Soedlilone ln abbonamento postal« Poitoiaa plačana » fiotovial Domoljub v Ljubljani 7. aprila 1943-XX1 ^ 56 - Šle\. 14 Pasijonska roža cvete r Ko huieS svof znaCagi Glavna umetnost! Ze zdavnaj umrli abesinski cesar Menelik II. je bil za Abesince vsekakor velik vladar, ki je botel v Abesinijo zanesti evropsko kulturo. Evropske učenjake je imel hudo v čislih ter je mislil, da mora vsakdo izmed njih vse znati. Med prvimi Evropejci v Menelikovi službi je bil neki inženir, ki se je pisal lig. Ker je bil inženir, je moral še več znali kakor drugi — si je mislil dobri Menelik. Ko je tedaj ta inženir lig prvikrat kot minister poročal svojemu cesarju, ga je Menelik kar kratko ustavil in mu dejal: »Ker si Evropejec, moraš vse znati. Zalo ml naredi par čevljev!« Inženir lig je sicer debelo pogledal, kako ho on kot minister in inženir cesarju čevlje delal. l'a ni nič pomagalo. K sreči je med delavci imel enega, ki je za silo tudi čevlje delal. Tako je cesarju lahko postregel s parom čevljev. Ko j« minister prinesel cesarju nove čevlje v avdijenco, se mu Menelik niti zahvaliti ni Imel časa, marveč mu je takoj dal novo naročilo: »Zdaj mi boš naredil uro!« Kako se je Ia zadeva končala, ne vemo. To pa vemo, da vsega noben človek na svetu na zna. l'a tudi treba ni, da bi človek vse znal. Pfe'c jekla, niklja in medenine in tudi — 1,200.000 delovnih ur. Tri skupine poletnih počitnic Nemški šolarji bodo šli letos na počitnice v treh skupinah: prva 25. junija, druga 6. julija in tietja 15. julija. Skupno trajajo počitnice na leto 85 dni. Ker 60 lanske božične počitnice trajale v Nemčiji 22 dni in bo za veliko noč 11 prosti dni ostane za poletne počitnice še 52 dni. Ce si v po^ sameznih pokrajinah božične in velikonočne počitnice znašale vej kakor 33 dni, tedaj se morajo po-letne počitnice za toliko skrajšati. Resnica o uporu t francoski Savoji V »Slovenskem domu« Čitamo: Kakor je 7na-ne, ves hrušč in trušč, ki sta ga uprizorila angleški :;sk m radio glede upora v Savoji, zdaj že po-jenjuje in iavzema že brezpomemben obse° Upornikov ki so se v skupinah oddaljili, da j?h ne bi poslal, v Nemčijo delati, je bilo vsega skupaj 4500 od katerih je bilo kakih deset oboroženih t lovski-m. puškimi. Od njih se jih je 3000 prostovoljno vdalo francoski mobilni gardi, ki je prihitela na k-a,. Osla.i so tudi na tem. Oa sc *lajc. Italijanskim vojaškim posadkam ni bilo treba noseči vmes, ker je ta balonček iz milnice pihnilo Iranco-sko orozntštvo. w KRATKE Do 10% vojnih invalidov morr. biti za-poBlenib v zat-' bnib podjetjih, je odredilo romunsko nuni. strstvo za delo. 28G časopisov bo zaradi varčevanja s papirjem ukinila bolgarska vlada. Nemški predpisi glede zemljarine in zpradj. rine pridejo s 1. ajiriloui v veljavo na Sjiodtijea" Štajerskem. Na slepiču so te dni operirali skladatelji mnogih priljubljenih operet 751elnega I i. Lr-harja 2 milijona kmetov obdeluje rusko, po Nemcih zasedeno plodno zemljo. V Susseseu pri Amsterdamu je umrl 9S letuj major Leonard Darvvin, zadnji sin svetovno zIa. nega naravoslovca Charlesa Darvvina. Zaradi varčevanja z lesom izdelujejo v Ameriki od 1. marca dalje — krajše vžigalice. Zaprtje trgovin zaradi dopustov nameščencev v Nemčiji ni več dovoljeno. Veliko železarno, ki bo veljala 17 milijonov švedskih kron, bodo postavili v severn fcv«dsk!. Romunska Bukarešta ima sedaj l.MKi.OOO duš: oblasti so nasvetovale prebivalstvu, n::, st v čim večji meri prostovoljno izseli na kmet- V Berlinu je umrl 25. marca t. 1. vod:'i< lj nemške pa š]K>rta državni tajnik von Tficliauiiiier UDd Osten. Zaradi angleških in ameriških pomorskih izgub jc poslala japonska mornarica na! vetja m svetu, trdijo Japonci. Nad milijon nemških mladcničev in mladenk je začelo 28. marca obvezno delovno 6hubo. Osni vojaki se bore kakor tigri. | uneb-ški list »Dai!y Mail«. Junaško je padel v afriški Tuniziji zaslužni italijanski divizijski general Cavino Pizzoiato. 2.13 milijonov dnevno dosegajo po uradnih podatkih ameriški vojni izdatki. Osnutek zakona o ustanovitvi kulturne zbornice je pripravil bolgarski prosvetn minister Jozov. 162 milijonov lejev je dala te dni v Romuniji javna zbirka prostovoljnih prispevke, za vo:te irtve. 2000 poštnih vreč za ameriške vojake v Anali-ji, Afriki in Egiiptu so uničile s torpediranjem prevoznih ladij podmornire Osi. Angleška popustljivost do Sovjetov ho rodili tretio svetovno vojno, prerokuje portugalsko časopisje. Okoli 150.000 Judov iz Galic; Poljske in baltskih držav je prispelo v Iran; naselili se IkkIo v Palestini in sosednih deželah. Lani so v Nemčiji prodali 1067 milijone" vstopnic za kinomatografe; prejšnje leto samo 892 milijonov. 10.588 sovjetskih tankov so od 20 novembri lami do 20. marca leta- izločile iz bojn nemške sile, poročajo iz Berlina. Crnc čete so se uprle Angležem v Južni Afriki; beli so zadušili upor. Petrolejske vrelee v ohkavkaškem Maikopo In Malgobeku so Nemci pred odhodom popolnoM uničili, je izjavil sovjetski komisar za je trdlej. Švicarski narodni svet je e 97 proti 4 pa«®-vom odklonil zahtevo komunista Nioole, da naj « zopet zakonsko dovoli komunistična stranka. 3 milijone iensk bodo mobilizirali za delo ' industriji v Anier. Združenih državah. Drug za drugim so aačeli šepati To se je pripetilo pri Veroni v kraju San Zeno Sredi med delom na polju je žensko iz družin« Zenti oplazila neke vrste kap. Pojavili so se trajni krči v mečih, ki so povzročili neke vrste šepanjt Polagoma se je lotila ta šepavost tudi drugih družinskih članov in celo Zentijevega konja, pa.™" nekaterih drugih ljudi, ki so prišli k Zentijevim' goste. In še to čudo se ie zgodilo: v ZentijeveJ hlevu je krava povrgla šepajoče tele. Zdravo® *daj raziskujejo vzroke te čudne šepavosti. Že sadijo . Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je ttpff. italijansko kmetijsko ministrstvo, da naj bi v v> Kanjo slednje poslalo večje količine semen m ' dik za drevje, katerega namrevajo posaditi v^ samtznih krajih ob Egejskem morju. Nasadih drevje že spomladi letos, ko bo vreme «EOT Uničevalci svojega naroda Osmi iz Mavsarjeve družine Zadnjič smo prinesli slike sedmih članov Mavsarjeve družine iz St. Ruperta, ki so jlb bili komunisti zverinsko umorili. Zadnji je bil 12 letni Vilko, ki so ga zajeli, ko je prišel domov na očetov dom in ga ustrelili. Skupaj z očelotn, materjo, sestro in tremi brati pa je na Štelanji dan bil umorjen in v ogenj vržen tudi 19 letni Mavsarjrv Ciril, po poklicu mehanik. Njegovo 6liko prinašamo danes v nov opomin vsem Slovencem, da komunisti to iztrebljenje našega naroda izvršujejo kot slepo in zločinsko orodje. Ljudje božji, naj vam \6aj take nedolžne žrtve odprejo zaklepljcne oči, komu služite, kam jadrate in kam tirate naš narodi Komunisti umorili mater 16 otrok Oko Šent Ruperta se še vedno klati zverinska morilska komunistična tolpa, ki ima na vesti toliko umorov, župnika Nahtigaia, kaplana Cvara, umor osmih članov Mavsarjeve družine in toliko drugih poštenih ljudi. Dno 23. sušca je ta tolpa pridrvela v vas Svin-ko ter tamkaj ob 5 zjutraj ustrelila Frančiško IVček, mater 10 otrok, izmed katerih jih II živi. Mali je najmlajšega, tri mesece starega otročička imela v naročju, ko se je zgrudila pod streli koniunisličnib »osvobojevalcev«. Reva pa ni bila takoj mrtva, marveč so jo brž prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je 20. sušca umrla. Nekateri izmed tisočev t Janez Klančar iz Mohorij pri Robu. Pol leta jc ie minilo, odkar so ga od doma odpeljali v temno noč. Bilo je v nedeljo, 27. septembra 1942, ko so na njegovem domu odmolili 6v. rožni vcnec ter odšli k počilku, so okrog polnoči pridrli znani mu ljudje iz OF ter ga odvlekli s seboj. Mislil jc, da je varen doma v svoji družini, pa so prišli lškarjoti, ki so ga izdali v smrt. Iztrgali so ja domu, njegovi ženi in otrokom. Njegovega groba se do danes niso našli. Kdo ve, v katerem brezdnu trohni njegovo truplo. Zaman ga čakajo doma Mohorjeve knjige, ki jim je bil zvest bralec, čaka ga »Domoljub«, ki mu je bil vnet na-rotnik, kličejo ga otročiči, žena in mati — vsi zaman. Naj mirno počiva njegovo izmučeno telo, kler koli že trohni. Njegove zveste doma pa naj tolaži upanje v vstajenje in svidenjel t Janez Cvelbar iz Volčkove vasi pri St. Jerneju. Partizani so ga vzeli v vinogradu dne 9. juhi« ter iia odgnali s sseboj v goro. Dne 12. julija 50 S" ul|ili- Domači so ga iskali, pa zaman. Iskali 50 spet meseca novembra, pa njegovega trupla "'SO našli, Zdaj mcseca sušca so ga šli spet iskat '"J* "cčno našli. Dne 23. sušca so njegov grob »"Kopali. Ležal je na obrazu, desno roko je imel podvito pod glavo. Desna stran glave je bila vsa razbita in razklana. Zbito truplo so pokopali v ,ar,'u P" St. Jerneju s sv. ma£o. Bog mu daj večni mir! Njegove domače naj tolaži Bogi i, i 'Stanko Gracar iz Trbina pri Mirni. Proti ' ,u 21 julija lanskega leta so v to vas pridrli partizanski komunisti. Nekateri vaški izdajalci so "n povedali, da je Stanko član Katoliške Akcije " °or?c proti komunizmu. Zato so ga obsodili iL ,eniško smrt. Prijel ga je zloglasni parti-nski komisar Jerič iz Mokronoga, nakar so ga žico zvezali, zasliševali in vse popoldne mučili. eo,j s.