. Žalostno, da se gospodje ne zanimajo za tako važne zadeve. Govorilo se je o prispevkih, ki naj bi jih podpisale posamezne občine. Župani skličejo v najkrajšem času seje in občinski odbor bode potem sklepal o subskrib-cijah. Sklenilo se je, da naj se 14 dni razpoloženi sklepi pošljejo v boljše ravnanje vipavskemu županstvu vsaj v treh tednih, ki bode ukrenilo na-daljne potrebne korake. Vipavsko železniško vprašanje je torej v dobrem tiru. Na vipavskih občinah oziroma njih občinskih zastopnikih je ležeče, da se z neutemeljenimi izgovori ne protivijo tozadevnim predlogom. Nikar se izgovarjati z revščino, ali pa, češ, mi ne bomo imeli koristi, ker smo oddaljeni. Razumen, treznomisleČ mož mora podpirati z vsemi močmi oživljeno akcijo, katera bode, ako se uresniči, blagodejno uplivala na žalostno gospodarsko stanje vsega vipavskega ljudstva. Parlamentarni položaj. Lvov, 12. aprila. „Slowo pol-skie" piše, da država more računati na podporo poljskegakluba, ako predlaga baron G a u t s c h kroni takoj po svoji vrnitvi na Dunaj, naj se pokliče parlamentarna vlada na krmilo. — V. poslanskih krogih so mnenja, da bo Gautschevo uradniško ministrstvo imelo težavno stališče napram ogrskemu ministrstvu, ki je sestavljeno iz samih odličnih mož, že zategadelj Jj^&^e^Pa^cin v- pai^a-mentarno. Volilna reforma. Dunaj, 12. aprila. Res je minister grof Bvlandt-Rheidt med sedanjimi parlamentarnimi počitnicami izvršil razne spremembe na volilni reformi. Spremembe se tičejo v prvi vrsti števila man da-tov in razdelitev volilnih okrajev. O teh spremembah se bo minister s prizadetimi strankami posvetoval takoj po Veliki noči. To posvetovanje imenuj ej o šaljiv ci „javno dražbo mandatov". Vlada je baje pripravljena 205 nemških mandatov pomnožiti še za nadaljnih 13. Italijani dobe še 2, Poljaki 9, Čehi 1, dočim je glede štajerskih in koroških Slovencev že dr. ŠusterŠič tako nesrečno spletkaril, da ne dobe nobenega mandata več. Črnovci, 12. aprila. Nemško društvo zahteva za Bukovino poseben nemški mandat kmetskih občin ter je naročilo posl. Skedlu, da zastopa to nujno zadevo v državnem zboru. Dalmatinci in novi položaj na Ogrskem. Zader, 12. aprila. „Hrvatski klub" dalmatinskega deželnega zbora je imel pretečeni ponedeljek v Splitu pod predsedstvom poslanca dr. Čingrije konferenco, katere so se udeležili vsi Člani. Razpravljalo se je o stališču kluba napram novemu položaju na Ogrskem in o notranji organizaciji. Konferenca je sklenila soglasno zaupanje in zahvalo udeležnikom napred-konferenči na Reki in dalmatinskim poslancem v dunajskem državnem zboru. Ogrskemu trgovinskemu ministru Kos-suthu se je poslala brzojavna čestitka. Nadalje se je sklenilo, da se skliče kongres, ki naj predela strankino organizacijo. Na kongres se povabijo dalmatinski državni in deželni poslanci ter zaupni možje. Čas in kraj kongresa do- rirvatski ban ne od-topi. Zagreb, 12. aprila. Vladni list "Narodne Novine" je prinesel oficijozni razglas, da so vse vesti o odstopu bana grofa Pejacsevicha neresnične, ravnotako je neresnična govorica o nasprotstvu med banom in novim ogrskim jministrskim predsednikom. Novi položaj na Ogrskem. Budapešta, 12. aprila. Izvrše-valni odbor liberalne stranke je sklenil, da se stranka z ozirom na sedanji politični položaj razpusti. Dosedanji strankin predsednik grof Tisza je izjavil, da se pri predstojećih volitvah ne poteguje več za državnozborski mandat. Tudi klub te stranke se razpusti, tako da stranka sploh popolnoma izgine s površja. — Dr. Maks F al k, ki je 14 let zastopal prvi budapeštanski okraj v državnem zboru, je odklonil ponujeno mu kandidaturo. Pobiranje davkov in vojaški nabori se začno šele v prvi polovici meseca junija, ker toliko časa Upravni&tva telefon št. 85. bo treba, da se državni zbor konstituira, da se dovrši debata o prestol-nem govoru, da se dobi pritrdilo mag-natske zbornice in kraljeva sankcija. Novi justični minister Polonvi je izjavil pri nastopu svoje službo, da zelo obžaluje, da so se našli ljudje, ki so v nadi na nezasluženo odlikovanje bili takoj pripravljeni, utesniti najdragocenejša jamstva ustave, tiskovno svobodo in svobodo shajanja. Nadalje je rekel, da je njegov namen, ohraniti so dniško neodvisno st nedotakljivo in ne omadeževan o. Zagreb, 12. aprila. Dr. Wekerle bo predlagal za hrvatskega ministra Josipovića. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 12. aprila. Dosedaj je izvoljenih 179 poslancev v drž. dumo, in sicer 89 ustavnih demokratov, 22 progresistov, 9 socialnih, demokratov, 22 pripadnikov srednjo stranke. 3 konservativci in 9 neznane nolitiŠne harve. \ferl .vt^K^:—..: sov, D PoljaKOV, o Liitavcev, < Tata- rov in 5 Židov. Car ne bo imel prestolnega govora v državni dumi v Petrogradu, temuč v Carskem selu, kamor bodo morali priti poslanci. Odesa, 12. aprila. Mikelson in Krause, ki ju je vojno sodišče v Rigi obsodilo na smrt, sta bila včeraj v trdnjavi Dimamiinde ustreljena. Pariz, 12. aprila. Ruski finančni minister K o k o v c e v se je posvetoval z dunajskima bančnima ravnateljema Taussigom in BI umom. Dogovorili so se, da prispevajo avstrijski denarni zavodi k ruskemu državnemu posojilu 150 milijonov, in sicer 100 milijonov v gotovini, 50 milijonov pa v opcijah. Varšava, 12. aprila. V Lodzu so socialisti preprečili volitev delavcev v državno dumo. Vse tovarne so bile včeraj popoldne zaprte. Bili se krvavi spopadi. Tudi promet uličnih železnic je ustavljen. Policija je zasledila tajno tiskarno, prijela 40 oseb ter jih privedla v Varšavo. V Bloniu pri Varšavi je napadlo LISTEK. U ponedeljek zjutraj. (iMisterij „mačkovitega" samca Matije Kre-fcgg postnika.)] _1 „Ej ti sveti Matija, ki se pretepaš za mojo črno dušo gori v svetih nebesih! Kam si gledal včeraj, da me nisi varoval, pošastnik! Da sem se na-tovoril z vinom in drugim podobnim spakom in nakitil s tako pijanostjo! Petnajststo strupov in gadov! A vse to bi ne bilo nič, ako bi se ne bil pomešal med to babovje zanikrno!" gBl Takole je modroval zjutraj moj prijatelj Matija Krepostnik v svoji postelji, ko je solnce že davno oblilo s svojimi jutranjimi žarki njegov krevet in bližnjo okolico v prijazni samski sobici, ki je kazala že na zunaj, da so se godile včeraj v njej čudne stvari. Matija, Matija, kje so bili včeraj tvoji principi!? „Boj se otca alkohola in pošast-nice — ženske! To ti je višek modrosti." Tako si trdil vedno, Matija! „Le zakonska postelj velja; dobro je na svojem domu svojo hruško tresti." A včeraj ? . . . „Ženska je dar božji, ona je kakor severni jelen, in vse je dobro od nje . . ,u tako si trdil včeraj, in oče