160. številka. Ljubljana, nedeljo 17. julija. XIV« leto, I88lt SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemffi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ojrerske dežele /a eeto leto 16 gL /a pol le«a h H ca ćetrt leta 4 ČL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za Velo lete 18 gld* '/a četrt leta jjUl. .'JO kr., za en meHee 1 i^ld. U) kr.' Za pošiljanje na dom M računa 10 ki. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dc/.ele toliko već, kolikor poštnina ,7.naša. — Za gospodo nčitel je na l|ii«lski!i iolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld, .')() kr., po posti prejeman m <"ctrr leta gv\d, /..« oananila te plačale od četiriatopne petit-vrste H kr., če se oznanilo enkrat, tiska, S kr., če m dvakrat,'in 1 kr,, ČQ m trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Krutu- Kolinaiiovj hiši »ffledaliSka sto I ha-. O prav riištvo, na kateio >iaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozimnila, t. j. administrativne Btvaii, je, v „Narodnej tiskarni" v Knlmatinvej hiei. Ljubljansko učiteljišče in slovenski učni jezik. Pred tednom dnij se je dunajskim listom telegrafovalo odtu, da je kranjski deželni šolski svet vsled poročila učiteljskega ravnateljstva, ka na tem zavodu celo učitelji spadajoči k narodnej stranki nijso zmožni v slovenskem jeziku podučevati, sklenil prošnjo do mi-nisterstva, naj se slovensko predavanje v srni si i ministerske naredbe od 1. aprila t. 1. uved« samo v prvem letu učiteljiškega učenja. Svet je strmel o tej novici in mi nijsmo bili nič menj osupnili nego drugi. Prva naša misel je bila, da ta poročila, o katerih nijsmo vedeli, odkod izvirajo, nijso resnična. Pa uradni naS list je v torek uničil našo nadejo, ker je pro glasil posnetek zapisnika o kranjskega e. kr. deželnega šolskega sveta seji dne 17. m. m. junija. Iz te pač nekako lakonično suhe objave smo zvedeli, da je deželni šolski svet v ome-njenej seji res raspravio] ||IU. učite ljiškega ravnateljstva glede „sukcesivnega" uvedenja slovenščine kot učnega jezika za nekatere predmete. Več nij bilo povedanega. Jeli smo popraševati in bili veseli, da se vendar nijsmo motili, kar se tiče istinitosti novinarskih poročil, katerih je bilo mej tem še več mej svet prišlo v ustavnških listih. Če pravimo, da se nijsmo motili glede istinitosti poročil, moramo pristaviti, da se nijsmo mo tili popolnem, kajti nekaj resnice je ipak v njih. Ugovarjalo se je namreč res v učitelj-Bkej konierenci in sicer od narodne strani, da se v poslednjem t. j. četrtem letu ne bode mogel takoj strogo in povsem izvrševati mini sterski ukaz, ker se v četrtem letu podu- čuje prirodopis le jedno uto na teden in1 ta je odločena za ponavljanje gradiva, katero se je učilo skozi tri leto pJO dve uri na teden. Dalje je bilo tećeuo, da bode tudi v matematiki težavno, logaritme iu trigonometrijo pm-davati slovenski, pa da |Q bode vender storilo, kar bode mogoče. Samo te težave v poslednjem letu so se naglašale, a izrecno je bilo izjavljeno, da se v prvih treh letih, zlasti pa v prvem in drugem, za matematiko slovenski učni jezik lehko precej uvede brezpogojno in brez ovir. Isto tako se je navajalo, dn bode v prvih treh letih precej lehko podučevati prirodopis v slovenščini, ker je terminologija jednega razdelka neodvisna od one družin razdelkov. Kavno to velja glede sad-jereje in ženskih točnih del. To so govorili v učiteljskem zboru tisti „narodni" profesorji, na katerih izjave se zdaj opira germansko krtovo delo. Stvar je tedaj precej drugačna, nego so jo raztrobili ljudje, ki so bili menda iako rlnhrn noH-i*«*-'' ° ™1 kar se je godilo. Tega smo — uže vajeni. A resnica je vendar-le, da so za sveto našo narodno stvar zavzeti možje uprli se doslednjej izvršitvi ministerske naredbe. V koliko so materijalno upravičeni njihovi sicer malenkostni ugovori, o tem gre beseda strokovnjakom, ki so bodo menda uže oglasili. Mi od svoje strani moramo odkrito reči, da je bilo po naših mislih jako nepotrebno drezati v to sršenovo gnjezdo, ker se mi nijsmo mogli preveriti, da so bili Otroki za to dovolj tehtni. Ne moremo prikrivati, da smo o tej zadevi takoj, ko so dunajski časopisi prijavili o začetku omenjene telegrame, od