prt

tUMUft

PROSVETA
GL45/¿0 slovenske narodne podporne jednote
O—*— t Hurt a. «T».
Uradniški In u pravniški proatori 1667 8. LnwmUto At*.
OfflM of PubllMiloa: M67 Sooth Lawndala Am T«UpkoM, Rookwoll 4904
mi CklMM. llliooU,
Komentarji
^ „bijThitlerjevce!
I^je kar »e godi v Nem-^i torirom na položaj
'poldruga letav-tre-
, rtjhu" bi ne smelo biti nič
E je nemSko ljudstvo m fašistično norost in na-Bd Hitlerju.hrbet, da lahko L njem, kolikor in kakor je v Nemčiji vse v > karkoli se zgodi. *jo soboto je Hitler začel ailjeno pobijati svoje naj-Iprijatelje in zaveznike, ki |U pomagali do oblasti in To bo menda v re-
pDer se fašisti, monarhisti pioh največji reakcionarji
jajo med seboj, toliko časa i nemški delavci in kmetje, i irtve nacizma, imeli mir pj sovražnikov. Želeti je <la se krvavi konflikt med in reakcionarji nadalju-¡o im, da se vsi pobijejo aboj... Za Nemčijo in o-ivrt bo to najbolje ... Družitve in izhoda za norce li..
B »e nam, da fašistična dik-n v Nemčiji ne teče tako ko kakor v Italiji. Tudi v >iji ne bo dolgo obračala ko-,.Med nemškimi reakcio-[ junkerji, nacionalisti in isti zatrrizenci kar mrgoli tklih glav, ki hočejo biti torji in zavidajo Hitlerja. Bpenca iz Avstrije". Stari toburič umira vsled staro-I Hitler je že sklenil, da bo gov naslednik. To pa ni po uonarhistom — in to je lin glavnih vzrokov za kr-«roto med bratci, i to še drugi vzroki. Zidov-»jkot je bil »Hen- udarec, rje izpraznil blagajno za ifindo; za kolikor je odri kega delavca in kmeta, je le za propagando, uniform i u hlapce, ki slepo služijo fju. Vsled tega je Nemčija «tirala in morala je odreči i na zunanje dolgove, ka: gospodarsko življenje ije je v zadnjem poldru-tou tako propadlo, da gre Šcionarjem za nohte, i to je pomagalo, da so se ain prijatelji" zarotili zo-litlerjev režim. Hitler, ki [»iona pod vsako posteljo v ¡ji. jih je prehitel, i pa bo zdaj? Ali bo fafti-trojica — Hitler, Goering Coebbelg — tako lahko po-inezadovoljno maso v rja-i*ni armadi kakor je po-1 nekaj starimi generali, in kajzi-rskimi lakaji a la 1 * homoseksualnimi fašističnih čet a la i? Ali bo?
^ bo. Hitler je svojo pri-»rmado grdo razbil, ko je ■Miti njene višje glavarji® vrst*» nižjih poglavar-v fašistični armadi • Blfcnjt bodočnost Nem-'•«prefnirana z najfanta-w®i motnostmi. ^J je treba komentirati.
n<- jokamo za pojmi generali, k a peta ni in ' ^»kcionarji, toda dej-, " brezirfjurna je dal te Hvoje dolgoletne "J* m zaveznike, brez ka-t 1,11 nikdar prišel do i* nov dokaz, I*"*" nima najmanjšega >(,tkiuU- Nacionalisti, ki y^lr»;'inzzad(^enjem Jj» Hitlerjevo |»eat, ka
lih, Q,„ k
fcrr „
'»sunili in «'no "vojimi hlap-V;*ti obzirnosti
njih.
Chicago, 111., četrtek, 5. julija (July 5), 1934. 8ubiC*¡¡¡¡J 1600
Aoosptsaos for mailia« at -pocial raU^poataga propad for In «ction 1103. Act of Oct. i. 1917 autWi-1 - j,- ta -
STKV.—NUMBKR 130
»"eialintih, ko-
IDIUDAIJIV ARIZONI SE SPET KUHA BOJ
Družba s krvavo zgodovino se brani priznati unije. Delavc dobro organizirani
Lowell, Ariz.—(FP)—V baro niji Phelps-Dodge korporacije ki obratuje velike rudnike bakra v Bisbeeju in topilnice v Doug lasu, se zopet kuha prvovrsten delavski boj. Če izbruhne v od prtem boju, je odvisno od druž be, ki je dosedaj odklonila vse zahteve za priznanje unije in ignorirala posredovanje pokra jinskega delavskega odbora.
Phelps-Dodge korporacija je ena izmed najbolj tiranskih in dustrijskih kombinacij v Ame riki. V preteklosti je zatrla vse delavske poskuse za organizira nje v krvi in deportacijah.
Njene rudarje je prvič poskusila organizirati Western Fed eration of Miners leta 1907. S šibko organizacijo—imela je le 85 Članov ob napovedi stavke— je šla v boj za osemurnik. Stav ka je bila militantna, vendar pa zgubljena, ker je družba udarila po delavcih z oboroženo silo. Boj pa ni bil zaman, ker je legislatU-ra kmalu po zdrobitvi stavke sprejela zakon za osemurnik.
Nov boj je zopet izbruhnil le ta 1917, ki je končal v znani tra gediji, ko je družba v Bisbeeju polovila več sto stavkarjev in njihovih družin in jih nasilno deportirala iz svoje baronije. Stavkarje so naložili v tovorne vagone in njih v spremstvu kom-panijskih pobojnikov odpeljali sredi velike puščave Nove Mehike ter jih zmetali z vlaka kot čredo divjačine. V dotičnem boju je bilo ubitih tudi več stavkarjev.
Tudi zdaj, ko so rudarji v vseh njenih rudnikih in delavci v topilnicah neprimerno bolje organizirani ko leta 1907 ali deset let pozneje, družba kaže prav tako ostre zobe. Po njenih dosedanjih arogantnih obnašanjih je soditi, da se ne bo podala brez boja, in prav tako tudi ne delavci.
International Union of Mine Mill and Smelter Workers ima v Bisbeeju in Douglasu močno organizacijo—do 90% rudarjev in delavcev v topilnicah se je že vpisalo. Ko je šel unijski odbor prvič do ravnatelja Hodgso-na za sklenitev kolektivne pogodbe, je ravnatelj na vsako sugestijo in zahtevo odgovoril z ne. Reke;l je, da ima družba že svoj "Employee Representation Plan" — kompanijsko unijo — in da z drugimi organizacijami ne bo imela nobenega opravka.
Stvar je prišla pred pokrajinski delavski odbor v Los Ange-lesu, ki je Hodgsonu povedal, da sestati se z odborom in zavreči vsako propozicijo ne pomeni kolektivnega pogajanja" v smislu zakona in je odredil, ds se družba pogaja z unijskim odborom, z zastopniki delavcev, kakršne si sami zberejo.
Ko je odbor drugič prišel pred ravnatelja, se je zgodilo slično ko prej: Hodgson je sprejel de-pu tac i jo in pri "pogajanjih' zopet na vsako sugestijo odgovoril z ne.
Ker so se delavci obrnili na delavnki odbor z zahtevo, da prisili družbo na rudniške in tovarniške volitve za delavske zastopnike, je kompanija zadnje čase najela več sto novih delavcev.
Jeklarski delavci razlili kompanijsko juho
Z masno udeležbo "banketa" ao preprečili večerjo in shod in pokopali kompanijsko unijo
New Philadelphia, O. — Na
kompanijski "banket" in shod je oni dan prišlo toliko nepovabljenih gostov — 16,000 organiziranih jeklarskih delavcev in sim-patikov iz vsega okraja Tuscarawas — da je bila vsa večerja pokvarjena in shod kompanij-ske unije preklican zadnjo uro.
Do incidenta, kakršnih je malo, je prišlo, do je Greer Steel kompanija v bližnjem mestu Do-verju skušala organizirati kompanijsko unijo. Ravnala se je po izkušnjah jeklarskih magnatov v nekaterih krajih, kjer so z banketi, zabavami in shodi preslepili svoje delavce in jih pridobili za kompanijske unije.
To je sklenila storiti tudi Greer Steel družba. Ker pa v Do-verju ni upala uspeti s svojo ske-mo, je sklenila prirediti banket in shod v New Philadelphiji, kjer je iupan bolj prijazen — je sorodnik superintendent jeklarske družbe.
Se bolj podjetni pa so se izkazali organizirani jeklarski delavci, ki so pričeli s kampanjo "za masno udeleibo". Nepovabljenih gostov je prišlo 15,000, ki' so preprečili večerjo in shod in obenem tudi pokopali kompanijsko unijo. Vsakega povabljenega gosta so "zavrnili". In ker je »bilo število "nepovabljenih gostov" ogromno, jih tudi tukajšnja policija ni motila. Bila je brez vsake moči.
DEPRESIJA JE RAMKAUZIRALA UČITELJE
Železničarji f Angliji izrekli proti vojni
se
Silo bodo rabili le proti fašizmu
Isondon, 3. jul.—Splošna unija železničarjev v Angliji je včeraj dala vladi ultimat, da ne bo imela nobenega opravka s prihodnjo vojno, če se Velika Britanija zaplete vanjo. Ultimat je izrekel J. Henderson, predsednik železničarske unije, na zborovanju železničarjev v Aberystwythu.
Na drugi strani, če bodo fašisti ogražali Anglijo, ne bodo že-ezničarji čisto nič pomišljali niti izbirali sredstev za boj za svoji' stare svobodščine, je rekel Henderson.
Civilna vojna v Španiji?
to j ne ladje odplule proti Kataloniji
H
»tih in drugih Prid* do voliUv' BÍ " Um Z • ta d i vi s ¿.t!kom	zagotoviti zmago. Na
' drugi strani so pa delavci nigur-
k* j
I w^..
ni, da bodo zmagali z veliko ve-(čino. Vsekakor so pa pripravljeni tudi na odprt boj, čeravno ne podcenjujejo brezobzirnonti | in moči družbe. Zavedajo se, da j stoje pred sovražnikom, ki se ne »ponska vla- bo pomišljal rabiti orožja—pušk. Makoto Saj-i Prav tako so pa tudi trdni v svo-4 stavko za- jem namenu, da dobe organiza-andala. v ka- cijo za vsako ceno. na miren na-
»P""xke tlade
miniit^f Ku-
čin, če je mogoče, n stavko, bo potrebno.
Madrid, 3. jul.—Štirje rušilci n ena križarka so včeraj odplule Alicanteja v severne španske vode proti obrežju Katalonije, avtonomne španske province, ki e v ostrem konfliktu n š|»ansko vlado. 2e dalj časa se razširjajo vesti, da bo Katalonija proklamirala neodvisnost. Vlada taji, da je jioalala bojne ladje proti Kataloniji.
Tri rente poviška /s delavce ns fikaških uličnih linijah
Chicago. — Mezdna pogajanja med zastopniki unije nameščencev omrežja uličnih železnic in avtobusnih linij ter družbe Chl-
Konvencija učiteljske unije sprejela radikalne resolucije
(hicago. — (FP) — Skoraj pet let depresije, trganja plač, poučavanja "na kredit" in redukcije moči—vse to je zradika-liziralo tudi ameriške učitelje in učiteljice.
Zadnja konvencija učiteljske unije, ki je zborovala te dni v Chicagu, je bila Živ dokaz te ra-dikalizacije. Na nobeni unijski konvenciji ni bilo zadnje čase toliko radikalizma, toliko radikalnih govorov kakor so jih slišali delegati tega učiteljskega zborovanja. Tudi več "boljševi-Ških" resolucij je bilo sprejetih, *e več pa predloženih.
