i
3. Prva zmaga.
Neka posebna čutila so se polastila Valerijana. Bil je razburjen. Kaj hoče Cecilija? Kdo je ta starček, kdo je angelj, o katerem pravi, da čuva njeno telo? Morda ga Cecilija le slepi? Kaj če ni skrita pod njeno navidezno skromnostjo le hi-
navscina r
Te misli so rojile mladeniču po glavi, ko je hitel ven iz mesta po Apijevi cesti, kakor mu je velela Cecilija. Bil je tako zamišljen, da ni opazil več prijateljev, ki so ga srečali in pozdravili.
Prišedši do drugega obcestnega kamna, dobi tam berače, kakor mu je povedala Cecilija. Ko jim pove kaj želi, pozdravili so ga spoštljivo in eden izmed njih ga je peljal k papežu sv. Urbanu.
"Bog te sprejmi, dobri mladenič! Kaj želiš?" nagovori sveti starček Valerijana ter ga prijateljsko objame. — Valerijan 11111 pove vso zgodbo. Pove mu, po kaj ga pošilja Cecilija. Veselja pade starček na kolena in razprostre roke, ter moli ves vesel: "Gospod Jezus, od katerega imamo vsak dobri svet in vsako dobro miselj, sprejmi sad svoje setve, ki si jo zasejal v Cecilijino srce! Dobri pastir, Cecilija, tvoja zvesta ovčica, je spolnila tvoje povelje! Glej, njen mož je postal krotko jag-nje! Gospod, daj mu spoznati, da si Ti njegov Stvarnik, da se odpove hudobiji in malikom."
Čudna svetloba razsvetli prostor. Valerijan zagleda častitljivega starčka v tej svetlobi. Bil je ves iz sebe. Kot omamljen je padel na tla. Sv. Urban ga vzdigne in mu pokaže v knjigi, katero je imel starček, besede: "En Gospod, ena vera, en Bog in oče vseh stvari, ki je nad vse in v nas vseh." Svetloba izgine.
"Ali verujše, da je to tako?" vpraša ga starček.
"Nič ni resničnejšega pod soln-cem kot to, zato, kdo bi ne veroval ?"
Urban mu začne govoriti o resnicah sv. vere ter mu dokazovati resničnost teh naukov. Valerijan mu pazno sledi vsaki besedi, ga iz-prašuje, kjer mu ni bilo dovolj jasno tako, da je v malo urah dobil glavne nauke sv. vere. Ko se je Urban prepričal, da razume te nauke, v kolikor so razumljivi, ko je videl, da tudi milost božja deluje v njegovi duši, krstil ga je, ko ga je Valerijan prosil za to.
Valerijan začuti-v sebi novo življenje. Čutila, preje popolnoma neznana, napolnila so mu srce.
Cecilija je mej tem klečala ves čas, zatopljena v gorečo molitev. Prva zmaga je bila dosežena. Valerijan je bil krščen. V trdnem prepričanju je Cecilija pričakovala, da se bo to zgodilo.
Proti jutru je že bilo, ko se vrata odpro in Valerijan stopi v sobo, oblečen — v belo obleko novokrščen-cev. Prestrašen obstoji pri vratih. Cecilijo vidi klečati, zatopljeno v goreči molitvi in na njeni strani krasno postavo njenega Angela Va-riha. Tmel je dva venca v rokah. Enega položi Ceciliji na glavo, a drugega pomoli Valerijami in reče:
"Ohranita ta venca s čistostjo svojih duš in s svetostjo svojih teles. Ta venec ne vidi nihče, ne pozna nihče razun vaju, ki sta tolikanj ljubila sv. čistost. Sedaj pa Valerijan, ker si privolil v želje svoje Cecilije, povej kaj želiš, in tvoje želje se bodo spolnile."
Valerijan odgovori: "Presrečen sem, ker sem spoznal Gospoda Jezusa, in le eno željo imam, da bi osrečil s to isto srečo tudi mojega „ brata Tiburcija. On me neizrečeno ljubi, zato le to želim, da tudi on spozna pota svetlobe in večne sreče,
ter se tako reši večne pogube, kamor ga vodi poganska zmota."
"Valerijan, pridobil boš srce svojega brata, kakor je Gospod pridobil tvoje srce po Ceciliji in oba bosta dosegla palmo mučeništva," odgovori Angelj in zgine.
Zgodaj zjutraj pribiti k njima Tiburcij in ju najde oba zatopljena v molitev.
Vesel hiti k Ceciliji in jo poljubi. Toda iznenade ga izvanredno prijeten duh, ki je duhtel i/. Cecilijine glave.
"Odkod ta prijetni duh, Cecilija? To je duh, kakor lilij in vrtnic. Pa kje bi ga dobila v tem času?"
"Da, dragi Tiburcij," pravi mu Valerijan, "tudi tebi sem izprosil milost, da boš spoznal ta prekrasen duh. Ako pa moreš verovati, kar midva verujeva, mogel bodeš i videti to skrivno cvetje, ki tako prijetno diši. Cecilija in jaz nosiva na glavi vence iz cvetlic, katerih ti ne moreš videti s tvojimi očmi, ki so še v temi."
"Valerijan, ali sanjaš?"
"I)a, moje življenje do danes so bile sanje, toda ne več sedaj. Sedaj sva spoznala resnico. Sedaj veva, da niso maliki, katere smo do sedaj molili, drugega, kot hudobni duhovi."