alkohol je zakraljeval v tvojem domu in slavil svoje triumfe . . . Krepost je zbežala včeraj iz Matijeve čumnate, z moralo pa si je včeraj ta lopov mazal svoje črevlje, češ, da mu ne popokajo ... Posadil je greh za mizo in mu prilival, in greh se je oblastno šopiril in razbijal ob mizo, obiral pleče in gnjat prašiča, ki je župan med živalmi . . . Krepost pa je ležala v svi-slih, jedla sok in milo zdihovala pod pragom pred durmi, ki jih je včeraj zaprl njen sicer verni čestilec Matija Krepostnik. A danes ? Principi so lezli iz kotov, kamor jih je zapodil Matija včeraj, lezli k njegovi postelji, milo jokali in prosili, da jih zopet sprejme pod svojo streho . . . Matiji pa je bila „tikva" — kakor rači imenovati najimenitnejši del svojega telesa, — težka. Meglene misli in težke kakor svinec so rojile po njej, in v lepi slogi sta se naselila v njej kar dva „muca" — fizičen in mora-ličen — ter godla in godla svoj ne-lepi duet. . . In britko se je potožil Matija še enkrat nad svojim svetcem, v katerega je izgubil danes pol svojega dozda-njega zaupanja, potem pa zastrl okna J božjemu solncu ter sklenil, — da danes „za boga in za gadau ne gre v delavnico . . . A zaspati ni mogel! „MoraliČni" je bil prehud . . . Ves včerajšnji večer mu je vzplaval pred duševno oko ter se kazal vkljub božjemu mraku v vsej svoji nagoti v bengalični luči. „Krepost je čedna reč, pa tudi greh je pošastno lep; toda greha hi-trobežni miki minejo, krepost pa je večno lepa!" Tak je bil današnji konečni filo-zoflčni zaključek Matijev, ki se je pri tej priči vzravnal v postelji, skočil zopet k oknu, odgrnil zagrinjala ter spustil zopet božje žarke jutranjega solnca v svojo sobo. Odprl je okno, in — greh je zbežal skozi nje s svojimi hitrobež- nimi miki liki Dolenčeva burja na Gabrku pri Razdrtem . . . Krepost pa se je naselila zopet v domu filozofa, tako lepa in sveža kakor deklica, ki gre k birmi . . . Filozof pa se je zaklel, da je ne spodi nikdar več od sebe, in da se odpove vsem izkušnjavam greha do — prihodnjič . . . „Ne, ne ostanem doma, akoprav umrjem za „mačkom". Hajdi z njim v delavnico, bodi ti to za pokoro!" Pod njegovim oknom pa se je oglasil njegov prijatelj I. C. O. ter ga pozival k vstajenju prosto po Tolstoju ... In vstal je Matija ter storil to, česar bi ne bila storila pretežna večina onih, ki bi bili v taki dispoziciji — fizični in moraliČni —, v kakršni je bil danes on, Matija Krepostnik. Slava mu! —0-— Naravoslovne črtice. di- (Prazgodovinske izkopnine luvijalni človek). (Konec.) Spodnja čeljust krapinskega človeka je posebno krepko razvita, a je brez brade. Zobovje je krepko in kakor je dognala preiskava z Ront-genovimi žarki, so korenike izven-redno močne in dolge. Sprednji kočniki imajo vseskozi po dve ločeni koreniki (pri nas navadno samo eno, oziroma 2 v eno zraŠČeni) zadnji 3 koČniki-mlevci so veliki, debeli in široki, drugi večji od prvega, tretji pa od drugega (pri nas ravno narobe — zadnji sploh mnogim niti ne zraste, ali kmalu izpade). Krapinskega Človeka zobovje ima žvečilno ploskev široko in dosti bolj razorano, kakor jo je najti pri naših mlevcih. Glede zobovja spominja krapinski Človek močno na fosilno opico iz švabskega miocena, znanega driopiteka. Močno razvita spodnja čeljust pa ima na zunanji strani tudi krepke raskovine, kjer se je zastavljalo žvečilno mišičevje. Notranja stran pa no kaže takih razmer. Ondi, kjer so prirastli muskuli, ki gibljejo jezik in skrbe za razločno govorico, nahajamo na naši Čeljusti dobro izraženo ra-skavo kostno vzboklino. Pri diluvijel-nih Čeljustih tega ni opaziti — ker človek te dobe ni bil poseben govornik. vec tisoč katoliških kmetov niarija-niste, ki so zaprli cerkev. Marijanisti so se branili iz cerkvenega stolpa s streljanjem iz revolverjev. Končno so katoliki naskočili cerkev, pri Čemer je bilo 20 oseb, večinoma žensk in duhovnov, smrtno ranjenih. Tudi drugod po Rusko-Poljskem so marijanisti zasedli več katoliških cerkva. Diplomatične zveze med Anglijo in Srbijo. London, 12. aprila. Minister zunanjih zadev, Grey, je odgovoril v zbornici na interpelacijo, da se o obnovitvi diplomatičnih zvez s Srbi dotle ne more med obema državama razpravljati, dokler imajo Častniki, ki so se udeležili zarote proti dinastiji Obrenovićev, uradne posle pri srbski vladi. Ako se ti častniki odstranijo s svojih mest, bi bila angleška vlada takoj pri volji, poslati diplomatične zastopnike v Belgrad; seveda se bo to zgodilo le pod pogojem, da se odstranjeni častniki ne namestijo več v svoje službe. Ločitev cerkve od države na Francos cem. Rim, 12. aprila. Neposredno po volitvah v francosko zbornico izda papež encikliko, ki bo v njej odločno obsodil cerkvene zadruge. Tudi je papež sklenil, da ne sprejme nobenega francoskega katolika več, ki bi svetoval, naj se Rim uda francoski vladi. Fra cija in Anglija. Pariz. 12. aprila. Pri razpravi o proračunu ministrstva zunanjih zadev v francoski zbornici je poslanec GJ-audin de Villaine zahteval, naj ostane minister zvest zvezi z Rusijo. Dogovor z Anglijo je bila največja napaka, ki se je storila v zadnjih 50 letih. Angleži so bili vedno sovražniki Franciji, vselej, kadar je Francija delala angleško politiko, je bila ogoljufana, vselej, kadar dela protiangleško politiko, dela narodno jjolitiko. Novi predsednik republike Ve ezuiU. London, 12. aprila. Predsednik venezolanske republike, C a s t r o , je odstopil. Za predsednika je imenovan dosedanji podpredsednik G o m e z. U ODIŠU Iz Laškega trga. „Deutsche "Wacht" in njeni sotrudniki na delu. Zloglasna „Celjska vahta" sicer ni list, s katerim bi se bilo vredno prič-kati, saj je dovolj znana kot časnikarski izvržek, v katerem razliva par plačanih dopisunov in slovenskih odpadnikov gnojnico po potrpežljivih Slovencih- Vendar tudi taki podli kreaturi je treba včasih odgovarjati; treba se je je otresti, kakor strupenega modrasa, ako te napade. Kar počenja ta listič v zadnjem Času, presega vse meje dostojnosti. V sledečem hočemo njegovo in njegovih dopisunov duševno lopovstvo, nad katerim se zgražajo celo Nemci sami, le nekoliko osvetliti, da svet zve, s kakimi propalicami je nam spodnje-štajerskim Slovencem usojeno prihajati v dotiko. — V enem izmed Nadočesni oboki krapinskih lobanj so jako močni in izraženi, tako da presegajo v tem oziru vse ostale diluvijalne lobanje. Tudi Duboisov javanski človek se ne more glede njih meriti s krapinskim. Ker so nadočesni oboki posebno debeli in močni pri opicah, jim je moral krapinčan biti Še dokaj bolj podoben, nego neanderčan. Kar pa losi krapinske lobanje najbolj od ostalih