raznih strani) prejeli dopise, ki so zelo ostro obsojali narodne gospode profesorje ljubljanskega učite^jiSca in njihovo iznenadno, nepremišljeno posezanje v jedva priborjene učne določbe: nekateri naših dopisnikov bo tena gospodom profesorjem kar naravnost očitali poni iijkanje energije in — lagodnost, jeden je celo trdil, da se gospodje najbrže zaradi tega protive uvedenju slovenskega kot učnega jezika na učiteljišče v smislu uže večkrat navedene ministerske naredbe, ker Batni slovenščini nijso dovelj kos! Se svojimi pretiranimi pomisljaji so torej naSi profesorji slabo ustregli nasej stvari iti še samim sebi, le nasprotnikom so dobro pogodili : tega so se lehko prepričali uže zdaj. Kako hlastno so se germanski njihovi kolegi poprijel! prilike, ki jim je prišla tako a propos ; kako znvratno so si jo ukori-stili in kako trudoljubivo zasukali narodno muho, da je iz nje vzrastel velikausk nemški slon! Vse pogrete n rib te" so brzo spet prišle na dan, Evo jih, tiacijonal-klerikalce, rogali so, lažiliberalni preroki, :li so se vsetMi! Mi- lll.ir.ersfVO je. pi i-aijiaio Uo»ui iu uokc\j aivvou- Sfiine, in z.laj se kujajo narodnjački učitelji sami, ter pravijo, da nij učnih pripomočkov, da nij knjig, da torej se slovenščino in praxi še nij nič ! Tako vpije lažnjiva druh.il, akopram dobro vd, da nihče ne bode pisal, tiskal in zalagal knjig, katerih nobeden ne bode kupoval. Brez slovenskih knjig se ve da nij moč podučevati, v n em šč i n i pač so se nekateri predmeti leta in leta podučevali brez knjig! Saj vemo, kam — pes taco moli! Nekaterim učiteljem hi bilo še s slovensko knjigo v roei nemogoče slovenski podučevati in 11? m n.t ijubo naj hi se zavlekla stvar kajti .,/eit gevvonnen, alles gevvonnen" -- ; kdo ve, kako se še pre-drugači Bituvacija za leta dnij ! Morebiti — Kako je Štefan Trs v zapor prišel. (Resnična in podučna povest.) Štefan Trs nij imel na svetu ni bogastva ni imenja. Pri vsem tem pa je bil mož ponosen da malo kdo tako. Ali ponosen je bil zategadelj, ker nij bil — nikdar zaprt. Vrednost svojega bližnjega cenil je vedno in vselej po tem, kolikokrat je moral kdo sedeti v ee-Barskej ječi. če se mu je povedalo, da bode ta in ta zaprt, raztegnil je zaničljivo svoj obraz ter dejal: „Malo prida je, če bo zaprt! Pošteni ljudje se ne zapirajo! Vsaj jaz še nijsem bil nikdar zaprt!" No pa ga je gospod Bog udaril, da sam Štefan Trs nij vedel kdaj in kako. Tista Posavčevka, ki je imela jedno nogo krajšo od druge, ter se pri hoji zibala kakor polomljeno motovilo, bila je togotna ženska. V lazu je stala ajda v najlepšem cvetji in bu-j celice so brale med po njej, da je kar vse šumelo. Romovšev Francek je pasel tik laza na občinskem pašniku deset ovac. Zakuril je bil ter pekel krompir, in malo se je brigal za drobnico svojo. Le ta je pri ograji zlezla v laz, in pasla se po ajdi, kakor da je to vsakdanja trava. Mati Posavka prisopla je mimo ter takoj se spoznala v situvaciji. Pobrala je kamen ua poti, ter ga brez daljšega uvoda posadila Romovševemu 1'rancku na črepino. Zatulil je in s krvjo oblit priletel domu. Oče Romovš pa je šel tožit v mesto. In krvava sodnija je poklicala mater Posavko pred se, da bode zaprta. Ali poklicana sta bila tudi Štefan Trs in Maruša Repulja. Hosto sta nabirala v gozdu in videla, kako je Posavka s kamenom potipala Francku glavo. Po prašnej cesti so stopali proti mestu, Na jednej strani mati Posavka, na drugej pa priči Štefan Trs in Maruža Repulja. Posavka je jokala in bala se sodnika in biričev. Štefan Trs pa se je togotil. „Zdaj boš zaprta! in če bofl zaprta, nijsi nič prida !M Posavka si je brisala oči! „ Poštenjaki se ne zapirajo! In da ti Po-sivka nijsi veliko prida, to sem jaz vedel uže od nekdaj! In res je, nič prida niJ8i! Vsaj jaz še nijsem bil zaprt nikdar". Posavka je glasno tulila. „Poštenjaki se ne zapirajo!' V sodnijskej hiši hodil je po koridoru birič Mahniti in grdo je gledal izpod čela. Štefan Trs je uže na deset korakov snel klobuček raz glave in v svetej pobožnosti stopal mimo njega. Posavki pa je dejal na uho: „Vidiš, ta jih zapira! Ta je uže nekaj gospoda!" Tedaj je bil krvavi sodnik gospod dr. Kari Schvvaenger. Hud in jezen gospod, ki razvnel se pri najmanjšej stvari, ter