Leto XXV., št. 7« LfribQana, petek 30. VMS Pfdi—• Cena %»mm & upiatuuivo fuucuujefa ai. ä. Teiefou si ji -42 31-23 31.24 LnouauLu jaue.u»ü ijuoijaiiu, ruccinijeva ulica &, reieion št. 31-25. 31-26. fi.arožnlca Novo mesto: IijubiJansKa o. 42 tziljučno zastopstvo za oglase lz I talij* ln Inozemstvo liPI S A.. Milano. -•»tulil ^ muüijauaJio pom. pri postno-tokovnem aav. št. 17.749, za ostale kraj» >auip SptvIzIo Conti Corr. Post. 11-3118 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Pucclnijava ulica 6L 6, Telefon St. 31-22, 31-23 31-24. Rokopisi se ne vračajo Schwere Kämpfe zwischen Emmerich und der unteren Ruhr Angriffe der Bolschewisten m Nordwest-Ungarn aufgefangen — Hänser-Kämpfe in Küstrin — Schnelle feindliche Verbände bis in den Raum von Giessen-Mar-burg und Grünberg in Hessen vergestossen — Die bis Gemünden-Hammelburg vorgedrugenen amerikanischen Panzerspitzen aufgerieben Aus dem Führerhauptquartier, 23 März. (DNB.) Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In Nordwest-Ungarn wurden die auf breiter Front fortgesetzten Angriffe der Bolschewisten an der Zala und Raab aufgefangen. Nördlich der Donau leisten unsere Truppen dein Feind westlich des Gran an der Neutra Widerstand. Unsere bei Neusoh) zum Gegenangriff angesetzten Kampfgruppen gewannen Spa-nia-Doi;na zurück und rieben ein rumänisches Regiment auf. Die Vernichtung eines weiteren Regiments ist im Gange. An den Nordwestausläufern der Hohen Taira wurde angreifender Feind im Gegenangriff abgeriegelt. Beiderseits Loslau und südlich Leobschütz scheiterten die un-tc hohem Maierialauf wand geführten Durchbruchsversucbe der Bolschewisten wiederum an der hartnäckigen Gegenwehr unserer Truppen, die erneut 73 Panzer abschössen. Schwächere sowjetische Angriffe südlich Neisse, bei Strehlen und Breslau hatten keinen Frfolg. Die tapferen Verteidiger von Küstrin stehen in der Altstadt in schweren aufopferungsvollen Häuserkämpfen. Um dio Oderbrückenköpfe Zehden und Langenberg wird weiter heftig gekämpft. In der Weichselniederung halten unsere Grenadiere heftigen Angriffen stand. Am Kahlholzer Horn' lösten sich unsere Nach-truppen nach Bergung sämtlicher Verwundeter vom Gegner und setzten zur Frischen Nehrung über. In Kurland wurden östlich Libau, nordöstlich Frauenburg und nordwestlich Döhlen stärkere Angriffe abgeschlagen. Um einen Einbruch nordwesilich Dobien wird noch gekämpft. Sprengboote der Kriegsmarine versenkten auf der Donau bei Neusatz 4 Fluss-schif'e und sprengten Fähr- und Verlade-einr chturgen sowie Materiallager der Sowjets in die Luft. Am Niederrhein isi es den Engländern unö Amerikanern fest nach sechstägigen blutigen Anstrengungen und nach verlustreichem Einsatz von zwei Luftlandedivisionen im Rücken unserer Front gelungen, ihren Brückenkopf bis Bocholt, Borken und Dorsten zu erweitern und in Hamborn einzudringen. Die schweren Kämpfe gegen dem Feind, der seine Angriffe an der gesamten Front von Emmerich bis zur unteren Ruhr fortsetzt, dauern an. An der Sieg und nördlich de« hohen Westerwaldes haben unsere Truppen eine nach Süden gerichtete Sicherungsfront aufgebaut. Schnelle feindliche Verbände sind in schmalen Abschnitten über Wetzlar bis in den Raum von Giessen-Marburg und aus einem Einbruch bei Hanau bis in die Gegend von Grimberg in Hessen vorge-stossen. Im Rücken dieser Kräfte halten unsere Stützpunkte an der Lahn, im Taunus-Gebiet und am unteren Main ihre Stellungen gegen den nachfolgenden Feind. Unsere Truppen warfen den aus einem örtlichen Mainbrüekenkops bei Seligenstadt bis Alzenau vorgestossenen Gegner wieder zurück. Die über Aschaffenburg bis in den Kaum Gemünden - Hamm (Iburg v ergestossenen Spitzen der 4. amerikanischen Panzerdivision wurden durch eigene Gegenangriffe aufgerieben, 20 Panzer Vernich! et, S schwere, 3 leichte Panzer und 21 Panzer-Spähwagen erbeutet und 250 Gefangene eingebracht. Die entstandene Frontlücke wurde bej Aschaffenburg wieder geschlossen. Im nördlichen Odenwald nahm der Fefod Michelstadt und an der Bergstrasse nach Süden vors tossend Weinheim. östlich Mannheim gewannen Angriffe de« Gegners nur unwesentlich Bode«. Terrors« grtStfe an gif» - amerilcaniscfier Kampfflugr/nuge richteten sich gestern gegen Hannover und Berlin. Durch Bombenwürfe eines schwächeren Verbandes entstanden ausserdem Schäden In dem Wohngebieten der Stadt Minden. Srdit nemški odpor na zapadn in vzhodu Izjalovljen poskus sovražnikovega prodora ob spodnjem Renn — Uničenje sovražnikovih oddelkov v Spessartu — Žilavo vztrajanje nemških borcev na vzhoda Težf:I mcü Emmerichen! in spodnjo Rtshro Boljševiški napadi v severno-zapadni Madžarski prestreženi — Hišni boji v Küs*rinu — Hitri sovražnikovi oddelki prodrli do področja Giessen-Marburg in Grünberg na Hessenskem — Ameriške okiopniške osti, prodrle do Gemünden- Kammeiburga, srno uničili Führerjev glavni stan, 29. marca, (DNB) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V severu,.zapadni Madžarski smo pre-stregli boijševišue napade, nadaljevane na široki bojni črti ob Zali in Rabi. Severno od Dunava se naše čete sovražniku upirajo za;-idilo od Hrona ob Nitri. Naše bojne skupine, ki so prešle pri Ban-skl Bistrici v protinapad, so zavzele nazaj Spunjo dolino ter razbile nek rumunski poik. Uničenje nekega nadaljnjega polka je v teku. iN a severnozapadnlh obronkih Visoke Tatre smo s protinapadi zajezih napada-j oče ga sovražnika. Na obeh straneh Los'saa in južno od Leobschütza so se izjalovili z veiiko uporabo materiala izvedeni probojni poizkusi boljševikov zoj>et ob trdovratni protiobrainbi naših čet, ki so ponovno uničile 73 oklopnikov. šibkejši sovjetski