Za ta pomik na levo so tudi dobri vzroki. Noben poklic ni bil V krizi toliko degradiran med javnimi uslužbenci kakor učiteljski, ki so navadno zadnji na vrsti pri nakazovanju plač. Tudi nobena institucija ni bila toliko potisnjena navzdol v teh letih krize kakor javne šole, za kar so v prvi vrsti skrbeli in še skr-be plutokrati. Okrnjene so bi<le po vseh mestih, v mnogih krajih na deželi pa sploh ukinjene.
Tudi relifne oblasti smatrajo brezposelne učitelju v nekaterih krajih, najbrž na splošno, za manj vredna bitja kakor navadne delavce. V Arkansasu, kjer je bilo od lanske konvencije u-stanovljenih 38 krajevnih postojank, so relifne oblasti v Little $ocku postavile brezposelne uči tel je na najnižjo stopnjo. Pr CWA so navadnim delavcem plačevali 40c na uro, učiteljem pa HOc. Ko je bil direktor vprašan, zukaj ta diskriminacija, je odgovoril, "da so delavci organizirani, vi pa niste," je povedal R. T. Henderson, delegat iz Little Kocka.
Profesor Harold M. Groves z Wisconsinske univerz*» je v govoru o davkih rekel, da ni Roo-neveltova administracija poka zala nikjer toliko reakcije kakor v svojem mornariškem programu. Za "najboljšo mornarico na svetu" je dovolila nad eno milijardo, na šolstvo je pa skoraj popolnoma pozabila. Tudi njena davčna politika je reakcio narna, na primer procesni davek, ki je davek na blago.
Konvencija je sprejela ostro resolucijo proti nakupnemu davku |s>d kakršnokoli krinko. Zahteva obdavčenje vladnih bon-dov In zadolžnic, ki so sedaj proste davka, in dobavo sredstev za vzdrževanje šol iz drugih virov, predvsem s povišanjem davka na velike dohisikc in dedščine.
Učitelji so se Izrekli tudi proti vojni in "za generalno stavko v slučaju izbruha vojne". Odobrili so načelo industrijskega unlonl-zma in untanovltev delavske stranke.
Dr. Llnville, d<»sedanji predsednik unije, je poudarjal v svojem otvoritvenem govoru, da je unija zanesla med učitelje spoznanje, da so delavci in ne kaj drugega. "V tem nmislu nas smatrajo tudi druge unije in A-meriška delavska fed«-raeijaM. Unija šteje J2,<XM> člantov, ki so organizirani v L'iO krajevnih postojankah. V defeli Je okrog
Hitler ukazal postreliti čez 500 svojih pristašev!
Dnevi groznega terorja v Nemčiji; 60 eknekutiranih v enem dnevu v lierlinu. Dečki streljajo svoje Ntare "junake"! Hindenburg rešil življenje 1'apenu, katerega ho naeiji grdo pretepli in mu izbili zobe. C.oe-ring nadomesti Papena
V Avstriji so veseli dogodkov v Nemčiji
Papež j« pa razkačen saradl eksekucije voditelja nemške Katoliške akcij«.—Moskva vidi konec Hitlerjeve diktature
Dunaj, 3. jul.—Krnil Fey, vodja Heimwehra v Avstriji in glavni Dollfussov pomagač prLuniČe-nju socialistične občine na Dunaju v zadnjem februarju, je včeraj pisal v svojem listu, da Avstrija "se bo zdaj oddahnila." Hitler. četudi ostane na krmilu, bo odslej tako zaposlen doma. da ne bo imel časa misliti na Avstrijo.
Drugi avstrijski listi obsojajo eksekucije v Nemčiji kot "navadno moritev" in dostavljajo, da to divjanje v Nemčiji ne bo preprečilo civilne vojne, ki šele prihaja.
Kim. 3. jul.—V Vatikanu so zelo poparjeni zaradi ustrelitve drja. Erica Klausonerja, predsednika Katoliške akcije v Berlinu. V silnih skrbeh so tudi za Pa|>ena. ki je goreč katoličan. Papeški krogi so mnenja, da je dr. Klausener nedolžna žrtev na-cijske pobesnelosti.
Baš tiste dni pred izbruhom terorja so se predstavniki katoliške cerkve v Nemčiji zedlnlli s Hitlerjem glede interpretacije konkordata z Vatikanom, toda ta stvar je zdaj porinjena v ozadje. Istočasno so katoliški škofi in kardinal v Nemčiji izdali pastirski list, v katerem srdito protestirajo proti izgubam cerkvenih svobodščin.
Moskva, 3. jul. — "Pravda," osrednje glasilo komunistične stranke v Rusiji, napoveduje bližajoči se konec Hitlerjeve diktature v Nemčiji. Prevarjena nemška buržvazija, ki se je obrnila od Hitlerja, bo prisiljena stopiti na stran delavcev in Hitler si je s svojimi morilskimi orgijami zadnjih dni izkopal grob, Hitler naj ne misli, da je Julij Cezar, kajti Nemčija ni staro rimsko cesarstvo, Dogodki, ki so se izvršili 80. junija, bi bolj spadali v kakšno centralno-ameriško republičieo, kjer bi onta'.' brez pomena, ampak v Nemčiji lie bodo brez dalekosež-nih posledic.
cago Surface Lines so bila 2. 1 m zaključena s poviškom mewl« . _
7H trt cen* na uro. Stara mez-! 1*00,000 učiteljev in «Éiteljic da je bila 70c na uro in nova Je
Z ozirom na zvezno posojilo v 73c. Unija Je zahtevala 10 cen-] rne*ku 20 milijonov za Izpia^a-tov poviška.	' nje zaostalih pla/ Maškemu u-(
—----lliteljstvu. Je tajnica unije Klo-
Se vrnili na delo bm rmmgt renče Curtis r-kls, da "politiki Orliann U —Tretjo n tem nan ne l**lo kupili. Izpla-
vtrUh'1» dru.Jvj^v ^Ih £ ^
Mdnjih mirnih m-^lh <1*	v	M». <)« «f
"vel pri Olot« <',. t«, illrih vlm., ilk.ik.m - rokom min-
tednih M. »kljurtll - d. m.lno *»Uko v«„H £UJ f* "'/ ». k
.......majo in je tudi n«- t**V
UpoMleiioMt v tekstilni InduMlriJi se pove/ula
Washington, D. (!. — George A. Slonu, načelnik odbora za iz* vajanje pravilnika tekntilne industrije, poroda, da se je uposU nost v tej industriji povedala m 40 odstotkov, skupna mezdna izplačila pu /m 45 odstotkov, od-<ar je obratovanje te industrije prišlo pod NKA.
Pravilnik tekstilne industrije je Idi predložen odboru NKA 27. junija lanskega lets. Ta pravilnik določa 40 ur dHa v tednu in minimalno mezdo $i;i na teden na severu in 912 na jugu.
Kloari kaže vznemirjenje v svojem poročilu, "ker delavstvo v središčih tekstilne industrije zahtets višje mezd«- in skrajšanje delovnega tedna "
«razmersmi. 700 delavcev.
Privatni trg kruha in *lt« /aprt v KuaiJI
Moakva, 8. Jul. — H«»v|etnka v Is« In je pré i s» védala pr«nlajanje kruhs in žit« ns privatnih trgih do I. <!«•< emiira t I.. d«>kler ne bo ta državnega žita pod streho, l/okslni oblantnikl so prejeli ntrogs navodila, kako
so se vrnili na delo pod «ličnimi majo in Je lun, ne	imeli,
|B k» ao vladal« |*ed dokler bodo b«nklrjl in blznisj
Na.tavki je bilo okrog mani imeli kontrolo meaU in šol n«J čuvajo tlt* pred .«botalo in
i v atojih rokah.*	j tatvinami.
Berlin. 4. jul.—Hitlerjev kabinet je danes "legaliziral" vse eksekucije upornikov, češ, da so bile potrebne za obstoj države. Uradno poročilo omenja 49 ustreljenih, a ne pove imen. Ptslkancelar Pu|m<u, ki je še vedno pod stražo in ki je sam izjavil, da je "zaznamovan za smrt," je pmlal ostavko, toda uradno poročajo, da Hindenburg ne pusti, da bi Papen odšel Iz vlade. Goering ima nadomestiti Papena. Včeraj so poročali, da so oddelki Hitlerjevih napadalnih čet v Berlinu in več drugih mestih uprizorili izgrede; korakali so |M> ulicah in vpili: "Naš vodja (Hitler) nas je prevar»l" Hitlerjeve posebne čete (črni hu-zarji) so uisirnike razpodile in na stotine je bilo aretiranih.
Ilerlln, S. Jul.—Včeraj Je bilo samo v Berlinu ustreljenih 60 upornih natrijev in nacionalistov. Koliko je bilo od zadnje sobote ustreljenih |s> vsej Nemčiji in koliko je aretiranih, ne ve nlhč« razen Hitlerja in njegovih krvnikov, ker vlada noče objaviti seznama mrtvih. Domneva pa se. da Je bilo doslej 300 do 500 eksekutlranlh, Samo v Monako-vem na Bavarskem je bilo ustreljenih do 120 "izdajalcev."
Kksekucije v Berlinu izvršujejo Hitlerjevi "črni h u za rjiM ali schutzstaffelovcl, večinoma mladi dečki, In morlšče je ua dvorišču stare kadetske šole Llcht«r-felde. Kden teh dečkov Je kasneje šepetaje in med solzami priznal, da ne veruje več v zvi-šenost in svetost nacizma. Ubijati mora može, o katerih je moral še včeraj verjeti, da so "največji Junaki v Nemčiji" . . .
Kolikor je znano, je bil včeraj ustreljen tudi mornarični poveljnik Gerth, ki je v svetovni vojni imel poleg Hindenburg« najvišje vojaško (silikovanje. Ustreljene "izdajalce" takoj pokopajo privatno. General Kurt von Schleicher, bivši ksncelar In njegova žena sta bila včeraj pokopana In nihče ni smel biti zraven kot peščies sonalnikov.
Da je |Hslkancelar Franz von Papen, katoliški vodja in monar-hist, še živ, se mora zahvaliti predsedniku llindeiiburgu, ki s« je na svoji smrtni |Kiatelji p«i-tegnll zanj in ga postavil v zaščito državne armade,
Kakor poročajo, je P«pen v «o-boto komaj ušel smrti. Hitlerjevi "huzarjl" so ga silno pretepli in mu Izbili več zob v njegovem stanovanju v Berlinu. Papen protestira, «la Je nedolžen in noče imeti nobenega opravka več s Hitlerjem.
Narljskl tisk je včeraj objavil llindeiibuigovo čestitko Hitlerju k njegovemu "krepkemu nastopu pr«>t izdajalcem." Nacionalisti niajej«i Z gl«V«mi, češ, d« Je j«ko dvomljivo, d« bi Hindenburg diktiral Ui čeatitko, Istočasno pa zaščitil "iz«!«j«|ca" Pa|s*na pr«*«i Hitlerjevimi rab-fjl . . .
Z« Nem« I Jo j« bil včerajšnji d«n velik dan ter«»rj«. Po Berlinu in drugih meatlh ao bile vs« ulice	kontrolo policije in
Hitlerjevih "hu/arjev " ki -«o neprenehoma korakali |ki dv« In dv« « puškami n« rami. Ljudem Je bll«i prepoved«l»o poat»-Jati n« ulicah v gručah,
( url», udkritrljlra radija, umrl«
V«lence, F'r«ncija. 4. Jul.— M«r!j« Curie, ki je n nvojim m«»-žem vred «flkrila element radij ob začetku ntoletj«, Je vč«r«j umrl« v ataroati Mi let. Po rodu j« bil« Poljakinja in nj«no dak-liško im« j« bilo Hkodiowska.