kričal, da se je vse treslo. Mej nami Slovenci je zastopal pravico, a govoriti vendar nij znal slovenskega jezika. Težavo mu je napravljala posebno ločitev moškega in ženskega spola dejali so — nas do tja vendar usliši Allah, čegar prorok je „deutscher schulverein"! Narodni profesorji ljubljanskega učiteljišča so najbrže uže sprevideli, da so se svojim praznim strahom zabredli v veliko sitnost. Čemu je bil ta prazni strah? Ali jim nij bil na um 3tari izrek: Ad inpossibilia nemo tenetur! Politični razgled. Motrun t'o €lt****l«». V L j ubijani 10. julija. Kdaj se snidejo delegacije, o tem se Čujejo različni glasovi. „Pr. Abendbl." se piše z Dunaja: „V Patih se nekaj časa sem bero razna poročila o času, kdaj se snidejo delegacije, kakor tudi o visokosti vojnega budgeta za leto 1882. Temu nasproti se zagotavlja od dobro poučene strani, da se ni o onej ni o tej stvari še nič odločnega sklenilo nij. Seje de legocij bodo najbrže v mesecu oktobru. Irredentovci so postali vedno bolj drzni V f4|ilotn hote na vsak n.ičin dobiti občinsko zastopstvo v svoje roke. Tej druhali na čelu pa je eks-župan dr. Bajamonti in ščuje in ruje. Poklical je due 10 t. m. k sebi ude eksekutivnega odbora in sklenilo se je: Najprej naj igra mestna godba, kjer je obilo ljudi; po godbi naj kacih sto rovarjev gre po mestu in kriči naj na raznih krajih: Evviva Bajamonti! Morte ai Croati! Evviva Italu! Tako se je tudi zgodilo in prej nijso dali miru, dokler nij prišla policija in zaprla devet rovarjev. Dopisnik „Tribiinin" vpraša: Ali se more trpeti, da t>e v mestu, kjer je 90 odstotkov Hrvatov, slišijo vsak dan in vsako noč glasovi: „Morte ai Croati!" (smrt Hrvatom). Ali se morajo trpeti prestopki b kliki „Evviva Italia" in druge irredentovske demonstracije? To se vprašanja, katera stavimo na kompetentno oblast, da bi mogli vender jedenkrat v svojem mestu prosto in nemoteni živeti in da bi nas priseljeni Italijani, ki so se na lačun hrvatskega prebivalstva opitali, ne nad jflbiTcTj;* pVesialm/'naite^^ da bode vlada za to skrbela, da mir in varnost življenja ne ostane v Spletu le pobožna želja. Vii«1iiJ«* rfr/JliH1. Knez bolgar*!*! je zmagal. Ustanovilo se je uže novo ministerstvo in sicer je Sloj-k o v minister za vnanje zadeve, ruski general Krilo v vojni minister, oberst Remelingen za notranje zadeve, Jeleskovič finančni minister in T h e o š r o v justični minister. Mi le želimo, da bi tolikanj in tako dolgo zatirani narod bolgarski dobil svobodo, da bi se vrnilo k njemu blagostanje. O francoskem vojevanji v Tuiieziji še zmirom ne prihajajo nič kaj prijetni glasovi. Kakor poroča „Kolu. Ztg." so izgube Francozov v južnej Algeriji mnogo večje, kakor se je dozdaj mislilo. Dve kompaniji, ki sta 250 mož močni odšli od Saide, sta izgubili 1 jO mož. Vprašanje o razširjenji volilne pravice v Belgiji je še vedno na dnevnem redu Predsednik Frere Orban je odločno rekel, da kabinet nij v stanu ustreči zahtevanju voditelja skrajne levice, vendar da je voljan o njem razpravljati. Ne ve se, kako se bode končalo to velevažno vprašanje. Število osob, ki so bile v Irskef zaprte, znaša okolo 200. Mej zaprtimi je tudi jeden ud parlamenta, jeden duhovnik, jeden sodnik in več meščanov. V Nemčiji se vršijo volitve. Čuje se o zmagah klerikalcev. Znamenito je, da so se pri volitvah na Saksonskem pokazali tamošnji V en d i. V volilnem okraji lužičkem postavljen je od strani Vendov kmet Kokel, imenovan Lisak, za kandidata. Agitira se precej ostro. V jednem volilnem oklicu se bere: „Vend ni stvar brez pravice, in dobro je, če jedenkrat dela po svojej glavi . . . Tujci naj pri sebi prosjačijo, mi pa smo Vendi . . . Dne 12. julija bodo udarili na dan, kakor zatiran ogenj . . . Dne 12. julija stopite v javnost k volitvi in brez usmiljenja bijte. Potem bode zvedel svet, da Vend-stvo še nij izgubljeno . , . Podajmo se kakor dobri angelji s svetim Mihaelom v boj za dobro stvar in vsi volimo Mihaela Kokla." Dopisi. Ori »V, Petra na Notranjskem 15. jul. [Izv. dop.J (Predrznost nemškutar-skega učitelja.) Miha Kalan imenuje se mož, katerega nam je previdnost božja in volja duhovitega izvedenca v zadevah požlahtnovanja plemena, deželnega šolskega nadzornika Pir-kerja, odločila za vzgojevatelja