KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 12 (3).
PATENTNI SPIS
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1 aprila 1934
ST. 10826
Societć d’Electro—Chimie, d’ Electro—Metallurgie et des Acieries Electrigues d’ Ugine, Pariš, Francija.
Postopek sa disoksidacifo in čiščenje bakra.
Prijava h dne 3. junija 1933.	Velja od 1. novembra 1933.
Zahtevana prvenstvena pravica h dne 6. junija 1932. (Italija).
Surov baker vsebuje po oksidirajoči rafinaciji, ki naj mu vzame večino nečistob kakor žveplo, železo, arsenik, antimon i. t. d., znatno množino bakrovega oksida Cu^O v raztopljenem stanju. Če se v tem trenutku zajame nekaj tekočega bakra in se ga pusti strditi, kaže zaradi C112O lice rdečega bakra, ki je dobro znano.
Disoksidacija bakra se navadno izvrši s pomočjo lesnega oglja ali antracita, ki se razprostre na površini kopeli. Ta operacija se vrši med gnetenjem kopeli s pomočjo lesenih drogov. Oglje reducira G.12O, toda operacija je dolga, to pa tembolj, ker oglje ni rastopljivo v bakru. Izločka kisika je vedno nepopolna.
Pričujoči izum nudi prav enostavno, hitro in ekonomično rešitev te disoksidacije po oksidirajoči rafinaciji. Potom nje se doseže nadalje v isti operaciji novo čiščenje bakra nečistob, omenjenih zgoraj.
V	bistvu obstoja izum v rastopitvi C112O potom pranja oksidiranega bakra s pomočjo predhodno raztopljene steklene pene, ki ima napram C112O veliko raztopilno silo.
V	to svrho se napravi sledeče:
1.	V peči, ki je ločena od one, v kateri se nahaja baker, se stopi steklena pena, sestavljena od oksidov ali drugih soli, ki jih baker ne reducira in ki so kombinirane tako, da:
a)	kažejo maksimum tekočnosti, to je minimum viskoznosti;
b)	kažejo napram CU2O čim večjo ras-topilno silo.
Ta steklena pena more n. pr. vsebovati eno ali več sledečih sestavin: Si02—Tio2— AI2O3—CaO—MgO— alkalične ali alkalično — prstene soli, železov oksid ali okside drugih kovin, ki jih baker ne regucira.
S tem, da se ji podeli kislinski značaj, zadobi ta steklena pena napram CU2O zelo veliko raztopilno silo.
2.	Povzroči se nato jako, nekaj trenutkov trajajoče gnetenje med stopljenim bakrom, ki naj se disoksidira, in stopljeno stekleno peno, ki se je na zgornji način pripravila vnaprej, s čimer se dobi neke viste emulzija steklene pene v kovini.
Na ta način se ugotovi v zelo kratkem času, da se je vsled tesnega kontakta, ki je nastal vsled jakega gnetenja, zgodilo sledeče:
a)	Steklena pena se navzame CU2O. Izločka bakrovega oksida po množini je v ostalem tem znatnejša, čim večja je množina steklene pene, ki se gnete s kovino. Pri dovolj veliki množini steklene pene se lahko doseže, da ostanejo v bakru le sledovi raztopljenega oksida. Ako se hoče čiščenje gnati še dalje, zadostuje, če se pusti učinkovati na baker eno za drugo več doz sveže stopljene steklene pene, to pa potem, ko se je med vsako delno disoksi-dacijsko operacijo odločila steklena pena, ki se je navzela oksida v predidoči operaciji;
b)	Množina nečistob vsebovanih v bakru se zmanjšuje s tem vzporedno. Če je n.pr. kovina, ki jo vsebuje baker M in če baker
Din. 5.
