8654 4A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P. P. 126 66001 KOPER Poštnina plačana v gotovini p nnn Abb- ^taje i gruppo (^na oUU lir wr^SKI DNEVNIK Leto XXXVI. Št. 175 (10.695) TRST, petek, 1. avgusta 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. ^Povcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kj9r je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. križev pot dveh vladnih ukrepov proti krizi SENATNI KOMISIJI ODOBRILI ŠELE DAVČNE ZAKONSKI ODLOK VLADE Počasno in težavno napredovanje zakonodajnega postopka spravlja v dvom možnost potrditve odloka do 6. septembra Rl.M — Križev pot vladnih odlo-"°v proti gospodarski krizi počasi napreduje v razgretih dvoranah parlamentarnih zbornic in krči počitni-Poslancev in senatorjev, saj se morajo o njih dokončno izreči v ro-u 60 dni od njihove objave, torej "0 prvih dni septembra, drugače njihova veljavnost zapade. Kot je ?oano, je bila vlada v začetku juli Ja' Po mrzličnih pogajanjih s sindi-in pod pritiskom groženj o de-,.Vaciji lire, izdala tri zakonske odloke, ki so stopili takoj v veljavo. f.rvi je zadeval polodstotne odtegni6 na plačah vseh zaposlenih (ki s° ga sindikati načelno sprejeli namesto zamrznitve nekaj točk dra-gmjske doklade), drugi ukrepe davčne narave, tretji pa razbremenitev Podjetij (fiskalizacija socialnih da-Oatev), podporo izvozu in naložbe na Jugu. Prav tako je znano, da se je spričo odločnega nasprotovanja parlamentarne opozicije (zlasti KPI) 'd negodovanja, ki je prihajalo iz delovnih mest, pri prvem zakonskem ddloku morala vlada umakniti. Zato n*ti ni vztrajala na razpravi v pri- stojnih komisijah in je nasprotno izdala navodila da podjetja ne odtegujejo osebju pol odstotka plače, ali «prisilno posojilo*, kot so ga takoj nazvali. Morebitna ustanovitev «solidarnostnega sklada*, s katerim naj bi zaposleni pomagali ustvarjati nova delovna mesta zlasti na Jugu, je torej odložena in pripuščena sklepu parlamenta po izčrpni razpravi o navadnem zakonskem osnutku, ki ga mora vlada šele predložiti. Drugi zakonski odlok, ki vsebuje davčne ukrepe, ki naj bi prispevali k zajezitvi inflacije in k večjemu prilivu sredstev v državne blagajne, je šele včeraj prestopil prvo postajo izmed štirih, ki jih predvideva zakonodajni postopek. Po dolgi razpravi in z občutnimi popravki sta ga odobrili senatni komisiji za proračun in za finance in zaklad, ki sta zasedali skupaj. Med najpomembnejšimi popravki je zabeležiti omejitev poviška (od prejšnjih 120.000) davka na proizvodnjo alkohola na 300.000 lir za hi čistega alkohola, ki ga je bila vlada določila na 600.000 lir. Vlada je že napovedala, da bo predvideno iz- '*iiiiiii|}|||||||| mn 1111,1,1111,,,,, m mm iiiimiifiiHimiii mini min mn tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifitti ti umil S SOGLASNO ODOBRITVIJO CRflXIJEVIH PREDLOGOV CK PSI končal z delom gubo 300 milijard davčnega priliva nadoknadila s povišanjem drugih davščin. Odlok zmanjšuje število količnikov davka na dodatno vrednost (IVA) od 8 na 5: razno blago in storitve bodo podvržene odslej (oziroma od tedaj, ko bo odlok dokončno odobren) davščini 2, 8, 15, 18 in 35 odstotkov vrednosti. Pomembnejši po pravki, ki sta jih odobrili komisiji, zadevajo znižanje (na 2 odstotka) te davščine za material, ki je namenjen ljudskim gradnjam, za knjige in za ortopedske proteze, medtem ko so jo zvišali na 15 odstotkov za svinino, kar je v prid rejcem. Od predvidenih 15 na 8 odstotkov so tudi sklenili zmanjšati odtegljaj IN PS na prejemke delavcev v dopolnilni blagajni. Pri skupnem glasovanju obeh komisij so zavrnili predlog KPI, da bi nekoliko znižali količnike davka na dohodke (IRPEF) za manj premožne in jih nekoliko zvišali za bogatejše sloje, sprejeli so pa resolucijo KD s podobno vsebino. Minister za finance Reviglio se je bil sicer že obvezal, da bo pripravil zakonski osnutek za preureditev davčnih količnikov IRPEF, ki naj upošteva posledice inflacije in družinske razmere (sedaj namreč plačuje pri enakem dohodku mnogo več davkov družina, v katero prihaja ena sama plača, kot tista, pri kateri je v službi več članov). Po odobritvi »davčnega* odloka sta včeraj senatni komisiji začeli razpravo o tretjem, v upanju, da bi mogli oba oddati skupščini že prve dni prihodnjega tedna. Toda tudi pri zadnjem odloku so senatorji predložili vrsto spreminjevalnih predlogov, tako da se postavlja v dvom možnost, da bi mogli vladne ukrepe potrditi do 6. septembra, ker bi šele po odobritvi senata morali doseči ugodno mnenje še pristojnih komisij in skupščine poslanske zbornice. Potrjena zaupnica Cossigovi vladi RIM — Cossigova vlada je prejela zaupnico na glasovanju, ki ga je zahteval sam Cossiga, potem ko so opozicijske parlamentarne skupine zahtevale odstop pravosodnega ministra Morlina. Do zahteve je prišlo po umoru rimskega sodnika A-mata in po polemikah v zvezi z dejavnostjo bivšega rimskega državnega pravdnika De Mattea. Za zaupnico Cossigovi vladi je glaso-| valo 325 poslancev, proti pa 270 I poslancev. PROGLASITEV JERUZALEMA ZA CLAVNO IZRAELSKO MESTO IZRAEL IZSILJUJE CARTERJA IN IZZIVA SVETOVNO JA VN0ST Ameriška zaskrbljenost za sporazume iz Čamp Davida - Sadat bo jutri pojasnil egiptovsko stališče - SZ: sionizem enačica apartheida TEL AVIV — Kljub vsem pritiskom mednarodne skupnosti ter posebej ZDA, ki je njegov najzvestejši zaveznik, je Izrael, oziroma njegov parlament, sprejel z veliko večino (69 glasov za, 15 proti in trije vzdržani) dokončno besedilo zakona o proglasitvi združenega Jeruzalema za izraelsko glavno mesto. Zakon, ki ga je sprejel «kneset» - parlament vsebuje naslednje točke: 1. Jeruzalem je glavno izraelsko mesto (lz besedila je izginila vsaka omemba mestnih meja Zemljevid sedanjega stanja na Bližnjem vzhodu po 6-dnevni vojni, ki je bila še navzoča pri prvem branju); 2. Jeruzalem je sedež državnega predsednika, parlamenta, vlade in vrhovnega sodišča; 3. zaščita svetih krajev; 4. dodelitev posebnih skladov za razvoj mesta; 5. ustanovitev posebnih teles za izvajanje razvojnih načrtov. Besedilo zakona je bilo sprejeto sporazumno z. laburistično opozicijo. Od besedila, ki je bilo predloženo pri prvem branju se razlikuje po tem, da nima samo deklarativnega pomena, temveč vsebuje tudi nekatere operativne postavke (zaščita svetih krajev in razvojni program). S sklepom »kneseta* je zakon postal «državni zakon* ter ga bodo vključili v bodočo ustavo. (Telefoto AP) Sklep izraelskega «kneseta» je sprožil val protestov. Zelo verjetno so ga izraelski oblastniki sprejeli, ker menijo, da jih bodo ZDA še nadalje podpirale (spričo novembrskih predsedniških volitev). Vendar pa je proglasitev Jeruzalema za glavno izraelsko mesto precej hudo prizadela same ZDA, ki še vedno polagajo vse svoje upe, glede krize na Bližnjem vzhodu, na sporazum iz Čamp Davida. Predvsem naj omenimo, da razen nekaterih redkih držav (v Evropi samo Nizozemska) ne priznavajo pravne mednarodne veljavnosti niti ureditvi vprašanja mesta Jeruzalema po vojni 1. 1948 (razdelitev med Izraelom in Jordanijo). V takem položaju Izrael samovoljno diktira svojo voljo mednarodni skupnosti. E-gipt pa na podlagi sporazuma Čamp Davida ne more sprejeti izraeiske- KRUTA IN NEIZPROSNA LOGIKA V KROGIH ISLAMSKIH SKRAJNEŽEV NADALJUJEJO SE MNOŽIČNE USMRTITVE V IRANU: V ZADNJEM DNEVU JE BILO USTRELJENIH 35 OSEB Med ubitimi enajst oseb, ki so sodelovale v zadnjem poskusu državnega udara - Vedno večje ločevanje med ženskami in moškimi TEHERAN — Neizprosna logika določenih načel Islamske revolucije v Iranu je samo v zadnjih štiriindvajsetih urah terjala 35 smrtnih obsodil: med temi je bilo ustreženih 11 oseb, ki so sc baje udeležile ponesrečenega poskusa državnega udara, ki so ga iranske oblasti odkrile pred tremi tedni. Enajstorico, med katero je bilo deset podčastnikov vojnega letalstva in en civilist, so ustrelili včeraj ob zori v zaporu Evin, nedaleč od iranskega glavnega mesta. Z včerajšnjimi je obračun usmrtitev zaradi zadnje zarote, zaradi katere so aretirali nad 500 oseb, narastel na 41. Vse smrtne obsodbe so izrekli po sodnih obravnavah, ki so potekale za zaprtimi vrati. Cilji te zarote, ki je bila po podatkih iranskih oblasti že šesta v zadnjih mesecih (kaže pa, da so sedmo odkrili pred nekaj dnevi), so bili sprožiti upor višjih vojaških častnikov in vojakov neke letalske baze v zahodnem predelu RIM — Socialisti se bodo zbrali 42. vsedržavnem kongresu ve-rJetno novembra, nekaj mesecev P*'ed zapadlostjo mandata tedanje centralnega komiteja. Septembra St' bo CK ponovno sestal, da preuči Sr»divo za kongres. Končno pa je ■u'rianska komisija že začela z de-forn. da pripravi osnutek spremem-n° statuta, o kateri bodo razprav-‘Jali prav tako septembra. S temi sklepii ki jih je predlagal Craxi, ^ je včeraj v poznih dopoldanskih j^ah končal CK socialistične stran-, ’ ki je bil zelo umirjen in v bi-styu prehodnega značaja. Predstav-n>ki vseh strankinih komponent so namreč govorili previdno in šele P° Poletnih počitnicah bo mogoče Posoditi, kakšno je notranje vzdu ** v stranki. Sedaj pa je treba ugotoviti, da je slišati le malo kritik na račun ,.l’a,ujevega poročila. Najbolj anga-^nan je bil pri tem Lombardijev Pristaš Cicchitto, ki je poudaril, da “'j treba dati vsebino socialistični '°gi, v italijanski družbi. O neola-nprisbčnih težnjah je izrazil zapre Pasčenost in opozoril je na nevar-nost uveljavljanja »socialističnega čj^Snalizma* kot odgovor komuni Sl'čni partiji. Spregovorili so tudi ministri La-gr>n° (bj je zagovarjaI zunanjo po-«ko sedanje vlade, o kateri meni, je politika avtonomije in boia 2} obnovitev dialoga vzhod-zahod) /*anca in Balsamo. Vsa razprava Pf! ie bila, kot že rečeno, zelo u-mTiena. , Tako «mirna» socialistična stran-a pa začenja skrbeti demokristjan-vo<3iteije Danes se bo sestalo sedržavno vodstvo KD, že včeraj Pa je strankin predstavnik za kra-1eyne uprave posl. Prandini z zelo “Hmi besedam', polnimi prave po ornike, označil stališča socialistov jPMe na dejstvo, da PSI sestavlja Povsod levičarske odbora s komuni-Prandini je obložil Craxija «dvo onost'* in je poudaril tudi, da ge m o «zagotav’ianiu trdne uprave* predstavlja dejansko le vztrajno o-ramho oblastvenih pozicij. R. G. Na siii,j APV Traxi med ra*'Jem uvodnega referata. RTM — Odbor za preureditev, pobijanje in okrepitev letališč je dobril vrsto izvršilnih ukrepov, y'Rcl katerimi dodelitev 321,6 mili Jonov lir letnega prispevka letali ‘Cu v Ronkah za vzdrževanje na P1'av in infrastruktur iii»miiiiiiuiii»»imii»iiimyi»«'ii»»Hiiiiiiiiiiiii»iiriiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimmmii»ii»»H»iHimiiimiiiiii»»miimi»iiiii.. POD PREDSEDSTVOM JANEZA ZEMLJARIČA IS SR SLOVENIJE RAZPRAVLJAL 0 STANOVANJSKIH VPRAŠANJIH Govorili so tudi o vprašanjih v zvezi z energetskimi viri LJUBLJANA — Izvršni svet skupščine socialistične republike Slovenije je na seji, ki jo je vodil predsednik Janez Zemljarič, obravnaval in ocenil, da je osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebni dohodek in skupno porabo zdaj oblikovan tako, da gre lahko v javno razpravo. Med drugim je obravnaval tudi osnutek stališč do pripomb k osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu, predlog energetske bilance Slovenije za leto 1980, osnutek zakona upravah družbenih prihodkov, o-blikovanje republiških rezerv v materialnih sredstvih za primer naravnih in drugih nesreč v obdobju 1981 - 1985 in splošno uporabo v občinah. Pr-edlog zakona naj hi opredelil tudi vzajemnost pri graditvi stanovanj in obveznost delavcev, delovnih ljudi in občanov, da jo u-resničujejo ..tudi v stanovanjski skupnosti. V predlog zakona bi veljalo vključiti tudi določila o načinu zagotavljanja vzajemnosti in o medsebojnih odnosih pri združevanju sredstev. V predlogu zakona naj bi tudi bolj dosledno — v skladu z ustavo Slovenije in stališči skupščine socialistične republike Slovenije — določili solidarnost. Sredstva za te namene bi uporabljali tudi za gradnje stanovanj v družbeni lastnini za delovne ljudi in občane z nižjimi dohodki ter za tiste občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi reševali stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delavnih skupnostih in sicer za invalide - borce narodno- Atletika v ospredju V zaključnem delu letošnjih o-limpijskih iger je v ospredju zanimanja gotovo atletika, kjer so v zadnjih dneh postavili nekaj izrednih dosežkov in morda bomo danes, ko bo zadnji dan atletskih nastopov, videli še katerega. Če smo včeraj videli veliki boj med netalci kladiva in dekleti, ki so skakala v daljino, pa je bil dan prej prav gotovo glavni junak tek-novanja poljski inženir ladjedel-stva Vladyslaw Kozakievvicz (na .sliki), ki je s skokom s palico 578 cm postavil svetovni rekord in osvojil zlato kolajno. (Telefoto AP) osvobodilne vojne, kmete - borce narodnoosvobodilne vojne, starejše občane in za dela nesposobne občane. Sredstva solidarnosti bi lahko u-porabljali do 31. decembra leta 1985 tudi za urejanje stanovanjskih vprašanj učencev in študentov. Ker so v energetski bilanci Jugoslavije še nekatera odprta vprašanja njenega operativnega izvajanja, je že v prvi polovici letošnjega leta prišlo do skrčene oskrbe tržišča z naftnimi derivati, premogom iz drugih republik ter avtonomnih pokrajin. Zato je potreb-, da energetsko bilanco Jugoslavije za leto 1980 pričnejo čimprej operativno izvajati v začrtanih o-kvirih in z dogovori republik ter avtonomnih pokrajin realizirajo sklepe zveznega izvršnega sveta, ki so bili sprejeti ob odloku o energetski bilanci Jugoslavije za letošnje leto. Izvršni svet ugotavlja, da je prišlo na področju racionalne uporabe večine vrst energije do pozitivnih premikov, vendar bo predvidena rast uporabljene energije v Sloveniji dosegljiva le, če bodo skrajno varčno izkoriščali razpoložljive vire in bodo dobave energije iz drugih republik in iz uvoza potekale v obsegu, ki ga predvideva energetska bilanca Jugoslavije, (dd) je v Teheranu in ga držala v svojih rokah skoraj šest ur. Po ostrem oboroženem spopadu z »revolucionarnimi stražami* se je napad iztekel s številnimi žrtvami in zajetimi, za katere pa iranske oblasti niso sporočile istovetnosti prepoved vsem iranskim tajnicam, strojepiskam in prevajalkam, da bi kakorkoli delale za tuje dopisnike, češ da to ni'v čast iranskim ženskam. Notranjim političnim, družbenim in gospodarskim težavam, ki brez dvoma ustvarjajo idealne razmere za nove napetosti, je treba tudi prišteti težave, ki jih oblasti imajo z zahtevo po avtonomiji s strani kurdske in iraške manjšine, oziroma med raznimi verskimi sektami. To je prav gotovo ozadje za številne atentate, do katerih prihaja skoraj vsak dan na različnih področjih Irana. Tako je prejšnjo noč skupina kakih 20 «upornikov» napadlo neko vojaško letalsko poslop- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiruiiiiiiHiiiiiiiMiiia Pričetek «počitniškega vala» LONDON — Vodstvo socialistične internacionale je izjavilo v posebnem sporočilu, ki je bilo objavljeno v Londonu, da predstavlja Helsinški sporazum, ki je bil podpisan pred petimi leti, «edinstven vzorec za ohranitev miru na nekem področju*. če bi bilo mogoče pred časom ustanoviti nekaj podobnega v drugih predelih sveta, bi se izognili marsikateri hudi krizi.