°. vsega pretepenega in krvavega vlekli v K kjer so ga 0b pol sedmih ustrelili. Zako-izknn1- ža po1 metra globoko. Cez dva dni so ga Za T p,renesli "a pokopališč« k Sv. Heleni, v ve, ■ l ratu Vilku napisal pretresljivo slovo Pesem m • k'er med drugim pravil »O, kak Pred™ ,a ane® mil° se glasi, — duša omaguje, žalo/i„ Str,ah trP'- Vse moram zdaj pustiti, *abitl V* 5' ločili' ~ B°ž vas obvar, ne po- S^nkovTsfovo"1 ~ J°ka'e S° doma2i braU t0 "ne^mlS žrtev »od Toškim čelom najdenih. y Eozrl, K.a travna 60 fantie ^ Dravelj izkopali 6Pet sedem trupel komunističnih žrtev. V enem grobu so ležala tri trupla Kunstljeve družine iz Savelj pri Klečah, občina Ježica. Na dnu jame je ležala hčerka, na njej mati, vrh obeh pa oče. Vsi so imeli zbile obraze, kar dokazuje, kako so jih pred smrtjo mučili. Blizu tam so bila pokopana vsako zase tri druga trupla, in 6icer le deset cm pod zemljo. Eden je bil Niko Jovan, pleskar z Gline, ki so ga partizani umorili lansko leto 27. julija. Na sencih je bil ves razbit, kar kaže, kako so ga mučili. Drugi je bil čevljar Jože Vinklcr z Gline, tretji pa mizarski pomočnik Franc Zibeljnik, tudi z Gline. Nedaleč vstran so našli še en grob, v katerem je bilo pokopano dvajset let staro, močno dekle, ki niso mogli natanko ugotoviti, kdo bi bila. Zdi pa 6e, da je Bajdova hčerka iz Podutika, ki so jo bili komunisti odpeljali. Trupla so bila v nedeljo, 4. t. m slovesno pokopana. Novi umori. V torek, 30. sušca, ob 9 zvečer so komunisti v Kozarjah pri Ljubljani ustrelili posestnika Ivana Skubca na Vrhovcih, njegovega brata Franceta pa so ranili, pa jim je ušel. Skrunilci cerkva, kapelic in križev Poročali smo že, kako so komunisti oskrunili cerkev v Ajdovcu, zdaj so onstran Dobrove zažgali cerkev v Gaberjih. lz zaseženih listin je dokazano, da so cerkev dali voditelji nalašč zažgati. Zdaj pa poročajo iz Bele Krajine, kako tam počuo: Razkačeni in pobesneli zaradi poraza, ki ga je doživel L bataljon Gubčeve brigade pri Strek-Ijevem, kjer so imeli 32 mrtvih, med njimi štiri partizanke, in tri ujete, so partizani v noči od 12. na 13. marec oskrunili dva križa, in sicer Golo-bičev križ ler srenjskega v vasi Kal pri Semiču. Pri Osojniku so izropali dve kapelici, razbili Marijina kipu, zmetali z ollarja prte iu ostalo opremo. Kaj mislijo ljudje o teh bogoskrunstvih? Pravijo: dokler so nasilno odpeljavali fante in kradli živino, smo potrpeli, ker bi vsak odjior pomenil takojšen pokolj cele družine. Razbitja križev in kapelic pa so nam dokončno odprla oči. Pravijo celo, da je med njimi duhovnik, kot smo slišali. Nismo mogli verjeti, da je to res; če pa je res, mora biti zelo slab duhovnik, ki ni vreden, da se še prišteva v duhovski stan. Ljudstvo jo dokončno podalo svojo sodbo in obsodilo V6e voditelje, pa naj so izšli iz teh ali onih vnst. V strahu, da ne bi partizani svojih hogoskrun-stev nadaljevali, so domačini sami 6neli Kristusovo truplo s križev. ker se boje božjega maščevanja, ki ga bodo partizani priklicali s svojim divjanjem nad naše ljudstvo. Komunist poroča, kako so pri šmarjeti klali svojo žrtev Fantom je padlo v roke pismo, ki ga je bil svojemu nadrejenemu komunističnemu »uradu« poslal neki komunistični vodja z imenom »Podkorilnik Jože«, kjer poroča, kako so pri Šmarjeti klali tamkajšnjega domačina Graliuta in kako so se ljudje zaradi tega zgražali nad partizaui. Značilno je, da pisec zdaj predlaga, naj hi zasledovali tiste, ki se zgražajo, namesto liste, ki eo klali. Pismo, kalero so fotogralirano prinesli že dnevni listi, se glasi: Obveščevalna okrožja Novo mesto. — Na terenu 3 9. 42. Obveščevalni Glav. pov. slov. part. Čet (tov. Tine) Vsebina pisma: Po nalogu Glav. povelj, slov..part. čet in na podlagi zaplenjenega pismenega poročila beg-ov (belogardistov, op. ured.), da je Grahut organizator beg-e v Šmarjeti, je moral biti imenovani justifi-ciran. Zaradi nekaterih poizvedb se je ju6tifikacija zavlekla do nedelje 30. avg. Ta dan pa so bili ravno begi v Šmarjeti in ker je bil Grahut zaprt nekje v bližini Šmarjete, ga je straža, ki ji je bilo naročeno, naj ga v slučaju kake nevarnosti usmrta, čeprav poizvedbe še ne bodo pri kraju, justificirala na precej grob način. Nek partizan ga je rezal z nožetn, tako da je Grahut kričal na pomoč. Ljudje iz sosednih vasi so to slišali in so ga pozneje našli razmesarjenega pod listjem v gozdu. Tov. Rudi je dovolil domačinom, da ga lahko prepeljejo domov in ga pokopljejo v Šmarjeti. Ljudje so že ob mrtvaškem odru glasno izražali svoje ogorčenje, višek pa je doseglo na dan pogreba v šmarjeti na pokopališču. Ljudi in vencev je bilo kot še ob nobenem pogrebu v Šmarjeti ne. Udeleženci so vpili »ravbarjit in podobno, misleč pri tem partizane. Razpoloženje ljudi v Šmarjeti in kaki dve uri daleč jo lako, da skoro nihče ne odzdravi partizanu, pfl tudi če reče samo »dober dan«, temveč pogledf stran ko le sreča. Vse to kaže, da je morala biti stvar organizirana od 6trani potuhnjenih beg-oi^ ki jim je prišel primer Grahuta ravno ob prihodfl beg-ov, dobrodošla prilika za njihovo propagando* Povzročitelje tega stanja zasledujemo. V torek 1. t. m. je glav. intendant Tilen ustrelil tov. partizana Ščetina Ivana, doina iz Mokronoga, Ustrelil ga je zato, ker ni hotel Iti na stražo. N* kak način je imel on oblast postavljati stražo, M' vem. Smrt fašizmu — svobodo narodu I Za obvešč. okrož. N. m.l i Podkoritnik Jože. Partizani beže iz »rdečega raja« Od vseh strani prihajajo poročila, da se na« šim fantom podajajo partizani, ker ne morejo vel vzdržati med ušmi in garjami na eni, ter med lan kotjo in smrtnimi grožnjami od strani rdečih v o« diteljev na drugi strani. Prav te dni se je straži na Gori pri Sodražici udal Jenko Boris iz Vevčy ki je že od lanskega julija bil med partizani. Tat je tudi povedal, kako so slovenski partizanski od« delki že razredčeni. Tudi od drugod prihajajo poročila, kako s« partizani udajajo, in da bi se večina najrajš« vrnila, ko bi smela, ker jih čaka smrtna kaze* že za samo misel, če bi za njo izvedeli. Zlasti mnogo trpe zaradi uši in garij. Kakof poročajo iz Bele Krajine, so tam partizani vsi ušivi, da je groza. Skoraj vsi imajo tudi garjafc V vasi Opčice nad Toplicami so voditelji dali kafl sami postreliti 15 svojih tovarišev, ker so bili preveč ušivi in garjevi. Tako so ti komunistični rablji onesrečili nf stotine svojih lastnih ljudi, ne glede na nesrečo^ ki so jo priklicali nad ves naš narod. Ti ljudj^ bodo dajali strahoten odgovor za svoje početje, katero je očitno v službi tistih, ki bi slovenski narod radi uničili. To zdaj morebiti spoznavajo že njihovo zapeljane žrtve — pa je prepozno, ' Ujeti partizani govore o ušeh in garjah V bojih v.Beli Krajini je padlo mnogo partlf zanov. Med padlimi je tudi znani raz.bojnik Mav* sar iz Kostanjevice, ki je dobil strel v čreva* Ujeti partizan Gaberšček iz Tolmina pripoveduje! »2e itak slabo stanje med partizanskimi če« tami slabša še ogromno število mrčesa; dali sel nam neko črno mast, s katero naj bi se mazali^ a ni nič pomagala. Kar je najhujše, je pa to, dal se je ljudstvo pred nami umikalo, ker nam nI hotelo niti prati niti šivati strganega in ušivega perila. Prišli smo iz Žužemberka, kjer razsaja tik fus. Poleg uši so nas morile še garje; po vseitf telesu smo jih imeli, a pod njimi so si uši izko* pale prave rove, v katerih jih je kar mrgolekv Stalni udarci in ušja nadlega ter garje so nam zagnusile tako življenje, tako da smo vsega na* veličani.« Podobno izjavo o naveličanosti je poa dal tudi bivši orožnik, zdaj terenski komisar Kam* bič, doma iz Kostanjevice. Nasilno mobilizirane so partizani takoj oboj rožili in jih poslali že pri napadu na Plelerje f boj. Vsakemu so dali po 10 nabojfev, ki so Jih p4 inobiliziranci postreljali v zrak ali pa odvrgli« Drugim pa so dali kole iz vinogradov in jih na« gnali v bitko ob priliki napada na Metliko. 0<" teh nasilno mobiliziranih jih je že več kot prišlo nazaj na svoje domove. NOVO MESTO Ljudska posojilnica l z n, j. v Novem mestu sprejema vloge »a vista« in vezane vlogo proti primernim ohrestim, depotne naložbo pa brezplačno — vse razpoložljive vsak čaa. Daje kratkoročna posojila in posojila na tekoči račun. - Vnovčuje čeke italijanskih bank. — Varčujte, dokler imate dobodkel Nemške koze V Nemčiji so lansko leto preizkusili gledo mleka okrog 30.000 koz. Skozi vse leto so dal« povprečno po 747 kg mleka s 3.33% maščobe* Največ mleka je dala koza a 2306 kg in 3.50%J maščobe in je v tem primeru prekosila krava Kaj /e NOVEGA <1 Nove predpise pristojnih oblasti je priobčilo dnevno časopisje pod sledečimi naslovi: Prijave za tekmo dela [do vključno 10. aprila), Sprememba predpisov za ogrevanje. Predpisi o pridelovanju in prodaji mila. Natečaj za častnike zbora javne varnosti, Odstranitev zastarelih letakov, Odpiranje in zapiranje trgovin v poletnih mesecih april-september. d Nasprotnikove laži. Radio Newyork: .Na bi-ciliji je bila zažgana vila, v kateri je slanov.il nemški general Kessejring, poveljnik osnih letalskih sil na Sredozemlju. Na istem področju je bilo precej nemških vojakov in častnikov ranjenih in ubitih pri spopadih iz zasede. Pred nedavnim so nemški vojaki v svoji kratkovidnosti začeli streljati sicil-ske ribiče, ki so se vračali v pristanišče z majhno ribiško ladjo, ker so mislili, da se bliža vdorno brodovie. d Od 1500 do 1SOO lir je veljal osem tednov star pujsek na zadnjem sejmu v Novem mestu. Vzlic visoki ceni 60 bili prašiči takoj razprodani. d Uradniško zavarovanje v novih pokrajinah. Uradni list rimske vlade je te dni objavil odlok glede obveznega zavarovanja uradnikov novih pokrajin proli boieznim. Zdravljenje traja do ISO dni. d Delavci 2aposleni na riževih poljih v Italiji, imajo za vsak dan svojega dela pravico do 1 kg riža. V Rimu upajo, da bo na podlagi tega ukrepa uspeh žetve na riževih poljih dosegel najvišjo stopnjo. d 10 pujskov je