napadi iužno od Neisse pri Strehlenu iti Bresiauu so bili brezuspešni. Hrabri branilci Küstrina se borijo v starrem mestu v težkih požrtvovalnih hišnih bojih. Za predmestje ob Odri Zehden in Langenberg se nadalje silovito borimo. V nižini ob Visli se zoperstavljajo naši grenadirji silnim najiadom. Ob KahJholzer Hornu so se odločile naše zaščirnice, potem ko so spravile na varno vse ranjence, od nasprotnika ter prešle preko Frische Nehrung. V Kurlandiji smo odbili močnejše napade vzhodno od Libaua, severnovzhodno od Frauenburga in severnozapadno od Doblena. Za nek vdor severnozapadno od Doblena se še borimo. Rušilni čelni vojne mornarice so potopili na Dunavu pri Novem Sadu 4 rečne ladje ter pognaii v zrak naprave za pretovarjanje ter sovjetska skladišča gradiva. Ob spodnjem Eenu se je Angležem in Američanom šele po 6-dnevnih krvavih naporih in po izgub polni uporabi dveh padalskih divizij za hrbtom našega bojišča posrečilo razširili 3voje predme sije do Bocholt», Borkena in Dorstens ter vdreti v Hamborn. Težki boji profci sovražnika, ki nadaljuje s svojimi napadi na vsem bojišču od Emme-richa do spodnje Ruhre, trajajo dalje. Ob Siegi in severno od visokega Westerwald so izgradile naše čete proti jugu usmerjeno obrambno bojišče. Hitri sovražnikovi oddelki so prodrli na ozkih odsekih preko Wetzlar j a do področja Glessen-Marburg ter iE nekega vdora pri Hanau u do področja, Grtinberga na Hessenskem. Za hrbtom teh sil držijo naša oporišča ob Lahnu, na področju Taunu*a ter ob spodnji Maini svoje postojanke proti sledečemu sovražniku. Naše čete so vrgle zopet nazaj nasprotnika, ki je prodrl iz krajevnega predmest ja ob Mainu pri Seligenstadtu do Alzenaua. S protinapadi smo uničili osti četrte ameriške okiopniške divbsije, ki so prodrle preko Aschaffenburga do področja Gemünden-Hammelburg. Pri tem smo uničiH 20 oklopnikov, zaplenili 9 tečkih in 3 lahke oklop-nike ter 21 oklopniških izvldniških voz in zajeli 250 ujetnikov. Nastalo bojiščno vrzel smo pri Aschaffenburgu zopet sklenili. V sevei nem OdenwaJdu je zavzel sovražnik Michelstadt ter ob'Bergstraße s prodorom proti jugu Weinheäm. Vrhodno od Mannheim* je nasprotnik s svojimi napadi 1p nebistveno napredoval. Angloameriška bojna letala so včeraj teroristično napadla Hannover in Berlin. Zaradi odmetov bomb nekega šibkejšegn oddelka je nastala razen tega škoda v stanovanjskih predelih mesta Minden. Berlin, 29. marca. Položaj na bojiščih: naraščajoč nemški odpor na zapadu. žilavo vztrajanje na vzhodu, izjalovljenje sovražnikovega prodora ob spodnjem Renu, iz-prememb polni boji med Siegom in Lah-nom, uničenje v Spessartu naprej potisnjenih sovražnikovih sil, ustavitev boljše-vtiškega navaJa na Madžarskem m v Gornji Šleziji, ogorčen nemški odpor ob spodnji Odri in na obeh straneh Gdanskega zaliva ter novi obrambni uspeh v Kurlandiji. V torek so odgovorile nemške čete na angloameriške napade s silovitimi proti-udarci. Ob spodnjem Renu so preprečile s protinapadi na obeh straneh gozda pri Weselu sovražnikove probojne poizkuse proti severu, ob vzhodnih robovih gozda ob Hünxu pa se je zrušil ob zagreni obramb: nemških oporišč proti vzhodu usmerjeni naval 9. ameriške armade. Sovražnikovi oddelki, prodirajoči iz Wester-walda proti gornji Siegi, proti odseku Dile in severnim obronkom Taunusa ter s področja južno od Koblenza proti vzhodu, so naleteli na naraščajoč odpor ter so v trdih bojih z nemškimi silami, ki napadajo zveze z zaledjem naprej potisnjenih osti Medtem ko nudijo čete in enote ljudske vojske v iugozapadnem delu Frank-furta ogorčen odpor, so se pri Hanauu in Aschaffen'ourgu ves dan menjavali nemški in sovražnikovi napadi. Najtežji uda.rec je doživel sovražnik v pogorju Spessart, kjer so nemške rezerve v torek in sredo dopoldne s protinapadi uničujoče razbile sovražnikove okiopniške sile, ki so prodrle do Gemündena. V gornjeranski ravnini so se ameriški napadli z motišč pri Worm-su in Mannheimu ustavili ob nemških zapornih postojankah vzdolž Bergstrasse. Na vzhodu so preprečile nemške čete na Madžarskem in v gornji Šleziji sovjetski poizkus prodora predvsem ob gornji Odri ter uničile preko 100 oklopnikov.. Branilci Küstrina ter posadki nemških oporišč Zehden in I^angenberg so vzdržali močne napade S podporo pomorskih sil so vzdržale nemške čete na obeh straneh Ckktfiskega zaliva neprestane težke sovjet- ske napade. Kurlendski borci so dosegli profci zopet močnejšim sovražnikovim sunkom ponovno jasne obrambne napade. »Samo začasen uspeh!« Stockholm, 28. marca. Med pretiranimi poročili angloamerikanskih vo|(iih poročevalcev lz zapadnega bojišča *fce pojavlja marsikak glas iz Londona In Washington«, ki priporoča previdnost in treznost ter poudarja močno odpornost nemškega naroda in nemških vojakov. Tudi general Eisenho-wer je bil, kakor javlja »Stockholms Tid-ningen«, primoran ugotoviti, »da je bil dosežen samo začasen uspeh in da mora svariti pred pretiranim optimizmom.