Poštnina Plaćana ▼ COtovinL Uto LXI. štev. 275. V LfuhHoni. v petek 30. novembra 19Z8. C i— LOfENSKI Izhaja v*ak dan popoldne, imemši nedelje In praznike, — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Z50 Din, večji inserati petit vrsta 1— Din. Popust po dogovoru Inseratni davek posebej •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. im Si.Mm.a m desetletnici oieiiija Glavno glasilo največje vladne stranke napoveduje boj do skrajnosti - Sumljiv molk na nasvete noloficijelnega francoskega in angleškega tiska - Aca Stancjević dvoobrazni Janus -Popolna brezdelnost sedanje Narodne skupščine - Samo politika velike koncepcije in reorganizacija države more dovesti do zboljšanja razmer — Zagreb. 30. novembra. Po včerajšnji seji vodstva KDK, na kateri se je razpravljalo o internih zadevah KDK, je popoldne Svetozar Pribičevič sprejel novinarje, ki jim je med drugim izjavil: Opazilo se je, da je beograjski tisk popolnoma zamolčal znane članke »Tempsa« in »Timesa« o razmerah v naši državi. Njemu so važnejši različni incidenti, ki jih vprizarjajo slučajni napol pismeni ministri v Beogradu, kakor pa senzacijonalni članki organov svetovnega javnega mnenja. Ti članki so vsekakor meimento velike zapadne demokracije na naslov sedanjih oblastne-žev v Beogradu. V Beogradu se je za-čul odmev teh člankov v glasilu radi-kalske stranke »Samoupravi«. Skoro v istem času, kakor so omenjeni članki v »Timesu« in »Tempsu«, je zagledal luč članek pod naslovom »Dvanajsta je ura«. V tem članku se grozi z borbo do konca voditeljem KDK in vsemu narodu, ki ga predstavlja KDK. >Temps« in »Times« opozarjata beograjske oblastneže na potrebo, da se urede razmere v Jugoslaviji, da se organizira država na podlagi ravno pravnosrni in enakosti in tako zajamči notranji mir v državi. Naša država je zaveznica Francije, toda Francija ne potrebuje zaveznee, ki je na znotraj razrvana in nesposobna za zunanje akcije. Zato tudi polslužbeno glasilo francoskega zunanjega minisrtra daje zelo odločne nasvete Beogradu, naj po d vzame potrebne korake za rešitev velikega ^pora v naši državi. Istočasno pa glasilo največje stranke v Srbiji, ki je največja zaradi tega, ker je policiji najljubša, govori o vnetih možganih voditeljev KDK, ki da so započeli noro borbo in s katerimi se mora izbojevati do konca boj, v katerem bo končno odloča] tisti, ki bo močnejši. Glasilo glavne vladne stranke v Beogradu torej proglaša pravico močnejšega iz srednjega veka ter napove-dujen borbo do konca, kakor je to delal Viljem II. 1. 1914 v svojih norih govorih, s katerimi je grozil veliki zapadni demokraciji, zlasti pa Franciji. Razume se, da delamo za take izjave in članke glavnega glasila radi-kalske stranke odgovornega šefa te .stranke Aco Stanojevića. Ne gre, da Aca Stanojevič igra vlogo Janusa z dvema političnima obrazoma, ko se na eni strani smehlja Hrvatom in jim obljublja sporazum, na drugi strani pa napoveduje boj do konca. G. Aca Sta-nojevič menda ne bo smatral voditelje KDK za tako naivne, da bodo verjeli, da bi glavno glasilo radikalske srranke moglo in smelo tako pisati, ako ne bi v vodstvu stranke imelo zaledja za svojo pisavo. Če pa glasilo radikalske stranke more tako pisati tudi brez tega zaledja, potem je Aca Stanojevič nekvalificiran za vsako akcijo. Ce ne more napraviti reda v svoji stranki, kako ga naj napravi v državi? Potrudinali se bomo vsekakor, da bo tuji svet zvedel, kako glasilo glavne vladne stranke v Beogradu piše in kakšne misli razvija v istem času, ko veliki svetovni tisk zahteva, naj se nekoliko razhlade vneti možgani šefov te stranke ter zaustavijo na potu, ki neizogibno vodi v katrastrofo. V nadaljni svoji izjavi se je Svetozar Pribičevič bavil z delom okrnjene Narodne skupščine, ki ničesar ne dela in sploh ni sposobna za nikako delo. Demokrati se nekaj upirajo in zdi se. kakor da iščejo vprašanje, vsled katerega bi napravili krizo. Katerikoli za- konski predlog se predloži Narodni skupščini, se mora kot nepopoln in nesposoben odgoditi. Grolov zakon o osnovnih šolah je izzval tak vihar, da se o njegovi kodifikaciji ne more niti misliti. Vsak minister pa se zagovarja, da predloženi zakon ni njegov, in da je glavne odstavke prevzel od svojih prednikov. Doslej še ni bilo zakona, iz katerega bi minister, ki ga je predložil, napravil vprašanje. V prometu je nastala taka desorga-nizacija, da je sploh nevarno potovati. Vsak potnik mora prej napraviti oporoko, predno gre na pot. In kar je glavno, ne izziva to nikake emocije v krogih vladnih strank, niti v Beogradu. Ljuba Davidovic od leta 1924 dalje neprestano spravlja na površje vprašanje zakona za pobijanje korupcije, ki se nikakor ne more roditi. Vse, kar je doslej dosegel, je bilo to, da je njegov strokovnjak za korupcijo Dragutin Pečic, bivši minister in narodni poslanec, izdelal nekak zakonski predlog za pobijanje korupcije. Na tem predlogu pa so se nabrale že debele plasti prahu, ker nikakor ne more priti na dnevni red Narodne skupščine. G. Davidovic je zajezdil dva komja, zakon o korupciji in zakon o dalmatinskem agraru, da bi si v javnostnia pridobil izgubljeni ugled. Toda med ljudstvom nihče ne smatra tega za resno in njegova akcija se tak>ira tako, kakor zasluži. To so samo malenkostni strankarski manevri. Splošnega položaja ne bodo izpremenili nobeni zakoni, ki jih sprejme sedanja Narodna skupščina. Samo pobtika velike konstrukcije in velikega sloga, ki ji je cilj reorganiza? cija države na podlagi enakosti in ravs nopravnosti, kakršno nasvetujejo naši veliki prijatelji na zapadu, more pre* prečiti veliki katastrofalni spopad, ki se razvija v naši državi Gospoda v Beogradu seveda ne sme pozabiti, da ne gre samo za hrvatsko vprašanje, ka* kor to naivno misli, marveč da gre za reorganizacijo cele države in za zado* voljitev vseh krajev in pokrajin v dr* žavi. Naša desetletnica bi se morala pro* slaviti z mirom v državi, z ustvaritvijo zadovoljstva med narodom, z velikimi kulturnimi, socijalnimi deli in reforma* mi. Vlada v Beogradu pa se 'igra skup* Ščino navideznega zakonodajnega dela, v vprašanju pomirjenja duhov pa ni pripravila niti najmanjšega. Pripravila ni niti predlogov o amnestiji vsaj poli* fičnih krivcev. Nasprotno, ječe se pol* nijo z novimi političnimi krivci. Morilec Cena bega umorjen v sodni dvoran Albanska krvna osveta pred očmi sodnikov Danes se je začela pred praško poroto razprava proti morilcu Cena bega. — Med razpravo je bil morilec ustreljen od nekega Albanca- — Po nesreči je bil umorjen tudi neki italijanski novinar Praga, 30. novembra ob 13. Danes se je pričela pred praškim porotnim sodiščem razprava proti morilcu bivšega albanskega poslanika v Pragi Cena bega, ki je bil predtem poslanik v Beogradu. Morilec Alcibiad Bebi se je vedel pred sodiščem skrajno drzno in izzivalno. Med drugim je hotel nalagati sodišče, da še ni star 20 let, tako da bi torej ne mogel biti na smrt obsojen. Razprava se ie vršila v italijanskem jeziku s pomočjo tolmača. Ob 11. je predsednik odredil odmor. V tem hipu ie skočil iz publike okrog 30 let star moški, planil proti obtožencu, ki ie sedel na zatožni klopi med dvema stražnikoma, ter oddal na njega iz velikega vojaškega samokresa sedem strelov. Po prvih štirih strelih, ki so zadeli Bebija v glavo in prsa, se je ta zgrudil na tla. Atentar ie nato oddal še na tleh ležečega Bebija tri strele. Bebi je bil na mestu mrtev. En strel je v trenutku, ko ie Bebi padel na tla, zgrešil cilj in zadel v bližini sedečega italijanskega novinarja Adrana del Vecchia, poročevalca tržaškega »Pic-cola«. Tudi ta je bil takoj mrtev. V dvorani ie nastala strahovita panika. Občinstvo je v strahu drlo proti izhodom, kjer ie bilo v gneči več Lhidi pohojenih. Med porotniki je padla neka ženska v nezavest, nekemu drugemu porotniku pa so v gneči zlomili roko. Atentatorja so šele pozneje, ko se je razburjenje nekoliko poleglo, razorožili in aretirali. Atentator doslej ni hotel izjaviti ničesar in ni povedal niti svojega imena. Ugotovol.ieno ie le toliko, da je bivši sluga brata umorjenega poslanika Cene bega. Gani bega, in sedaj šofer albanskega poslaništva v Pragi. V Pragi ie izzvaj umor v sodni dvorani veliko razburjenje. Vsi listi so izdali posebne Izdaje. Senzacijonalni aretaciji v Zemunu — Beograd, 30. novembra. Zemunska policija je aretirala go. Alico Kis, ženo od-delnega ravnatelja v tovarni »Ikarus« v Zemunu. Razen nje so aretirali še neko damo iz visoke družbe, katere ime pa se čuva še v tajnosti. Obe damj sta bili aretirani, ker sta zapleteni v znano letalsko in vohunsko afero Diniča v Novem Sadu, ki zavzema čimdaljc večje dimenzije. Avdijenca skupščinskega predsedstva — Beograd, 30. novembra. Danes dopoldne je bilo sprejeto od kralja v avdijenci predsedstvo Narodne skupščine z Ilijo Mi-hajlovicem na čelu. Sicer ni bilo nobenih Posebnih političnih dogodkov. Zunanji minister dr. Voja Marmkovič, ki je bi; bc-\au in ni dalje časa prihajal v svpje i: ini-strstvo, je prišel danes dopoldne prvič v svoj kabinet. ■I Ob desetletnici ujedinjenja predprodaja vstopnic danes do 18. t Matični knjigarni, Kongresni trg in jutri od 10. do 12. in od 16. dalje v «Unionu». Deset let je poteklo, odkar ie bilo v Beogradu slovesno proglašeno ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno narodno državo. Vse oči so bile tedaj uprte v Beograd, z navdušenjem so pozdravljale množice akt tedanjega regenta Aleksandra, s katerim je proglasil ujedinjenje, in nade, ki smo jih takrat gojili, so bile velike. Dobili smo svojo narodno državo, v kateri smo mislili, da bomo dobili z gotovostjo vse pravice, narodne in socialne, ki gredo vsakemu državljanu v moderni in demokratični državi. Rešili smo se stoletnega suženjstva pod tujo dinastijo in nemško premočjo in postali smo samostojen državen narod. Kot dobri državljani praznujemo v svojih srcih praznik desetletnice osvobojenja. ker vemo, da je Jugoslavija potrebna, čeprav nismo zadovoljni z njeno ureditvijo in razmerami v njej tako, kakor bi želeli in kakor smo vse to pred desetimi let! pričakovali. Izven Jugoslavije ni življenja za Srba, Hrvata in Slovenca, in prav zato. ker hočemo, da bodo enkrat združeni v njenih mejah vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, zahtevamo in želimo, nad postane tako močna, da bo lahko zaščitnica vsem našim rojakom, ki žive še izven njenih mej in katerih združitev z nami mora čim prej postati naravna posledica. Deset let skupnega državnega življenja ie kratka doba, v kateri pa smo doživeli kljub termi mnogo. Doživeli smo žalostne in vesele dogodke, in gotovo nas, ki smo od nekdaj branili idejo edinsrva vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev proti vsem zunanjim i-n notranjim nasprotnikom, boli, da ne moremo desetletnice ujedinjenja praznovali v tistem razpoloženju, ki smo ga ves čas do letos pričakovali s tolikimi upi. Močna država more temeljiti samo na točnem izvrševanju načel popolne ravno- Ali bodo trgovine v nedeljo odprte? Trgovski gremij v Ljubljani je te dni objavil, da bodo trgovine na Miklavževo nedeljo odprte. K temu nam poroča danes Zveza privatnih nameščencev: Danes dopoldne je bila pri g. velikem županu deputacija Delavske zbornice in Zveze privatnih nameščencev v zadevi odpiranja trgovin na Miklavževo nedeljo. G. veliki župan ie deputaciji izjavil, da on nI dal dovoljenja za poslovanje v nedeljo in da bi moral gremij trgovcev to vprašanje urediti sporazumnno z nameščenci. Zato bo pozval gremij, naj prekliče svoje obvestilo članom, ali pa poskusi še naknadno doseči sporazum z nameščenci. Predstavnik nameščencev je tak sporazum po že izvršenem dekretiraju s strani gremija trgovcev* v naprej odklonil ;n zahteval, da se izvrše zakonski predpisi. G. veliki župan je izjavil, da bo v takem slučaju dal policiji nalog, da ne dopušča v nedeljo odpiranja trgovin. Tako se glasi sporočilo Zveze privatnih nameščencev. Nujno potrebno je. da se ta zadeva še danes definitivno uredi, da ne nastane v nedeljo zmeda, ki bo enako mučna za obe prizadeti skupini kakor tudi za javnost. Aca Stanojevič konferira — Beograd, 30. novembra. Predsednik radikalske stranke Aca Stanojevič ie imel danes dopoldne daljše posvetovanje s svojimi ožjimi strankarskim prijatelji v hotelu *Paris<-. Člani glavnega odbora zatrjujejo, da bo Aca Stanojevič nadaljeval akcijo za prehod iz sedanjega političnega položaja, ki se nahaja na mrtvi točki. Zdravstveno stanje angleškega kralja — London. 30. novembra. Dava objavljeni komunike o kraljevem zdravstvenem stanju pravi, da je kralj prebil minulo noč dokaj mirno. Nekaj časa je tudi trdno spal, kar ga je zelo osvežilo. Vročina je nekoliko popustila. Vnetje rebrne mrerJe se razvija normalno, vendar pa ni nevarnosti, da bi se znova razširilo. V ostalem je kraljevo stanje neizpremenjeno. Zdravniki so prepričani, da Je kralj krizo prestal ter da j» na potu okrevanja, če ne nastopijo nikake komplikacije, je upati, da bo v par tednih že lahko zapustil posteljo. VValeški princ je davi Bporocil, da je dospel na vojni kri-žarki ter da hiti proti domu. v Brindisiju se bo izkrcal ter bo z letalom nadaljeval potovanje, da prispe čimprej k bolniški postelji svojega očeta. pravnosti vseh njenih državljanov, od katerih mora vsakdo sam zase občutiti, da mu je država praviična mati in da more vedno računati na njeno zaščito. Le v tem primeru bo tudi vsakdo pripravljen braniti jo v vseh nevarnostih, ker bo čut'I. da bra-n; svoje lastne pravice in koristi. Zato smo odločni nasprotniki vsake hegemonije v naši državi, vsake nadvlade enega nad drugim, vsakega zapostavljanja v pravicah, ki se ne sklada z demokratičnim mišljenjem sodobnega civiliziranega človeštva. Zato smatramo dogodek od 20, junija v Narodni skupščini kot najstrašnejši udarec tisti ideji edinsrva. ki mora temeljiti na popolnem demokratizmu. Od sodelovanja v državni upravi je izključena ogromna večina jugoslovenskega prebivalstva, kar je nedvomno v veliko škodo celokupno« t i. Tisti, ki se upirajo upostavitvi normalnih demokratičnih razmer v naši državi, so njeni največji nasprotniki. Ce ne bo ustreženo zahtevam Hrvatov in ostalega prečanskega prebivalstva, ne moremo imeti močne države na zdravi demokratični podlagi. Ako ne praznujemo toictnlce osvobojenja in zedinienja na zunai s takim si injem in uavduše-niem. kakor bi lahko, potem so krivi tega samo ljudje, ki so jim koristi skupnosti deveta brisra. Nad bodočnostjo Jugoslavije ne obupuje-mo, ker je gotovo, da bodo zmagple ideje, za katere se borijo že od nekdaj vsi pošteno in iskreno misleči Jugosloveni. ideje popolne enakopravnosti in vseh državljanov. Tisti, ki se upirajo, se bodo morrl! prej aH slej umakniti Zgodovina nam je najboljše jamstvo, da ie zmaga popolne demokracije neizogibna. Zato tudi trdno pričakujemo, da bo naša komaj 10 let obstoječa Jugoslavija doživela novo vstajenje, in v tem smislu tudi praznujemo njeno lOletnico. Srbske oblastne skupščine proti samovolji ministrov — Beograd, 30. novembra. Oblastna skupščina v Valjevu je soglasno sprejela resolucijo, v kateri izraža solidarnost s sklepi niške oblastne skupščne ter zahteva od vlade zaščite proti samovolji posameznih ministrov, ki se je zlasti pokazala o priliki nastopa Dragiše Cvetkoviča proti članom oblastne skupščine v Nisu. Kakor poročajo iz Niša, se je snoči tamkaj vršila seja oblastne skupščine, na kateri je skupina ministra Cvetkoviča ostala v manjšini ter je skupina pristašev Nikole Uzunoviča dobila znatno večino 20 glasov. Zopet neurje v Italiji — Rirrtj 30. novembra. Sinoči je razsa« jalo nad južno Italije zopet strahovito ne« urje. Najhujše je prizadeta provinca Viter* bo, ki je popolnoma uničena. Orkanu je sle* dil dve uri trajajoč naliv, ki je povzročil velike poplave. Oljčni nasadi so uničeni, kostanje in drugo drevje pa je vihar lomil kakor slamo. V selu Grando se je poru* šrlo več hiš, pri čemur je bilo par ljudi ubi* tih. Vas Viganela je pod vodo. VihaT je dobesedno odnesel skupino barak, kjer so bila zasilna stanovanja. Najprej je odtrga* lo strehe, nato pa je veter podrl še stene in posamezne deske in tramovje razmetal daleč po okolici. DANES VSI NA TELOVADNO AKADEMIJO SOKOLA I. NA TABOR! — ZAČETEK OB 20. URI. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22 85, Berlin 13.545—575 (13.56), Bruselj 0—7 9122, Budimpešta 9—9.921, Curih 1094.1—1097-1 (1095.6), Dunaj 7.985—8.015 8.—), Newyark 56.78—53.98 (56.88), Pariz 0—222.47, Praga 168.27—169.07 (168.67), Trst 296.98—298.98 (297.98). Efekti: Celjska 158.0, Ljublj. Kred. 129.—0. Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0, Ruše 260—280, Stavbna 56—0, šešir 105—0. Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vag. neobrobljeoih plohov. Dež. pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen 1 vag. pšenice. ZAGREBŠKA BORZA. V prostem prometu so notirali: Dunaj 800, Berlin 13.56, Milan 297.98, London 275.94, Newyork 56.88, Pariz 222.50 Praga 168.67, Curih 1095.6. Efekti: Vojna škoda 438 INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.125, Dunaj 73, Budimpešta 90.55, London 25.1825, Ne\vyork 539.05, Pariz 20.295, Milan 27.1925, Berlin 12&75, Praga 15.88. 5 00^6 82 Razkrinkana klerikalna demagogija Kdo je odgovoren za predlog zakona o osnovnih šolah? — Hujskanje klerikalnega tiska proti učiteljstvu, — Vplhr naprednega tiska na sklepe dr. Koroščeve vlade. Vlada, v kateri sodeluje SLS že dve leti, je sestavila osnutek zakoni o osnovnih šolah ter ga predložila Narodni skupščini v odobritev Predno je bil predložen Narodni skupščini, ga je odobril ministrski svet in na podlagi te odobritve je dobil tudi kraljevo predsankcijo, s katero Je mogel biti šele predložen Narodni skupščini. Dr. Korošec je predsednik vlade in od njega je v prvi vrsti odvisno, kateri in Kakšni zakoni se predlagajo Narodni skupščini v razpravo in odobritev, ker seetavlja predsednik Narodne skupščne dnevni red njenih razprav sporazumno ž njim. Za proučitev novega osnutka zakona o osnovnih šolah je imel dr. Korošec dovolj eaaa in i njim vred tudi drugi predstavniki SLS Novi osnutek zakona o osnovnih Šolah je bil izdelan deloma tudi v sporazumu z organi* sacjjo ueiteljstva UJU, ▼ kateri so včlanjeni tudi pristaši SLS in se je popolnoma depolitizirala. In vendar je našlo klerikalno časopisje v tem zakonskem osnutku, za katerega ni odgovoren nihče drugi, nego vlada, v kateri sedi »največji Slovenec« in šef SLS dr. Korošec kot predsednik, povod za gonjo proti naprednjakom. V osnutku stoji namreč tudi določba, ki pravi« da poučujejo v vseh učnih predmetih osnovne šole redoma državni učitelji. In ako v katere šoli nI učitelja one vere, kateri pripadajo učenci, poučuje verouk duhovnik dotične vere, ki ga določi prosvetni minister na predlog pristojnega duhovnega oblastva. To določbo, ki je bila vstavljena v osnutek z vednostjo in odobritvijo predsednika vlade dr. Korošca, čegar podpis tudi nosi, proglaša sedaj klerikalni tisk kot delo »pro-tikrSčanskih« elementov in »Domoljube piše celo, da so slovenski liberalci zopet enkrat dobili priliko pokazati sovraštvo do katoliške vere in cerkve. V Beograda paktira dr. Korošec s framazoni In Je njihov zaveznik, doma pa dotfe klerikalci liberalce za njegovo delo, za osnutke zakonov, ki Jih sam podpisuje in predlaga Narodni skupščini v odobritev. KDK ne sodeluje v parlamentu, kar proglaša klerikalna stranka iz raznih razlogov za veliko napako. »Domoljub« pa laže, da so »liberalci« poslali v Beograd zahtevo, naj se v novi zakon sprejme določba, da duhovnik ne sme več prestopiti šolskega praga in da naj kršćanski nauk poučuje učitelj.