* ga diktata. Prav tega se bojijo A-meričani, ki pa na drugi strani hočejo odreči svoje podpore Izraelu zaradi stotisočev židovskih glasov v ZDA za Carterja. Zahodna Evropa se v tem sporu še ni dokončno izrazila. Na glasovanju v generalni skupščini OZN , se je »deveterica* vzdržala, kar je vznevoljilo Amerikance ' in še posebno Izraelce, Sedaj pa luksemburški zunanji minister • Gaston Thorn, začasni predsednik EGS o-pravlja poizvedovalno turnejo glede vprašanja Bližnjega vzhoda po ■-rabskih državah. V zadnjih dneli je obiskal Tunizijo, kjer se je zadržal v pogovorih s predstavniki A* rabske lige in tunizijske vlade ter s samim predsednikom Burgibo. Egiptovsko stališče je. čeprav negativno, v določeni meri zadržano. Sadat skuša pridobiti na času ter bo šele v prihodnjih dneh izdelal dokončno egiptovsko stališče. Možna je, v zvezi s sporazumi v Camu Davidu, ponovna celotna ocena izraelskega odnosa do vprašanja Jeruzalema. Z obdelavo te ocene bo treba seveda nekaj časa. V to svr-ho je bil ustanovljen poseben odbor najvišjih vladnih predstavnikov; ta bo podal jutri svoje poročilo predsedniku Sadatu, šele nato bo Sadat obvestil Izrael o egiptovskem stališču. Vprašanje je zelo težko, ker ves arabski svet zavrača izraelski korak in vse arabske države bi za vedno zamerile Sadatu popustljiva stališča. Na drugi strani pa Sadat noče zvrniti vsake možnosti nadaljevanj pogajanj, ki izvirajo iz Čamp Davida. Sovjetske reakcije na sklep izraelskega »kneseta* in na resolucijo OZN so precej ostre. Agencija «TA SS» je označila izraelski korak kot izziv arabskih držav ter svetovnega javnega mnenja. Agendia »TA SS» je tudi kritizirala evropsko »deveterico*, češ. da je popustila pod ameriškim pritiskom. Po sovjetskem mnenju je treba istovetiti Izrael ■ južnoafriškim »apartheidom*. Irana in nato bombardirati številne «strateške točke*, med katerimi stanovanjsko poslopje ajatulaha Homeinija. V zvezi z usmrtitvami je slednji včeraj izjavil, da so le «najmilejša kazen* za tiste, ki tkejo zarote proti islamski republiki. Da se sodstvo in policija v Iranu ne šalita niti z navadnimi kriminalci in tako imenovanimi «devianti», so včeraj dokazale usmrtitve, ki so pokončale več kot 15 oseb, krivih razpečevanja mamil, trgovanja z orožjem, prostitucije, izkoriščanja mladolet nih, posilstva. Med ustreljenimi je bil tudi neki bivši načelnik šahove tajne policije Savak. Med sodniki, ki izrekajo te nepreklicne smrtne obsodbe, izstopa predvsem islam ski voditelj Khalkali. eden izmed kandidatov za predsednika vlade. On je tudi obsodil na smrt prosti tutko. ki so jo včeraj ustrelili, potem ko so njeno usmrtitev preložili za nekaj mesecev, ker je bila žena tik pred porodom. Ta primer dovolj zgovorno dokazuje nečloveško krutost islamskih skrajnežev Poleg bitke za oblast med iranskimi zmerneži, ki jih vodi predsednik države Banisadr, in islam ski integralisti, se nadaljuje v dr žavi tudi strogo upeljevanje preživelih norm, ki vedno bolj ločujejo družbeno življenje žensk in moških. Tako je teheranska javna služba za prevoze predlagala, da naj bi bili prednji predeli avtobu-' sov rezervirani samo za ženske. Že v preteklih mesecih pa so, kot je znano, znova uvedli obvezno ruto, ki pokriva obraz, za vse javne u službenke. Oblasti so tudi pozaprle plesne dvorane in nočne lokale ter uvedle posebne urnike za moške in ženske, ki obiskujejo kopališča, bazene, športna igrišča in sploh večino objektov, kjer ljudje ponavadi preživljajo svoj prosti čas. Med zadnje pobude pa velja omeniti še iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHHiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiMHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii Zajezitev premične lestvice v skladu z ustavnimi določili WASHINGTON - Sivi oblaki škandala «Billygate» so sedaj zajeli neposredno tudi samega predsednika Carterja. Kot kaže. je njegov mlajši brat Billy izjavil FBI, da mu je Carter pokazal neke tajne dokumente, ki so jih za Belo hišo izdelali ameriški predstavniki v Libiji. Tako vsaj poročajo agencijske vesti, čeprav je glasnik Bele hiše včeraj to demantiral. Za ponedeljek je tudi na;avljena tiskovna konferenca, na kateri bo Carter odgovarjal na vprašanja časnikarjev. BEJRUT — Neka organizacija af-ganskega odpora je sporočila, da bo ustanovila začasno vlado na nekem področju v Afganistanu, ki je pod gverilskim nadzorstvom. Afganistanska agencija «Kuna» je sporočila, da je predsednik »Afganistanskega narodnega islamskega sveta* Gailani izjavil na tiskovni konferenci v Islamabadu, da bo i-mela vlada ob začetku predsednika in nekaj ministrov. RIM — Zajezitev premične lestvice pri odpravninah za sedaj še o-stane. Tako je sklenilo ustavno sodišče, čeprav ne izključuje možnosti, da bodo socialni problem že v najkrajšem vzeli ponovno v pretres in morda celo ugotovili ustavno neveljavnost. S to razsodbo je zbor sodnikov odklonil dvome, o ustavni veljavnosti zakona št. 91 iz leta 1977, ki določa zajezitev premične lestvice pri odpravninah in ki znatno ogroža delavski razred. Iz teh sklepov torej izhaja, da pri računanju odpravnin uslužbencev, hodo poleg zadnje osnovne plače všteli le tisti de! draginjske doklade, ki je dozorel do februarja leta 1977, ko so z zakonom zajezili premično lestvico. V zadnjih treh letih se je ta povišala za 92 točk, to je za 238.000 lir, ki pa je kot že rečeno, zaradi zamrznitve ne bodo všte^ li v skupno odpravnino. Za ..edaj ostaja tako. Ko se bo zaradi inflacije še povečala razlika med realnimi skupnimi dohodki, in dohodki, ki jih računajo na bazi zajezitve, bo prejemanje odpravnin, predvsem kar zadeva nižje dohodke, znatno oškodovano. . Ustavo sodišče je med svojim zasedanjem sprejelo še drugi sklep, ki se nanaša na zamrznitev točk draginjske doklade, ki so dozorele od oktobra 1976 do aprila 1978 s petletnimi zakladnimi zadolžnicami BOT. Do danes so ti vrednostni papirji prispevali v državno blagajno 915 milijard lir. Kot je povedal predsednik ustavnega sodišča A-madei, jt posojilo popolnoma v skladu z ustavo in je bilo sklenjeno zato, da ojači gospodarsko - finančno plat države. Kot znano so zamrznili v celoti doklado na dohodke, ki so presegali letno 8 milijonov lir, polovično pa dohodke med 8 in 6 milijoni lir. RIM — Dolge vrste avtomobilov ob vhodnih in izhodnih avtocestnih postajah, natrpani vlaki in letala, vse to dokazuje, da se je tudi za Italijane pričel počitniški val. Iz podatkov avtomobilskega kluba ACI izhaja, da bo od danes do ponedeljka vozilo po italijanskih avtocestah okrog 7 milijonov vozil, med katerimi tudi veliko z inozemsko registracijo. Že včeraj so zabeležili kilometrske vrste avtomobilov na mejnih prehodih z Avstrijo ter na izhodih avtocestnih postaj pri Bologni, Milanu in Rimu, kjer so izmerili celo 15 kilometrov dolgo pločevinasto vrsto. Množično odhajanje na počitnice pa pomeni tudi dodatni razlog za previdnost in za ohranitev hladne krvi tudi in predvsem ob trenutkih največjega navala. To je potrebno še zlasti v obmorskih mestih, predvsem v Livornu. Genovi. Olbii in Mesini, kjer na tisoče turistov pričakuje prihod trajekta, da zapusti polotok ter doseže Sardinijo in Sicilijo. V OKVIRU POIZVEDOVALNEGA MANDATA PREDSEDNIK POKRAJINE CARBONE ZAČEL NOV KROG POSVETOVANJ Včeraj se je delegacija PSI sestala s predstavništvi KPI, SSk, PSDI in KD - Z LpT ni možen dialog Včeraj se je začel nov krog posvetovanj med delegacijami strank za proučitev položaja v tržaškem pokrajinskem svetu, ki je skoraj dva meseca po upravnih volitvah še vedno brez nove uprave. Predsednik C ar bone, kateremu je skupščina na ponedeljkovi seji potrdila raziskovalni mandat, se je s strankinim pokrajinskim tajnikom Pitto-nijem in dosedanjim predsednikom pokrajine Ghersijem srečal z dele- V prvem letošnjem polletju Število zaposlenih na Tržaškem naraslo Zaposlenostma raven na Tržaškem se je od začetka tekočega leta do konca junija polagoma, a neprestano dvigala. Uradni podatki kažejo, da je januarja število zaposlenih znašalo 93.000 in da je ob koncu junija naraslo na 93.828. Nazadovanje so statistični izvedenci zaznamovali le v maju, ko so našteli vsega 93.269 uslužbenih; padec je bil najbolj občuten v industriji — 35.849 proti 36.059 v aprilu. Junija so se delovne moči v industrijskih panogah pomnožile na 35.914, število zaposlenih se je povišalo tudi v trgovskem in javnoupravnem sektorju. Poglejmo, koliko ljudi je bilo zaposlenih konec letošnjega junija v posameznih dejavnots-nih vejah: trgovstvo 19.789 (7.677 moških, 11.057 žensk in 1.055 vajeniških moči); kmetijstvo 110 (81 moških, 27 žensk in 2 vajeniški moči); kreditno-zavarovalnj sektor 3.817 (2.824 ■ 993 — vajeništva nič); indu- strija 35.914 (29.894 — 5.583 — 437); pomorstvo 1.586 (1.297 -289 — vajeništva nič); javne službe 27.459 (17.254 — 10.205 — vajeništva nič); obrtništvo 5.153 (3.153 - 1.078 — 922). V skupnem seštevku je od 93.828 delovnih moči bilo 62 180 moških in 29.232 žensk, vajencev in vajenk pa 2.416. gacijami strank ustavnega loka, ki so prisotne v pokrajinskem svetu. NflHjen sestankov je iskanje, sporazuma za oblikovanje nove vecme, ki je zaradi nove sestave pokrajinskega sveta in križanih vetov številčno najmočnejših strank, še zlasti težavno. Predsednik Carbone se je z delegacijo PSI sestal samo s predstavniki strank ustavnega loka, torej s KPI, SSk, PSDI in KD, kakor je že napovedal na ponedeljkovi seji. Lista za Trst, s katero se jo v prvi fazi posvetovanj sicer sestal, se je sama odpovedala političnemu dogovarjanju za rešitev tega vprašanja, ko je pred tednom dni ocenila Carbonejev raz;skovalni mandat kot nekoristnega in ga obtožila, da zavira edino možno rešitev, ki je po njenem mnenju sestava manjšinskega odbora, ki bi ga sestavljali le njeni svetovalci. S svoje strani je zato dala pobudo za vrsto sestankov s predstavniki ostalih političnih sil v pokrajinskem svetu: v sredo se je že sestala s KD, včeraj pa s socialdemokrati in Slovensko skupnostjo. Komunisti pa ao medtem že napovedali, da se teh sestankov ne bodo udeležili. V zvezi z dejavnostjo Liste za Trst je še treba dodati, da je njena svetovalska skupina, kateri sta se pridružila tudi oba predstavnika MSI, zahtevala takojšnjo sklicanje pokrajinskega sveta; zbrala je namreč zadostno število podpisov (dovolj jih je le 10, zbrala pa jih je 13) in z njimi podprla zahtevo, ki jo je včeraj vložila predsedstvu pokrajinskega sveta. Kljub temu pa se bo pokrajinski svet ponovno sestal v ponedeljek, 1. septembra, ker je tako odločila skupščina, ki je suverena, na svoji zadnji seji. O sestankih med delegacijami socialistične stranke in drugih strank ustavnega loka, ki so bili na sporedu v teku včerajšnjega dne, se zainteresirane stranke še niso u-radno izrekle. Komunisti, katerih delegacijo so na včerajšnjem sestanku sestavljali tajnik Tonel ter Poli, Monfalcon in Martone, bodo po vsej verjetnosti danes izdali tiskovno poročilo, v katerem bodo ocenili včerajšnji sestanek s predsednikom Carbonijem. Sicer so ga že včeraj ocenili kot pozitivnega, za podrobnosti pa bomo lahko izvedeli šele danes. Po nekaterih govoricah naj bi delegaciji obeh levičarskih strank prišli do enotnega zaključka in podprli potrebo po obnovitvi levičarskega odbora, ki je pokrajino upravljal v zadnjih treh letih. Sicer pa je bil včerajšnji krog posvetovanj le začetna faza pogajanja, v kateri se v prvi vrsti skuša rešiti vprašanje sestave novega pokrajinskega odbora; potrjeno je že, da se bodo posvetovanja nadaljevala tudi v prihodnjem tednu. Po torkovi izvolitvi župana in novega odbora se bo nabrežinski občinski svet ponovno sestal prihodnji torek ob 18.30. Glavna točka dnevnega reda je diskusija o programu, ki ga je predstavil.novoizvoljeni občinski odbor. Obvestilo izletnikom za SZ Izletnike za Sovjetsko zvezo obveščamo, da lahko dvignejo svoje potne liste pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4 ta teden med 9. in 12.30 in med 16. in 19. uro. VČERAJ V DEŽELNEM SVETU TIK PRED POČITNICAMI Zakon o obnovi zgodovinskih središč v Furlaniji je prodrl Zanj je glasovala večina - Ostre kritike iz vrst MF, PDUP, PSDI in KPI . Da bi se ne ponovile stare napake Deželni svet je na včerajšnji dolgotrajni, sicer pa zadnji seji pred poletnim oddihom z večinskimi glasovi odobril zakonski osnutek o ob novi zgodovinskih središč v tistih furlanskih občtoah, ki jih je maja in septentbra 1976 razdejal potres. Razprava o osnutku je bila na trenutke kar žolčna zaradi ostrih kritik, ki so jih na njegov račun izrekli predstavniki iz manjš:nskega kroga, tako še posebno zastopnica Furlanskega gibanja (MF) Puppi-nijeva. Nasprotovanja so bila tako tehnične kot praktične narave Barazziitti (PDUP) je menil, da prihaja ta zakon prepozno in prerašča nadrobne načrte, zato bo tudi tež.KO jzpeljiv. Dal Mas (PSDI) je bil še ostrejši, tako bo po njegovem mogoče zakon uveljaviti v Pušji vasi in Huminu šele 1. 