"pbosveta
PROSVETA
THE ENLICillTBNIIENT
CIA JULO IN I.AHTMNA »LOVEN»»« NAKODNE fOUPOBNS JEDNOTE
Organ .1 • pukluh^ kr !»• »U».n# S.li.n.l H—rOt
^
N*ro4nln«: u» Z4ru»*w <lrt«v« Ot <«■•) In K»ii*d-> ••><>'» "«
1.1« ti &Ü i* i«tr( I»'» '» ehU*«» I« CI »7 1)0 u emUt Irt«, M'.k »« wJ	"
inrmtvu »¥ 0«.
Sub*crl|<ii<*i r«.u«! t or >'m UuiU-d »t*U» (•ac.-pt CHi4«g«l	< *naA* l».M |wr iumi.
CfckM<> «-"4 Cii-rr'» IT.«» l**' I*». «•■*«» rutini r im |4» Wl i*r K-*r
Glasovi iz naselbin
9	« —rj---—,
Zanimive beležke Ii saznih krajev
(Vri* ogliá.'/» |<o «tuíí«'uru.
A<lvrrtuinv ral»» «»«' »' •<ri|>U will not return«!
Naslov xa
llokupUl Mr ne : rti men t. -Manu-
lUtums
»er, kur Im» »tU«
pkokveta
Mi7-it H«	1.4.1. A»«., <	Illin.U
MKMItKM O? THE |IDE»ATED TBIÍHI*
1.5H
Otttum v oU|p|'»Ju, n» ¡>r,m*r (Jul* 10. 1M4| |hj!*K »»*»«» lin«nu n» D«»lwvil I»»-mmi. »•»• i» • Um J""""«" uourtilm
i,»r<>í nmu IWviW j« i'n.v«éi»o»». d» M «am IM im ustavi.	____
Domač drobiž
Obiski i azstave
Chicago.—Svetovno razstavo in urad SNPJ so obiskali: Lucija Jug s hčerko Lucille in Mary Marolt, Mineral, Kan«.
Nesreče na ceati
McKeesport, Pa.—Med vožnjo v avtu se je ponesrečil M i loé I-vanovlč, član društva št. 347 SNPJ. Dne 2. julija ho ga operirali v tukajšnji bolnišnici in upanje je, da mu ohranijo življenje.
Cleveland.—V soboto zvečer je avto povozil Louisa Kračma-na, ki Je kasneje umrl v bolniš-nici. Star je bil 39 let in doma od Šmarja pri Ljubljani. Bil je samoc in v Ameriki 21 let.
Ponesrečen v rudniku
(»allup, N. Méx.—Frank Der-novéak ne je težko pobil v premogovniku. Odrezali «o mu nogo pod kolenom. Delal je tu le malo časa in je član SNPJ.
Delna zmaga alabamskih rudarjev
Jeklarski baroni pristali na malo /.visanje plač in na pogajanje z unijo
Poročilo o stavki na zapadli " liutte, Mont.—Stavka v Butta »e nadaljuje. 2e od 8. maja se borimo za svoje pravice in na* obstanek. Kompanija pa noče sliéati o nikakšnih koncesijah, le joče, da se izgublja Čas in denar. Da, svojim direktorjem in glavnim uradnikom pa lahko plačuje milijonske plače in zraven Ae razne bonuxe.
Tako je ta družba tudi lahko kupila velikanska posestva v Južni Ameriki, Sleziji in drugod, kjer izrabljajo tamkajšnje domačine, zato pa pričakujejo, da gremo tudi mi na isti življenski standard.
Iz Washingtona pošiljajo me-šetarje, da izravnajo stavko, gospodje lastniki pa so raztreseni po raznih letoviščih, washing-tonski gospodje pa se vozijo k nam na počitnice. ,
TU stavka se pa vseeno razlikuje od drugih sodobnih stavk v tem, da dosedaj so vsaj okrajne oblaHti poštene. Kompanij-ski puškarji morajo biti tam, kamor spadajo—na kompanij-ski zemlji. Navadni deputiji z lahkoto delajo red s tem, da pazijo na kompanijske čuvaje, ki ob v .tak i priliki poskušajo narediti zmedo in izzivajo.
Velike žarnice ne smejo obsevati izven kompanijske lastnine in zato se jih tudi ne poslužujejo. Vsa čast našemu šerifu in pa okrajnemu pravniku ter njunim štabom. Stavkarji bomo vedeli kdo je na naši strani—pri volitvah.
Ker že omenjam volitve, naj povem, da tudi tukaj kandidira precej slovenskih kandidatov za razna mesta. Nas posebno zanima kandidatura Antona Suštar-šiča, ki kandidira za redarja. On je člpn društva št. 207, tako tudi njegova družina, in čitatelj ter večletni naročnik dnevnika Pro-sveta.
Frank E. Jeniker, 207.
imeti v nevednosti in ponižnosti. Slovenska duhovščina, ki si lasti "moč" nad svojimi farani in je aktivna v politiki, ne pove ljudem, kje in kako je rešitev iz gnilega kapitalističnega profit-nega sistema. Demokratje ga ne morejo rešiti—ker ga ne smejo, zato so bili izvoljeni. Kaj potem? Ali naj ljudje vedno beračijo dela in miloščine? Bog tudi noče pomagati, dasi ga ljudje prosijo vsak dan. Slovenski duhovniki, ako res kaj znate— kar dvomim—vaša dolžnost je, da poveste v vaših pridigah in spovednicah ljudem, naj narod zaupa v svojo lastno moč, da naj delavci zaupajo v svoje delavske unije in delavske politične stranke. Šele potem bodo duhovniki vredni, da so duhovniki svojega naroda.
Slovenski katoliški tisk rohni, ker mu postaja vroče, da socialisti ne ljubijo svojega naroda.
ljubljanska purgarija, ki ob dik- Adamič, pa tudi «a je še tako
taturi strada, naj le še povabi kralja na Bled, mu prižiga lučke
in ga časti kot to delajo vsi ponižni hlapci. Narod kot narod pa ne bo večno hlapčeval.
Slovenski duhovniki in slovenski katoliški tisk se naj bi rajši potrudili, da bi res pokazali kakšno delo za narod, ne pa zmerja^ li socialiste. Delati za narod je to: narod učiti kaj so njegove pravice in dolžnosti, ne pa narod zavajati, da moli in časti krvosese v Človeški družbi.
Joe Hočevar, 21.
Bolečine Ivana Hribarja West Allis, Wis.—V Prosveti z dne 22. maja 1.1. sem čital pis* mo Ivana Hribarja iz Ljubljane, tikajoče se Adamičeve najnovejše knjige, ki jo Hribar zelo neprijazno omenja. Pravi, da radi te knjige on (Hribar) trpi bolečine.
Poznam Louisa Adamiča osebno in ni moj namen, da bi ga zagovarjal. Povedati želim le svoje mnenje o Hribarjevem pismu. |Hribar pravi, da knjige
velika resnica. Pisatelj Adamič je prejel že veliko pohvalnih pisem o svoji knjigi. Pisali so mu otroci slovenskih staršev in pisali so mu drugorodci. Z zanimanjem so čitali njegovo knjigo, v kateri na lep način opisuje jugoslovanske kraje, ljudstva in navade ter kritično omenja sedanjo vlado. Vai se povoljno izražajo o knjigi, le vladajoča klika je proti. Američani so jo sprejeli z veseljem in odobravanjem. Mnogi so se odločili, da potujejo v Jugoslavijo, da vidijo na svoje oči njene krasote, ljudi in njih navade.
Te vrstice sem napisal že pred mesecem in jih hranil, misleč, da se bo medtem kdo drugi oglasil glede tega. Ker se ni, sem se odločil, da jih sedaj objavim.
Jože Radelj.
2e staro čvekanje. Nikdo nij|Native»B Re^rn" sicer ni čttel, bližje m nikdo nima rajši svoje- y roke pa je dobil razne ča80pis. ga naroda kot socialist. Vem,1 ne izreke iz Amerike, iz katerih
je razvidel snov Adamičeve knji-
kaj pišem, in vem kakšni so ne-1
Birmingham, Ala. — Stavka šest tisoč rudarjev, ki kopljejo železno rudo, je bila končana, ko je bila med jeklarskimi družbami in International Union of Mine and Smelter Workers podpisana pogodba za poravnavo H|>orn. Sporazum so odobrili tudi stavkarji.
Stavka je bila končana s kompromisom. Jeklarski baroni — Tennessee Coal, Iron Railroad Co., Republic Steel Corp., Woodward Steel Corp. in Sloss Sheffield Steel & Iron Co. — so "zmagali" v tem, da je bila ob-drAana minimalna plača .H(> centov na uro kot jo določa pravilnik 1'ri.stali so pa na zvišanje plač za pet centov na uro za navadne delavce in tri cente za izurjeni Poleg tega so tudi pristali na nadaljnja |M>j(ajaiija za izravnavo drugih pritožb in zahtev.
Stavka se je pričela v začetku maja in j»* bila posebno od začetka krvav a. I 'hit je bil en zamorski stavkal', večje število pa ranjenih. Cvte kompani.iskih po-Isijnikov so širile strah po vseh rudarskih kempuh in streljale v koče stavkarjev. Več kemp so napadli "nočni jezdeci". Nad stavkarje je bila poslana tudi dr/avna milica. Rudarji so pa kljub temu terorju v/držali do konca in zmagali. Dobili so unijo in majhno izboljšanje plač.
Dunni pastir noče moliti xa de>!
Pravi, da Amerika ¿smIuII
miAo /uradi hudobije "new deala"!
Foil Worth, Tea. -Rev. S. H.
Katoliška vzgoja in drugo Pueblo, Colo.—"Vr<?če, solnce pekoče, da zemlja reži," bi rekli s pesnikom. Tako je sedaj pri nas. Vročina nad normalo. Dežja nobenega že štiri mesece. Okoliški farmarji, ki so odvisni (si mokrote iz oblakov, nc bodo imeli nobenih pridelkov; kar so vrgli v zemljo, se še tisto posušilo. Ni treba nobene vladne kontrole—zato skrbi klima.
Z delom je zelo slabo: industrije, v kolikor obratujejo, delajo z zmanjšano delovno silo. Vse hiti bolj in bolj, vsak za se-
kateri teologi do svojega naroda. Nikdo bolj ne pospešuje po-tujčevanja kot rimsko-katoliška cerkev. Pojdi eden ali drugi, ali srboriti Jerich, ki misli, da je urednik pri Amer. Slovencu, po slovenskih naselbinah na zapadu in videl bo, da vso moč nad ljudmi imajo fare. Mladina moli in poje v angleščini, se ženi z drugorodci—je amerikanska popolnoma. Ne ve ta mladina, da je
ge. Lepo bi bilo, če bi Hribar očetovsko podučil Adamiča o stvareh, katere smatra, da so napačne. Hribar je vsekarkor slabo poučen o razmerah v svoji domovini, ali pa misli, da so ameriški Slovani in drugi, ki so knjigo čitali, tako nevedni o resničnem položaju dežele, ki jo v svoji knjigi pisatelj Adamič obdelava.
Saj smo vendar o stvareh, ki
slovenskega pokoljenja. Ne ve jih Adamič opisuje v svoji knji-
za domovino svojega naroda. In ta mladina ni socialistična! Socialisti jo niso mogli doseči vsled premoči in vlade slovenskih duhovnikov. Socialisti so krivi, ker se potapljamo; socialisti so krivi, ker ni dela in je lakota tudi v katoliških družinah. Kakšna umazanost! Katoliški tisk je zavajalen in umazan; umit in opran bo šele tedaj ko ga umi-jejo tisti, ki ga podpirajo in vzdržujejo.