« Klerikalci so odstranili iz prosvetnega ministrstva tudi vse nevšečne Mm ljudi m postavili na njihova mesta svoje partizane, sedaj pa vpijejo, da so »slovenski li* beralci« krivi novega osnutka zakona o os* novnih šolah. V ostalem določba, da naj poučuje v so* li tudi verouk učitelj, ni ničesar novega, ker ;e veljala že doslej v Srbiji. Ako je dr. Korošec pristal kot zaveznik radikalov, da se ta določba razširi tudi na ostale pokra* jine nase države, je odgovoren on sam. ker se naši učitelji pač posebno ne potegujejo za novo breme, ki jim ga naklada. »»Domoljub« tudi piSe: »Vrhu tega za* htevajo ti gospodje žerjavovci, da naj ljud* stvo zida učiteljem sijajna stanovanja — menda zato, da bodo brezverski učitelji trgali otrokom vero in poštenje iz src.« Ali čujete učitelji? Zakonski osnutek namreč pravi, da so občine dolžne dati potrebno zemljišče za solo, šolsko dvorišče. igraHšče, šolski vrt in učiteljska stanovanja, zgraditi in vzdrževati v dobrem stanju šolska poslopja, v katerih morajo hit; potrebne učilnice in Včeraj se je nudil Sarajevčanom na obali vojvode Stjepana nenavaden prizor. Policijski uradnik je peljal na glavno stražnico skupino razcapanih potepuhov, ki so romali v zapor zaradi raznih deliktov. Med njimi je bilo tudi elegantno oblečeno, komaj 17 let staro dekle, ki k zardevalo od sramu in si zakrivalo obraz zdaj z rokami zdaj z robcem. Zakon pa ne pozna razlike med razcapanimi in elegantnimi zločinci. Vsaj v tem primeru je bilo tako. Roman aretirane devoike je podoben romanu njenih številnih tovarišic, ki imajo od časa do časa opravka s policiio m državnim pravdnikom. Posebnost njenega pregreška je morda ta. da je kradla denar, da bi si nakupila lepih oblek in parfuma, dočim imajo Številne njene sovrstnice opravka s policijo zaradi tatvine denarja, s katerim si kupijo kos kruha, ker so sestradane. 17 letno Olgo K. je ovadila policiji njena teta Ana. Izjavila je dežurnemu uradniku, da je Olga sirota brez staršev. Vzela jo j« k sebi in skrbela za njo. Dajala ji je kosilo in večerjo; često je Olga pri njej tudi prenočevala. Ko je nedavno prenočevala v tetinem stanovanju, je teta opazila drugo jutro, da je v njen mali kovčeg, v katerem je imela denar, nekdo vlomil. Iz njega je izginilo 1500 Din. Vlomilka ie bila Olga. Na podlagi prijave je policijski agent poiskal Olgo. Našel jo je pri neki njeni prijateljici. Obisk detektiva jo ie selo iznenadšl. Še bolj je pa bila presenečena, ko jo je povabil na stražnico. Pri nji so našli čisto nove čevlje, novo obleko in nov plašč. Olga ni mogla povedati, kdo ji je dal denar za te stvari Tatvino tetinega denarja je pa odločno zanikala. Naposled je izjavila, da ima ljubimca, u h daje denar. Ko so jo vprašali, kdo delavnice, prirejene po higijenskih in pedagoških pravilih, stanovanja za učitelje in siuge, nabavljati pohištvo in učila za šolo, knjige in druge šolske potrebščine za siro-mašne otroke, dajati kurivo za šolo. učitelje in šolskega slugo ter plačevati vse stvarne potrebščine za vzdrževanje Šole Vsaka kmetska občina mora imeti toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor ima šola posebnih razredov in stanovanja morajo biti v bližini šole. Zt doslej so občine večinoma same za vse to skrbele. Uvidevne občine so same poskrbele za stanovanja učiteljstva, za to, da so šole dobile potrebne učne prostore, učila itd Kljub temu se je dogajalo in se še dogaia. da učitelj ni dobil stanovanja v občini, kjer poučuje, da mora stanovati v drugi občani in hoditi aH voza ti se po uro in več daleč v šolo. Da to ne more biti v korist šolskemu pouku, je jasno, še manj Pa more biti v korist delu učitelja izver. šole, ki g>a šolske oblasti tudi zahtevajo od njega. Ako se klerikalci upiralo sedal obvez-nosti občin, da morajo preskrbeti učiteljem primerna stanovanja. Je to samo dokaz, kolika njihova ljubezen do učlteljstva. 0 »sijajnih* stanovanjih, o katerih piše »Do« tnolftrf)«, seveda v novem zakonskem osnutku niti govora ni Kaj takega bi bilo vseeno preveč pričakovati od dr. Koroščeve vlade. Značilno pri vsem tem je pač v prvi vrsti hutekame klerikalnega časopisja, ki je naperjeno v prvi vrsti proti učiteljstvu. Zakal pa klerikalci ne poskrbe. da bi tudi za šole In ra učftelfska stanovanla skrbel? država, kakor se Je to godilo dosle) v Srbiji in drugod? Kolik o podpor pa so klerikalci že priskrbeli od strani države občin-nam za zidavo šol In učiteljskih stanovanj v naših krajih? Klerikalna metoda je preveč enostavna, da bi ie javnost in zlasti prizadeti ne iz« pregledali. Na eni strani klerikalci ne store v vladi ničesar, da bi od države dobili zadostne prispevke za naše šolstvo, na drugi strani nalagajo samoupravam nova bremena, in končno dolže za vse »žerjavov-ce«, kakor da bi bil mfnlshski predsednik dT. Žerjav in ne prečastiti g. dr Korošec Seveda bodo končno klerikalci še vedno kričali, da so pospeševatelji ljudske prosvete, svobodorrriselci pa njeni največji nasprotniki. Da napredno časopisje, ki samo beleži, kakšno je delo vlade, ni odšlo brez klerikalnega blagoslova pri predložitvi dT. Koroščeve ga šolskega zakona, je uirrfjivo Svoja izvajanja namreč zaključuje »Dorno-lhrb< takole- »Kdor ni slep, tudi tu vidi. kako velik greh pred Bogom in Tjudrni si nakopava tisti, ki podpfra tako brezversko stranko, kot je žerjavovska ter naroča njeno časopisie.« Za poklon, ki ga je napravil klerikalni list za poneurrmevanje slovenskega verne ga ljudstva naprednemu tisku, se iskreno zahvaljujemo. Priznanje, da žerjavovsk^ tisk vpliva na sklepe celo dr. Korošcev«-vlade, sprejemamo s hvaležnostjo. V ostalem pa pričakujemo z radovednostjo, kakšno stališče bo zavzela proti novemu šolskemu zakonu, ki ga ie predložila NaTodm skupščini dr Korošcev a vlada in ki ga je »Slovenec« še pred tedni proglašal kot veliko stvarno delo za llodstvo. organizacija našega učiteljstva. Udruženje ju-goslovenskih učiteljev, v kateri so organizirani rudi pristaši SLS Obsojen ie njen ljubimec, je odgovorila, da ne ve. Srečala da ga je na ulici pri parku. Spoznala sta se kar na hitro. Pekel j; je, da ie iz Zagreba in da ie zelo bogat. Nato ie odvede! Olgo v park in ji dal takoj 320 Din; za ta denar je kupila vse, kar je detektiv našel Dri nji. Policija ji seveda ni verovala Olga ie bila že dvakrat Dred sodniki zaradi tatvine Tudi to 001 so jo obdržali v zaporu in k) izroče sodišču. Olga se ie uprla v pisarn? in začela kričati in otepati okol; sebe. Navzoči uradnik io ie komaj pomiril ter oddal v varstvo stražniku, ki k) ie odpeltal v zaoor. Med potio v kajbico ie še skušala pobegniti, Tzvila se ie stražniku iz rok in stekla po hodniku ter se zaletela nri vratih v drugega stražnika, ki io ?e uiel. ¥ Iz Zagreba poročajo, da se je odigrala predvčeraiSniim na Tlici nenavadna tragedija. Novine beležijo dan za dnem številne samomore. Obuoanci si jemljejo življenje na vse mogoče načine in iz najrazličnejših razlogov. Ženske uporabljajo pri tem najraje ocetno kislino, ki se dobi v vsaki lekarni. Med strupi ie ocetna kislina ženskam najpri-Ijubljenetše samomorilno sredstvo. Navadno* se tudi pri vseh samomorilcih in samomorilkah more dognati vzrok, ki tih ie gnal v smrt. Beda, pomanjkanje, nesrečna ljubezen, družinski spori so navadno vzroki prostovoljne smrti. Predvčerajšnjim si je pa hotela končati življenje neka 17-letna služkinja samo zato, da bi njeno ime brali drugi v časopisih in da bi postala slavna. Te vrste samomor je dosedaj edinstven v Zagrebu. Žalosten >e na zato, ker ga je izvršila 17 letna deklica, ki prav za prav še ni vedela, kaj je življenje. Katica Katalenić je bila rojena L 1911 v Vmkovcu pri Vrbovcu. Služila je pri zdravniku dr. Božiću na Ilici. Bila je živahnega in simpatičnega značaja, poštena in nepokvarjena. Ni poznala še vseh sladkosti življenja. Vendar se je nekaj pletlo v njeni mladi glavi in bog-ve o čem je sanjala. Bila ie lepa in fantje so se rad; ozirali za njo. Kljub temu ie ostala sama do smrti in ni šla v smrt morda zaradi nesrečne ljubezni, kakor večina menih tovarile v takih primerih. Sama ie tudi pred smrtjo zapisala, zaikaj se ie poslovila od življenja. Šla je v smrt, samo da bi časopisi poročali o njenem samomoru. Pred samomorom ie napisala na listek, da umira nedolžna in da želi. da pride njeno ime v časopise. Drugih razlogov samomora ni navedla, sirota se je zastrupila s plinom. ¥ Pozno ponoči ie sel delavec Ivan Mertić Po Tlici proti Kolodvorski ulici v Zagrebu. Družbo mu ie delal mesarski^ pomočnik Slavko Turšič. Ko sta pršla pred costMno «Mandalica». sta srečala dve ženski, za katerima so korakali triie moški. Mertić ki ie koraj-žen fant. je nagovoril ženski, ki pa nista odeovorili Osla sil se ie pa eden moških, ki so stonali za njimi, ter na-hrulil Mertlča: Kai ne veste, da ie to moja žena. a dru era moia svakinja Mertić ie nato menil, da lahko govori ali molči TaVo ie nastal prepir in končno preteo. Merfić ie nasprotnika udaril r>o glavi q fsko silo. da mu ie zdrobil lobanjo. Nato ie zbežal na dvorišče eostilne, kjer ga ie stražnik aretiral fTichmeier. ki ie hotel braniti čast svo-ie žene pred drznim Mertičem. ima težko rano na srlavt Odpeljali so ga v bolnico, kier se ^ ni zavedel. Dogodilo se ie f* 1. 1922. Neki Zagrebčan, ki stanuje v Tlici v bližini pekarne, ie poslal svo'o 9 letno hčerko v pekarno 00 kruh DeVl?ca pa očeta ni ubogala, temveč ie začela iokati. Oče se ie Čudil ?n io vprašal zakai noče v nekamo. Končno je deklica povedala zakai se bori nemarne. V nekarn! ie bil zaposlen neki Fran Valčič, pekovski oomočnik, rodom iz Preka pri Zadru. Deklica je pr'Sla vsak dan po kruh. oomočnik io Je na vsakokrat pogladi! 00 licu. ker ie bila lepa. Nekega dne je dekPco vprašal, če hoče sladkorčke. Deklica je šla za pomočnikom v sobo. Tu jo je na pohotne? vrgel na posteljo ter se začel z nfo igrati. Tedaj je stopil v sobo učenec in ie bil priča pohotne-ževega nočetia. Oče oskrunjene deklice je pomočnika ovadil državnemu oravdniku. Tako je pomočnik prišel do šestih letih pred sodnike, ki so mu zaradi dosedanje neoporečnosti prisodili samo 8 mesecev ieče. ¥ Blizu občine Orlovat v Banatu so našli na cesti v mlaki krvi ležečega kakih 24 let starega moškega. Moglo se je ugotoviti, da je ranjenec neki Andrej Bolanovič. Id ie imel več težkih ran do životu. Težko ranjenega in nezavestnega Bolanoviča so odpeljali v bolnico v Bečkereku. Državno pravd--rštvo v Pančevem je pa uvedlo preiskavo, da izsledi zločinca. Ker se ranjenec tudi v bolnici ni zavedel, ga niso mogli zaslišati ter bo ostal tajin-stven napad na mladeniča za vedno nepojasnjen. Bolanovičevo stanje je težko in bo najbrž umrl, ne da bi se zavedel. Sokol Naš 1 december 1918 — 1. XII. — 1928. Za jutrišnji državni praznik je iz* dalo starešinstvo JSS nastopni manu fest: BRATJE! SESTRE/ Danes praznujemo prvo desetletnu co ustanovitve nase kraljevine; to je veliki naš državni in sokolski praznik. Svoje poglede na minulost našega nas roda, svoje mišljenje glede na naš obči položaz v sedanjosti in svoje stališče z ozirom na smer sokolskega dela in hotenja v bodočnosti smo točno obraz* i] ožili v svoji deklaraciji, ki smo jo raz* glasili vsemu svojemu članstvu, vsemu svojemu narodu in vsemu Slovanstvu dne 7. septembra t. 1. na Kosovem po* fju. Rekli smo, da je našemu narodu naj: prej in najbolj treba miru in dela. da v Sokolstvu z ozirom na Slovanstvo ni kompromisa in da je Jugoslovenstvu edino mesto v Slovanstvu. Naša dekla* racija je zbudila v vsakem nacional* nem srcu navdušen odmev. Ko vam klčemo v spominu ta jasni in odločni glas jugoslovenske sokolske duše, obračamo vašo pozornost na be* sede velikega Tvrša, ki je z njimi od* kril naj jač jo zaščito narodove samo* stojnosti: Moč, junaštvo, delo in vztraj* nos/, nravnost in disciplina, ljubezen do domovine, ljubezen do svobode so silo in veličina naroda! — Kažemo vam vsem vzorno pot vseh naših moralnih vrednot, ki se iztekajo iz temelja Fiig* nerjevega bratstva. — Ponavljamo vam vsem v razmišljanje izpoved plemenite* ga Francoza Ernesta Denisa: «Ni zna* nostj nad nravnostjo, ni zakona nad resnico, ni moči nad vztrajostjo, ni bo» gastva nad pravico, ni življenja nad lju* bežni jo!» To je govor našega spoznanja nas log in smotrov vsega javnega in zaseb* nega življenja, ki ga hočemo prepojiti s sokolskim duhom delavnosti. požrU vovalnosti, bratske ljubezni in socialne pravičnosti. Potreben nam le preporod duš in src po zapovesti nacionalne za* vesti in človečanstva, potrebna nam je vzgoja trajnih čistih značajev, vzgoja čustva odgovornosti za vsako delo in njega posledice. V tem pravcu je naše Sokolstvo delovalo vseh prvih deset let naše državne samostojnosti in je vzlic vsem zaprekam, viharjem in borbam vztrajalo na strmi in trudapolni cesti, hiteč naprej k svojim idealom v službi narodove časti in slave domovine! Kf se ob svojem delu naslanjamo na sokolsko načelo <*oseba nič — celota vse», obsojamo vsak poizkus pretresa temeljev edinstvenosti naše mlade dr* zave in pozivamo vse sinove in hčere našega naroda na čuvanje pridobitev svetovne vojne, ki so zanje trpeli in umirali stotisoči naših bratov, poziva* mo jih na brambo državne neodvisno: sti in svobode. Ves narod, zlasti mladU no njegovo, pozivamo k sebi v lastno moč, k moralnemu življenju, k zaupnosti in strpljivosti. S temelja enakosti in demokratizma se vi je jo čestite naše zastave, ki hočemo ob njih združiti vse zdrave in delofjubne>moči naše nacije, da bomo vse bodoče veke velika in plodonosna veja Slovanstva! Sokol živi. Sokol dela. Sokol ostane! ZDRAVO! Ljubljana 1. decembra 1928. STAREŠINSTVO JSS. Ob desetletnici obstoja naše države rnanifestacijski zbor Sokol-stva na Taboru dne 1. decembra 1928 v Ljubljani. Spore d: 1. Godba Sokola L: Fanfare iz opere «Libu£a». 2. Nagovor staroste JSS brata E. Gangla. 3. Pevski zbor Sokolov: Bože pravde. 4. Deklamacija (moško dete): Naša za* stava, 5. Godba Sokola L; Zovi, samo zovi! 6. Deklamacija (narašcajnica): Naši zem» Iji. 7. Pevski zbor Sokolov: a) Na Adrijul — b) Naša Marseijeza. 8. Zaobljuba novega članstva ljubljan* skih sokolskih društev v roke brata savez* nega staroste. 9. Godba Sokola I. in pevski zbor So* kolov: Hej, Slovani! 10. Razhod ob 12. url Vse članstvo z naraščajem in deco se zbere ob 10.30 na Taboru. — Za vse kroj civilni z znakom. — Razvrstitev v dvorani in razhod točno po navodilih bratov redi* toljev! Vabljeni vsi prijatelji Sokola rva, pred* stavni ki oblasti in narodnih organizacij! Zdravo! Prosveta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani DRAMA. Sobota, 1. dec: cHerman Celjski*. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv. Nedelja, 2 dec: Ob 15 »Triglavska bajka*, mladinska predstava. Zoiface cene. Ob 20. zvečer «Krog s kredo*. Izv. Znižane cene. Ponedeljek, 3. dec.: «Tajna dolgega živi je* nja.» Red D. Torek. 4 dec.: Zaprto. Sreda, 5. dec.: Zaprto. Četrtek, 6. dec: Ob 15. «Modri osliček Mi* ško». Ljudska predstava pri znižanih ce* nah Lzv. Petek, 7. dec: »Herman Celjski*. Red C. Sobota. 8. dec: Ob 15. cDobri vojak Švejk*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Iz* ven. Ob 20. zvečer Romeo in Julija. Izv. OPERA: Slovanski teden. Sobota, 1. dec: Ob 15. »Prodana nevesta*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 2 dec: »Nikola Subic Zrinjski*. Premiersi abonma. Ponedeljek. 3. dec: Zaprto. Torek, 4. dec: »OedJpus rex». »Iz komične opere* Red C. Sreda, 5 dec: »Zaljubljen v tri oranže*. Red D. Četrtek, 6. dec: »Dalibor*. Red A Petek. 7. dec: »Lepa Vida*. Red B Sobota, 8. dec: Ob 15. uri »Nikola Subic Zriniski* Ljudska predstava pri zniža* nih cenah. Izven. SETJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. V petek. 30. novembra: »Kraljeva visokost-. (Abonma). Začetek 20.15. V nedeljo, 2. deoemhra: »Kraljeva viso- kost«. (Izven). 7—«tek ob 20. Na novinarskem koncertu, ki se vrsi na večer narodnega praznika v Unionski ivorani nastoni v zadnri proizranoni točki nevski zbor ljubljanske Glasbene Matice pori vodstvom ravnatelja Hubada. Zbor izvaia 3 skladbe: Kot prvo izvaja Adamičevo Violo. Mešani zbor Viola je krasna globoko občutena skladba z izredno obsežnim sopran-skim solom. katerega poie konservatoristka edc Herta Arkova. Vsebina Viole re sledeča: V cerkvenem oltarju stoji slika Matere božje z JezuSčkom v naročju. Vsa slika ožariena od solncnih žarkov. V cerkev pa stoni vsa obupana deklica, proseč Mater božjo usmilienja tn tolažbe. Tz njenih prsi se izvije krik: »Kraljica, Jezus, nomaeraitn in pogasita openi, ki crori v mojih prsib^. Božji sin se ji nasmehlja ter ji da zlato jabolko. D tor zbor ie Adamičeva Ijrra na nebu. Moderna skladba v oravera pomenu ^e sede, komponirana na Albrehtovo besedilo, ki je izšlo med vojno. Zbor slika divjo boi no vihro in konca z krasnim koralom: »Mi na s« križamo oliko prižigam n. k Bosni sp bližamo«. Tretji zbor je Pavčičeva obdelava belokranjske narodne pesmi: Narodna ra-pitnica. PavČič je priprost naroden motiv obdelal za koncert v taki obliki, ki je nimn para v naii glasbeni literaturi. Na posa mezne zborove glasove stavi skero >akrobal ske« zahteve, in če se brezhibna ter v srni slu skladateljevem izvaja, mora doseči efekt saj nam tako manjka veselih jasnih zbo-ov Kolikor je nam znano, se na tem koncertu prvič javno izvaja. Pa eeli Evropi je man moški «bor moravskib učiteljev, ki velja kot eden najboljših zborov Evrope. Na raznih tekmovanjih v inozemstvu je pogostokrat prejel prvo in glavno darilo. Zbor Moravskih učite- ljev je ie večkrat koncertiral v Ljubljani, v letošnji koncertni sezoni pride v Ljubljano v soboto, dne 8. t. m. ter priredi isti večer v Unionški dvorani koncert z izredno zanimivim sporedom Zbor vodi od njegovega postanka, to je celih 25 let. dirigent prof. Franc Varh. ki ga spremlja tudi na tej jugoslovanski turneji, ki se vrsi te dni in začenja s koncertom v Beogradu Vstopnic« so v pred prodaji v Matični knjigarni. Premijera komedije :Kraljeva visokost« ua ftentiaknh>kem cledaliskem <>dru. Danes v petek 30. novembra tn v nedeljo. 