"Od kod pa to tako zagotovo
v
ves r
"Angel Gospodov me je podučil. Tudi ti moreš videti tega dobrega Angela, ako se hočeš očistiti gnjn-sobe malikov!"
29. novembra je bil tajni konzi-storij, katerega je • imel sv. oče z vsemi kardinali, kolikor jih je bilo tedaj navzočih v Rimu. Ob 10. uri so prinesli sv. očeta v prestolno dvorano z vsem sijajnim spremstvom kardinalov, nadškofov, škofov, pa-
"Ali bo treba dolgo čakati tega očiščenja?"
"Kmalu se bo to zgodilo, le pri-seži mi, da se boš gotovo odpovedal malikom, in da si pripravljen sprejeti vero v edinega Boga v nebesih."
"Brat, ne razumim te, kaj zahtevaš pravzaprav od mene?"
Cecilija povzame besedo in mu pravi: "Čudim se, Tiburcij, da že davno nisi razumel, da podobe iz prsti, lesa, kamenja ali rude, nikakor ne morejo biti bogovi. Kateri razumen človek bo imel za bogove te prazne malike, po katerih pajki predejo ali jih ptiči oskrunjajo? Povej mi Tiburcij, kakšen razloček je mej temi maliki in mrtvim truplom? Mrlič ima še vse ude, pa nima sape, ne glasu, ne čuti nič. Ali ni malik ravno tak? Ali je malik kdaj živel? Nikdar! Toraj je slabši, kakor je mrtvo truplo."
"Seveda Cecilija, v tem imaš popolnoma prav. Vse je res! Le neumnež bi tega ne spoznal."
Cecilija ga vesela objame, češ: "Sedaj si še-le moj brat. Ljubezen do Gospoda mi je dala tvojega brata za moža, tvoje zaničevanje malikov, pa me je naredilo za tvojo sestro. Prišel je trenutek, ko moraš tudi ti priti k pravi veri. Pojdi s svojim bratom in sprejmi prerojenje. Spre jel boš odpuščenje grehov in videl boš mojega Angela."
(Dalje.)
triarhov, redovnih generalov, zastopnikov vseh vlad v Vatikanu in številne množice.
Novih 13 kardinalov so drug za drugim pristopali pred tron papeža, ter iz njegovih rok sprejeli roket in karditialsko bircto (kapo). Kardi
ne velja smešiti socijalizma, ker je stvar preresna, pač pa se mu je treba ustaviti na pravi način, s pravim orožjem. Tu treba resnih, prepričevalnih, tehtnih člankov. Znano je pač nam vsem, da je med slov. socijalisti precej odstotkov takih, ki ne vedo dobro, zakaj se gre, ki ne poznajo bistva pogubnega socijalizma.
Angleži, ne le katoličani, ampak tudi protestantje so se začeli resno gibati ter ustavljati brezverskemu socijalizmu. Ali je za nas Slovence socijalizem menj poguben, nego za Angleže? Nikakor ne!
Pobrigajte se tedaj, voditelji slov. naroda v Ameriki, za svoj narod po izgledu drugih narodnosti! Vzemite n. pr. v roke brošurico "The Pastor and Socialism," mesečnik "The Common Cause" itd., ter delajte po njihovem izgledu v svojem delokrogu. Storite, voditelji, svojo dolžnost! Začnite, da ne bode prepozno! "To mora biti drugače," tako Vam kličejo naši dobri rojaki, ki poznajo že pretečo nevarnost med našim narodom v Ameriki. Tedaj na delo zoper socijalizem vsi, zlasti pa mi, pastirji slovenskega naroda v Ameriki!
delo naših sovražnih sosedov, ki se boje naše moči.)
4) Ne čakaj, da te bo župnik poiskal, temveč sam se zglasi pri njem. Ako ima cerkev sedeže v najem, vzemi sedež, s tem dobiš vse pravice župljana in župnija je dolžna za te storiti vse, kar je njena dolžnost do župljanov.
To je sicer malenkostno, vendar je velike važnosti! Zakaj?
a) V kaki župniji je morda 20 ali še več Slovencev. Ako bi se vsi župniku priglasili in vsi stopili v župnijo in spolnjevali svoje dolžnosti, tedaj bi bila župnikova dolžnost ali se učiti jezika, da bo sam lahko storil za nje, kakor za svoje druge žup-ljane, ali pa mora skrbeti, da dobi od časa do časa slovenskega duhovnika, ki bo za nje poskrbel v njegovem imenu.
Tako se včasih zgodi, da so župniki protivni, da si dobe Slovenci svojega duhovnika brez njegove vednosti, ali celo proti njegovi želji. Ljudje se potem jeze nad župnika, češ, "on sovraži Kranjce." Pa to ni res! Ako on stavlja kake pogoje temu v takih slučajih, je največkrat vzrok, ker hoče pokazati, da rojaki ne spolnjujejo svoje dolžnosti do župnije, toraj župnija ni dolžna za nje ničesar storiti, kar je gotovo slabo spričevalo za nje same, ne za župnika.
Praktičen Katoličan v Ameriki.
1. Župnija.
(Dalje.)
Glede župnij naj bi veljala za naše naseljence sledeča pravila:
1)	Vsak katoliški naseljenec, ki pride sem v Ameriko, je v vesti dolžan, kamor pride, poizvedeti, kje je njegova župnija, v katero spada. Doma tega ni bilo treba, ker se samo po sebi razume, da spadaš v župnijo, v katere mejah bivaš. Če pa tega ni bilo doma, naj nihče ne trdi, da to ni dolžnost tukaj v Ameriki.