« Visoke izgube kanadskih padalcev ženeva, 29. marca. »Daily Herald« prinaša poročilo z bojišča, v katerem podčrtava težke izgube, ki so jih vsled nemškega topniškega ognja utrpele kanadske čete pri pristanku, števlina spremijevaJt sa letela so bila sestreljena in le malo jäh je pristalo nepoškodovanih Tudi pri pr stanku so se Sterilna prevozna letala vsled nizke megle razbila, ker so treščila v hiše eili na neopažene skupine dreves. Borbenost nemške mladine Ženeva, 29 marca. Na podlagi razgo-voia z nekim 201etnim narodniLn s-cinJL stom. kl je prišel v ujetništvo na italijanskem bojišču, podaja vojn»; poročevalec Pearce v listu »Daily Herald« poročilo o neomajnem zaupanju in nezlomljivi bojni volji nemške mladine. Nemčija bo to vojno dobila, čeprav šele čez dalj öasa. je izjavil ta mladi Nemec. Neben zaveznški vojak se ne bo Čutil varnega na nemäki zemlji. Izdajalcev sovražnik med Nemci ne bo našel. Nemški narod geji sveti srd •proti narodom, ki oaporavajo Nemčiji njen življenjski prostor. Nemško letalsko delovanje nad južno Anglijo Amsterdam, 29. marca. Kakor javlja b?i-tisAska poročevalska služba, je bilo od sreda do četrtka zjutraj usmerjeno nemško letalsko delovanje proti južnd Angliji. Nastale so čaovedke i^fufoe *n materiaJrja škoda. Berlinsko časopisje o položaju Berlin, 29. marca. Berlinsko časopisje se nadalje na uvodnem mestu bavi s položajem na zapadu. Posebno pozornosti posvečajo sovražnikovim naporom, da bi s sistematičnim razširjanjem napačnih poročil vzbudUl ravno v trenutku, ko postaja nemški odpor vedno večji, vtis, da je odločitev že padla. Položaj na zapadu, tako piše »Völkischer Beobachter«, je nadalje označen z napori Britancev in Američanov, da bi dosegli z daleč naprej poslanim: okiopniškimi oddelki zmešnjavo v zaledju nemškega bojišča. Medtem ko sovražnik ob spodnjem Renu kljub uporabi močnih oddelkov, izkrcanih iz zraka, ni mogel doseči prodora, se mu je posrečilo iz Westerwalda prodreti pri Lim-curgu v dolino Lahne ter iz vdornega mesta pri Oppenhe mu premestiti boje do spodnjega Maina tja do pogorja Spessart. Pogled na zemljevid kaže, kakšne nevarnosti pomenja takšen ozek prostor z dolgimi boki za napadalca v sovražnikovi deželi. Nemški protiukrepi bodo skrbeli, da bo sovražnik kmalu spoznal to dejstvo in ti ukrepi že učinkujejo. V spoznanju tega položaja iz- rablja sovražnik te sunke za živčno vojno ter razširja v svet senzaciiska poročila, da bi vzbudil strah in paniko pri nemškem prebivalstvu ter s tem uničil duhovne predpogoje za izgraditev učinkovite obrambe. Ta poizkus pa bo brezuspešen. Nemci bodo toliko bolj neomajen! ter se bodo borili ln prekrižali sovražnikove račune v gotovosti. da bo odločitev na koncu izgledala povsem drugače, kakor si to danes domišlja sovražnik. »12 Uhr Blatt« piše, da pretiravajo Angloameričani svoje uspehe onstran Rena ne samo zato, da bi pred iastnimi narodi upravičili ogromne žrtve, marveč tudi zato, da bi dosegu zmešnjavo v nemškem narodu ter da bi imeli od te panike korist. Sovražnik si brezdvomno brez agitacije ne upa doseči uspehe. Nemški narod pa ne bi mogel izvojevati te vojne s tolikšnim junaštvom in vztrajnostjo, če bi se pustil varati z živčno vojno in grožnjami Namesto z zmešnjavo, tako poudarja list na koncu, je odgovoril sovražniku z ogorčenim odporom, namesto s paniko z odločno pripravljenostjo za boj. Moskva sistematično ruši jaltsko zgradbo Samo vol jaosl; v nastopu proti Turčiji — Poostrena nasprotstva med Anglo-Američani in Sovjeti v poljskem vprašanju Argentina fe klonila pred imperializmom Pod wasMngtonskim pritiskom je napovedala vojno Japonski in Nemčiji ter se s tem odpovedala svoji samostojnosti Berlin, 28. marca. Kot zadnja južnoameriška država je tudi Argentina sedaj napovedala vojno Japonski in Nemčiji. Za povod navaja argentinska vlada dogovor v Cha-pultepecu in že ponovne zahteve po dokazu popolne solidarnosti s politiko ostalih severno- in južnoameriških držav. Argentinska vlada je kot zadnja južnoameriška država dokazala, da se je podala washingtonskemu imperializmu in Rooseveltovi vojni politiki in se s tem odpovedala samostojnosti. Različnih vojnih napovedi v zadnjem času v nemški javnosti ne smatrajo za posebno resne ter nosijo pečat notranje neresničnosti in izsiljevanja po velesilah, krivih vojne. Tako je tudi z Argentino, ki je stopila v vojno na strani plutokratsko-boljševistične koalicije. Neka uradna vest iz Buenos Ai-resa priznava pritisk, pod katerim se je izvršila ta vojna napoved, ter pravi, da je poslal Washington nad argentinsko vlado diplomatske zastopnike 20 ameriških držav, ki so se udeležile konference v Mexiku. Ti naj bi Argentini pojasnili, da se mora so-udeležiti vojne, kajti sicer ne bo deležna »prednosti« chapultepeckega dogovora! Dokazovanje, da se je Argentina čutila ogroženo po silah trojnega pakta, je smešno in se ga mora ne glede na to zavrniti kot slab poizkus ponarejanja zgodovine. Vstop Argentine v vojno ravno v zadnjem kolu, ni nikakršen slavni čin za lo deželo, katere prebivalstvo brez dvoma nima s tem korakom vlade v Euenos Airesu ničesar skupnega. Edini, kateremu bo argentinska burka koristila, je jankejski imperializem. Stockholm, 29. marca. Kakor javlja »Stockholms Tdbtragel« so «e neuiradna londonski krog; »samo pomilovalno nasmehnili. ko ao slišali o angentinsöci vojni napovedi.« Nadalje so ti krcng; mnenja, da je bil trenotek vojne napovedi z oeirctm na splošni nazvoj izbran posebno nesrečno. Gospodarska ofenziva Zedinjenlh držav proti Angliji Stockholm, 28. marca. Medtem, ko poizkušajo Američani že nekaj let velik del dosedanjih britanskih trgov v Južni Ameriki, Afriki ln Aziji sistematično pridobiti, skušajo že nekaj časa, kakor je razvidno iz poročil ▼ ameriških listih, sedaj izdolbe ti tudi notranji angleški trg. Po načrtu se poizkušajo odtegniti sedanjim in bodočim carinskim ln deviznim omejitvam v okviru angleškega valutnega bloka s tem, da kupujejo britanske tvorni ce ▼ Angliji sami in v domlnlonih ter VTše proizvodnjo pod britansko zastava Na ta način upajo preprečiti, da bi bili njihovi Izdelki izključeni z, britanskega trga. V poslednjih tednih ln mesecih so prešli številni obrati v najraz- Bern, 29. marca. Turški list^ šv vedno ne komentirajo sovjetske oc-Tiovedi prija. teljske pog.dbe s Turčijo. Ravno tako tudi ni no« ne