2 decembra vprizori ftantinkob^ki trlednliSk'. oder krasno, velezabavno komedijo v treh dejanjih »Kraljeva visokost'. Sujet te komedije je zajet iz življenja vom?h dobičkarjev. Zakonska dvojica Parker - Jennings zaničujeta vse, kar nima milijonov in vsaj visokega plemiškega naslova. Priti njima se splete zarota in predstavijo ima bivLjubljane« s spremi r9 van fem oddelka crodbe Dravske diviziie pod vodstvom dr. Dolinarja. Nato simfonični koncert Dravske divizije: 1. Binički: >Tz moje domovine*, koncertna uvertura na srbske pesmi. 2. Vol-oatti: »Rapsodie slave«. 3. Grie*:: >Peer Gvnt-Suita II.«. a) Rop neveste Ineridina žalost, b) arabski ples. c> Peer Gvntov po-vratek v domovino. Nevihta. e> Solvejgina oe#em. 4. Rahmaninov: »Prelude«. 5. Bort-kiewicz: »Gavote caprice<. fv. Mouton: >T"ete nipponec: a) Entree, b) Adaeio. c) Sere-nade nepnone, d) Fina!. 7. čakovskij: >Mar-che solenellet: 22. Poročila. 1. doc. sobota: 11: Radio-kvartet; 12. Zgodovina ui<*dinienia predava prof. S. Kranjec; 12.30: Renrodurirana glasba; 16: Prav-1'ice, pripoveduje Radio-tetka. Nato poje dvoerlasni zbor mestne ženske realne gimn. narodne pesmi: 17.30: Tercet >§15ka<; 18: Analiza sanj, nredava dr. Bartol; 18.90: Delavska ura: O organizaciji prve pomoči zlasti pri obratnih nezeodah. predava dr. Otmar Kraje: 19: NeraSčina. poučuje ga dr. Pisker-nik: 1930: Človek in Bog predava vseuč. prof. dr. Veber; 20: Prenos novinarskega koncerta iz Uniona; 22: Poročila. 2. dec nedelja 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franČ. cerkve; 11: Ga Medvedova poje Schnbertove pesmi; Jazz-band: 15: Re-orodueirana glasba in borzna poročila: 15.30: Humoristično čtivo, pisatelj MilSinski; 16: Lahka glasba (Radio-orkester); 16.30: Preko Sibirije proti vzhodu, spomini vojnega ujetnika v Rusiji, predava g. Grčar; 17: Lahka glasba (Radio-orkesterk 18- Veseloigra; 20: Parmov več«r v besedi in peami. 1. Parma kot človek in skladatelj, govori mae. nr«i-^vetnik Fr. Govekar, 2. Godba Dravske divizije izvaja Parmova dela: a) Mladi vojaki, koračnica b) Pozdrav Gorenjski, valček, c) Fantazija iz dramatične romance »Stara pesem«, d) V medenih tednih, koncertna polka, e) Rosita Bolero, ipanaki ples, f) Inter-mezzo it opere »Ksenija«, g) Uvertura k Fran Govekarjevi narodni igri >Rokovnja-či«; 22: Poročila. Pisane zgodbe iz naših krajev Mlada pustolovka. — Originalen vzrok samomora« — pobotnež. — Tajinstven zločin. Stev /75 S r O V K M S K T NAROD« dne 30. novembra 1928. Stran \ WIMPASSlINCi sitežn* čevlji - so zdravju r največjo zaščito - IVed dežjem las var jejo, snegom, — pred mrazmn še osabdo — ■■■■■■■ Za procvit in razvoj ljubljanske okolice Povojni razvoj Ljubljane. — Velike naloge občinske uprave. — Nujna potreba velikih investicij. — Skrb za zboljšanje komunikacij v predmestjih. Ljubljana se je po vojni kljub vsem tež- | ugodnega in zdravega terena. Baje je že v kočam, s katerimi se je imela boriti in se mora še boriti, zelo razvila. Zgradilo se je več sto novih hiš in gotovo se bo v pri-hodnjih letih še mnogo gradiljo, ker je pomanjkanje stanovanj v našem mestu še vedno občutno. Pričakovati je torej, da se bo Ljubljana še bolj razširila in zato je gotovo, da čakajo občinsko upravo še velike in težke naloge. Po vojni je dobila Ljubljana cela nova predmestja z obširnimi stanovanjskimi kolonijami. Zrastlo ie vse polno novih hiš na Miriu, v smeri proti Viču. pod Rožnikom, zlasti mnogo v Spodnji Šiški in v smeri proti Posavju. gradilo pa se je tudi mnogo v šentpeterskem predmestju in v Vodmatu. Nastaia je cela vrsta novih ulic in cest. ki jim je šele pred kratkim občinski svet dal imena. Občina je imela spričo novih stanovanjskih kolonij rešiti mnoge težke probleme. Treba je bilo napraviti nove ceste, napeljati vodovod in razsvetljavo. V to svrho je po vojni izdala že težke milijone, vendar pa še davno ni vse storjeno, kakor bi bilo želeti. Treba ie samo pomisliti, da so skoro vsa predmestia brez kanalizacije, ki je zlasti potrebna v Šiški in sploh severno od proge južne železnice proti Posavju, kjer se največ zida in se bo še zidalo zaradi ugodnosti tamošnjega peščenega terena. V Ljubljani bo treba zgraditi še nad 40 km novih kanalov, skoro toliko, kakor jih ie že sedaj. Ker so dobila naša predmestja več novih stanovanjskih kolonij bo treba približno 40 km novih cest in ulic. Mestno občino čaka torej v naj-bližnji bodočnosti izredno težak problem, ki je tem težji, ker svojih dohodkov s povišanjem občinskih doklad ne more povečati. Državni in oblastni davki so namreč že toliki, da je kaj več iz ljubljanskega davkoplačevalca iztisniti skoro nemogoče. Priznati je seveda treba, da je mestna občina ljubljanska po vojni že mnogo potrebnih del izvršila, v kolikor so ji bila v to svrho potrebna sredstva na razpolago. Uredile so se razne ceste in trgi. zboljšala in razširila se ie javna razsvetljava, povsod se opaža velik napredek, toda kljub temu vidimo skoro na vsakem koraku, da bo treba še mnogo storiti. Doslej je m'lo največ in največjih del izvršenih sredi mesta. Ne rečemo, da ni bilo to prav, nasprotno, bilo je celo nujno potrebno, ker je v središču mesta največji promet in kjer je bilo tlakovanje cest že zato potrebno, ker velja vzdrževanje z gramozom nasutih močno prometnih cest mnogo več. Naravno je bilo, da so bila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev razna predmestja več ali manj zapostavljena v korist središča. To je bilo seveda v gotovem oziru krivično, ker plačujejo n. pr. hišni posestniki na periferiji iste občinske dokla-de kakor v središču. Vsekakor je gotovo, da je postalo vprašanje zboljšanja komunikacij in raznih drugih javnih naprav v predmestjih pereče. V Ljubljani nimamo velikega kapitala, kolikor pa ga je. dobro premisli, predno zida kako večjo hišo ali poslopje, ker je zanj to premalo rentabilno. Tisti, ki zidajo v Ljubljani, so srednji in mali sloji z majhnimi glavnicami, ki grade predvsem zato. da pridejo do lastnega stanovanja. Umevno je, da finančno šibki sloji ne moreio graditi sredi mesta kjer so stavbišča draga in kjer so po stavbnem redu mogoče !e večie stavbe. Zato grade na periferiji mesta, kjer je svet cenejši in so stavbne ugodnosti večje. Gotovo bi se stavbna podjetnost teh slojev še novečala, ako bi bile v predmestja že izpeljane dobre komunikacije. Poskrbeti bi bilo seveda treba, da bi lastniki tem, kjer bi občina zgradila nove komunikacije, napravila kanalizacijo in napeljala razsvetljavo, ne podražili baš zaTadi tega svonh stavbišč. Važno ie tudi vprašanje čim smotrenej-ših tramvajskih in avtobusnih zvez predmestij s središčem mesta. Ta stvar se je sicer že premaknila z mrtve točke in se bo prihodnje leto že pričela graditi tramvajska zveza med Vičem in mestom, nakar se bo zgradila tramvajska zveza med Šiško in Ljubljano. S tem bo rešeno eno najvažnejših vprašanj razvoja Litrbljane. Načrti za to so že izdelani in kakor znano, se nameravajo sčasoma uvesti tudi nove avtobusne proge. Za napravo tramvajske proge na Vič bo postalo akruemo tudi vprašanje ureditve Tržaške ceste, ki jo bo vsekakor treba na Ij-ublianskem delu nekoliko dvigniti. V Šiški je Celovška cesta že dobila hodnike, vendar pa bi bPo želeti, da bi se asfaltirali, ker je promet tu posebno velik Kakor vse državne ceste, je tudi Dunajska cesta od železniškega prelaza dalje posebno zanemarjena Tu ni nobene kanalizacije, niti jarkov. V kolikor iarki obstojajo, so deloma zasuti in poraščeni s travo. Tako se ob najmanjšem slabem vremenu blato z glavnega cestišča razliva preko hodnikov za pešce, ki jih še vozovi in avtomobili obrizgajo do vratu. Tu vendar je Dimaiska cesta ena najbolj prometnih komunikacij, ki vodi razen tega na Posavie. kjer se stavbna podjetnost čim dalje bolj razvija in kamor edino se more Ljubljana svobodno razvijati zaradi načrtih stavbnega urada mestnega magistrata, da se bodo hodniki na Dunajski cesti od železniškega prelaza dalje tlakovali, treba bo samo še preskrbeti denarna sredstva in akcijo čim bolj pospešiti. Upajmo, da bo to nujno delo vsaj prihodnjo pomlad končano. Vsekakor pa bo treba pritisniti tudi nq državno cestno upravo, ki bi morala storiti svojo dolžnost Naravnost sramotno je. kako slabo skrbi država za svoje ceste. Ako bi se sproti redno popravljale in posipale, bi bili stroški za vzdrževanje veliko manjši kakor pa so sedaj, ko jih puste razpadati in tih je treba obnavljati Tistih par vozov gramoza, ki jih nasu jejo jeseni in spomladi, ie odločno premalo, predvsem pa bi bilo potrebno, da si nabavi državna cestna uprava vsaj nekaj parnih valjarjev za utrditev cest. ki jih uničuje zlasti naraščajoči avtomobilski promer. Naj bi občina ponovno posredovala, da bi državna uprava vzdrževala svoje ceste vsaj v mestnem pomerju v dobrem stanju Saj Ljubljana od svojih davkov, ki jih plačuje v državno blagajno, drugače nc dobi skoro ničesar. Mnogo še neurejenih cest je zlasti v Šiški, pa tudi v Vodmatu bo treba Še marsikaj storiti. Nujno je tudi potrebno, da se čimprej uredi trg pred šentpetersko vojašnico in na nasprotni strani Ljubljanice Ambrožev trg. Načrti v to svrho so menda že izdelani, zdi pa se, da manjka denarja. Vendar pa so to neodložljive zadeve, ako hočemo napraviti iz Ljubljane sčasoma letoviško mesto, ki naj bi bilo središče in regulator tujskega prometa v Sloveniji. Ne zadostuje, da je Ljubljana lepa samo sredi mesta, okoli Mestnega trga, pošte in Tivolija, dočim naleti človek par minut dalje povsod na kupe razvalin, smeti in odpadkov. To so seveda nedostatki, ki se ne dajo čez noč odstraniti, toda skrbeti bo treba, da čim prej izginejo. Kanalizacije in ureditve vseh cest !er zboljšanja raznih drugih javnih občinskih naprav pa ne bo mogoče izvršiti samo s te* kočimi dohodki in tudi ne z manjšimi posojili. Najbolje bi bilo, ako bi mestna občina najela veliko inozemsko investicijsko posojilo, ki bi se amortiziralo na dolgo dobo tako, da bi za večje naprave, ki bodo služile tudi našim potomcem, plačevali vsaj deloma nasledniki in ne samo mi. Znano je, da je sedanji ljubljanski župan v tem pogledu že sondiral teren v inozemstvu, ker doma zadostnega kapitala ni dobiti. Ako se bo ta akcija posrečila v doglednem času, je upati, da se bo zunanje lice Ljubljane kmalu izpremenilo. Seveda je najetje inozemskega posojila za občino v veliki meri odvisno tud: od naših notranjepolitičnih razmer. Tuji kapital ne gre rad v negotove razmere, čeprav je znano, da so mnoge večje občine pri nas boljši poroki in plačniki kakor pa državna uprava. Ljubljana je dobila po vojni moderno mestno klavnico, razširil se je vodovod, prihodnje leto bo povečana tudi mestna elektrarna, v središču mesta so bila izvršena najnujnejša tlakovalna dela. seda; čaka občinsko upravo nadaljna naloga v modernizaciji mesta, da razširi svoje delo čim boli na predmestja. V zvezi s tem je potrebno, da tudi oko« liške občine store svoje. Ako hočemo p:i-tegniti v Ljubljano tujski promet, ki naj bi dal novih virov naši trgovini in obrti in ki bo neposredno tudi v korist bližnji okolici Ljubljane, je potrebno, da tudi okoliške občine nekaj žrtvujejo v to svrho. Na Viču in zlasti v Rožni dolini se opaža hvalevredno stremljenje po olepšavi zunanjega lica in zboljšanju cest in potov, dočim je v Mostah, ki leže tik Liubljane, marsikaj zanemarjenega. Dasi so Moste tik ob Ljubljanici, nimajo niti primerne kanalizacije, čeprav obstoja v njih velika delavska Kolonija, kjer lahko postanejo epidemične bolezni katastrofalne. Tn aH bi ne bilo umestno, da okoii.-ke občine poskrbe poleti za škropljenje cest v svojem področju, zakar bi se lahko ca Viču, v Mostah in na Jezici dogovorili z ljubljansko vodovodno upravo. Kdo pa naj hodi poleti na Jezico, v Št. Vid. v Mos:e in na Vič v oblakih prahu, ki iin dvigajo avtomobili? Zdaj, ko imamo že na vse strani razmeroma cenene avtobusne zveze, se bo vsakdo raje peljal z avtobusom preko teh krajev in šel dalje drugam, kjer pride do čistega in svežega zraka Ako ne bodo okoliške občine ničesar storile v tem pogledu, bodo same trpele škodo. Nujno je potrebno, da korakajo okolrške občivie sporedno z napredkom Ljubljane. To bo !e njim samim v korist, saj so itak navezane na dohodke, ki jih imajo večinoma *z vrst 1'ublianskega prebivalstva. Navedli smo samo nekaj misli, po katerih bi se dalo pospešiti razvoj Ljubljane in njene okolice v korist celokupnega pre* bivalstva V to svTho je seveda potrebno sodelovanje vseh merodajmh činiteliev in seveda rudi celokupne naše javnosti. Ako hočemo povečati blagostanje naših liudi. potem je treba poskrbeti, da aajd ne bode bežali od nas, da bodo deležni vseh udobnosti, ki jih mora nuditi vsako moderno mesto, in da ne bodo odnašali svjjega denarja drugam. S sodelovanjem vseh in s potrebnim razumevanjem tiko državne, kakor oblastne uprave, ki sta bili doslej napram Ljubljani precej mačeh >vsfa, bi se lahko napravila velika širokopuezna dela tako v korist ljubljanskemu, kakor tudi okoliškemu prebivalstvu. Hišne posestnike v Ljubljani opozarjamo, da bo davčna administracija v Ljubljani dne 3.. 4., 5. in 7. decembra t, 1. nadaljevala s sestavo novega katastra zgradb, ki ga predvideva člen 38. novega zakona o neposrednih davkih za hiše v sledečih ulicah, odnosno cestah mesta Ljubljane: Krakovska ulica. Krakovski nasip, Krekov trg, Križevniška ulica. Krojaška ul'ca. Kersnikova ulica, Langusova ulica, Lavričeva ulica, Lepi pot, Levčeva ulica, Levstikova ulica, Lingarjeva ulica, Linhartova ulica. Cesta na Loko. Lončarska steza. Maistrova ulica. Marijin trg. Marksov trg, Marmontova ulica. Marnova cesta, Ma-sarvkova cesta. Mencingerjeva ulica, Mero-sodna ulica. Mesarska cesta. Cesta v mestni log. Mestni trg. Metelkova ulica. Miklošičeva cesta, Mirje, Mišičeva cesta. Mivka, Močnikova ulica. Murnikova ulica, Muzejski trg. Nunska ulica, Obrežna steza. Opekarska cesta. Orlova ulica, Osojna pot. Sv. Petra cesta. Sv. Petra nasip. Kralja Petra trg. Pokopališka cesta. Poljanska cesta, Poljanski nasip. Poljska cesta. Postojnska ulica, Potočnikova ulica, Povšetova ulica, Pražakova ulica, Prečna ulica, Pre- šernova ulica, Prisojna ulica, Privoz, Pru-Ie. Puharjeva ulica, Cesta v Rakovo jelšo, RakovniŠka ulica, Ravnikarjeva ulica, Raz-lagova ulica, Razpotna ulica. Reber, Rečna ulica, Resi jeva cesta, Ribja ulica, Rihar-jeva ulica. Rimska cesta, Robbova ulica. Rožna ulica. Cesta na Rožnik, Cesta v Rožno dolino. Rutarjeva ulica. Salendrova ulica, Semeniška ulica, Slomškova ulica, So-darska steza, Soteska, Sredina. Staničeva ulica, Stara pot, Ulica Stare pravde, Sta-retova ulica. Stari trg. Stiska ulica, Na stolbi, Stradon veliki, Stranski pot, Streli-ška ulica, Stritarjeva ulica. Strmi pot, Strossmaverjeva ulica, Suvoborska ulica, Svetčeva ulica, Šelenburgova ulica. Pred škofijo, Škofja ulica, Škrabčeva ulica, Šolski drevored, Štrekljeva ulica. Študentov-ska ulica, Šubičeva ulica, Švabčeva ulica, Tabor trg, Tavčarjeva ulica, Tesarska ulica, Tomanova ulica, Tomšičeva ulica. Pod trančo, Trdinova ulica. Trnovski pristan. Trnovska ulica, Trubarjeva ulica. Tržaška cesta z vrtno kolonijo »Stan in dom«. Pod turnom. Usnjarska ulica, Valiavčeva ulica, Valvazorjev trg. Večna pot, Vegova ulica. [ Vidovdanska cesta. Vilharieva cesta. Viška ulica, Vodmatski trg. Vodna steza. Vodnikov trg. Vodovodna cesta in Vogelna ulica. Hišni posestniki iz pravkar navedenih ulic in cest naj se torej v zgoraj označenih dneh med 8. in 13. uro zanesljivo — osebno zgla-se pri davčni administraciji v Ljubljani, Breg št. 6. V primeru, da je hišni lastnik zadržan ali odsoten, naj pooblasti kakega namestnika, ki ga bo zastopal. Pooblaščenemu mora biti zgradba dobro znana. Zelo priporočljivo je, da prineso hišni posestniki odnosno pooblaščenci stavbne načrte dotične zgradbe ali pa kake druge skice s seboj, v katrih so označeni vsi hišni deli. Hkrati se še oopzarjajo hišni lastniki, ki bi se morali zglasiti že v dnevih cd 22. do 30. novembra t. 1. in tega do sedaj še niiso storili, da se zanesljivo zglase od 3. do 7. decembra t. 1. Kdaj se vrši popis hiš v ostalih ulicah in cestah mesta Ljubljane, objavimo prihodnje dni. Dajte zemljo tistim, Id jo obdelujejo! Resolucija agrarnih interesentov in njihovih občinskih agrarnih odborov glede v Sloveniji pravične razdelitve zemlje. Agrarni interesenti iz Slovenije in njihovi občinski agrarni odbori so sklenili, zbrani na skupnem zborovanju dne 18. nov. 1928. v Ljubljani, da pošljejo slovenski javnosti vsem slovenskim političnim strankam, vsem parlamentarnim klubom, ministrstvu agrarne reforme, predsedniku vlade in kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja sledečo resolucijo: Že 10 let čaka 20.167 slovenskih kočaiski družin zastonj na izpolnitev kraljevske obljube, da bo v naši državi zemlja last tistega, ki jo obdeluje. Kljub tej ^obljubi še do danes ni izdan tozadevni končni agrarni zakon in se rešitev te zadeve zavlačuje v ne-skočnost na ljubo veleposestnikom, ki skušajo pridobiti na času za izigravanje že dosedanjih agrarnih zakonov in uredb ter za preprečen je končne ureditve agrarnega vprašanja zakonskim potom. S tem. da veleposestniki in njihovi pomagači izigravajo koristi prizadetih kočarskih družin in drugih agrarnih interesentov, izigravajo tudi visoko kraljevsko obljubo. Prizadeti izjavljamo svoje nezadovoljstvo nad zavlačevanjem končne ureditve agrarnega vprašanja v Sloveniji, obsojamo to protiljudsko politiko ter se združujemo v najostrejšo borbo za svoje pravice na zemljo, ki io obdelujemo. Zahtev:* m o od vsako-sar spoštovanje kraljevske cbliube ter agrarnih zakonov in uredb ter čimprejšnjo končno ureditev tega vprašanja na ta način, da se izda poseben agrarni zakon za Slovenijo. Protestiramo, da se ne izvajajo zakonske odredbe o pravici siromašnega ljudstva na kurivo, steljo, popašo in stavbni les iz ve-lepose?tniških, državnih in cerkvenih gozdov. Zahtevamo, da se slovenskih invalidov radi mizerne invalidnine ne izključuje od koristi agrarne reforme. Obsojamo delovanje državne uprave, v kolikor se ne pobriga za potrebne kredite za izvedbo dosedanjih agrarnih zakonov in uredb posebno pa obsojamo vse one, ki nomagijo veleposestnikom. cia na najrazličnejše načine moreio izigrati zakonodav-čevo voljo in odtegniti zemljo agrarnim interesom s tem, da pogozdujejo rodovitno zomPo. s tem d-^ jo snr^rniniaio v paznike, ribnike, močvirja, lovišča itd. Dalje obsojamo one, ki protizakonito sodelujejo, da se veleposestniška zemlja, ki je dobra in ki bi se imtda pritegniti v agrarno reformo in razleliti med agrarne interesente, klasificira v 6. in 7. razred tako, da jo veleposestniki lahko znova osvajajo. Tudi obsojamo vse one, ki gredo veleposestnikom na roko. da se agrarnim interesentom protizakonito dodeliuie samo manj rodovitna in močvirnata zemlja, katere ne morejo koristno obdelovati. Mesto da bi se v Sloveniji maksimum za veleposestva znižal razmeram primerno na 40 ha obdelovalne zemlje ali 57 ha gozdov, ker le toliko se da obdelati v Slovaniii brez kmetskesra odnosa oziroma izkoriščanja kmetskega ljudstva, se povečava maksimum veleposestniške zenl.ie s postopanjem, kakor smo ga obsodili zgoraj ter s priznavanjem lažnih deputatov in raznih su-pormaksimumov. Zato zahtevamo, zbrani agrarni interesenti in agrarni občinski odbori, ne samo, da se dosedanji zakoni in uredbe izvajajo strogo v duhu kraljevske obljube in ciljev, ki jih mora imeti agrarno reformno delo, temveč zahtevamo, da se vzame pod agrarno reformo vsa zemlja in to ne samo po stanju iz leta 1918, temveč' po stanju iz prejšnjih časov, pri čemer se mora paziti na to, da se popravijo prizadetim vse krivice, ki so se jim godile s strani grašeakov. in se jim vrne zemlja, ki so si jo prilastili na škodo kmetov izza časa zemljiške obveze iz leta 1848 in pozneje. Zahtevamo od vlade in Narodne skupščine, da se z agrarne reformo pridobi čimveč obdelovalne zemlje za slovensko kmetsko ljudstvo, ki mora najti kruha doma, ker mu je pot v Ameriko zaprta. Razlastiti je treba tudi poslopja in stavbe, kjer ^ so stanovali svoje-časne graščinski najemniki ter se mora pomagati, da pridejo v posest najemnikov. V interesu kmetskega in delavskega naroda ter njihovega naraščaja se mora z vsemi sred- stvi sprečiti nastanek novih veleposestev, za slučaj razprodaje še obstoječih veleposestev pa se mora pridržati kmetskim mejašem pravico odkupa. Z ogorčenjem ugotavljamo, da se s strani slovenske javnosti in slovenskih političnih strank podcenjuje važnost agrarne re-j forme za slovenske kočarje in druge agrarne interesente. 