diluvijalnih lobanj, je njeno sorazmerno visoko in navpično čelo. Spodnja čeljust spominja še najbolj na čeljust, najdeno v neki votlini na Sipki. Avtoriteta Vircho\v je tudi čeljust proglasil za patologično — dokazoval je vse mogoče prestane bolezni na njej in določil, da je pripadala nekdaj kakemu starcu. Sedaj se je dokazalo zlasti na podlagi WalkgorTovili raziskavanj z Rontge-novimi žarki, da je šipka-Čeljust vsekakor izredno velika, a povsem dobro razvita čeljust lOletnega otroka. Mimogrede bodi omenjeno, da smatrajo to čeljust učenjaki za najstaršo vseh najdenih človeških čeljusti. mnogih lažnjivo zavitih člankov, v katerih napada in blati nam znani dopisnik iz Laškega trga v „Vaktarici" zavedne Slovence, očitale so se nam dvomljive eksistence; nadalje, da izrabljamo nemško (smešno) — „Gast-freundschaft"! Na ta članek smo bili pripravljeni; kajti že nekaj dni prej vohal je urednik „Vahtarice" „Rau-berbaloh", kakor se s ponosom sam predstavlja, po našem trgu, zabavljal čez bindišarje in jih napadal, končno pa se podal v stanovanje davčnega kontrolorja Stiebenega, o katerem je splošno mnenje, da je poročevalec za „Deutsche Wachta, kjer se je menda potem članek o že tolikokrat rabljeni frazi glede nemške gostoljubnosti napram Slovencem koncipiral. — O, da bi bil duševni oče tega Članka, preden ga je začel krpati, malo svojo grešno vest izprašal! Spomnil bi se bil nemara, kako je pred leti neki šnopsaželjen in žejen nemški Celjan v kavarni Schneid v Celju prosil pri omizju Slovencev ter za vsak izpit kozarček Šnopsa prejel radevolje po eno zaušnico —; potolkel bi se bil na prsi in rekel: „mea culpa" — to sem bil jaz — urednik „Vahtarice". In če bi bil davčni kontrolov Stiebe-neg nekoliko pomislil, spomnil bi se bil, da se je njegov trebušček večinoma povečal od slovenskih logarjev in kmetov. In „dvomljive eksistence" ! Dopisnik „Vahtarice", zakaj nisi vzel mikroskopa v roke in pregledal tisto golazen, ki diči vrste tvojih somišljenikov — ako je že s prostim očesom ne vidiš? Zapazil bi bil n. pr. tukaj tistega najbolj nemškega „nemca" — ki pa ima po nesrečnem naključju slovansko ime —; pobiral je nekoč denar za „Siidinarko", laški „Feuer-\vehr" ali nekaj enakega, nabral kakih 80 K potem pa — no — vzela jih ni zima, mraz — pač pa — dobra volja . . . Potem bi bil videl iz enakega vzroka kasiranega davčnega praktikanta itd. itd. Kratkomalo, dopisnik „Deutsche AVacht" se je s tem Člankom nesmrtno blamiral, ker ni vpošteval, da kdor ima maslo na glavi, ne sme hoditi na solnce. Vse podlo zavijanje prejšnjih člankov pa daleč nadkriljuje zadnji članek „Vah-tariceu, s katerim slavi vrhunec časnikarskega lopovstva. — S tem člankom je „Vahtarica" dvignila iz svoje domače gnojnice umazano cunjo ter jo pokazala svetu: ^Takile smo nemčiirji!" Trezni Nemci so brali ta Članek in niso mogli verjeti lastnim >>č«m , -«-rv wvj .~^r ,,.1 'v nO TVloltiG 5t gla.V3.mi — in se sramovali . . . Pri občini Sv. Krištof je bil namreč dolga leta kot tajnik uslužben neki človek imenom Ferlinz. Bil je sin slovenskih staršev, od kraja pošten, čim pa je pozabil, da ga je rodila slovenska mati, je pozabil tudi na druge svoje dolžnosti in padal vedno niže. Nemci so ga vabili povsod v svojo sredo. Bil je član „Feuerwehra", član nemške godbe in kot tak prispeval raznim ponemče-valnirn nemškim družbam, ter se udeleževal seveda vseh nemških krokarij. Vsled tega je postal ljubljenec laške nemčurske družbe, ki seje malo zmenila za to, od kod dobiva denar, da ji je bil le v podporo. V občinskem odboru je prišlo med tem do revizije, ki je dognala tajnikovo nepoštenost. Ko je občinski odbornik g. Fdvard Kukec zahteval vsled tega od tajnika izročitev knjig, ustavil se mu je ta in vrhu tega sumljivo iskal nečesa v svoji suknji, tako da je bil g. Kukec primoran iz previdnosti poklicati občinskega redarja za pričo. Tajnik Ferlinc se je Še tisti večer, uvidevši, da se ne da nič več prikrivati in da je njegova nepoštenost razkrinkana, ustrelil z ravno tistim revolverjem, s katerim je tolikrat drugim grozili Ravnanje g. Kukca, kot k reviziji pooblaščenega odbornika, je bilo popolnoma korektno. Letos je profesor zagrebške univerze geolog Kramberger nadaljeval razkopavanje v krapinski votlini. Imel je mnogo sreče, kajti julija meseca letošnjega leta so našli krog 200 skeletnih kosov prazgodovinskih ljudij. Poročajo, da so te nove izkopine dosti boljše ohranjene, in da so našli nekaj popolnih lobanj in drugih ko-stij. Tudi nekaj orodja iz kresilnika so našli ob kosteh. Lobanje spominjajo na belgijske: kosti rok in nog pa so tako ravne in tanke, da so podobne našim analognim kostem, in da se močno razlikujejo od znanih prazgodovinskih ročnih in nožnih ko s ti j. Lepa taborišča diluvijalnih ljudij se je posrečilo odkriti tudi prof. AVoldfichu pri Pragi. Človeških kostij se tukaj ni našlo, pač pa mnogo živalskih, turovih, konjskih in jelenovih. Proti koncu poplavja je skoro gotovo Evropejec že začel se pečati z živinorejo. Morda je ukrotil takrat že psa, konja, severnega jelena in tura. Tako je prestopil počasi v me- Ako je zahteval knjige v svrho revizije, je bila to njegova dolžnost, katero mu je bilo izvršiti in naj bi se radi tega tudi deset nepoštenih tajnikov usmrtilo. Toda ljuba „Deutsche Wacht" je drugega mnenja. Po njenem bi se menda moralo defravdante ščititi in prikrivati. Izlila je v zadnjem svojem članku ves svoj peklenski srd nad g. Kukcom, češ, on je umoril Ferlinza in (nezaslišana drznost) — imenuje ga Kajna! V svoji blazni onemogli jezi očita iz gole hudobije g. Kukcu, da je to storil iz kruho-borstva — ker je hotel sam zasesti mesto občinskega tajnika! Tako zagovarja torej nemška „Vahtarica" človeka, ki je imel na sebi vse znake hudodelca in ki seje le s samomorom odtegnil roki pravice, proti vsestransko spoštovanemu značaj n e m u Slovencu. Ali je mogoča večja falotarija? Mi pravimo, da ne — in tega mnenja so tudi trezni Nemci, katere je v dno srca sram, da se nahaja na svetu nemški list s tako podlo pisavo in s takimi propalimi dopisuni. No, pa saj se spodnještajer-sko nemčurstvo rekrutira iz samih narodnih propalic, a la Ferlinz ... In tako visi ta smrdljiva cunja iz nemčurske mlake, katero je „Vahtarica" po neprevidnosti razobesila, in ozna-nuje svetu propalost spodnještajerskih nemČurjev, katerih „Leibjournal" je ravno „Deutsche AVacht". nevne vesti V Ljubljani, 13. aprila. — Škofa hočejo zagovarjali! Predvčerajšnji „Slovenec" je priobčil po dunajskem klerikalnem „Vaterlandu" notico, v katerem se zaganja v poslanca drja. A. Ferjančiča in mu očita, da je v