naše mladine. Mož sicer nij nII -ka Jue sveta" in njegovo ime bilo bi v xo ostalo pozabljeno in svetu skrito, ko bi ne bil Čutil potrebe proslaviti si ga. In kako je to storil, štejem si v dolžnost povedati slovenskemu svetu, da izve, kaki ne- ono učiteljsko gardo, katero je vzgojila ljub ljanska klika v poslednjih letih ter da spo znajo učitelji Kalanove vrste, da bodo vsa njihova prizadevanja o ponemčevunji naše mladine ostala brezuspešna, dokler se bode takovim poskušnjam stavljal nasproti narod s svojim odločnim „veto". Vsacemu, ki se je količkaj ozrl po našej domovini, znano je, da v našej občini stanuje slovensko ljudstvo, katero se s ponosom zaveda svoje narodnosti in katero je po svojih postavnih korporacijah se vedno povzdignilo svoj glas, kadar je bilo treba braniti pravice našega naroda ali iskati zadoščenja za razžaljeni njegov ponos. Razume se torej samo po sebi, da bi občinski zastop, v katerem sede v govorici. Tred tega gospoda stopili so tisti dan mati Posavka, objokanih oči, Maruša Repulja in pa Štefan Trs, le ta v ponosnoj zavesti, da nij bil še uikdar zaprt in da je poštenjak. (lospod sodnik obrnil se je proti Štefanu Trsu ter vprašal osorno: „Kaj pa si ti prišla V" Štefan je bil prepričan, da nij ženska. Molčal je torej. „Ali ne boš odgovorila !tt In na sodnikovem čelu so se hipoma na-kupičili črni oblaki. „Marušica!" je spregovoril Štefan dobrovoljno, „odgovori no, če te gospod vprašajo! Sodnija je svet kraj!" „Ta se norčuje! BoŠ zaprta!" In krvavi gospod sodnik je sklenil protokol in pisati dal v njega, da bode Štefan Trs za dve uri zaprt, ker se je pred sod-nijo — nespodobno obnašal. In poklicali so birica Mahniča. In še preden se je Štefan Trs zavedel od svojega strmenja, čepela mu je bi-ričeva roka za vratom. In tiran je bil s suvanjem in kletvicami v zapor. Iz tega zapora je prišel Štefan Trs kot poparjena kopriva na dan. Domu pa se je plazil po stranskih stezah in še le v temnej noči je prilezel do svoje koče, ter zlezel vanjo kot grešnik in hudo-delnik. Nad dušo pa mu je visela črna zavest, da je bil zapit! Maruša Itepulja letala je drugi dan od hiše do hiše, če uže vedo, da je bil včeraj Štefan zaprt! Ker se je bila prva obravnava vsled Štefanovega zapora preložila, stopili so malo dni potem naši znanci zopet pred sodnika. Gospod sodnik obrnil se je tudi danes proti Štefanu Trsu, ter vprašal osorno: „Kaj pa si ti prišel?" Štefan si je mislil, zadnjic sem bil ženska, zato moram biti danes tudi ženska. Zopet je torej molčal, in ničesa nij odgovoril sodniku. izvoljenci tacega ljudstva, nikdar ne privolil v to, da bi se z nepotrebnim podučevanjem nemškega jezika na ljudskej šoli moralično ubijale zmožnosti sicer tako talentirane slovenske mladine, pa naj bi ta nasvet izhajal od katere si bodi strani. Imenovani učitelj Kalan nij si torej upal občinskemuzastopu, niti polno zbranemu krajneinu šolskemu svetu staviti tacega predloga, dasi ravno je za trdno sklenil vzpeti se po lavorjih, kateri so se mu obetali v podobi „veritabel" avstrijskih bankovcev kot nagrada za vtepanje klasične nemščine v trde kraške butice. Obrnil se je torej samovlastno do ve-licega kofte ljubljanske nemškutarske klike ter ga prosil za razširjenje šentpeterske šole v dvorazrednico primerne podpore, se ve da z obvezo, da v slučaji ugodne rešitve njegove prošnje on ne bode pozabil podpirati „schulverein" v njegovih namerah. Uspeh njegove prošnje je znan; „schulverein" obljubil je pod znanimi pogoji „ueodpovedno brezobrestno posojilo" 5O0 gld. Sedaj še le sklical je nemški propagandist Kalan sejo krajnega šolskega sveta, n povabil nij k njej onih mož, ki imajo v tem krajnem šolskem svetu odločilno besedo in o katerih je dobro vedel, da bodo odločno obsodili njegovo samovlastno in nevredno postopanje. Stvar se je pa vendar prej ali pozneje morala naznaniti tudi županstvu, katero je v tacih zadevah vender odločilno in tu je psevdo-pedagog Kalan je spoznal, da se „proti vodi ne more plavati," posebno, ako je ta voda deroča. Občinski zastop je namreč ostro obsodil postopanje za nemštvo tako navdušenega učitelja ter se izrekel, da niti posojila niti daru ne prevzame od „sehulvereina", čegar tendenca •mm j •» J~>V>»«o