1982, z druge strani pa bi njegova zapletenost in nekatere odredbe, ki poverjajo pre več oblasti deželnemu odboru, ute-gn’le privesti do ponavljanja starih napak. Ermano (PSI) je priznal določene zamude v zakonodajnem postopku. vendar s pripombo, da nosi del odgovornosti zanje tudi socialdemokratska stranka, sicer pa pouda- ril veljavnost osnutka, katerega besedilo je bilo izboljšano. Magrini (KPI) je ravno tako negativno oce nil dokument in predložil popravke, ki niso bili sprejeti; po njegovem ne gre dajati prednosti arhitektonski plati obnove zgodovinsk.h središč, temveč v prvi vrsti socialnim, gospodarskim in ljudskotradicijskim pogledom celovitega vprašanja. Car-penedo (KD) je seveda ovrgel vse kritične pripombe. Puppinijeva (MF) je predložila lastni zakonski osnutek, vendar zaman, ter je večinske stranke obtožila, da se poigravajo z nesrečnim prebivalstvom. Zaključke razprave je povzel odbornik za obnovo Furlanije Varisco s pohvalo vsebine osnutka. Spregovoril je tudi predsednik deželnega odbora Comelli, ki je dejal, da bo treba probleme glede preporoda prizadetih področij in ustreznega financiranja preveriti septembra z deželnimi parlamentarci. Pripomnil je, da bo druga faza obnovitvenega procesa «del’katnejša» od prve. Pa ne, da stopajo tudi žrtve »furlanskega potresa* na trnjevo pot, ki jo je pre hodilo nesrečno prebivalstvo iz doline Belice? (dg) TRAGIČNO POLETNO POPOLDNE SRHLJIVA AVTOMOBILSKA NESREČA V ŽAVLJAH TERJALA MLADI ŽIVLJENJI DEKLETA IN FANTA Žrtvi sta 19-letna Arianna Colangelo in 18-letni Mauro Gerli - Voznik fiata 124 šport se na oddelku za oživljanje bori s smrtjo - Trčili so v kamion z nemško registracijo s hitrostjo 160 km na uro Srhljiva avtomobilska nesreča v Ulici Flavia, nekaj metrov pred parkiriščem čistilnice Aquila, je terjala dve mladi človeški življenji. Sprašujemo se, kako je mogoče umiraj na tako nesmiseln, krut, neodgovoren način v trenutku, ko se življenje šele odpira v cvetu mladosti, v času, ko si mlad človek v vsakem hipu zna ustvariti prijetno razpoloženje, posebno v tem vihra vem, brezskrbnem poletnem času Sredi toplega in sončnega julijske ga popoldneva sedejo trije mladeni či v avtomobil in zdrvijo proti dalj nemu obzorju, proti plaži, ki vabi sijoča in glasna, ne vedoč, da drvijo v smrt. 20 letni Roberto Štor je bil namenjen iz naselja S. Sergio v Milje. V svojem fiatu 124 šport je ob sebi peljal še 19-letm. Arianno Colangelo, na zadnjem sedežu pa se je vozil 18-letni Mauro Gerli. Vsi trije doma iz Trsta, Štor iz Ul. Reis Romoli 19, Arianna iz Ul. Crispi 53 in Gerli, ki je bil sicer rojen v Avstraliji, pa je stanoval v Ul. Be-nussi 7. Prve ure včerajšnjega popoldneva so preživeli na Storovem domu v naselju S. Sergio. Ob 15. uri pa so sedli v avto in zapeljali proti Miljam. Ni znano, če so bili namenjeni na kopanje ali kam drugam. Ul. Flavia je ponavadi precej obremenjena, vendar v prvi opoldanski vročini si je najbrž nekoliko oddahnila od gostega prometa. Štor je pritisnil na plin. In pritisnil je bolj kot bi smel, bolj kot so bbi njegovi refleksi sposobni obvladati vozilo. Na ravnem odse ku med železniških mostom in par kiriščem za kamione pri Aquili, ga je čakalo presenečenje. Usodno. Iz stranske ulice je prepeljal prikoli čar nemške registracije, ki je bil natovorjen z dvema kontejnerjema. Za volanom je sedel 34-letni Jo hann Engerhard iz Donauvvortha. Johann je počakal, da se je cestišče izpraznilo in da je lahko brez skrbi usmeril težko vozilo na drugi pas, ki pelje proti Trstu. Vse se je odigralo v bežnem hipu. Štor je pridrvel z veliko naglico in čeprav MiMMHiHiiiiMtiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiMtiuimmitmiiHuiiiMiiiMiiiitMiiiiiiimiiiiiutiiiiiimiitiiiiiiiiiimmiii SINOČI V MILJAH PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA PO IZVOLITVI NOVEGA ODBORA Župan Bordon poročal o porazdelitvi funkcij v občinskem odboru in o nedavnem sestanku z ministrom De Michelisom Miljski občinski svet se je sinoči sestal na svoji drugi seji po upravnih volitvah. Na dnevnem redu je bilo več tekočih zadev, med katerimi bi predvsem omeniil sporočila župana Bordona, ki je poročal o nedavnem sestanku z ministrom De Michelisom, na katerem je bil govor o ladjedelnici Alto Adriatico. Sestanek je na splošno ocenil z zmernim optimizmom predvsem zaradi starih izkušenj, ki niso vselej privedle do zaželenih rezultatov. Župan Bordon je tudi skupščino seznanil o porazdelitvi funkcij v novem občinskem odboru, ki je v tej mandatni dobi takole sestavljen: poleg funkcije župana bo Bordon odgovoren za vprašanja šolstva: podžupanu Rossiniju so poverili odbor-ništva za proračun, finance, načrtovanje, trgovino, obrtništvo in vpra Sanja dela. Odbornik Nicolini bo odgovoren za osebje, odbornik Čampa gna pa za urbanist'ko, javna dela, cestno mrežo in vodovod: odbornik Mutton bo odgovoren za decentralizacijo, higiensko-zdravstvene službe in smetarstvo, javno razsvetljavo in prireditve, odbornik Apostoli pa za turizem, šport, prosti čas in kulturne dejavnosti. Slovenski odbornik Vodopivec pa bo odgovoren za zdravstvo, higieno in socialno skro-stvo. Na dnevnem redu včerajšnje seje je bila tudi resolucija občinskega odbora o industrijski coni na Krasu in o ljudskem posvetovanju. Razprava o njej pa je bila odložena na prihodnjo sejo, župan Bordon pa je ob priložnosti poudaril, da je nedopustno, da se kjerkoli govori o premestitvi cone na področje na Orehu, ne da bi se prej o tem vprašanju izrazil občinski svet. Občinski svet je tudi sprejel odstop svetovalca liste za Milje Italica Stenerja, ki je odstopil, ker občino upravlja levičarska uprava KPI-PS1: zamenjal ga je Bruno Barut. Ob robu velja še zabeležiti, da so trije malopridneži, ki so bili med občinstvom motili delo občinskega sveta, zaradi česar jih je bilo treba odstraniti iz sejne dvorane. Prihodnja seja miljskora občinske ga sveta bo v torek, 12. avgusta. Prizorišče strahovite nesreče. V ospredju fiat 124 šport z odžagano streho, v ozadju pa nemški prikoličar je skušal zavreti, se ni mogel vec izogniti kamionu, ki mu je popolnoma zaprl cestišče. Možno pa je tudi, da je Štor prehiteval in je ka mion zagledal v zadnjem trenutku Točno dinamiko trčenja bo silno težko ali pa sploh nemogoče ugotoviti. Dejstvo je, da se je mladeničev fiat 124 šport zaril pod kamion, odtrgal kletko za rezervno kolo (ki je bila slučajno prazna), polomil jeklena opornika prikolice Žrtvi usodnega trčenja: Arianna Colangelo... ..in Mauro Gerji in se prebil na drugo stran izpod kamiona ter se ustavil na tračnicah tik ob vhodu v Ulico Alvist Cadamosto. Udarec je bil tako silovit, da je avtomobilu dobesedno odbilo stre ho in ves njegov zgornji del stisnilo in izravnalo za toliko, kolikor je dno prikolice dvignjeno od tal. Arianna Colangelo in Mauro Gerli sta bila na mestu mrtva. Roberta Štora pa so z avtom Rdečega križa nemudoma prepeljali na oddelek za oživljanje, ker se bori s smrtjo. Prvim avtomobilistom, ki so se ustavili, da bi priskočili ponesrečencem na pomoč, se je nudil srhljiv prizor, da je marsikomu zle-denela kri v žilah. Dekle in fant sta bila popolnoma iznakažena. Johan Engelhard je gledal z votlimi očmi in si je prvi trenutek težko predstavljal, kaj se je sploh zgodilo. Za Storovim avtom se je s svojim fordom capri peljal Gerlijev brat Dario. Ob pogledu na nečloveško razdejanje mu je postalo slabo in so ga morali policaji spremiti na postajo za prvo pomoč. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji, policija in kasneje tudi gasilci, ki so morali krepko poseči s krampi in vzvodi, da so iz zmečkanih pločevin potegnili trupli nesrečnega mladeniča in mladenke. Dovoljenje za prevoz trupel v mrtvašnico glavne bolnišnice je dal namestnik državnega pravdnika dr Brenči. Roberto Štor, ki je sedel za volanom ZAKONSKI OSNUTEK KOMUNISTOV 0 AVTONOMIJI POKRAJIN Decentralizacij*a upravnega aparata porok za utrditev deželne enotnosti Dokument predstavila načelnik svetovalske skupine KPI Pascolat in deželni tajnik partije Rossetti ■ Referendum naj velja tudi v posvetovalne in ustanovne namene Načelnik svetovalske skupine KPI v deželni skupščini Renžo Pascolat in deželni tajnik partije Giorgio Rossetti sta včeraj seznanila predstavnike javnih občil s komunističnim zakonskim osnutkom o krajevnih avtonomijah, ki so ga podpisniki (Battello, Iskra, Lanzerotti, Magri ni, Miani, Proserpio, Scampolo, Simsig, Tarondo, Tonel in Zorze-non ter seveda Rossetti in — kot prvi — Pascolat) predložili predsedstvu deželnega odbora predvčerajšnjim. To je upravnopolitično zelo po memben dokument, okrog katerega se bo nedvomno razvila živahna razprava na vseh ravneh, še zlasti pa v krogih krščanskodemokrat-ske stranke in Lista za Trst. V resnici predvideva zakonski osnutek KPI temeljito decentralizacijo upravnega aparata v Furlaniji - Julijski krajini s poveritvijo mnogo širšiii pristojnosti in odločitvenih možnosti krajevnim upravam, predvsem pokrajinam, ki naj postanejo vezni ter vsklajevalni člen med deželno vlado in krajevnimi ustanovami. Takšna decentralizacija pa ne pomeni nekakšnega sprovinciali-ziranja pokrajin v togem avtonomističnem duhu, temveč naj omogoči tudi dejansko, ne le formalno, enotnost v deželi ob upoštevanju raznoterih različnih družbenogospodarskih, kulturnih, zgodovinskih in političnih stvarnosti in v tem okvi ru seveda tudi življenjskorazvojnih nuj Furlanov in Slovencev. Demokratično upravljanje ob sa-moodločanju in v popolni enotnosti deželanov, torej. To ne more biti po godu Listi za Trst, ki hrepeni, kot znano, po vse drugačni sorti avtonomije, tako tudi v zakonodajnem in financijskcm oziru in ka tere stališča v tem smislu so na tiskovni konferenci označili kot negativna (melonarski pojav sploh pa kot «kitajsko škatlico*). V KD men da tudi ne morejo biti kdo ve kako navdušeni nad komunistično zamislijo o novi deželni ureditvi (razen morda forzanovistov), saj je dobro znano, kako je ta stranka uprav Ijala in še upravlja Furlanijo - Julijsko krajino. Pascolat in Rossetti. ob katerih sta sedela tajnik deželne svetovalske skupine KPI Simsig in tajnik pordenonske federacije partije Gasparotto (pozneje se jima je pridružil član pokrajinskega tajništva partije Ugo Poli), sta ji očitala, da njen zdajšnji način upravljanja ne more privesti k rešitvi nizajočih se problemov. Sicer pa je v zajetnem obrazložitve-nem svežnju, priloženem zakonskemu osnutku, rečeno, da je deželni upravni aparat že od ustanovitve Furlanije - Julijske krajine kot dežele s posebnim statutom (31. januarja 1963), torej polnih 17 let, tako razčlenjen, da se vsa oblast osredotoča znotraj deželnega odbora, oziroma v rokah odbornikov; to je privedlo do sistematizacije «klientelistične zakonodaje*, ki se omejuje na ponovno financiranje enih in istih, z leti pač zastarelih in nič več ne ustrezajočih zakonov in s tem je bil tudi posebni statut dežele izvotlen dobršnega dela prvotne vsebine. Ne samo, za premnoge zakonodajne pristojnosti še danes nimamo norm o njihovem izvajanju. Končno pa tudi furlanskemu gibanju (MF) komunistična zamisel morda ne diši, saj se zavzema za to, da Furlanija postane dežela v deželi. Rossetti in Pascolat sta izrecno zatrdila, da se nameravajo komunisti o lastnih predlogih temeljito soočati z vsem prebivalstvom, z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki, s sleherno ljudsko komponento. KPI je prepričana, da so njeni predlogi edini porok za ohranitev in utrditev deželne enotnosti, ki ni dogma v absolutnem oziru, ki Medtem ko so policaji opravljali ustrezne meritve, se je na obeh straneh Ul. Flavia nabrala več kilometrov dolga kolona avtomobilov. Mnogi med njimi so bili nemški, jugoslovanski, belgijski, pa tudi domači in drugi turisti, ki so potovali v Jugoslavijo. Prav na mestu, kjer se je pripetila tragedija se je zbrala velika množica ljudi, ki je začudena, zaprepadena, nejeverna zrla na zmečkan fiat 124, na trupli prekriti z belo rjuho, na mladi trupli brez življenja. Policija je ugotovila, da je Roberto Štor zaviral 49 metrov, preden je predrl prikoličarjev trebuh. Njegova hitrost pa je znašala 160 mora biti nekaj dinamičnega (torej km na uro. I razvijajočega in prilagojujočega se) Samotna smrt na morju Starega pomorščaka zadela kap, ko je s svojim čolnom plul sredi Tržaškega zaliva Smrt sredi zaliva nas spominja na znano novelo Starec in morje. Starec in morje, ki sta bila drug drugemu predana v dobrem in hudem. 