povrgla poldrugo leto slara in 250 kg težka svinja posestnicama Karolini in Mariji .Mišic iz Češke vasi v občini Prečna. d Požar v Knežji vasi pri Dobrniču. V naši vasi je na Marijin praznik popoldne ob pol dveh izbruhnil požar, ki je kmalu ob 6ilnem vetru upe-pelil šlirini vaščanom vsa gospodarska poslopja, enemu od teh je zgorela ludi stanovanjska hiša. Kako jc nastal požar, se ne ve. Ko bi ne bili v vsej naglici prihiteli na pomoč gasilci iz Občin in Velike Loke. bi pogorela vsa vas, kakor lela 1021. Vrlim gasilcem najlepša zahvala! Pod vasjo so se tudi kozolci vžgali iu do tal pogoreli, škoda je seveda velika. d Umrl je stražar Viktorja Emanuela II. V kraju Monselice pri Padovi je umrl 03 letni Antonio Savioii, ki je bil v mladih letih član telesne straže Viktorja Emanuela 11. d Zmanjšana količina olia. Doslej so imeli pridelovalci olja v Italiji pravico zadržati za sebe in vsakega člana svojega gospodinjstva po 10 kg olja na leto. V bodoče bodo smeli zadržati 6amo 7.50 kg olja na osebo. d Do 30. aprila ne smejo mleti koruze za krmo živalim, je odredil gor. prefekt. d V višini 1300 m so odprli te dni šolo v So-lezzi di Sondalo v Italiji. Šola leži med borovimi gaji in je namenjena olrokom, podvrženim jetiki. NOVI GROBOVI VTT¥TTTTTTTTTTTTWTTTTTTTTWTTTTTTTTW? f f TTT?TTV t Kardinal Pellegrinetti • ,20Lmarca je umrl v Rimu kardinal Pelle-»nnetti. Je bil znan ludi v Ljubljani, saj se je udeležil raznih velikih ljubljanskih verskih kongre-»ov. Bog mu bodi za vse obilen plačnik! t Dekan Janez Burnik Dne 20. sušca je na Vrhniki nenadno umrl dekan g. Janez Burnik. - V nedeljo, 28. sušca je še opravil vse svoje dušno-pastirske dolžnosti ter je zdrav in čil šel k počitku. Zjutraj pa so ga našli mrtvega. Zadela ga je bila ponoči kap. — V sredo, dne 31. sušca je bil vrh-■„„., , , tiski dekan g. Janez Bnraik zelo slovesno pokopan. Pogrebne obrede Je opravil sam g, Škot dr. Gregorij Rozman -Dobri gospod naj počiva v miru Gospodovem I PS.r.% TTi tbH V varstvu Marijinega Srca Priprave za sklepne posvetitve Mariji meseca majnika Iz navodil, ki bodo s posebnim pismom škofovim poslana vsem župnijam, redovnim družinam, družbam, kongregacijani, konferencam, šolani, raznim ustanovam itd., objavljamo nekaj naročil, ki naj bi se začela povsod čimprej izvajati: V času, pre usodnem za naš narod, nas je na» škof povabil, vzpodbudil k češčenju in zadoščevanju brezmadežnemu Marijinemu Srcu Predvsem z ob-hajanjem zadostilne pobožnosti petih prvih sobot. Najvažnejše dejanje te pobožnosti je posvetitev brezmadežnemu Marijinemu Srcu. l)a bodo pa te posvetitve v polnem uspele in dosegle v našem narodu spremembo življenja in mišljenja po božjih zapovedih in naukih Cerkve, je treba, da se na posvetitve goreče pripravimo. Pobožnost petih prvih sobot je važna priprava na te posvetitve. Prav tako važna priprava na posvetitev vse škofije oziroma na glavne farne, župnijske posvetitve, ki bodo po vsej škofiji v nedeljo, 30._ maja t. 1„ so pa posamezne posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu, ki naj jih opravijo pred 30. majem posamezniki, družine, organizacije KA, Marijine družbe, Marijini vrtci, redovne družine, družbe, kongregacije, konference, šole, razne ustanove, ludi podjelja itd., sploh vse koinunitete, ki imajo le dobro voljo za to. Dne 30. maja bo naš nadpastir posvetil vso škofijo, in sicer najslovesneje v ljubljanski stolnici pri slovesni dopoldanski službi božji. Prav jiosebno lejia priprava na posvetitev bo spravuo-spokorni dan, ki se l>o v vsej škofiji obhajal na soboto. 2\>. maja Naš nadpastir želi, da ljudje, jireden se jiotivelijo Marijinemu Srcu, skušajo poravnati med seboj, kar jih loči. jCe torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti 6voj dar tam pred oltarjem in pojdi, da se poprej spraviš s svojim bratom in poleni pridi in daruj svoj dar« (Mat. V, 23—24). Verniki naj bi se prostovoljno postili, tekmovali v miloščini, zadoščevali za grehe našega naroda, naših vzgojiteljev in voditeljev, delo naj bi po možnosti počivalo v zadoščenje za skrunjenje nedelj in praznikov, po cerkvah naj bi ta dan bilo izpostavljeno Najsvetejše in v vsaki fari naj bi bilo po možnosti celodnevno, če ne pa vsaj nekaj ur češčenje presv. Kešnjega Telesa. Verniki naj bi osebno in skupno zadoščevali. Opravili naj bi sveto spoved in pristopili k svetemu obhajilu. Darovali naj bi molitve, zlasti rožni venec za uspeh narodne posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Priprave na posvetitve, ki naj 6e povsod izvedejo. so še pridige, govori, akademije, žinarnični govori itd. Šmarnično branje naj bi bilo v letošnjem maju povsod isto. Dr. Ivan Ahčin je v ta namen spisal posebne šmarnice. C'etrt ure pied začetkom šmarnic naj bi verniki molili rožni venec za uspeli posvetitev. Po cerkvah, po družinah, po zavodih ild. naj bi se v aprilu in maju še posebno veliko molilo za spreobrnjenje grešnikov — zlasti rožni venec. Za dober uspeh pobožnosti in posvetitve naj molijo zlasti otroci po zavodih, redovniki in redovnice po samostanih in pa bolniki, kateri naj svoje molitve in trpljenje darujejo za dober uspeh posvetitve. Brezje. V Peračici pri Brezjah je dne 14. marca t. 1. umrla pri 6inu Jakobu, Langu6 Neaa, Zadnekova mama v 85. letu 6tarosti. Bila je sveta žena, kakršnih ima današnji čas zelo malo. Imela je 12 otrok, od katerih so tri hčerke misijonarke v misijonskih deželah, sin Jože je v Ljubljani magistralni ravnatelj, znani organizator. Poleg lastnih 12 tih otrok je vzredila in vzgojila še 13 tujih otročičev in begunvkov iz prve svetovne vojne. Bila je vsem svetal vzgled nedopovedljive pridnosti, čudovite vztrajnosti, potrpežljivosti in molitve. Iz cerkve je skoraj vedno sama hodila in se je izogibala družbe, da je lahko molila sv. rožni vcnec. Pri vsem tem pa ni bila vase zaprta in čemerna, pač pa vedno vesela. Ni spekla peke kruha, da ne bi nekaj dala revežem. Priporočamo jo v molitev Naj uživa večno plačilo za vse neštete dobrote. V Zagrebu je umrla 10. marca 78lelna Ana Ka mu« Ulrich-Vilhar, vdova po pokojnem skladatelju Frnnju Serafinu Vilharju. - Solzno dolino je zapustil uradnik uprave »Slovenca« in »Slovenskega Za dober uspeh posvetitve in spokornosprav-nega dne naj se ves april in maj po vsaki pridigi in pri krščanskem nauku ter pri cerkvenih shodih moli molitvica: »Kraljica presvetega rožnega venca, s svojo ljubeznijo hočem zadoščevati...« ki je tiskana na zadnji strani podobic z vabilom našega nadpastirja k pobožnosti peterih prvih sobot in k posvetitvi, ki so bile razdeljene že v decembru. Prav tako so naprošena gledališča, kino jiod-jetja, da bi v letošnjem postnem času, zlasti pa v maju uvrščala na spored take predstave, ki to v skladu z velikimi pobožnostmi, ki jih opravlja naš narod. Dramsko gledališče se je tej želji odzvalo s tem, da je uvrstilo za postni čas na spored Gre-gorinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja«. Naj bi se verniki teh pasijonskih predstav udeležili v čim večjem številu. Mladina naj bi pri vseh teh pripravah še jiosebno goreče sodelovala. Po šolah naj bi bila jire-davanja po razredih, pisale naj bi se naloge i tvarine te pobožnosti, izvedle naj bi se razredne Marijnnske akademije, opravila naj bi sc skupna češčenja sv. Rešnjega Telesa, izvedle naj bi j>o-svetitve po razredih, kakor tudi posvetitev cele šole, Farne posvetitve dne 30. inaja naj bi sc najslovesneje izvedle. Naj bi ne bile le zgolj n ka zunanje manifestacije, ampak velike, pomembne, najvažnejše akcije, najpomembnejše dejanje vsi ja dobrega, voljnega naroda za versko nravno obnovo življenja in mišljenja. Prevzišeni v svojem pismu pravi: »V naših rokah jc priprava na posvetitev, in sicer duš in src vernikov. Da bi posvetitev rodila čim lepše in čim trajnejše zadovc: spreobrnjenje mišljenja, usmeritev vsega življenja na Boga, zvestoba v službi lioga in stanovitnost v veri. Vse, kar moremo, moramo storiti, da bodo duše dobro pripravljene. Srcdnica vseh milosti pa bo podedovala vse potrebne dejanske milosti in blagoslovila naše napore.« Sporočila škofijskega odbora Knjižice »Sjioročilo iz Fatime« so Jo na r;n-polago. 1'osvetilne molitve (Papeževa posvelilna molitev) ter podobice s posvetilno molitvijo za otroka so izšle. Šmarnice, ki jih je spisal dr. Ivan Ahčin. bodo izšle naslednji četrtek. Vse naročile oziroma dobile pri Pripravljalnem odboru petih prvih sobot, Pred škofijo l/I, Ljubljana. Podobice, ki naj sc dele namesto spovednih lis 11 iov za velikonočno spoved, so izšle pri Ljudski knjigarni v Ljubljani, tam se dobt oziroma naročajo. Lahko pa jih naročite ludi pri pripravljali!' :u odboru pelili prvih sobot. Ojiozarjaiuo tudi na lepo legendo »O Mariji pomagaj«, ki jo je spesnil dr. Joža Lovrenčič :ii ki je izšla v knjigi. Najlaže jo dobite pri frančiškanih v Ljubljani. Salezijan^ki zavod na Rakovniku je izdal posebno knjižico o Marijinem češčenju pod naslovom »Vsi«. \ Stenske slike Srca Marijinega je založili, trgovina Anion Sliligoj v Ljubljani in se tam tudli i'a* ročajo. ^ doma« g. Ludvik Ogrin. — V Komendi je odšel v večnost vinski trgovec Ferdinand Vode. — V Št. JiV riju ob juž. železnici so pokopali g. kaplana j ' Sv. Križa pri Rogaški slatini Caterja Aniona. —J krški bolnišnici je umrl okrajni zdravnik iz m benburga dr. Miroslav Škof. — V Peračiči pri Bil jali je zaspala v Gospodu 8olelna vrla krščan.t zena Zadnekova mama Langus Neža. — V Preči je odšla po večno plačilo dolgoletna zvesta gospH dinja v tamošnjem župnišču Neža Sladič. — V zdra vilišču v Meranu je umrl inž. Folke Froier. — Kanalu je zapustil solzno dolino značajen mož, me-, ear in gostilničar. 