Slovenski socialisti so hoteli republiko ob razsulu Avstrije— za Slovence, Hrvate in Srbe, pa se ni obneslo. Katoliški vodje so vsilili in pripomogli narodu kraljevino Srbov. Kaj se to pravi ljubiti narod? Vsiliti narodu Človeka za kralja, da ga časti in moli. Ali je to narodno? Učiti narod zvestobe in ponižnosti do kralja (ki ne zna ničesar). Ali je to človeško? Se je pre-m*la jugoslovanska diktatura za take hlapce kakršni so v katoliški cerkvi. Za diktaturo enega človeka nad narodom so od
be, zn svoj biznis, za svoj trg.. Brezdelni delovni ljudje pa le «ovor-ni katol,ôkl v<*«teUi
čakajo in čakajo, da jim bo veliki biznis prinesel dela in kruha. Velika je še brezposelnost
Ko je Adamič obiskal domovino, spisal knjigo in predstavil narod drugim narodom kakršen
tukaj. Zelo malo jih je »aposlo- je in kakršnega je naredila kanih pri javnih delih. Odkar so toliška naobrazlm v zadnjih pet
' sto letih, je ta katoliška družba lopnila po njem, češ: narod sramotiš! Ce je slovenski narod vraževeren, je vendar jasno, da mu katoliške šole niso hotele to izbiti iz glave. In če je lahko koga sram, je lahko slovensko duhovščino. Ene vrste vraža je
se odkrivale nerednosti in korupcije, so postali bolj varčni in pazljivi. Vlada je sicer v to privolila večje vsote, ampak tudi to ne bo moralo iti % vedno tako. Prej ali slej bo odpovedalo. In tedaj bo spoznalo ameriško ljudstvo, da mora načeti tam. kjer
gi, že davno prej vedeli, nismo pa vedeli vsega niti ne v taki luči kot nam jih on predočuje. Kaj pa glede denarja, naloženega v bankah in poslanega iz Ameri ke v stari kraj ? Izvedeli smo, da je bil razpisan moratorij in vlagatelji se nimajo kam pritožiti. Premožni sloji pa vlagajo svoj denar v tuje banke v drugih de želah. Tudi o tem je javnost že prej vedela.
Kaj pa z našimi rojaki, ki je-čijtf' pod peto italijanskega fa šizma? Ali je Hribar že kaj storil, da se jim olajša gorje ter da se jih osvobodi? In tudi v lastni domovini se gode krivice, ki jih čutijo vsi, najbolj pa delavci in kmetje. Trpijo preganjanja tudi oni veljaki, ki so se drznili povedati vladajočim v brk, da se ne strinjajo z njihovo politiko diktatorstva. Toda Hribar ne bo kaj takega storil. Saj je pa on sam del vlade. Pravili so mi, da prejema kar tri državne plače. Potem je pač razumljivo, da bo vselej zagovarjal režimsko politiko.
Pred nami je zelo važno vprašanje, o katerem bodo morale nače organizacije razpravljati prej ali slej. To vprašanje je: kako zadržati denar, prihranjen v tej deželi, ki se pošilja v staro domovino, kjer ni zanj nobenega jamstva.
Kdorkoli je čital knjigo "The Native's Return" je pač lahko sprevidel, da je pisatelj pokaza večjo ljubezen do svoje rodne domovine in slovenskega naroda
bc
5. ju,
način če se okliče stavka, do kater, £ pride.	ra(
Napredka pri društvi liko, zato o njem tu<i ;em poročati. Omenil da se bo vršil na.š prih nik dne 22. julij; * Gardnu. Ta piknik prir «tvo št. 304 SNPJ'S n* vrši v bližini mest* da se bodo vsi člani u s poulično se lahke ljete in v pol uri «te tam društev Tabor Slovanov' finders m Jduba Sloven na dan dne 22. julija! V na je samo 40 centov njič kaj več. A. Uksaa
Vabila na skupno si»
Terre Haute, lad. _
njam članom in članicai štva št. 221 SNPJ, da * hodnja seja dne 8. julija eno uro prej ko navadni ob 9. dopoldne, ne ob 10. zato, kakor vam je gotoi no, ker se vrši na isti dai slavje 30 letnice SNPJ, prireja pet okoliških SNPJ v Universalu, In<j Člani in članice ste vablj se te proslave gotovo u<| V ta namen je bilo sklenj prošli seji, da bo naše i plačalo za svoje člane stroške iz svoje blagajn« nja bo s trukom, ki bo ¿al pravi jen ob 11. dopoldne) tu predsedniku na 21st ii ave.
Glavni govornik na skupnem slavju bo br. F, der, gl. tajnik SNPJ, ki gotovo mnogo zanimivem dal in razložil o naši SNF liram tudi na ostale roj pridejo, v velikem števili slavnostno prireditev. S boste, da naše jednota i trdni in zdravi podlagi.
Na svidenje 8. julija r ju!—Steve Skirt, tajnik
'vodijo" narod. Slovenska skuša zavrniti vse, kar omenja
je dosti: ameriški prof itn i si- če morajo verniki moliti za kra-kot marsikdo drugi, ki se šopiri stem se bo moral spremeniti v Ija v cerkvah po navodilih tistih, s svojim patriotizmom. Hribar obrat za vse državljane.
"Na^a" naselbina, ki je itak "junaško" povečini demokratska, nima nobene garancije, da bodo imeli vsi delo in kruh. In tako se vse skupaj pogreza v mrtvilo, lenoUi in ponižnost. Fant je, odraščeni sinovi nasclni-kov, zdravi in močni pa pohajajo okrog brez vsakega tlela, zapravljajo "telesni in duševni blagor" na oltarju ameriškega profila. Kaj Ih) v življenju s takimi fan ti? V mladosti »e ne bodo naučili nol>enega dela, vse veselje do dela Im> v taki mladini ubito. Nad tako mladino gospodari fars. y loven tki duhovniki |ni slo-venskih naselbinah. Ce »t» se ti
Frajut r, loptiatični pa -u»r -vlduhoviuki res, kdaj kaj učili, da okraju Tarrant, je na/tianil s v o-'se morejo prištevati k inteligeii-jim vernikom, da ne bo molil za ti, bi morali povedati kje iti kade!. "Amerika rasiuAi so&o in ko je rešitev is misernosti in I m *d to bi bilo prositi I toga, naj hlapčevanja delavstva v ure 1 bo, odvrne pravično kasen od deže-lda bi vsak zdrav človek delal in le," je tekel |ia»tor. "Ameriška imel sigurnost do človeškega ob-ilada je lani dala unieitl Veliko *toja. Tega slovenski duhovni« l/ivilf«kih pridelkov na ki ne store, in zato so največji n letoAnja suša je hpl.j» »ovratniki svojega naroda Me-i ta kriminalni čin naše sto tega. da bi poučili ljudi (če
\ • ' ' o	_ < ■ >	ea :o». zmei ja to »«h--,.«' t.
zalogo farmah kazen i Vlade "
debatir in nap« va l. d» in mor«
« "S
«< tej p»«torie\i Tmu k. t «ovratnike naroda K« t to
led «o a večino <*tyU«o dela t- d'..Ani pj»*t,r v zmoti *m*i moliti za del! ' :
I** priznajo, tla ničesar ni Največji »ovratnik *vo
O stavki pristaniščnih delavcev
San Francisco, Calif. —Večkrat sem se že namenil, da opišem položaj stavke pristaniščnih delavcev. To bom storil sedaj. Najprej moram omeniti, da ni nobenega Slovenca med stavko-kazi, mnogo pa jih je med stavkarji, ki so večinoma naši člani.
Ko to pišem, je stavka v teku že 50 dni. Vse izgleda, da bo trajala še precej dolgo. Od začetka je bilo par spopadov z mestno policijo, katerih sta bili obe stranki enako krivi: trmoglavost. Seveda so bili, po številu ranjencev, zmagoviti stavkarji; več je bilo ranjenih nasprotnikov ko stavkarjev, dasi-ravno je imela policija orožje, stavkarji pa le kamenje. Da ni potem več prišlo do spopadov, je vzrok to, ker stavkarji ne smejo več mimo skladišč. . "Mrtva linija" je široka kakih 150 do 200 čevljev. Seveda, nihče nič ne reče, če kdo zaide na to stran linije in jih dobi po grbi, kar se zgodi večkrat, skoro bi rekel vsak dan. V tem oziru ne morem zagovarjati ne te ne one strani, kajti stvar je precej komplicirana.
V splošnem se lahko trdi, da je tukajšnja in oaklandska policija precej počasna, da se bi pokazala, kadar nastane kje tepež, četudi imajo dobre zveze po radiju in lahko vidijo vso fronto, sedaj ao pa že uvedli tudi aero-plane, ki patruljirajo bojno linijo. Zgodilo se je že, da je policija že večkrat povedala kje se dobe stavkokazi, ki so skriti, mesto da bi "grintovoe" varovala.
Da so se parobrodni magnatje hudo všteli, je razvidno iz tega, da kljub vsem svojim milijonom in v času milijonske brezposelnosti, je stavka še ravno tako solidarna kot prvi dan. Končno je moral sam predsednik Roose-velt "stopiti v akcijo" s svojim "spornim odborom." Ce ne bi tudi vozniki zastavkali iz simpatije, bi bilo že vse izgubljeno. Dosedaj pa ni bilo še nič blaga odpeljanega iz skladišč, ki so go tovo že vsa prenapolnjena. Zelo dosti pomaga dejstvo, da trgovci nočejo sprejemati blaga, ki ga dovažajo stavkokazi. Tega pa trgovci ne delajo iz ljubezni do stavkarjev, ampak iz strahu pred bojkotom. Industrialna asociacija si na vse načine prizadeva, da bi odprla luko, pa je dosedaj še vselej naletela na odpor
To je največja stavka v zgodovini San Francisca. Dokas je to, da izgleda zaliv Zlatih vrat kot bi bila vsa mornarica zasidrana v njem. Izpred moje hiše lahko naštejem od 20 do 25 ladij zasidranih v luki. In koliko jih je drugod po vsem zalivu. Vseh ladij je približno 120 v luki. Ako ne bi imeli prihodnjo jenen volitev, bi gotovo že poslali sem milico, četudi dosedaj za to še ni bilo nobenega vzroka. Vzrok pa bi našli v tem. češ, da vse pristanišče spada državi in da prebivalci enega mesta nimajo pravice ustaviti promet cele' države.	. « a»
Sedaj se je oglasil stari bo-|»,«P^a ^^ jevnik mornarjev A. Furuseth.	K"
Tukajšnje časopisje ga pozdrav-¡ Cincinrat'.	^
Vabilo na društveao Struthers, O.—£langt< štva št. 227 SNPJ se vabi hodnjo sejo, ki se bo vri 8. julija. Rešiti moramo i nih zadev in podano bo sečno poročilo o poslovan štva. Izvoljen bo tudi o< prihodnji piknik. Poziv sebno one člane, ki se l kdaj ali sploh nikdar ne društvenih sej, da pric prihodnjo. Pridite vsi, (i potem povpraševanj o te nem, da kako in kaj. Ni nje na seji 8. julija!
John Crncich. U Pripomba ured.:—Gor bili sta prišli prepozno i no izdajo, ki je izšla 3. j
LISTNICA UREDNlS
Pittsburgh, Pa., M. S dopis je dospel prepono ko vo izdajo, sred na P praznika ni iz*la-
"Sijajna plača" K nih delavk
Večina delavcev zaslu/i i dolarjev na teden kiji veitiu dealu"
Greenville. S. C. - J
ferenci organizatorjev M unije je njen podpredseds man rekel, da večina trt delavcev ne za*!"*» * dolarjev na teden. Mi« plača v pravilniku je I" ur dela. Ta plača je ob«N
maksimalna, otiroma *■
Glede »krajšanja drugih unijakih slu dogovora x» na delu posebna kom**
ma v kratkem poro^ *
K rekel, če »c ^^
zadovoljil - Porot^ ročili komuuje.^; " redna konvenc.J« raspravljals a lanerslf
•»•F I
Ija, ker misli, da bo on gotovo, Robinson,	" j„«r d
lal kakšno sugestijo, ki bi vo- na smrtni dila v poravnavo stavke.	| odredil«. m
Da ni ta stavka le stavka mor- P»*a P'
nariških težakov, temveč nas vseh. si lahko pač vsakdo »am misli Ce zgubijo oni, zgubimo
n)"1
bil* ,u .-••ii
let, takoj Vo m _ , ^ ,ena s k**^ i*d »
s njo vi
Policaj v Seattle.	pripraven za napad na stanujoče
HL-	TT.....i *-'rUUnl*nr delavce. Na obrazu ima plinto ma*kn. v rokah «
jega naroda je tisti, lu ga hoč«F|*tolo. ki strelja pline sa sobenje.
i. vsaj za prihodnjih 20 let:¡starke' * .^¡¡JTee ca toliko čaaa bi bilo delavsko gi- deljek " banje na pacifični oli«li potlače-	* . ^ v**
no. Mnenje tisočerih je, da ae na sraven bi urišlo do hitre zmaire le na ta nje.