svojem zadnjem govoru, ki ga je imel v parlamentu, podtikal ljubljanskemu škofu glede na njegov zadnji pastirski list stvari, ki v pastirskem listu niti ne stoje, pred vsem pa zatrjuje, da je Ferjančičeva trditev, da škof „pod smrtnim grehom" zahteva izvolitev od klerikalne stranke postavljenih kandidatov in neizvolitev svobodomiselnih kandidatov", neresnična in izmišljena. Da se nam ne bode treba v tej zadevi na dolgo pror-ekati z nr^^«o lažnjivim „Slovencem", oziromai s ljudmi, ki stoje v njegovi bližin" in ki so tudi „Vaterlandu" poslali dotično notico, citiramo po originalu dotične odstavke iz škofovega pastirskega pisma, da bo javnost vedela, kako drzno si upajo „Slovenčevi" redakterji lagati in pačiti resnico. Škof piše med drugim doslovno to-le: „Ali naj tudi o volitvah v cerkvi izprego-vorim? Moram . . . Za dobre ali slabe postave so vaši poslanci odgovorni, pa v prvi vrsti vi, ki jih volite. Za svojo volitev ste tudi pred Bogom odgovorni. Ako volite poštene, krščanske može, ki bodo varovali pravice vaše, pravice cerkve, pravice božje in ne bodo dopustili, da se grdi Bog, imate vi pred Bogom zasluže nje, ako pa volite poslance iz vrste svobodomiselcev, ki nimajo krščanskega prepričanja, ki so v srcu že od vere odpadli, Kristusa in njegovo cerkev zatajili, imate vi pred Bogom greh in ste odgovorni za njihove govore, za njihovo glasovanj e, za njihov solitično in neolitično. v srednjo in novo kameneno dobo. ^akrat pa se jo tudi že razširil po celi Evropi, ter se morda poskusil celo v poljedelstvu. Da se je saj neolitični človek povzdignil do stalnih in pravih naselbin, dokazujejo njegovi ostanki na gričih, na skalah, pozneje pa tudi v ravninah in ob jezerih, kjer je primerno visoko v kulturi stoječ napravljal si stavbe na kolih. Takrat je lovil divjačino in nastavljal ribam, vozil se je po čolnih in poznal je žito, katero je mlel na mlelnih kamenih. Tudi plesti je znal in šivati, skoro gotovo tudi stro-jiti. Delal je posode iz ilovice in brigati se jel za svoje mrliče. Potem pa je prišel Čas, ko je pometal svoje kremenaste pšice in nože v stran, in jih nadomestil z medenimi. Samo kak starec si je obdržal še svoje kro-silnike, prijatelje iz mladih dni, in je tožil samoten in nerazumljen od nove generacije o tedanjem svetu, ter hvalil „stare, dobre Čase". odpor proti cerkvi in Bogu. Sedaj razumete, zakaj smem in moram o volitvah tudi v cerkvi govoriti. Kako važne bodo volitve posebno sedaj, ako dobimo splošno in enako volilno pravico! In to v naših časih, v katerih se vodi silna borba zoper sveto vero in se izkušajo države osnovati popolno v nasprotju z njo, kakor sem vam pokazal v prejšnjem poučevanju. Dolžni ste voliti po svojem krščanskem prepričanju, torej može krščanskega mišljenja in življenja, može, k i v a m j i h v svojem času priporoči naša ljudska stranka, ki koraka za zastavo sv. križa v nepremagljivi zvestobi do Zveličarja, Sinu božjega. Ako svoje krščansko prepričanje zatajite in oddaste glasove možem, ki so v stranki svobodomiselni, torej v stranki nekrščanski, akoravno morda sami zase v cerkev še hodijo in od vere še niso odpadli, Vi imate greh pred Bogom, in tudi tujih grehov bote krivi, namreč grehov, ki jih bodo storili Vaši poslanci. Na to ne pozabite; tudi pri volitvah bodite krščanski možje!" Sedaj pa vprašamo, ali ne odobruje škof s temi svojimi besedami volilne agitacije v cerkvi, ali ne izrablja sam cerkve za volilno agitacijo, ali ne prepoveduje pod smrtnim grehom voliti svobodomiselne kandidate, ali ne daje indirektno prostost nebrzdanemu po-četju duhovščine?! Oemu hočeta to utajiti „Slovenec" in „Vaterland" ? Skof Bonaventura je nemara dobil nos od zgoraj, zato ga sedaj skušata oprati. Toda to se jima ne bo posrečilo! — Beseda o popravkih. Odkar naš list ne stoji več pod zaščito poslanske imunitete, so jeli klerikalci bombardirati uredništvo s popravki, meneč, da bodo s tem spravili list v neprilike in ga prisilili, da' bode v bodoče proti klerikalcem tako pohlevno in obzirno, da jih ne bode več bolelo. Poleg tega mislijo, da bodo spravili list s tem, da bo primoran pri občevati njihove „popravke", v slabo luč in s tem povzročili, da bode javnost jela dvomiti o njegovi verodostojnosti in resnicoljubnosti. Zagotavljamo pa jim, zlasti malemu Lampetu. ki se je prvi in s posebno vnemo lotil „popravkarskega" posla, da se jim te nade ne bodo uresničile! Mi se bodemo tudi v bodoče borili z vso odločnostjo in brezozirnostjo proti klerikalizmu in njegovim strupenim izrastkom, vihteli bodomo naj-ostrejše kopje proti popovskemu gospodarstvu in proti podivjanim našim duhovnikom: spremenili bodemo sicer načiu in obliko našega boja, v pisavi in izražanju bodemo postali previdnejši, toda o tem naj bodo naši nasprotniki zagotovljeni, da bodo naše strele in pušice še bolj o trovane in strupene, kakor so bile dosedaj, in da bodo zadele v živo meso in skelele bolj nego kdaj preje. Marsikateri božji namestnik in klerikalni podrepnik, ki smo ga dosedaj puščali v miru, da se je zibal v varnosti, bo moral bridko občutiti pezo naše pesti in ostrost našega orožja. Pardona ne poznamo več! Vso gnilobo, ki je kupoma še skrita v klerikalnih, farskih vrstah, bomo spravili na dan brez ozira na levo ali desno, posvetili bodemo v najbolj skrite kote in prijemali nasprotnike vsikdar tam, kjer jih najbolj skeli in kjer so najbolj občutljivi, da bodo gospodje v klerikalnem taboru kar tulili od boli, gneva in sramu! Popravkov, s katerimi sedaj navaljujejo na nas, se ne bojimo, se jih bodemo že vedeli ubraniti. Ako pa popravkarji mislijo, da bodo s svojimi popravki spravili resnico's sveta in omajali zaupanje v verodostojnost lista, se bodo korenito všteli. Saj ve ves svet razen klerikalnih backov, da služi p r o -sluli § 19. tiskovnega zakona zgolj v to, da se s pomočjo tega paragrafa pači resnica! — „Neodvisni kandidati11. Klerikalci nimajo letos sreče. V deželnem zboru so izgubili bitko, a tudi pri mestnih občinskih volitvah se kaže, da se jim ne bo posrečilo, napraviti zgago, ki so jo hoteli vprizo-riti med volilci s svojimi rneodvis- nimi kandidati". Seveda tako junaški niso, da bi si upali z odprtim vizir-jem nastopiti, delajo zahrbtno, po- -| tuhneno, ker vedo dobro, da nimajo I v ljubljanskem meščanstvu prav nobene zaslombe. Oim bi stopili od- I krito na plan, utekli bi jim še tisti božji voleki, ki so jim sedaj še sugerirali, da se samostojno potegujejo za mandate v občinski svet in da zastopajo „neodvisno meščanstvo". Sicer jim pa celo sedaj, ko se klerikalci še vedno sramežljivo skrivajo za „neodvisne meščane", obračajo