5(iletni Vladimir Križnič. — V,1 Ljubljani so umrli: upokojenka tobačne tovarna Ivana Skalar, vratarka v Karinelu na Selu Ivanka Šček, višji železniški uradnik v pok. Selan Anton, 70 let na Nežika šerjak, roj. Lindlner, zasebni uradnik Peter Dehevec, vdova po šolskem upravitelju Marija frnagoj in 82 letna upokojenka tobačne tovarne Marija Slanovec. — Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bo-gl RrGODEUJElEG^rtAPOlEOriOVEGfcVOTAKK! »Za navadnega vojaka nI tole tako slaba reč,« sem dejal sineje, ko sem ji predal bankovce skozi omrežje. ,0, gospod Anne, samo kje naj vse- to spravim? Ce najde teta ta denar, kaj naj bi ji rekla?« »Nosi ga ob svojem srcu,« 6em ji nasvetoval. »Potem boš vedno blizu svojega zaklada, kajli vedno si tam.« Nenadna svetloba, ki Je predrla temno noč, naju jo splašila. Oblaki so se bili razpršili, vse nelK) je bilo posuto z zvezdami, in ko sem pogledal na uro, sem ves začuden doznal, da je bilo že skoraj pet zjutraj. 24. Nedelja. Zadnji čas je bil že, da odidem iz Svvanston Oollaga. Samo kam naj se obrnem? Nemogoče je bilo, da bi šel domov, ne da bi stopil v kako krčmo, kjer bi lahko dobil ogenj, da bi si posušil obleko in čedno posteljo za toliko časa, da bi se mi posušila obleka. Pa sreča mi je bila vnovič mila. Toliko, da sem dospel do vrha prvega klanca, sent že zagledal luč kako osininko milje daleč. Morda je prihajala iz sobe kakega bolnika, nikakor si nisem mogel mislili, kaj da bi ta luč bila tako zunaj na kmetih in ob tako zgodnji uri. Tedajci so mi prišli na ušesa nerazločni glasovi neke pesmi in sem kmalu polem razločeval besede, ki so bile prav primerne za to uro in stanje, v katerem so pevci očividno bili. »Petelin peva, zora seva itd.« so peli in tako zategovali besedo in napev, da mi je bilo jasno, da so se bili morali že dodobra ogledati vsebino tretje steklenice. Kmalu sem tik ob cesti nameril na preprosto kmečko poslopje z napisom nad vrati in ob jutranji svetlobi, k| je že nekoliko prepodila temo, sem dokaj lahko bral sledeči napis: »Shajališče lovcev. Lastnik Aleksander Henry. Črno in belo pivo. Domače žgane pijače!« Ko sem potrkal na vrata, je pelje utihnilo in pijan glas se je bojaželjno oglasil: »Kdo trka?« Vti so bili le tudo natreskani. »Pošten popotnik,« sem se odzval. Mahoma mi je odprla vrata cela tropa takih feinov, kakor jih moje oko še ni videlo. Val pili že za čudo natreskani, vendar čedno oble-l in eden Izmed njih, ki je bil morda naj, j okajen, je drža! v roki lojeno svečo.^ ka-I ie docela nepristransko oSkropil obleko cele Jp. Moral sem se smejati, ko sem videl to R, zlasti še, če sem se spomnil, s kakšnim ■om sem so jim bližal. Bučno pa dobrohotno so me sprejeli in mojo v naglici izmišljeno prigodo, da prihajam iz Pcebla in da sem se bil v temi izgubil. Potisnili so me na sredo sobe, preproste pivske sobe, kjer je veselo prasketal ogenj v kaminu, na tleh pa je ležalo in stalo ogromno število izpraznjenih steklenic. Toliko da sem sedel, so mi povedali, da so me z ozirom na tak sprejem začasno sprejeli za člana kluba veli-knov, čigar društvena soba je .Shajališče lovcev'. Pravili so mi dalje, da imajo danes ,celo-nočno sejo', s katero zaključujejo ,celo sobotno potovanje', štirideset milj dolgo. Vzlic temu pa da bodo vsi člani sveži in točno pri opoldanski službi božji. Najrajše bi se smejal na vse grlo, vendar se mi ta čas ni zdel primeren. Čeprav je namreč najmanjši teh gospodov meril najmanj šest čevljev. so bili vendarle vsi znatno večji od mene. Krčmar in služlnčad so bili že davno v postelji in trdno spali, toda velikani so vdrli v trdnjavo domačih, prešteli postelje in speče, pa so me hoteli vtakniti k eni deklet v posteljo; hoteli so vreči deklo iz postelje, da bi mi naredila pro-slor; pri tem so se spotikali nad stolmi in sploh delali tak hruAS in trušč, da bi lahko mrtve zbudili; vso skupino pa je razsvetljeval taisti mladi bakljonoša, ki je zdaj imel dve sveči, ne samo eno. in bi! kmalu videti kot bi bil prišel iz snežnega viharja. Navse zadnje se je našla postelja tudi za mene, razprostrli mojo obleko ob ognju v kaminu in me sčasoma pustili, da sem zaspal. Ob desetih me je zbudilo sonce, ki mi je sijalo v obraz. Poklical sem krčmarja, ki je prišel in mi prinesel posušeno in lepo osnaženo obleko z veselo novico, da se je celokupni klub velikanov bil podal k počitku, da prespi svojo pijanost. Kam so ga bili spravili, nisem vedel, dokler nisem hodeč po vrtu, ko sem čakal na zajtrk, dospel do skednja ln. ko sem pogledal skoz! vrata, zagledal vse rdeče obraze tifatl v senu kot rozine v potici. Krasno jutro me je pozdravilo, ko sem krenil zopet na pot. Pomlad je bila v zraku, vonjalo je po aprilu aH maju in nekaj pogumnih ptičev je žgolelo po vrhovih dreves, ko sem slopal naprej. Mnogo je bilo. o čemer sem moral razmišljati ta lepi dan. mnogo, za kar sem moral hiti hvaležen, a vendar se nd je krčilo srce. Ce bi pri belem dnevu stopil v mesto, je bilo prav toliko kot če bi naskočil sovražno balerijo; vsak obraz, ki sem ga srečal, me je gledal grozeče kot sovražni lop, kar mi jo šinila v glavo misel, koliko lažje in boljše bi bilo za mene, če bi le imel kakega spremljevalca ln res sem ime! srečo. da sem lik pri Merthisonu opazil zajetnega gospoda v črni suknji in dokolenkah, ki je čepel ob nekem zidu z glavo. pove5eno skoraj do kolen. Pograbil sem to ugodno priliko, se ustavil j pri njem in ga pobaral, kaj da je našel tako zanimivega. Obrnil je v mene obraz, ki ni bil dosti manj širok kot njegova grba. »Gospod,< je odvrnil, »čudim se ravno, kako da sem abolen. Celo življenje hodim že vsaki teden po tej poti. če je bilo vreme le ugodno, pa vendar nisem niti enkrat opazil tega kamna.« Tako rekoč se ga je dotaknil s svojo palico Iz Jesenovega lesa. Ozr! sem se po kamnu. Vzidan Je bil po strani v zid In kazal sledove oklesanega grba. Tedajci mi le šinila čudna misel v glavo; vsa zunanjost tega eospoda se le dodobra ujemala z opisom, kakor mi ga je bila Flora podala o gospodu Rohbleiu, !n njegovo zanimanje za grb je še bolj utrdilo mojo misel. Kaj sem si mogel želeti bolj. kot seznaniti se kar na lepem z možem. čigar naklonjenost sem si ve:idar želel pridobiti? Tako sem se tudi inz sklonil h kamnu. »Nekak lemez.c sem rekel. »Na vrhu ščita so tri zvezde s peterimi rogljl. Vse je videti kakor f»rh rodovlne Douglas. ali ne?« »Gotovo, gospod, v resnici le videti. Popolnoma prav Imate; kakor grb Pouglasov, samo nima nobene barvo In vse je tako preperelo in uničeno, da živ človek ne more nič gotovega reči. Vendar m! dovolite, če govorim nekoliko bolj osebno; prijetno sem iznenaden. ko vidim, da ste v časih takih homatlj tako vešči.« »O, veste, ko sem bil Se prav mlad, ml ffl podal v tej stvari dobro podlago nek star go> spod, prijatelj naše rodbine, in lahko tudi po« vem, moj varuh, vendar mi je mnogo vsega tega že ušlo iz spomina. Vendar ne bi za Boga rad vzbudil v vas misel, da sem nekakšen grboslO' vec, gospod. Samo neveden ljubitelj te vede.« »Nekoliko skromnosti tudi grboelovcu nI ,* škodo,« je milostno odvrnil moj novi znanec. Pa da povem na kratko, krenila sva skupa| proti domu in se prav živahno razgovarjala pa >poti skozi predmestja in po ulicah novega detal 'mesta, ki je ležalo pred nama zapuščeno in tiha kot bi bilo mrtvo. Prodajalne so bile zaprte, n®« ben voz ni vozil, in po sredi sončnih ulic so cel podile mačke. Ob spečih hišah se je razlegal odmev najinih korakov in glasov. Bil je čuanL strašni višek tiste vsakotedenske otopelosti, katero se pogrezne mesto Gdinburg; apoteoM sabbata (nedelja), prizor — moram priznati —« ki mu sicer ne manjka veličine, pač pa veeeloelt v veliki meri. Ko sva še stopala po javni ee* moti in se razgovarjala, so se po vsem mestj oglasili zvonovi; kmalu so se začele ulice poInlV z ljudmi, ki so šli v cerkev, in jaz sem bil slhtfl srečen, ko je eden teh ljudi ogovoril mojega spremljevalca z imenom Robbie. Ko sva bila zopet sama, sem ga zavoljo tega vprašal in se mu priklonil: »Ali niste vi gospod Robbie?« »Seveda sem, gosj>od.« »Odvetnik, če se ne motim?« »Odvetnik tij veličanstva kralja, prosim.« »Skoraj bi rekel, da je usoda hotela, dtf sva se seznanila,« sem vzkliknil. »Tu v žepB nosim listek, ki je vam namenjen. Dal mi (4 je odvetnik moje rodbine. Ko sva se ločila, na je še rekel, da vas prosi, da bi se ga prijajortl sjiominjeli, meni pa oprostili, da se predstavila tako brez oblike.« Tako rekoč sem mu podal listek. »Res čudno naključje,« je nadaljeval. »Ke< pa sva se že tako seznanila, in to zla6ti v moj prid, je pač najbolj naravno, da takoj nada* ljujeva. Najrajši bi vas povabil na majh«* prigrizek in steklenico mojega lastnega ruma« no zapečatenega, kjer bi se lahko še malo rat* govarjala o grboslovju, če nikdo ne čaka, g<* spod Ducie!« To je bilo namreč ime, ki seta si ga takrat nadel in ki sem ga bil mimogrede že omenil v nadi, da bi mu izvabil njegovo. »Oprostite, gosjjod, sem vas prav razume^ da me povabite v svojo hišo?« »To je bila misel, ki sem jo skušal izrazit^ Mi Skolje smo na glasu kot gostoljubni ljudji Prav veselilo bi me, če bi hoteli preizkusili moje gostoljubje.« »Gospod Robbie, prav zelo upam, da ga preizkusim neki dan samo ne zdajle, nadejaj* se, da me ne boste napak razumeli. OpraveJ ki me pelje v mesto, je prav poseben. Preder ga ne poznate, oziroma, preden ne vem, kak ga opravim, bi imel občutek, kot da sem si t zvijačo pridobil vaše povabilo.