Yesti iz Jugoslavije

je „otki.si>KAVI. fl ftZ MEJO
Dfc
cem vi v
Beogradu
& neke menjal-
hJljo uslužbencev br
1*2 vozi na Madžar-
tapil iz Jugoslavije pa na skrivnem tu-* to prodano zlato, u mu koncesijo, mu nalo-LV oba železniška ^ pa odpustili iz flluš-
- »Jedili že drugo ta-
večje tihotapstvo, 8 ka-„ 1 v zvezi vsekakor
*	«rajska gosi>oda. TUka a zlata in denarja v
vsotah se vršijo lah-
Ï Beograda.
Jg0 tihotapstvo so od-Knavaden način. Po-tihotapca je ¡tihotapcu «I milijon in tihotapec il zadevo policiji. Zdaj » pomočnik in zaplenjen fljjon. pravi tihotapec pa IV inozemstvu—brez mili«
je bil pravi tihotapec, ka-ije ime, tega ni mogoče liti ali pa njegovo ime ta-b ne bi bilo še večjega t Je že spet kak "ugle-lovck.
leznaiicc je torej vstopil I dni maja v simplonski sni vlak, ki je vozil proti Kmalu iz Beograda je ta I« naprosil sprevodnika, 1 pomaga prenesti čez me-llijo zavojček, v katerem letaj dragocenosti. Oblju-l je lepo nagrado. Spre-I Kujundžič je zavojček r ga na skrivaj v rado-ti odprl. V zavojčku je bijou dinarjev v samih ju-inakih bankovcih. Spre-l je denar zamikal. Med i je neznanec spal v svo-upeju. je sprevodnik v h stopil z vlaka in se vrnil na vlak. Neznanec mirno spanje spretne-pca. V Trstu pa se je I ter kajpak takoj pogle-iiprevodnikom. Ni ga na-
*	»prevodnike si je ogle-pljega pa ni našel. Lahko ta", kako se je prestrašil, »»il je zadevo oblastem.
je bil lahko siguren, milijon izgubljen Ce je toitt Kujundžič ostal v Juti'. pa ga bodo prijeli, bo-■ilijon zaplenili ker je to*l»sko blago.
w Kujundžica prijeli. ukrat »topil z milijonom ^ubo v Vinkovcih iz vla-avtom odpeljal v fcid, Ivi njegova sestra. S se-l*vakom so položili ban-»P'w'vinast za boj ček, za-1 P» pf>ko|*ali na vrtu. JJKlaj Kujundžiča prijeli, «tajil, da bi bil ukradel 'H <ia »ploh ni vedel, kaj Zavoj je skril v voz.
J<- izstopil le zato,'ga obsega 164 strani.
^ Vlak mu je)	--
MJiiMi/:. se potem ni ja-1 mtožbo, ker je računal, JJ^n iz službe. Ko se vrnil v Jugosla-Mi u«odni voz preiska-® P» ni ko na^li. Policija ' ^"fjMala še sestro in -Med tem pa matu tah priznal, "' vzel ter zakopal ptr> J** Pokazala p<»li. ^ r*J kopljejo. Kes so ^ " bil je pra-A I "tem vso n ji-k rival išče ter nad iMKi/KW) J«' Kujundžič 1«» nekaterih
iati. Javnost pa bo najbrže tudi »man čakala, dg bi preiskava poiskala tiste veletrgovc? iz Beograda, ki so skušali poslati nilijon Din čez mejo in ki so morda že stihotapili več podobnih vsot iz države v tujino. Da '.zvoz takih vsot škoduje položaju dinarja na borzah, je pač znano.	, ,
Samomor iz nesrečne ljubezni. —Na T®"1". v mariborskem predmestju, je izvršil pred nekaj dnevi samomor 25 letni čevljarski pomočnik Franc Bobič. Zaljubil se je bil v tekstilno delavko Katico L. Prišlo pa je med njima do nekih nesoglasij in že pred mesecem je skušal France izvršiti samomor. Vendar pa je v bolnišnici okreval. Potem je .»pet zahajal h Katici. Prišelje k nji pod okno tudi v nedeljo 17. junija ponoči. , Ker se mu Katica ni oglasila, je potegnil iz žepa revolver ter si pognal kroglo, v glavo. Katica je našla fanta krvavečega pod oknom. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda rana je bila smrtna in ji je France čez nekaj ur. podlegel.
Čebelarje utegne zanimati knjiga ¿Staneta Miheliča,. ki je izšla te dni ter obravnava življenje in delo prvega umnega čebelarja Janše. Letos poteka namreč £00 let, kar se je na Gorenjskem rodil poznejši slavni čebelar Janša, katerega razprave in knjige o čebelah so bile prve to vrste v svetovni literaturi ter je svetu odkril mnogo skrivnosti iz življenja čebel. Živel in deloval je večino svojega življenja na Dunaju. Zdaj smo dobili izpod peresa akademika slavista Miheliča prvo razpravo o Janši, ki govori najprej o takratni dobi in o Janševem delu. Da je bilo čebelarstvo pri Slovencih na visoki stopnji že pred več kakor 200 leti, dokazuje poročilo lan-špreškega gospoda Petra Pavla Glavarja, ki ga je 1. 1768 na prošnjo Kmetijske družbe poslal dunajski vladi. Mihelič navaja v svoji knjigi v prevodu celotno to poročilo, ki najlepše dokazuje, kako visoko razvito je bilo že takrat čebelarstvo pri nas. V drugem delu knjige pa govori o Janševem delu. Janša, ki je bil profesor čebelarstva na Dunaju ter svetovno znan najboljši strokovnjak v tem poslu, je napisal mnogo knjig, vse seveda v nemškem jeziku. Njegova Razprava o rojenju čebel", ki je izšla 1771 na Dunaju, je bila prva znanstvena razprava o tem čebelnem pojavu. Po njegovi smrti pa je Janšev učenec Joseph Muenzberg izdal 1. 1775 "Antona Janše popoln nauk o čebelah", ki predstavlja temeljno delo o čebelarstvu in na katerem «Ioni vse nadaljnje preiskovanje in proučevanje življenja čebel. Ker je tudi med slovenskimi farmarji več čebelarjev, jc,verjetno, da bi jih knjiga o prvem umnem čebelarju, svojem rojaku zani mala. Naroča se pri Čebelarskem društvu v Ljubljani. Knji-
prefcivalstva v primeru zračnih napadov. Ta načrt pride v najkrajšem času v razpravo pred zvazjno skupščino.
Po tem načrtu bi bila zaščita prebivalstva v načelu stvar kantonalnih in krajevnih oblasti, zvezna oblast pa bi pripravila in izvedla primerne ukrepe zoper kemične in podobne napadalne pripomočke, izobrazila višje o-sobje, ki bo vodilo to zaščito, dala izdelati in uvoziti potrebni zaščitni material zoper zračne napade. Pri tem se načrt ne omejuje samo na napade s plinskimi ■bombami, temveč obsega tudi zaščito zoper zažigalne in bri-zančne bombe. Posebna komisija, ki jo je že lansko leto izbrala zvezna vlada, je izdala že v podrobnostih predloge, ki se tičejo organizacije zaščite po kantonih, občinah in obratih, alarmne službe, opreme in uporabe zavetišč, sanitetne službe in pouka. Zaščito organizirajo v podrobnostih kantoni in občine, ki nosijo tudi stroške, a svoj del prispeva tudi zvezna vladu, ki zahteva zato kredit v znesku 840,000 švicarskih frankov.
Kolikor je razvidno iz poročil švicarskih listov, bo načrt vsaj v glavnem izveden ie spomladi prihodnjega leta. Višji instruk-cijski tečaji se otvorijo že poleti, kantonalni jeseni, v zimskem času pa se ustanovijo lokalne organizacije.
Anglaiki parlament
(Po Aloanovu)
Angleški parlament je najstarejša ali vsaj druga najstarej-
Zra\eu njega stoji kraljičin pre stol, ki so ga postavili na željo Edvarda VII. — prej je bil v parlamentu samo kraljev pre-tovrstna institucija na svetu. stol. Kraljičin stol je za poldru-
Skoda, da tej več stoletij stari ustanovi ne odgovarja tudi enako staro poslopje: današnje po-
go colo nitji — kajti kraljica je "samo žena svojega kralja in gospodarja" — kakor jiojasnjuje
alopje parlamenta je novejšega najmlajši biograf. Ob strani sto-datuma kakor Tavrijski dvorec j ji majhen, skoro otroški stol za in Bourbonska palača. Staro je • vvaleškega princa.
ŠIMPANZI IN DENAR
Nenavadna "banka" — Eksperimenti ameriškega profesorja
h

r->

IVO
ifki
Ijaj
Strah pred kemično vojno
Celo nevtralci trepečejo in pri . previjajo zaščitne ukrepe
'••veda zapk 'il seveda za
'» «smo oro-h veletrgov-a način pU-vozili iz Ita-n» podoben milijonč-
" Ml tO edi-' '»r po ns-"v»tap«c pa "J** v luiijé
r thrta druž-
* "rtlt jonom
A'jttia upjA-
Profesor na Yaleškcm vseuči lišču Robert Yerks, ki že več let dela zanimive poskuse z opicami poroča, da mu je uspelo šim-panzom vzgojiti čut za vrednost denarja. Poskuse je delal z živalmi, med katerimi je štela najmlajša leto dni, najstarejša pa 6 let.
Navadil jih je vsako stvar, ki so si jo zaželele, "plačati." V ta namen je rabil raznobarvne kovinske znamke. Opice so kmalu vedele, da morajo vreči znamko določene barve v avtomat, če hočejo dobiti določeno stvar. | Ce so pa hotele znamke same, so morale izvršiti to ali ono delo, n. pr. prenašati tovore in podobno. Tudi pravico do ostavitve kletke so si morale na ta način zaslužiti in plačati in če so hotele, so si lahko kupile celo likerja. Zanimivo je, da so delale z velikim veseljem, čim so razumele pomen denarja, in so kazale celo nagnjenje, da bi delale preko zahtevane mere, samo da bi zaslužile še več.
- V ostalem pa so «e izkazale kot velike razsipnice. Po navadi so potrošile vso zalogo pri-služenih znamk naenkrat, ko so prišle v položaj, da kaj izdado. Posebno razsipne so se izkazale samice. Cim so zaprli avtomate, so preostale znumke, tako rekoč svoje "prihranke", oddale pazniku, do katerega so imele absolutno zaupanje. Same med seboj pa si niso zaupale, ln to po pravici, kajti kradle so znamke druga drugi, kolikor so mogle.
Zelo zanimivo je tudi to, da so nekateri šimpanzl pri drugih "denar" prosjačili ali |>a si ga izposojevali in ga potem tudi vračali.
osemdeset let. Staro poslopje je | pogorelo v letu 1834.