2)	V kraju, kjer je več župnij, pa je mej temi župnijami tudi slovenska, toraj nujno spadaš v to slovensko. Ako nočeš, si samo njen uporni član.
3)	V kraju, kjer je več župnij, pa ni nobena izmed njih slovenska, imaš na prosto voljo, v katero hočeš, pa lahko spadaš. Vendar je gotovo pravilnejše, da se okleneš župnije, kjer najbolj razumeš jezik, ki se v cerkvi govori. Ako je kaka slovanska, je gotovo najpravilnejše, če se okleniš te, kajti naj bo češčina ali poljščina ali hrvaščina, v par mesecih, ko se bo uho navadilo na njih izreko, boš vse razumel.
(Kdor zna enkrat vse slovanske jezike, vidi, kako malenkostna je razlika mej posameznimi, da smo vsi prav za prav le en jezik. Ko bi posamezni jeziki le imeli enako pisavo za enake črke, pa bi se kmalu vsi združili. Da smo ločeni, je samo
Dobre, vestne župljane ima vsak župnik rad in rad za nje vse stori, kar le more.
b) To je velike važnosti tudi za sv. zakramente, krst, zakon, sv. poslednje olje. O tem bomo še posebej govorili. Tu naj omenimo le, da je postava, da se mora nesti h krstu le v župnijo, kamor kdo spada. Drugače se lahko župniku povzroči velike neprilike in sitnosti.
Znano je, da je poroka dovoljena le pred "lastnim" župnikom, oziroma pred župnikom neveste. Ako pa nikamor ne spadaš, toraj tudi "lastnega" župnika nimaš. Moreš li iti h komur hočeš? Ne! K "lastnemu" pravi postava, ker katol. poročen-cev, ki bi v nobeno župnijo ne spadali, postava sploh ne pozna; t. j. jih sploh za katol. ne pripoznava.
Zakrament sv. poslednjega olja more deliti le "lastni" župnik. Tuj župnik, ki bi brez sile in brez do-
voljenja lastnega župnika podelil sv. poslednje olje bolniku, zapade težkim cerkvenim kaznim. Kaj pa če nimaš "lastnega" župnika? — Za te pa postava ni poskrbela, ker takega katoličana ne pozna.
Toraj iz povedanega je jasno: "Vsak katolik mora spadati v eno župnijo in sicer v tisto, v katero mu je določila cerkvena oblast, ali, kjer je dano na prosto voljo, v katero hoče. Na vsaki način pa vsakdo mora spadati v jedno.
Po tem bi vsa kat. društva, ki sprejemajo med svoje člane samo "praktične" katolike, pri sprejemu novih članov nujno morala zahtevati od prosilcev dokaz, da res spadajo v kako župnijo. Kdor tega dokaza ne prinese, bi se ne mogel sprejeti in če se sprejme, sprejem ne bi smel veljati.
(Dalje.)
v
Nase Časnikarstvo.
Piše P. M.
Kdor prebira angležko in nemško ameriško časopisje — ter ga primerja z našim —bo kmalu spoznal velikanski razloček med obema. To je v rokah večinoma katolikov — 0110 pa nekatoličanov ali "vsaj" katoličanov. Prvo je tolerantno glede raznih vero-izpovedanj—ne napada ne direktno, ne indi-rektno vere, poroča z veseljem o raznih cerkvenih prireditvah in slovesnostih. Ako se pripeti kaj slabega v cerkvi, poroča to z rezervo in na način,—ki ne žali čutstva katoličanov. Nikdar ne napade radi osebe celega stanu. S kratka ton ameriškega časopisja je fin in povsod več ali manj objektiven. Tega pa pogostokrat pogrešamo pri našem časopisju. Slovenci smo res bolj robate narave. Zato bi pa bila naloga našega časopisja, da bla-žilno vpliva na ljudstvo, da ga izobrazuje in pa da objektivno poroča o dogodkih v domovini. A kaj vidimo? Ako si na Kranjskem kmečki fantje skočijo malo v lase — je že vse polno "čukarij" po ameriškem slov. časopisju. Vseh pretepov, pobijanj, pijančevanja, doma itd. naj so kriva le Kat. slov. izobraževalna društva, katol. mladeniške in dekliške organizacije, ako bi človek sklepal iz teh listov. Gorje slovenski mladenki, ki je članica kake dekliške ali Marijine družbe —
ako je zašla. Za njo ni nobene milosti. Res je sicer, da je večja sramota, ako se pregreši član kake katoliške organizacije, kakor če bi to učinil kdo drugi. Katoliške organizacije si prizadevajo ne le izobraževati, temveč tudi vcepiti svojim članom plemenitost mišljenja in delovanja. Kdor je od blizu opazoval delovanje teh organizacij, mora priznati, da so za sto odstotkov boljše, nego prej.
Da se pa še zgode in se bodo še zgodili razni žalostni dogodki, je umljivo, — ker konečno je človeško srce j ako spremenljiva stvarca — dostopno je ne le dobrim, ampak žalibog tudi slabim nagibom.
Ako toraj kak član ali članica zaide — ni zašel, ker je pri katoliški organizaciji, ampak, ker društvenih pravil ne izpolnjeval. Toraj je krivično, ako naši listi tadi posameznih oseb sramote društva. Pa, ako že poročajo te žalostne oogodke, naj bi bili vsaj takt) pošteni, da bi popravili, kadar se resnica sodnijsko dokaže.