77-letni Tommaso Verroca iz Barija je vse svoje življenje posvetil morju. Eli je namreč mornar in je prekrižal vse vode sveta. Ko je šel v pokoj, se je nastanil v Trstu v U-lici degli Ombrelli 7 in se ni mogel odtegniti od svoje velike ljubezni, zato si je nabavil barčico ter redno plul na odprto morje. Včeraj zjutraj so mornarji vlačilca Nep-tune družbe Tripcovich opazili sredi zaliva barko, ki jo je tok odnašal vedno dlje od obale. V barki je sedel moški, ki pa ni kazal znakov življenja. Vlačilec je barčico potegnil v pristanišče in dežurni zdravnik finančnih stražnikov je u-gotovil, da je moški mrtev. Dokumenti pa so -»kazali, da gre prav OBVESTILO ŠTUDENTOM Tržaška knjigarna vabi štu dente nižjih in višjih srednjih šol, ki nameravajo naročiti šolske knjige, da to storijo čim prej, ker bodo njeni prostori zaprti od 5. do 18. avgusta. za Tommasa Verroco, ki se je kot ponavadi podal na odprto morje, tam pa mu je postalo slabo in je brez pomoči 'zdihnil. Zdravnik je povedal, da je najbrž umrl za posledicami srčne kapi, kar pa bo lahko potrdila šele obdukcija. Toda zgodba o starcu in morju je že sama o sebi dovolj ganljiva, Od danes do nedelje V Križu festival komunističnega tiska Danes se bo pričel v Križu festi val komunističnega tiska, ki ga prireja vaška sekcija KPI Josip Vergiriella. Ob 20. uri bosta na sporedu otvoritvena govora pokrajinskega tajnika Tonela in dolinskega župana Švaba. Jutri, ob 20. uri, bo nastopil moški pevski zbor Vesna, ki bo zapel vrsto borbenih in narodnih pesmi. Festival se bo zaključil v nedeljo, spored zadnjega dne pa je naslednji: ob 17. uri nastop nabrežinske godbe na pihala, kateremu bo sledila predstava tržaškega otroškega lutkovnega gledališča «Supermarionette - Serbo», ki bo otroke razveselilo s serijo igric v beneškem narečju. Vse tri večere bo za zabavo skrbel ansambel «Har-mony Sound*. in ne statična, ki pa tudi ne sme biti nedeljski slogan; ta enotnost je še zlasti po Osimu nujna za razvoj gospodarstva in demokracije v Furlaniji - Julijski krajini, vsaka drugačna hipoteza o deželni prihodnosti (glej primer Tridentinske-ga-Gornjega Poadižja) in vsako :eparatistično rovarjenje bi pomenila korak nazaj v demokraciji. Zakonski osnutek posveča posebno pozornost referendumu, ki kot tak danes ne jamči, vselej stvarne demokratičnosti pri soodločanju. Deželni statut — člen 33 — predvideva ljudsko glasovanje le za primer odprave nekega zakona, o- Nona in nono čestitata ERIKI RONCELLI ob uspešno opravljenem zrelostnem izpitu ter ob današnjem rojstnem dnevu. menjeni člen bi bilo zato treba spremeniti v smislu, da se referendum lahko okliče tudi v posvetovalne in ustanovne namene. Za to zadostuje preprost sklep parlamenta. Naj zaključimo s Pascolatovimi besedami: " vorila bosta pokrajinski tajnik KPI Tonel in dolinski župan Švab), druga pa ob 21. uri na Ferdinandeu. kjer bo spregovoril Poli. .....111111111111111111111111111111111111111111111111.minil............. ZADNJA SEJA ZAH0DN0KRAŠKE K0NZULTE PRED POČITNICAMI Tildi rajonski sveti naj pomagajo pri delovanju poletnih centrov Sprejet z nekaterimi pogoji predlog občinske uprave o uporabi športnih in rekreacijskih objektov V sredo se je na Proseku sestal rajonski svet za Zahodni Kras. Na dnevnem redu so bile štiri točke. Najprej so svetovalci odobrili zapisnik prejšnje seje, nato je predsednik Slavko Štoka (KPI) prebral pismo odbornice za zdravstvo in higieno Pie Frausin, ki se tiče poletnih centrov za prihodnje leto. Pismo je bilo zanimivo, kolikor občinska uprava do zdaj še nikoli ni obveščala rajonskega sveta o poletnih centrih za otroke, niti tam, kjer so se poletni centri potem nahajali. Občinska uprava je bila namreč mnenja, da krajevni sveti ne igrajo nikakršne vloge pri uspehu poletnega centra, na območju, kjer ta svet deluje. Predsednik Štoka je predlagal, da bi že za letošnjo drugo izmeno poletnega centra na Proseku in v Križu tisti predstavniki rajonskega sveta, ki bi bili takrat doma, oziroma, ki bi imeli čas za to, vzpostavili stike z vzgojitelji, ter da bi tako svetovali" in na kakršen koli način pomagali, da bi otroci čim lepše preživeli teh nekaj tednov v mestni okolici. Tretja točka na dnevnem redu je bilo obvezno mnenje, ki ga je občinska uprava zahtevala od rajonskega sveta, glede uporabe krajevnih občinskih objektov za šport in rekreacijo. Rajonski svet naj bi torej sam odločal, kateremu društvu alj ustanovi naj dodeli prostore, ki so namenjeni rekreaciji . otrok v urah, ko bi otrok v objektu ne bilo. Predstavniki krščanske demokracije so takoj pripomnili, kako sta re-kreatorija v Križu in na Proseku v Ul. San Nazario popolnoma neuporabna, kako primanjkuje osebja, ki bi oskrbelo za vzdrževanje teh dveli rekreatorijev. Svetovalec Kapun je nato predlagal, naj bi na občinsko upravo naslovili zahtevo, da pošlje svojo delegacijo na ogled teh dveh objektov; to so vsekakor pereči problemi, ker je stanje v tržaški občini, kakor je ugotovil svetovalec Furlanič, od kar je nastopila Lista za Trst, nevzdržno. Štoka je zato predlagal, da bi rajonski svet jeseni začel z razmišljanjem, kako naj bi postavljal svoje sklepe tudi na osnovi ljudske pobude, kajti taka možnost sklepanja je predvidena tudi po pravilniku. Rajonski svetovalci naj bi s tem v zvezi navezali stike tudi s strankami, tako da bi bilo mogoče v nekaterih primerih nastopati tudi masovno z ljudskimi manifestacijami. Štoka je torej v zvezi z mnenjem, ki ga občinska uprava zahteva od rajonskega sveta, predlagal, da se predlog uprave sprejme vendar z nekaterimi pogoji. Naj bo imenovano pristojno osebje v rekreatorjih in podobnih krajevnih objektih, naj se' obnovi oziroma spremeni sedanji štatut, ki je v veljavi še od leta 1936, v tem statutu naj bo vključen tudi člen, ki dolo ča, da mora biti v rekreacijskih in športnih objektih na tistih področ jih, kjer živijo Slovenci, ustanovljena tudi sekcija za slovenske o-troke, s tem v zvezi naj tudi pri stojno osebje pozna slovenski iezik. Predlog je bil sprejet, in tako so svetovalci spregovorili še o zadnji točki na dnevnem redu, to se pravi o obveznem mnenju, ki ga je občinski svet zahteval od rajonskega sveta, glede nadzorne službe starejših pred šolami, ki jo uprava želi uvesti v vsej tržaški občini-Svetovalci so bili mnenja, da ho pozitivno, če bodo upokojenci ln starejši ljudje prevzeli to službo tudi pred šolami na področju zahodnega Krasa. Svetovalci so se nazadnje Še dogovprili, da bodo v avgustu prenehali s sestanki in da se bodo spet sestali v začetku septembra. Razstava obrtništva v Sesljanu Včeraj so v prostorih turistični in letoviščarske ustanove v Sesljanu odprli tradicionalno razstavo deželnega obrtništva. Letos razstavlja 14 obrtnikov, od katerih šest i* devinsko-nabrežinske občine. Razstavljeni so najrazličnejši predmetu od stekla in keramike pa do bakrene posode, lesnih izdelkov ip čipk. Razstavljeni so tudi usnjeni izdelki in lepo izdelane luči s podstavkom tz kraškega kamna, še posebno zanimanje pa je veljalo za kraške skrinje, in za originalno keramiko, ki sta jo razstavila Bogomila in Albert Doljalc. V istih prostorih so odprli tudi razstavo slikarke Giovanne Ragusin. V občinski umetnostni galeriji Cuido Menardi razstavna vrsto žametnih butikov Do 5. avgusta bo v občinski umetnostni galeriji odprta razstava bati-kov Tržačana Guida Menardija. V’ metniško delo Menardija, ki je po poklicu grafik in aranžer, je zanimivo, kolikor predstavlja transpo-zicijo sanjskih občutkov na žamet * uporabo batika. Razstavo torej sestavljajo slike, ki v nekaterih pri' merih spominjajo na Chagallove I*" teče figure, polne fantazije in veselja. Zdaj raznobarvne, zdaj zopet v raznih nijansah ene in iste barve, dokazujejo slike visoko razvit estetski čut in notranjo harmonijo. Razstava je nedvomno vredna ogleda, kolikor predstavlja prijeten utrinek svežine v tržaških umetniških vrstah, (eva) Izleti PD Rovte • Kolonkovec priredi 15. avgusta izlet v Log pod Mangartom (Bovec). Vpisovanje jutrii 2. avgusta, od 20.30 do 21.30 na sedežu društva. SPDT prireja štiridnevni (od 15; do 18. avgusta) oziroma šestdnevni pohod v Kamniške Alpe, primeren za izletnike in trenirane planince. Odhod z avtobusom v Logarsko dolino 15. avgusta in povratek z vlakom. Združenje Union priredi enodnevni izlet na Krk - Baško preko novega mostu dne 3. avgusta. Informacije aa sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459. Urnik vpisovanja še danes od 17. do 19. ure. Dne 29. t.m. je preminil ANGELO ZERIALI Pogreb bo danes, 1. avgusta, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Boljunec. Žalostno vest sporočajo; žena Antonia, sin Ervino z ženo Ado in vnukom Giu-lianom, hči Livia z možem Michele-jem in vnukinjo Antoncllo ter drugi sorodniki Zahvaljujemo se vnaprej vsem, ki se bodo pridružili naši žalosti. Trst, Boljunec, 1. avgusta 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) Kulturno društvo J02E RAPOTEC PRIREDI v dneh 2., 3. in 4. avgusta SAGRO V PREBENEGU Zadnja pot Angela Zeriala ŠPORTNO ZDRUŽENJE SLOGA VABI NA SVOJ 2. ŠPORTNI PRAZNIK Praznik b<> potekal na vrtu Bazoviške zadruge jutri, 2. avgusta, in v nedeljo, 3. avgusta. SPORED: jutri ob 16. uri odprtje kioskov, ki bodo založeni z raznimi specialitetami na žaru v nedeljo ob 10. uri odprtje kioskov Oba večera vas bo zabaval znani ansambel TAIMS z Opčin. VABLJENI ! Kino Nazionale 15.30—22.00 «Porno squil-lo shop*. Prepovedan mladini pod 18; letom. "itz 18.00 «L’uccello dalle piume di cristallo*. T. Musante, S. Ken-dall, E. M. Salerno. Prepovedan mladini pod M. letom. Excelsior 17.00 »Tutto quello che avreste vo(uto sapere sul sesso, ma che non avete mai osato chie-dere*. W. Allen. Prepovedan mla dini pod 18. letom. Grattaciclo 17.00 «Zombi 3». Prepovedan mladini pod 18. letom. Penice 17.00 «Patrick vive ancora*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30—22.00 «Bruce Lee Tira del drago colpisce l’occidente.* Barvni film. Pilodrammatico 15.30—22.00 «Sexy fantasy». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Le confessioni di u-na porno hostes*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Uno strano tipo*. A. Celentano. Capitol 17.00 «L’isoia degli uomini pešce*. Barvni film. Vittorio Veneto 17.00 «Magic». Prepovedan mladini pod 14. letom. Pristali« 16.30 «Ciao pussycat». Prepovedan mladini pod 18 letom. Gledališča V okviru operetnega festivala bosta jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 18. uri v gledališču Verdi ponovitvi Costove operete «Scugnizze». Zadnji dve ponovitvi bosta 8. in 13. avgusta. f4 Čestitke Na trgovskem tehničnem zavodu žiga Zois je uspešno opravila maturo SUZANA BRCE. Ob tem uspehu ji čestitajo družine Macarol, Škrk in Basilia. Razna obvestila L, 2. in 3. avgusta ho v Križu festival komunističnega tiska. Vabljeni! Včeraj-danes Danes, PETEK, 1. avgusta PETER 20.34 Dolžina dneva 14.45 — Luna vzide ob 23.25 in zatone ob 11.13. Jutri, SOBOTA, 2. avgusta BOJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 33 stopinj, najnižja 23,1 stopinje, °t> 18. uri 31,1 stopinje, zračni tlak 1016,2 mb ustaljen, veter severovzhodnik 12 km na uro, vlaga 38-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Pignolo Monica Modugno, Alex Sardo. Gio vanni Tolazzi, Vera Bryant. vd. Dorligo, 78-letna Emma Ste kar, 89-letna Giorgina Ferro. 76 mtna Elena Torti vd. Bova 60-let na Silvana Bonifacio por. Benussi. 841etni Umberto Pagnacco, 88 letna Giuseppina Colautti vd. Di Orazin '5-letna Irma Bearzi vd. Ambrosi. 85-letni Tiziano Toso. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Viale XX Settembre 4, Ul. Ber-hini 4, Ul. Commerciale 26, AXV aprile 6. Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽB' 2el. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična Td n di 20. ire tel 68441 LEKARNE V OKOLIC) Boljunec: tel 228 124, Bazovica 226-165; Opčine: tnl 211 001 Prosek: tel 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljam tel. 2U&I97; Zavije tel. 213J37: Milic: tel 271 124 Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 90 Opčine. 0*11 T Ul — iau Telefon 209-632. Prodaja traktor 21 HP na 4-po v avtobusu Šempolaj 229-371 Nudim nagrado materialom Ponudbe poslati iMursKega aevniKa, ui, » 6, pod šifro »Sposoben*. Gorica, PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V PREČNIKU priredi v dneh 2., 3. in 4. avgusta IV. PARTIZANSKI P R A Z N IK Danes se bomo na boijunskem ps-kopališču zadnjič poslovili od Anfla-la Žerjala. Pokojni se je rodil dag 8.8.1908 v Boljuncu. V drugi svetovni vojni je bil mobiliziran ter ^ služil v italijanski vojski. Po razpadu Italije je iz »battaglione spe-ciale* odšel preko Barija v partizane in se vključil v prvo prekomorsko brigado. V bitki na otoku Korčula v Dalmaciji je bil ranjen v desno ramo in v levo nogo. Nemci so ga nato ujeli in ga poslali v taborišče v Nemčijo, od koder se je vrnil šele po koncu vojne, 26. avgusta 1945. Po drugi svetovni vojni je bil Angel zaposlen v Aquili, vse do leta 1968, ko je odšel v pokoj. Pokojni je bil marljiv delavec in zaveden Slovenec, dolga leta je oskrboval spomenik padlim v Boljuncu. Ob tej bridki izgubi izrekamo svojcem svoje iskreno sožalje. Zveza borcev iz Boljunca MIRAMARSKI PARK predstave »LUČI IN ZVOKI* Danes, 1. avgusta, ob 21. uri v slovenščini in ob 22.15 v italijanščini »Cesarski sen* v Mi-ramaru. Redne vožnje z motornim čolnom NI ŠE ZNANO, KAKŠNE BARVE BODO NOVI ODBORI 1 PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji: NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE Ljubljana — kioski DELO in VJESNIK Bled — kiosk DELO pri Unionu, Casino • kiosk autobus. postaja kiosk Tobak Pretnar -Starič Bohinj - jezero — kiosk Turist, društva Hotel Zlatorog • < Celje — kiosk DELO (samo ob nedeljah) Kranj -r kiosk DELO (san^p„,pb nedeljah) Krško — kiosk Gorišek (samo ob nedeljah) Maribor — kiosk DELO (samo ob nedeljah) Opatija — kiosk VJESNIK Rijeka — kiosk VJESNIK Ptuj — kiosk VEČER (samo ob nedeljah) Rog. Slatina — kiosk DELO, TTL, Trafika Hotel Donat Zagreb — kiosk VJESNIK NA PRIMORSKEM Divača — kiosk DELO Dutovlje — Market Kras Gorjansko — Market Kras II. Bistrica — Knjigarna Prim. tisk, Kiosk TTL Komen Kostanjevica — Market Preskrba na Krasu — Market 2ivila Kozina — Trafika Babič Križ pri Tomaju — Trg. Sonc Lokev — Market Kras Postojna — kiosk DELO, Primorski tisk : Senožeče — kiosk DELO Sežana — kiosk Orel, Gorup M., Cuk M., j Krajinger, Supermarket Kros ! Ajdovščina — kiosk DELO, kiosk Vidmar Bovec — Knjigarna Mladin. knjiga Branik — Market Dobrovo — kiosk DELO, kiosk Tobak Miren — kiosk Tobak Most na Soči — kiosk Tobak Nova Gorica — kiosk DELO, Velikonja, Lah, Kavčič, Melink Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter, kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriška market Ozeljan — T.P. Primorje Renče — kiosk Tobak Šempas — T.P. Primorje Tolmin l — Knjigarna Mlad. knjiga kiosk Tobak Leban kiosk DELO Vipava — kiosk DELO Vrtojba 5 — T.P. Primorje V ISTRI 3 Ankaran — kiosk DELO ! Izola i 9 — kiosk Babič, DELO, Prim, tisk Samopostrežna restavracija (ob nedeljah) Koper — kiosk DELO, Prim. tisk P.T. Zusterna Piran — kiosk Cvetič, Filipčič (avt. postaja), Prim. tisk. Trafika Tobak n Bernardin — Prim. tisk - kiosk DELO a Portorož — Knjigarna Prim. tisk Škofije — kiosk Barolin Z Pulj | — kiosk VJESNIK (poletna sezona) Trg Bratstva i jedinstva ! Rovin| — kiosk BORBA, Ul. Maršala Tita 12 (poletna sezona) " Poreč — kiosk VJESNIK - Obala - Savudri|a i — kiosk VJESNIK - Motel Istra Pogajanja za sestavo novih odborov so še vedno v teku brez rezultatov Drevi spet sestanek na pokrajinski ravni - Interesi raznih strank se ponekod ujemajo, drugod pa ločujejo V Gorici bo drevi spet sestanek zastopnikov petih strank, ki naj bi, po napovedi nekaterih opazovalcev, sestavile večino na pokrajini in tudi v goriški občini. Drugi pa pravijo da sestanek ne bo zadnji, nekateri pa celo napovedujejo, da u-tegne priti do ostrih sporov, ki naj bi privedli do izstopa kakega izmed partnerjev. Na prejšnjem sestanku pokrajinskega značaja so razpravljali o morebitni kandidaturi socialista za predsedniško mesto po krajine. Nekateri med morebitnimi partnerji nove koalicije (KD, PSI, PSDI, SSk in PRI) so za to kandi daturo, drugi pa temu nasprotujejo. Kaj bodo sklenili zastopniki strank danes zvečer, je težko napovedati in nesporazum utegne odvrniti možnost seje pokrajinskega sveta pred velikošmarenskimi počitnicami. Podobno je tudi s pogajanji glede uprave občine v Gorici. Tudi tu niso dosedanji dvostrankarski se stanki med petimi in še manj skupni sestanek, ki je bil v sredo, prinesli rezultata. Govorili so tako o programu kot o možni porazdelitvi mest v občinskem odboru. Baje je prišlo do izraza dejstvo da je KD proti koaliciji med PSI in PSDI ustvarila novo protiutežno koalicijo s SSk in republikanci. Nekateri celo menijo da bi utegnilo priti do minimalne večine enaindvajsetih svetovalcev treh omenjenih strank in v tako sestavljenem odboru bi KD seveda imela levji delež in tudi odločilno besedo. Sicer pa se krščanska demokracija noče odpovedati vodilni vlogi niti v primeru če bi prišlo do petstrankarske koalicije in pravijo, to je sicer bilo že objavljeno v nekem tukajšnjem ita lijanskem dnevniku pred dvema tednoma, da hočejo poleg župana še štiri odborniška mesta, vsakdo od drugih štirili partnerjev pa naj bi se zadovoljil s samo enim odbornikom. To pa bo najbrž nemogoče in na prihodnjih sestankih, ki jih napovedujejo za prihodnji teden, bo skoraj gotovo prišlo do takih nesoglasij, ki bodo privedla do razbitja pogajanj, vsaj v petstrankarski obliki. Kdo bo izločen ali se bo sam izločil, to bo treba še videti. Zdi se, da se krščanski demokra- toliko zaradi odločilnega glasu enega svetovalca v krminskem občinskem svetu kot zaradi možnosti, da bi volivci SSk čez nekaj let ponovno mdBj-j' ia senat in PO. slansko zbornico krscanskodemo- kratske stranke in jim omogočili ponovno izvolitev. Na drugi strani so republikanci baje dobili zagotovila da jim bo ustreženo v njihovih zahtevali glede upravljanja tovornega postajališča. In še, KD si želi ponovnega dialoga s socialisti, med- mokratske stranke prizadeva da bi prišlo do tega da bi socialdemokrati ostali v opoziciji. Drugi del KD, s kandidatom za župana na čelu, pa hoče na vso silo imeti v odboru socialdemokrate. Smo v začetku avgusta in najbrž seje občinskega sveta ne bo v tem mesecu. V Trstu so sprejemanje odločitev odložili na september, nekaj podobnega se dogaja tudi v nekaterih drugih krajih naše pokrajine. Posegi Goriške hranilnice na socialnem in kulturnem področju Goriška hranilnica je te dni porazdelila čedno vsoto v humanitarne namene in v podporo različnih kulturnih dejavnosti. Tako sta bili bolnišnici v Gorici in Tržiču deležni nakazila desetih milijonov lir za nakup nove opreme, dva milijona lir je hranilnica namenila zavodu za duševno in fizično prizadete o-troke v Medeji, 400 tisoč lir zavodu Cerrutti v Koprivnem, 500 tisoč lir pa skladu za zdravljenja rakastih obolenj »Gunnar Nilson*. Posebno pozornost je upravni svet hranilnice tokrat namenil reševanju nekaterih vprašanj na socialnem področju, predvsem kar zadeva prevoz starejših občanov in bolnikov v socialnih centrih. Tako so za nakup kombijev za prevoz oseb namenili skoraj 20 milijonov lir. Hranilnica je prispevala tudi sredstva za na kup novega rešilnega avtomobila za trbiško občino, V Trbižu ima namreč hranilnica podružnico, ki poleg rednih bančnih dejavnosti opravlja tudi posebne u-sluge izterjevalca in plačnika za račun občine. Znatna sredstva je goriška hranilnica v zadnjem času namenila tudi za različne pobude na kulturnem področju. ODPRTO POGOJNO VPISOVANJE ZA TEČAJ »150 UR> V SLOVENŠČINI Tečaji <150 ur* za delavce in odrasle so pomembna pridobitev, ki so jo delavci dosegli v obnovljeni delovni pogodbi leta 1973. S tem se je za vse tiste, ki niso dokončali nižje srednje šole, odprla možnost, da izpopolnijo svoje znanje in dosežejo diplomo, ki jim lahko pripomore, da se bolje uveljavijo na svojem delovnem mestu. V zadnjem šolskem letu so bili na Tržaškem prvič tudi štirje tečaji v slovenskem jeziku. Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole si letos prizadeva, da bi do podobnih tečajev prišlo tudi na Goriškem in zato vabi vse delavce, gospodinje, neza poslene, upokojence, ki bi želeli tečaje obiskovati, da se do 15. avgusta vanje pogojno vpišejo. Vpisovanja sprejemajo: učitelj Sergij Korošec za Gorico, prof. Helena Knez za Ste ver jan, prof. Silvan Kerševan za So-vodnje in prof. Karlo Černič za Doberdob. Na podlagi števila vpisanih bo Sindikat slovenske šole poiskal najprimernejšo rešitev glede poteka in sedeža tečaja oz. tečajev. Točnejše informacije bomo posredovali tisku v drugi polovici avgusta. Spet korak nazaj v številu prebivalstva V goriški občini je bilo 30. juni ja letos 42.760 ljudi s stalnim bi vališčem, ali 108 manj, kakor leto prej. Večino imajo še zmeraj žen ske. ki so jih našteli 22.853, medtem ko je moških samo 19.907. Zenske so na prvem mestu tudi glede starosti, saj je občanov, ki so stari preko devetdeset let samo 31, njiho vih vrstnic pa skoraj štirikrat to liko, točneje 118. KRIVI SO USLUŽBENCI IN OBISKOVALCI Zakaj tak nered s parkirišči pred goriško bolnišnico? Sindikalni svet hoče časovno omejeno parkiranje - Parkirišče v Ulici Toscolano (veljalo je nekaj sto milijonov lir) skoraj aihče ne uporablja Ko so pred nekaj leti gradili pod 1 biti zmeraj bolj «furbast» od soseda. zemske hodnike v goriški splošni bolnišnici, da bi povezali glavno poslopje s stavbami, kjer so pisarne in drugi zdravstveni uradi, ter kuhinjo in razne servisne prostore', so glavni dohod po Ulici Vittorio Veneto zaprli ter uredili dohod pite ko stranskih vrat v Ulici Toscolano. Takrat je uprava bolnišnice tudi poskrbela za ureditev velikega parkirnega prostora, kjer brez te zav lahko parkira nekaj sto vozil. Uprava je poskrbela tudi za namestitev razsvetljave. Za dela so porabili nekaj sto milijonov lir, denar pa je takrat veljal znatno včč, ka kor danes. S tem naj bi bilo dokončno reše- sw >. aerodmkf pacientov, kakor .‘z® tudi za usTOzDcflcP 'flSHinwer rm čakovanja in načrti uprave, pa so se uresniči)! le dčlorna, kajti parki rišče ostaja'v glavnem na pol pra?. no. Tu namreč parkirajo le tisti, «ki $i me znajo drugače pomagati*. Smo namreč v deželi, kjer je treba SAMO DOBER TEDEN SUHEGA IN TOPLEGA VREMENA V Doberdobu se že javljajo težave v oskrbovanju z vodo V nižjih predelih namakajo vrtove, v višjih pa imajo suhe pipe - Vodo bodo občasno zapirali • Za zalivanje vrtov je najboljša strešniea Šele dober teden je, odkar je na-opilo pravo poletje in že se pojavljajo težave z vodo. Ne zaradi tega za zalivanje vrtov, ie. Upoštevati je treba nadalje, ima vsako vodovodno omrežje vzrok, da se ponekod, zlasti v višjih legah, že kažejo znaki suše. Vodo vodne pipe so občasno suhe, med tem ko ob istem času v nižjih legah krepko namakajo vrtove. Take težave so se že pojavile na področju Doberdoba, kjer bodo v prihodnjih dneh začeli izvajati nekatere preventivne ukrepe, tako da bi zagotovili enakomerno porazdelitev vode čez dan Uslužbenci voden vodnega korzorcija Cafo, v katerega spada tudi občina Doberdob, bo do občasno zapirali vodo na različ nih področjih, tako da bi preprečili popolno izpraznitev hranilnikov, kar bi imelo sicer za posledico daljšo prekinitev oskrbe z vodo. Z odgovornejšim ravnanjem bi se dalo tudi temu izogniti, vendar se je že prejšnja leta pokazalo, da pozivi za varčevanje z vodo, ne zaležejo veliko. Doberdobsko županstvo zato opozarja porabn ke, da je še zmeraj veljavna lanska odredba o prepovedi uporabe vode iz vodovoda za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ali za druge namene. Za kršilce it predvidena denarna kazen. Cc se bo suho in toplo vreme na daljevaln, bodo podobne ukrepe o varčevanju z vodo najbrž morali sprejeti tudi v drugih občinah. Uslužbenci Gorizia nuoto opozarjajo na težave Nad občinskimi bazeni na Rojcah se te dni znova zbirajo temni oblaki. Ne tisti pravi, kajti končno je nastopilo pravo poletje in tudi obisk bazena je v teh dneh prijetno in hkrati razmeroma poceni razvedrilo. Težave so denarnega značaja. Na to opozarjajo uslužbenci v dalj- šem pismu, ki so ga naslovili sindikalnim organizacijam, županstvu v Gorici ter sredstvom javnega obveščanja. Opozarjajo pa na dejstvo, da so v prejšnjih letih, pravzaprav odkar so bazene odprli, bili deležni posebnih poletn h in božičnih doklad z precejšnjo zamudo. V podobnih težavah so se znašli tudi letos. Kdo je kriv za tako stanje? Občina ali družba, ki upravlja bazene? Uslužbenci upajo, da bo pravočasni protest zalegel in da bo občina poskrbela za potrebno finančno kritje. Na stavko namreč trenutno še ne mislijo, zgrešeno pa bi bilo poseči po tako drastični odločitvi, ki bi poleg nejevolje pri občanih, ki redno zahajajo v bazen, povzro čila tudi precejšnjo izgubo inkasa. Neprevidnost na cesti V Mošu se je v sredo, malo pred polnočjo, pripetila lažja prometna nesreča, pri kateri sta bili dve o sebi laže ranjeni. Zaradi neupoštevanja prometnih predpisov sta trčila tovornjak videmske registracije, ki ga je upravljal 33-letni Vito Bian-cotto iz kraja Cassacco pri Vidmu ter volksvvagen, prav tako videm ske registracije, ki ga je vozil 53-letni Pietro Mulini iz Vidma. V nesreči sta bila ranjena voznik tovornjaka, Biancotto ter nje gov sopotnik, 35-letni Pietro Mo- Trčenj*« na Ločniškem mostu Lahko bi rekli, da gre za nesrečo iz Starih časov, ko so bili ročni vozički, ali »borele*, kakor tem prevoznim sredstvom pravimo po domače, zelo številni po goriških ulicah in cestah. Pa se je včeraj proti večeru le zgodila nesreča, v katero je bila vpletena borela, in to na Ločniškem mostu. Bolj kakor borela, pa je bil v nesrečo vpleten njen lastnik, 68-letni Ivan Blažič iz Gorice, ki se bo moral zdraviti teden dni. Vanj je namreč z mopedom trčil 16-letni Paolo Turco iz Gorice ,ki pa je odnesel le - nekaj prask. Večini motoriziranih obiskovalcev in uslužbencev bolnišnice ne gre v glavo namreč, da bi morali nujno parkirati na tem prostoru in potem napravili še sto ali dvesto metrov peš do bolnišnice. Tako raje par kirajo na uličicah znotraj bolniškega zida, tik zraven glavnega vhoda, ali pa na Ulici Vittorio Veneto. Ker je takih premetencev kar precej (in preveč) je večkrat nemogoče priti do glavnega vhoda s taksijem ali drugim vozilom. 'Tudi mestni avtobus ima pogosto težave pri obračanju. Ker je število parkirnih prostorov znotraj zida bolnišnice razmeroma omejeno, mnogi puščajo svoje vozi lo na Ulici .Vitteri«*- Vwwto»«4(i» je posebno ng , odseku od semaforja do bolnišnice dobesedno natrpana z a vtomobili. To-ik*jo»k^pet< poszro: ča precejšnje težave v prometu. Toliko bolj, ker tod mimo vozijo (preko. šempetrskega mejnega prehoda na(nreč) težki tovornjaki. Spričo takega položaja je uprava boinišnice priporočila uslažbencem, naj bi redno parkirali na za to določenem prostoru. Priporočila pa niso zalegla in tako se je uprava nekajkrat obrnila za pomoč na poveljstvo mestnih stražnikov, ki so kajpak ukrepali v skladu z zakonskimi določili in naprtili nekaj denarnih kazni. Te dni so zadevo parkirnih prostorov pretresali tudi na seji sindi kalnih predstavnikov uslužbencev, ki so o zadevi obvestili tudi povelj stvo mestnih redarjev, občino in sredstva javnega obveščanja. Sindikalni predstavniki se sicer ne strinjajo z denarnimi kaznimi ki so jih nekateri njihovi delovni tovariši plačali, istočasno pa opoza rjajo na nepravilno ravnanje kole gov, ki ne spoštujejo priporočil. Sin dikalni predstavniki predlagajo, naj bi na uličicah bolnišnice ter na Ulici Vittorio Veneto uredili časovno omejeno parkiranje. Nekaj minut hoje zjutraj ali popoldne bo vsakomur dobro delo. Izognili bi se kritikam in tudi plačilu denarne kazni. Jutri v Gradišču tradicionalno srečanje izseljencev V Gradišču bo jutri vsakoletno srečanje emigrantov iz Furlanije, ki ga pripravlja občinska uprava, v sodelovanju z deželnim odborni-štvom ter z združenjem Friuli nel mondo. Ob 10.30 bo na županstvu sprejem predstavnikov društev Fo- golars friulan, ki se ga bosta poleg na j višjih predstavnikov občinske u-prave po vsej verjetnosti udeležila tudi predsednik deželnega odbora Comelli ter deželni odbornik Renzul-!i. Ob 12.30 bo prijateljsko srečanje v enoteki, popoldne pa ogled zgodo vinskega središča. Zborovanje se bo nadaljevalo v večernih urah. Ob 17. uri bo maša v furlanščini, kasneje pa bo še kulturni spored z nastopom godbe iz Mariana, folklorne skupine iz Koprivnega ter folklorne skupine «Madonna di Mont*, ki jo sestavljajo izseljenci iz Argentine. V četrtek seja občinskega sveta v Sovodnjah Poletne prireditve Možnosti za prijetno razvedrilo bo tudi ob tem koncu tedna kar precej. Poletne prireditve na prostem so menda dosegle te dni višek, tako da se že postavlja vprašanje izbire. Tradicionalnih vaških šager je te dni na pretek, radi pa bi opozorili na nekatere pomembnejše prireditve na Goriškem, o-ziroma Tržiškem. V Fossalonu se bo drevi pričel 4. praznik, ki ga prirejajo «casonarji* ob kanalu Quarantia in Lokovec. Medtem ko bo drevi in jutri poskrbljeno predvsem za zabavo mladih, bo v nedeljo nastopila godba iz Fossalona z zanimivim in ne-strim programom. V Ronkah se bodo drevi, ob 21. uri pričele poletne prireditve v okviru programa »Agosto ronchese*, komur pa je ljubše ob morju, priporočamo ribiško šagro v Devinu, ki se bo pričela danes ob 17. uri. Počitnice tudi v državni knjižnici Goriška državna biblioteka v Ma-melijevi ulici bo zaradi poletnih počitnic zaprta od 1. do 16. avgusta. V tem času bo delovala le informacijska služba in služba posojanja knjig na dom, to od 10. do 11.30. Seveda ob delavnikih. Izleti ,V, četrtek..