hrbet kandidati, ki so jih sami postavili in jih postavili za čuvarje poštenosti in pravice ter jih proglasili za može bodočnosti. Kandidat Ivan Oražem, ki je prvi spoznal klerikalni manever, jim je pokazal figo, Še predno je izšel famozni volilni oklic, tiskan v Hribarjevi tiskarni, včeraj smo pa prejeli od g. Mar- I tina Lamperta izjavo, da se j mu je kandidatura od gotove J strani samo vsilila, a dajo on odklanja in da bo sam volil narodno-napredne kandidate. Ud štirih „neodvisnih" kandidatov sta torej ostala samo Še dva — Jakob Milavec in Fran Vrhovec. Od teh dveh se je pa včeraj oglasil v našem uredništvu F r. V r h o v e c j in nam zatrdil, da on ni pisal ured- j niŠtvu, da se sramuje svojega kova- 1 škega obrta, nego da si šteje v čast, ] biti kovač in obrtnik. In da bi nam I to svojo trditev tudi dejansko doka- J zal, je prišel mož k nam v svoji de-lavni obleki — črn, kakor to pristoja I kovaču, ki se ne sramuje svojega | dela. Nas je to prav veselilo, takisto J pa nas bo tudi veselilo, ako bomo I slišali, da ga je srečala pamet, da se I ne bo več dal vleči na vrvici gotovim I gospodom sebi v škodo in sramoto, 1 drugim pa v posmeh in zabavo! } — Čigavi namestniki so? I Naša duhovščina se kaj rada ponaša I z naslovom ^Kristusovi namestniki". J Kakor pa znano, so oni le nasledniki 1 aposteljev in učencev. Torej onih j aposteljev, kojih prvak je Kristusa 1 trikrat zatajil in kojih eden je Kri- fi stusa prodal. ALi ni morda Kristus s 1 tem, da si je sam zbral take apo- j stelje, hotel pokazati, kaj se bo vse godilo Šele kasneje, ko si bodo j sami zbirali svoje naslednike? Ce je bil že med apostelji, koje je Kristus sam zbral. Judež, ali je potem čuda, da je posebno na Kranjskem dandanes toliko Judeže v. koji prodajajo Kristusa. Žalostno, a resnišno ! — Stavbni odbor za zidanje II. državne gimnazije v Ljubljani je naučni ministrstvo konstituiralo sledeče: deželnovladni svetnik plem.. . Kaltenegger kot predsednik, višji stavbni svetnik Roman Waschica kot tehnični svetnik, ravnatelj Fran AViesthaler, deželnovladni svetnik dr. Fr. Zupane, inženir J a r o m i r , Hanuš in stavbni praktikant Ivan Capek. Oddaja del za dovršenje surove stavbe se izvrši potom konkurence med ljubljanskimi stavbnimi tvrdkami in so oferti vlagati do 19. t. m. pri deželnem šolskem svetu kranjskem. Tako je k sreči tukaj vendar začetek II. državne gimnazije, za kar je bilo treba toliko drezanja. Upati je, da se začne z zidanjem že meseca maja. — Ljudski shod sklicuje lokalna organizacija jugoslovanske soci-alno-demokratične stranke na ; nedeljo 15. t. m. ob polu 10. uri dopoldne na vrtu restavracije „pri Levu- -na Marije Terezije cesti. Dnevni red: , Deželnozborska obstrukcija in stališče delavstva. — Sodna vest. Sodni kane el is t g. Ivan Vidmar v Kočevju je imenovan sodnim oricijalom. — Razpis častne nagrade. Slovenska pevska društva potrebujejo novih, krepkih slovenskih zborov. Da „Zveza slovenskih pevskih društev" po svoji možnosti pospeši produkcijo takih slovenskih zborov, razpisuje , upravni odbor „Zveze slovenskih pevskih društev" v Ljubljani dve častni nagradi po GO in 40 K za dva nova, dobra, slovenska, izvirna, še ne 7 objavljena moška zbora koncertne vrednosti z ne prevelikimi težkočami brez vsakršnega instrumentalnega , spremljevanja, tako, da bi ju pretežna večina v „ Z vezi" stoječih pevskih društev megla dostojno izvajati. Partiture skladb, ki tekmujejo za razpi- !0 nagrado, naj se pošiljajo upravnu odboru „Zveze slovenskih pev-k društev" v Ljubljani, v zaprtem rertu z motom, pripisanem na par-:ri brez skladateljevega imena jkasneje do 1. septembra 06*. Ime skladateljevo naj bo za--uo le v zaprtem, skladbi prilože-; pismu, na cigar kuvertu je isti skladatelja izbrani moto zapisan, sle skladbe bo ocenjevala v ta ■;ien sestavljena jury slovenskih Kbenih strokovnjakov. Da se osi-ra absolutna nepristranost presoje-■loev in odstrani vsak možni pred-Hek ali eventuvalni upliv vsled ■sne pisave skladateljeve, se želi, da l^pedje skladatelji ne pošiljajo last-■ročnih pisanih partitur. j — Srbska igralca Milan ha l-ba Mark o vic, ki sta prepoto- ■ a vso Bosno, Dalmacijo in avstr. limorje in priredila pred kratkim I lepo uspelih večerov v Gorici, I došla v Ljubljano in priredita v I n e d e 1 j e k zvečer v ..Narodnem »:::uu humoristiČen večer z izbranim ■.redom. Naj bi slovensko občinstvo I čim največjem Številu posetilo ta fcer. da izkaže svojo bratsko naldo-■enost srbskima umetnikoma! j — UsseSnsška dipi&i&a. Akad. ■kar g. M. Gaspari je izdelal po Kročila trgovskega društva „Merkur", I je imenovalo g. cesarskega svetnika ■ana Murnika svojim častnim članom, fcu-no umetniško diplomo. Alegorija, I predstavlja golobjo pošto in pro-se odlikuje po narodnem kolo- ■ in vsa risba po pristni slovenski ■niinentiki. Opozarjamo društva, ki lajo podobna naročila, da si to lledajo. j — Z glavne pošte v &jiz&ljasi. m:z vsko ministrstvo je odredilo, da I . :ani s tukajšnje glavne poste l- figuralni in plastični okrasek, ker ■ bil vsled potresa omajan in ne valu, da pade na tla. Vse figure so že ■igranjene ne dni. Morda jih bodo ■adomestili z drugimi iz cinka. I — Posknšafo gašenje z „SSE- Hu££S&3Ist se je vršilo včeraj popol-mh-? v novi domobranski vojašnici I sočnosti deželnega odbora in fcjih domobranskih častnikov. Po-ftušnje so se obnesle, da namerava ■aj odbor vsa deželna poslopja ■r^krbeti z «I\Iinimaxom-. I — Prodala nekaterih aradsib K :ovia v tobačnih trafikah. Leta Bv3 se je vpeljala v olajšavo davč-li zavezancem pri tukaj snih trati-■aniih prodaja obrazcev za napovedi t odnino in rentnino. msle:i pooblastila c. kr. finančnega Ministrstva se dovoli tukajšnim trafi- anrom, da smejo odslej poleg teh ' brazcev prodajati tudi še obrazce za gave za odmero pridobnine, hišne in i [a:; Isk :aze, zaznamke prebi- alcev hiš in naznanila o izplačanih /.jenih prejemkih in sicer tiskovine, -egajoče celo polo po 4 vinarje in Iskovine, obsegajoče pol pole po vinarja. Na to se opozarjajo dav- oplačeval — Kova črnuški znosi čez lavo ho v kratkem dogotovljen. Ze-szna konstrukcija je že 14 dni dolžena docela, le pobarvati jo je še reba, Most tehta 416.133 kg. Stavbna krika Waagner je zaslužila 205.569 ton 70 vin. Na mostu je pot za volove separirana od onih za pešce. Colavdacija podstavbe se vrši pri-Loanji teden. Most se izroči prometu |rvi teden meseca maja. — Sopst eden. Fajmošter Hor-■at nam je tudi poslal popravek. I -i se tako-le: „Uredništvu „Slov. ■aroda" v Ljubljani. Sklicujoč se na I 19. tiskovnega zakona zahtevam, da [prejmete glede „Dnevne