Najprej pobrati kako obrekovanje iz staro kranjskih listov, — potem pa molčati, kadar se izkaže nedolžnost obrekovanja — je nevredno resnega moža, kakoršnega si moramo misliti urednika resnega lista.
o8a	«	oSo
805
Na Sveti Vecer.
(Dalje.)
Jože je zavil res naravnost v bližnji saloon. Naročil je časo pive. Skušal se je zmotiti v pogovoru z gostilničarjem. Pa zamanj! Vse se mu je studilo. "Ven, ven v samoto!" klicalo je bolno srce.
Plačal je in res odšel. Toda kam?
Brodil je po ulicah, nevetle kam. ne kod.
Kakor v mravljišču v spomlad-nem jutru, ako dregneš vanj s palico, tako je bilo v Jožetovi glavi. Misli so se mu podile semtertja.
Žena doma, kateri že tako dolgo ni nič pisal, mu je stala kakor živa pred očmi. "Ljubi moj mož, vsaj malo mi piši," mu je v zadnjem pismu pisala. Pa on se je smejal in pismo strgal. Kako je revici gotovo nocoj hudo. Videl jo je v duhu pri mizi zamišljeno. Solze ji gotovo kapljajo iz oči. Reva! In on...?
In ljubi otročiči! Mali Jožek! Sedaj mora biti že krepko zraščen deček! V zadnjem pismu mu je napisal z okorno ročico le malo besedico. "Ljubi ata," je bilo napisano na malem papirčeku, "kako težko čakamo, da bi prišli nazaj! Pridite kmalu domov!" In mala Anica, kako se mu je znala oviti okoli vratu in se igrati z njegovimi brkami, kakor mala mačica. On pa je na vse pozabil!
Tn na sveti večer, kako je bil sre čen v njih krogu! Kako lepo je bilo doma! Šli so skupaj k polnočnici! Kako so bila sladka in prijetna čutila v cerkvi, ko je čul krasne slovenske pesmice! Niso bili bogati! Pa, ali ni bil srečnejši, kakor je sedaj, ko ima vedno denar v žepu?
Tn ranjki oče, kako mu je pred odhodom zatrjeval in naročal, naj ostane zvest svoji veri, katero mu je dal v srce! In dobra mati, kako mu ie stiskala rožni venec v roke!
"Moj Jože, ne pozabi Marije...." In kako jim je on obetal, da bo vse to držal. In sedaj?...
Pa saj je vse to laž! Saj je bil njegov oče samo od duhovnikov zaslepljen, da je veroval. Saj ni Boga! Vsaj, tako trdijo on in njegovi prijatelji !
"Kaj pa če je?....." mu je reklo
srce.
"O, Jože, je, je Bog nad teboj!" klicala mu je vest. "Nikar samega sebe ne varaj! Saj tudi ti to veš, da je! Nikar ne taji z jezikom, kar trdiš s srcem!"
Jože je stresel z glavo, kakor strese delavec na polji, ko ga motijo nadležne pojetne muhe.
Saj Boga še ni nihče videl, si je mislil.
Ali ni bral zadnjič v socijalistiš-kem listu, da je svet sam od sebe? Ali ni bilo "dokazano," da je človek nastal iz opice? "Čemu bi pa opica bila tako podobna človeku," je vzkliknil tam pisatelj navdušeno. "Ako ne zato, ker je človek nastal iz opice?"
In zopet mu je ugovarjal razum: "Če je svet sam od sebe, zakaj se pa spreminja? Pravijo, da je solnce vedno bolj hladno, da ugasuje. V saj tako je bral. Če pa solnce ugasuje, je moralo nekdaj biti zelo, zelo vroče. Če je železo vroče, je je nekdo moral segreti. In če železo postaja hladno, potem ni bilo vedno enako vroče. In če železo postaja hladno, bo enkrat popolnoma mrzlo! Enako o solncu. Kaj pa je bilo preje, predno je solnce postalo vroče? in kaj bo potem, ko se bo shladilo? Tako mu je dokazovala pamet. Jože je pustil mislim prosto pot. Toda tu ni vedel naprej! Saj tudi "učenjak" v listu, kjer je Jože to bral, ni vedel pojasnila. Mesto pojasnila
te poglavitne točke dokaza, je začel udrihati po duhovnikih in pa po "klerikalni temi."
"In solnce bo tedaj otemnelo.....
in tedaj se bo prikazalo znamenje sinu človekega v oblakih...." tako je čul doma v cerkvi v sv. evangeliju.
1.	Toda istodobno moramo občudovati preusmiljenega dobrega Boga, ki je raznetil nov ogenj krščanske ljubezni, da bi na tak način poklical nazaj na pravo pot one, ki so zašli. Mi nimamo res nobenega razloga, da bi zdvojili na rešitvi vseh, ko vidimo, s kako zanosno ljubeznijo se katoličani obračajo k presv. Evharistiji in kako nepričakovano se je povsod povzdignila pobožnost do presv. Rešnjega Telesa. Nešteti so že, iz obeh spolov, in potem ne samo odrasli, ampak tudi mladeniči in otroci, ki goreče častijo Najsvetejši zakrament, ki ga ljubijo ter pobožno in pogosto sprejemajo v veliko korist svoje vere in drugih čednosti.