unaua, ftciitf»cr,ovrtki premožnejši posestniki pa so še pristavili, da predno bi sprejeli kako posojilo ali dar od tega društva, rajše sami občini dade na razpolaganje dotični znesek. Tako je slavno padla neslavna namera še menj slavnega učitelja Kalana, kateri — mimogrede naj bode to omenjeno — ne zna nemške ortografije in v svojem nemškem govoru skoro pri vsakej desetej besedi rabi bar-barsk slovenizem, ki se je pa vendar štel za sposobnega, podučevati v nemškem jeziku slovensko deco! Slovensko ljudstvo pa naj povsodi tako krepko stoji na straži proti hidri, ki se imenuje „deutscher schulvereinK, kakor so to storili vrli Šentpeterci in kmalu ga ne bode mej _-—--___li w „Ali ne boš odgovoril?" Tudi danes so se nabrali črni oblaki na sodnikovem čelu „Marušica !u, je spregovoril Štefan trepetaje, „Marušica, za božjo voljo! odgovori vendar, če te sodnija vpraša!" Končno je gospod sodnik zopet sklenil protokol in v njega dal zapisati, da bode Štefan Trs za štiri ure zaprt, ker se je pred sod-nijo — nespodobno obnašal! In zopet so poklicali Mahniča biriča, da je tiral s suvanjem in zabavljanjem nesrečnega Štefana v zapor. Od tistih dni pa Štefan Trs ne govori rad o zaporu in nij mu več maloprida vsak, kdor je moral sedeti v senci cesarske ječe. On je živ dokaz, da mora včasih kdo v zapor, ne da bi vedel čemu in kako! Morala: Koristno nij, če se človek zanaša na to, da pri naših sodnijah znajo dobro slovenski! Morda bo bolje kdaj, morda nikoli 1 Ubogi Štefan Trs! —.r.— učitelji moža, ki bi se jednako bedasto postavljal proti postulatom zdravega razuma. Ako se pa kje najde kak mož, kakor šentpeterski Miha Kalan, treba ga je zaznamovati pred slovenskim svetom, saj se uže v starem sv. pismu bere, da so gobovi bili posebno zaznamovani v ta namen, da je bilo zdravim mogoče ogibati se jih. Tem bolj pa se je treba izogibati tacih mož, ako se — jednako Kalanu — izdajejo za narodnjake, potem pa se obnašajo tako, da bi se jim — kakor je te dni dejal naroden zdravnik — moglo dati brezplačno spričevalo za — Studenec. Od Kapele pri Muri, 14. julija. (Tzv. dop.] (Volitve na Ogrskem) so končane. Ogledimo si torej zdaj nekoliko politično življenje v deželi hajdukov, pandurov, dolgih brk in „guljas husa". Na treh krajih volijo Slovenci. V Šent Gothardu, v Soboti in Kaniži. Toda samo v Soboti, v zaladskem ko-mitatu, si izbirajo kompaktno in izključivo naši bratje svojega poslanca. V Železnej županiji t. j. v Šent Gothardu volijo z Nemci in Magjari, v Kaniži pa z Hrvati in Magjari. Vender je pa tudi v teh dveh volilnih okrajih polovica Slovencev. Tedaj imamo tri „kevedeu, kateri bodo zagovarjali pravice in narodnost ogrskih Slovencev v peštanskem saboru. Sa-tis est. Saj „Magjar orszag" šteje le 55000 naših bratov — privatnih namreč; kajti oficijelnih nij nič. No pa vender svojo tri poslance imajo, bo morda kdo radostno vsklik nil! Jlovan! Kaj še! V Šent Gothardu je voljen krščen Žid, znani Ilelfv, v Kaniži pak urednik „Pesti Napio" Urvarv Lujos; in v Soboti V Avgustič, ali kakor se sam piše: Au gustich Antal. Kdo je ta mož V Pristav so-dnijski nekje v Sambotelji, rodom res prekmurski Slovence, a magjarski uradnik na naj nižjem klinu uradniškega dostojanstva in vrhu tega še Tiszine t. j. vladne stranke, česa je tedaj pričakovati od tega novega „kevedatt, razume na prvi mah vsak, ki ga znu, kako je doslej ogrska vlada se Slovani ljubko in blagočutno ravnala. A pustimo zdaj te refleksije, ter si ogledimo volišče. Na koncu hočem dostaviti nekoliko razmišjevanja o ogrskem, „kevedstvu". Ker sem uže veliko čital in čul o mag-jarskih volitvah, zlasti o priličnem pretepanji, kolosalnem popivanji in drugih jednakih svečanostih, hotel sem si jedenkrat — blizu ogledati glasovite volitve. S prijateljem L. podava Be torej v sosednje mestece Soboto, kjer je imela biti volitev „kevedaw ali poslanca. Uže od daleč čujeva divji krik in silno vpitje. Čini bliže prideva, tem veča je praska. Zdaj začujeva krasni tisočeri „eljen". Nekoliko ko-korakov še in tudi imena razločno slišiva. Eljen Berke! Eljen Augustič, se razlega vse vprek. Gnječa je tolika, da jo komaj prerijeva. Povsodi vidiš korteže, peš in na konjih. No sijo velikanske zeleno-belo-rudeče zastave, na