zjave iz ust kakega odgovornega turškega politika, pač pa soglašajo vsn. poročila iz Ankare ih iz Carigrale, da vlada v turški javnosti potrta vznemirjenost. Vsi se bcje da bodo sovjeifke sahte. ve zelo trde in da Turčifa ne v Angliji, ne v Ameriki ne bo dobila zadostne ojx>re, da bi se jim uprla. Po do sedaj znanih vesteh se zli izključeno, da bi sovjetska vlada odpovedala pogodbo s Turčiio po prejšnjem sporazumu z angleško in ameriško vlado Na'prctn^ vse celo kaže. da ju o svoji na,m:ri'ni n ti obvesčila. Njen korak je zato smstratj za novo kršitev jaltskega sporazuma in tako gledajo nanj očivi no tudi v angleški m severnoameriški javnosti. Tamošnj; tisk si seveda ne upa Moskve odkrito kritizirati, kaže pa svoje nezad voljstvo s skrajno rezervi »nim poročanjem. Nekateri ameriški listi že tudi izražajo misel, da se »Sovjetska zveza pripravlja za napad na Turčijo« re zavzemajo pa k temu nikakega .•ftal čča Tudi švicarski listi so mnenja, aa je odpove1, prijateljske pogodbe le" prvi korak v izsi!'evalni p:I;tiki Sovjetske zveze naprar.i Turčiji. Oni ugotavljajo da »o se motili tisti, ki so računali, da bo Moskva po jaltsk konferenci popustila v svo. jih stremljenjih po nadvladi v Evrcpi in PrprJnji Aziji. Da v Kremlju nimajo vrlje držati se jaltskih dogovorov, kaže tud' poljski primer poleg neštetih drugih pojavov po vsej Evropi. V Jalti sc- sc 1 ogovorili, naj se sestavi növa poljsfafl vlada, v kateri bodo enakopravno zastopani pristaši lublinske in londonske poljske vlade. Moskva sestavo te kompromisne vlada sistematično sabotira, obenem pa je po njenem nalogu lublinska vlada že postavila zahtevo, da ona sama odpošlje poljsko zastopstvo na konferenco v San Francisco. Sovjeti podpirajo to zahtevo, čeprav je v nasprotju z jaltskim sporazumom. Kakšno obupno razpoloženje viada aara-li tega položaja med Poljaki v emigraciji, zlasti pa med vojaki, ki se bore na llčneiših predelih Anglije v roke ameriškega kapitala. Razbohotenje Zedinjenlh držav ▼ britanskem gospodarstvu stalno narašča, ugotavljajo v dobro poučenih britanskih krogih z veliko skrbjo. V gospodarskih krogih so mnenja, da so ti poizkusi notranje lzdolbltve mnogo bolj nsvarsi kakor pa na* padi od zunaj. strani Angležev in Američanov, kaže poročilo ameriškega lista »Time«. Ta list je 1 poročal 19. t. m. iz Rima, da se pri poljskih četah po jaltsk i konferenci vznemirjajoče množe primeri samomora, V prvi pdovlei marca, je samo v Italiji izvršilo samrriior več ko 30 poljskih oficirjev in vejakov, po večini sami stari borci izpred Tob: uka, Monte Casina Itd. Nov razdor se kaže v najnovejšem času tudi glede Albanije. Tam se je sestavila vlada, lil je docola pod komunističnim vplivom. London je tej vladi odrekel svoje priznanje, Moskva pa demonstrativno zahteva za njo pravico udeležbe na konferenci v San Franciscu. > Novo angleška priznanje letalskega terorja Canterburj j»kj nadškof označuje morilski teror kot potreben. StocKholm, 28. marca. »Zavezniki se ne morejo ozirati na stanovanjske predele ln kulturne spomenike.« piše dopisnik ameriške agencije »United Press« ter nato z zadovoljstvom ugotavlja, da so nemška mesta »temeljito razrušena«. Ni bila potrebna še ta ugotovitev ameriškega loptsnika, da bi se podčrtal siste. matični angloameriški bombniški teror proti nemškim stanovanjskim četrtim ln kulturnim spomenikom. Ameriški dopisnik samo prtrjuje morilski sistem, ki ga sovražnikovo vojno vodstvo odkrito priznava. Prav tako nikogar ne preseneča, če can-terburyjiflri nadškof, torej eden najvišjih dostojanstvenikov angleške cerkve, odobrava teroristične napade. V svojem škofijskem listu označuje umor nemškega civilnega prebivalstva kot »potreben« ter odločno nasprotuje temu, da bi se »ozirali na nečloveško in grozovito trpljenje« nemškega civilnega prebivalstva. Nadškof s tem ponovno potrjuje, da je angleška cerkev zvezana z onimi zločinci ob Temzi ter v Beli hiši, ki imajo izbris nemškega naroda m svoj vojni cilj ter uporabljajo množični «mor brezbrambnlh kot metodo, da bi dosegli ta dlj. Veflka eksplozija ▼ Rio de Janeiro Madrid, 29. marca. Kakor javljajo srae-rtSke agwiel®, je efcspftodirafc» r loki Rte de Jaateira veliko sktedfcč® bencina. Pet moč-odh efksp!oe4j je unffifitto vse zgradbe ▼ ofco-StiL Stavilo mrtvih to zeAtetfb äe zu jhqoa ' „Kompromitirani" Kakor so se včasih politiki in državniki do izčrpanosti ukvarjali z definicijo »napadalca«, tako se sedaj ukvarjajo titovskä komunisti s pojmom »kompromitiran«, Ta pojem je namreč postal za nje posebno imteresanten po krimski konferenci, ker so jim na tej svetovali, naj svoj AVNOJ razširijo s pritegnitvijo tistih političnih ljudi iz bivše Jugoslavije, ki se »niso kompromitirali po sodelovanju z okupatorji«. Komunistom gre sedaj za to, da pojem »kompromitiran« tolmačijo čim bolj raztegljivo, tako da se lahko že s sklicevanjem nanj otresejo vseh neljubih jim ljtidi in jim ni treba v vseh primerih pokazati svoje brutalne prave barve. Koga vse smatrajo komunisti za »konv-prom tiranega«, se je pokazalo ž' pri poslovanju njihovih »ljudskih sodišč« v Srbiji Pred nje postavijo vsakogar, ki se ga hočejo otresti. Zadosi-uje že samo dejstvo, da ni komunist. Se hu.iše pa je z onimi k: ?o se fizično ali moralno uprli zlorabi najhujše narodove stiske za izvedbo komunistične revolucije. T?.ko kličejo komunisti v Srbiji pred svoja sodišča vsakogar, ki se je komunizmu nevšečno udejstvoval na katerem koli področju jav-r.ega ali zasebnega življenja, doma ali v inozemstvu. »Slovenski poročevalec« dne 3. februarja t. i je izrecno napisal, da »ne bo ušel kazni nihče, četudi se skriva v Rimu, Ixmdonu ali