2.	Veliko so k temu pripomogli tudi evharistični kongresi, h katerim se vsako leto zbirajo katoličani vseh dežela. Nad vse slovesno in vspešno so se vršili v Kolnu, Londonu in Montrealu. Prav enako-
Kaj takega, kar smo doživeli v New Vorku v Januvarju, ob priliki povratka kardinala nadškofa Far-leya iz Rima, še niso videle Združene države in najbrže tudi več ne bodo. Slavje, ki se je prirejalo skozi tri tedne novemu kardinalu ni bilo slavje kakega svetnega vladarja ali
Postalo mu je vroče!
Pa, ali ni vse to le varanje duhovnikov, da lahko žive?
Vendar, ali so res vsi duhovniki lažniki? Ali res sami ne verujejo, kar nas uče? Zakaj se pa potem tako trudijo, toliko žrtvujejo...?
i
vredno se je letos njim pridružil kongres v Madridu, tako znamenit po svojem sijaju in po svojih vspe-hih. Katoliška Španska ni hotela zaostati za drugimi deželami. Vsa Španska se je v tistih dnevih vrgla pred noge skrivnostno skritega Jezusa Kristusa.
3. Vsi stanovi, visoki in nizki so se tedaj v velikem številu poklonili Kristusu. Pred vsemi pa se je po svojem zgledu odlikoval kralj s celo svojo svetlo rodbino. Kralj je tedaj podal z zgledom in besedo slovesno in nepozabno izpoved svoje vernosti, pridobil si je hkrati priznanje vseh dobrih ter si zaslužil še večjo udanost in spoštovanje pri svojih podanikih. Španci so prejas-no pokazali, da niso katoličani samo po imenu in na zunaj, ampak, da so katoličani odkriti in iz celega srca, in da hočejo v katoliški veri tudi stanovitno ostati.
(Dalje.)
mogočnjaka, to je slavje kakoršne-ga ne more imeti nobeden vladar na celem svetu. Vse to slavje ni bilo slavje uradno razglašeno, ukazano, določeno. Vse to je temveč prišlo iz srca. Zato pa je bila prisrčnost, odkritost, ki se je zrcalila v vseh prireditvah, nekaj, kar nima enakega.
s/
Sv. Oce V Rimu.
(Dalje.)
•s/
Triumf katolicanstva v Ameriki.
New York je pač največje katoliško svetovno mesto in sicer katoliško po duhu in srcu.
Svetovni listi New Vorški, katerih vsak ima vsaki dan nad pol milijona bralcev, so poslali posebne poročevalce s kardinalom v Rim. Parnik, na katerem se je peljel tja in nazaj — parnik protestantovske Nemčije, je plul obakrat pod zastavo papeževo, prvič, odkar je bila svetna oblast ukradena papežu.
Brezžični brzojav je vsaki dan sporočal dogodke na parniku.
V Rimu samem je sv. oče z velikim veseljem sledil poročilom o slavju, katerega je ljudstvo prirejalo novim kardinalom pri odhodu v Rim. Sam jih je sprejel nad vse lju-beznjivo in zlasti New Vorškemu kardinalu pri vsaki priliki skušal pokazati svojo naklonjenost. Amerika je dežela prihodnosti. V Evropi so se narodi preobjeli milosti ljubezni božje. Kakor nekdaj Izreal-cem začela se je studiti nebeška mana. Vse, kar je vzvišenejšega od po-svetnosti, vse se jim studi. Krščanstvo, ki je že milijone človeških srčna zemlji osrečilo, se jim studi, zato gredo za izgračami, za praznini nič, slede materijalizmu, slede anarhizmu, slede židovskemu framasons-tvu! Amerika ima še smisla za krščanstvo, od tod to navdušenje, od tod to slavje, od tod vse časti izkazane novim kardinalom. — In to je povdarjal sv. oče pri teli poročilih, in to je bilo vzrok, da mu je vse to slavje dajalo toliko duševne tolažbe.
Za časa bivanja v Rimu ni nobeden izmed novoimenovanih kardinalov sprejel toliko ovacij, toliko časti in vzbujal nobeden tolike pozornosti na se, kakor kardinal Far-
Sprejem pri prihodu je bil nekaj, kar se ne da popisati. Nad pol milijona ljudi je v mrzlem vremenu cele ure stalo na ulicah, da so si ohranili ugodno mesto, od koder bi mogli videti novega kardinala.
Nad 500 policajev je imelo posla dovolj, da so vzdržavali reden promet in pa red po ulicah.
Okrog 200 avtomobilov je sledilo kočiji, v kateri se je peljal kardinal.
Vsa poslopja ob ulicah, po kateri se je peljal, so bila okrašena s zastavami, pa naj so bile to židovska, ali protestantovska, ali metodistovska ali katoliška ali karkoli.
Stolna cerkev je bila nabita otrok farnih šol. Nad 6,000 jih je bilo. Vsaki je imel zastavico v roki. Ko je stopil kardinal v cerkev zadonelo je vseh teh 6,000 otroških grl: "dobrodošli naš ljubi kardinal" in polje zastavic je zaplavalo po zraku. Nato so zapeli "Dobro došel," pesem zloženo nalašč za to priliko.
Stolnica je bila krasno okrašena. Celih deset dni je vsaki večer gorelo nad 40,000 električnih luček po stenah zunaj cerkve.
Milijone kardinalovih slik in me-daljončkov se je razprodalo.
Javni pozdrav je bil naslednjo nedeljo v Hippodrome. 8,000 vstopnic se je razdelilo, pa nad 40,000 ljudstva je moralo oditi in zunaj čakati, ko ni bilo več prostora v gledališču.