« »Dobro, dobro,« je rekel. »Pa bodi, kako! želite, čeprav bi težko da mogli drugače gQ* »Po bodi, kakor telile € voriti, če bi bil izvršil kakšen umor. Reciag torej, da pridete jutri zjutraj ob poldevetih, ii upam, ko boste vse opravili in imeli miru* vest — sicer pa vam vsa čast, ker vzamete tU reč tako resno — da boste prišli k preloženem* zajtrku, to se ve, da ne brez steklenice. Imate moj naslov?« je še dodal in mi podal naslov —< edino, kar mi je le bilo treba. iNnddllentinle orlhodn//<*.) Po vroči Sahari Saharo imenujemo pokrajino, ki ee raz-proM ra po severni Afriki. Glede velikosti zastaja le malo za Evropo. Več od pol Sahare je puščave, dobra tretjina je step, nekaj sveta pa odpade na rodovitne zelenice (oaze), ki so nastale v puščavi tam, kjer pronica talna voda na površino. _v , Kadar zapiha vroč puscavski vihar, dobi »iccr vedro nebo riimenka.cto ali svinčeno barvo in sonce zatemni. L vrha sipin (nakopičeni puščavski pesek) se kadi kakor iz ognjenika; ljudem :n živalim jemlje vid in samo in, eo še voda v mehovih posuši, pogubi veter vso karavano (veliko skupino 'ljudi in kamel, ki prevažajo tovor). Najvažnejša rastlina zelenic je dateljeva palma. Tudi oljke, razno sadno drevje, zele- njava in žilo uspevajo po oazah Sahare. V puščavskem svetu rastejo le slane rastline; mnogo je tudi slanih jezer in močvirij. Trdili 60, da doseže letna vročina v Sahari 70 stopinj, švedski vremeuoslovcc O. Olufesu, ki je potoval po Sahari in jo znanstveno raziskoval, je dognal, da so li podatki sicer pretirani, vendar se pripeti, da se dvigne toplomer do 60 stopinj Celzija. Sam Olufesu je celo v zimi doživel dvig toplote do 40 stopinj. '1 la so iiila pekoča, da ni mogel stati na njih. Vročina jc v puščavi tako neznosna, da se nekateri vojaki raje izpostavijo sovražnikovim kroglam, kakor bi se \legli na tla, da bi se tako zavarovali. Studenci, ki privro iz globine 30—50 in, imajo celo 'leto 20—30 stopinj toplote. Druga saharska značilnost je mraz in 'rež. ki večkrat nastopita v hladnem letnem času. Prehod iz dnevne vročino v večerni mraz je v tem času velikanski, saj pade toplota večkrat v nekaj minutah za 40 stopinj. Zuradj pri man j-kovanja vlage v zraku se zeinska |«ivišin yefera vsaj do Logatca.« »trie, tako hitro pa to ne gre,« Je zaklicalo dekle, »za Janeza moram še razne stvari pripraviti.« »Figo imaš pripravili. Kar potrebuje, ima. 3o vem. Jaz sem tudi mnogo potoval.« Deklica 6e jo namrdnila, ni si pa več upala ugovarjati. »V četrto ln zadnje,« je mrmral Godrnjač, »pa če to: Medtem ko bosta ločena, si ne smeta prav nič dopisovati. Nihče ne sme pisati drugemu kakega pisma, niti enega samega ne, niti enega stavka. Sta razumela?« »Mojster, če naj se poročiva, se morava pač o raznih zadevah pomeniti in medsebojno posvetovati,« je skušal ugovarjati fant. »Dokler se ne vrneš, se nimata o ničemer meniti in posvetovati. Ce bi pa bilo treba kaj urediti, mora iti vse skozi moje roke.« »Stric, to je pa prehuda zahteva,« se je ku-jalo dekle. »Janez mora vendar večkrat pi6ali, ali je zdrav in kako mu gre, sicer mi ne bodo dale skrbi miru.« »Ce ti vse žive dni ne bodo prišle hujše skrbi nad glavo kot te, lahko že danes zahvališ ljubega Boga. Sicer pa bo Janez tu pa tam meni kaj pisal in poročal, kako je z njim. Tedaj boš že od mene zvedela, kar bo polreba.« Tu se ni dalo nič mešetariti in pogajati; fant in deklo 6la se morala brezpogojno vdati vsem Godrnjačcviin zahtevam. Ta je pogledal na uro in dejal: »Pozno je že. Sedaj bomo še zmotili, nato vzameta slovo in gremo spat. Pokleknili so poleg klopi ob steni in so skupno zniolili rožni venec. Toda Majda in Kraljiček sla morala sama pri sebi priznati, da nista še nikdar tako nezbrano molila kol ta večer. Po molilvi ju je mojster priganjal: »Sedaj je pa čas, da vzamcla slovo. Toda napravita kratkol« Majda je segla Kraljičku v roko in je rekla z nežnim glasom: »Z Bogom. Janez, zbogom! Naj ee ti dobro godi, ne pozabi name in ostani mi zvest.« »Ti podlasica,« je segel vmes robato Godrnjač. »na zvestobo ni treba opominjali Janeza, ampak samo sebe. Nezvestoba pride vedno od ženske strani.« Kraljiček je stisnil dekletovo roko in je dejal skoraj slovesno: »Majda, vedno bom mislil nate, dokler bom živel in še čez. ln zvest ti ostanem, pa naj pride kar koli. Bog naj bo s teboj!« Držala sla se nekaj časa za roko. Tedaj je pa zarenčal Godrnjač: »Sedaj naj bo konec komedije I Je že dovolj.« Majda se je silila z jokom, pa se ji ni prav posrečilo. Iz njenih črnih oči se je bliskalo malo liinavščine. Urno se je okrenila in še zaklicala: »Zbogom. Janezi... Lahko noč obema!« Nalo jo šinila skozi vrala, ne da bi se še enkrat ozrla. Zjutraj Je zbudil Kraljička mojster že ob pol štirih in mu pomagal spravili skupaj in povezali njegove stvari. Stisnil mu je v roko tudi trideset goldinarjev in pri tem rekel z robatim glasom: »Varčuj z denarjem in sezi po njem le v skrajni sili. Kdor je pravi rokodelski pomočnik, prinese desetkrat več domov, kakor Je vzel s 66 bo j. < Med zajtrkom Je pogledoval stari vedno znova na uro. da ie dal fantu razumeli, da mora podvizali. Nato mu Je vtaknil v torbo še nekaj prekajenega mesa in kruha, ga pokropil z blagoslovljeno vodo, mu napravil križ na čelo in ga priganjal: »No, sedaj pa pojdi v božjem imenu... Bog naj bo s teboj na vseh tvojih potih... Ce boš slišal, da sem uinrl, zmoli zame en očenaš.« Kraljiček Je stisnil redniku roko in je rekel vidno ganjen: »Ljubi mojster, Bog naj vam povrne za vse, kar sle zame storili... Ce bi se kaj slabo počutili, mi takoj sporočile, da pridem brž domov. . Toda molil bom, da bi oslali vedno zdravi... Se enkrat se vam zahvalim iz vsega srca.« »Pusti neumnosti! Nikdar nisem zahteval zahvale in je tudi ne potrebujem.« Tako sla se ločila. Da bi se fant ne srečal več z Majdo, Je mojster zahteval, da ne cre skozi tre. ampak po I poljski poli do glavne cesto. Sedaj je gledal za odhajajočim več kot četrt ure skozi okno s svojim velikim daljnogledom. -Nenadoma mu je nekaj zbudilo pozornost... Tristo vragov, odkod pa prihaja ženska?... Svellomodro obleko ima na sebi in bel predpasnik ... Saj to je vražja pun-čara... Za kozolcem je morala biti skrita... »Se enkrat se vam zahvalim...« Aha, cvetlični šopek ima v rokah, sedaj mu ga izroča... Ce bi vedela, da gledam za njima!... Ha, sedaj drži svoj bel robec pred obrazom in so cmeri... ti neumna koza!... Podajata si roko... ne, poljubila se vendar nista... Fant je bolj pameten kot čenča... Že se je je odkrižal in koraka korajžno naprej... Jernač Godrnjač je odložil za trenutek daljnogled 6pred oči, nalo je pokukal zopet skozi kukalo... Fant — tepec — glej, da greš naprej... Kaj se Ii je treba vedno ozirati?... In celo klobuk je vzel z glave in maha z njim punčari... Ona. trapasta gos, seveda ne Jenja, vihteli svojo cunjo in mu migati... Slednjič — no, slednjič je vendar komedije konec, — nič več ne vidila drug drugega. Razjarjen se Je Godrnjač zarežal: Dve uri pozneje je prišla Majda v urarjevo hišo in prinesla s seboj v košari razno svojo perilo In obleko. Bila je bleda in neprespana, vendar je prijazno pozdravila: »Dobro julro, stric... Ali je Janez že odšel?« »Ti zvita kača, to veš bolje kot jaz,« Jo jo nahrulil Godrnjač. »Kako naj bi bolje vedela?« se Je zavzelo »Ali ne poznaš neke mlade ženske, ki Je danes navsezgodaj vstala in natrgala rožic ter jih v čopek povila in napravila sprehod tja na glavno cesto, a — a?« »Kdo?... Kdo?... Stric, kdo vam je to ovadil?« je zavpila deklica, ki je vsa zardela v obraz. »Stene imajo ušesa ln okna oči.« Majda se je ozrla po sobi in je zagledala na okenski polici ležeči daljnogled. Tedaj se ji ie v glavi posvetilo. »Stric, to ni lepo,« je vzkliknila jezno, »to jo nesramno, da zasledujete človeka pri vsakem koraku.« »Drži Jezik za zobmi! Nesramno, sramotno je, če kdo kaj obljubi in potem tega ne drži.« »Prinesla sem Janezu samo šopek za pot, to vendar ni nič 6labega.« »Včeraj sla mi oba obljubila, da se ne bosta več sešla.« »Tega nisem vzela tako resno in Janez ne more nič za to.« fNntlnllevanle Drihodnlit■) Okrog sosedov JURIJ DALMATIN s 900 let že obstoji vas Ponikva. Je ena najstarejših naselbin na Spodnjem štajerskem. s Posebne znamke je izdala nemška poštna uprava za dan zaobljube mladine. Prodajali jih bodo od 20. marca do 15. maja vsi večji poštni uradi. Znamka bo zelena za 6+4 pfenige in je bila tiskana v državni tiskarni na Dunaju. s Nakup železni in električnih peči je v Nemčiji mogoč le s posebnim dovoljenjem. s Stanovanja morajo priglasiti. Gorenjski časopis objavlja odredbo komisarja za stanovanja, po kateri morajo lastniki stanovanj, če imajo več kakor eno opremljeno ali neopremljeno stanovanje, do 10. aprila pismeno priglasiti oblastem ta stanovanja. Nadalje morajo prijaviti svoja stanovanja tudi najemniki, ki nimajo na stanovanju zakoncev ali drugih sorodnikov. Navesti je treba prostore in število podnajemnikov. s Spodnještajerke imajo čuteče srce. Oni torek so žene iz Ljutomera, Gornje Radgone in iz Radencev obiskale vojno bolnišnico v Radgoni. Prinesle so ranjenim vojakom 30 zavojev, 6 litrov vina, 100kg jabolk in 5000 cigaret. Spodnješlajerska se je že večkrat spomnila ranjenih vojakov v radgonski bolnišnici z darili. s 16 pokolenj za obrambo zahodne Evrope. Te dni je hrvatski državni tajnik inž. Ivo Bulič povedal tudi tole: »Noben narod ni imel toliko žrlev za svojo 6vol>odo kakor hrvatski Razen tega je hrvatski narod doprinesel izmed vseh narodov največje žrtve za Evropo in ga po vsej pravici imenujejo branik krščanstva. V veličastni borbi je žrtvoval v obrambi zahodne Evrope 10 pokolenj.