V poslopnem kompleksu parlamenta se je ohranila iz starih časov, iz 11. stoletja, samo Westminster Hall; sijajna velika dvorana, ki je tesno zvezana z angleško zgodovino. Na različnih mestih tal najdemo napise: "Na tem mestu Westminster Hall je stal Karl 1. med svojim procesom . . ." "Na tem mestu . . ." itd. Določenost in natančnost napisov vzbuja smehljaj. Marsikdo bi mogel pripovedovati o tem, kako nastanejo taki napisi. 1a>p predmet za habilitacijski spis gorečega privatnega docenta (delo, ki ga mora spisati, da postane nekdo docent na univerzi): "Sleparstvo v zgodovini in zgpdovina zgodovinskega sle-parstva."
Zal smemo tudi važnejšim sporočilom o britanskem parlamentu prav tako malo verjeti. Zapisnike parlamentarnih debat v hiši lordov vodijo na primer od leta 1509 in v knjižnici parlamenta ti z upravičenim ponosom pokažejo te zvezke. Vemo pa to-le: v 18. stoletju je delal te zapisnike znani pisatelj Samuel Johnson. Mnogo let kasneje je v pogovoru z Johnsonom njegov prijatelj Francis ves navdušen omenil neki govor Pitta starejšega; zdel se mu je najboljši od vseh slavnih parlamentarnih govorov. V napadu odkritosrčnosti — to se je dogajalo pri njem — je priznal stari Johnson, da je on sam sestavil ves klasični Pittov govor od prve do zadnje vrstice: Johnson navadno ni obiskoval sej, temveč se je informiral pri slugah, kdo je o čem govoril. Sele pri sebi doma, v podstrešji Exeter Istreeta je sestavljal govor* 'znal je dobro posamezne govornike in je vedel približno, kaj je mogel vsakdo od njih povedati. Govorniki so bili nezadovoljni in niso niti mislili, da so tako dobro govorili. "Sestavljali ste jih seveda nepristransko!"—je dejal verjetno malo presenečeni Francis. "Vedno sem čuval videz nepristranosti, toda trudil sem se, da sem formuliral govore teh wigh-skih psov tako, da so se prav slabo iztekli," je odgovoril Johnson, ki je bil rabia-ten toryjevec (wigh staro ime za angleAke liberalce, tory pa za konservativce). Angleški zgodovinarji nimajo radi, da jih kdo spominja na ta pogovor. Nekateri od njih so poskušali doka-zati, da je Johnson kljirt» temu precej natančno zapisoval govore. No, morda je sam o sebi la-gal.
Najsljajnejša dvorana v Westminstru je lordska zbornica. V umetniškem oziru je tu vse odlično, od oken do kraljevega prestola. Kralj ima svoj prestol tudi v Buckingham gradu, v Saint-Jamesu in v Windsoru.
|Toda po ustavi je pravi prestol Desno od mize sede ministri, za sanjo tisti,* ki je v parlamentu. | njimi pa njihovi pristaši; na levici sedi opozicija. Na preprogi ob obeh straneh mize so bile do nedavnega vtkane črte, ki jih ne sme noben govornik prestopiti; ta opreznost isvira še is časa, ko so poslanci nosili bodala—črte so v razdalji, preko katere je nemogoče križati bodala. Daues seveda ni več potrebe za te črte: ni verjetno, da bi socialisti z bodali navalili na MacDonalda in Thomasa, če so še tako nežna čuvstva, ki jih sedaj goje proti njima.
Vsak poslanec govori s svojega prostora in ne dolgo. Preje e bilo drugače: Palmerstone je govoril po pet ur. Medtem so se navade spremenile in govorniki
"llouse of Commons" (poslanska zbornica) je mnogo preprostejša od "House of Lords". V primeri s sejnimi dvoranami v bivšem Rcichstagu, v francoskem parlamentu ali v nekdanji ruski dumi je ta dvorana zelo majhna—zopet iz spoštovanja do starodavnoati: da je vse tako, kakor je bilo prej. Zato pride na šest sto poslancev samo nekaj nad tri sto prostorov. Zelo ozke so tudi tribune za občinstvo. Sicer ni oficielno nobenega občinstva v tej "spodnji" »bornici. To je zanimiva poteza v angleških parlamentarnih običajih. V prejšnjih stoletjih seje parlamenta niso bile dostopne tujcem, ln v Angliji je težke» iti preko tradicije ; po drugi strani so pa le morali dopustiti občinstvo. Našli so fikcijo: je občinstvo in ven dar ga ni. So nevidne sence. Kes je, za sence so tribune, ki so poleg tega še ločene med seboj j vmesnimi stenami: za sence žur nalistov, sence inozemskih častnih gostov, sence navadnih turistov. Toda predpogoj Je, da niti speaker (predsednik angleškega parlamenta; dol>esedno-—govor nik) niti člani zbornice nikogar ne vidijo. Pred nekako šestdase timi leti je konservativna stran ^izrabljala to okolščino, da je šikanirala republikanskega po slanca llerberta; vsakokrat, ko je prosil Herbert za l>esedo, se je dvignil kak konservativni poslanec, ki je razburjeno pokaza na tribuno in sporočil speaker% ju, da je opazil tujce v hiši "Strangers are present." Speak er je moral nato prekiniti sejo Ta šala je trpela precej dolgo Potem je postala dolgočasna.
Danes lahko prida vsakdo na I)0J sejo spodnje zbornjce — z eno izjemo. Ta izjema je anglešk kralj: njemu je vstop v spodnj zbornico najstrožje zabranjen. Kakor znano, je bil pojav Karla I. v spodnji zbornici v letu 1642 eden <>d povodov v* revolucijo, ki je stala kralja življenje. V običajih spodnje zbornice je zato še danes ta le navada: na dan otvoritve novega parlamentarnega zasedanja pride kraljevi poslanec, "čuvar črnega iezla," k spodnji zbornici, da povabi poslance v hišo lordov; pred vrati spodnje zbornice stoječi čuvaj, "sergeant z orožjem", zaloputne vrata pred nosom kraljevega sla, ki potem trikrat ponižno potrka in sme šele potem st<rplti v zbornico.
Opravo spodnje zbornice nI urav nič podobna opravi drugih parlamentov. Sorarmerno msj-hna dvorana in dejstvo, da ni nobene govorniške tribune, spreminjata naravno ves značaj govora. Morda je radi tega angleška politična zgovornost tako neenaka francoski. Na sredi, pred dolgo mizo, sedi speaker V svojem srednjeveškem oblačilu.
Dočim so široki krogi in drža ve še pred nedavnim upale, da bodo stremljenja po mednarod ni razorožitvi dovedla do popolne prepovedi plinske vojne, jo opažati danes na vseh koncih in krajih izrazit pesimizem, ki se kaže v pospešenem pripravlja nju tako zvane "pasivne zračne zaščite", to je zaščite civilnega prebivalstva za primer zračne vojne. Švica je ena izmed zadnjih držav, v kateri je doslej prevladoval optimizem, in ni storila nič oficielnega za takšno za-uvoza. Ne- ščit/». Kot priznana nevtralna k«preMneya|i,rž*v». ki so sosedje njeno nevtralnost tudi spoštovali, je imela v tem pogledu gotovo lažje stališče. Toda sedaj se je le odločila, da se pripravi za V*e e-ventualnosti, kar je gotovo zelo značilno znanu»nje za nesigur-noat in razrvsnost naših dni.
Iz peresa poklicanih strokovnjakov je i»Ma brošura, ki obravnava vprašanje zračnega o-rošja jn ki podaja tudi načrt švicarskega cvesaegH sveta za zakon o pasivni zaščiti (ivll&fg*
*U%ks pri (••eerai Tire A K«»*« O. • ia>cs, ki eo M v avt«	*
Ak M#»u.
|'ik«4na »traž« u»la»1la pi»anii«ki
redkokdaj govore več nego pol ure. Astjuith pojasnjuje to s tem, da časopisi iz tehničnih razlogov ne 1>1 mogli )>onatisko-vati dolgih govorov. Govornik se obrne na speaker ja. Skrajno nevljudno bi bilo, če bi kdo kakega predgovornika imenoval po imenu. To se sporoča direktno mladim članom parlamenta v statutih; treba je reči: "visoko cenje-ni gentleman, ki je nazadnje govoril" in podobno.
Sejna dvorana spodnje zU>r-nice je ozka in ne posebno udobna, sicer pa nimajo poslanci nobenega povoda, da bi se pritoževali nad pomanjkanjem udobno- ' sti; na razpolago so jim odlična knjižnica, kavarna, restavracija ločenimi mizami za vladno večino in opozicijo in soba za šah; to je edina igra, ki je dovoljena parlamentu (v parlamentih dominionov smejo igrati tudi hI-lijard in tenuis). Povsod so spomeniki slavnih angleških državnikov. Ali se jih ivs kaj spominjajo? Lord George Hamilton pravi v svojih spominih, da jih pozabijo že isti dan, ko se poslo-Ve od državne službe.
Ob obeh straneh razprav ne dvorane sta dve galeriji za glasovanja: "Yes-lobby" In "No-lobby". V levo galerijo "No-lobby" gredo poslanci, ki glasujejo proti nekemu predlogu, v desno pa tisti, ki glasujejo za. Court-nay Ilbert, daues gotovo najboljši poznavalec brltskoga političnega življenja, pripoveduje, da navadno pred glasovanjem 'win' —vodja frakcije sporoči svojim članom, kako naj glasujejo, ali pa jim pove, naj vsakdo po svojem preudarku glasuje. V zadnjem slučaju "mora vsak član zbornice sam premisliti zadevo In'rešiti vprašanje; to je vedno težavno (troublesome)pravi brez vsake Ironij» sir Courtnay Ilbert. Pa nobenih skrbi radi tega! Canning namreč pravi: "Angleški parlament je pametnejši od najpametnejšega njegovih članov."
Tudi v Ohiu imajo Imperial Volley
"i'o*(ava".naMt»pila proti poljedelskim »lav kar jem
MrGyffey, O, I FT) V tem kraju Olua, kjer so najve-čja polja z« čebulo na avetu, se razvija druga lm|»erlj*ka dolina, kjer lastniki čebulnih nasadov smatrajo delavce za brezpravne sužnje. In kakor U» ne* štetokrat v zgodovini, so se v svoji mizeriji dvignili tudi tukajšnji sužnji, ki zahtevajo vsaj drobtinico od življenja. Kljub vsamu "novemu dealu". Jim do zdaj niso vrgli niti drobtinice».
Nad 700 Udi sužnjev Je za* stavkalo z družinami vred. Bo«l in razcapani *o oni dan blokira* li vse ceste, da untavijo prihod 400 flketiov, s katerimi lastniki nameravajo v zdrobiti stavko. MMnji so najeli tudi 50 privat» /ilh stražnikov ter jih z dovoljenjem "postave" oi>or<iftili, na mi dišču pa dobili iiijunkeijo"proti »tavkarjem.
Tukajšnji čebulskl «ielavri šive v neverj<-tril mizerifl. Xs*lu-Zijo |m# deset rentiv rta uro ^n i dolar /m dojet urnik in d«*lsjo v m Konl povpr« • no le štiri dni n<* | teden. 2iv« v kolibuh pravcato P*4y< življenje. 'I udi v lrnf»erial dolini v Callforniji sli ps med bornlrtritnimi dninarji ns Jugu tii iW Jrga prol« t*r*t va, vetfje rev-j Ačin« In šikaniranja kakor je u-s«»da t*h sol nje*. Ns polju delaj» tudi otr<iei o«! Sent tet na-prej.
Ti sužnji zahtrNsjo '15 centov plača na uro m imsjo v sled trg» | proti sebi tudi — "pootavu".
