548
E. Gangl: Monolog umirajoega samca.
govih proizvodih zastopniki resnice navadno ljudje nijih razredov. V Vojni in miru najde Pierre po dolgih blodnjah resnico v jei, v drubi preprostega Platona Karatajeva, ki ga je ohranil za vselej v svoji dui kot najsilneji in najdraji spomin in poosebljenje vsega ruskega, dobrega in dovrenega. V Ani Karenini pomaga Ljovinu povsem sluajno kmet Fjodor reiti najmuneja vpraanja: No da ljudje so vsake vrste: eni ive samo zase, recimo Mitjuha, on samo svoj trebuh tlai a Tokani je pravien starec. On ivi za duo, misli na Boga. Kako misli na Boga? Kako za duo ivi! je Ljovin skoraj zakrial. (Dalje prihodnji.)
Monolog umikajoega samca.
J rela so leta ... Vi pa ste gospa . . . In k svoji materi ste prili spet od tam, kjer je sedaj Va novi dom . . . Kako ste krasni! . . . Toda lepi je ta Va otrok, ta Va nebeki cvet, ki bi takoj ukral Vam ga . . . Ah, Bog, moj dom je grob, moj dan je temna no, in roa ta zvenela bi pri meni.
In skrivoma ko tat, ko hudodelec, ki se polagoma mori, mori, navajam svoja pota tja, odkoder odhajate, kamor prihajate . . .
Kako ste krasni, lepa mlada mati! Ponosno hodite po drevoredu: pred Vami zdaj kot srea dni bodoih, za Vami zdaj kot srea dni preteklih, ob Vas sedaj kot srea dni sedanjih ta skae angelek to dete Vae!
In jaz Vas gledam tu iz mrzle sence . . . Na Vas pa sije solnce, solnce, solnce, in v temo Vam ne gledajo oi!
Laan: arovnik. 549
Neko pa vendar sva se sreala.
In Vi ste pobledeli, saj pred Vami
smrt stala sama iva je takrat . . .
Upadla moja lica, bleda lica,
moj suhi kaelj tam iz bolnih plju,
oi te vdrte, sama kost in koa . . .
Kako umirajoega loveka senca
na lu je padla Vaih solnnih dni!
Morda ste obutili v tistem hipu,
da ste mi bili vasi vse, vse, vse,
da sem uniil mlado to ivljenje
zavoljo Vas le, da Vam s poti grem . . .
. . . Gospa! . . . A dalje nisem mogel ve . . . In el sem s poti ... V meni neizmernost solza in bolein je zakipela in me je zaduila, zaduila!
In res! Umrl sem tisti dan . . .
A Vi kropit me niste prili.
In prav! Morda pogledi Vai
zbudili bi mrlia me,
da vstal bi, da bi vstati moral
v ivljenje novo, v staro neizrazno bedo.
E. Gangl.
arovnik.
L
ako smo vsi se veselili, arovnitvu se ve ne udim,
kadar raznesel se je glas, ko are druge sem doznal;
da potujoi je arovnik sedaj se udim drugi moi
dospel arovat v nao vas. nedavno ba sem jo spoznal.
Kako potem smo vsi zijali, Jaz udim dandananji, draga,
se njega palici ude; se krasnim tvojim le oem.
strmeli smo, ko z njo zaaral Kako zaarala si mene?
je, kar je hotel, vsako re. Povej, ker' tega e ne vem!
Laan,
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si