« s Na vzhodnem bojišču so padli prostovoljci planinskega polka Stanislav Korošec iz Maribora, Janez Goričar iz Rečice ob Paki in gostilničar Anton Kotnik iz Razboreev. s Novo vinarsko zadrugo so ustanovili v Vla-solincih v Srbiji. Pridružilo se ji je 11 vaških zadrug. To je zdaj največja zadruga v Srbiji, saj šteje 1SOO članov, ki imajo nad 12 milijonov trt. s Pobožnost petih prvih sobot so s sušcem začeli tudi v Belgradu v župniji BI. Device Marije. s Na železniški progi pri Karlovcu se je dne 17. sušca smrtno ponesrečil zasebni uradnik in posestnik Andrej Pangerc iz Zagreba. V prikazovanju naših velikih mož smo sicer prišli že do najnovejših, ki so delovali nekako med letom 1900 in prvo 6vetovno vojno. Ker pa so bili spočetka obravnavani le nekateri, si bomo v prihodnjih mesecih ogledali še tu in tam znamenite može iz preteklih dob, da čim bolj izpopolnimo pregled mož, ki so slovensko ime slavili in ga ponesli med svet. Danes o Juriju Dalmatinu, Veliki pisatelj in Trubarjev vrstnik Jurij Dalmatin se je rodil 1547 v Krškem, študiral je v Nemčiji, se vrnil v Ljubljano in bil tukaj med prvimi protestantskimi duhovniki v drugi polovici 16. 6toletja. Umrl je v Ljubljani 1589. Dalmatinovo ime je združeno s početki slovenske književnosti. Sicer je treba strogo ločiti njegovo pisateljsko delo, ki ga je opravljal v službi krive vere na Slovenskem, od dela, ki pomeni prvo veliko rast slovenske književnosti.. Dalmatin ie napisal Slovcncem celotno prvo slovensko sveto pismo leta 1584. Prevod sv. pisma je bil obenem višek vse reformacijske književnosti ne samo pri nas, marveč tudi pri številnih drugih evropskih narodih tiste dobe. Z Dalmatinovim prevodom svetega pisma smo se tudi Slovenci uvrstili med kulturne evropske narode, Že polnih dvanajst let prej, preden je Dalmatin izdal celotno sveto pismo, je izdajal v presledkih posamezne dele svetega pisma stare zaveze, tako knjigo Jezus Sirah, Mojzesove knjige, Salomonove pripovisti, zraven pa še tretjo izdajo slovenske pesmarice pod naslovom Ta celi ka-tekizmus. Po svetem pismu pa je še izdal Agendo in še novo idajo slovenske pesmarice. Sprva je Dalmatin v svojem pisateljskem jeziku hodil še po stopinjah Trubarjevih, to se pravi, da je pisal zelo nedosledno. Tako je mešal na primer črke s in I, u in v, i in j itd. Ko se je odločil za celotno izdajo svetega pisma v slovenskem jeziku, se je dobro zavedal, kako pomembno knjigo bo prevedel. Zato je v družbi drugih pisateljev in učiteljev ter duhovnikov leti 1581 v Ljubljani določil novo pisavo, doslednejšo od Trubarjeve in mnogo čistejši slovenski knjižni jezik kakor ga je pisal Trubar. Prav zaradi te odločitve pa Dalmatinovo sv, pismo pomeni najvažnejšo knjigo v 16. stoletju pri Slovcncih glede jezika. S svetim pismom ja bila enkrat za vselej podana osnova slovenskemu knjižnemu jeziku z dolenjskim narečjem, nekoliko razširjenim z narečnimi oblikami gorenjščine ia po Krelju tudi notranjščine. In ker so se Dalmatinovega 6vetega pisma s pridom smeli posluževati tudi naši pisatelji naslednjih dveh stoletij, je ta najpomembnejša knjiga 16. stoletja tudi v jezikovnem pogledu tja do Vodnika in Prešerni bila temelj našemu knjižnemu jeziku. In res, čim bolj se je kak poznejši pisatelj ravnal pri svojem pisateljevanju po Da! matinovem prevodu svetega pisma, tem čistejši je bil njegov knjižni jezik. Na splošno je torej treba re?t, da Dalmatinovo delo ni bilo izvirno, njegova veličina is prav v prevodih, in to predvsem v prevodu najlepše knjige — svetega pisma, pa tudi v prirejanju drugih cerkvenih in nabožnih knjig. Le žal, da so bile V6e pisane v duhu protestantizma. Dalmatinovo sveto pismo v slovenskem jeziku se je tiskalo v Nemčiji v mestu Wittenbergu v 1500 izvodih. Do najnovejših let je na Slovenskem ia drugod še ohranjenih nekako 60 izvodov te knjige. Knjiga še danes priča o izredni delavnosti Jurija Dalmatina, o veliki jezikovni izobrazbi tega velikega moža, kakor tudi o rasti naše knjig« in jezika že takoj na početkih slov. književnosti Kako se jih branimo Izkušnja uči, da je borba proti mravljam težka. Čim več jih pobiješ, tem več jih je. Le 1» uničiš matico, uničiš naraščaj. Najprej je trebs ukreniti vse, da ne pridejo mravlje do živil. Treba je torej omare in kraje, kjer so živila, nepro-dušno zapreti. Če pa to ni mogoče, postavijo jedila v posode, ki stoje v vodi. Prav je, če nali-jemo na vodo nekoliko olja. Če vderejo v stanovanja mravlje s polja, j« priporočljivo izpostaviti gobo, ki smo jo namočili v sladki vodi, na tako mesto, ki ga mravlje najbolj obiskujejo. Na tej gobi se nabere v kratkem veliko mravelj, ki jih uničimo tako, da pomočimo gobo v vročo vodo. Ta postopek ponavljamo toliko časa, dokler pride na gobo kaj mravelj. Čs dodamo sladkorni vodi nekoliko strupa (arzenika, kalomela, boraka), ni treba pomakati gobe v vrelo vodo. Vendar ni noben postopek popolnoma neopo-ročen, vsaj doslej se ni ie nobeden izkazal kot tak. Uspešen je tudi sledeči postopek: vzemi 10 i aloe ter jo pomešaj s 100 g sirupa ter namaži i to mešanico kraje, ki jih mravlje najbolj obiskujejo. Uspešen je tudi alizol, ki bojda močno vabi mravlje, tako da izvabi iz skrivališč celo matice. Ker deluje počasi, ga mravlje raznašajo tudi drugam. Razglas Glavni odbor za obdelovanje Ljubljanske?« barja v Ljubljani opozarja prebivalstvo, bivajoč« ob ah v bližini glavnih odvoduikov, potokov i« jarkov, da ni dopustno odmetavanje smeti, odpadkov in nerabnega materiala v potoke in jarke na Ljubljanskem barju. Vsa dela očiščevanja in trebljenja v teh jarkih ostanejo brez haska, kar je v škodo ne samo barjanskim posestnikom, ampak tudi v škodo celokupnemu prebivalstvu Ljubljane, ki je v veliki meri navezano na poljske pridelke istega področja. Glavni odbor je odločen preprečiti v bodoč« tako oškodovanje javnih interesov, pri čemer pričakuje sporazumno sodelovanje od strani vsega prebivalstva. LOVIKVBOJU Z MRČESOM Mravlje Kakšne so Izmed vseh žuželk so najbolj znane mravlje, kajti menda ni človeka, ki bi ne mogel povedati, kakšne so, posebno, dokler nimajo kril, Okriljene mravlje je lažje zamenjati s kako drugo skupino zuzelk, zlasti z osami, s katerimi so v bližnjem sorodstvu. Naše mravlje so po velikosti zelo različne; imamo po 1 mm velike, pa tudi take ki merijo preko 20 mm. Barve so rumene, rdečerja-ve, črnoriave in črne. Vse imajo grizoče čeljusti, sest dolgih tenkih nog, s katerimi naglo tekajo, cr recljat zadek, ki nekako visi s kratkim rec-tjem na prsnem delu. Ta recelj pa ni gladek kot pn osah marveč ima dve gumbasti odebelini ali pa polokrog o navzgor zavihano lusko. Po tem slično barvan^h of" °kri'ien« "'onadTežen g sL velika. barve in P°ldruŽ milimeter Kako žive mravlje kriW Imaji0 ^Tnka tožnaU krilV ^ztči (čeljusti in se preobrazujejo popolno. Krila rabijo iz bub izlezli samci in samice le za poročni roj, nato jim odpadejo. Oplojena samica leže veliko število jajčec (več tisoč) in ustanove tako novo naselbino, v kateri ostanejo vse živali združene s svojo matico. Njihovo delo je razdeljeno tako, da se nekatere posvete skrbi za mladiče, druge obrambi naselbine, tretje skrbe za hrano. Iz jajčec se razvijejo belkaste, žerkam podobne ličinke, ki se zabubijo v svilnatem kokonu ali zaprej-ku, ki ga napravijo same. Tem zaprejkom pravilo ljudje mravljičnja jajca. Od vseh prebivalcev naselbine se razlikuje najbolj matica po velikosti. Kako škodujejo Dočim smatrajo splošno v gozdu živeče mrav-!',* ?,°l .?onsln,e, živali' sai Uničujejo veliko število škodljivih žuželk in jih zato človek tudi ščiti, so v hišah živeče mravlje škodljive. Naselijo se v lesu, v razpokah zidov, v špranjah tal itd. Za naselitev je dovolj, da ena sama delavka najde primerno hrano. Takoj obvesti svoje tovarišice in v kratkem gre cel trop na delo. Baš zaradi svojega, velikega števila je mravlja tako škodljiva. Sladkosnede živali planejo v neštetih množicah po najrazličnejših živilih, sladkorju, medu, sadju pecivu, maslu, masti, me.su itd. Vse, kar je užitno ugaja mravljam. Pri tem svojem poslu uničijo precej hrand, napravijo jih' tudi neužitne in neuporabne zaradi velikega števila. Pravijo, da utetf-"e'°M , ° Prena5ati bolezen, kot legar. čujejo V"le 86 lotii° ludi lesa in *a uni" Zastopniki! Poberite takoj naročnino za »Domoljuba«, pošljite seznam naročnikov! >.\o vidim Boga, toda modrost in veličino božjo čutim v vsem stvarstvu,« je napisal neki italijanski pesnik in naravoslovec. Veličina in modrost Stvarnikova pa se najlepše odkriva ravno pri cvetlicah. >13og se naveliča velikih kraljestev — nikoli drobnih cvetk« — pravi Tagore. Vsi rastlinski organi — listi, korenine, steblo in cvet — so tako popolno narejeni, tako skladno delujejo in izvršujejo svoje namene, kakor nobeden, še tako moderni aparat, ki ga je iznašel človeški um. Za danes poglejmo samo preprosto gozdno cvetko, ki je meščanom bolj malo znana, tem bolj pa jo poznajo na deželi, saj jim oznanja pomlad. Ko pomladno sonce ogreje zemljo, poženo po vlažnih togih, dobravah in listnatih gozdovih čudne rastline, ki so strupene. Ljudje jih imenujejo (trkavee, uninec ali pegasti kačnik. Iz belkastega strupenega gomolja se razvijejo listi, ki so široki In večkrat pegasti, v sredi med njimi pa poženo betev, ki ima cvetni betič obdan z bledo-zelenkastim tulcem. Cvet pegastega kačnika je čudovit in nam odkriva prijateljsko življenje med rastlinstvom in živalstvom. Ua bomo razumeli skrivnostno igro v cvetu, ga moramo razpoloviti in Be poučiti v njegovem ustroju. Na sliki vidimo v spodnjem delu razpo-tovljeuega cveta ženske dele, pestiče, ki bo videti ? t ai drobl?e zelene borovnice. Nad njimi je ven-cek dlak, ki kot bomo kasneje čuli, imajo dvojen namen: z vonjem privabiti drobne mušice in tem zabraniti odhod. Drobne bunčice, ki so v precej "«*«n venčku razporejene nad dlakami so mo-del cveta — prašniki. Na vrhu zapira cvet venec močnih navzdol obrnjenih dlak, ki služijo istemu namenu kakor srednje dlake. Prvi dan, ko se cvet pegastega kačnika odpre, razvije precejšnjo toploto. Ce je zunaj 5° C, »e ogreje cvet na 11, da celo na 23° C. Ako po-arijemo cvet pegastega kačnika z robcem, Be segrete tudi na 53° C. Seveda se tako zaradi premočne toplote sam sebe uniči. .