katerih je ime kandidatovo, ter neprestano kriče: eljen Avgustič! eljen Berke! Židje neopisno marljivo letajo sem ter tja danes, ter z jezikom in rokami agitirajo in agirajo, kakor bi bili na kakem sejmu. Največji truš pa ženo okolo vozov. Tu je središče vsega življenja. To je tabor. Na vozeh so sodi, in pri vsakem sodu je mož, advokat s krivljenim nosom, ki hripavo dokazuje, kako je treba izvoliti Avgustiča. Okolo voza se pa ljudstva vse tare. Vsak tišči svoj vrč možu na sodu; ta pa drži za pipo ter le onemu natoči, ki obljubi, da bode volil Avgustiča. Za nekaj časa pozabi radi navdušenega dokazovanja čep, in hajdi: ljudstvo si samo pomaga, kajti vročina silno pritiska. Tudi ženske so poleg. Celi prizor se vrši na velikej cesti zunaj mesteca. Stranki sta ostro ločeni. Vojaki iz Šopronja so se tako razstavili, da ne more Avgustičev vo-lilec Berketovega lasati. Kakih 2O0 korakov je prazne ceste, ravno dosti, da zamoreš mejso-bojno psovanje razumeti. N. pr.: Berke marš, inarfi, Avgustič je koved naš. Mej tem pa zagodejo cigani csardas; vo-lilec zagrabi blizu stoječo devo in hopsasa po cesti, da nas kmalu gosta megla zagrne. Kor-teži pa kriče: „bos hot Berke gemoeht V Te- legrof hot er gemoeht in 0 Johren; vvir...... of Telegrof." In tako traja delj časa ta dirin-dej. Nič zanimljivega se ne prigodi, razen da ljudje sunejo nekega sodnika v cestni jarek. Solnce hudo pripeka na uže itak od vina razgrete glave, kar nastane strašen hrup in cel kup ljudi se valja, kavsa in ravsa. Kaj je? Nekov kortež iz nasprotnega tabora je pritihotapil se in uže več nego 300 for. izmetal za nakupovanje glasov. Bajoneti so komai rešili razkuštranega korteža. Volitev se vrši v nekej majhnej hiši tik ceste. Pri vsakem vhodu in oknu stoji vojak. Občina za občino je poklicana na volišče, in vselej se vzdigne toliko „eljevanje", da Bog pomagaj. Zvečer ob 10. uri je vse končano. Avgustič Antal je izbran „ke-vedom" s 113 glasovi večine. Berko je propal, da si je potrošil blizu 5000 gld. Po 5, 10, 50 in 100 gld. so nekateri ujeli. Pozno v noči je bila bakljada. Volitev posianca pri nas je lepa pravica in narod naš to uže dobro razume. Kaj pa na Ogrskem V Vprašali smo volilce, zakaj volijo; a so nam odgovorili: e, „dobimo peneze in vina!" Lepa demoralizacija naroda! Smešna pa je bila volitev v Soboti zavoljo tega, ker sta oba kandidata vladna in oba sta imela ist pro-gruin. Zakaj tedaj ta komedija? Šlo je samo za osobne stvari. Židje so bili duša cele agitacije; duhovni so jim pa pomagali. Neki Žid je namreč na priporočbo prejšnjega „keveda" Berketa pošto v Soboti dobil; a si je to prilično uko-ristil, da je vsa naročila po dopisnicah na žito itd. sam efekt u j ir al. Takšno vedenje je pa hudo razkačilo celi Izrael. Zatorej toliko Židov, zatorej tako neumorno delovanje Ile-brejcev, češ, ako Berke pade, mora tudi poštar iti. To je politični egoizem, a ne toliko hvalisani patrijotizem. Slovenski narod na Ogrskem še še nij do tega razvil, in se menda niti ne bode kot tak, da bi razumel pomen volitve. Nema voditeljev, nema političnega lista, duhovenstvo in učiteljstvo je magjaronsko. Kdo drug se ga bo pa usmilil? Prekmurski učitelji so nekaterim našim slični; dobivajo od vlade nagrado, če se odlikujo z magjaronstvom v šoli. Nij teduj prislovica: Extra Hungariam non est vita etc. povsem resnična, razen načina volitev. Domače stvari. — (Obrtno pomožno društvo) ali obrtna posojilna zadruga v Ljubljani danes obhaja svojo petindvajsetletnico. Čestitamo v to ime vrlim someščanom, ki so pred Četrtjo stoletja stopili v kolo pod praporom: Pomagaj si sam in Bog ti pomore! Naj vspeva v lepej slozi in na dalje blagotvoriteljno vaše društvo! — (Frana Josipa stipendiji v zlatu.) Povodom zaroke cesarjeviča Rudolfa se je ustanovilo 10 stipendijev po SOO gld. v zlatu za tehnične visoke šole v avstro-ogrskej monarhiji in sicer za tehnično visoko šolo na Dunaji štiri, za tehnično visoko šolo v Gvadci dva, za visoki šoli v Pragi za vsako po dva itd. Prošnjam ki se imajo vložiti v dvornej pisarni dunajskej, vsaj do 31. avgusta, priložiti se mora rojstni list, revnostno in matu-ritetno spričevalo oziroma spričevalo s tehničnih visokih šol. — (Telegraf v Turčijo.) Tukajšnja