20.167 revnim družinam naj se zboljša in ojači njihovo gospodarstvo s pritegnitvijo preje veleposestniške zemlje. Četudi na vsako izmed teh družin more priti samo manjša količina zemlje, je vendar ta količina zemlje za slovenskega kočarja neprecenljive važnosti, ker je v Sloveniji razpoložljive zemlje tako malo. Iz tega razloga je za slovenskega kočarja košček zemlje, ki ga ima dobiti potom agrarne reforme, tem dragocenejši in vsakdo mora uvideti važnost tega vprašanja, če upošteva, da čaka toliko družin na izpolnitev svoj^čas-ne kraljevske obljube in na dodelitev zemlje. Vsi prizadeti smo dosedaj mirno čakali toda budno opazovali ravnanje naših političnih strank in naše državne uprave. Prepričali smo se, da brez sodelovanja naših organizacij, ki so v obliki občinskih agrarnih odborov že ustanovljene in ki jih bomo agrarni interesenti radi samopomoči še ustanovili, ne moremo pričakovati pravične rešitve te zadeve. Zato z vso odločnostjo zahtevamo sodelovanje in soodločevanje občinskih agrarnih odborov in njihove zveze pri vsakovrstnih ugotovitvenih komisijah in pri vseh posebno pa končnih rešitvah in dodelitvah. Vse agrarne občinske odbore v Sloveniji in vse agrarne interesente pa pozivamo, naj pristopijo k zvezi agrarnih interesentov in agrarnih občinskih odborov v Sloveniji, katero obljubljamo čimpreje organizirati kot najjačji samopomočni orga-.i slovenskih agrarnih interesentov in agrarnih občinskih odborov. V slogi je moč in v samopomoči je zmaga. Iz razlogov notranjega miru in narodnih interesov smo zaupno verjeli v prevratni dobi kraljevski obljubi in upali na ureditev agrarnega vprašanja zakonskim potom. Če smo se takrat iz navedenih razlogov odrekli nasilni samopomoči, se pa sedaj ne moremo odreči tisti samopomoči, na katero imamo po zakonu pravico. Zato še enkrat pozivamo vse agrarne interesente in občinske odbore, naj strnejo svoje vrste z našimi vrstami v organizacijo vseh slovenskih agrarnih interesentov in agrarnih občinskih odborov, ki naj skrbi, da se to vprašanje ne bo zavlačevalo in reševalo v njihovo in narodno škodo. V Ljubljani, dne IS. novembra 1928. Pripravljalni odbor za ustanovitev Zveze slovenskih agrarnih interesentov in agrarnih občinskih odborov v Ljubljani. Sport Ilirija - Primorje Finale za pokal LAP. — V soboto na državni praznik ob 14.30 na igrišču Ilirije. Naša nogometna sezona se letos efektno zaključi. Tik pred nastopom zime so se štirje in sicer oba vodilna. Ilirija in Primorje ter iHermes in Svoboda sporazumeli za odigran je nogometnega turnirja za pokal LNP. V prvem kolu sta zmagali Ilirija in Primorje in se kakor je bilo pričakovati, kvalificirali za finale. Finale med obema starima rivaloma se vrši jutri in sicer ob 14.30 na igrišču SK Ilirije. Ilirija in Primorje nastopita v kompletni postavi in zato smo prepričani, da bo tekma tako kakor vedno nudila izvrsten sport. Borbe mjd Ilirijo in Primorje so vedno napete in so dozdaj, zlasti v zadnjih letih, vse tekme končale s tesnim izidom v korist enega ali drugega nasprotnika. Zadnja prvenstvena tekma med Ilirijo in Primorjem je končala z zmago Primorja v razmerju 4:5, dočim si je v jeseni priborila prehodni pokal LNP — Ilirija, ki je zmagala nad Primorjem z 1:0. Zalo smo prepričani, da bo tudi jutrišnja tek- ma kljub pozni >ezoni privubii.i mnogo gledalcev. V predleknii igra rezerva Ilirije s Svo-bo.lo in sicer ob 1&S0. Tekma traja 2X^0 minut. Vojaška teman Ljubljana - Zsgreb. Tekma med vojaškim le trnom Ljubljano in teamom Zagreba se vrši v uedejjo ob 14.HO na igrišču Ilirije. — Sekcija Z\S (službeno). Delegirajo se: dne 1. XII. oh 13.30 Ilirija II : Svoboda II g. Miklavčič, ob 14.30 Mirila : Pnmorje g Schnellcr; dne 2. XII. ob 1330 Ilirija re/. : Grafika g. Lukežič; ob 1430 vojaška tekma Zagreb : Ljubljana ^. ( imperman. Vse tekme se do;u;rajo n.i .^n.šCu SK Ilirije, Predigre trajajo 2 X 30 minut. — Tek ujedinjenja. Jutri 1. decembra ob 16.30 bo start imenovanega tekmovanja pred Ljubljansko Kreditno banko. Spošto* vano občinstvo najvljudneje prosi podpisa* ni klub, da stoji samo na pločnikih, pri pre* hodih Čez cesto naj pazi, da ne ovira ali celo zadene ob tekmovalce, ter da posluša navodila rediteljev. Edino na ta način bo omogočena korektna izvršitev prireditve. — Vsem startujočim atletom: Garderoba za vse tekmovalce je v prostorih Sokola Narodni dom. — Na razpolago so vroči tuši. — Vhod je iz Bleivveisove ceste. — Atleti moraio biti v slačilnicah najpozneje ob 15.45. Ob 16.20 je odhod na start. — ASK Primorje. — SK Svoboda. Danes v petek cb pol 20. članski sestanek v palači Delavske zborni* ce. II. garnitura igra pred tekmo z junior ji SK Ilirije dne 1. decembra ob pol 14. uri. — Načelnik. Angel ulice (Včerajšnja premijera v Elitnem kinu Matica) Prav prijetno smo bili iznenadeoi, ko smo gledali včeraj film «Angel ulice*, kate* rega premijero je predvajal Elitni kino Ma* tica na jako lep in slavnosten način, čisto po vzorcu največjih svetovnih kinogledišč. Pred pričetkom predstave, ki je bila izje* moma napovedana že za 8. uro zvečer, je odpel operni tenorist g. Marčec s svojim iz« redno toplim in lepim glasom krasno arijo slikarja Gina, za kar je žel med številno zbrano publiko gromovit aplavz. Film sam, z Janeto Gaynor in Charles Farrellom v glavnih vlogah je jubilarno de* io Fo.vove produkcije, izdelano pod mojstr* sko režijo Fr. Borzaga. Da bo publika film bolje razumela, je treba takoj početkom pojasniti, da imenujejo Italijani ^angelom ulice» ona bedna, prezirana bitja, ki nudijo mimoidočim na cesti za skromnih par lir svoje telo, da jim dočarajo za nekaj tre« notkov iluzijo ljubezni. So to bitja, vredna našega pomilovanja, kajti kolikokrat naj* demo med njimi taka, katera je zgolj raz* očaranje, glad in beda dotirala na pot, ki vodi v neizprosno pogibelj. Problem takih nesrečnih deklic je bil sicer že neštetokrat predmet različnim filmom, toda obdelan ta* ko izredno fino, čuteče in umetniško do* vršeno, ga zlepa se nismo videli. Angela in Gino sta mlad ljubavni par; slučajno sta se našla na svetu in zaljubila sta se. Njuni sreči ni nikake ovire kot zgolj siromaštvo in da Angela z nekako čudnim strahom zre v svojo preteklost. A kaj je zagrešila takega v prošlosti? Mati ji je bila bolna in zdravnik ji je naročil kupiti zdra* vila; Angela ni imela denarja in odločila se je, prislužiti si ga z lastnim telesom. Poli* cija pa jo je zalotila na cesti in obsodila na dve leti temnice. Na potu v ječo pa je zbežala stražarju in našla zatočišče pri ne* kem potujočem cirkusu. Tu je spoznala svo* jega Gina, s katerim sta sedaj nadvse sreč* na le s to izjemo, da živi Angela v večnem strahu pred možnostjo, da jo vsak trenutek lahko doseže roka pravice in loči od ljub* ljenega moža. In resnično, v trenotku naj* višje sreče, ko sta bila pred jutrom poroke, se je dogodilo, da je morala v temnico. Gino, kateremu je prošlost Angelina po* polnoma neznana, trpi velikanske muke; ob* soja jo po krivem in šele ko se vrne iz za* pora, je spoznal, da je nedolžna in čista. Odpustil ji je in iz obeh je postal srečen par. Janeti Gavnor in Charles Farrelu se mora priznati, da sta to dva umetnika izred« nih sposobnosti. Janeta Gavnor za nas ni* kakoT ni nova, saj se nam je priljubila v filmih «cV sedmem nebir» in «Ob zori*. Ali v tem filmu je ustvarila zopet nekaj nove* ga, večjega in vidi se, da stopa ta mala, ljubka umetnica z vsakim filmom višje in višje k popolnosti igralske umetnosti. Tudi Charles Farrella poznamo in priznati mora* mo, da ima ta igralec vse pogoje, da po* stane prav kmalu eden najslavnejših film« skih ljubimcev. Mlad je in lep, iz lica pa mu sije možatost* energija in polet. Film je brez dvoma lep dogodek za Ljubljano. Saj ga vzporedno z nami predvaja Dunaj, Berlin, Varšava in Praga, kjer žanje film velikanske uspehe ob ogromnem na v duše* nju kinopublike. Tudi pri nas nikakor ne bo ostal brez odmeva, temveč vsak, ki ga bo videl, bo našel na lepo, umetniško izde* lanem filmu svoje veselje in dopadenje. P. R. o E Vi t3 o > O o. > *-» sz n -< ZT < f-» n •o o < C/J o CL C0 ti 3 o GR1ĆAR £i MEJAČ, LJUBLJANA. Kompletne pletene obleke 380 - 900 D jopice, puloverji, žempeiji 200—500 „ Pleteni plašči .... 1200-1800 „ Konjunktura. Obsojeni žepar: Ponižno prosim, gospod sodnik, da bi mi kazen odgodili za tri mesece. — Zakaj pa? — I nu, ker je sedaj glavna kopališka sezona, ki pomeni zame konjunkturo. Unevne vesti. — Češkoslovaška proslava našega narodnega praznika. Tudi Češkoslovaška bo proslavila naš narodni praznik. Na vseh šolah se bodo vršila predavanja o zgodovini našega osvobojenja in ujedinjenja. Ce-škoslovaško-jugosiovenska Liga priredi na predvečer našega narodnega praznika velik koncert, na katerem sodehijego tudi naši umetniki. Jutri se bo vršila svečana akademija praške Sokolske župe. Na našem poslaništvu bo jutri velika recepcija za praško jugoslovansko kolonijo. Vsj češki listi priobčijo jutri obširne članke o naši državi. Naš narodni praznik proslave tudi bivši češkoslovaški dobrovoljci v srbski armadi, ki se zbero jutri na svečano sejo, na kateri bo predsednik poročal o organizaciji saveza dobrovoljcev SHS in o potovanju če-koslovaških legionarjev po Jugoslaviji. — Osebna vest G. dr. med. Jos. C e -rinii je odobrilo ministrstvo za narodno zdravie naslov specijalista za ženske bo-fczni in porodništvo. Dr. Cerin, sin višjega kapelnika g. dr. Jos. Cerin a, se je specija-Kziral na II ženski univerzitetni kliniki na Dunaju in v ljubljanski ženski bolnici. — Vzorno narodno gospodarstvo. V državni solarni v Kreki, kjer se izdeluje prvovrstna kuhinjska sol, se je nakopičilo zadnje dni okrog 500 vagonov soli tako. da so vsa skladišča polna. Ker solarna ni mogla spraviti soli v promet, se je bilo bati, da bo treba delo ustavit, kar bi pomenilo hud udarec za delavce. Za prvo silo so nevarnost odstranili na ta način, da so izpraznili veliko delavnico, v katero so spravili sol. 500 vagonov kuhinjske soli leži v skladiščih, država pa uvaža sol iz inozemstva brez vsake potrebe. Pri takem gospodarstvu, ni čuda, da ie obirbožanje našega ljudstva od dne do dne večje. — Iz našega državljanstva so izstopili: Jan. Urbanec, pristojen v Preddvor, Jožefa ^manjak, pristojna v Celje, Anton Herman pristojen v Laško, in Henrik Zamparut, pristojen v Celje. Vsi štirje so sprejeli avstrijsko državljanstvo. — Zakon o učiteljiščih. V prosvetnem ministrstvu je pripravljen osnutek zakona o učiteljiščih, ki bo predložen Narodni skupščini obenem z zakonom o srednjih šolah. — Uredba o bratovsklh skladnicah. V ministrstvu za šume in rudnike ie izdelan osnutek nove uredbe o bratovskih skladnicah. Osnutek je izpopolnjen v smislu mnenja, ki so ga podala druga ministrstva in zainteresirane korporacije. Minister je osnutek že podpisal in ga predložil ministrskemu svetu. Uredba bo izdana na temelj-u pooblastila iz člena 288. finančnega zakona in bo imela zakonsko moč. — Uradna dneva Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki bi se imela vršiti v torek dne 4. decembra t. i. v Celju in v sredo dne 5. decembra t. 1. v Mariboru, odpadeta, ker se vrše ob teh dveh dneh zbornične odsekove seje. oziroma plenarna seja zbornice. Uradni dan v Celju je preložen na torek, dne 11. decembra t. L, v Mariboru pa a sredo, dne 12. dec. L L Hotel Mmi Beograd Krali a Petra 70 Tel 55-27 Hotel I. reda z najmodernejšim komfortom. Cene sob od Din 50»— naprej, — Sejem v Kamniku. Pričenši s prihodnjim letom se namesto dosedanjih sejmov vrše isti vsak drug torek v mesecu in sicer: za leto 1929.: kramarski in živinski sejrnovi: dne S. januarja, 12. marca, 11. *u-nija, 13. avgusta, 8. oktobra in 10. decem-bra. Živinski sejrnovi: dne 12. februarja, 9. aprila, 14. maja, 9. julija, 10. septembra in 12. novembra Ako pade sejmski dan na praznik, se vrši dotični sejem prvi prihodnji delavnik. Za dan 18. decembra 1928 javljen sejem se ne vrši, ker pade že na tretp torek v decembru. — 2upanst/o mestne občine v Kamniku. — Železniškim vpokojencem! Društvo železniških vpokojencev neprestano vodi hud boj za pravice vpokojencev in invalidov ter proti krivicam, ki se jim gode. Položaj teh nesrečnežev je nevzdržen. Ni čuda, da so mnogi v zastanku s članarino. Boj pa ne sme prenehati do končne in pravične ureditve pokojnin in nezgodnih rent. ki nam po božji in človeški pravici pripadajo. Zato se vsak član naproša, da po svojih močeh skuša poravnati članarino. Oni vpokojenci pa, ki mečejo diruštvu polena pod noge in pravijo, da društvo nič ne dela, naj se zavedajo, da s tem škodujejo skirpnosti in sami sebi. Vpokojenci po novem zakon« vpokojeni, ki pravijo, da društva ne rabijo, se motijo. Naj bi društvo podpirali, da bi moglo še v večjem obsegu svojer delo nadaljevati. — Društvo železniških vpokojencev. — Belgijski konzulat v Ljubljani objavlja, da iščejo velike belgijske eksportne tvrdke prvovrstne in solidne zastopnike za sledeče predmete: Železne in jeklene izdelke, žico, žičnike, steklo, zrcala, spe erama stekla, železobeton, mehko jekleno pločevino, galvanizirano pločevino in raznih rin-čic. Tozadevne informacije debe interesenti v uradu Ljubljanskega velesejma. ^Mela-kravate najprimernejše ^Miklavževo darilo inA»imnnx»jHTiii(.n»»i,naoni»mmxi — Vreme. Dobili smo hladno in lepo jesensko vreme, ki bo najbrž stanovitno, dokler ne zapade sneg. Vremenska napoved pravi, da bistvenih izprememb ni pričakovati. Temperatura je povsod v naši državi padla. Včeraj je bilo v Splitu 9. v Mariboru in ZagTebu 7, v Ljubljani 5.8. v Beogradu 5, v Skoplju 4 stopinje. Danes zjutraj ie kazal barometer v Ljubljani 767 mm, temperatura jo znašala —2.5° C. — Za Miklavža In božič bo ustreženo mnogim našim staršem z ravnokar izišlo mladinsko knjižico »Narodne pravljice 12 Prekmurja«, n. zvezek. Lična knjižica obsega 19 mičnih pravljic z 10 ilustracijami. Izdal jo je Učiteljski dom v Mariboru. Knjižica obsega 130 strani ter stane trdo vezana 16, broširana pa 11 Din. Dobi se v vseh knjigarnah. — Pri razdraženih živcih, glavobolu, pomanjkanju spanja, slabem želodcu, utrujenosti, potrtosti, tesnobi imamo s prirodno grenetco »frarrz Josef< v rokah domače zdravilo, ki skoro nikoli ne odpove, da takoj zatremo vsako vznemirjeniie. naj že izhaja iz kateregakoli dela prebavHnih poti. Sloviti zdravniki priznavajo, da voda »Franz Josef« zanesljivo učinkuje tudi pri ljudeh višje starosti. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. jjrtflgžg wgg L ublianskega Sokola ,,NARODNI DOM** w sredo, dne 5. decembra Za mlad no ob 5. uri popoldne. Za odrasle ob 8. uri zvečer. F> O OBDARITVI PLES, — Gospodinjski koledar Jugoslovanske Matice za leto 1929 prinaša mnogo prek Učnih in poučnih navodil in nasvetov za vsako gospodinjo. Novih kuhinjskih receptov je skupno 55, od katerih omenjamo le nekatere, kakor n. pi. juhe, zvitke, cmoke, nadalje razne rnedjedi kakor sanma, jurčkova asijeta z jajčki, telečji jezik v sardelni omaka, karfijolni puding, potem razne mesne jedi kakor slaninska pečenka,nadevana jetra, sekanina z govedine itd. Od prilog in prikuh omenjamo kromprjeve krapke, špi-načne štruklje in nadevano čebulo, od moč-natih jedi pa orehov puding, srnetatin zvitek, kavino hladetino, rozinovo pogačo i. dr. Razen teh prinaša koledar tudi deset nedeljskih jedflnih listov s točnima proračuni. V drugem delu koledarja se nahaja praktično urejen trošovnik za vse dni v letu, kamor zapisuje gospodinja dnevno svoje izdatke. Naprodaj je koledar pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po vseh knjigarnah in pri Jugosloven-skj Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II. Cena za člane Din 16.—, za nečlane Din 20.—. — Za Miklavža, božič in novo leto je izdala Jugoslovenska Matica osem novih, prav originalrah razglednic. Vsaka stane 1 dinar. Slovenci, kupujte te raizglednce, ki niso nič dražje od tujih, importiranih in mnogokrat manj vrednih razglednic. S tem podpirate predvsem domačo umetnost in Jugoslovensko Matico. Razglednice so povsod na prodaj. Kjer jih še ni, zahtevajte, da si jih nabavijo — Za Jugoslovensko Matico. G. Metod Požega, šol. upravitelj v Boh. Bistrici je nakazal zbirko Din 131.—. Pri poroki g. Toneta Berger. posestnika v Preserjah je bilo nabranih Din 100.—. V znak protesta proti ukinitvi »Goriške Straže« je zbral med svojimi znanci g. Leopold Peljcan v Tržiču 60 dinarjev. Vse te zneske je Jugoslovenska Matica že prejele ter se vsem darovalcem prav iskreno zahvaljuje. Posnemajte! — Esperantsko - slovenska slovnica ie pravkar izšla v novj izdaji. Cena Din 15.