Meščani so mu podarili ček za $25,000, dobil je veliko zlatnine in srebrnine v dar.
Poleg vseh drugih slovesnosti] priredili so mu banket tudi nekato-iiki mesta. Predsednik Taft se je opravičil in poslal krasen pozdrav v kateremu priznava moč katoliške cerkve v Zdr. državah, pa ne samo moč, ampak tudi blagodejni vpljiv na napredek in razvoj države in blagostanja.
Pa se repenčijo po Ameriki razni zakotni lističi, da je cerkev sovražnica napredka!
Možje, ki so vendar nekaj več kot oni pisateljčki, javno priznavajo ravno nasprotno, pa niso "klerikalci." Ali je Taft klerikalec? Morda celo fanatičen klerikalec?
Vse to slavje je bilo v resnici nekaj, na kar moremo biti vsi katoličan je ponosni!
Po Evropi države zapirajo škofe, se norčujejo iz papeža in kardinalov, nočejo za cerkev vedeti. Padli so namreč narodi že tako nizko, da jim je sv. cerkev, njeni nauki vse že previsoko in njih misli jih ne dosežejo več, zato tudi ne pojmujejo.
Amerika, država svobode in napredka, najmodernejša in najnaprednejša država, pa s tolikem slavjem
proslavlja onega, ki je bil odlikovan od tega papeža za kneza cerkve.
Res! Cerkev je zidana na skalo in vse peklenska vrata je ne bojo premagale. "Kjerkoli Vas ne bodo sprejeli, pojdite v druge dežele in še prah otresite od svojih črevljev ko greste proč, da bo v pričevanje proti njim."
v
Cerkvene Novice iz Slovenskih Župnij.
Joliet, 111. Letno cerkvene zborovanje fare sv. Jožefa se je vršilo 14. januvarja v dvorani stare cerkve. Zborovanje je vodil župnik, Rev. J. Kranjec. Udeležba je bila jako povoljna. Na zborovanju se je sklepalo o raznih popravah v cerkvi, na pokopališču in v šoli. Cerkev potrebuje nov glavni oltar in nove orgije. Kakor hitro bo blagajna dopustila, se bo vse to preskrbelo. Govorilo se je o farni šoli, o katerih se je poročalo o krasnih vspe-hih, katere dosegajo sestre- učiteljice. Ljudstvo jako ljubi čč. sestre Frančiš-kanke, ker ve, koliko se te dobre duše žrtvujejo za vzgojo župnijske mladine, zlasti pa, koliko ravno one store za ohra-njenje mile slovenščine med slovenskimi otroci. Izvolil se je poseben odbor, ki naj pomaga učiteljicam pri njih težkem delu.
Lorain, O. Slovenska župnija sv. Cirila in Metoda jako lepo napreduje pod spretnim vodstvom gorečega g. župnika Stefaniča.	x
Božična kolekta je bila izvanredno velika. Celih $400 se je nabralo. Mej žup-ljani vlada le]) mir in sloga.
27. januvarja so šolski otroci priredili božične predstave, katerih se je ljudstvo jako razveselilo.
Ely, Minn. Pri obletni seji naše fare sv. Jožefa so bili izvoljeni sle deči uradniki za leto 1912: Frank Erčul, Maks Levstik, Josip Mavec, Josip J. Peschell in Štefan Banovec. Fara je vspevala prilično dobro v prošlem letu, lahko pa bi še bolje, kar je pričakovati v tem novem letu. Farno cerkev imamo zdaj plačano,
dolga je le malo na zavarovalnini, toraj lahko shajamo, če bode le vsak po malem pomagal, kakor nas veže dolžnost.
Člani slovenske cerkvene občine Sv. Družine v Evelethu so nabrali $2,000 v odplačilo cerkvenega dolga, ki znaša sedaj še $19,000. V cerkvenemu odboru so: Rev. M. Bil-ban, predsednik, Jos. Brince, tajnik. John Babnik, blagajnik, John Šukle, Jakob Rupar in Geo. Šustarič, odborniki.
Eveleth. Te dni vršilo se je letno zborovanje naše slov. farne občine. Iz letnega računskega zaključka je razvidno, da se je plačalo $2000 v pokritje dolga na cerkvi. Ostanek dolga znaša še $19.000.
Naša slov, cerkev sv. Družine je bila zgrajena leta 1910. Veljala je $35,000. Pripoznana je kot najlepša, cerkev na Range. Da pa cerkvena občina tako lepo napreduje, gre hvala neumorno delavnemu domačemu župniku Father Bilbanu, ki opravlja tukaj že 12 let službo v vinogradu Gospodovem.
Calumet, Mich. V slovenski župniji sv. Jožefa rodilo se je v minulem letu 143 otrok, poročenih je bi-parov in umrlo je 35 oseb; v
lo ,
)9
hrvatski pa 147 rojstev, 19 porok in 29 mrtvih.
Mmjuls 'čjIZ,
Hura! Vsi na delo!
"Ave Maria" mora v vse slovenske hiše po Ameriki! to je naš sklep za letošnje leto. Do konca leta se mora naše število naročnikov pomnožiti za najmanj 1,000!
V TO PA POTREBUJEMO POMOČI VSEH NAŠIH PRIJA-TELOV IN ZLASTI NAŠIH ZASTOPNIKOV!