Berlinu«. Komunisti imajo torej že sedaj za »narodne izdajalce, vojne zločince in njih pomaeače« — samo te baje kličejo pred svoja -odišča — tudi vse tiste jugoslovanske emigrante, ki so se ob izbruhu vojne umaknili v inozemstvo, pa se tam upirali nli poskušali upirati boljševiziaciji bivše Jugoslavije. Razen na emigrante pa so kamiimi'^ti razšrili pojem kompromitiran ja tudi še r.a serijo drugih ljudi in na čas pred zlo-) mom Jugoslavije. Tako pravijo, da so kompromitirani vsi tisti, ki so »odgovorni za zlom Jugoslav je«, — dejstvo je, da so komunisti sedaj sernl priznali da so oni pripravili 27. marec 1941. da uničijo Jugoslavijo — pa tudi vsi tiati, M so se »onemogočili s svojim sodelovanjem v raznih proti ljudskih režimih«. Na ta na-; čin sd hočejo ustvariti izgovor, da lahko | odklonijo prav vsakogar, ki jim je neljub, a bi jim ga kdo priporočal za sodelovanje. Na drugi strani jih to seveda mi oviralo, da ne bi v nekih primerih pogledali skozi prste in se vsaj 'začasno ne zvezali tudi z ljudmi ki so se v tem ali onem od naštetih pogledov prav vidno in hudo »kompromitirali«. Večina bivših srbskih politikov s titovci sploh noče sodelovati ker se le predobro zavedajo, da je s komunizmom vsako sodelovanje nemogoče. Če pa se kdo dobi, ki si še utvar ja, da bi morda vendarle lahko omiijujoče vplival na režim če bi v njem sodeloval, a se komunistom ne zdi dovolj zanesljiv in-poslušen, ga kratko malo proglasijo za »kompromitiranegn« in ga odklonijo. Nadaljnji korak je navadno ta. da pride pred »ljudsko sodišče« in potem izgine. Kako šibke se komunisti notranje počutijo, kaže poleg neštetih drugih pojavov tudi njihova nervozna borba proti vodilnim činiieljem bivših strank. Poročali smo že, kako so proti vetdstvu srbske zeimiljoradniske strarfke z Gavrilovičem na čelu v njegovi odsotnosti uprizorili v Beogradu nekak »občni zbor« te stranke. Na sestanku so izrekli Gavrilovtfču in vsemu vodstvu nezaupnico zaradi »izdajalskega in reakcionarnega delovanja« ter postavili novo vodstvo, ki je seveda takoj sklenilo sodelovanje s komunisti. Tako usodo so komunisti pripravili Gavriloviču, ki se je tako močno zavzemal za vzpostavitev odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in je bil tudi prvi beograjski poslanik v Moskvi. Na enak način postopajo komurrisrtä tudi proti vsem drugim bivšim politikom, ki se jim nočejo ukloniti in katerih se boje zaradi njihove morebitne zaslombe med ljudstvom. Temu naprtijo to, onemu ono krivdo. Topaloviču in njegovi socialistični stranki očitajo »reakcionarstvo in izdajstvo«, prav tako bivši hrvatski seljačkl stranki z dr. Mačkom na čelu. O vodilnih ljudeh te stranke v svojih listih sploh ne govore drugače kakor o »izdajalski Mačkovi kliki« ali »Mačkovih reakcionarnih krogih«. V isti sapi jim očitajo sodelovanje z »okupatorji« in z ustaši kakor sodelovanje s srbskimi četniki. Tako skušajo komunisti »kompromitirati« vse tiste bivše politike in druge javne delavce, k: bi jih utegnili ovirati pri bolj-ševizaciji Srbije Na enak način bodo prej ali slej postopali tudi s svojimi sedanjimi pomagači, krkor hitro ne bodo več rabili njihovega okrasa. Ako bi ostali na ob'asti ne bi dovolili udejstvovanja nobeni drugi skupini, ker se predobro zavedajo, da bd to pomenilo konec njihove oblasti. Sedanje »sodelovanje« z nekaterimi nekomu-nisti jim je potrebno le kot slep lo za domačo in inozemsko javnoist in le toliko časa, da bi zamorec izpolnil svojo dolžnost, na kar b prejel »nagrado«, kakršne so pri komunistiih običajne. Kar velja za hivše politične ljudi, velja tudi za vse druge, pa naj se obešajo na komuniste iz zaslepljenosti ali iz Spekula ntstva. Prej ali slej bo tudi vsak od njih »kompromitiran« z vsemi posledicami, ki jih komynisti navezujejo na to obsodbo. Ali bodo vendar že enkrat spregledali tudi zadnji: »sjmpafrizerji«, da si s podpiranjsm komunizma kopljejo le lastni grob?! Kratice vesti ženeva, 29. marca. Churchill je sporočil v spodnji zbornici, da pogrešajo državnega Podttajj Tinka letafcfcega nSinistnstva Bratf. nerja pe letalski nesreči, ki se je dogodila ▼ Kamds. ÄCniströkj predsednik je nadaljo ^poročil, da pogrešajo še nadaljnje vtaoke umdnike letalskega ministrstva. ženeva, 29. marca. Kakor javlja a^wefja P-euter az Washtagtoma. grceri 62.000 aime. ruskih delavcev v rudokopih antracita ter 400.000 delavcev v rudokqpab rja/vega pre-mega s stavko. Žalna svečanost za dr. K. Messinerjčm Dne 26. t» m- je padel kot žrtev zahrbtnega napada komunističnih tolovajev dr. Kart Messiner, vodja justičnega oddelka pri nemškem svetovalcu v Ljubljani Včeraj je bila v vladni palači, kjer je na kata-falku počivala krsta s pokojnikovim truplom, žalna svečanost v počastitev spomina tega visokega uradnega funkcionarja. Svečanosti so prisostvovali prezident general Rupnik, zastopnik des Obersten Kommissais dr. f»undecker, SS-Bi igadef iihrer H arm, ki ga je s svojim zastopstvom pooblastil SS-Obergruppenführer Generai der Waffen-SS u. Polizei Rösener, upravni svetovalec za Ljubljansko pokrajino dr. Doujak, predstojniki vseh nemških in slovenskih oblasti v Ljubljani, predstavniki naše sodne uprave in številni pripadniki pravniških poklicev in njihovih organizacij. V začetku svečanosti je bilo ob katafaiku, ob katerem je stala vojaška častna straža, položeno mnogo lepih vencev. Ko je nemška vojaška godba odigrala žalni koral, je stopil pred katafaik Landrat dr. Doujak ter v žalnem nagovoru orisal življenje in ocenil delo pokojnega dr. Messiner j a. Dr. Kurt Messiner se je rodil 15. februarja 1906. v Boznu. Po absolvirani srednji šoli je študiral na pravnih fakultetah na Dunaju in v Gradcu ter se že v tem času pridružil narodnosocialističnemu pokretu. ki se je začel takrat tudi v Avstriji ve no močneje širiti. Stopil je najprej v službo avstrijske policije, vendar pa je bii leta 1933. odpuščen zaradi svojega narodnoso-cialističnega mišljenja. Posvetil se je zato advokaturi, ko r>a se je 1. 