-—. Naročila sprejema »Klub esperantistov v Ljubljani«. Iz ! iiibliane Henrik Zbierhovvskh Dihur Šla sta po drevoredu med golim, mrtvim drevjem. Sla sta blizu skopaj, skoro ramo ob rami, toda spregovorila nista niti besedice. Jurajeva duša je prekipevala radosti, čim je pomislil, kaj se je bilo zgodilo. Glej, nedavno, komaj pol ure je tega, na obali, sredi monotonega šumenja morja ji je priznal vse — odprl je pred njo dušo do naj-skrivnejših globin, naslikal ji je dogodke svojega življenja, ji potožil neizmerno hrepenenje dolgih, težkih dni. v živopisnih barvah ji je razodel vročo ljubezen in ko je molče sprejela izlive ranjenega srca. ji je nataknil na prst zaročni prstan. Gospa Rena ga je sprejela — ves čas se ni zganila nobena mišica njenega obraza, njen pogled je bi uprt v valove, ki so butali ob obalo. Toda prstan je sprejela. Ta ponosna, nedostopna, zagonetna ženska, na katero ni mogel misliti, ne da bi se mu krčilo srce, pred katero je njegova duša dolge mesece padala v nemem oboževanju na koleno, je postala njegova nevesta. Na ta najvažnejši in najpomembnejši dogodek se je dolgo pri- pravljal. Vedel je, da mu razburjenje ne bo dovolilo temeljito urediti misli, da bo morda bleknil nekaj, kar bo v njenih očeh osmešilo in za vedno onemogočilo. Zato je z vso spretnostjo literata do najmanšjih podrobonsti že vnaprej zasnoval ves načrt in si temeljito predočil položaj. Ni čuda. da je bil njegov uvod. nad katerim je presedel več dni in ki ga je znal slednjič na pamet, da je bil ta uvod neke vrste literarna umetnina, polna hlinjenega Drii«-zovanja in duhovitosti. Uvod je bil oči-vidno priučen in nalašč za to priliko prikrojen, vendar je pa zvenela iz njega neprisiljena iskrenost, dotikal se je najskrivnejših strun in prepleten je bil s sramežljivostjo, skoro z detsko naivnostjo. Ni je kon venci jonalmo, banalno zasnubil, marveč ji je plaho odkril srce zaljubljenega paža, ki ga more za mla-deniško predrznost vsak hip doleteti sladka smrt iz rok užaljene kraljice. Na primer, kako efekten in ginljiv je bil uvod njegove jeremijade: Odprl sem na stežaj nežne svoje duše duri. Živo, mlado, drhteče srce polagam z zaupanjem k tvojim nogam. Vzemi ga in objemi z ljubečimi rokami. In pomisli, če me pabneš v prepad, da bo —lj Največja revija slovenske pesmi bo tudi letošnji novinarski koncert, ki privabi vsako leto toliko obČnstva, da je velika unionska dvorana premajhna. Tudi za letošnji novinarski koncert vlada splošno zanimanje in zato opozarjamo občinstvo, naj si preskrbi vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni Koncertni del te tradicij one me in splošno priljubljene prireditve bo letos še posebno zanimiv, ker nastopi znana operna in koncertna pevka ga Vilfan-Kunčeva in pevski zbor z orkestrom meščanske šole na Prulah. V plemenitem tekmovanju pokažejo naša najboljša pevska društva, pevski zbor Glasbene Matice, Ljubljanskega Zvona in Grafike vso svojo spretnost m lepoto slovenske pesmi Zanimiv bo pa tudi družabni večer po koncertu, saj je novinarski koncert vsako leto obenem tudi otvoritev plesne sezone Kdor ljubi lepo petje in intimno družabno zabavo, naj ne zamudi jutrišnjega novinarskega koncerta. —lj Slika ge. Zinke Vilfan - Kunčeve, ki nastopi na jutrišnjem novinarskem koncertu, je razstavljena v izložbenem oknu tvrdke P. Magnič. Kravata je vtzitrvca gosooda! pri ne zamuditell! kette-ju —H Slovenke! Vabimo vas, da se ude-ležite v velikem številu manifestacijsikega zborovanja »Narodnega ženskega saveza<. Pridite vse, ki se zanimate za delo naših ženskih društev. Pripeljite s seboj z;astt one, ki se r^tožulek) radi »večnega nabiranja«, da se prepričaijo, v kake plemenite namene se uporablja denar, ki se žrtvuje našim ženskim društvom. — Zborovanje se vrši v soboto 1. decembra ob 4. popoldne v magistrata! dvoranL — V Savezu organizirana ženska društva: Atena. Društvo slovenskih učiteljic, Kolo jugoslov. sester. Klub Primork, Slov. kršč. ženska zveza. Splošno žensko društvo, Ženski Pokret. —lj Trgovine na dan 1. decembra 1928 In v nedeljo dne 2. decembra t. L Gremij trgovcev obvešča članstvo, da morajo biti trgovine v soboto dne 1. decembra na dan Ujedinjenja brezpogojno ves dan zaiprte, dočim smejo biti trgovine v nedeljo dne 2. decembra pred sv. Miklavžem odprte. Pomožno osobje pod 18. leti se v nedeljo ne sme za-posliti, ostalemu osobju se mora pa dati med tednom zakoniti počitek. Z ozirom na notico Zveze privatnih nameščencev, ki ie tešla v današnji številki »Slovenca«, da se p. n. člani na to ne ozirajo, ker je na-čelstvo postopalo popolnoma v sporazumu z merodainhni krogi, ki o tem tudi odločajo. Zato naj se člani držijo gornjih na* vodil. — Načelstvo. —lj Ce govorimo o modernih izložbah, moramo v prvi vrsti omeniti elegantne in popolnoma nove izložbe, ki jih je dala letos napraviti tvrdka Krisper v Stritarjevi ulici, odnosno na Mestnem trgu. Poprej skoraj neopazen vogal v Stritarjevi ulici je postal čez noč središče splošne pozornosti in vzbuja občudovanje vseh pasantov. Splošna sodba je, da Je Stritarjeva ulica z novimi, res prekrasnimi izložbami estetično mnogo pridobila. Izložbe, ki so izdelane po načrtu sodobne modeme arhitekture, so izredno visoke, močno razsvetljene in okrašene z zrcal! ter okusnimi draperijami. Zato ni čuda, da se pred Krisperievimi izložbami ustavlja mlado in staro Omeniti moramo še, da se je letos tvrdka izredno potrudila, da nudi občinstvu res bogato izbiro galanterijskih novosti, usnjatih izdel- kov, srebrnine, čevljev itd. Zlasti bo pa zadovoljila naše malčke. Inicijativa tvrdke Krisper, ki se ni strašila velikih stroškov, je res hvalevredna. NA NARODNI PRAZNIK 1. DECEMBI OB 20. URI V UNIONU . NOVINARSKI ^KOHCERE —li Zopetna otvoritev restavracije »Ljubljanski dvor«. Po skoraj polletnem odmoru je bila te dni zopet otvor j ena renomirana restavracija »Ljubljanski dvor«. Restavracijo je prevzel in moderno preuredil ugledni restavrater g. Fran Petrič, ki je znan kot specijalist za vina in ki je do zadnjega vodil »Koroški dom«. Že njegovo ime jamči, da bo restavracija razpolagala s prvovrstnimi in izbranimi vini, dočim bo izborna domača in primorska kuhinja zadovoljila tudi natrazvajenejše gurmane. V restavraciji bo tudi stalno koncertiral izvrsten orkester. Društva in organizacije opozarjamo, da so dvorana, kakor tudi vsi stranski lokali za zborovanja in prireditve vedno na razpolago, občinstvo pa opozarjamo, da so vse čezurne takse pavšalno plačane. Sprejemajo se tudi obonenti na brano. —lj Plesni turnir za prvenstvo Ljubljane se vrši v nedeljo 2. decembra točno ob 5. popoldne v veliki dvorani Kazine. Prijavljenih je sedem znanih najboljših parov. Pred in po turneju ples cenj. občinstva. Jazz-band Negode. 906-n —lj Sotree dansante — čajanka vsako nedeljo ob pol 9. zvečer v balkonski dvoran] Kazine. Aranžma g. Jenko. Jazz-band Negode. —M Krasna Izbira bluz. otroških obleke po nizki cenL Kristoflč-Bučar. Stari trg 9. —lj D4RUJTE PODPORNEMU DRUŠTVU SLEPIH. LJubljana, VVolfova ulica 12. — Sanatorij dr, Lakatos. Baden bel Wlen. Dietetika, zdravljenje srca, žveplane kopeli. Jesenska sezona v polnem obratu. Zmerne cene. 685n —lj Preurejeni in povečani so prostori tvrdke Novak na Kongresnem trgu štev. 15. Vsakdo naj si pred nakupom ogleda izredno veUko zaJogo sukna, manufakture itd. Na zunaj sicer neznatna trgovina nudi izredno bogato zalogo vsakovrstnega blaga po izredno ugodnih cenah. —lj Opozarjamo na običajno Miklavževo razstavo. Ogleda se lahko vsaki čas od nedelje, 2. decembra naprej, v L nadstropju trgovine P. MAGDIČ, Ljubljana. 909n —lj Akademija Sokola n. v nedeljo 2. decembra ob 20. v telovadnici realke. Vabimo prijatelje Sokolsrva na poset. Vstop prost. 2197 —lj Miklavžev večer Ljubljanskega Sokola, Narodni dom, se vrši kakor običajno vsako leto, v sredo dne 5. decembra v društveni telovadnici, vhod iz Bleiweisove ceste. Obdaritev otrok ob 5. uri popoldne, za odrasle ob 8. uri zvečer. Darila se sprejemajo v sredo od 9. dopoldne do 7. zvečer. Po otvoritvi ples. 91 On v nedeljo ob 7,5.uri pop. V VELIKI DVORANI KAZINE Plesni turnir aca prvenstvo Ljubljane. —lj Plesne vaje na Taboru, združene z nastopom Miklavža ter njegovega spremstva, se vrše v nedeljo 2. decembra ob 20. uri v veliki in stranski dvorani na Taboru. Darila za posetnike plesne šole sprejema pisarna Sokola L v nedeljo od 16. do 20. ure (vhod nasproti vojašnice). Plesni krožek vabi vse obiskovalce rednih plesnih vaj, vabi pa tudi druge prijatelje in znance. —lj Pristne goizerje in druge n e premoč-lilve čevlje priporoča A. GORŠE, Stari trg štev. 15. 100T uničena nadebudna eksistenca in da bo stala vse življenje pred tebo. kot živ očitek bleda postava krva 'eč.h prs, ki bo iztegovala proti tebi koščene roke in obupno klicala- »Gospa, glej, kaj si storila z mojim življenjem.* Te melodične fraze ie spremljalo morje, čigar nielanhočilna g'adina se je stikala tam daleč nekje na obzorju z nebom. Pred njima na morju se je gu-ga!a ribiška ladja z belimi jadri. Morje je Šumelo in pljuskalo valove na pesek, a ladja na morju se ie ^ugaii sem in tja. Približala sta se pristanišču — obetal se je drugi del programa [/.prehod z gondolo po morju ir nadijevanje sentimentalnih srčnih iz'iv >v. Juraj se je ozrl na nebo — solnce se je nagibalo k zatonu, postajalo ie rdečkasto. Vse je bilo torjj tako. kakor si je bil že vnaprej zamislil — videla bosta čaroben solnčni zahod, zemlja in morje zažarita v ognju tn škriatu. iz gorečih valov se Ivigne pod mbo mesto čudes, mesto sanj. !jub ca morja — Benetke. Tn tedaj bo on, naslonjen na blazine gondole, z drhtečem glasom ves razburjen in srečen odbijal dalje klop-Čič svojih srčnih iz ivov. Reni pove načrte za bodočnost, razgrne pred njo fantastično sliko njunega skupnega življenja, polnega sreče in blaženosti. Prispela sta dc pristanišča. Privezane k stebrom bo se ritmično gugale gondole, nalik črnim pticam, pr.pravljenim poleteti nad širno morje. Sive postave so se naglo -Jv'gnile iz njih, čolnarji so se ponujali od vseh strani: — Gondola, signori, gondola! Gospa Rena se je ozr!a pc gondolah. Pokazala je na najbl ž jo. — Vzemiva tole. prosim, — naj-mračnejša je med vsemi. Ali niste opazili, da je podobna krsti? Ni se protrvil. dai- ga .'e neprijetno zadela beseda »krstam in Čuden ton v tem trenutku. Čolnar, simpatičen starec bledega obraza, se ."e prijazno nasmehnil Reni in ji podal roko. Sed'a sta na mehke blazinice 2oniir je k.»ro ne-opaženo zamahnil z ves om ;n gondola je zdrsnila po morju, puščajoč za seboi penasto sled. Gospa Rera le prva spregovorila. — Diven obraz ima najin čolnar. Dotaknilo se ga je ostro dleto trp1 jenja. Ta človek je moral v življenju iti nogo pretrpeti. Že zato mi simoatič. n. Tr-pljenie me mami. v ?i:e:n čutim nakai sorodnega. Ne boste iri verjeli, če vam —lj Portugalka iz Podlennika. Pristna, priznana za najbo'jšo, se toči le v Mrakovi restavraciji na Rimski cesti. Pridite vsi. ki poznate to žlahtno kapljico! 904n —lj Sokol Šiška bo priredil 1. decembra ob 20. v sokolski dvorani restavracije »Gorenjski kolodvor« slavnostno akademijo. Na sporedu bodo telovadne, pevske in koncertne točke ter predavanje filma. Pri prireditvi bo sodeloval lastni salonski orkester. Vstopnina: sedeži 10. stojišča 3 Din. —Ij Pasja znamka št. 1172 se je zgubila v tivolskih drevoredih ali v Rožniku. Odda naj se v upravništvu »Slov. Naroda«. —lj Pevski odsek Gospodarskega Izobraževalnega društva za dvorski okraj priredi I. decembra pri Usenfku. Borštnikov trg, zabaven večer. 91 ln —Ij Plesni tečaji — šole »Jenko« se vrše redno vsako soboto, torek in četrtek ob 8. zvečer v balkonski dvorani Kazine. — Za začetnlke-ce posebni tečaj. Posebne ure in informacije dnevno od 2. popoldne do 8. zvečer. 907n —lj Njive v najem rabi 52. peš polk. Natančnejši podatki so razvidna iz oglasa, ki ie nabit na mestni deski (Mestni trg 27) in v Sp Šiški (bfvša občinska hiša). Akademija Sokola I. z godbenimi, telovadnimi točkami in idejno narodno sceno se vrši v petek zvečer na Taboru. jKikiavž bo zbiral lepa darila za deco in odrasle v soboto 1. decembra od 17.—19. ure v trgovini M. TIČAR, Ljubljana, Šelenburgova ul. Oglejte si sobotno razstavo. Iz Celja —c Izobesite zastave. Mestni magistrat bo ob priliki jutrišnjega državnega praznika Izobesil na mestnih poslopjih zastave. Tudi meščanstvo se vabi, da na svojih hišah izobesi državne, odnosno narodne tro-bojnice. —c Slavnostni koncert. Opozarjamo na slavnostni koncert, ki ga prirede združena celjska kulturna društva v proslavo lOlet-nice ujedinjenja jutri 1. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Celjskega doma. —c Savinjska podružnica SPD v Celju priredi v torek 4. decembra ob pol 7. uri zvečer v Mestnem kinu predavanje o Motil-blancu. Predava g. prof. Janko Mlakar iz LJubljane. Predavanje bodo spremljali naravni posnetki. Prijatelji planin in narave so k predavanju vljudno vabljeni. —c Cerkvena proslava 1. decembra. Jutri, v soboto 1. decembra se vrši ob 9. uri dopoldne v farni cerkvi sv. Daniela slovesni Te Deum, v evangeljskf cerkvi bo zahvalno opravilo ob 10. uri. Hitro in zanesljivo deluje pri vseh katarih g 1 e i c h e n b e r š k i KONSTANTINOV vrelec Glavna zaloga: A. ŠARABOPi, LjUBLJATiA —c Andrejev sejem v Celju. Danes se je v Celju vršil takozvani Andrejev sejem. Ta sejem je živinski in kramarski. Živine je bilo precej prignane in razne kakovosti. Prišlo je tudi dosti kraTmlev od raznih strani in z raznim blagom. Kupčija je bila na obeh sejmih precej živahna. —c V celjsko bolnico so pripeljali pre-užitkarico Marjeto Larrrpret iz Velike Ravne pri Novi cerkvi. Doma so imeli težak prepir, v katerem jo Je nekdo tako vrgel, da si je zlomila roko in nogo. —c Vlom. Invalid Lorenčič ima na zgornjem koncu Glazije barako, v kateri ima malo branjarijo in čevljarsko delavnico. V eni zadnjih noči je neznani zlikovec vlomil v to barako in odnesel seboi. kar se je da.lo odnesti. Gosp. Lorenčič ima precej škode in ie to v kratkem času že drugi vlom v to barako._ Dnevro sveže praieno kavo, vso specerijo po najnižjih dnevnih cer ah, dnevn svežo delikateso ter le Da in prikladna darila za jKiklavža vljudno priporoča B. M O T O H Ljubljana, Vodn ko« trg 5 povem, da ne morem trpeti srečnih, zdravih, žarečih obra/ov. prekipevajočih življenja ali zadovoljstva. Juraj se je nervozno premaknil, te besede mu niso bile po volji. Zdelo se mu je, da merijo nanj. Ko je stal zjutraj pred ogledalom, je videl zdravo rdečico na svojih Hcih. K sreči je zahajajoče solnce zalilo tisti hip zemljo in morje s Škrlatnimi žarki. Morje je zažarelo v divnih barvah in gospa Rena je zašepetala: — Vozimo se kakor po krvi. Da >o odvrne od mračnih misli, je pokazal z roko na Benetke: — Glejte, kako divno se vzpenja pod nebo kupola cerkve Santa Maria della Salute. nalik mistični roži. Ni odgovorila. Nekaj Časa so pluli molče. Gondola je skoro neslišno rezala valove, bila je kakor skrivnostna ptica v zraku. Samo včasi se je začulo za njimi pljuskanje valov in vesel. Tisti hip je solnce zatonilo in morje je postalo nekam čudno hladno, mračno. Zapihal- je veter in valovi so začeli butati ob gondolo. Gospa Rena se je obr-n;la. rekoč: — Jadra, dobri mož! Starec je spretno nategnil vrv nad ---Moda--- Nič se tako ne maščuje kakor neprikladna obleka pozimi. Za eno uro razvedrila in zadovoljstva si nakoplje-mo štiri tedne prehlajenja in nahoda. V tem pogledu zahteva največ previdnosti smučarstvo, kajti smučarji so najbolj izpostavljeni mrazu in vlagi tako, da se prav lahko prehlade, če niso dovolj oprezni. Ker se že oglaša zima in ker je zimski šport pri nas zadnje čase zelo razvit, hočemo dati ljubiteljem smučanja in vseh vrst zimskega sporta sploh nekaj praktičnih navodil glede obleke. Športnik ali smučar ki hoče biti pravilno « blečen, se potrudi v atelje JOSIP JEŽEK Ljubljana, Šelenburgeva uf ca 6 Začnimo kar s hlačami, saj imajo noge pri smučanju največ opraviti. V poštev prihajajoče smučarske hlače bi lahko razdelili v tri skupine: bričes, norveške in do kolen segajoče široke hlače. BriČes se malo razlikujejo od jahaških bričes hlač. Razlika je samo v tem, da morajo biti v kolenih nekoliko širše. Zapenjajo se na štiri ali pet gumbov, še bolje pa je, če so na za-peno. Bričes-hlače morajo biti zelo uaobne in se morajo nogam lepo prilegati, seveda pa ne smejo biti pretesne, zlasti ne zadaj. Žepi so vrezani postrani in so zelo globoki. V zadnjem žepu nosijo smučarji navadno samo elastične ploščate predmete, zlast: listnico, kajti žep bi jih oviral, če bi bil nabasan z razno robo. Druga oblika smučarskih hlač odgovarja v splošnem modnim hlačam, ki jih nosijo gospca-je tudi na promenadi in na izletih. Te hlače segajo do kolen in so v 1 olenih enako široke kakor zgoraj. Tudi te hlače se lahko zapenjajo na zapono. Najbolje pa je, če jih zadrgnemo z gumi-lastiko. Športne hlače sploh, zlasti pa smučarske morajo segati visoko čez pas in se v bokih lepo prilegati tako, da nararrmdce ali pa tudi pasu sploh ni treba nositi. Kot tretja oblia prihajajo v poštev norveške hlače, ki so ozke samo spodaj približno do gležnjev, od gležnjev dalje pa nekoliko širše od navadnih hlač. Te hlače, ki smo jih poznali doslej samo kot del norveškega smučarskega v« Orsginatite HICKORY smuči prima švedski izdelek ima v zalogi dresa, se nosijo zdaj tudi k drugačnim suknjičem. To je v toliko upravičeno, ker hodijo turisti zlasti na večjih turah radi brez suknjiča v lahkem pulovru. Smučarski dresi so seveda najlepši, če so narejeni iz enotnega blaga. Prvima dvema vrstama hlač se najbolje prilega suknjič, narejen kakor normalni sako, seveda nekoliko ohlapnejši in udobnejši. Smučarjem priporoča moda, naj si omislijo suknjiče, ki se v zapestju stezajo na gumilastiko, da ne more mraz in vlaga do telesa. Oetske zimske obleke Zima trka na duri in mamice morajo misliti, da so poleg njihove parade tu tudi malčki, ki rabijo kaj toplega za zimo. Z dečki ni tako velikih preglavic, kakor z deklicami. Edina prikladna oblek ca za dečlce je topel suknjič iz angleškega blaga po potrebi s kožuhovinastim ovratnikom, pod njim pa temna obleka ali hlačice in svi ter. Dečkom tudi ni mogoče doma delati oblek, niti prenarejati starih papano-vih. Sicer pa kažejo mali možici v tem pogledu popolno nedvisnost in so trdno prepričani, da dame v takem primeru ničesar ne razumejo. Gre torej v prvi vrsti za deklice. K sreči se ne zahteva za šolo več ona neokusna uniforma, ki je bila v modi prejšnje Čase. Uniformo