PROSVETMT
1 Tudi z dekleti ga je dražil njegov tovariš, zaklinjal ae je, da ga je videl z neko vlačnico v žitu onkraj "Vasi svilenih nogavic". Nato je Suvarin -povsem mirno in ravnodušno skomignil z rameni. Vlačnica, čemu neki? Ženska mu je bila isto kakor moški, tovariš, če je v nji kaj bratskega čuvstvovanja in moškega poguma. Drugače pa, čemu bi si človek obremenjeval vest s kako podlostjo? Njemu ni treba ne ženske ne prijatelja, noče se vezati z nikomer, otresel se je svoje rodne krvi kakor tudi krvi drugih.
Vsak večer okrog devetih, ko se je gostilna spraznila, je Štefan ostajal tu in tako kramljal s Suvarinom. V majhnih požirkih je pil pivo, a strojnik je zdržema kadil cigarete, tako da so mu od tobaka sčasoma drobni prsti porjaveli. Njegove motne, sanjave oči so gledale za dimom kakor skozi sanje in njegova leva roka, kakor bi bila zaposlena, je nervozno tipala in iskala po praznem. Naposled je vzel navadno na kolena domačega oajca, debelo, zmerom brejo samico, ki je živela v hiši docela prosto. Ta zajka, ki ji je on sam nadel ime "Polonija", ga je oboževala, ga vohljala po hlačah, se vzpenjala, ga praskala s šapami, dokler je ni vzel k sebi kakor otroka«* Potem ae je stisnila k njemu, povesila ušesa in zaprla oči, on pa jo je neprenehoma mehanično čehljal .in gladil po sivi svili njene dlake, pomirjen spričo te gorke in žive miline.	s h?
—	Ali veste, je dejal nekega večera Štefan, od Plucharta sem dobil pismo.
Rasseneur je ostal še tu. Zadnji gost je bil odšel In se vrnil v kolonijo, ki se je pripravljala k počitku.	i
—	O, je, vzkliknil krčmar, stoječ pred svojima najemnikoma. Kje neki je Pluchart?
Štefan si je že dva meseca nepretrgoma dopisoval z lilleskim mehanikom, kateremu je sporočil, da je dobil v Montsouju delo, pa ga je 4ni, ves navdušen, poučeval, kakšno propagando bi mogel pokrenlti med rudarji.
•	—Tako torej združenje, ki smo o njem govorili, prav lepo napreduje. Zdi se, da povsod pridobiva pristaše.
—	Kako pa ti sodiš o njihovi organizaciji? je vprašal Kasseneur Suvarina*
Suvarin, ki je božal Polonijo po glavi, je puhnil predse oblak dima in mirno zamrmral:
•	— Spet neumnosti l
A Štefan se je razvnel. Njegovo nagnjenje k upornosti ga je vrglo v borbeno delavnost zoper kapital v prvi vnemi njegove nevednosti. Slo je za mednarodno zvezo delavcev, za tisto glssovito "Internacionalo", ki se je bila pravkar osnovala v Londonu. Ali ni to sijajen po-kret, ali ni to borba, v kateri bo naposled zmagala pravica? Nič več meja, delavci vsega sveta se gibljejo in družijo, da bi zagotovili delavcu kruh, ki ga zasluži. In kako je ta organizacija preproata In velika: spodaj je sekcija, ki predstavlja občino; nato federacija, ki združuje sekcije iste "pokrajine; potem je nacija in naposled nad vsem človečanstvo, ki ga predstavlja "obči svet", v katerem je vsaka nacija zastopana po svojem dopisujočem tajniku. Niti šest mesecev ne bi poteklo, pa bi zavzeli vso zemljo In predpisovali gosj>odarjem zakone, če se le-ti ne bi hoteli pokoriti.
—	Neumnosti! je ponovil Suvarin. Vaš Kari Marx še zmerom hoče, da se pusti naravnim silam prosto pot. Nič politike, nič zarot, kajne? Vse naj se dela pri belem dnevu in zgolj zato, da se zvišajo mezde . . . Pojdite se solit s to svojo evolucijo! Na vseh štirih koncih mest za-palite ogenj, posekajte narode, razdenit« vse, in ko ne bo ostalo ničesar več od tega gnilega sveta, potem bo morda zrasel boljši svet.
Štefan se je zasmejal. Ni razumel vseh tovariševih besed, a U teorij^ o rušenju se mu je zdela pozerstvo. Rasseneur ju, ki je bil kot preudaren, uravnovešen človek še praktičnejši, se ni zdelo niti vredno, da bi se rsabufjal. Hotel je le razčistiti položaj.
—Tak kako? Ti boš torej poskusil v Montsouju ustanoviti sekcijo?
To je želel Pluchart, ki je bil tajnik federacije v nordskem okrožju. Poudarjal je zlasti korist, ki jo bo nudila zveza rudarjem, če bodo kdaj pričeli s stavko. Štefan je bil prepričan, da izbruhne v kratkem stavka: zadeva a pod-porjem se bo slabo končala, ene same takšne zahteve s strani družbe je še treba, pa se bodo vsi rudniki uprli.
—	Nerodno je s to članarino, je izjavil Rasseneur razsodno. Petdeset centimov za skupni sklad, dva franka za sekcijo, to ni malenkost in stavim, da mnogi ne bodo hoteli tega plače-vati. . .
—	To pa tembolj, je pripomnil Štefan, ker bi se morala najprej ustanoviti pomožna blagajna, ki bi nam o dani priliki pomagala vzdržati stavko ... A kljub temu je čas, da o tem premišljamo. Jaz sem pripravljen, Če so tudi drugi za to. . (
Pomolčali so. Na točilni mizi se je kadila petrolejka. Skozi na stežaj odprta vrata se je'razločno slišalo, kako je neki Voreuxjski kurjač z lopato nalagal peč pri stroju.
—Tako je vse drago, je pripomnila gospa Rasseneurjeva, ki je bila vstopila in poslušala z mrkim obrazom; v svoji večni črni obleki se je zdela, kakor da je zrasla. Ce vam povem, da sem plačala jajca po dva in dvajset soujev . . . Vse skupaj mora vzeti vrag.
To pot so mislili vsi trije moški enako. Z žalostnim glasom so govorili drug za drugim in se začeli pritoževati. Delavec ne more več vzdržati, revolucija je njegovo bedo samo še povečala, le meščanstvo se izza leta 1789 masti in to tako požrešno, da ne pusti delavcu niti sklede polizati. Pa naj kdo poreče, ali niso delavci pošteno pripomogli k temu, da je v sto letih tako izredno naraslo bogastvo in blagostanja! Za norca so jih imeli, ko so jih proglasili za svobodne, seveda, svobodni so, da lahko poginjajo od gladu, a temu se oni ne odrečejo. Zato, če voliš te sleparje, ki se potem šopirijo, ne da bi se zmenili za siromake kaj več ko za lanski sneg, ne boš kruha sit. Ne, to se mora končati tako ali tako, najsi bo že zlepa, s postavo, v slogi in dobrem prijateljstvu, ali pa zgrda, da se vse požge in drug drugega požro. Otroci bodo to prav gotovo dočakali, če ne bodo doživeli-¡tega že starejši ljudje, ker se stoletje ne more končati brez revolucije, to pot delavske revolucije, prevrata, ki bo prečistil družbo od vrha do tal in jo postavil na novo, bolj pošteno in pravično.	.n
—	Mora zaropotati, je odločno ponovila Rasseneurjeva žena.
—	Da, da, so zavpiti vsi trije, to mora zaropotati.	■
Suvarin je zdaj božal po ušesih zajko, ki je od zadovoljnosti vihala smrček. Zagledal se je nekam in dejal polglasno, kakor da govori sam s seboj:
—	Ali se da zvišati mezda? Z železno postavo je določena na najnižjo vsoto, ki je neizogibno potrebna in komaj zadošča, da jedo delavci suh kruh in da delajo otroke . . . Ce se plača zniža, bodo delavci poginili in povpraševanje po novih delavcih jo bo spet dvignilo. Ce se previsoko dvigne, jo bodo prevelike ponudbe potisnile navzdol . . . To je ravnovesje praznih želodcev, večna obsodba v suženjstvo stradanja.
(Dsljs prihodnjič.)
Haul Auerhelmer:
Maneta in Nanala
Ko je Rolwrt prosil za Mane-tino roko in bil uljudno zavrnjen — kar se je pripetilo že mnogim — se Je zaljubljen kakor je bil, nameraval ustreliti. Pozneje pa se je po nasvetu nekega svojega starejšega prijatelja odločil za potovanje v Indijo, kar ima končno isti učinek. Kupil si je vozni listek za Kalkuto In se odpeljal proti Trstu; tam je nameraval i*»čakati parnika, ki bi ga odpeljal proti vzh«Klu. Ko je sam sedel v kupe-ju, je spoznal, kako nesmiselno je njegovo potovanje. M a neti je nameraval ultHLati, a ona ga je spremljala povsod. Neprestano mu je pred očmi lebdela slika njene lepote, kar mu je povzročilo neznosne muke 1'gajalo mu Je, saj Maneta Je bila ena izmed najlepših lena dunajske odlične drušbe Vedno in vedno si Je ponavljal, akoprav Je to njegovo muko še stopnjevalo. Vldel^o je pred setio) v različnih toaletah, kakor jih vsaka moderna dama razkaže v polovici setone: V njeni smaragdno zeleni svileni obleki, pod malim, pofavno čepečim klobučkom * ovalnimi, zavl
joursu. Nato je mimo njega korakala v oranžasto-rumcni plesni toaleti, skozi špalir občudujo-člh gospodov. Iz rumene čaše lepih bokov so cvetela bleščeča ramena ko lilije. Zmagoslaven nasmeh ji je igral okrog usten in z visoko dvignjeno glavo je zapustila dvorano. Nato jo je videl v ozkem plašču iz dragocene kožuhov i ne, ko se je na drsališču ljubko sukala po taktu valčka. Njeno kratko krilce je plapolalo v vetru In razkrilo visoke, male, nežne, a nadvse mične noge. V njenem Črnem baržunastem oblačilu je sedela v loži, retna, nekako otožna in skoro zdolg.v-
zaščito njene časti. Od tedaj je njena razkošna lepota povzročila še veliko večjo škodo kakor prej v času njenega zakonskega življenja. Mnogi so jo imenovali koketno, drugi zopet brezsrčno. Maneta pa ni bila ne eno in ne drugo; Robert je to dobro vedel. Ona ni bila drugo kakor lepa. Njena mlada lepota je bila nenasitljiva. Hranila se je s pokloni in to je bila njena priznana pravica. Ne, ni bila koketna; ni hotela ugajati, a ugajala «je vsem, ako ji je bilo to po volji ali ne. Robert se je pri tej priložnosti domislil, da se je o njej pripovedovalo: Nekoč je šla na
časena. Robert Je opero, katero razstavi skozi vas, polno črncev, so takrat predvajali, docela po-1 in četrt ure nato je med divjaki zabil; njegova poaornica je bila nastal upor. In med stvori, ki so loža. Slednjič mu je v svojem * nesrečno zaljubili vanjo, so modrem kimonu dala slovo. Kot bili razen onih, ki so pripadali angelska krila so JI preko hrbta' človeškemu plemenu, še neki pa-štrtela oba konca umetno na-j vljan, neki lev, kakaduj, danska pravljene pentlje; in njen obraz doga ter angleški leonj-dirkač; je sličil otožnemu angelu. Ko- zadnji je, ko ga je oddala, od bert se je mimogrede spomnil u- žalosti poginil. Maneta pa ni bi-metnika Murrilla. A pozneje, ko la ženska kakor so drug... bila je je bil sam. je jokal.	eleganten stvor, ženska že sama
Kakor njemu, ne je godil» ie, po sebi. Celo taka. da je njen mnogim, to Je Robert dobro ve-j vpliv posegel preko človeškega del, in mnogim se bo godii„ pomena Mila je ena izmed r prav tako. Vedel je še. da s«« je Aena. v
zanimiva. Robert je vse to prav dobro vedel; bil je siguren, da jo je ocenil docela objektivno. Nobena se ni znala tako oblačiti; nobena ni bila toliko ljubka; nobena se ni smehljala ko ona; nobena ni imela tako lepih u sten, kadar je govorila. Bila je edina svoje vrste, in v vsem svojem življenju ne bo našel njej enake. Tudi to je Robert vedel z vso sigurnostjo.