c. kr. brzojavna postaja nam naznanja, da se je telegrafsko občenje po mejnarodnej telegrafske) črti Kotor-Ulcinj-Škader z evropsko Turčijo potom Črnegore zopet odprlo, da pa upravitelj stvo nikake odgovornosti za zakasne-nja poslanic po tem potu ne prevzame. — (G. profesor G laser v Trstu) pojde v prihodnjem šolskem letu na svoje troške poslušat na dunajsko vseučilišče predavanje o indskih jezicih. Meseca septembra pa namerja tudi ob svojih troških potovati k orijentalskemu kongresu v Bcrolinu. — (Duhovenske vaje) kakor vsako leto bodo letos v Ljubljani od 29. avgusta do 2. septembia. — (B o s e n s k i m n a d š k o t o m) v Sera-jevem imenovan je, kakor poroča „Agr. Ztg". dr. J o s i p S t a d 1 e r, profesor fundamentalne dogmatike na vseučilišči zagrebškem. — (Požar.) Dne 4. t. m. pogorelo je v Šalskej vasi pri Kočevji 80 posestnikom 24 hiš in 60 gospodarskih poslopij, zraven tega cerkev in zvonik; pet družili hiš pa je tudi nekoliko poškodoval ogenj. Škode je okolo 01.000 gld. Sedemnajst posestnikov je bilo zavarovanih, trinajst pa ne. Etažne vesli. * (Vknjiženi dolgovi.) V Avstriji je bilo leta 1879. vknjiženih 131 milijonov in 17.H85 gld. dolgov, in sicer: 2 milijona na fužine, 24 milijonov na graščinska, 27 milijonov na mestna in 71 milijonov na kmetska posestva. To pač ne kaže, da v Avstriji napreduje narodno bogastvo. * (Sovremenik Marije Terezije.) Pred nekaterimi dnevi umrl je na otoku Kreta grški posestnik imenom Constantinos Artos v 118. letu svoje starosti. V mladosti je bil kravar in oženil se je v 18. letu s hčerjo nekega mlinarja. Spremil je svojih pet žena in jed-najst otrok, ravno tako tudi svoje brate, sestre in njihove otroke do groba. Desetim sultanom je služil in proti sedmim se kot pravi patrijot boril. Duševne moči mu nijso upešale do zadnjega trenotka. Dva sinova sta ga preživela. Tržne cene v Ljuhljani 16, juliju t. I. Pšenica hektoliter 0 gld. 10 kr.; — rež f> gld. 60 kr.; — ječmen 3 gld. !>0 kr.; — oves .'i gld. 25 kr.; — ajda 5 gld. .r>3 kr.; — prosi'« f> gU\. 03 kr.; — koruza 5 glo.60 kr.; — krompir HM) kilogramov 4 gld. kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gld. M > kr.; mast — gld. 78 kr.; — S peh trišun — gld. 6«; kr.; Apeli povojen — gld. 72 kr.; — jajce po 1% kr.; — mleka liter H kr.: — govedino kilogram 56 kr.; — teletnino 48 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. H7 kr.; — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 5 gld. f><> kr.; — mehka 4 gld, 20 kr. Št. 10.205. (413—3) Razglas. V sredo dne 20. julija t. 1. ob 10. uri bo mestni magistrat po očitnej dražbi kupil 150 sežnjev 24 palcev dolgih bukovih drv za kurjavo. — Mestni magistrat v Ljubljani, dne 11. julija 1881. Župan : L ase han. Dr. Ivan Omulec je svojo (415) odvetniško pisarno 16. julija t. 1. v Oritioil odprl. Dunajska borza 16. julija (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 „ 35 „ 1860 drž. posojilo.....133 „ 25 „ Akcije narodne banke..... 834 „ „ Kreditne akcije....... 359 , 50 „ Kijioo za šolska darila, slovenske in nemške, lično vezane, v obilnej izbirki priporoča J. Giontinijeva knjigarna v T^nl»l juni. (399—3) Bergraano -v o MT mjilo /o|mi- pe^re, s katerim se pege popolnem odpravijo; 1 kos 45 kr. Prodaja J os. Svoboda, lekarnar v Ljnbljani, na Prešimovem trgu. (166—17) v ■ i ubijani, kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča bvojo veliko zalogo vseh vrst modernih ir klobukov in kap; prejema tudi kožuhovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (133—21) Napol...........9 » 30'/, „ Učenec, pošten, z dobro šolsko odgoj o, /možen nemškega in slovenskega jezika, 14 let star, se takoj sprejme v mojeg prndajalnici z raznim blagom. T- X_i. Jasclike (411—3) v Trbovljah (Trifail). (jrlasovir se šestimi oktavi, dobro ohranjen, produ ali posodi prav ceno uit«iu« it« lj v liliji. (408—8) Tialel. 