1934. aktivno udeležil narodnosbcialističnega oboroženega odpora proti takratnemu avstrijskemu režimu, je moral za nekaj časa zapustiti Avstrijo. Vrnil se je sicer nazaj, toda že leta 1936. je bil zaradi svojega narodno-eocialističnega udejstvovanja zaprt in nato črtan iz liste odvetniških pripravnikov. Do priključka Avstrije je bil vodja ilegalnega narodnosociali stičnega tiska na Koroškem. Tudi po priključku se je še nekaj časa udejstvoval kot novinar, potem pa se je zopet popolnoma posvetil pravniškemu poklicu in stopil v sodno Službo. Ob začetku vojne je bil mobiliziran in se je med drugim udeležil vojne proti Jugoslaviji. Odlikovan je bil z železnim križem II. stopnje. Po zasedbi Gorenjske je opravljal dr. Messiner več sodnih funkcij na Gorenjskem, po ustanovitvi operacijskega področja »Jadransko primorje« pa je bil Imenovan za vodjo pravnega oddelka pri nemškem svetovalcu v Ljubljani. V tem svojstvu je predvsem odredil revizijo političnih procesov iz savojske dobe in njihovo pravično rešitev. Z neumorno požrtvovalnostjo se je posvetil reorganizaciji in okrepitvi zdravega pravosodja in je njegova zasluga, da se je na tem področju v Ljubljanski pokrajini marsikaj izboljšalo. V nadaljnjih svojih izvajanjih je dr. Doujak poudaril težko izgubo, ki je s smrtjo dr. Messinerja zadela vse njegove tovariše v delu in borbi. Podčrtal je njegov odkriti in čvrsti značaj in izrazji toplo sožalje njegovi vdovi in njegovim otrokom. Ko je vojaška godba zaigrala "pesem o dobrem tovarišu, je dr. Doujak zaključil svoj spominski govor z ugotovitvijo, da hočejo pokojnikovi tovariši neomajno nadaljevati borbo za Führerja in Nemčijo in cia so odločeni to svojo dolžnost izpolniti do zadnjih konsekvenc. »Izkazati se hočemo — je nadaljeval med drugim — vredne doprinešenih žrtev, ki jih usoda zahteva in izpolniti, kar je bila zadnja vroča želja padajočih žrtev in kar je smisel našega žrtvovanja: izgraditi hočemo Nemčijo kot osrčje Evrope ter s tem zagotoviti našemu kontinentu in njegovim narodom lepšo bodočnost. Naj bo ura preizkušnje še tako trda, mi jo bomo prenesli. Le še tesneje se borno strnili okrog Führerja, ki je gran tni blok v viharju časa. Prišel bo dan, ko bo usoda izrekla svo5%>da«, in takrat bomo vedeli, da tudi žrtev našega tovariša dr. Messinerja ni bila zaman,« žalno svečanost je zaključila vojaška godba z nemškima himnama. Smrt dr. Kurta Messinerja je vzbudila tudi med Slovenci, ki so ga mogli v kratkem času njegovega bivanja v Ljubljani spoznati, zlasti pa med sodniki in v ostalih pravniških krogih globoko obžalovanje. S svojim finim taktom, s svojo korektnostjo, pravičnostjo ter globokim razumevanjem za potrebe življenja in potrebe naše sodne uprave si je pri vseh pridobil splošne simpatije. Kjer je le mogel, je pomagal vsakomur, ki ga je prosil pomoči, če je le prošnja bila utemeljena in pravična. Komunistični zločin, katerega žrtev je postal, pomeni zaradi tega udarec vsemu prebivalstvu naše pokrajine, ki bo ohranilo dr. Kurtu Messinerju časten in hvaležen spomin. Iz L]nbQane V zvezi s podelitvijo literarnih nagrad Pokrajinske uprave prirejeni večer slovenske lirike je v sredo napolni dramsko gledališče. Prireditev so počastili s svojim obiskom predstavniki oblasti. Slovenske akademije znanosti in umetnosti, univerze in raznih drugih kulturnih institucij. Prisotni go bili tudi trije lavreati Pokrajinske uprave: dr. Gradnik, dr. St. Majcen in E. Cevc. Dijaški parter je bil poln mladine, ki je posebno živo pozdravljala poete. V razprodanem gledališču, ki se je po daljšem zimskem presledku zopet odprlo javnosti, je vladalo že pred prireditvijo ani-imrano razooloženje. Večer je potekel ob nadvse simpatični pozornosti izbranega občinstva do nastopajočih pesnikov. Program je obsegal šestnajst imen od vrhov Moderne z Župančičem in Gradnikom do nekaterih naših najmlajših lirikov. Za prireditelje, ki jim gre vsa hvala za lepi pesniški večer, je spregovoril uvodno besedo šef kulturnega odseka g. profesor Peterlin. Z izbranimi besedami, ki so razodevale tanko poznanje slovenske pesniške kulture, je orisal pomen prireditve in gl obolel smisel pesniškega ustvarjanja v okviru splošne duhovne kulture slovenskega naroda. Ta kratki, a tudi formalno dognaui govor je s svojimi kvalitetami vzgledno začel dobro pripravljeni večer. Prvi je nastopil dramski igralec Slavko Jan in recitiral's toplim: poudarki Župančičevo v tej vojni nastalo pesem »V brez-giasje« (izšla je v Zborniku Zimske pomočil. Takoj za. to značilno lirično izpovedjo je recitiral stihe Joža Lovrenčiča »Ob vrnitvi« — pesem, ki občuteno izraža poetov nastroj ob vrnitvi v domači kraj pri Kobaridu. Dr. Anten Vodnik je sam recitiral do naroda združena poezija v dveh odlomkih »Speva rodni zemlji«, ki jih je prebrala (drugi odlomek ob koncu večera) naša odlična dramska umetnica ga. Marija Vera. Njeni recitaciiski skušenosti gre v nemali meri zasluga, 'da sta tudi dve pesmi Alojzija Gradnika, posebej še velika balada iz naših dni .»Obisk v taborišču na Rabu«, prišli do polnega izraza in zadiviii pozorne poslušalce. Ga. Marija Vera je podala nadalje Pavla Karliua pesem »Izpoved«. Cvetko Go-lar je nastopil osebno s svojim domovinskim spevom »Molitev«, Vinko Beličič pa s pesmima »Zora pomladi« in »Oktober«. Slavko Jan je nato umetniško verno recitiral sonet Antona Debeljaka »Pomladna vihra« in Dušana Ludvika fino izoblikovana moti-va. »Dekle z vrčem« in »Padlemu bratrancu«. Prav tako je vzbudil pozornost in priznanje nastop avtorja pravkar izišle zbirke »Nema radost« Mitje šarabona, ki je prebral tri pesmi. Vrsto osebnih nastopov je zaključil pesniški sodelavec »Doma in sveta« in »Umetnosti« Leopold S ta nek z dvema mehko občutenima pesmima. S spevom S. šalija »Pozdravljam te zemlja-? je g-a. Marija Vera simbolično lepo zaključka pomembni večer žive, z narodom, s človekom in z dobo utripajoče slovenske lirike. Nova grobova. V 75. letu starosti je la ga. Alojzija K o 1 a r. Pogreb bo 9 iz kapele sv. Marije na v soboto ob pol 9 _ ______________ Žalah k Sv. Križu. — V častitljivi starosti 88 let je preminila ga. Antonija B o r i g , roj. Tavčar. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob 9 iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Sv. maša zadušnica za pokojno družino Milavec bo v torek 3. aprila ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marije pomagaj. u— Poziv za nastop službe v slovenskem domobranstvu. Vsi možje letnikov 1914 do 1926, ki so dodeljeni v slovensko domobran-stvo, kakor tudi vsi prostovoljni vpisniki, katerim je bil nastop službe v slovenskem domobranstvu odgoden do 1. aprila 1945, se morajo brezpogojno javiti zaradi nastopa službe v sprejemnem oddelku slovenskega domobranstva, Puccmijeva ulica 2 (Knaf-ljeva 2), na dan 3. aprila ob 7. uri. — Poveljstvo slovenskega domobranstva. u— Notranje poslovanje v trgovinskih obratih in zasebnih pisarnah. Iz pisarne VIII. oddelka šefa pokrajinske uprave smo prejeli: Odredba šefa pokrajinske uprave z dne 23. marca t. 1., VIH., št. 1172/1 o obratovalnem času v trgovinskih lokalih, zasebnih zavodih in pisarnah ne spreminja predpisov Vrhovnega komisarja o minimalnem delovnem času. Da se tem predpisom zadosti, naj se notranje poslovanje v teh podjetjih vrši ob času, ko ni prometa za stranke, t. j. med y2ll. in 18. uro po dogovoru. u— Dostava pokojnin za mesec april. Pošta Ljubljane 1 bo dostavljala vse pokojnine za mesec april že v soboto dne 31. marca 1945. Vsi gg. upokojenci (-ke) se prosijo, da po možnosti pričakajo denarne do-stavljače, da se bodo vsa izplačila lahko v redu in pravočasno izvršila. u— Velikonočni koncert naše Opere, ki se bo ponovil danes, na Veliki petek, zasluži pozornost vseh ljubiteljev umetniško rio-gnane glasbe. Po vtisih z generalne skušnje lahko zapišemo, da je ta koncert ena glasbeno najbolj izdelanih prireditev zadnjih let v Ljubljani. Dirigentu Samu Hubadu je uspelo, "da je posamezne korpuse velikega orkestra, povezal med seboj in z zborom v tako homogeno celoto, kakor je doslej nismo bili vajeni. Orkester igra zelo precizno, v celotnem izvajanju zahtevnega programa ni opaziti nobene negotovosti. Medtem ko ie Wagnerjev »Parsifal« dovolj znan, kaže Beethovnov oratorlj zelo lepe melidiozne arije; posebej se odlikujeta tenorski in basovski part, krasni so dueti in terceti. zbor je vzorno izenačen in nudi posebej še zaključna fuga izredno impozanten vtis. škoda bi bilo, če bi tako velik in resen trud ne našel v občinstvu zadostnega odziva. u— Obreda umivanja nog na veliki četrtek, ki ga je po blagoslovljenju svetih olj opravil v stolnici škof dr. Gregorij Rožman, so se udeležili sledeči starčki, vsi iz Ljubljane: Tomaž Seliškar, star 88 let, Jurij Štefan, star 87 let, Alojzij Lukner, star 84 let, Rudolf Soklič. star S4 let, Ivan Petač, star 82 let, Franc Možina, star 82 let, Jožef šušteršič, star 80 let. Tomaž Kalan. star 80 let, Janez Kastelic, star 80 let, Anton Brandstäter, star 77 let, Mihael Predanič, star 76 let in Radivoj Pire, star 73 let. Skupna starost starčkov znaša 973 let. — Na današnji oetek bo po vseh cerkvah odkritje in čaščenje sv. križa, v stolnici pa zvečer ob 18. škofova postna pridiga. V soboto zjutraj bo pri farnih cerkvah blagoslavlja-nje ognja., popoldne pa blagoslov j est v m in vstajenjske slovesnosti. u— Za oškodovance le'^lrkega napada so darovali: tvdka Anton Krisper 15.000 lir, Jože Krušič 300 lir, Štefka Maurin 200 lir dr. Josip Pogačnik 600 lir, Josip Ivan-čič 500 lir, Mina Vrtačnik 2500 lir, Eraa Soban 100 lir, Franja Kustrin 100 lir, Mi-l-jutin Ravbar 100 lir, Jože Zupančič 100 lir Dolničar-Pieskar 2500 lir, dr. Ivan Mc£ navade Na premogovem štedilniku je najbolj priljubi ena tako imenovana »kožica«, ker hitro zavre. Gospodinja si misli: Tudi » plinskim kuhalnikom ali štedilnikom je prav tako. Io vzame ozek lonček ali pa »kožico«. POTRATA škodoželjno: »Ozka posoda. Ic.nček ali „kožica", porabi, da zavreta dva litra vode. 25 litrov več plina kakor posoda s širokim dnom. Ker uporablja 5001) gospodinj plinske kuhalnike ali štedilnike, ni čudno, če znaša moj letni dohodek 120.000 lir Gospodinje, spomnite se ob vsaki priliki name!« Boj POTRATI! Gerne 900 lir v počastitev spomina Eda Praprotnika, tvidka Feliks Urbane 15.000 lir, Marija Murgl jz Novega mesta 800 iir, Slograd namesto venca na grob Edvarda Praprotnika 500 lir, Scnja Bleiweis-Trste-niška namesto cvetja na grob Vere Blei-weis 300 ür. Ivan Fc-rtič namesto cvetja na grob Alberta Killerja 2000 Ur, A Kraje v spom. pok. Ive žerjavove in V. čopa 1000 lir neimenovan v počastitev spomina Vere Bleiweis 1000 lir TvrJka Lenassi-Gerk. man 4000 lir, tovarna Hrovat & Comp. 1C.000 Ur, tovarna Eifler 25.000 Ur, Marjan in Sonja Smerdu 500 Ur, tvdka I. C. Mayer 15.000 Ur. dr. Matija Slavik namesto venca na grob svojega brata in svaka, 500 lir, tvrdka Kalmus in Ogcrelec 2000 lir, Albin in Ana Izlakar v počastitev spo. mina Alberta Killerja 1000 Ur, rodbini Ho-čevar-Meglič v oočastitev spomina Darinke Vdovičeve 300 lir, »odbina Cemigoj iz Gorice v počastitev spomina Darinke Vdo. vičeve 200 lir, rodbina Ber.edetti iz Gorice v počastitev .