„„, ovijanje toplote traja le 24 ur in po-ipesuje razSirjevati močan vonj po mrhovini, ki pa izločujeta dlakasta venčka. Požrešne mušice, „. "ranijo od gnijočih teles, se vse omamljene napote h kraju, od koder vonj prihaja. Toda -Mino i8 f kai!nik ni tako miroljubna rastlina. Hinavsko je z vonjem privabila drobne žuželke, ki nič hudega sluteč sedajo na zeleni tulec in strme v temno globino cveta, od koder prihaja vonj. Sline po dobri jedi se jim cede in ne morejo si kaj, da ne bi dosegle izdatnega kosila. A komaj se premaknejo, jim na silno gladkem tulcu spodrsne in že se prekopicnejo in zdrče mimo navzdol obrnjenih dlak v temno votlino. Vse beganje in iskanje izhoda je zaman. Stene so gladke kot steklo, poleg tega pa izločajo še posebno, kot olje mastno tekočino, ki ne pusti, da bi uboge jetnice našle vsaj kakšno oporo. Vedno znova padajo nazaj v ujetništvo. Ko po stenah ječe ne gre, prično iskati rešilne poti po cvetu navzgor. Tu je pot lažja in do prvih dlak kar udobna. Toda v goščavi drobnih, a močnih laskov, ki zabranjujejo izhod, se uboge živalice več ne znajdejo in že pri prvem nerodnem koraku padejo kot utrgano jabolko nazaj v strašno ječo. Le večjo žuželke, ki jih cvet v svoje skrivnostne namene ne polrebuje, so dovolj močne, da se prerijejo med goščavo dlak in vse vesele odbite v prosto naravo. Druge ostanejo trdo zaprte. Cez dan se jih nabere še več lahkomiselnih žuželk, ki si dele skupno ječo. žuželke so 24 ur ali še več zaprle. Toda med tem časom jim ni nič hudega Ženski deli cveta izločajo drobne kapljice, ki so dobra slaščica za uboge ujetnike. Zvečer prvega dne pa rastlina neha prehranjevati ujetnike in ko se ti pripravijo k počitku, se odpro zgoraj stoječi prašniki in so vso noč usiplje iz njih življenjski prah — pelod. Naslednji dan se prične znova prerivanje in iskanje izhoda. Lačne žuželke so še bolj žilave in med svojim iskanjem in tekanjem raztrosijo pelod na ženske cvetove-pestičc. Ko se to zgodi, da je cvet oplojen, se ponoči izvrše čudovite spremembe. Prašniki zopet sipljejo pelod na žuželke, da so vse rumene, dlako se krčijo in ve-nejo in izhod je prost. Zjutraj naslednjega dne, ko se jetnice prebude iz nemirnega sna, se jim po daljšem ali krajšem trudu posreči, da po cvetu mimo ženskih in moških organov ter niitno barikad dlak zopet srečno uidejo na prosto. Vse rumene od cvetnega prahu, izlakotene in noro od veselja se spuste v pomladansko julro. Pozabijo vse, kar so doživele in ko jitn znova za-diši po mrhovini, urno odlete na mesto, se vse-' dejo na drug cvet pegastega kačnika in nova nesreča je tli. Pri najmanjšem gibu jim spodrsne, da strmoglavijo v novo ujelništvo. Obložene s prahom prejšnjega cveta oplode ženske cvetove, so napijejo in najedo, nalo stradajo 18 uri in se zopet vrnejo v življenje. Mušice so kot moški. Ne spametuje jih nobena zabloda in pasi, temveč vedno znova silijo v druge cvetove, v novo nevarnost. Cvet pegastega kačnika je tako čudovit In popoln, da moremo nad njim samo strmeti. Saj zna razvijati toploto in vonj, da primainlja žuželke, pusti, da se iz pasti, ki je tako natančno in točno sestavljena, rešijo samo velike in njemu škodljive ali neuporabne. Poleg tega skrbi prvi dan za svoje jetnike in končno, ko je cvetici zadoščeno njeno materinsko čustvo in nagnjenje, odpre svoje zapahe in žuželke spusti na prosto. Človeški um bi si nikdar ne mogel izmislili tako natančnega in mojstrsko urejenega aparata, ki ustreza vsem mogočim spremembam in nevšečnostim, kakršne ima drobna in neznatna rastlinica. Vse rastline niso tako dobrosrčne, kakor je pegasti kačnik, ki svoje jetnike hrani in jih po končanem opravilu spusti na svobodo. Mnogo jih Je med njimi, ki si privoščijo dobre pečenke in napijejo krvi ubogih živalic, ki privabljcne po barvi ali vonju nič hudega sluteč sedajo ali padajo v njihove skrite pasti in lepljive liste. Te rastline so krvniki v rastlinskem svetu, so morilci in dnvilci. O njih bomo še slišali. Španski delavci za starost preskrbljeni S 1. marcem je začelo 125.000 španskih delavcev uživati starostno podporo, ki je bila uzakonjena z zakonom dne 6. oktobra 1939. Podpore znašajo za 1. 1943 nekaj nad 97 milijonov pezet. Država prispeva k tei vsoti 22 miliionov. PRAVNI NASVETI Po lastni krivdi ločena žena nima pravice do moževe zapuščine. F. M. K. Mož in žena 6e nista razumela v zakonu, nista imela otrok in zato eta se pred 18 leti sodnijsko ločila. Takrat se je žena odpovedala V6aki pravici do moža. Med tem časom si je ločeni mož pridobil premoženje in je sedaj nenadoma, brez oporoke umrl. Vprašate, kdo ima pravico do dediščine, ali moževi sorodniki, ali pa ločena žena. — Važno je, po čegavi krivdi je bil presd 18 leti zakon ločen: ali po krivdi žene, ali po krivdi moža, ali po krivdi obeh. To bo&te lahko upogledali pri sodišču iz takratnega pravdnega 6pisa. Če je bil zakon ločen 6am„ po krivdi žene odnosno po krivdi obeh, torej tudi žene, fiotem preživeča žena nima zakonite dedne pravice po možu V tem primeru bodo dediči moževi bratje in sestre, odno6no če teh ni, njuni potomci. Kdaj sodna overovitev listine za zemljiško knjigo ni potrebna. P. S. Po zakonu o zemljiških knjigah se 6me v zemljiškoknjižnih stvareh manjše vrednosti nadomestiti sodna ali notarska overovitev podpisa na zasebni listini, ki je potrebna za vknjižbo, 6 sopodpisom dveh verodostojnih prič in sicer 6a'mo tedaj, če naj se izvrši vknjižba v območju okrožnega sodišča, v katerem je bila listina napravljena. To pa ni dopustno pri listinah, v katerih znesek terjate ali cena ali vrednost zemljišča ali pravice vobče niso določeni ali v katerih presega navedena v6ota, brez obresti in postranskih pristojbin zne6ek 1000 din oziroma 6edaj 380 lir. Odpravnina za nezakonskega otroka. G. K. D. Ce ste se leta 1933 pri sodišču jx>ravnali z nezakonsko materjo in varuhom otroka ter takoj plačali enkratno odpravnino, potem je ta poravnava veljavna. Vendar ima nezakonski otrok kljub taki poravnavi staršev še vedno pravico, da zahteva od nezakonskega očeta potrebno preživljanje, v kolikor že plačana odpravnina za to ne bi zadostovala, bodisi zaradi spremenjenih razmer, bodisi zaradi zboljšanja premoženjskih razmer očeta. Šele, ko ji otrok po6tal sposoben, da se 6am preživlja, preneha zakonita dolžnost nezakonskega očeta skrbeti za vzdrževanje otroka. Neprimeren priimek? F. 3. Vprašate, če lahko prebite pred polnoletnostjo za spremembo priimka in pod kakšnimi pogoji 6e priimek spremeni. — Sele po dovršenem 21 letu starosti lahko zaprosite, da se vam dovoli izpremeniti rodbinsko ime, če vas sedanje ime ovira brez lastne krivde v poštenem prizadevanju za vsakdanji obsunck sli če vam sicer povzroča bistveno škodo. Prošnjo za spremembo rodbinskega imena opremljeno s potrebnimi co* kazi, je treba vložiti pri občnipr.ivna-n obIa6lvu. Dolg pri šivilji. K. D. V. S'.rank;, ki je prinesla b'agc. 6te napravili obleko in dodali še potrebno pc-diogo, gumbe itd. Ker je ciranka slaba plačnica, m V3m dolguje še za prejšnja naročila, ji nočete izročiti obleke brez plačila. Vprašate, če lahko za svoje plačilo prodaste napravljeno obleko. — Če je stranka s tem sporazumna, lahko, sicer ne. Pač pa morate tožili 6tranko na-plačilo dolga, ki ga ima pri vas. Ko bo sodba pravomočna, boste predlagali izvršbo na zadržano obleko, ki jo bo sodišče na dražbi prodalo. — Dokler vam stranka ne plača vašega računa, ji niste dolžni izročiti obleke. Posekano drevje. F. T. R. Drevje, ki raste na skupnem svetu, je last vseh solastnikov tega skupnega 6vcta. Ce te to drevje posekal drug posestnik iz vasi in si les prilastil, je bil k temu opravičen, če je to drevje v zadnjih 30 letih pripceestvoval z javnim in nemotenim uživanjem istih. Recimo, da je vsako lelo tam grabil listje ter od časa do časa tam klestil veje, drugim pa prepovedal in so 6e drugi tej prepovedi uklonili. Odpoved stanovanja. N. M. T. Tudi na deželi veljajo predpisi o omejitvah stanovanjske odpovedi. Samo če res nujno rabite 6tanovanje za 6ebe, svojega oženjenega sina ali omoženo hčerko, vam kaže odpovedati. Ce bo najemnik vložil ugovor, bo sodišče presodilo vprašanje, ali vam je 6tanovanje potrebno ali ne. Ce mislite, da vam je stanovanje potrebno za to, ker 6e vam dosedanje 6tanovanje zdi premajhno in ker je vlažno, dvomimo, da bi tudi sodišče ugotovilo vašo potrebo. Sodna praksa ie pač 6edaj takšna, da zahteva, da ee tudi hišni asiniki v svojih potrebah kolikor mogoče omejijo. Proizvodnja in prodaja mila. Izdana je odredba, po kateri je V6e milo kakršnekoli vrste izdelano v Ljubljanski pokrajini ali uvoženo v njo, postavljeno pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. Ta zavod določi količine mila, ki ee razdelijo mesečno ali na daljše razdobje med potrošnike. Tekač Ladas in njegov suženj Zgodba iz grške olimpijade leta 648. pred Kr. obodnoga Grka, ki je smel prav od blizu Bilo je o kresu 1. 