Nato, dvanajst ur kasneje, v Trstu, na predvečer svojega odhoda, je našel njej enako. Na korzu mu je prihitela nasproti, prav ona, t visoko dvignjeno glavo, smejočih usten, prav taka kakdr jo je videl pri čajanki v hotelaUristol. Razumljivo, da nI bila prava Maneta, to je bilo nemogoče. Gospa Maneta je danes plesala na Dunaju. Bila ji je tako podobna, da je Robert ob pogledu obstal kakor ukopan. To je bila Manetina postavica, njena hoja, njena drža; to je bil njen nos, lasje, polt, njen smeh; to so bile njene oči in njena ustna. Podobnost je bila presenetljiva, skoro nesmiselna; ena izmed onih sličnosti, pri čemer se pograbimo za glavo ter se vprašamo, ako se nam um ni omra-čil. Tudi Robert se je povprašal in pol sekunde je verjel sam sebi, da ni docela zdravega razuma. Gospa Maneta ni mogla strr peti brez njega in prihitela za njim? A pogled po njeni opravi ga je poučil, ne to ni Maneta. Njena obleka je bila obnošena in slabo ukrojena. Tudi je kraljevska neznanka korakala roko v roki z dvema mladima damama, kateri sta bili skoro gotovo šivilji ali prodajalki; in—govorile so italijansko.
Obrnil se je in korakal za njimi. Bile so satorelle; poznalo se jim je na njihovem žvrgolenju in tudi, ker so korakale sredi ceste, s čemer so ženske v Trstu o-značevale, da ravno ne zahteva jo poročnega prstana. Kmalu so zavile s korza ter se napotile proti višje ležečemu delu mesta Tam, v ozki stranski ulici se je najprvo ločila ena izmed njenih spremljevalk. Robert je zasledoval dalje in uspelo mu je, da je kratko nato izginila še druga spremljevalka. Pristopil je k napačni Maneti in jo ogovoril. A-koprav se je zelo malo posluže val italijanskega jezika in ona ni razumela niti besedice nemščine, sta se prav dobro razumela, celo toliko, da je vozni listek za Kalkuto zapadel in da je bil osem dni nato še v Trstu.
Njegov sklep je bil hiter in določen. Mlado Italijanko je o-prostil njenega dela, uredil vso zadevo s starši, dostojnimi ljudmi, kateri se niso zoperstavljali. Kupil ji je zeleno obleko, eno o-ranžasto ter eno iz črnega bar-žuna; ondulirati si je morala la se, zobe zgladiti in očistiti, roki pa ji je uredila manikerka. V neki parfumeriji je izmed osem in tridesetih z zaprtimi očmi izbral onega, ki ga je še najbolj spominjaj na Maneto. In tako se mu je posrečilo, da je napačno Maneto, ne samo telesno, marveč tudi v vseh ostalih ozirih pri pravil do tega, da sta si sličil kakor jajce jajcu. Spremenil j je tudi ime. Italijanka je bila Nina, on pa, ki je ljubil podobnost nad vse, jo je imenoval Na-neta.
Z Naneto se je vrnil na Dunaj in z njo prebil, ne da bi še kaj mislil na Indijo, ostanek pomladi, poletje in vso jesen. Ma-nete v tem času ni obiskal. Priznati se mora, od onega jutra, ko si je dovolil, da je vozna karta za Kalkuto propadla, od onega jutra se je čudovito izpreme-nil napram Maneti; da, dozdeva lo se mu je celo, šele sedaj jo lahko pravilno oceni. Gotovo, bila je izredna dama in razumela se je priljubiti moškim in se norčevati iz njih. Bolje je znala ta posel kakor marsikatera povprečna mondena. Y>e ostal ) je bila sugestija, in kar se je tikalo nj ene inteligence, je to prej vsekakor precenjeval. Maneta skoro ni bila pametnejša od Na-nete. Imela je nekoliko sonoren glas in krasna ustna, kadar je govorila; zato se je zaljubljencem dozdevalo vse velepomemb-
no, kar je izgovorila. A Robert
čile mvi n	t ,BHlaj nl "P^*1 I)o
njen mož dal ločiti tri mes^e polvijo pavi svoj	pr^^i^l JI T"m iL'"*0
poroki, in da se Je drugi po enem terih rezge«Vjo žrehci	J ,nl1 doC*la "Aktivno.
hanimi krajci; v roki je drialajletu zakonskega življenja ustr*- A ona ni bila sam» ___i.*?™??' In " U> Pridoh'tvijo je
pradenj In se nejeverno smeh-' Ijala, kakor se pač aimhlja n«
lil
in to v noči pred nekim dvo-jljiva.	jf igapr Ij hlu*ÜT l!¡dÍ n¡°tnikl n'fn xn*'«J
bojem, ki bi ga moral obaviti * bila je tudi pametna, duhovita' TI xa »¡^
"«»»i«, in slednjič, ne bi ae ustrelil v
noči pred dvobojem, kakor je storil to njen drugi mož, ako za to ne bi imel tehtnih razlogov. In končno, vedel je iz lastne izkušnje: Tako pismo, kakršno mu je pisala Maneta polonem balu, takega pisma ne piše dama gospodu, katerega šest mesecev kasneje odslovi z uljudnimi besedami. Tako delajo kokete. Da, kokete — to je prava beseda. Sedaj je vedel: Gospa Maneta je koketa.
Ogibal se je družbe kot vsi, ki so srečno zaljubljeni in tako ni imel priložnosti srečati Manete. Sele proti Božiču jo je srečal na flingu. Nameraval je z globokim poklonom oditi dalje, a njej to ni bilo po volji, ker si je iz rdečega etuija svojih ustnic nadela n^jljubkejši nasmešek ter mu ponujala. In, akoprav jo je j pravilno presojal in ga njOna bližina, ni motila, vseeno je Obstal
"Kako? Ali niste v Indiji?" je vprašala in se prikupno smehljala, prav tako kakor Naneta, in pri tem so se ji pod bradico zbirale male gubice, katere pa so Naneti še manjkale. Robert jih je z zadovoljstvom opazoval; v splošnem pa je to bil obraz njene prijateljice. Sličnost je bila skoro smešna. Sedaj ko je govoril z njo, ko je šobila ustnice in se razgovarjala z njim, se mu je dozdevalo ko da se razgo-varja z Naneto. Morebiti je vsled tega zadobil njegov pogled nekoliko ciničen izraz, ki ga gospa Maneta še ni videla, s katerim jo je šele sedaj prvič motril. A prav ta pogled jo je dražil. Kakor vse poklicne kokete, ji ni bilo ljubo, če se ji je izmuznila kaka žrtev. In kadar se je lo vseeno primerilo, tedaj se je trudila ujeti jo zopet v svoje mreže. Hotela je imeti svojo me-nažerijo neokrnjeno, vsako žival v svoji kleti. Red mora biti, je menila, in vsaka zver želi, da se z njo postopa po njenem značaju: tiger mora dobiti meso, slonu se ponudi riž, kačam pa ježa. Roberta pa se bi moralo krmiti vsekakor z ljubeznjlvostjo. Ponudila mu je svojo roko in sladko pristavila: "Pridite drugi dan po Božiču k meni na čaj, Robert?" "Zakaj pa ne," je dejal in še poljubil njeno roko.
Drugi dan po Božiču se je o-glasil pri njej. Sprejela ga je v rastlinjaku. To se pravi, bila je samo navadna mala sobica, a vsled praznikov je nastal cel zimski vrt. Tu so stale palme, bela lipovka, orhideje, azale in med njimi rdeče vrtnice na dolgih peci jih, povezane v snope, kar cele snope — cela džungla galantnosti. In gospa Maneta se je v svoji črni baržunasti obleki previjala skozi to goščavo kot eden izmed najnevarnejših črnih panterjev, ki žive v goščavi. Navzoče so bile še druge mične dame, ker gospa Maneta je ljubila, kot vse lepe dame, da jo obkrožajo mični ženski stvori — morebiti le kot ozadje in da jih je presegla s svojo lepoto. Preostali del prostora in sosednje sobane so napolnjevali Manetini oboževalci, po večini ljudje, katere je Robert poznal, a jih kljub temu pomiloval. Samo eden je bil. med njimi, še pravi mladenič, baron Poldi so ga imenova-
ČETRTfcK,
J», in ta je bil Rob, tuJ- Smilil se muT ?»tali; morebiti vi
J€ ** * tako mU ft neokreten. Bil *
in tenak; dozde« Je' d* je s slam0 kr ***** «tolp. Kadar foapo Maneto, ae l
n« hal, da se bo seda arušil in pred njenimi ob ežale same razvalin Polnoleten in ie ni im< *ke oblasti nad seboj je užival svojo prv0 in
no ljubezen. To se je.
načinu, kakor se je 8, nje, kako je trepeta prekipevajoče Ijubezn njenih rok pladenj ter betajoč položil na miz] so ga šele pred kratki —dolgo še ni mogel si ber ga je gledal, mislil preteklost in sedanjo» no mešal čaj, izpil, cigareto, poljubil gosti ko ter se odpeljal k N dela je v mali sobici, k la rastlinjak, in ¿k Mali šopek cenenih < stal na kvačkanem prti bu mize. A ker jih je i ril, so mu prijetno vc s pomočjo konzorcija nih mož podarjena dzt ObjeJ je Naneto ter jo poljubil. In ona je vrn ve poljube s pobožno mlade žene, ki ljubi m vnovič.
(Dalj® prihodnjih
Kdo je najboljši i Stric: "No, otroci, 1 čite v šoli?"
Prvi deček: "Jaz hc računanju."
Drugi deček: "Jaz a vi v pisanju."
Tretji deček: "A ja vi na ulici, ko je šola
W,\\es DEA
1 omet
H«.—• :!• A. H. U l:N I Tel. lUrriwn (Til
Consistently Le« Pr
326*Jb STATI.
Oppotltr Duvli Uturf.S
Ali ste uničei
n led slabih iive.vH* poiuti* utrujeni—napol imoiiil Ako ] tu imat« livratno tooiku u bol
Nusa-T(
j« Ima TONIKE. ki Jo J» «lr«r pripravil in •• "prodaja » « NUGA-TONK j« im« tonlk» i ki ojafajo organ», prm«»lj» energijo. Vi Ja*lje j«t* «»0» in ftenake tiaoiim j* bilo i«.m» um trideaet dni «iravljrn» u i ha v i te ai prav»»« jambor
DA USTREŽEMO NEK ČLANOM
ki so želeli naročiti si | ceni knjigo THE NAT1 TURN, katero je spi« mič smo jih naročili ie deset knjig. Torej z vašim naročilom pr« ga poide. Z naročil« tudi Money Order $ knjiga stane r. pošt« Naročnila pošljit* m PROSVETA, 2657 & Ave.. Chicago, IIL -Godina, upravitelj.
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
y tiskarsko obrt spadajocaj
Tlaka vabila za veselice in fhode, Tiiit»«. knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. * slovaškem, češkem, nemškem, anglsškfin
vod8tvo tiskarne apeura NA A. a n. P. K da TISKOVINE NARW * V 8VOJI TISKARNI
Vea pojasnila Saj«
tfcksr*
.aljoko K**
PlAKa pa hifotwU' *
a»*!»*
S.N.P.J. PR1NTE"
26S7-S9 So. Lawašsto Af*m