vesti": [Razmere v turjaški fari", priobčene [ 74 Številki „Slov. Naroda" z dne [1. marca t. L sledeči uradni popravek: Ni res. da je župnik Hor- ai turjaškim župljanom predložil ra-un za 360 K za mašni plašč; ta ali ! Ini je kar segel v žep in plačal po 0 K ali 20 K. Res je pa, da se za livanja župnika Horvata v Turjaku [i naročil noben mašni plašč in se [i zanj pobiral denar. Ni res, da je [upnik Horvat na sv. Jožefa dan v 'ridigi govoril, da tisti, ki niso ho-eli podpisati na protestne pole, ne »odo nikoli zveličani in da tak nobe-en ne dobi pri njem odveze. Res M pa, da je rekel: Kdor živi v ci-ikiem, od cerkve nepriznanem za-onu. ni sposoben za odvezo. Ni res, la, ko smo imeli pri nas misijon, bili o ljudje vprašani čudne reči pri spo-edi. Res je pa, da v Turjaku sploh a bilo še nobenega misij ona. Ni res, a mora zdaj pri izpraševanju za ve-ikonočno izpoved vsak faran, če je »ženjen, plačati 80 v, če je pa še sa-uec, pa samo 40 v. Res je pa, da župnik Horvat nikdar ni niti zahte-ral niti prejemal denarja od izpraše-'aneev za velikonočno izpoved." — 'upni urad v Turjaku. Župnik: Horvat. — V Turjaku, dne 0. aprila 1906. — Iz Metlike se nam piše: V ledeljo, dne 8. t. m. je imela klerikalna posojilnica svoj redni občni bor. Rabuko, ki sta jo uprizorila ka-dan Ivan S tr a j h ar in njegov adju- tant komenski Martin, je prekosila ono v kranjskem deželnem zboru. Krik in vik ravno med mašo je bil tak, da se je slišalo daleč naokrog. Ta pobožna petelina sta pokazala, kako ljubita mir in zapoved: Ljubi bližnjega, kakor samega sebe! Pred vsem ljudstvom sta hotela očrniti in ogreli ti pošteni in jako priljubljeni prejšnji odbor, dasi so bili v njem sami klerikalci. Storila sta to samo radi tega, ker ni hotel trobiti v njihov rog. Ko sta se že upehala od prevelikega kričanja, predala sta komando nekemu Govedniku iz Čuril. Ta mož je postavil člane v dve vrsti ter komandiral: „Stopite na levo in desno." Nato je začel kričati: „Leva stranka je klerikalna, a vi desna ste pa p.....stranka." Končno se je kaplanu Štrajharju le posrečilo doseči, da je bil izvoljen za predsednika. Dosegel je, kar je nameraval. Klerikalni posojilnici je čestitati na takem predsedniku, ta jo bo prav gotovo obvaroval — poloma ! — PJa Ustju prirede mladeniči narodno napredne stranke, dne 22. aprila t. 1. veliko plesno veselico v pokritih prostorih, na vrtu g. Ig. Stibila; pri veselici bode svirala polnoštevilna godba. Začetek ob treh popoldne. Izseljevanje iz kočevskega Okraja se kaže najbolj jasno pri vsakoletnih vojaških naborih. Od leta do leta prihaja manj mladeniČev na nabore, ker je večina v Ameriki. Letos je bilo v celem okrajnem glavarstvu le 655 nabornikov, od katerih so jih potrdili 155. Iz občine Kotschen bi moralo priti 14 mladeničev, a prišel je le eden. Veliko projekcijsko predstavo priredi v Zagorju ob Savi znani fotograf iz Litije g. I. Ražun v dvorani g. Mihelčiča. Vršila se bo v nedeljo 15. t. m. ob 4. uri popoldne. Vspored „Rusko-japonska vojna" in „Slike iz domovine". Ker so zanimive slike obudile povsod vsestransko odobravanje, je pričakovati obilne udeležbe. Vstopnina na sedeže 40 v. stojišča 20 v. Otroci plačajo polovico. — Sososrt primadone Slsa- iove V €Sel|£l se je odložil na nedeljo 20. maja. Isto tak o se je koncert v Mariboru, ki bi moral biti v ponedeljek, odložil na soboto dne 19. maja. — Požar. V Zgornji Sušici pri Bizeljskem so pogoreli posestniku M. Matusu hlevi z vso živino. Zavarovan je bil le za 300 K. — Ubil se je v Vuzealsi četrto- letnik mariborskega učiteljišča Alojzij Borner. Padel je z razvalin starega gradu 30 m globoko. Presnet en slepar. Kočar Filip Rižman v Pršetincih pri Ptuju je posestnika Ulma v Zavrču nalagal, da prodaja kole za vrtno ograjo vinogradov. Ker je Ulm potreboval takih kolov, naročil jih je 3000 in dal Rižmanu 40 kron are. Določeni dan Rižman ni pripeljal kolov, pač pa je prišel k Ulmu in mu pravil, da mu neki kmet v Lošnici ne pusti dalje peljati in povedal, da je mesto 3000 pripeljal 4000 kolov. Lahkoverni Ulm je verjel tem besedam in sleparju izplačal na prošnjo še 40 K. Pozneje se je pa izkazalo, da Rižman sploh nobenih kolov ni pripeljal, ker jih tudi imel ni. Obsojen je bil na 8 mesecev ječe. Policaja so napadli v tdE&eru viničarski sinovi Aleksander LoncariČ, Ivan Pučko, Jakob Pučko in Jakob Lončarič ter mu iztrgali nekega J. K o sij a, ki ga je bil policaj zaradi razgrajanja aretoval. Nasilneži so dobili po 5, 4 in 3 mesece ječe. — Od žensk aretovan. Ta nesreča se je pripetila v Teznu pri Mariboru 1 Dietnemu Jakobu Verovniku, ki je razbijal in hotel svojega gospodarja, pri katerem je služil, napasti z nožem. Ker je Verovnik še potem kalil mir po vasi, prišlo je ženskam na pomoč orožništvo. Verovnik bo sedel 8 mesecev. — Gozdni požar je nad Barko vljami pri Trstu uničil do 5000 borovcev in drugih nasadov. Ogenj se je razširil na površino 10.000 m-. — II. izkaz darovalcev za »Sokolski doni" v Frvačini. Savnik & Dekleva, trgovca v Gorici 5 K, Anton Saunik, posestnik v Bilju 10 K, Ivan Doplihar, posestnik v Zaloščah, prvi obrok 10 K, Ulrih Golja, posestnik v Dornbergu 2 K, N. N. v Dorn-bergu 2 K, Vatroslav Holc, zastopnik banke „ Slavij e" 10 K, Jakob Rojic, učitelj na Gradišču drugi obrok 7 K, Ivan Glešič, gostilna „Gorica" 10 K, Vekoslav Spinčič, državni in deželni poslanec 20 K, „Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda" v Prva-čini prvi obrok 50 K, Vesela družba pri „Kikiriki" v Gorici, nabral gosp. (ilesič2 K, Riesner, trg. v Gorici 5 K, Vesela družba pri Vinkotu v Prvačini 11 K, Josip Rovan, trgovec v Gorici 2 K, Anton Kutin, ces. kr. učitelj v Tolminu poslal 5 K, Ženitnina gosp. Furlanija v Prvačini 21 K 23 vin., V Aleksandriji in Kajiri (Egipt) nabrale tamošnje vrle Prvačanke 200 K, Odbor pevskega in bralnega društva v Štandrežu 2 K, Peter Birca, gostilničar v „Trgovskem domu" v Gorici 5 K, Franc Mažgon, zasebnik v Gorici 2 K, Rihard Orel, učitelj v Viš-njeku drugi obrok 10 K. — Blagim darovateljem lepa hvala — veselo „Alelujo" i Stavbni odsek. — Tržaška podružnica „Slov. planinskega društva" vabi na obisk „D i vaške vilenice" Cesarjeviča Rudolfa jame, ki bode na velikonočni ponedeljek, dne 16. aprila t. L, čarobno razsvetljena. Jama bode od 4. do 7. ure popoldne odprta in sijajno razsvetljena. Oddaljena je 20 minut od postaje Divača. Vstopnina 1 krono; člani tržaške podružnice „Slovenskoga planinskega društva" plačajo proti izkaznici polovico. Odhod iz Trsta do Divače z zabavnim vlakom državne železnice (postaja Sv. Andrej) ob 2. uri 25. min. pop. Planinci in prijatelji