018. pred Kristusom. Približevali so se veliki olimpijski prazniki, ko so grška plemena pozabila na sovražnosti in neporavnane račune. Svobodni državljani so se pripravljali na polovanje v Olvmpijo. Pripravljali so dragocena oblačila, se veselili priljubljenega potovanja in se pogovarjali o konjskih dirkali ler o atletih, ki bodo nastopali na olimpijskih igrali. Tekmovalci so že bili zbrani v taborišču v bližini stadiona. Stanovali so v majhnih kamnilih hišah, vsak dan pa so hodili v gimnazijo in na te-kališče, kjer so se pripravljali na tekme. Držali so se strogih predpisov glede prehrane, uživali so samo mesne juhe. sir, kruh in suhe stnokve, odklanjali pa so vino in slaščice. Posebno živahno je bilo v stadionu, kjer so se urili vitki tekači. Tekali so vsak zase in pazljivo poslušali nasvete spremljevalcev, ki 60 dajali navodila za dihanje in za obračanje na drugi strani 192 m dolge sladionske proge. Orjaški Andreola jih je pomilovalno gledal, zakaj 6am ni bil eden tistih, ki so sc borili za časi oljčne vejice. Andreola je bil korlstolovec in je na-blopal v Olvmpiji samo zaradi tega, da bi njegovo ime pri rokoborskih zabavah bolj vleklo. Ladas iz Lekonije je bil prvič v OIympiji. Tri lela je tekal po domači stezi, kalero mu je uredil oče v senci cipres in gostih oljčnih dreves, in kdo ve, kdo se je bolj veselil njegovega prvega nastopa v Olvmpiji — oče ali s i n V Sestra mu je okrasila tekmovalski predpasnik s pisanimi okraski, za spremljevalca na pot pa so mu dali najzveslcjšega sužnja in mu obljubili svobodo, če bo Ladas zmagal. Zevsu so obljubili pitano tele, vaščanom pa bogato pojedino, če se bo vrnil 6in starega Ladasa z oljčno vejico svetega drevesa. Zgodaj zjutraj je šel La las v stadion in tekal po progi tja in nazaj. Bosih nog se je odrival po mivki in s polnimi pljuči užival dobri jutranji zrak, ki je dišal po borih. Nekaj časa ga je spremljal suženj in ga učil daljšega koraka. Kmalu pa je omagal, se naslonil na beli oltar in bodril Ladasa. kadar je sopihal mimo njega. Ladas se je trudil po tekališču, premikal 6e je kakor jadrnica v dobrem vetru, njegove zagorele in s polom oblile mišice'pa so se svetile v jutranjem soncu. Po dvanajsti progi je že težko dihal in korak je postajal krajši. Suženj je pritekel k Lada.su, dirjal z njim in ga bodril: »Se dve progi za veselje hitremu Hermasu, k: ti bo pomagal premagati vse tekmece...!« Ladas se je opotekal in tekel za sužnjem. V prsih je čulil bolečino, ki je silila vanj z edino mislijo: končati, končati... »še dve progi za zdravje lepe Phavlo-losove hčerke!« ga je bodril spremljevalec. Ladas se je spomnil dobre deklice, ki bo poklala njegova žena. če bo zmagal. Pozabil je na bolečino in korak jc postal spel prožnejši. Nato sta šla k bistremu potoku. Ladas je hotel skočiti v vodo, da bi pil in 6e okopal, pridružil pa se je plavolasi Chionis in ga poučil: »Sedaj moraš na sprehod in prehoditi 3000 korakov, da se bo srce Spet pomirilo.« Ladas je ubogal. S sužnjem sla zavila v drevorede mililo zakladnic, okrašenih s pozlačenimi strehami in slonovo kostjo. Moči so se mu spet vračale, njegovo mlado srcc pa je polnil Pasijonske predstave >V času obiskanjae. V dramskem gledališču v Ljubljani se' vrše priprave za uprizoritev Pasijona. Ta drama, ki predstavlja poslednje dni iz Jezusovega življenja in njegovo smrt, zahteva veliko šie-vilo sodelujočih in težkih priprav. Prizori go pestri, vseskozi polni ljudstva in dejanja, ki ga spremljtjo fanfare, pozavne, petje. Posa-mezie dogodke na odru veže bralec s čita-njem iz evangelija. Tako so podani vsi do-podki, ki so se vršili, ko so križali Jezusa. Prva uprizoritev »V času obiskanja* bo koncem lihega tedna. ponos sve _ gledali olimpijsko svetišče, ob katerem so ravno popravljali vodometue naprave z levjimi glavami. V bližini je stal oltar z večnim ognjem in z velikanskim kupom pepela darovanih žrtev. Ko je zagledal svelo oljčno drevo, s katerega so z zlatim nožem rezali vejice olimpijskim zmagovalcem, ga je 6lis-nilo v srcu. iPo resnici mi povej, ali res misliš, da bom že letos zmagal?« — »Boš, gospod, saj v tvoji duši ni grehov in llermes bo na tvoji strani. Ko bo tekma, bo v tebi taka moč, da ne boš nikogar pustil pred seboj, boril se boš iu ne boš odstopil, če ludi bi bilo treba umreti.« Odšla sla k potoku, kjer ga je suženj okopal, nalo je Ladas legel v senco pod cipresami. Suženj, ki je bil njegov športni učitelj, mu je gnetel mišice m mu obljubil, da bosla tri dni počivala. »Vso Oljmpijo si bova ogledala, pokazal ti bom najlepše konje in k pastirjem bova hodila, da boš poslušal, kako igrajo na svoje piščali.« Tako so minevali duevi pred 33. oliinpijado. Vadila sla 6e in počivala ter sanjala vsak o svoji sreči: Ladas o lepi nevesti, suženj pa o svobodi. Da, svobodo so mu obljubili, če bo Ladas zmagali Zadnje dni ipred oliinpijado je vladalo v leni majhnem grškem kiaju izredno praznično razpoloženje. Peš, na konjih in na vozovih so prihajali svobodni Grki, zdaj pa zdaj pa so se oglasili rogovi in naznanjali prihod kraljevskih gostov. Zvečer pred začetkom olimpijskih iger so zažgali kresove in razprti stotere Soiore. Visoki gostje so se umaknili v palače, tisočglave množice pa so prenočevale kar pod vedrini nebom. V mimo poletno noč so odmevale cimbale in harfe, piščali in trobente. Prireditve prvega dne 60 bile v posvečenih prostorih. Najvišji žreci so se zbrali okrog žrtve-nika in darovali bogovom pitano živino in žito. Atenski zbor plesalcev je sodeloval pri obredih, katere so smeli gledali tudi tekmovalci. Med prvimi so stali tudi možje v škrlatnih oblačilih, ki bodo presojali tekme mladeničev. Pri slavnostnem sprevodu je bilo videti kronane glave, državnike, znanstvenike, umetnike in bogataše, ki so prišli od blizu in daleč. Nekateri so pripotovali tudi čez morje. Nosili so blesleča oblačila, obložena z zlatom in z dragocenimi kamni. Ko so 60 naslednjega dne začele tekme, je bilo na nasipih dolgega in ozkega stadiona okrog 30.000 gledalcev. Samih moških, zakaj ženskam je bil pristop k olimpijskim igram že od nekdaj prepovedan. Kipi nekdanjih zmagovalcev so se svetili kot novi, visoko nad sladionsko ograjo, kjer je viselo dragoceno orožje, so plapolali pisani prapori. Mladeniči 60 tekmovali najprej v kratkih tekih čez stadion, pa v metanju diska in kopja. Po štirje so se postavili na kamnito ploščo na tleh, se oprli z nogami v žlebiče in čakali na znamenje za začetek teka. Med tekom so kričali in dirjali, kolikor so jih mwle noge. Po vsaki točki so se oglasili kil-carji, ki so objavljali prisotnim imena in rojstne kraje zmagovalcev. (Nadaljevanje prihodnji/ ) Ameriška zunanja trgovina Kakor piše rimski list »Autnrrhia e Coinercio* 60 Zi.ri.žene države 1-ini izvozile blaga v vredno, sli 7S/6 milijonov dolarjev, uvozile pa v vrednosti 2743 milijona dolarjev. Izvoz je v primeri s prc> šnjitn poraste! 6koraj za 50?J, uvoz se je pa zmanjšal. Obvezno sejanje maka ua {'eškem Po odredbi ministra za kmetijstvo in gozdov^ v Češko-Moravski morajo kmetje 2 odstotka površine vseh nijv posejati z makom. Nadalje morajo na vseh poljih, kjer gojijo sladkorno in krmilni) peso, cikorijo in redkev, likratu posejati tudi mak. Povprečno naj bo na vsak kvadratni meter eni makova rastlina. Velik zavod za gojitev piščancev je ustanovila hrvatska vlada v Jankomiru. Zavod gradijo na podržavljenem posestvu, ki obsega t) oralov zemlje in bo na leto lahko oddal 100.000 enodnevnih piščancev. Za enkrat bodo sestavili valilue naprave za enkratno valjenje 10.000 jajc, pozneje bodo naprave razširili za enkratno valjenje 30.000 jajc. Letos bodo dvakrat valili, vsakokrat po 10.000 jajc. Ko bo zavod dograjen, bodo valili trikrat ua leto po 30.000 jajc. V prvi vrsti hočejo gojiti domačo zagorsko kokošjo pasmo. Nemško stanovanjsko vprašanje V Nemčiji bodo poslej pri oddaji prostih stanovanj v prvi vrsti upoštevali tiste, ki so doprinesli žrtve v sedanji vojni, to so v prvi vrsti vojni udeleženci z. odlikovanji, vojni ranjenci, svojci padlih vojakov, bombni oškodovanci iu rodbine s številnimi otroki. Stanovanja, ki uporabljajo za druge namene, bodo morali izprazniti za stanovanjske svrbe. Bolgarske trgovske zbornice Bolgarska vlada je izdelala zakonski načrt, po katerem sc sedanje trgovinsko-industrijsko zbornice spremene v gospodarske zbornice. Nove gospodarske zbornice hoiro podredili najvišji gospodarski zbornici v Sofiji. Do-dej so bila v zbornicah zastopana samo industrijska, trgovinska iu obrtniška podjetja. Po vladnem načrtu pa bodo v novih zbornicah zastopani tudi kmetovalci in delavci. V bodoče bodo nove zbornice pristojna tudi za ureditev sporov, ki bi nastali med njihovimi člani. Izdelujem razna vre-tena za krofc- ne žage. Avtomatične _ _ brusilne slroje za brušenje gaterskih in krožnih žag. Fran Lončar lideloratelj avtomatičnih brusilnih strojev Celoifha 45, Uubliana vil, lel. 20-04 Mestna hranilnica ljubljanska Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči račun. Pupilarno varna I Izplačuje „a vista vloge" vsak čas, »navadne" in »vezane« po uredbi. Za vse vlog in obveze hranilnice jamči Mestna obilna ljubljanska reklamacije 'pTu a J a" /l^.oTjub," !T£ K* se" 'l.rač7„a?„°T noseh^n ""'T"8 " rT* ?,niSUo »»»mo, jahač, naročnino, inTerate ia Izdajatelj: d, Gretij Peč j a k. -—Urednik: France E*ST. AlJ&^f ^ Kr ^ a"r V,'" ^