zahtevajo zdaj samo še v samostanih in penzijonatih, Kar se tiče blaga, je treba zlasti pri zimskem sportu zelo paziti na praktičnost Vse vrste kocastega blaga so zelo nepraktične, kajti na takem blagu se nabira sneg, ki se začne na toplem tajati in obleka se hitro zmoči. Mokra obleka je pa zelo nevarna. Za zimski sport mora biti obleka iz gladkega blaga. Moda priporoča vseh vrst homes-pun in tweed in sicer v vseh sivih in rjavih barvah. Blago pa je lahko tudi karirasto, progasto ali kombinirano v dveh barvah. Namesto pulovra, ki je Za smučarje ima vse potrebščine tvrd k a Ljubljana sam na sebi zelo praktičen, nosijo športniki pogosto takozvani zimski breaker. To je v obliki bluze narejen suknjič, ki ima vrezan ovratnik in našit pas. Narejen je iz škotskega karirastega odnosno impregndranega gaber-dina ali trikoja. I drugače pa so deklice lahko oblečene tako, kakor jim najbolj ugaja. Šolske dekliške oblekce ne smejo biti iz predebelega in preveč toplega blaga. De-ca se v šoli spoti in med potjo domov se lahko prehladi. Skrbne mamice so tudi že opustile vse trikoje, barhatno perilo in gamaše. Zadostuje suknjič s toplo podlogo, če je pa hud mraz, obleče deklica pod obleko kombine iz toplega jerseva. Barva suknjiča ne sme biti kričeča, sicer se pozna na nji vsak madež. Moda priporoča vse barve od beige do rjave, temnosivo in temnomo-dro. Kot blago pride v poštev volneni velur, gladki duvetin ali angleško blago. Deca radi v šoli med odmorom malo poskače in zato ne smemo pozabiti na kroj. Ena najprikladnejših dekliških obleke za šok) je volneno krilce in pleteni sviter, ki pa ne sme biti pretepel. ±0 blatih vil pra annmuiminBBnimni^ 1. Kupujem le Elida Shampoo Z. Vzcmam polovico zavitka, kajti to jc potrebna količina za dečjo frizuro 3. Prašek popolnoma raztopim v mrzli vodi 4. Lase temeljito umivam in krepko masiram las išče 5. Skrbno izmivam peno s toplo vodo 6. V poslednjo vodo za t z mi vanje iztisnem sok polovice citrone (posebno priporočljivo za plave lase) 7. Lase skrbno posušim 8. Češem jih lahno, vendar skrbno 9. Potem zagotovo vem, da so lasje svilen* kasto mehki in rahli lO.Kupujem BltdaShampoozeza prihodnjič 5iniHJimiunniiimnui:mimn!!miuiMHiiniiiw^^ Ako prijatelji občudujejo moje lase, seveda priporočam vedno le ELIDA SHAMPOO Ce je deklica že večja, lahko nosi Čez sviter usnjen pas. Čeveljčke nosi zdaj deca skoro vsa enake. So trpežni čeveljčki z enim jermenčkom iz rumenega usnja. Črnih čeveljčkov moda deti za šolo sploh ne priporoča. Na rjavih se blato in prah ne poznata tako, kakor na črnih in zato so bolj praktični. Visoke čeveljčke na zadrgo ali zaponke nosi zdaj deca kvečjemu samo še na kmetih, kjer je Šola daleč in kjer so pota blatna. Zima ima tudi za deco svojo privlačnost, saj ne moremo misliti drsanja in sankanja brez nje. Kakor pri odraslih, tako je pa treba skrbeti tudi pri deci, da se ne prehladi. Princip detske zimske obleke je ne pretopio in rte pretesno. Praktične obleke Praktično obleko, ki bi jo lahko nosila žena vsak dan, si je nekako težko misliti. Mnoge velike garderobe takih blek sploh ne poznajo. Navdušenje za modo žene dame za moderno linijo z originalnimi okraski in priljubljenimi barvami. Pri tem pa rade pozabljajo, da je omara, določena za vsakdanje obleke, prazna. Praktična obleka za vsakdanjo rabo mora biti iz blaga, ki se ne mečka. Ne sme biti prekriČeČa, pač pa je lahko barva živa, samo da dami lepo pristoja. Če ji ne pristoja rdeča, si ne sme omisliti rdeče vsakdanje obleke zato, ker je modema. Zelo lep je navadno velur, ki pa izgubi vso privlačnost, čim se začne oglašati pomlad. Spomladi ga je pa treba sploh odložiti. Pomlad je sicer še daleč, toda v Parizu bodo imeli čez dva meseca že prve pomladanske modne revije. V letošnji modi so tudi nekatere reči, ki so za praktične vsakdanje obleke neporabne. To so podaljšana resasta krila, od pasu ali ramen viseči trakovi, široki rokavi, šali namesto ovratnikov itd. Dama ne sme pozabiti, da gre v praktična obleki često z doma zgodaj zjutraj in da se vrne utrujena šele zvečer, ko njen obraz res potrebuje okvir, ki bi ga osvežil. Male praktične obleke pa niso športne. V tem pogledu greše mnoge dame prav tako, kakor nosijo mnoge v pisarni ali po opravkih obleko, ki je nekak prehod med popoldansko in večerno. Neokusno je, če nosi dama vsak dan športno karirasto krilo s svitrom in deško čepico. K praktični vsakdanji obleki spada tudi praktičen plašč in klobuk. Tudi to dvoje ne sme biti športno, marveč strogo praktično in naravno. Humoristični kotiček Med intimnimi prijatelji. — Ali veš, koliko je stara tale gospa? — Seveda vem. Predlanskim je bila stara 38, lani pa 37 let Zdaj bo torej stara 36 let Razposajena deca. — Kaj ste počeli, deca? — Skrivali smo iglo. — A kdo jo je našel? — Papa. — Hitro? — Takoj, ko je sedel na njo. V kavarni. Prvi natakar: Postavite pod kap gosta, ki spi tam za mizo. Drugi natakar: Še na misel mi ne pride. Že trikrat sem ga zbudil in vedno mi je dal napitnino. Nepoblten dokaz. — Marička, danes popoldne sem srečal v mestu vašega ženina. — Bežite no, gospod, saj ga ne poznate. Kako ste ga pa spoznali? — Kadil je mojo cigaro. Sugestija. — Milostiva, ali verujete v sugestijo? — Kako bi ne verovala? Sugesti-raJa sem svojemu možu tako dolgo, naj mi kupi avto, da mi ga je res kupil. Na policiji. — Gospod komisar, tale falot mi je pri solil zaušnico. Drugi aretiranec: Ne laži, sicer ti prisolim še eno. Izurjen Šofer. Avtomobil drvi s strahovito brzino po planinski cesti. Potnik vpraša šoferja: — Ah veste, kam vodi ta pot? — Seveda vem, v bolnico ali pa v mrtvašnico. njunima glavama, en konec je pritrdil na dno, drugega je pa držal v roki. Veter je pritisnil na razpeta jadra, gondola se je nagnila na stran in švignila nalik streli po morski gladini. Tisti hip se je zalesketala na valovih druga srebrn-kasta sled. Vzšla je luna, ki je bila Še nekam bleda in zaspana. Daleč tam na obzorju se je zaiesketalo nekaj zvezd. Juraj je čutil, da se bliža odločilni trenutek, ko bo treba odkriti Reni srce. Skrivaj se je ozrl na njo. Zdelo se mu je, da je razburjena in zamišljena. Na obrazu ji je igral pojemajoči usmev in njene oči so videle v daljavi neke čarobne prizore. Ze je začel v mislih ponavljati uvodne fraze, že je hotel pričeti svojo tirado. V bledi mesečini, roko v roki, ploveva po valovih v daljavo in gondola naju ponese morda tja. kjer se morje dotika nebosklona. Tako bi rad plul vse življenje in pil s tvojimi sladkimi usti srečo zlatih zvezd.« Tisti hip so pa zagledali pred seboj otoček in odsev sive stene v vodi. Bilo je čudno, mračno poslopje. Umazana, razpokana stena, s črnimi očesnimi duplinami zamreženih oken, iz katerih je zrla groza smrti in opustošenja. Spodaj se je pa odražala v valovih ista stena in ista okna. samo da so se zdela oddaljena, skrivnostna. Gospa Rena je zašepetala svojemu spremljevalcu, kakor da se boji motiti grobno tišino: — Kako strašna je ta hiša! Vozimo se mirno otoka »Smrti«. Le hitro na širno morje, groza me je te mračne stene. Čolnar, ki je vso pot molčal, je za-mrmrai: — Insula San Clemence — norišnica. Njegove besede so neprijetno odmevale v grobni tišini. Bilo je. kakor da je zaškripalo nekaj starega, zarjavelega. In kakor da odgovarja Čolnarju, se je začul tisti hip nekje v mračnem poslopju grozoten, obupen ženski klic. V tem glasu je bdi grozen obup, klic na pomoč, pretresljivo ja4ikovanje in besen odpor. Kmalu mu je odgovoril z druge strani drugi, za njim tretji, četrti, deseti. In ves dom, vsa norišnica je nenadoma zajeČala v stokanju nesrečneže v, v krčevitem joku in blaznem smehu. Ta grozotni zbor nretres-Ijivih glasov se je razlegal daleč po morju in se izgubljal tam nekje na obzorju. V tem stokanju je bila taka groza, da se je Rena vsa iz sebe nehote stisnila k svojemu spremljevalcu, kakor da išče zaščite pred nečem nepopisno groznim. Jurai pa ni mogel mirno prenesti blaženosti tega zbližanja. kajti srce mu je močno utripalo in mraz ga je spre-letaval po vsem telesu. Ona se je pa stiskala k njemu in šepetala: — Hitreje, hitreje! Zdi se mi, da zro na nas skozi vsa ta okna bledi, skriti obrazi, da se iztegujejo proti nam skrčeni prsti okrvavljenih morilčevih rok. Gondola je že plula po širnem morju, pustila je daleč za seboj prokleti otok. a še vedno se je razlegal za njo odmev strahotnega smeha blaznežev. Tisti hip se je ČoJnar tiho zasmejal. V njegovem smehu je bilo nekaj tako nenaravnega, da sta se nehote ozrla nanj. In starec je začel pripovedovati. — Ho, ho! — Poznam to — bleda mesečina, razlita po morski gladim. Ubogo donno Beato popade v takih nočeh strahotna blaznost, njen glas se sliši daleč, nobena stena ga ne zadrži. Njen krik se čuje v vsaki celici. Lahko še tako trdno spiš. pa ti prodre ta grozotni krik v ušesa, zmeša ti misli, omami te m kmalu začneš tudi sam tuliti kakor ona. Tudi pazniki izgube glavo, besneti začno kakor divje zveri in ves dom tuli tako do polnoči. Ho, ho! Poznam to, poznam. Presedel sem med temi stTašnkra stenami dvanajst let. Šele pred dobrim letom so me izpustili kot izlečenega. Umolknil je, kakor da opazuje, kako bo učinkovala njegova povest. Gospa Rena se je obrnila k starcu in je radovedno poslušala njegovo pripovedovanje. Juraj se je nervozno premaknil in zašepetal svoji družici: — Kakšen usoden dan je to! Priz-znam, da mi je zelo neprijetno voziti se z bivšim norcem. Veter je vedno močnejši. Rena, vrnimo se! Glas se mu je tresel — zdelo se je, da ona ne sliši njegovih besed. Ozrla se je na čolnarja, ki je nadaljeval: — čudovito. Kaj vse sem videl teh dvanajst let, gospoda moja. Lasje se mi jezijo, če le pomislim, da sem preživel celih dvanajst let v norišnici. Spominjam se, da je bil v naši celici blaznež — mlad. ponosen dečko. Zdelo se mu je. da je dož. Kakor kralj je iztesoval roko in vsi norci so padali pred nHm na kolena, plazili so se po vseh štirih, da bi mogli poljubiti čeveli doža Dandola. Najbolj je sovražil nekega paznika, ki ga je nazival vedno sluga aH suženj. Paznik je bil hudoben človek, osvetil se je ubogemu dožu, če je le mogel. Dajal mu je najslabšo hrano in. često ga je bil s petjo po glavi v kotu. kjer ga ni nihče videl. 0, bil je prava zver v človeški podobi! Slednjič je dož zasnoval osveto. Dolgo je kuhal in snoval nekaj v glavi, cele noči je prebedel zroč v tla. Nekega jutra je nam pa povedal, da bo paznik tisti dan vržen z njegovega dvora. Spominjam se. kakor da je bilo danes. Bil je čas obeda, paznik je postavil pred vsakega krožnik juhe. Gredoč mimo doža ga je vščipnil v lice, rekoč: — Jej, dož, kraljevski obed sem ti prinesel! Tisti hip je pograbil blaznež cin-kasto žlico in preden smo se zavedli, kaj namerava, si je porinil žlico v očesno duplino, izluščil je iz nje levo oko in ga podal vsega zatftejra s krvjo pazniku, rekoč: — Prosim, suženj, vzemi moje oko in prtnesi mi praženo nazaj za obed. Paznik je prebledel in obstal ves iz sebe pred norcem. Dož se je pa divje zarezal. Za dožem se je zakrohotala v Stran 6. •SLOVENSKI NAROD* dne 30. novembra 1928. Ster. '275 V deželi dvatisočletne kulture Država v državi na Siciliji. — Maftia je dolgo strahovala vse prebivalce Sicilije. — Krvava bitka med tolovaji in vladnimi četami. Iz aktov in pripovedovanja se da se* staviti približna silna borba, ki jo je vodil Mussolini s svojo vlado in njeni* mi organi proti tajni družbi, znani na Siciliji pod imenom «Sicilska Maffia«. Ta družba je bila država v državi, od* likovala se je s krvoločnostjo, nasi* ljem in grožnjami. Svoje člane je ščiti* la tako, da so se počutili varne, čeprav jim je bilo vojaštvo in orožništvo za petami. Največ zaslug v borbi proti razbojnišk tolpi si je pridob.l šef poli* cije na Siciliji Cesaro Mori, ki ga časti zdaj prebivalstvo za svetnika. Vsi, ki so se udeležih bojev proti razbojnikom, se čudijo, da je ostal Mori živ, ko je bila borba končana. Sicilska Maffia je bila strah in gro* za vsega prebivalstva. Mussolini sam je posetil Sicilijo, da se osebno informira o naraščajoči anarhiji in o terorju pe* ščice razbojnikov. Čim je ugotovil de* janski položaj, je izbral moža železne volje in globokega smisla za pravni red. Dal mu je polnomočje in izdal je dva dekreta o aretaciji članov zločinskih tolp in o najstrožji kazni, ki naj bi doletela vsakega, kdor je bil v kakršnihs koli stikih z razbojniško tolpo. Nekega poletnega popoldneva se je vračal mlad kmet iz okolice Palerma od vojakov domov. Ko se je približal rojstni hiši, je zagledal svojo staro ma5 ter, ki mu je hitela naproti. Predno sta se pa objela, se je zgrudil mrtev na tla. Nekdo ga je ustrelil iz neposredne blis žme. Prihiteli so sosedje s policijo, to* da nesrečna mati je napela vse sile, da odvrne njihovo pozornost od pravih sledov. Starka ni hotela pomagati po* liciji, da bi izsledila morilca. Trdila je, da ničesar ne ve in da njene s'm ni imel nobenega sovražnika. Po umoru nesrečnega kmeta ie mi* nilo mesec dni. Policiia si ie zaman pri* zadevala, da bi izsledila morilca. Krna* lu je padla na istem kraju druga žrtev. To pot so pa morilca kmalu prijeli. Bil je mlajši sin matere, ki pod nobe* nim pogojem ni hotela izdati svoje taj* ne. Oblasti so ji prigovarjale, naj pove vse, kar ve, da bo porota to upoštevala pri odmeri kazni, toda starka se ni dala pregovoriti. Odločno je zanikala, da bi bil kmet, ki je padel kot druga žrtev, morilec njenega starejšega sina. Umor? jenega ni hotela poznati, hlinila je tež* ko bolezen in delirij. Mlajši sin je po* trdil materino izpoved 'in dasi je sodi* šče dobro vedelo, da je ustrelil morilca svojega brata, ni bilo mogoče dobiti zanesljivih dokazov. Slične težave z dokazi so imele ob* lasti na Siciliji zelo pogosto. V aprilu 1920 je napadlo 15 oboroženih mož hi* šo posestnikov Giuseppa Adama in Giuseppa d'ell Aira v provinci Calta* nissctta. Razbojniki so odgnali 'iz hleva 940 ovac. Člani Maffije so sploh radi kradli živino in živila. Dva dni potem, ko je Adamo zvedel, da so mu ukradli ovce, je hitel v Caltanissetto in izročil znanemu agentu Maffije, nekemu Bor* sellinu, 46.000 lir. Borsellino se je zave* zal, da mu bodo ovce vrnjene. In res je izposloval pri razbojnikih, da so vr* nili kmetu 450 ovac. Oblasti so se seveda zanimale za tatvino ovac in so Adama zaslišale. Na vprašanje preiskovalnega sodnika, da^li misli, da so mu bile ovce ukradene, je kmet odgovoril da ne ve. Dejal je, da so se morda razbežale. Tudi na sumu ni imel nikogar, češ, da nima sovražni* kov. Policija je pa poslala v okolico patruljo, ki je kmalu ugotovila, da se je čreda nekega Piscitella kar čez noč neverjetno pomnožila. Policija je takoj prirastek črede sekvestrila in ugotoviš la, da je 68 ovac Adamovih. Toda predno so kmetu to sporočili, je dobil od Borsellina pismo, v katerem mu svetuje, naj teh 68 ovac pod nobenim pogojem ne prizna za svoje. V takih razmerah oblasti seveda ni* so mogle priti razbojniški tolpi do ži* vega. Tolpa je med drugim izsiljevala od neke bogate veleposestnice že od le* ta 1890 vsako leto visoko odškodnino, toda ko so povabili veleposestnico na sodišče, ni hotela povedati, kaj ve o delovanju zloglasne Maffije. Oblasti so zboru vsa dvorana in tudi jaz sem se smejal, gospoda. Toda tega prizora strašne osvete ne bom nikoli pozabil. Paznika so takoj odpustili, a ubogi dož je čez nekaj dni umrl. Luna je bila že visoko na nebu in morje je zažarelo v srebrni mesečini. Tu pa tam se je zalesketal v vodi odsev zvezde. Zdelo se je, da zro iz morskih globin radovedne oči rusalk, ki poslušajo čolnarjevo povest. Starec je postajal nemiren, oziral se je na luno, mrmral je nekaj nerazumljivega, tu pa tam se je nagnil nad vodo, kakor da posluša Šumenje valov. Razumela sta samo toliko, da gre za neko žensko, kajti večkrat je ponovil ime »Kati«. Iz njegovih motnih oči je odseval zelenkast žarek. Kar se je ustavil njegov pogled na Juraju. Tisti hip se je začni škripanju podoben smeh. — tla. ha! Prebledeti ste, gospod, kakor ;c prebledel ubogi Nemec takrat, pred dvanajstimi leti, ko sem začel blazneti. Spominjam se vseh podrobnosti. Noč je bila čudovito podobna nocojšnji. Prejšnji dan me je zadela strašna nesreča. Najdražja žena. mati mojega otročiča, je bila pobegnila z Lrub-čkom. Dva dni sem taval okrog kakor ji morale razvezafi jezik in ji naložiti visoko denarno globo, ker se je upirala sodišču, V mestecu Casteldaccio je bil pri belem dnevu sredi množice ustreljen duhovnik, ko je prihajal iz cerkve. Mo* rilci so mirno odšli in n'iso niti zagro* zli očividcem, da morajo molčati. Vse očividce je poklicalo sodišče na zasliše? vanje, toda nihče se ni upal povedati, kdo je duhovn'ika ustrelil. V Palermu je policija pobrala neke noči na ulici težko ranjenega moškega in ga odpe* ljala v najbližjo bolnico, kjer ga je uradnik takoj zaslišal. Na vprašanje, kdo ga je ranil, je mož odgovoril, da ne ve. Pripovedoval je, da se je vračal domov in naenkrat ga je nekdo zabo* del. Trdil je pa, da napadalca ni poznal in ga niti videl ni. Razmere na Siciliji so že od nekdaj zelo čudne. Prebivalstvo se že dolga le* ta vzgaja v odporu proti vladi, ki jo smatra za tiranijo. Prositi vlado, naj ščiti nedolžne ljudi, bi pomen'ilo stra* hopetnost in hlapčevstvo. Vsak moški prebivalec Sicilije mora sam s svojimi prijatelji ščititi sebe 'in svoje imetje. Odpor proti vladi in zakonom je bil na Siciliji že od nekdaj solidaren. Zadnje čase se je pa ta naravni instinkt tako razvil, da nalaga tucfi solidarnos* med žrtvijo in njenim napadalcem. Zato ni čuda, d1 oblasti tako dolgo niso mogle priti razbojniški tolpi do živega. Sicil* ska Maffija ni 'imela osrednje organi* zaci je, niti zakonov. Njeni člani so pripadali vsem stanovom. Tolpa je bila razdeljena v več manjših skupin in vsaka je imela svojega poglavarja, ka* teremu so se morali vsi brezpogojno pokoriti. Vsi zločini razbojniške tolpe so mo* rali ostati prikriti. Aretiranim Članom je morala priskočiti organizacija na pomoč. V vseh sporn'ih zadevah je od* ločal poglavar. Za najmanjši odpor je bila določena smrtna kazen. Tolpa je pobirala od bogatih veleposestnikov celo davke. Nekateri so ji morali plače* vati po 50.000 lir letno. Ko je prefekt Mori na Mussolini je* vo povelje nastopil proti razbojniški tolpi, je prosil rimsko vlado, nai mu pošlje na pomoč vojaštvo. S karabinjer* ji, policisti, orožniki in fašistovskimi miličniki razbojnikov ni mogel ukroti* ti. Vlada mu je poslala močne vojaške oddelke in tako se je lahko odločil za odločilni spopad. Prva njegova naloga je bila prepričati tolpo takoj spočetka, da je država močnejša nego ona, in da je trdno sklenila stopiti j'i na prste. Borba se je pričela s tem, da so bili takoj odpuščeni vsi državni uradniki, osumljeni kakršnihkoli stikov z razboj* mško tolpo. Ljudstvo je bilo opozorje* no, da bo najstrožje kaznovan vsak, kdor bi razbojnike podpiral ali pa ovi* ral oblasti pri zasledovanju. Vsak, kdor je imel z razbojniki stika, je prišel pod strogo nadzorstvo. Razbojniki so imeli svoj sedež v Gan0, ki šteje 12.000 pre* bivalcev. To je mesto z visokimi hribi v okolici. Tu je imelo pribežališče več razbojniških tolp, ki so strahovale vso okolico. Kmetje so živeli v nepresta* nem strahu in velik del rodovitnega polja je bil opustošen. Mori je navalil s svojimi četami na Gangi in po krvavi bitki, v katert je padlo na obeh stra* neh mnogo žrtev, je mesto zasedel. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Ženska, ki ima 200 vlomov na vesti Budimpeštanska policija je aretirala te dni na dvorišču bolnice 45-letno žensko, ki je lazila po fasadah kakor mačka in ki ima na vesti okrog 200 drznih vlomov in tatvin. Gre za Ano Kosarv, ki je nastopala zadnje čase pod 16 izmišljenimi imeni in ki spada nedvomno med najdrznejše vlomilke. Med zločinci je dobro znana, ker se peča z vlomi in tatvinami že od svojega 18. leta. 2e v mladosti je bila članica ženske vlomilske tolpe, opetovano je bila aretirana in obsojena, toda nobena kazen je ni izpametovala. Zadnjih 10 let ni bilo o nji duha ne sluha. Že so mislili, da je umrla. Toda za vsak slučaj je policija shranila odtise njenih prstov in prav je storila. Ana Kosary je živela nemoteno sredi Budimpešte v hotelu »Imperial«. Pred tremi meseci se je zglasila pri hotelirki in ji povedala, da leži njeno dete bolno v bolnici in da ne more zanj skrbeti, ker nima službe. Hotelirka jo je sprejela v službo, toda kmalu je prebrisana vlomilka našla v hotelu tajna vratca, za katera niti hotelirka ni vedela. Vratca so vodila na cesto. Dala si je narediti ključ in tako je lahko ne-opaženo zapuščala hotel. Ponoči je hodila iz hotela c^rernljena z najmodernejšim vlomilskim orodjem in poslovala je brez tuje pomoči. Najraje je vlomila v trgovine z zlatnino in dragulji. Tudi v hotelu je kradla gostom prtljago. Na sled ji je prišel slučajno hotelski kuhar, ki je našel v njeni sobi prtljago nekega gosta. Policija je preiskala njeno sobo in našla 20 briljantnih prstanov, 12 bisernih ovratnic, mnogo zlatih igel in drugih dragocenosti. Ko jo je hotel detektiv aretirati, ga je udarila s pestjo po obrazu, zbežala v III. nadstropje, skočila na okno in splezala na fasado. Posrečilo se ji je pobegniti. Šele čez dva dni jo je policija izsledila in aretirala. Draga nevesta Mehiški etnolog dr. Carlos Basari se je vrnil nedavno z velike znanstvene ekspedicije po Guatemali, kjer je videl in doživel mnogo zanimivega. Med drugim pripoveduje tudi o ljubezni pri indijanskem plemenu Maya. Mladenniči tega plemena so v ljubezni zelo plahi. Zaljubljenec hodi po cele tedne okrog koče svoje izvoljenke, predno se ji približa. Potrpežljivo čaka, da nastopi usodni trenutek ko ji more odkriti svoje srce. Preži pri potoku, približa se dekletu in jo prime za roko. Če mu je dekle naklonjeno, se ne upira. Toda ljubezen še ne pomeni, da se lahko vzameta. Fant mora govoriti z dekletovim očetom. Očetje so pa pri Indijancih veliki egoisti. Fant, ki se poteguje za dekleta, mora bogato obdarovati očeta in vse rodbinske člane. Predno pride do poroke, mora ženinova rodbina zbrati čimveč denarja in ga dati nevestini rodbini. Zaljubljenca se poročita šele, ko fant dokaže, da ima zasigurano eksistenco in da bo mogel ženo preživljati. Nekako tako je rudi pri nas, vsaj v pretežni večini zakonov. Zopet samomor češkoslovaškega finančnika V siredo so pokopali dr. Antonina Štycha, ki se je ustrelil. O njegovem samomoru smo že poročali. Istega dne se je pa hotel ustrelit: v gozdu za Ko-lincm nad Labo drugi upravni svetnik finančne družbe in ravnatelj prve meščanske hranilnice v Pragi Bohumil Svoboda. Voznik, ki se je peljal po bližnji cesti, je slišal v gozdu strel in je našel tam težko ranjenega moškega, v katerem so oblasti spoznale praškega finančnika. V obeh denarnih zavodih se vrši revizija in vse kaže, da sta oba samomora v zvezi s finančnim položajem obeh zavodov. Revizija v prvi meščanski hranilnici je ugotovila, da je ravnatelj Svoboda dan pred samomorom izstavil sebi ček za 300.000 Kč, ki jih je tud! dvign:l. To je bil njegov zadnji delikt. Oba zavoda sta bila v stalnih poslovnih stikih in ravnatelj Svoboda je delal svoje transakcije sporazumno z dr. Štvchom, za kar ni prosil pristanka upravnega sveta, ki je po zakonu potreben. Dr. Štych je delal finančne transakcije s pomočjo svojega prijatelja in tako so šle mahinacije nemoteno od rok. dokler ni prenapeta struna počila. Samomor obeh funkcijonarjev je diskreditiral vse njuno delovanje. Oblasti domnevajo, da sta oba funkcijo-narja denarnih zavodov dajala poedin-cem in korporacijam visoke kredite, za katere pa ni bilo potrebnega jamstva. Samomora dokazujeta, da sta bila oba prepričana, da ne bosta mogla zagovarjati svojega delovanja pred sodiščem. Vse kaže, da se bo razvil iz tega velik finančni škandal. Krvava bitka na komunističnem shodu V soboto popoldne je priredila komunistična stranka v slovaški vasici Beregseg pri Hlohovci volilni shod, ki so ga neprestano motili brata Kuhari-kova in dva sinova mlajšega brata. Župan je skušal razgrajače pomiriti, toda vse zaman. Bilo je že po shodu, ko je šla skozi vas orožniška patrulja. Ljudje so bili še zbrani pred cerkvijo. Na zahtevo župana in nekaterih vašča-nov je orožniška patrulja potisnila razgrajače iz množice, kar je starejšega Kuharica tako ujezilo, da je zagrozil orožnikoma, da iu ubije. Zato sta ga orožnika aretirala. Ker pa ni hotel iti ž njima prostovoljno, sta ga hotela uklenili. Pomagal jima je župan z va-ščani, kajti Kuharik se je energično uprl. V hipu, ko sta ga orožnika ukle-pala, je potegnil njegov brat nož in zabodel od zadaj enega orožnika v glavo, drugega pa v hrbet. Orožnika sta takoj obvestila svojega poveljnika, ki je poslal v vas 6 orožnikov, da bi razgrajače aretirali. Orožniki so prišli v vas pozno zvečer, toda v Kuharikovi hiši niso nikogar našli. V hipu, ko so odhajali iz hiše čez dvorišče, je starejši Kuharik ustrelil iz neposredne bl;žine z revolverjem na stražmojstra Blažka in ga zadel naravnost v srce. Stražmojster ie obležal takoj mrtev.. V tistem hipu je ustrelil tudi Kuharikov brat, ki pa ni zadel. Orožništvo je moralo seveda v silo-branu rabiti orožje in nastala je bitka, v kateri ie drugi stražmojster ustrelil 21 letnega Josefa Kuharika. Druga dva Kuharika sta Še naprej streljala na orožnike. Končno se je orožnikom po-srečilo starejšega Kuharika razorožiti in aretirati. Mlajši brat in njegov sin sta v temi pobegnila. Aretirali so ju šele drugi dan v Nitri, kamor sta bežala ponoči peš. Francoske anekdote Kneginja Palatinova je pisala: De-marets je hotel dati na račun mojega sina še eno dete. on se je pa uprl, rekoč: Ne, to dete je preveč podobno hariekinu. Sestavljeno je iz raznih delov. op roga maršala de Luxenbourg je pela popevko, ki jo je seslavil nekdo v njen zasmeh, ko je bila prvič omožena. Četrti stih se je glasil, da je lahko maršalovo ženo imel vsak, kdor jo je hotel. Priletna dama je imela na sumu grofa de Fresseau, da je zložil popevko. Nekoč mu je dejala: Ali poznate tole popevko? Sestavljena je tako dobro, da bi avtorju resnici na ljubo ne le odpustila, marveč bi ga celo objela. Počaščeni Frasseau je šel na limanice. — No, torej gospa maršalova, jaz sem avtor — je dejal. Za nagrado je dobil par krepkih zaušnic. Neki gospod je dejal madame Chamfortovi, da je vedno dobro vozil, ker se je ravnal v občevanju z ženskami po tehle načelih: Govoriti o njih vse dobro, hvaliti one, ki so pomilovanja vredne, molčati o drugih, videti jih redko, ne zaupati jim in paziti vedno, da sreča moškega ni odvisna od ženske. Vojvoda de Gevres je bil nizke postave in zelo grd. Nekoč se je izpre- hitreje in močneje utripljejo. Odložil je veslo in poslušal šumenje valov. Podoben je bil mnatiku. Slednjič je zašepetal: — Kati, kličeš me, čujem tvoi jok, pridi, podaj mi roko, potegnem te na suho, uboga tuja Madonna! Juraja je obšel smrten strah, raz-vneta fantazija mu je pričarala strahotne slike. Zajecljal je eno samo besedo: Voda! Potem je pa začel otipavati deske na dnu gondole. Bile so še suhe, toda kai bo čez nekaj minut! Rena je zatisnila oči in obsedela nepremično. Juraj je bi] ves iz sebe, pokleknil je na dno gondole, poslušal šumenje valov, tresel se je in opazoval vse kretnje čolna. Jecljal ie nekaj nerazumljivega in se obračal zdai k Reni. zda i k starcu, ki menda ni ničesar slišal ne razumel. Slednjič ie padel ko dete Reni k nogam. — Gospa Reni! Prosite tega blazneža, da se vrne! Mene ne bo ubgal. Bože moj! Bojim se, pomagajte! Zakril si je ob-az z rokami in zaplakat je. — Nočem umreti, pomagajte, k bregu, hitro! Za hip je odprla oči in ga pomilovalno pogledala. Potem se je menda nečesa spomnila, obrnila se je k čolnarju hajal s prijatelji po versaillskem parku, kjer je videl več slug lepe, visoke rasti. Globoko je vzdihniL rekoč: Le poglejte jih, za lepo postavo se imajo zahvaliti nam. Zdaj pa poglejte mene, za grd obraz in nizo postavo se imam zahvaliti njim. * Kavalir, zelo lep mož, se je oženil z grdo, toda zelo bogato devojko. Ko so mu prijatelji to očitali, je odgovoril mirno: Kaj se Čudite? Računal sem s težo, ne pa z obliko. * Bautru, videč v sodni dvorani sliko, na kateri se objemata pravičnost in mir, je dejal: Objemata se pred ločitvijo in nikoli več se ne bosta videla. Damske plašče najnovejše s kožuhoviao ali brez od 300 do 600 Dm dekl&ke v velikosti od 2 Bet dalje od 110 nar>rej damske Kasha obleke od 240 naprej zimska krila in bluze od 70 naorei kakor tudi damske in otroške barbent obleke nudi najceneje: 13391 F. in I. GORlCAR, LJubljana, Sv. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v izložbi! Nebo v decembru Solnce se bliža v decembru najnižji legi pod nebesnim ekvatorjem, ki jo doseže 22 decembra, l. decembra je solnce 21° 49* pod ekvatorjem, 22. decembra ob 3.04 pa že 23° 27'. Dan se v decembru šo nekoliko skrči, vendar pa razmeroma že neznatno. Koncem decembra traja dan 8 ur 15 minut 22. decembra ob 3.04 stopi solnce v znamenje Kozoroga in s tem nastane astronomična /.ima, ki traja do 21. marca 1929. Meteorološka zima se pa prične že prej. Luna je začetkom decembra nad ekvatorjem, kateremu se približuje in ga prekorači 6. decembra. Najnižjo lego pod njim doseže 13. decembra. Po tem se vrača k ekvatorju, ki ga prekorači 21. decembra in doseže najvišjo lego nad njim 27. decembra. Lunine faze bodo: zadnji krajec 4. decembra ob 3.32, mlaj 12. decembra ob 6.06, prvi krajec 20. decembra ob 4.43 in polna luna 26. decembra ob 20.35. Planeti: Merkur se zdaj ne vidi, ker je v neposredni bližini solnca. Venera se leskeče na jugozapadnem delu nebosklona kmalu po solačuein zahodu. Počasi se približuje zemlji in zato se vidi že z manjšim daljnogledom. Vidimo jo lahko tudi s prostim očesom, ker je svetlejša od najsvetlejše stalnice na nebu Sinusa. Vidi se kot kolobarček z dozdevnim premerom 16" in ima obliko lune nekaj dni po prvem krajcu. Začetkom decembra zahaja Venera po 18, koncem decembra tik po 20. Opazujemo jo najlažje kmalu po solnčuem zahodu na jasnem večernem nebu, če je ozračje Čisto. 15. decembra zvečer bo luna blizu Venere. Mars je v sozvezdju Dvojčkov in se vrača koncem decembra v sozvezdje Bika. Mars, ki je za Jupitrom najsvetlejši objekt zimskega neba, doseže najvišjo lego na nebu okrog polnoči tako, da se vidi vso noč. Mars je v decembru v najugodnejši legi za opazovanje. 15. decembra bo najbliže zemlji, oddaljen bo od nje kakih 87 milijonov kilometrov, a 21. decembra bo v opoziciji s solncem, kar pomeni, da bo stal približno na nasprotni strani nebosklona. Jupiter je v sozvezdju Ovna in se vidi skoro vso noč. Po svoji opoziciji v oktobru se sicer stalno oddaljuje od zemlje, vendar se pa vidi tudi z manjšim daljnogledom. Saturn se v decembru ne vidi, ker je blizu solnca in ker nastane 13. decembra njegova konjunkcija s solnoem. Uran je v sozvezdju Rib in se vidi na večernem nebu kot stalnica 6. zvezdne velikosti. Neptun je v sozvezdju Leva in se vidi zjutraj, toda samo z daljnogledom, ker je podoben stalnici 8. ali 9. velikosti. Meteorji: V prvi polovici decembra stopi v akcijo velik roj meteorjev Geminid, nazvan po svojem radiantu v sozvezdju Dvojčkov. Lega zvezdnega firmamenta začetkom decembra ob 20. sredi decembra ob 19. in koncem decembra ob 18- Na severovzhodu vzhajajo Dvojčki, dalje proti vzhodu Orion, nad njim pa KoČijaž, Bik in Perzej, na jugu tik nad obzorjem stoji Kit, nad njim Ribe, An-dromeda in Pegaz, v zenitu je pa Kasiopea. Na jugozapadu se približujeta obzorju Vodnar in Kozorog, na zapadu tik nad obzorjem je Orel, nad njim pa Labud. Na severozapadu sta Lira in Herkules, na severu tik nad obzorjem pa Velia Medvedica. in mu velela odločno: »Vrni se!c Njen glas je zdramil starca iz letargije. Prijazno se ji je nasmehnil, pograbil je veslo in kmalu so bili v pristanišču. — Madonna, ne bojte se, saj se že vračamo. Potem je pokazal na Juraja, čepečega in drhtečega v kotu, in dejal je zaničljivo: Dihur! Pristali so k bregu. Juraj se je poslovil od svoje družice in komaj se je privlekel do svoje sobe. Oblečen je legel in začel razmišljati o groznih trenutkih na morju. Sele ko ga ni bilo več groza, je videl vse jasno pred seboj in sram ga je postalo. Bil je kompromitiran in za vedno onemogočen v Renininih očeh. Vedel se je kakor histerična ženska, videla je njegove solze in vse njegovo podlo, dihurjevo vedenje. Kaj mu more po vsem tem poveriti krmilo svojega življenja? Tisti hip je vstopil sluga s pismom. Vedel je že vnaprej, kaj mu piše. Ko je vzel pismo, je začutil v kuverti zaročni prstan. Tedaj se ie spomni! trenutka v gondoli in kakor ostro bodalo mu je presunila srce čolnarjeva psovka: »Dihur!* norec, če sem le zagledal kako žensko, sem zaškripal z zobmi. Pil sem noč in dan in ko mi je zmanjkalo denarja, sem se odpeljal z gndolo k Markovemu trgu. Ni mi bilo treba dolgo čakati. V mojo gondolo je sedel zaljubljeni parček. Ona skoro še dete bujnih svetlih las in modrih, sladkih oči. on mlad, lep, morda ženm, morda mož. Bila sta Nemca, spoznal sem ju po govoric1:. Odpluli smo na morje, noč je bila kakor nocojšnja. Stoječ z veslom v roki sem videl dve senci, ki sta se strastno objemali. Ime ji je bilo Kati, slišal sem to ime večkrat. Vso pot sta se objemala in poljubljala, šepetala sta si sladke besede in se smejala kakor deca. Bil sem že vajen takih prizorov toda, ko sem Videl tako blizu to veliko, neskaljeno srečo dveh mladih src, se je zgodilo z menoj nekaj čudovitega. Spomini sem se svoje žene in vse svoje nesreče. Srce se mi je skrčilo, zobje so začeli kar sami škripati, a mlada zaljubljenca sta se poljubljala, kakor da se rti zgodilo nič hudega. Satan mi je začel šepetati grozne nakane, nisem se mu mogel upirati. Odložil sem vesla in se sklonil. Vedel sem, da je v gondoli Špranjica, ki sem jo bil nedavno dobro zamašil. Odstranil sem deščico, poteg- i nil iz špranje cunjo in voda je začela teči v gondolo. Obrnil sem se k zaljub-j Ijencema in dejal mirno: — Molita, napravil sem luknjo v gondol^ čez nekaj minut utonemo. On je planil pokonci, zdelo se je, da i ne razume mojih besed. Ponovil sem i jih, voda je ta čas že zalila dno in šele j tedaj je spoznal, kai se je zgodilo. Sledili so strašni prizori, on je padel k mo-: jim nogam in mi jih začel poljubljati. Ponujal mi je pest bankovcev in iz oči mu je odsevala blaznost. Jaz sem pa stal nepremično. Z veseljem sem gledal, kako je voda zalivala gondolo. Čoln je pastajal vedno težji, začel se je po-i tapljati. vsak hip se nam je zdel več-i nost. Zlatolaska je bila že do kolen i v vodi, ko je pokleknila. Kakor Madonna je dvignila modre oči k nebu in začela je moliti. Potem se je ozrla name. Santa Maria! Kakšen pogled fe bil to! Kakor da nekdo duši drobno tičico, tako mi je bilo pri srcu. Ničesar drugega se ne spominjam, zapomnil sem si samo trenutek, ko je voda že dosegla rob gondole in ko so nas objeli valovi. Plaval sem nekaj časa, rešila me je ribiška I ladja, ona dva pa nista znala plavati in sta takoj utonila. Umolknil je. Zdelo se je, da tri srca Stev. 27 S. «S L O V F N* ?• k* 1 NAROD« dne 30 novembra 1028. ————■ —I II« » yi- v—- ----. . | M | Str»d 7. Edgar VVallace: t Kdo je morilec ? Roman. — Povsem naravno je, da je imel Mandle mnogo sovražnikov, — je razlagal spotoma bratu. — Marsikoga je spravil v tečo in dasi se nihče ne zmeni za grožnje zločincev, izgovorjene v gnevu po obsodbi, vendar se vsak detektiv zaveda, da jetniki v kaznilnici neprestano razmišljajo, kako bi se osvetili. — Misliš, da je bilo tako tudi z Man-dlejem? — je vprašal Lex. — Najbrž, — je odgovoril Sokrates, — najbrž. — Ljudem, ki se naselijo v bližini po dolgem bivanju v tujini, ne smeš nikoli zaupati. Iz dimnika Jetheroeve hiše se je valil dim. ko sta se ii brata približala. Odprla jima ie služkinja, ki je bila presenečena, videč tako zgodaj zjutraj goste. — Gospod Jetheroe je v svoii sobi, — je dejala. — Koga nai javim? — Recite samo Smith in da prihajam v zelo važni zadevi, — je odgovoril Sokrates. Odvedla iu je v prostorno, skromno opremiieno delavnico, kjer je sedel za veliko hrastovo mizo. polno razmetanih paD;riev. prileten mož. Vstal je In in popadal izpod gostih, sivih obrvi. — Čudovit mož. — si ie mislil Sokrates. Bil ie dobrih šest čevljev visok, a ker ie bil suh. se ie zdel Še večji. Obraz ie imel droben in fin. Lasje So mu viseli čez ovratnik, kakor bela Sniva. Lexingtona je spominjal na portret slavne?