sam vsebuje v rastopini bakrov oksid CuaO, je glasom ravnovesne reakcije:
qCu20+p M ^	> MpOq+2qCu,
ki se <ia obrniti, del M rastopijenega v stanju oksida M p Oq v bakru. Ako se steklena pena s mešanjem pusti učinkovati in če ta sačetkom nima oksida MpOq, bo raztopila del MpOq, ki obstoja v bakru, vslcd česar se bo ta očistil. Ako n.pr. steklena pena nima železovega oksida, bo izločila del železa, ki je rastopljeno v bakru v obliki železovega oksida. Seveda se tudi ta čistilni učinek pojači, ako se poveča množina steklene pene, ki se gnete s kovino v razmerju z množino surove kovine, ki se obdeluje, ali ako se pusti učinkovati zaporedoma več gmot sveže steklene pene. Ker se operacija vsled nastalega jakega gnetenja vrši zelo hitro, nima steklena pena časa, da bi učinkovala znatno na stene posode, v kateri se operacija vrši, ter se morejo vsled tega izbrati naj-prikladnejše sestave steklene pene neodvisno od obvlake. Steklene pene se navadno stope v peči z vodnim plaščem, da se doseže avtomatično opremljanje, s čimer preneha vsaka skrb zaradi izprememb v sestavi, katerim bi bila steklena pena izpostavljena v navadni peči z odporno opremo.
Ko je steklena pena nehala učinkovati na baker, ki se ima disoksidirati, in se navzela bakrovega oksida, se lahko zopet vjame in regenerira z redukcijo oksida CiiflO, n.pr. potom oglja. Nato more zopet rabiti pri kaki od poznejših disoksidacijskih operacij skladno pričujočemu izumu.
Posebno enostaven, hiter in ekonomičen primer gnetenja je ta, da se vlije steklena pena na dno ponve in da se potem vlije na to stekleno peno v debelem curku baker, ki naj se disoksidira. Jako gnetenje, ki tako nastane, zadostuje navzlic kratkemu trajanju približno ene minute, da se disoksida-cija in čiščenje dovršita, kar znači pomemben uspeh.
Vporablja pa se lahko vsak drug način gnetenja, n.pr. mehanižno mešanje. Bistvene važnosti je, da se vpostavi potom mešanja tesen kontakt med bakrom, ki naj se disoksidira, in predhodno stopljeno stekleno peno.
Patentni zahtevi:
1.	Postopek za disoksidacijo in čiščenje bakra, označen s tem, da se tesno in jako skupaj gneteta oksidirani in nečisti baker in predhodno stopljena steklena pena, ki ima veliko rastopilno silo proti bakrovemu oksidu, in da se potem loči od kovine steklena pena, ki se je navzela oksidov in nečistob.
2.	Postopek po zahtevu 1, označen, s tem, da obstoja steklena pena, ki naj' bo prednostno kislinska, iz oksidov ali drugih soli, ki jih baker ne more reducirati in ki se izbeio ali kombinirajo tako, da kažejo kar najvišjo stopnjo tekočnosti in kar največjo raztopilno silo za CuaO.
3.	Postopek po zahtevu 1 in 2, označen s tem, da sestoji steklena pena iz ene ali več sledečih sestavin: SiOa—TiOa—ABO;,— CaO—MgO — alkaličnih ali alkalično prstenih soli, železovega oksida ali oksidov drugih kovin, ki jih baker ne reducira.
4.	Postopek po zahtevu t, označen s tem, da se predhodno stopljena steklena pena vlije v ponev in da se stopljeni baker potem hitro vlije na to stekleno peno, da se potem odlije in steklena pena loči od kovine.
5.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se operacija večkrat ponovi ter se vsakokrat vzame sveža steklena pena.
6.	Postopek po zahtevu 1, označen s-tem, da se steklena pena, ki se je navzela oksidov in nečistob, regenerira potom redukcije in da se vporabi za drugo disoksi-dacijsko in čistilno operacijo.
7.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se predhodna stopitev žlindre izvrši v peči z vodnim plaščem.