-7. avgusta, se bo sestal sovodenjski občinski svet ter sklepal o imenovanju nekaterih komisiji. , Na dnevnem redu je tudi ratifikacija sklepov ožjega odbora ter razprava o nekaterih urbanističnih vprašanjih. Seja je napovedana za 19. uro. Podaljšan rok za vpis v tečaje dopolnilnega izobraževanja Šolsko skrbništvo sporoča, da je minister za javno vzgojo podaljšal rok za vpis v tečaje dopolnilnega izobraževanja za delavce. Rok za prijave, ki je bil prvotno določen do 30. julija, je bil podaljšan do 20. septembra. Mladi Holandci so se vrnili v domovino V domovino je te dni odpotovalo 19 mladih Holandcev iz mesteca Venlo, ki so preživeli krajši dopust pri goriških družinah. V kratkem bo na Holandsko odpotovala skupina mladih Goričanov, ki bodo gostje nekaterih tamkajšnjih družin. Ob slovesu je goriška občinska u-prava, ki je dala pobudo za tovrstno obliko izmenjav in spoznavanja med mladimi, priredila srečanje na goriškem gradu. Poleg gostov iz Holandske pa so se slovesnosti u deležili tudi mladi Francozi iz kra ja Castleculier, ki se te dni mudijo v Medeji, gostje tamkajšnje občinske uprave. Na slovesnosti sta se od mladih gostov poslovila goriški župan De Simone ter župan iz Medeje Stacul. iiiiiiititiiiiiiiiiMiHiiiiiiMinititiiiiiiHtiiiiiiiifNiiiiiaiitiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiimiiiHiiiiiaiiitiiii RAJONSKI SVITI 0 PODCORSKI TOVARNI NASPROTOVANJE VSAKRŠNEMU ZMANJŠANJU DELOVNIH MEST Na seji rajonskega sveta za S vet ogor-sko četrt in Placuto sprejeli resolucijo Prejšnji teden se je na drugi redni seji sestal rajonski svet za Svetogorski okraj in Placuto. Med tem ko je bila prva seja namenjena izvolitvi predsednika, so na drugi razpravljali o težkem gospodarskem položaju v podgorski tekstilni tovarni. Zasedanja so se poleg članov tovarniškega sveta, udeležili tudi predstavniki pokrajinske sindikalne federacije CGIL - CISL UIL. Govorili so o različnih aspektih tega za gospodarstvo Gorice in dobršnega dela pokrajine tako pomembnega vprašanja. Na zasedanju so sprejeli tudi dokument, v katerem člani rajonskega sveta nasprotujejo vsakršnim spremembam in poskusom zmanjšanja števila delov- nih mest in poskusom, da bi podjetje tako ali drugače prisilili v stečaj. V istem dokumentu rajonski svet ugotavlja, da vprašanja podgor. ske tovarne ni mogoče reševati ločeno, od podobnih težav v katerem so tudi druga podjetja na Goriškem. Nujno je treba poiskati nadomestne možnosti zaposlitve v drugih dejavnostih. Rajonski svet predlaga nada Ije skupen sestanek vseh članov rajonskih svetov z občinskimi sveto valci v Gorici, delavcem pa, ki se borijo za svoja delovna mesta že tretje leto, izreka polno solidarnost. Do sestanka bo po vsej verjetnosti prišlo že v kratkem, Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence dvodnevnega izleta v Dolomite, v soboto, 2., in nedeljo, 3. avgusta, da je odhod jutri ob 14.30 s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Priporoča se točnost. Društvo nadalje obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tridnevni družinski avtobusni izlet od 27. do 29. septembra v Dalmacijo z ogledom Splita, Zadra in Trogir« ter raznih Krkinih slapov. ‘ Kino Gorico VERDI Zaprto CORSO 18.00—22.00 »Con voi*. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Oroscopia-moci*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Cuba*. PRINCIPE 18.00-22.00 »SOS Tita-nic*. Mora Carica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Dokaz*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-22.00 »Magija smrti*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Orlovo krilo*. A-meriški film. DK/.URNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan ta ponoči je * Gorici dežurna lekarna Tavasanl, Korzo Italija 10, tel. 25-76, DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Vanni Feresin, Chiara Mariotti, Sara Broilo, Mat-teo Casta, Ivan Komjanc, Ingrid Si* monit, Tommaso Pavoncelli, Fabio Perazzi, Mattea Mandara, Pasqua-le Carannante, Pietro Apollo, Sera-na Zotti, Francesca Persoglia, Mar-cello Bernardis, Giovanni Mucchiut, Matija Piuan, Elisa Scarel, Andrea Susterini. UMRLI SO: 73-letni upokojenec Desiderio Masuino, 74-letni upokojenec Fortunato Di Lenardo, 78-letni upokojenec Giuseppe Marega, 68-letni upokojenec Silvano Calligaris, 58 letni upokojenec Antonio Čerin, 67-letni upokojenec Ferruccio Marini, 84-letna gospodinja Peressin vd. Pressacco, 75 letna gospodinja Elvira Marino vd. Patroncino, 70-letna gospodinja Maria Candutti vd. Principe, 78-letna gospodinja Maria Cu-glic, 60-ietai uradnik Adelmo Fu-mis, 71-letni upokojenec Paolo Co-mar, 55-letni rokodelec Roman čau-dek, 78-letna gospodinja Benvenu-ta Zanchi vd. Francioso, 56-letni industrijski direktor Carlo Manfre-dini. POROKE: uradnik Silvano Pun-tin in uradnica Sonia Boschin, telefonski tehnik Luciano Bergamasco in gospodinja Nada Radoš. OKLICI: nogometaš Bruno Fantini in gospodinja Angela Zanetti, orožnik Danilo Piovan in delavka Ornella Stecca, delavec Plesničar Maurizio in bančna uradnica Gian-na Mani«cco, mizar Mario Jakin in uradnica Anna Danelli, trgovec Antonio Vanacore in delavka Majda Babič, podčastnik Aldo Bortolot-ti in uslužbenka Franca Chinese, uradnik Marko Ljubo Bregant in uradnica Marina Vizin, Danilo Baša in učiteljica Carmen Zuliani, Dr. Ernest Petrič: [ ... ........ ■ Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu Nedvomno je pravica uporabljati svoj jezik v privatnem življenju nesporni minimum vsebine čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah. Temelji ta pravica pripadnikov manjšin tudi j že na načelu enakopravnosti in nediskrimi-nacije, saj je vsakršna prepoved ali ovi-I ranje uporabe jezika manjšine nedvomno grobo diskriminacijsko ravnanje. Zato o pravici pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, da v privatnem življenju uporab-j ljajo svoj jezik in o mednarodnopravni i obvezi Italije, da to pravico spoštuje, ne ' more biti dvoma. Vsakršno oviranje izvr-j sevanja te pravice bi bilo groba kršitev čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in po-i litičnih pravicah pa tudi načela o enako-I pravnosti in nediskriminaciji. Pravica pripadnikov manjšine uporab-I ljati »svoj« jezik — pod «svojim» jezikom je razumeti materinščino — v privatnem ; življenju, kamor sodi vsekakor poleg uporabe jezika v medčloveških osebnih stikih j tudi uporaba jezika v trgovini in drugih poslih, pa tudi uporaba jezika v »privatnih« šolskih in kulturnih dejavnostih in ustanovah, ki si jih osnuje in vzdržuje sama manjšina, je danes nekaj, kar prizna-i vajo in dopuščajo takorekoč vse države. Seveda pa niso bili redki primeri, in še se srečujemo z njimi — mednje je sodila tudi fašistična Italija — ko se je prepovedovala, zatirala ali vsaj ovirala uporaba jezika manjšine celo v privatnem življenju. Sklepati le na temelju bledega določila ; čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah, da so države mednarodno pravno dolžne zagotoviti uporabo jezika manjšine pred sodnimi in upravnimi oblastmi, v izvršilnih ter zakonodajnih organih. pri topografskih in drugih javnih napisih, v sredstvih javnega obveščanja, skratka dejansko uveljaviti jezik manjšine kot drugi uradni jezik, bi bilo predale-kosežno in neutemeljeno. Tudi praksa držav se v tem oziru močno razlikuje. Te razsežnosti pravice do uporabe jezika manjšine morajo, če naj so mednarodnopravna obveza neke države, biti opredeljene v posebnih mednarodnih aktih. Po drugi strani pa bi bilo preozko iz vsebine čl. 27 konvencije, ki po svoji dikciji ni, na to velja posebej opozoriti, omejena le na rabo jezika v privatnem življenju, sklepati, da države nimajo prav nobene obveznosti glede uradne rabe manjšinskega jezika To čuti tudi F. Capotorti, ki trdi, da je potrebno glede uradne rabe manjšinskih jezikov najti neko pravično ravnotežje med interesi celotne nacije in temeljno pravico pripadnikov manjšin do uporabe lastnega jezika. Menimo, da so države nedvomno dolžne na temelju čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah in mednarodnopravnega načela o enakopravnosti in nediskriminaciji, vsaj podvzemati vse, kar je potrebno, da zaradi tega, ker nekdo govori drug jezik, kot je uradni jezik, ni okrnjen, diskriminiran v njegovih pravicah (to npr. pomeni, da je država dolžna zagotoviti in plačati sodne prevajalce). Danes je pravica vsakogar, ki ne zna jezika, v katerem poteka neki uradni postopek, da se mu omogoči (vsaj s pomočjo tolmača) razumeti postopek, ne le priznana takorekoč v vseh državah, temveč je ta pravica nesporno ena od splošnih človekovih pravic, temelječa npr. glede sodnih postopkov, neposredno na čl. 14 tč. 3a Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah. Na osnovi povedanega, bi glede uporabe slovenščine v Italiji v uradnih zadevah mogli, že samo na temelju Italijo zavezujočega čl. 27 Konvencije OZN o državljan- skih pravicah, sklepati, da je, četudi ne bi bilo s Posebnim statutom (priloga II. Memoranduma o soglasju) oz. z osimsko pogodbo to posebej regulirano, Italija dolina preprečiti, da bi pripadniki slovenske manjšine bili v manj ugodnem polotaju v uradnih postopkih kot italijansko govoreče prebivalstvo, omogočati rabo slovenščine pred uradnimi organi vsaj kot pomožen jezik za razumevanje postopka, pa tudi ne prepovedati in preprečevati, da bi Slovenci na javnih zborovanjih in v sredstvih javnega obveščanja uporabljali svojo materinščino. č) Pravica Slovencev v Italiji do izobraževanja v materinščini na temelju čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah Čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah ne omenja posebej, kar je težko razumljivo, pravico pripadnikov etničnih in jezikovnih manjšin do izobraževanja v materinem jeziku. Prav možnost izobraževanja v materinščini je e-den od temeljev za preprečevanje asimilacije, torej steber, na katerem sloni ohranjevanje samobitnosti manjšin. Dejstvo, da ta pravica v čl. 27 ni posebej navedena, še ne pomeni, da se čl. 27 nujno ne nanaša vsaj implicitno, saj je uporaba jezika v izobraževalnih dejavnostih le ena od sestavin pravice do uporabe jezika, obenem pa tudi bistven pogoj za uživanje pravice do kulture. Po F. Capotortiju je v multietnič-nih in multinacionalnih deželah prav raba jezika raznih skupin prebivalstva v izobraževanju ključno merilo za določitev sposobnosti teh skupin, da ohranijo in razvijajo svoje značilnosti, svojo kulturo in svojo tradicijo. Ker je jezik manjšinske skupine bistven element njene kulture, je sposobnost, da se manjšina ohrani kot posebna kulturna skupnost, močno okrnjena, če ni deležna pouka v svojem jeziku. Zato je močno vprašljiva učinkovitost ukrepov, nanašajočih se na kulturno življenje manjšinske skupine, če le-ta nima možnosti pouka v svojem jeziku. Lahko bi celo rekli, da je pravica do izobraževanja v materinščini pogoj za dejansko uresničevanje v čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah pripadnikom etničnih in jezikovnih manjšin zagotovljenih pravic. Pravica do izobraževanja v materinščini je nedvomno eden od tistih «posebnih ukrepov« (varstvenih ukrepov), ki je ne-obhoden v vsakršnih okoliščinah, če naj se manjšinski skupnosti zagotovi enakopravna možnost obstoja in razvoja. Materinščina je nedvomno tudi najprimernejši, če ne celo edini primerni medij za opismenjevanje otrok. Kako naj se sicer uresničijo cilji izobraževanja, ki so po čl. 26 Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah in čl. 13 Konvencije OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah »polni razvoj človekove osebnosti« in «njenega dostojanstva«, kako naj izobraževanje krepi razumevanje, toleranco in prijateljstvo med narodi, če je razvoj otrokove osebnosti obrnjen z udarcem zoper njegovo materinščino že v prvem stiku š šolo, in mu je vlito v glavo, da je njegov materinski jezik »drugorazreden«, le za domačo rabo? Docela jasno je glede pomena materinščine pri izobraževanju stališče mednarodnega posveta pedagogov v okviru UNESCO »Materinski jezik je za vsako osebo najbolj naravno sredstvo izobraževanja in ena prvih potreb posameznika je, da v celoti razvije sposobnost izražanja. Vsak učenec bi moral začeti šolanje v svojem materinem jeziku. V RIMSKEM GLEDALIŠČU Tokrat Goldonijevi «Grobijani» v pristnem beneškem narečju V ponedeljek in v torek zvečer je bila gost v Trstu igralslca skv pina, ki je bila sestavljena nalašč za nastop v okviru veronskega »Pn letnega gledališča» in ki je pri nas uprizorila Goldonijeve ^Grobijane* Predstavo so pripravili v Veroni, kjer je imela tokratna predstavitev krstno uprizoritev 11. julija letos, kot prva prireditev poletnega gle dališkega repertoarja. V Veroni