narave! Pohitite v mnogobrojnem številu v ta bajni podzemeljski dom našega Krasa. Saj ta jama ne zaostaja po svoji lepoti in nebrojnih skupinah izrazovitih kapnikov za postojnsko. Nikdo naj ne zamudi te prelepe prilike, ampak geslo slehernega naj bode: Na velikonočni pondeljek v „Divaško vilenico" ! — Poskusen vlom v tržaško Splošno bol^lCO. Pred nekaj meseci so vlomili neznani tatovi v tržaško splošno bolnico, navrtali blagajno in odnesli iz nje okoli 3700 K. Predsi-nočnim so pa tatovi znova prišli in navrtali blagajno, a niso imeli uspeha, ker jih je menda kdo motil. Zato so pobrali iz pisalnih miz 180 K. V blagajni je bilo 15.000 K denarja. — Tako pride vse na dan. Zakonska Požar v Trstu sta 1903 javila na policiji, da sta okradena raznih zlatnin in denarja in da -znaša njuna škoda 1200 K. Ker sta bila zavarovana, jima je zavarovalnica izplačala popolno svoto. Od tega denarja je mož dobil ^e jt3, da so bila njegova c fic*'alna poročila o položam v trdnjavi neistinita Stesćlj bo izključen od arnoestLe Neapolj 13. aprila. Kralj Viktor Emanuel je izrazil svoje ogorčenje, da so se rešilna dela preveč zanemarjala. Zlasti se je nepovoljno izrazil o duhov-š Čin i, ki je prirejala procesije, mesto da bi ljudi bodrila, da bi pomagali reševati ponesrečence. Neapolj 13 aprila. Pepel je prenehal padati, podz mskih sunkov ni več čutiti Prebivalstvo se je pomrilo. Lava se je že jela hladiti. Miuster Sonmo je odšel v Otapuo, kje-r je večina poslopij porrjšen'h. Izpod razvalin so potegnili 17 mrtvecev. Pariz 13. aprila. Danes so tu jeli stavkati pismonoše; poštne pošiljatve in pisma leže na poŠti, ker se ne morejo dostaviti adresatom. Gospodarstvo. Računski zaključek mestne hranilnice v Kamniku za peto Upravn letO 1905. Skupnega denarnega prometa je bilo i2,1^1.3S7 K S4 h. Na hranilnik vlogak je vložilo 1981 strank .V>::.i:>f, K ,\S h, vzdignilo pa 1599 strank Am.7'24 K 74 k. Vloge so se pomnožile z obrestmi vred za 195.876 K 34 h. Stanje vlog koncem leta 1,34! U »l S K .V> h, ki BO naložene na '2431 vložnih knjižicah. Stanje liipotečnih posojil znaša koncem leta 995.898 K 8*2 h in je imela hranilnica 598 hipotečnih dolžnike »v. Aktiva hranilničnega upravnega imetja znašajo koncem leta 1,366.996 K 45 h, pasiva pa 1,358.487 K 81 h. Čisti dobiček upravnega imetja in obeh rezervnih zakladov znaša 9080 K 90 h. Rezervna zaklada (splošni in posebni za kurzne razlike) sta narasla skupaj na 25.568 K * 15, — Gospodarstveni račun občine Bled U Leto 1905. izkazuje resničnih prejem 23.f>7vS K 90 h, resničnih izdatkov 23.106 K 89 h. Skupni promet je znašal 69.118 K 15 h. V blagajni 31. decembra 1905 jo 496 K 41 h, čistega imetja pa 25.792 kron 56 h. J__i Slovenci In Slovenke I Ne zabite I ^-..*v.* OMta in Metoda I j__ I i - proti nahodu Škatljica 40 vin. Po vseh lekarnah. Učinek presenetljiv. Ob pricetku nahoda skoro nezmotljiv uspeh. 8 »7 — 8 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 12. aprila 1906. 41 , majska renta. . . . 4*2°/0 srebrna renta . . . 4*/, avstr. kronska renta . . 4°/, „ zlata , . . 4«, ogrska kronska renta . 4V# , zlata 4°/# posojilo dež. Kranjske *Vi7« posojilo mesta Spljet ««/,•/• . » Z»dar 4»/i*/. bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 47, češka del. banka k. e. 470 . . » _ *• o. •»/«•/. aast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4l/i% peit. kom. k. o. i 10° 0 pr...... «*/,•/. xast. pisma Innerst. hranilnice..... 47.7, iast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4*/,% z. pi*. ogr. hip. ban. 4 V<« obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4*/170 obl. češke ind. banke 4«fe prior. lok. želez. Trst- Pore*..... 4*/e prior, dolenjskih Žel. . 97, prior. juž. žel. kup. Vi V: 4%°'o avstr. pos. za žel. p. e. Srečk«. Srečke od 1. 18601/, . . . „ od 1. 1864 . . . . m tizske...... _ sem. kred. I. emisij* 9 ogrske hip. banke . . srbske a frs. 10O— turške...... Sssllika srečke . . . Kreditne „ • • . tgomoške v ... Krakovske u ... Ljubljanske m ... Avstr. rdeč. križa „ • • . Ogr , » Rudolfove Salcburške Dunajske kom. Pulili—. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne de In. Avstr. kreditne banke . . Ogrske . ... Zivnostenske . Premogokop v Mostu (Brfix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe V alat«. C. kr čeki« . . 20 franki . . . jO marke . . . Sovereigse. . • Marke . . . . ilci boate—el Denar j B'ago 9980 100 — 99 75| 99 95 99 85 100 05 117 90! 118 10 96 501 96 70 115-70 115 90 99-50 101 — 100 501 101 50 100.— 100 — 101-100 — 100 05 10030J 105 85t 100 501 1C0-— 100-— 99-50 100 50 99 90 99-50 315 50 100 35 195 — 286 — 161 25 296--301- -206 — 101 — 152 25 24*401 47250 78—; 91-— 59—j 51 — 31 85! 57—; 71-- 102-— 100'15 100- 45 101*30 106-85 101- 50 100 70 100-90 100- 50 101- 50 100-— 317 50 10135 197 — 288 — 163 25 306-311-— 272 50 no-— 15325 26 40 482 50 84-— 97 — 6680 53 — 33 85 63 — 76 — 622-—] 532 - 126 75 688 — 1640 50i j 687 50 820 —! 243 50' 655 — 562-— 2670*— 568 25: 274 — 592 —J 162-— 11-34! 19-13 2345 23-981 117-37 9570 253-484 127 75 689 — 1650 — 688 50 822 244-50 657 — 563 — 2690 — 569 25 276 — 598 — 154-— 11-39 1916 23 53 24-06 117*57 95 90 253 50 5-- Žitne cone v Budimpešti. Dne 12. aprila 1906. Termin. Pšenica za april . - oktober za 100 kg K 16-86 Rž „ april . . . , , , oktober . . , Koruza „ maj. . . . „ m m julij . . . , Oves , april . . . , , „ oktober . . „ E Trk ti v. Vzdržno 100 100 100 100 100 100 100 1676 1342 1358 13-58 13 78 16 98 12 78 MeteorotoSIčno poročilo. Vitina nad morjem 806 2 Srednji zračni tlak 786.0 mm. April 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v C°. Vetrovi Nebo 12. 9. zv. 741 8 13-9 slab zahod jasno 13. 7. «j. 741 9 60 si. jog jasno m 2. pop. 739 2 23 0 «r. vzjvzh jasno Srednja včerajšnja temperatura: 13 2°, nor-male: 91 <> — Padavina v mm 00. Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Schwentnerju, knjigarn v Ljubljani, Prešernove ulice. Mlad trgovski pomočnik mešane stroke, zmožen slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika v govoru in pisavi, išče službe. Ponudbe pod „Trg. sotrudnik 178" na upr. „Slov. Naroda". 1311—3 Prodajalka (mannfakturistka), vestna in pridna, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Ponndbe s sliko, (ki se takoj vrne) na upravništvo „Slov. Naroda" pod „Maj 1000". 1338-3 Stanovanje v Knaflovih ulicah št 5 v pritličju, obstoječe iz 3 sob s pripadki, se odda za majev termin. Pojasnila daje upravništvo „Na rodne Tiskarne" ravnotam. Ravnokar je izšla KORISTIM. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza Časa Moadheimovega gledališkega rav nateljstva. Cena broširano SO v., po pošti 1 K Dobi se v knjigarni L StMNTNER o LJubljani Prešernove ulice. Pozor! Trgovci! Prej 140 seda] 150 kosov finega peciva 951 9 samo za 2 K razpošilja po povzetju EMIL X3 I* ^ IV I> T tovarna sladščic v Kranju. Večja naročila še ceneje Moško perilo barvasto in belo. Angl. in tuzemski cefir, francoski pike. Izdeluje se po meri v lastni izdelovalnici na Sv. Petra nasipu št. 1. Zaloga izgotovljenega moškega perila po vseh cenah pri v Antonu Sarcu v Ljubljani 1152 3 . na Sv. Petra cesti št. 8. 1 1 Cee. kr. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. žefezakc v BaJJatu. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. ofctebra MS5. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Presa mm TrMi. Ob 12. uri 34 m ponoči oseb-: rtak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Gtednitzt Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno Čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Kleie-Rerfiing v Steyr, v Line, na Dunaj via Aetstettea. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, MattferodorC, Franzeivsteste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifting ▼ Siji, v Ltac, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amnattttn am Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mati Gtochritz, Ljubno, Selztel, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeec, Čarih, Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak r TrM£, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Rctfliae v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Praco, •> Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri poeoci «sebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktni •oz I. in II. razr.) — Proga v Noro mesto ta Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. mi 17 m ejutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. iatotako •- Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Preoa H Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo-«akovo-Trst direkt. voz I. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, S4eyr, lil, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodmtz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni viak Iz Tfteiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prage S: Prage direktni voz I. in II. razrtda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijin« vare, zon Budejevice, Lmc, Steyr, Pariz, Ženeva, Curth, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Oad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, loomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inomosta ki Sokiograda, čez Klem-Reifltng iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lrpskega. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Osebni vlaki Ob 8. ari 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne Iz Strese, Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod ti IMaifasM drž. ko4. V Kamnik Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri tO m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Prihod v Lfnbljano drž. kol. Iz g»—««ta. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min zjutraj, ob M), uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min, pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Moderni 1364 2 klobučevinasti, svilnati in plišasti klobuki izdelki tvrdk Hflckels Sčbne, Jos. Pichler m Wilh. Pless po najnižjih cenah v trgovini s perilom, klobuki in z modnim blagom O. Jo HAMANX v Ljubljani, na Mestnem trgu Ste v. 8. Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje Itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osobni kredit pod najzmer nejAimi pogoji tndi proti dolgoletuim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove konzorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaju, VVipplingerstrasse 26. 1164-6 Meblovana so: eventnelno tudi s brano, se ti odda. KJe — pove upravnifitvo „8( Naroda". 131 Stanovanja iic za avgustov termin mirna stranka ( osebi) Obsega naj 2 sobi. — Ponu z navedbo cene se prosi na upr. „S Naroda" pod „J. PB 25". 1 steklenica z vsebino 1 kg stane 1 K 50 h 1 steklenica z vsebino »/a kg stane — „ 90 h. (Poštni zaboj 3 kg netto stane 5.K 60 h, franko zaboj in poštnina.) 3731 21 Razpošilja se tudi v sodih po 10, 20 in 40 kg. Vnanja naročila po postnem povzetju. Spomladanske oblekMospode obleke z« dečke n paletote»dame plašče za deklice v največji izbiri. * * najnižje cene! * * Grlčar & Hejač Prešernove ulice M 9. Roncegno MU Tirolski na V| i iranski feznici, l'/3 ure od Tridenta, 535 m nad mor-Najmoćnejši arzenoieleznati vrelecj ki ga rabijo z najboljšim uspehom in trajno leto, tudi za zdravljenje doma, po vseh «1. | ga priporočajo mnoge zdravniške avtoritet^ krvne, ženske, živčne in kožne bo . . itd. Naprodaj po vseh lekarnah. Zdravilišče p vb vrste ,,Gr?nd Hotel cj Bains" in slPar»hutel" z 250 sobami in saloni, vsemi najmodern«' h napravami. Prekrasna, zavetna leža, milo ;] nebje, veliki parki. Sezija od 15. aprila do 1 vembra. Prospekt** in pojasnila daje kopali ravnateliittvo. 1077 tloun briunicn. -#------- Slav. občinstva vljudno DazDai da sem z današnjim dnem otvori1 novo brivnic na Dunajski cesti il 11 (FrotillrhovH iilsn) Zagotavljajoč točno, Če'dno in lidno postrežbo se priporočam za ili gobrojni obisk z velespoštovanjem Ivan Kosec brivec na Dunajski cesti štev. 1366 2 ERNEST * A It li 4 ■ > »to o o Q cz C CB Prva in najcenejša trgovina za damsko modno blago, svilnato blago, pentlje, čipke, pasove, mo-derce, rokavice. Vse po- trebščine za šivilje kakor tudi vse potrebščine za gospode. r c o 0) 1 v. I C < o 3-O 3 C O < ERNE8T ^AKU Sprejema savarovanja 6iovt»6sega &v 'jenja po nairaznovrstnej&ib kombinacijah pod tako agodnimi pogoii k-nobena draga zavarovalnica. Zias* • je ngodno zavarovanje aa doživetji ir emrt z smanj&iuoćiini se vp.atii1 Vsak fijan ima po preteka petin pravico «5o .iividorrt« 8LAVIJA t as s\ j * xxi *-* a, z* traio r» a: o^Qdt*> ✓ £P i: m ^ ± Rez. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačane odškodnine In kapitalija 82,737.159-57 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ttenerelnš s«»top e V m polMnlla laj« L-iubljsnip e«u<*i pisnmt ■a smaa«*ssB« ■m 8- 44 iavarujo pos'opia in premičnine proi »oSartum škodam po najnižjih cena! Škode cenjuje takoj in najkniantnej« 0»va najboljši sloves, koder posla)« iX)vol]ajo iz čistoga dobiCka izdaui hA>dpore s narodne m obcnoaoristn nirnBDb Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoslemSek. Lastnina in tiak „Narodne tiskarne*. 1725