Da homo pa navdušili vse svoje prijatelje, da bojo šli na delo za naš list. ne maramo tega zastonj, zato razpisujemo sledeče nagrade:
Štev. L
1.) Kdor nam pošlje enega naročnika, pošljemo mu krasen medaljonček, tako zvani "stick-pin" Presv. Srca Jezusovega, kakoršnega vidite pod številko 1.
2.) Za tri naročnike pošljemo krasen križ s stojalom ali za na steno, kakoršnega vidite pod sliko številka 2.
)>.) Kdor nam pošlje šest novih naročnikov, pošljemo mu krasen kip, 14 inč visok, kakoršnega predstavlja slika štev. Dobiti se more ali kip presv. Srca, kip Marije ali kakega svetnika, kar si kdo sam izbere.

Štev. 4.
Stev. 5.
4.)	Za 10 novih naročnikov pošljemo krasen rožni venček iz briljantov s zlato verižico in zlatim križcem v krasni usnjati in svilnati škatulji. Glejte sliko številka 4.
5.)	Kdor nam pa nabere 20 naročnikov, pa mu pošljemo krasen zabojček iz cedrovega lesa, srebrno okovan z vso opravo, ki je potrebna pri sprevidenji bolnikov, t. j.: Srebrn križ, dva srebrna svečnika z dvema svečkama, dva srebrna krožnika za bato za sv. posljedne olje, posodica za blagoslovljeno vodo, kropilček s srebrnim ročajem, posodica za vodo, ako bi bolnik ne mogel sv. Rešnjega Telesa zavžiti drugače kakor z vodo, dva platnena prtička in zavojček fine bate. Slika številka 5.
To so krasne nagrade, ali ne?
Sedaj pa vsi na delo! V upravništvu imamo že vsega tega veliko v zalogi, ker vemo, da se bo vsak naš naročnik poslužil lepe prilike in si dobil po ceni krasnih stvari. Zlasti smo prepričani, da se jih bo veliko prizadevalo dobiti zadnje darilo, zabojček za bolniško sobo, ki je potreba vsake krščanske hiše.
-Pogoji so:-
Čas za nabiranje je od 1. marca do .15. aprila.
Naročniki morajo plačati za celo leto naprej.
Naročnike se lahko pošlje takoj ta mesec, da dobe že aprilovo številko, naročnina pa najkasneje do 15. aprila.
Te nagrade ne veljajo za zastopnike, ki delajo za list za odstotke, razun, ako si sami izvolijo nagrado mesto %.
Ko se nam pošilja naročnino in naročnike se mora izrecno povedati, da se želi dobiti nagrado.
Toraj, hajd na delo! Pogumno v boj za razširjanje katoliškega tiska mej nami ameriškimi Slovenci.
Vsi v tekmo! Vsi na delo! Hura! Nagrade so v resnici krasne!
Uprava "AVE MARIA."
NAŠI ZASTOPNIKI.
New York, N. Y.—Rev. P. Anzelm Murn. 135 E. 2d Street, N. Y.
Brooklyn, N. Y.—Mr. Anton Podgornik, 29 Stagg St.; Mr. Alojzij Češarek, 39 Union Ave.; Mrs. Frances Staudohar, 36 Scholes St.
Little Falls, N. Y.—Mr. Michael Kramar, 29 Danube St.
Silver Springs, N. Y.—Anton Bedek.
Cleveland, 0.—Mr. Ivan Widerwol, 6127 St. Clair Ave., N. E.; Mr. Valentin Zbačnik, 1157 Norwood Rd., N. E.
Lorain, O.—Mrs. Mary Bonibač, 1539 E. 32d St., So. Lorain, O.
Bridgeport, O.—Mr. Mihael Hočevar, R. F. D. No. 2 in za Lansing O. Glandale, W. Va. in Glenova, W. Va.
Barberton, O.—Mihael Železnikar.
Chicago, III.—Mrs. Mary Cernof, 236 Alexander St.
Waukegan, III.—Mat. Ogrin, 834 10th St.
Hesperia. Mich.—Mr. Marko Bluth.
Forest City,, Pa.—Mr. Louis Zaverl.
Pittsburg, Pa.—Mr. Jos. Pavlakovič, 54 Low St.. Sharpsburg, Pa.
Johnstown, Pa.—Mr. Anton Tomec. 287 Cooper Ave.
Washington, Pa.—Miss Ivanka Gruden, 549 E. Chestnut St.
Thomas, W. Va.—Ivan Urb^s.
Dodson, Md.—Frank Vodopivec.
Willard, Wis.—Mrs. Mary Perko.
Ely, Miiln.—Mr. J. J. Peshell.
Kansas City, Kans.—Rev. A. Leskovec, 515 Ohio St.
Valley, Wash.—Mrs. Frančiška Tomsha. .
Pueblo, Colo.—Rev. Ciril Zupan, O.S.B., 806 E. B Street.
E. Helena, Mont.—Anton Sega.
Forth Smith, Ark.—Mrs. Frančiška Tav-želj.
Trail, B. C. Canada.—Andrew Kavčič.
Bridgeport, Conn.—Rev. Edmund Neurih-rer, Cerkev Sv. Štefana.
Gilbert, Minn, and Virginia, Minn, in okolica—Louis Vesel, Box 337, Gilbert, Minn.
New York, N. Y.—Mary Ogrinc, 346 E. 9th St.
Springfield, III.—Frank Germovšek, 1500 S. 15th St.