15. julija: Pri »lonuxvPick iz Brlina. — Hilber iz Gradca. — Albrecht iz Maribora. Obereigner iz Sneberga. Pri Ttt*li«*l» Stcinblichcl iz Trsta. — Dušica, Briigeman z Dunaja. Lekarna „pri samorogu" Jul. pl. Tmkoczy-jeva ■ia mogrešati in so se uže tisočkrat sijajno oavedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenin udih, skaženem želodcu, jelrnih in obistnilt boleznih, v škatljali ji 21 kr.; jeden zavoj ■ 6. škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvršb se takoj. Novejise sodbe zdravniških avtoritet o FRANZ JOSEF' BITTERQUELLE, (i ran loopova gfreilka VOCla), priznano najboljšej od vsako druge grenke vode. Prof dr. Alojzij Valenta, vodja deželnega zavoda za bolne, norišnice in porodišnice v Ljubljani: „Ftin Joaipova gronka voda nhnoso «o, povžita od 150—201» gramov, kot prijetno in no prehitro rn/.puKČajouo arodntvo. Ku/.on tojfa ima prod drugimi rudniiiHkimi VOđCBU, ki ho za čiščonjo črovos, bo to prndnoBt, da to svrho iloHoio loliko in bo bolnik no čuti neprijetno. v Ljuhljani, 1. junija 18H0." Pr»flf f\v A T^raiaV/Tr Pr*a era • Joiipo?« grenka voda zavzima JTIU1. lil. XX. • -D101B.B.V, rLthgd, . VB]0(l gigumosti svojega unliviuijit, ako bo jo po malem tudi dolgo časa použiva, odlitino mosta moj drugimi grenkimi vodami. 1'raga, 10. avgusta 1670." Štabni nadzdravnik dr. Eerd. Haneisen, Ljubljana: ,,Uio čostokrat omenjeno prednosti to vode bo bo dobro obneslo tudi pri ruliljonji v oddelkih. C. kr. vojaška bolnica, 7. aprila 1H70." C.kr. vodja bolnice dr.Lorinser, Dunaj: s^?i™X™ tem, ker ima prijetno lastnost, da gotovo upliva, tudi čo so jo zauživa samo malo, in ne dela nič nadle/.nOHtij. Dunaj, 1877." H Irr nhnrifl rmlninn "flrmni* V", med. odd. Profi «ir. Dmiah«. — \J, JXl- VlHjLLth UUllUOtt, UUllflJ . „izvrstni vspobi so so dosegli pri prohla-jenji v želodci in črevesu, bolezni na pljuoah, zapretji, noBlasti do jedi, pri vrcili, zlatej žili in bonskih boloznili. Dunaj, 1878." Prodaje: Peter Lassnik, J. Luokmann in lekarni Viljem Mayr in (305-3) G. Piccoli \ I . j ii l> I ?:i o i . ter vbc lekarne in zaloge rudninskih voda. Opise te vode itd. pošilja zastonj razpošilja valno vodstvo v Budapesti. 99 CVn. |H*iv. *Ji* arOl U lil O ilnistio Riunione Adriatica di Sicurta Trstu. 11 Pri občnem zboru, kateri je bil dne .'10. junija v Trstu in kateremu je predsedoval glavni ravnatelj g. Aleksander vitez Daninos. se je predložil 42. računski sklep /.a minulo leto poleg bilančne konte od 81. decembra 18^0, katero so prej pregledali in potrdili računski pregledovalci. Ta računski sklep obseza .samo elementarna zavarovanja, kajti zavarovanja življenja se bodo še le koncem triletja, to jo, koncem leta 1-M bilancevala. CJlede posameznih točk v tem računu opozoril jemo, da se dobivajo \n\ vseh zastopništvih društva popolni izkazi, zatorej navajamo tukaj le glavnejše stvari. Uarunsko poročilo najprej govori v obče znanem nepovoljnem poslovanji a\strijsko-ogrskih zavarovalnic proti škodi po toči in ognji v letu 1H.S0 in ker je Kiunione mej društvi, katera so največje Število zavarovanj prevzela, nekako prvo, zadelo ga je naravski nesreča, da je pri škodah posebno zoper tOCO Imelo plačati mej* vsemi društvi avstro-ogrskimi največje svoto od ikodnine. Vender je društvo zmožno za minolo leto zadovoljiltio dividendo razdeliti, ker v Italiji pri toči nij imelo izgube. .leden del vsega zavarovanja proti toči je bil po previdnosti pozavarovan in društvo je imelo na razpolaganje poseben zaklad, s katerim je pokrivalo zgube pri zavarovanjih proti toči. Društvo ima tudi v niinolem letu zabeležiti precejšnje pomoženje poslovanja, dasi je bila konkurenca brezmejna. V raznih elementarnih (požar, toča in provoz) zavarovan j ib so v letu 1880 premije znašale preko sedem milijonov goldinarjev (7,000.800 gld.). Občna vsota premij, katere, se bodo v prihodnjih letih po večletnem zavarovanji prejele, je. narastla na 10,908.451 gld. Za škode se je v letu 18H0 plačalo 5,606.148 gld. Zaklada premij v gotovini, katera so je za zavarovanja proti požaru in prevozu pribranibi, iznaša 1,498.343 gld. 20 kr. na lastni račun, to B6 pravi, po odbitih delih, ki spadajo na pozavarovalna, in sieer je ta zaklad prost provizij ter vsakega obteženja, naj si je to ali ono znauienovauio, kajti vse provizije in troŠki so popolnem bili naznanjeni v izdatkih. Požarnih premij rezerva repre .eutuje preko 52 V,0/« premijskih dohodkov, odbivši pozavarovauja, — propoivija, k.iterej 8e lo v malo bilancah najr I >jnl>l j 21 ti i . Izdatelj in urednik Makso A r m i č. Tiiustnina in tisk -Narodne tiskarne".