s> igro postavili na oder v naravnem prizorišču rimskega gledališča, zato je tudi naše. čeprav občutno manjše rimsko gledališče, popolnoma u strezalo potrebnim pogojem, ki st jih je predpostavil scenograj Mi scha Scandella. Scenograf je tokrat izbral precej tradicionalno obliko beneške dvonadstropne hiše v prerezu, v kateri naj bi se prepletalo življenje premožne družine, ki se upre očetovi tiraniji s pomočjo premetene iznajdljivosti žensk. V Trstu ni bilo mogoče obdržati dvonadstropne scene, zato so na oder prenesli le njen spodnji del, t.j. dvodnevno sobo, del beneške ulice in manjšo sobico. Taka redukcija ni negativno vplivala na dober uspeh igre, saj zaradi organizacijskih težav ni bilo v Trstu vseh statistov, Ici naj bi s stalno prisotnostjo polnili zgornji del scene, ko se je glavni del igre odigraval v pritličju. Tradicionalno postavitev Goldonijeve komedije vidimo tudi v glasbeni izbiri, ki je ponovno črpala iz bogatega Vival dijevega repertoarja. Novost na glasbenem področju naj bi bile be-nečanske narodne pesmi, ki so jih igralci samo izvajali ob spremljavi kitar in tako ustvarili vez med gledalci in igro, kakor se je dogajalo leta 1760, ko so igro prvič u-prizorili v Benetkah. Čeprav smo v glavnem navajeni na take izvedbe Goldonijevih del, ne moremo mimo tega, da ne bi zabeležili, da so tokrat recitirali v originalu, t.j. v pristnem beneškem narečju. Izredni igralci, kot je npr. EIsa Vaz zoler, in režiser Giuseppe Maffioli, so pritegnili na obe predstavi veliko publiko, ki je preživela poltretjo uro prijetne zabave. Organizatorji so, s pomočjo mestnih redarjev, zaprli promet v Ulici del Teatro romam, tako da je bilo gledališče obdano s popolno tišino, kar je nedvomno prispevalo k ovrednotenju akustičnih efektov, ki so tipični za gledališče v obliki amfiteatrov. (eva) Angleški prestoi-nasletlrlk princ Charles bo prihodnji teden odločil, ali naj si ustvari nov dom ali ne. Pravzaprav gre za nakup vile, ki jo vidimo na sliki. Gre za pravi dvorec, saj je v vili deset sob, štiri dnevne sobe, osem kopalnic in še nekaj prostorov, ki vse to dopolnjujejo. Vrh tega je za vilo še pet poslopij, ki bi jih mi šteli med gospodarska. V glavnem gre za konjušnice NA ITALIJANSKIH ŠOLAH V JUGOSLAVIJI IZREDNE UČNE REZULTATE KVARI NEGATIVEN POJAV V minulem šolskem letu je izdelal izredno visok odstotek šolarjev in dijakov - Beleži se upadanje vpisov, o čemer veliko razpravljajo Čeprav je minilo že mesec ln več, odkar se je zaključilo šolsko leto tudi na osemletkah in srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom v Istri in na Reki, se k tej temi vračamo iz več razlogov. Prvi je zelo pozitiven, drugi pa hudo negativen. Učni uspehi na teh šolah so bili letos dobri, kot že dolgo ne. Po neuradnih podatkih je izdelalo razred kar 93 odstotkov vseh šolarjev, ki obiskujejo šole z italijanskim učnim jezikom. In ta odstotek je najvišji v zadnjih desetih letih. Če pa problem proučimo bolj podrobno, bomo ugotovili, da je na šolah v Koprščini, v Izoli in Piranu od 227 šolarjev z uspehom končalo leto kar 223 šolarjev, to se pravi le malo manj kot 99 od- KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNJIMI NARODI INCONTRO CULTURALE DEI POPOLI VICINI CUNVIGNE Dl CULTURE D Al POPUI CH'A SON PUARTE CUN PUARTE KULTURTREFFEN DER ANGRENZENDEN VČLKER 2.-3. VIII. 1980 K H M F MIX G m CASTELMONTE STARA GORA ............................miiiiiiiiii.................................................■■■■ V ALBENGI, ZAHODNO OD GENOVE Zelo uspel «sejem rabljenega letala» Za samih 6 milijonov si že dobil letalo Promet na cestah je vedno bolj gost in zato počasen. Ža določene ljudi pa je vsaka minuta dragocena in zato je posebno med poslovnimi ljudmi vedno več takih, ki si omislijo posebno letalo. Seveda si to omislijo le ljudje, ki premorejo težke milijone. In vendar včasih letalo niti ni tako drago. To se je videlo te dni na esejem rabljenih letal» v Albengi. Na travniku vzdolž vzletišča v neposredni bližini Villanove d'Al-benga, torej zahodno od Genove, je bilo na ogled nekaj desetin letal, ki so bila na prodaj. In njihova cena .niti ni tako nedosegljiva, saj je bilo na prodaj letalo že za samih 6 milijonov lir, najdražje pa je veljalo 30 milijonov lir. Logično, da ima vsako letalo, pa čeprav rabljeno, vse «doku-mente», kajti letala, ki so dana na prodaj, so morala prej na tehnični pregled in v njihovem »dokumentu* je točno zapisana njihova starost, preletena razdalja, pregledi motorja, oziroma motorjev in ostalih delov, pa tudi wsi dosedanji lastniki, v kolikor Jih .je bilo več, ter končno tudi aplošna ocena glede tehničnega stanja. Ljudje, ki so pripravili ta esejem rabljenega letala* in sicer vodilni ljudje krajevnega aerokluba, pravijo, da je njihova pobuda povsem uspela, kajti kupcev je bilo veliko. Prišli so iz vseh krajev Italije, pa tudi iz Francije. Kupci so po navadi premožnejši ljudje, ki pa vendarle niso tako premožni, da bi si nabavili novo letalo. Med potencialnimi kupci pa so bili tudi ljudje, ki so si omislili zasebno letalo »za zabavo*. Seveda je na kup cenenega letala nekoliko tvegan. Tveganje pri tem prometnem sredstvu pa je lahko usodno. Toda kdaj ni letenje usodno, ko pa so že treščila še povsem nova letala. BERITE REVIJO ZANIMIVA A NEVARNA KENIJSKA PRVENSTVA NAIROBI — Pred nedavnim so imeli v afriški državi Keniji u-radno štetje prebivalstva. Rezultati tega štetja so naleteli na najrazličnejši odmev. «Preprosti* ljudje so podatke sprejeli nekako veselo, ker da se je izkazalo, da je Kenija »svetovni rekorder* v prirodnem prirastku prebivalstva. Del tiska je podatke primerjal s podatki drugih afriških držav in ugotavljal, da je Kenija «zdrava nacija*, v kateri je nataliteta, to se pravi število rojstev daleč nad smrtnostjo. In spet so drugi poudarjali. da je Kenija »najmlajša* dežela sveta, kajti otroci in mladina do 15. leta starosti pred stavljajo kar 50 odstotkov vsega prebivalstva. Vse drugače so sprejeli podatke tega štetja demografi in gospodarstveniki, ki poudarjajo, da tako stanje ne o-beta nič dobrega, kajti kako naj se država ekonomsko razvija ob tolikšni demografski eksploziji. štetje prebivalstva je pokazalo, da se je število prebivalstva Kenije v zadnjih desetih letih, od 1970 do 1980 povečalo za 50 odstotkov. Pri zadnjem štetju, konec leta 1969 - začetek 1970 je Kenija štela 10 milijonov 943 tisoč prebivalcev, na prehodu iz leta 1979 v 1980 pa že 15 milijonov 322 tisoč. Če se tako pri-rodni prirastek nadaljuje tudi v bodoče, bo Kenija konec tega de- setletja imela že 24 milijonov ljudi, od česar bo 5 milijonov in po) mlajših od 5 let. Govorili smo o svetovnem rekordu. Ta je zaskrbljujoč, kajti v Keniji imajo kar 4,1 odstotka prirodnega prirastka na leto, iz česar lahko sklepamo, da bi še v našem stoletju Kenija mogla i-meti 35 ali celo 38 milijonov prebivalcev Na nedavnem seminarju, ki ga je organiziralo ministrstvo za zdravstvo, so predstavniki državnega združenja za načrtovanje družine podčrtali, da so izboljšanje splošnega zdravstvenega in sanitarnega stanja v deželi, izboljšanje družbenega in osebnega standarda ljudi, razvoj v celoti in še marsikaj »osnovni razlogi za to, da Kenija doživlja sedanji izredni prirodni prirastek*. Pri tem so strokovnjaki pogosto poudarjali tudi stare, zakoreninjene običaje in tradicije poprečnega prebivalca Kenije, ki da so tudi prispevali k tej nagli populaciji. Kenijski demografi so ugotovili, da kenijska ženska do svojega 25. leta starosti rodi v poprečju 2,5 otroka, kar predstavlja tako imenovano «mejno število*, ki je najprimernejše za vzdrževanje ravnotežja med rojstvom in smrtjo. če! pa vzamemo Kenijko v poprečju, torej ne le do njenega 25. leta starosti, ugotovimo, da je rodila 6,3 otroka. Še več, če upoštevamo Kenijko v starosti med 40. in 50. letom, ugotovimo, da je rodila 10 ali celo več otrok. Kako je možna ta velikanska razlika? Čeprav trdimo, da so se zdravstvene razmere v tej dežel izboljšale, je vendarle veliko pri merov, ko ženska umre še razmeroma mlada in zato ne more doseči «rekorda» desetih in še več otrok. Ves problem še ni v tem. A-naliza podatkov, ki so jih zbrali pri zadnjem ljudskem štetju, nam pove, da približno 40 odstotkov kenijskih žensk živi v zakonih, kjer ima mož več žena. Kar 21 odst. kenijskih zakonov odpade na družine z dvema ženama in enim možem, v šestih odstotkih družin ima mož ali poglavar družine najmanj tri ženske, v treh odstotkih kenijskih družin pa si najmanj 4 ali celo več žensk deli enega moža. In v tem najdejo sociologi še eno ■ nevarnost več, da bi moglo v Keniji priti v kratkem do še hujših težav. Res je, da smo sredi Afrike, kjer so življenjske razme re preprostejše kot pri nas, res je tudi, da so zahteve prebivalcev skrajno majhne. Toda ena delovna moč za družine, kjer se o-troci štejejo v desetine, je vendarle premalo. stotkov otrok. Samo trije šolarji' so dobili popravne izpite, eden pa je bil odklonjen. Podobne rezultate so dosegli tudi šolarji treh srednjih šol v Kopru, kjer je razred izdelalo kar 95 odstotkov dijakov. Približno enaki so bili tudi rezultati na osemletkah in srednjih šolah z usmerjenim izobraževanjem na področju Buj, Rovinja, Pulja in Reke, kjer je izdelalo od 93 do 96 odstotkov dijakov. Posebno visoke rezultate so dosegli v Rovinju in na Reki. Solarji osemletk in dijaki srednjih šol z italijanskim učnim jezikom v Istri in na Reki pa so se med šolskim letom veliko ukvarjali tudi z izvenšolsko dejavnostjo. Udejstvovali so se v dramskih odsekih, pevskih zborih, literarnih skupinah na tudi v etnografskih odsekih in podobnih klubih, v katerih so poglabljali kapilarično raziskovanje s področja ljudskih običajev in tradicij. Na tem področju so se še posebej izkazali šolarji iz osnovne šole »Matteo Benussi -Cio* v Rovinju, ki so razvili zanimiva raziskovanja na področju navad in običajev, povezanih z zaroko in poroko. Rezultate tega raziskovanja so strnili v posebno monografijo, ki so jo predložili za natečaj, ki ga je ^izpisala Italijanska unija za Istro in Reko. K temu bomo dodali še to, da so vsi šolski listi, ki so izšli v zadnjem mesecu šolskega leta, izšli v posebnih izdajah, ki so bile posvečene spominu na predsednika Tita. Vedno več študentov z italijah-skih srednjih šol se vključuje v specifične umetniško-kultume dejavnosti posameznih italijanskih skupnosti, ki delujejo v občinah z jezikovno mešanim prebivalstvom. Ko tako z zadovoljstvom beležimo uspehe, moramo dodati tudi negativno noto. V minulem šolskem letu se je število vpisanih v osemletke in srednje šole z italijanskim učnim jezikom zmanjšalo. O tem problemu so razpravljali ob raznih priložnostih člani šolske komisije Italijanske unije za Istro in Reko. Isto vprašanje je bilo na dnevnem redu pri raznih italijanskih skupnostih ter pri samoupravnih skupnostih za šolo in kulturo v Kopru, Izoli in Piranu. O tem vprašanju so razpravljale tudi družbeno ■ oolitične organizacije, predvsem še konferenca soc alistič-ne zveze vseh občin, koder živijo tudi pripadiiiki italijanske nacionalne skupnosti. Eden glavnih vzrokov tega zaskrbljujočega pojava so vedno številnejši mešani zakoni. V pretežni večini primerov se išče rešitev problema v tem, da se otrok vpiše v šolo večinskega prebivalstva in se pri tem pozabi na dejstvo, da bi otrok v šoli z italijanskim učnim jezikom svoje kulturno in splošno znanje obogatil, ker bi se poleg slovenščne, oziroma hrvaščine naučil tudi jezika enega svojih staršev in se spoznal ^njegovo, z italijansko kulturo. Ta rešitev namreč odpira dijaku nova obzorja in nove možnosti, posebno na področju, kjer živita dve narodnosti in kjer se čedalje več tako v podjetjih kot v javni upravi in v ustanovah iščejo delovne moči, ki obvladajo oba jezika. 0 tem delikatnem problemu so pred nedavnim razpravljali tudi v komisijah za nacionalnosti pri občinskih skupščinah občine Koper in nekaterih drugih istrskih občin. Da bi rešili ta problem, je bilo med drugim sklenjeno poglobiti znanje italijanskega, oziroma slovenskega in hrvaškega jezika na vseh šolah, tako na šolah z italijanskim učnim jezikom, kot tudi na slovenskih oziroma hrvaških šolah, da bi se s tem ustvarilo predvsem med mladimi vzdušje dvojezičnosti. Ko smo tako obdelali dva momenta, se bomo ustavili še pri tretjem momentu, ki je sicer stranskega značaja, vendar pa tudi zanimiv. Gre za problem nadaljevanja šolanja študentov, ki so zaključili srednjo šolo. V preteklosti je velik odstotek abi-turentov z italijanskih šol nadaljevalo šolanje na filozofski fa kulteti, na tehniki in medicini Sedaj se pa kažejo določene spre mambe, kajti mnogi abiturenti se vpišejo na ekonomijo, pravo in še posebej na fakulteto za jezike in slovstvo na puljski univerzi ter na pedagoški fakulteti na Reki, kjer poučujejo znani docenti in od koder bodo zagotovo izšli dobri profesorji in časnikarji, ki bodo nadomestili tiste profesorje in časnikarje italijanske nacionalne skupnosti, ki se počasi, vendar pa postopno bližajo upokojitvi. ENNIO OPASSI O dejavnosti nove knjigarne v Nabrežini Kljub temu, da je Nabrežina precej veliko naselje in da predstavlja nekako središče vseh o-koliških vasi ter center devinsko-nabrežinske občine, do srede de cembra lanskega leta ni imela svoje knjigarne. Novo knjigarno upravlja družina Terčon. Najprej so Terčonovi imeli v upravi kiosk s časopisi, ljudje pa so zelo pogosto spraševali tudi po knjigah, sicer pa so tudi sami čutili potrebo, da bi odprli knjigarno. Tako so se Terčonovi 15. decembra lani vselili v nove prostore, ki pa niso bili namenjeni zgolj prodajalni časopisov in pisarniških potrebščin, temveč tudi knjigarni. Čeprav je prostor majhen, bi lahko rekli, da skušajo Terčonovi imeti na razpolago čim večje in čim več vrst knjig, začenjši s psihološkimi pa do pedagogike, na razpolago imajo tudi šolske učbenike, razen tega pa seveda vrsto romanov, pesniških zbirk itd. Knjige je v knjigarni mogoče kupiti tudi po naročilu. Ker deluje knjigarna komaj dobrega pol leta, še ni bilo mogoče točneje; ugotoviti, po katerih knjigah je največje povpraševanje. Pri tem je treba seveda upoštevati tudi dejstvo, da so zahteve na deželi drugačne, kakor v mestu. Zdaj bi lahko rekli, da je po knjigah bolj majhno povpraševanje, bolje gredo v prodajo razne revije in časopisi, veliko povpraševanja pa je bilo pred kratkim po knjigah o Titu in to ne samo med Slovenci, temveč tudi med Italijani. Veliko gredo v prodajo tudi slovarji, najbolj pa knjige za mladino in za otroke. Na vprašanje, če mladi kupujejo knjige, nam je gospa Terčon odgovorila, da nekateri le vprašujejo tudi po knjigah — ti so sicer zelo redki —, berejo pa predvsem italijanske revije in stripe. Obisk nabrežinske knjigarne je torej precejšen, kupci pa so pretežno prebivalci okoliških vasi. Ljudi iz mesta je bolj malo. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert za jutrišnji dan 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Un niido di nobili - 2., zadnji del 17.50 Velika parada 18.15 Sveže, sveže 19.20 Heidi 19.45 Almanah, in Vremenska na-,„ poved 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam Tam - ‘ Aktualnosti Dnevnika 1 21.30 Past - TV film 22.35 Rocketš na koncertu DNEVNIK Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Med šolo in delom, vzgojna oddaja 13.45 Olimpijske igre 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Sedma cesta - 4. del 21.40 Humor - 4. del 22.30 Tedenska turistična informativna oddaja DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Olimpijske i?re Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Olimpijske igre 20.05 Poti srednjega veka - vzgojna oddaja 20.40 Pagliacci - operni film 22.15 DNEVNIK 3 22.30 Olimpijske igre JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 15.50 Olimpijske igre 18.55 Poročila 19.00 Leti, leti pikapolonica 19.15 Priljubljene zgodbe: Trnuljčica 19.35 Obzornik 19.45 Čez tri gore: Beneški fantje 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 Dnevnik 21 15 Jadranska srečanja 23.00 Bratje Sackettovi - TV film 23.45 V znamenju 23.50 Nočni kino: Zakonski možje Koper 15.50 Olimpijske igre 19.30 Odprta meja 20.30 Risanke 20.45 Dnevnik 21.00 Reši si življenje - film z Doris Day 22.30 Locandina 22.45 27. kanal 23.10 Olimpiada: zmagovalci dneva Zagreb 15.15 TV koledar 18.50 Rezerviran čas 18.10 Olimpijske igre ŠVICA 15.50 Olimpijske igre 19.10 Poletni program za mladino 20.10 Mednarodni festival filma 21.00 1. avgust 22.45 Gulielmo Tell - film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert: Operni biseri; 1.1.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Melodije; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih - «Moč preteklosti*; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Goriške podobe; 16.50 deset minut s trobentačem Stop-pyjem Markusom 17.10 Klasični album: VVolfgang Amadeus Mozart; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 18.35 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 do 9.00 Dobro jutro v glasbi; 8.20 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Pojo Novi Fosili; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Horoskop; 11.03 Vrstijo se plošče; 11.32 in 13.32 Kim, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po žri j ali; 13.30 Poznani motivi; 15.00 Prijetno popoldne; 15.33 Glasbeno veselje; 16.00 Sa-moupravljalec; 16.10 Izbrani za vas; 17.00 Kultura in družba; 17.32 Crash; 17.55 Turistični napotki; 18.00 Glasba, šport in zanimivosti; 19.12 Poslušajmo jih. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 8.15 Najava sporeda: 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 14.40 Svirac svira kolo igra; 15.00 S polnimi jadri; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Objave in zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Pojo Rolling Stones: 8.15 Asiago Tenda; 8.40 Glasbeni instrument; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.15 Samo glasba; 15.03 Rally; 15.30 Errepiuno - poletje; 17.00 Olimpijske igre; 18.25 «Su fratelli, su compagni. . .»; 14. del; 19.30 Človek, dve osebnosti; 20.25 Glasbeni program; 21.03 Simf. koncert. LJUBLJANA 5.50 Dnevni koledar; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem!; 6.15 O-limpijske igre; 6.20 Rekreacija; 6.30 Jutranja kronika; 7.35 Dobro jutro, otroci ; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Glasbena pravljica; 9.40 Naši umetniki mladim poslušalcem; 10.05 - 11.00 Z radiom na poti; 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.05 - 11.35 Rezervirano za.. 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Iz glasbene tradicije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Danes do 13.00; 14.30 Priporočajo vam. . .; 14.50 človek in zdravje; 15.05 Mozart in plesni ritmi tistih časov; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Napotki za turiste; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Razgledi po slov. glasbeni literaturi; 19.30 S knjižnega trga; 20.00 Radijski dnevnik; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Alpski kvintet; 21.00 Uganite, pa vam zaigramo. .22.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.00 Našim rojakom po svetu; 23.30 Besede in zvoki iz logov domačih. ALDO COLJA KONTOVEL 134 TEL. 225471 Takole se je odrinila Sovjetinja Tatjana Kolpakova In je po 706 cm dolgem letu pristala naravnost na zlati kolajni (Foto AP) uvrstila Italijan Tamberi in Jugo sloyan Komnenič. Oba sta preskočila 221 cm. Napredovalo je skupno 1C skakalcev. Izpadla sta Raise in Borghi oba z 218 cm. Presenečenj ni bilo. V štafetah prestavlja veliko pre senečenje izključitev Kube zaradi nepravilne predaje med Laro in Leonardom. V štafeti 4x400 m se je v finale uvrstila tudi Italija, Jugoslavija pa je v postavi Kopitar, Savič, Alebič in Popovič (3'5’'J) izpadla. Italijani so s časom 3'3”5 dosegli nov državni rekord. Tekli so Malinvemi, Zuliani, Tozzi in Mennea. V ž.enskem disku ni bilo presenečenj, če izvzamemo izpad bivše svetovne rekorderke Faine Melnik, ki pa že nekaj let (kljub rezultatom) ni več v svetovnem vrhu. Danes bodo tekmovali ZA JUGOSLAVIJO LOKOSTRELSTVO Matakovič (2. krog, 90 in 70 m) ODBOJKA Jugoslavija - Brazilija (moški, za 5. mesto) ATLETIKA Komnenič (višina), Zdravkovič (1500 m moški) KANU IN KAJAK Janič (KI, 500 m) NOGOMET Jugoslavija - SZ (za 3. mesto) ZA ITALIJO LOKOSTRELSTVO Spigarelli, Ferrari (moški 2. krog), Capctta (ženske, 2. krog) ATLETIKA Tamberi (višina), Mngnani in Marchei (maraton), Fontanella (1500 m), 4x400 m moški KANU IN KAJAK Mcrli in Maslrandrea (K2, 500 m), Ponchio Introiti (K2, 500 m ženske) Včeraj se je na olimpijskih igrah zaključilo tudi tekmovanje v ekipni dresuri, ki je prineslo še eno kolajno jezdecem Sovjetske zveze. Tl pa niso osvojili le zlate kolajne, ampak so se tudi premočno uveljavili v konkurenci štirih držav Končna lestvica je taka: 1. Sovjetska zveza 4.383, 2. Bolgarija 3.580, 3. Romunija 3.346 in 4. Poljska. DANES RAI 2 13.45: hokej na travi, konjeništvo in meč 15.00: moški in ženski kajak in kanu, atletika, odbojka TV LJUBLJANA 1. mreža 15.50: atletika 2. mreža 14.55: kajak in kanu 18.20: atletika 19.10: nogomet 23.00 odbojka TV KOPER 15.50: atletika, odbojka 21.30: obračun zmagovalcev DOBER SPREJEM VAM ZELI -Fl, RAČK COLOR. SERVIS, Sedih 81,80 m s kladivom - Tri dekleta tez 7m Tragedija Bayija v steeplu - Zdravkovič in Fontanella v finalu 1500 m - Tamberi in Komnenič preko 221 cm S. ZVEZA 69 53 36 NDR 36 31 32 ITALIJA 7 3 2 BOLGARIJA 6 12 12 MADŽARSKA 6 9 10 ROMUNIJA 5 4 8 FRANCIJA 5 3 2 VEL. BRITANIJA 4 7 4 ŠVEDSKA 3 3 ( POLJSKA 2 11 11 KUBA 2 4 3 AVSTRALIJA 2 1 5 FINSKA 2 1 2 DANSKA 2 1 2 BRAZILIJA 2 0 0 ŠVICA 2 0 0 ČSSR 1 3 8 JUGOSLAVIJA . 1 3 4 ŠPANIJA 1 2 1 GRČIJA 1 0 2 ETIOPIJA 1 0 2 BELGIJA 1 0 0 INDIJA 1 0 0 ZIMBABVVE 1 0 0 SEV. KOREJA 0 3 1 MONGOLIJA 0 2 2 AVSTRIJA 0 2 1 MEHIKA 0 1 2 IRSKA 0 1 0 TANZANIJA 0 1 0 JAMAJKA 0 0 3 NIZOZEMSKA 0 0 2 LIBANON 0 0 1 KOLAJNE ROKOBORBE SOV. ZVEZA BOLGARIJA ITALIJA SEV. KOREJA POLJSKA MADŽARSKA NDR /eci> JUGOSLAVIJA GRČIJA Tako je Julijaka Semenova dvignila žogo nad glavo v višine, ki s« bile za vse soigralke nedosegljive, potem pa jo je kar položila v koš. Sovjctinje tako zlate kolajne res niso mogle izgubiti (AP) Dva italijanska komunistična poslanca sta zahtevala od rimske vlade, naj da italijanskim športnikom, ki so v Moskvi osvojili nepričakovano veliko število kolajn, posebno priznanje. Sovjet Sultan Rahmanov si je zaželel zlato olimpijsko kolajno, pa si jo je prislužil tako, da je dvignil 440 kg in pri tem tudi nekoliko spačil svoj obraz. (Sicer pa kdo ga ne bi, pod štirimi centi) (FotoAP) JUDO (9.00—13.00 in 18.00—20.00) peresna kategorija JAHANJE (9.00—12.00) dresura posamezniki LOKOSTRELSTVO (9.00—11.30) 70 m ženske in 90 m in/ivLi (9 km?) (13.00-15.30) 60 m ženske in 70 m moški (2. krog) ODBOJKA (18.30) finale, prej tekme za o-stala mesta ATLETIKA (15.30—18.30) finali v: višini moški, 4x100 ženske, disk ženske, maraton, 1500 m moški, 4x100 m moški, 1500 m ženske, 4x400 m moški, 5000 m moški, 4x400 m moški KANU, KAJAK (9.00-12.00 in 15.00-18.00) polfinale KI, K2, CI, C2 moški, ter KI, K2 ženske na 500 m NOGOMET (19.00) finale, tretje mesto pam železnina M STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Industrljika con«) D O M J O, 1W - Ttl. 174 974 KOLAJNE DANES JUDO peresna kategorija JAHANJE dresura posamezniki ATLETIKA višina moški 4x100 m ženske disk ženske maraton 1500 m moški 4x100 m moški 1500 m ženske 4x400 m moški 5000 m moški 4x400 m moški ODBOJKA moški finale KANU KAJAK KI 500 m K2 500 m Cl 500 m C2 500 m KI 500 m ženske K2 500 m ženske • • • Olimpijske igre se sicer še niso zaključile, uradni podatki pa povedo, da si jih je že do včeraj ogledalo več kot štiri milijone gledalcev. ZANESLJIVOST V DOMAČNOSTI • UČINKOVITOST V POSLOVNOSTI ’ J Predzadnji atletski dan je bil eden ve-likih. Pozdravil ga je JjK ^ nov svetovni rekord S v kladivu in tri de- kleta preko 7 metrov v daljini. Za prvi «šok» je poskrbel Jurij Sedih, ki je že v prvem metu za-®tal kladivo 81,80 m in rojaku Lit-vinovu odvzel svetovni primat za 14 cm. Končni izid je samo izpolnil Predvidevanja in ko bi ne bilo rekorda bi bila tekma le statistična Zanimivost. Litvinov se je na vse kriplje trudil, da bi se vrnil na Prvo mesto. Pri metih je tvegal vse •o zabeležil je kar 5 neveljavnih filetov, še sreča, da je metal pred 999 Vdihom in je s prvim metom dose-8t'l 80,64 m, ki so veljali srebro. Pozitiven je bil tudi nastop Italija-fia Urlanda. Bil je zelo stalen nad 73 metri. V zadnji seriji ga je Bol-Sar Dulgerov s šestega potisnil na sedmo mesto. Sedih je še enkrat Vr6el preko 81 metrov, dvakrat pa Preko 80. Naravnost izreden je bil nastop deklet v skoku v daljino. Res ni mio svetovnega rekorda, raven pa bila taka kot še nikdar prej. Tatjana Skačko je nekako. že imela zlato, v zadnji seriji pa jo je prehitela druga Tatjana v sovjetski ekipi, Kolpakova: 7,06 m. V pravem trenutku, kajti skok za njo je Nemka Wujak poletela do 7,04 m. Skač kova ni mogla verjeti takemu razpletu. Izredna je bila tudi ostala konkurenca: Wlodarczyk 6,95, Sle gel 6,87 m in Nygrinova 6,83 m! Srce se je ljubiteljem naravnih talentov stiskalo, ko so gledali Tanzanijca Bayija, ki je začel po 2000 metrih teka na 3 km steeple vidno pešati. Afriški atlet je začel s peklenskim tempom in je po 2000 m imel kakih 5 sekund naskoka pod svetovnim rekordom. Težko je bilo verjeti, da bo rekord res padel in res je začel naskok kakih 40 me trov vidno plahneti. Poljak Maii-nowski se je nevarno bližal in pri oadnji vodni zapreki Afričana ujel. Tek je bil s tem odločen. Rezultat je bil dober samo za Malinowskega. (Mličen je bil Italijan Gerbi. Poleg šestega mesta je dosegel tudi nov državni rekord. IZIDI Daljina ženske 1. Kolpakova (SZ) 7,06 m 2. Wujak (NDR) 7,04 m 3. Skačko (SZ) 7,01 m Kladivo 1. Sedih (SZ) 81,80 m (nov svetovni rekord) 2. Litvinov (SZ) 80,64 m 3. Tamm (SZ) 78,96 m 7. Urlando (Ital.) 73,90 m 300 m steeple L Malinowski (Polj.) 8’09”7 2. Bayi (Tanz.) 8’12”5 3. Tura (Etiopija) 8’13”6 6. Gerbi (Ital.) 8'18”5 (nov italijanski rekord) Atletski dan je bil namenjen še zadnjim kvalifikacijam za današnje finalne nastope. Razveseljiv je bil nastop Zdravkoviča (Jug.) in Fon tanelle (Ital.) na 1500 metrov. V tekih z jasnim taktičnim pečatom sta se spretno uvrstila v današnji fnale. Prognoza je v korist Ovetta, ki je imel med svpjim polfinalom še toliko časa, da je pozdravljal prijatelje na tribuni. V skoku v višini sta se med drugimi v finale PRILOŽNOST ZA OLIVO IN KAČARJA Oba lahko v svojih kategorijah posežeta po zlati kolajni Končani so tudi polfinalni boji v boksu. V 11 kategorijah i-majo Kubanci kar 8 finalistov in so seveda v tej športni panogi daleč najboljši. . Za zlato kolajno se bosta borila fifdi Italijan Oliva ter Jugoslovan Kačar. V supervelter kategoriji je Oliva °dlično boksal in slavil prepričlji-v° zmago nad Angležem Willisom s 5:0. v Se lažje delo je imel Slobodan Ka-car, ki je premagal Bauchna (NDR) 8 knockoutom v 2. krogu. Italijan bo prekrižal rokavice v °dločilnem nastopu s Sovjetom Ko-fiakbajevim, ki ga je premagal pred fivema letoma na SP. Potem ko so sodniki videli zmago Konakbajeva s® Italijani s to odločitvijo niso strinjali, Tako ima Oliva enkratno priložnost da se oddolži, toda Sovjet °e bo poceni prepustil olimpijskega fiaslova. . Možnost za osvojitev zlate ko-‘®jne ima tudi Kačar, ki se bo spoprijel s Poljakom Skrzeczom. Slednji je premagal Kubanca Roja-sa s tesnim 3:2. V ostalih kategorijah so naslednji finalisti: El halo. Filibert Benedetič je ravnatelj sporedov slovenske tržaške radijske postaje. Izvedeli smo, da izredno zavzeto sledi TV.