Cliisholm, Minn.—Luke Trhljen, Box 654.
Milwaukee, Wis. and West Allis, Wis.— John Vodovnik, 342 Reed St., Milwaukee, Wis.
Waukegan, III. and North Chicago, III.— Math Ogrin, 834 10th St.
Barberton, 0.—Mihael Železnikar, Box 148.
Ljubljana in Avstrija.—Družba Sv. Rafaela, Dunajska cesta 34. Ljubljana.
M	The Urtot iivd rw»t Reliable
Furniture md Carpet House
DfOuHDAif Sectors
		{slag		
®fW			ill	
tfcfc IhE				
POZOR!	POZOR!
5% popusta vsem bralcem "Ave Maria!"
Krasna prilika!
...Velika prodaja pohištva, karpetov... '
Kdor potrebuje kaj pohištva za svoje stanovanje, naj se nemudoma obrne na tvrdko
GEORGE J. SCHWARTZ, 1277-79-81-83 Myrtle Ave., Brooklyn, N. Y.
Cor. Hart St.
„„..,. w . „	Pove naj da je naročnik ali vsaj bralec
127779-811283 Myrtu AVL^HART ST. ,.Ave Mari^, listJa pa bo dobil ne samo izvr.
stno postrežbo, temveč tudi celih 5% popusta od vsakega dolarja, ki bi ga moral plačati.
Nočemo, da bi samo prišli kupovat! Pridite was vsaj obiskat! Pridite pogledat našo krasno zalogo oprav. Društva, ki bi potrebovala "deske" ali omare, nikar ne zamudite prilike, ki se Vam ponuja!
Ako se pismeno obrnete na to tvrdko, pišite v slovenščini in dobili boste odgovor!
Pazite dobro na naslov, ker je več tvrdk s tem imenom. Naša tvrdka je:
GEORGE J. SCHWARTZ, 1277-1283 Myrtle Avenue, Corner Hart Street,	Brooklyn, N. Y.
POŠLJA DENAR V STARI KRAJ NAJCENEJE.
-Velika zaloga-
MAŠNIH IN MOLITEVNIH KNJIŽIC z različnim tiskom po naj različne jih cenah se dobivajo pri
ALOJZIJU CESAREK, 59 Union Avenue,	Brooklyn, N. Y.
Slovenci, kje boste kupili svoje ure, svoje prstane, svojo zlatnino?
Gotovo nikjer drugje ne, kot pri
J. BROLL & SIN,
35 Avenue A, New York.
Velika zaloga različnih stenskih ur, budilnic, poročnih in druzih prstanov, zlatnine, okraskov, itd.
Slovenci kupite si svoja OBUVALA edino pri sloveči tvrdki JOHN UZMANN & SONS,
župljanih cerkve Vseh Svetnikov na Troop Ave., ki ima veliko izbiro najrazličnejših obuval
-po zelo zmernih cenah.-
Pridite in oglejte si našo zalogo!
•94-696 BROADWAY, BROOKLYN, N. Y.
Blizu Whiple Street. Tvrdka že obstoji iz leta 1885.
Ako želite imeti po malih fotografijah
VELIKE SLIKE
po zelo nizkih cenah, obrnite se najprej pismeno ali osebno na
KERN BROS.,
419 Ditmar Avenue, Long Island City, N. Y.
S&. zito-lttVlhlU^CL
POGREBNIK
se priporoča vsem Slovencem v New Yoku in Brooklynu ob seh svečanostih, krstih, porokah in pogrebih, i. r. Ima na razpolago vsikdar konje in kočije "O jako zmernih cenah. Slovenci, najbolje boste postrženi, ako se obrnete na A. STOLZENBERGER, UNDERTAKER AND EMBALMER 82 Stanton Street, med Allen in Orchard Sts.	NEW YORK.
Telephone: 307 Orchard.
S E ! Z BROS.
*
Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin kipov, podob, svetinjic itd.
In vsem slovenskim društvom pri nakupu zastav in društvenih znakov.
7 BARCLAY ST„	NEW YORK.
Telefon, 5985 Barclay.
CHAS. STOKES
priporoča slovenski duhovščini svoje izvrstno garantirano masno vino, pristne amerikanske trte.
Pišite po poskušnjo.
Naslov: CHAS- STOKES,
Kelleys Issland, O.
Zastopnikom in novim naročnikom na znanje:
Prve in druge številke letošnjega letnika ne moremo več poslati, ker sti nam popolnoma pošle. Zato velja vsa naročnina sedaj le od meseca, ko se kdo naroči. Zastopniki naj pri nabiranju naročnikov to blagovole uvaževati in naročnikom povedati.
Kdor ima kake iztise prvega in drugega snopič? odveč, lepo prosimo, ako bi nam blagovolil poslati nazaj na naše stroške.
Sicer smo prve številke natisnili več sto več, pa smo že vse razposlali.
Uprava "Ave Maria."
r
-THE "AVE MARIA" PRESS-
se prav t'oplo priporoča vsem društvom in slovenskim župnijam za izdelovanje tiskovin.. Nikjer ne boste tako hitro, točno in ceno postreženi, kakor pri nas! V vsakem slučaju se obrnite najprej na nas za ceno, predno daste kaj tiskati! Poskusite in potem primerjajte cene, pa boste videli! : : : Delo solidno inTiitro : : :
1
VSAKA SPREMEMBA NASLOVA PROSIMO, DA SE NAM VSELEJ GOTOVO
TAKOJ SPOROČI!