* skladatelja Liszta. — Dobro jutro, gospoda, — je dejal Jetheroe. Njegov pozdrav ni bil preveč prisr-V njegovem trdem in osornem glasu je bilo nekaj grozečega in za Lexingtona celo zoprnega. — S čem vama morem postreoi? — Veva, da poznate Johna Mandle-ia, — je deial Sokrates nrrno in zdelo se rrra ^e. da se ie mož zdrznil. — Da, poznam gosnoda Mandleia na videz, — je delal J**fieroe. _ Sedita, prosim. Ali vaju pošilja on? — Mandle ie mrtev. — Mrtev? Čuden izraz se je pojavni v njegovih očeh in njegovo vedenje se je le neznatno izpremenilo. — Mrtev, pravite? — Snoči je bil umorjen blizu vaše hiše. — je dejal Sokrates. Po teh besedah le zavladala grobna tišina. — To ie — zelo — zanimivo. — je dejal Jetheroe in njegov glas ie zvenel trdo, osorno. — Seveda, to je res — neprijetno. Ali ste že izsledili morilca. — Iščemo ga. — je odgovoril Sokrates. — Vi ste detektiv? Sokrates se je zasmejal. — Zdi se. da sem, dasi nisem v služb!. Qmit!i ie mole ime Morda ste cen o meni že kaj slišali. Sok je bil presenečen, ko je Jetheroe prikimal. — Da. Čital sem vašo knjigo o preizkušnjah krvi, je dejal. Ali vam smem postreči z informacijami, gospod Smith? Moram vam takoj povedati, da se z Mandlejem nisva nikoli srečala, dasi dobro poznam njegovo pastorko. Da, zelo dobro jo poznam, — je ponovil svojo trditev s posebnim povdarkom. — Ali je bila gospodična Temple-tonova snoči pri vas? To pot se je Jetheroe imenitno obvladal. — 2e dva ali tri dni se z gospodično Templetonovo nisva sestala. — Torej snoči ni bila pri vas? Jetheroe je odkimal z glavo. — Zakaj mislite, da je bila pri meni? Zdi se mi. da je doma pri Mandle-ju. Ali že ve, kaj se je zgodilo? — je vprašal. Ni bilo povoda, da bi Sokrates mislil, da ga hoče mož speljati na napačno sled. Niegov glas in njegovo vedenje je bilo neprisiljeno, odgovarjal je brez oklevanja, a vendar ie Sok čutil, da se Jetheroe z njim igra. — Ne zamerite, gospod Jetheroe, toda zdi se ml. da je vas vest o Man-dlelevi smrrl zelo presenetila. — Niti naimanj msem presenečen, — je deial Jetheroe. Nagoni! se je na stol in sklenil roke. — Ta vest me ni niti ganila, niti presenetila. — A zakaj niste presenečen;? — je vprašal Sokrates osomo. Jetheroe se je koma i vidno nasmehnil. — Mandle ni bil baš najsimpatič-nejši mož na svetu, — je odgovoril. — Zelo grdo ie ravnal z Molly. toda to ne spada k stvari. Toda kot bivši policist je imel gotovo mnogo sovražnikov, kajti bil je hudoben in brezobziren. S svoii m prijateljem Stonom ni nikoli okleval, kadar je bilo treba prestopiti meie pravičnosti im obsoditi kakega nesrečneža, ki jima je prišel v kremplje. — Zdi se, gospod Jetheroe, da o njem marsikaj veste. Jetheroe je skomignil z rameni. — Človek marsikaj zve. Sicer pa takrat ni bil tako znan, kakor ste zdaj vi, gospod Smith. — Ali je vam storil kaj zalega? — je odgovoril Jetheroe in se znova škodoželjno nasmehnil. — Slučajno sem se spomnil, da ie delal drugim krivico. Bil sem dolgo v tujini. Sokrat Smith je napeto razmišljal, zakaj Jetheroe s tako jezo govori o Mandleju in zakaj je tako mračen. Na videz slučajno ie segel v žep in potegnil iz niega notez. — Nečesa sem se spomnil, — je dejal. — Nisem sicer član Scotlan Yarda. toda moja navzočnost na kraju zločina me sili, da se uradno udeležim preiskave. — Kje je bil ustreljen? — je vprašal Jetheroe. — Kako pa veste, da je bil ustreljen? — je odgovorfl Sok naglo in samo za hip se je mož zdrznil. Menda mislite, da sem inform'ran o umoru. — ie dejal smeje. — Takoj vam pojasnim, zakaj domnevam da je bil ustreljen. Bilo ie o pol ene ali tri četrt na eno — dotlej sem sedei tu in korigiral članek za «Scient:fic Englishman. evo ga, tu ie, — in pokazal je na kup tiskanega papirja. — Pri delu sem zaslišal strel. Razlegal se ie iz doline. Dolino imenujemo malo kotlino, oddaljeno dobrih tristo sežnjev od moie hiše. dasi teg:a imena ne zasluži. Tam izvira studenec, ki naraste ob deževnem vremenu v hudournik. — Ali ste slišali samo en strel? — Samo enega. — je odgovoril Jetheroe. — Toda nisem se zmenil zanj. Mislil sem, da je streljal divji lovec Takoj sem se pa snomml strela, ko ste dejali, da te bil John Mandle umorjen. _ Hm, — je dejal Sok in pripravil notez. Stal je pri Jetheroeu in opazoval na mizici pred njim čajno skodelico in krožnik, na katerem je ležal košček z maslom namazanega kruha. Sok je položil notez na koleno in napisal na listek nekaj besed, a Jetheroe ga je radovedno opazoval. — Je vam znano tole ime? — te vprašal Sokrates in mu pomolil notez. Jetheroe je pogledal, odkimal z glavo m vrnil notez. — Ne, ni mi znano, — je dejal. — Čemu pa vprašujete? — Čudim se, — je dejal Sokrates in spravil notez v žep. — Torej se snoči res niste sestali z gospodično Templetonovo? — Je vprašal flegmatično. — Nikakor ne. — je odgovoril Jetheroe. — Nisem govoril z nk) že-- Sokrates ie vstal in potegnil izpod Jetherove mize velik koš za pap*r, poln zmečkanega papirja. Segel ie v koš in potegnil nekai iz njega. — Povejte mi, prosim, kako je prišlo tole med papir, — je dejal in Lex-ington je debelo pogledal, videč damski čevelj. In naenkrat je spoznal, da ie to drugI Čevelj, a prvi je tičal v blatu v dolini._ Uteha. Oh, zrcalo sem razbil. To pomeni sedem let nesreče. — Ne bodi tako babjeveren. Čez sedem let morda sploh ne boš več živel. Nove knjige in revije Ivan Cankar: Zbrani »piši. Izšel je osmi zvtztk Cankarjevih zbranih spisov, ki j'h je izdala Nov** založba. V njem so trije Cankarjev, b ri Gospa Juiit Kri? ua gcri in TOal,' Matjaž. Uvodoma je tireinik ražom 9 pred< W* n poiskal zveze med temi deli v pisateljevem duhovnem m umetniškem razvoju. Tako je o Gospe Juditi napisal literarno Studijo o poe*ankj knjige, g Cankarjevem duševnem razpo1 oženju ter □ zvezah med knjigama Gospa JurHt in TTi?a Marije Pomočnice. Osmi zvezek Cankarjevih zbranih del te gotovo eden milep^ih in prinaša vsa dela lepo zaokroženi, '^nano je tudi. da je bil »Križ na crori najljubša Cankarjeva povest. Vsa ta dela so sedai loj o preurejena in bodo učinkovala s podvojeno močjo. Uverjeni smo, da bo vsak lo rad se4 Dm. v pohisnje 110 Din. Broširana stane samo 68 Din. la slovenačke književnosti. Zelo zanimiva knfica, ki priča, da so se začeli tudi Srbi zanimati za slovensko kulturno živl;e nje, zlasti za na5o književnost. Omikani srbski Javnosti je bila potrebna knjiga iz katere bi vsaj približno spoznala našo književnost. In dobila io je. Km'irra si ier n? debela, obsega namreč samo 130 strani, vendar pa za prvo silo 7ado5?i r»r;^nr0 ^oVn; točen preeled slovanske kniiževno^ti od najstarejši do modernih pisateljev Uvodoma pravi avtorica Ljubica S. Jankovič, da knjiea ni namenjena samo šolski mladini, marveč vsem onim. ki z zanimanjem slede kultnr nema življenju vseh jugoslovanskih pokra jin. Knjižica je razdeljena v dva dela, v prvem so izbrani primeri, v drusrem je EBPido-vinski del. V izbranem delu so prevodi pe *mi in nekaterih del skoro vseh naših pesnikov in pisateljev od Valentina Vodnika do Prešerna, Gregorčiča in Aškerca, v zgodo vinskem delu pa ie biotrrafija naSih pisateljev in nesnikov, razni članki, eseji stuiiif1 in beležke. H koncu je podala avtorica to?en pregled slovenske literature in registriral |e vsa o slovenski njižovnosti že napisana dela razprave in studiie. Navedena so tudi imena vseh naših pisateljev. Priznati ie treba, da Jankovičeva dobro pozna slovensko literaturo In da se je z vnemo lotila oosla. O tem pHeajo tudi posrečeni prevodi nekaterih Prešernovih. Aškerčevih Vodnikovih in drugih pesmi. Knjiga je izšla v založbi Kreditne in Pripomočne zadruga profesorskoga društva v Beoorradu »Zvonce«. List s podobami za slovensko mladino. Izšla je novemberska številka >Zvončka«, priljubljenega mladinskega lista Kakor vse številke, je tudi ta nolna pestrega Sledeče srečke drž. razredne loterije kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z«, v Ljubljani, Sv, Petra cesta št. 19, so bile dne 27. nov. 1928 izžrebane Din 2000 — 53420. 91717. 120291; Din 500 - 5704. 7517. 7520, 7566. 14140. 20003. 34741. 40577, 46041, 46122. 46149. 46178. 46180, 97336, 97339, 97351, 97406, 97426, 97457. 99726, 103146. 103168. 108124. 108144. 108171, 108220, 109852, 109864, 109877. 109880. 115650, 120138, 15417, 15428. 12122. 99720. 34636. Izžrebane srečke na dobitke Din 500 si>re iemamo v zamenb za ne izžrebane XVII. kola. Kdor Želi igrat! v novem kolu naj na« pošlje takoj izžrebano srečko, da mu pošljemo novo, ki bo x izžrebanim zneskom plačana že za vseh 5. razredov. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana Sv. Petra cesta 19. 20007. 20043. 20073, 20122. 20158, 30918, 30975. 58253. 58300, 58364, 66672, 70390, 84559, 97308, 99750, 99770, 99802. 99844, 998S2. 103105, 103145, 109702. 109765, 109810. 109829. 109831, 109839, 120149. 123916, 123931, 123940, 123949, 123993, gradiva, ki bo razveseljevalo otroška srca. Opremljena je s sliko našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, a Janko Leban ie napisal njegovo biografijo. ^Zvonček« izhaja med šolskim letom vsak mesec in tftane letno 30 Din. Li>t mladini toplo priporočamo. Naroča se v Učiteljski tiskarni. Dhan Gopa! Mukerdži: Mladost v džungli, prevedel Josip Vidmar, založila >Založba Svete, Ljubljana. P»-vo resnično pravo knjigo o rižuntrli prinaša letošnji Miklavž slovenski mladini Indijski deček Go-pal stanuje s svojim očetom na robu džungle. Tam se kmalu seznani z vsemi njenimi prebivalci. Narava, z vsemi svojimi pestrimi pojavi, postane sčasoma dečkov učitelj. V gluhi tišini in neprodirni temi obdan od vseh strani od pritajenega, a vendar ogromnega življenja džungelske div;ine, pričenja mladi Gopal svoje prvo učen jo. Poleti čud nitih in nenavadno močno opisanih dogodivščin na nočnih pohodih v džunglo, je narava tako intenzivno doživljena, kot do sedaj še nikjer v kaki mladinski knjigi. Knjiga pomeni za vsakogar močno, sveže doživetje. Prevod je prvovrsten in ga je oskrbel Josip Vidmar. Cena knjigi, vezani v celo platno, z originalnim ovitkom akad. slikarja Božidar Jakaca in tiskani na najfinejšem papirju je Din 60.—. broširani pa Din 48__, po pošti Din 3.— več. Naročilu sprejema »Založba Svet«, Ljubljana, poštni predal 260. Segajte pridno po tej knjižici, ki bo v kras vaši knjižnici in veselje vasi mladini. Dr. Ljudevit Pivko: >Rame ob ramenu.« Tretja knjiga >Val bella«. Klub dobro-voljcev v Mariboru je založil novo delo dr. Ludevita Pivka, odličnega borca za naše osvobojenje. Dr. Pivko piše v poljudnem iivahnem slogu o avstrijski in nemški propagandi pri antnnti, o avstrijskem odporu proti češkoslovaškemu in jugoslovenskemu narodnemu pokretu med vojno. Tajni avstrijski načrt je bil tako premeten da so mu v nezaupljivi Italiji res nasedli in začeli jemati Čehoslovake s fronte, potem so pa osumili tudi Jugoslovene. Avtor opisuje svojo borbo proti tajnim mahinacijam in laski nezaupljivosti. Ta ovojni roman« je resnice opis važnih dogodkov, v katerih nastopajo aktivni in tudi nam znani častniki, diplomati itd. V knjigi >DrupLjubljanskih tipov«, Josip Suchy knjigo spominov na Kamnik in njegove meščane pred dobrega pol stoletja. V šegavi obliki je orisal idilično življenje kamniških purgarjev, z nekako otožno radostjo podal sliko patriarhalnih razmer v malem podeželskem mestecu in oživil mnoge že napol pozabljene dogdke iz polpreteklih dni. Knjiga je razdeljena na dva dela: v prvem je mali Pepček junak dneva in pripoveduje svoje čudovite storije in Čine. Drugo polovico polnijo razne vesele in otožne črtice iz Kamnika sedemdesetih let V vseh teh zgodbah nastopa pisan svet zanimivih postav, pravih originalov, dobričin in Saljivcev, ki jih že davno kri j s hladna zemlja tam na Žalah. Ta najnovejša knjiga Josipa Suchega je pisana iz ljubezni do domačega mesta in njegovih poštenih prebivalcev in v spomin blagopokojni babici, Krišto-fovi mami, kateri je tudi posvečena. Delo je pravi slavospev Kamniku, kakor mu ga menda doslej še nihče ni napisal. Lepo izdana knjiga, ki jo je založil J. Suchy. Ljubljana T. P. D., sam, stane broširana Din 25.—, solidno vezana v celo umetniško platno pa Din 35. aH 4oairnin, razmnoževalnih «trojev r> blagor* oo kor kurencn< cent L u J Ba >1sc ^lenaurgovč ulica 611 na Kongresnem trgu 15 ppi nOVAK-U v spec trgovini sukna rtAlEfOLIb NAJUGODNEJE* ! ^AiCtiNrifF Doubi stoti za suknje od.....Din VSI - Mandarin in črna sukna od ... . m 165*— Marengo in kamgarni črni za plesne in večerne obleke od M 224*— Modni kamgarni za obleke od . . . „ 148*— Športni ševioti volneni od . . . . „ 72*--Kasna in velour za damske plašče (prej Din 195*—) „ 142- Scbrollov sifon, 80 cm širok komadi po Din 23*—, m a Din 13*50 Primerna in praktična Miklavževa in božična darila ■ T^BLER 0 o Svetovna tovarna litamlB lip * čokolade, bonbonov* kakao-a • atentirane po celem svetu: TOBLhLRONE: z alpinskim medom in mandlj o NIMROD: s sladom m biskvitom. 85 lahtevaite povsod TOBLERIDO- grenka čokolada ?a gurman« Al se zente >svoboditi revmatizma in protina? Trgacjc, tbadadoče bodečizic v udih io členkih, otekline členkov, pohabljen« nog« te roke, z badanj e, trganje v raznih delih telesa, da celo slabost oči tO včasih posledice botečte vsled revmatizma in prehlaienja, ki se morajo odstraniti ker bi bolezen vedno bol] in boli napredovala- 13464 JAZ VAM NUDIM zdravilao pijaco. Id Vam razkraja sečno kislino, pomaga pri prebavi in čiščenju. Ni to ka-kino unfrverzaJco sredstvo ali skrivnostno zdravilo, ampak zdravilo, ki ea Je dala dobra mati najava za đobrobk bolaeca Človeštva. Vsakemu brezplačno za poskušalo. Pišite mi takoj io dobit) boste iz motifa skkdltČ. Id so po vseh državah, popolnoma br*pJačoo in franko eno steklenico za poskušajo obenem z navodilom in ix>ačnc razpravo Tako se boste mogli sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu ki njegovem deiovanjn. Aukus« Marzke Berlin — VVilmersdorf. BruchsalerstraSSe Nr. 5. Abt. 15 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Dio 38 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Bro-zović, Zagreb. Ilica 82, Kemicka čistilnica perja. I09/T Garnitura za jedilnico, >t nsko ogledalo, omara za garderobo, slike, igralna miza, steklena, poret lanaata in kuhinjska posoda hd. naprodaj. Od 10.—12. Er]av-č* a ces»t 14, U nadstr. 25-11 Lutke (punčke) se popravljajo. Stari trg 6, trgovina Keler 2543 Kupujemo zlato, srebro, platin m plačamo 1 sre orno krono Din 3.60, 2 srebrm brca* Din 7-20, 5 srebrnih tron Din Id—. Prevzamemo v poz!a-čenie in posrebren]«. Tovarna za jOCenje dragiti *cvin, Sp. SdSka, Sv. Jerneja cesta 8. 110/T Romane P. n. čitateU-j-m vljudno dam na rnanje da se «N Števrke vseh -Omanov cširom Svijeta« kake tudi «Lepi Romani» dobivajo dnevno cd 2.—5. ure popoldne pri 2 as to p <• v z- «Sirom Svijeta*. Aleksandro-a cesta, veža kino Ide a. It. dvorišče 2491 Klavirji, pianini Bdsendorffer, H5lzl & Heiizmann so nesporno najboljši Dobite jih za najmanjše obroke le pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg 3. z 3-1 etno garancijo i Din 60'- dobite samo pn Ivan PaklŽ, Ljubljana Pred Škofijo 15. Cafe expressl Stroj za kuhanje kave, čokolade itd., popolnoma nov, po nizki cen} naprodaj. Naslov v upravi Mata. 2474 Tvornica vagonov v Sretrtski Mltrovici sprejme ključavničarje, ličarje, mizarje in dva stražarja. 2540 Čevljarski pomočnik vešč fivanega, zbitega kakor tudi vsega ostalega dela te obrti. Želi vstoprti k vdovi kot poslovodja, tudi na deželo. Ponudbe na opravo »Slov. Naroda* pod «Cev-l)ar»/2539. Večjo trgovino pekar i Jo ali gostilno na prometnem prostoru vzamem v najem ali kupim v večjem trgu aH mestu. Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod tKupim»/2538. Katera dama želi znanje z gospodom (ločenec), star 29 let, s stano shržbo in nekai premoženjem. Prednost imajo s svojim stanovanjem. Le resne ponudb« s pornrra naslovom je poslati na upravo lista pod »Tajnost zajamčena»/2537. Krušno moko najbolISe vrste dobite vedno svežo pri A. & M. Zor man Ljubljana, Stari trg 32. Blago dostavimo tudi na dom. Prevzamemo v mlev tudi vsako množino domače ali banaške pšenice — pri manjših množmah io takoj zamenjamo za moko in otrobe. 1133BETE1HHBE3E SnezDč levlie id galn sprejema v popravilo tvrdka MatUa Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6. 10S/T M f^ia% vam piačamo, ako vaše |*WWW lt#isl bradavice, fituria očesa, otiščanci, odebeline ne bodo v 3 dneh brez bolečin zanesljivo, brez nevarnosti in brez noža odstranjeni. \^kmV a Zdravniško priporočilo, Dr. Cvrakus B., Wien, piše: „Sem z Ria zadovoljen, pošljite nada inih 24 lončkov ker jih hočem porabiti pri svoji pacientih." — Cena z garancijskim pismom D»n 9"—, 3 lončki Din 18 — 6 'ončkov Dn 32'—. Dr. Nic. Kemeny, Kosice, Kaschau, poštni predoi 12 N Češkoslovaška. Dvokoiesa. motorji, Šivalni stroji, otroški in igračnd vozički, tri-cikiji, bolendorifi. skiro, otroški avtomobili Prvovrstno blago po najniži ih cenah. Velika Izbira -ceniki franko — prodaja ua obrok* «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovsk? c. 4. Za Miklavža Oglejte si novosti. Vsaki dan zvečer in ob nedeljah razsvetljena razstava s pofooom na elektriko Razne novosti otroških in igračoib vozičkov, holenderjev, skiro. triciketjnov. malih dvoko-koles In malib avtomobilov pri Tribuna F. B. L. Ljubljana. Kar-'ovska cesta 4. 2234 Za Miklavža in Božič Prodaja po lzre n vetenje te ravno tako hitre sope« sa navadno Šivanje — Poleg vseh predno**. Jd Y± ta TO^a »valni »tro* STOEWER, le roosie prepricn'.i ! —— , Graška umira vagonov id rtroK deln. družba prej JOH. VVEITZER. Dleseloui motor] s kompresorjem ali brez njega, oc 30—3000 HP. Majhni obratni stroški Mnogo priznanj. Brezplačna pojasnila in ponudbe potom naših zastopstev v Beogradu: Ing. O. Meinhard, Knez Mihajlova 49 v Zagrebu: „Snop" Hrvatska Gospodarsko - Prometna Zadruga. Gaieva ulica 32. NajdoirTŠenejš! aparati „Philidyn - Standart" s Philips-Sirmgitter svetilkami A 442 in B 443 so izšli iz izdelave in sicer s 3, 4, 5 svetiljkami in 6 svetiljkami Strmgitter-Ultradvne. Ti prekašajo vse dosedanje aparate. Prepričajte se, pridite na koncert ali izprehodite se po Jakšićevi ulici!! Tvorniške cene. Zahtevajte še danes brezplačen najnovejši, bogato ilustrova- ni cenovnik. „Radioblažek" — Beograd Jaksićeva ul. 11. Telefon 41-65. Mesečni obroki zanesljivim plačnikom po originalnih cenah. 8. J L, B L J e u a Miklavževo darilo j|. kvahtetm * šivalni stroj »GRiTZNER" n »ADLER" najlepše opreme, edina tovarniška zaloga pri j UUBL3ANA Nizke cene. Plačljivo rofii na obroke IKLAVŽEVO DARILO Plet Ini Stroj kompleten in „DUBIED" od dobrega najboljši pČSaln stnoj najboljši je samo švicarski URAN A" v 3 velikostih. Nizke cene, tudi na odplačevanje pri JOSIP PETELINC, Ljubi ana Teleion 2913 poleg Prešernovega spomenik« TOVtlRHA PERILA G EN IC A VOJSKA, Ljubljana. Gosposka ulica 16, Izdeluje najfinejše moško in damsko perilo, pijame in bluze. Delavsko perilo vedno v zalogi. Najnovejši izum modernika (steznik) za dame Sprejema se gumbnice in entlanje na stroj v na;- krajšem Času. Sv. Miklavž! Ko bodeš kupoval ne pozabi, da je največja zaloga teh predmetov v palači Pokojninskega zavoda iklosičevi cesti št. 34. na fi. Rasberger, ^ubijana Specijalna in največja trgovina gramofonije. Velikanska izbra! Samo kvalitetno blago! Zaloga: 500 aparatov in 15.000 prvovrstnih elektr. posnetih plošč l Urejuje: Josip Zupančič. — Za ^Narodno tiskarno: Fran Jezeršek. — Za upravo in insera ni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. ^5020617 87 BFUC 63 74