«pomina Darinke Vdovičeve 200 lir, namešcenci namesto venca na grob Magde Vallentschag 1300 lir, družina Kra-peš Bcrštnar, škiajnar v počastitev spomina Edvarda Pi-aprotnika 400 li', Mirko Korenčan 300 lir. gradbeno podjetje Križaj 3000 Ur. tvrdka A. Kauč'č namesto venca na grcb Alberta Kilerja in Zorke in Hinka Be^govška 1000 Ur, PetFonafta-A. Hinelak 6000 lir, gramozolom Verd 5000 Ur, Ivan G egcic 15.000 lir, stanovalci hiše št 13 na' Miklošičevi cesti 1010 lir, Slavko Boh 1000 lir. Lojze Kalčič v počastitev spomina Angela Jelčiča 500 lir, obi-telj lekarnarja Levstoka 1000 lir namesto cvetja na krsto Vere Bleiweisove. dr. Egon Stare z -odbino 1000 lir v počastitev spomina Hinka in Zoike Bezgovšek. prijateljice Vida, Mimi in Anica pok. Zorke Bezgovšek namesto cvetja na njen grob 400 lir za svojce bombardirancev 2. ženski realne gimnazije, inž. VI a i o Stare pa je neki po bombnem napadu oškodovani družini odstopil brezplačno kuhinjo in 2 sobi. u— Rudarsko glavarstvo v Ljubljani sporoča, da je svoje uradne prostore začasno premestilo z Vrtače 4-1 na Miklošičevo cesta'20-11. desno (poslopje Zavoda za socialno zavarovanje). novi primer svoje subtiine religiozne lirik; »Sveti Doroteji«" Prav tako je osebno nastopil avtor pravkar izišle pesniške zbirke. »Trepetajoča luč« Jože Dular in recitiral jz te knjige značilna primera svoje Urike »Mlin« in »Zvestoba«. Komaj se je polegel anlavz, je stopil na oder mladi solist naše Opere Franc Langus in zapel ob spremljavi prof. Osan? Gerbičevo skladbo »Kam?« na Prešernov tekst. Langus je v drugem delu koncerta zapel še Lajovčev samospev »Iskal sem svojih mladih dni«, in dosegel zaslužen uspeh. Marij Skalan je prebral svojo pesem s Nezvesta žena,«, Vinko žitnik pa dvoje odzivov na težke dni slovenskega naroda »Na ši zemij'> in ?Na Orlovem vrhu«. Nato je nastopil eden najmlajših lirikov dominsvetovskega kroga Stauko Bračko in prebral tri pesmi, ki so individualno značilni izrazi pravega liričnega navdiha. Severin šali, ki je zlasti po teidu »Speva rodni zemlji« stopil na vodilno mesto naše mlade pesniške generacije, je osebno prebral pesmico »Marjetica (iz najnovejšega »Doma in sveta.«), najbolj pa je zaživela njegova s kultom rodne zemlje in zgodovinsko uso- Obvestila „PREVODA" PRODAJA MESA V soboto 31. t. m. oddajamo goveje meso bolnikom na bolniške karte, bolnicam in sa-natorijem. Neprodano prekajeno meso morajo mesarji vrniti v soboto 31. t. m. do 12. ure. Kot GOSPODINJA gre v večje podjetje ali zavod gospodična srednjih let. Nastop takoi. Ponudbe Jut'--pod »Večletna praksa«. 4845-1 * PO5TF.EŽNIC0, pošteno. ta vsak din, sprejmem Plača ii} hrana. Naslov T Jutru. 67ö2-la * PTSAR. MOČI. dobre, tudi mlajše, sprejme pisarna v Liubljani. Naslov v Jutru. 6750-la * KUHARICO, samosto-.nc gosoodimo, vestno in zanesljivo. k tričlanski družini. sprejmem. Naslov v Jufu. ' 6677-la * DELAVCE (-ke) nujno sprejmemo za odkop ruševin Zglasiti se od 18. ure calie: Levstikova 25/1. desno. 6193-1« * SLUŽKINJO k tričlanski dražim sprejmem takoi. Naslov v Jutru. 6851-la * GOSPODIČNO k dvema punčkama, ki ima res^ rada otroke, sprejmem takoi. Naslov v Jutm. 6832-la BELEŽNICA KOLEDAR Petek, 30. marca: Vel. petek, Janez Kl. DEŽURNE LEKARNE Dr. Biuet, Ciril Metodova 43; Mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4; Mr. Ustar, šeienburgova 7. Zatemnitev od 19.15 do 5.35. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERNO GLEDALIŠČE VeL petek, 30. marca, ob 17.: v unionsid dvorani: Velikonočni koncert. Izven. Vel. 'sobota, 31. marca: Zaprto. Velika nedelja, 1. aprila ob 17. uri: Richard Wagner: laanhäuser. Izven. Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Pölzerja Julija in basista Betetta Julija. Cene od eo lir navzdol. Veliki ponedeljek, 2. aprila ob 17. uri: Bernard Schaw: Pygmalion. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PETEK, 30. MARCA 31.00—12.30 Dopoldanski koncert 12.30—12.45 Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini 12.45—14.00 Radiiski orkester, vodi D. M. S'janec 14.00—14.10 Poročila v nemščini 17.00—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—18.00 Franz Schubert: Godalni kvartet v d-molu: »Smrt in mladenka« 18.00—18.45 »Velikonočne legende«, sodelujeta mezzosopranistka Vida Rudolfova in pianist Marjan Li-povšek 18.45—19.00 Iz našega leposlovja: Ivan Cankar: Četrta postaja 19.00—19-30 Komorni zbor 19.30—19.45 Poročila v slovenščini 19.45—20.00 Prenos branja članka ministra dr Goc-bbelsa iz tednika »Das Reich« 20.00—20.15 Poročila v nemščini 20.15—21.15 »V luči trpljenja«, postne pesmi, komorna glasba in recitacije 21.15—22.00 »Mrtvi toži« 22.00—22.15 Poročila ▼ n«m-2čini io napoved »po reda Prispevajte za velikonočno zbirko socialne pomoči! Olajšajte bedo revnim! OBLEKO, moško, novo. iz volnenega blaga, nove rjave semiš čevlje št. 38, bele gasr.aše, zimski plašč s čepico, jopice in hlačke za l—3 letnega otroka ter čevlje št. 40 prodam. Ogled od 16 do 19. Naslov v Jutru. . 6876"6 PLOŠČICE, keramične za štedilnik, modre m bele, prod*m ali »menjam. Ponudbe Jutru pod »Nudim po?« 6862-6 TRiCIKEL, nosilnosti • do 200 kg, ter ogrodje trici-kla - prodam ali zamenjam za protivrednost. Peterca, Podutiška 45. 6868-6 KOLO, moško. prodam. Niko, Miklošičeva 28/1 — trgovina Legat. 6871-6 SUKNJO, črno. za manišo šibko postavo prodam. Na. slov v Jutru. 6873-6 OPAŽ iz macesoovega iesa za kmečko sobo ali gostilno prodam. Naslov v Jutru. 6949-6 ČEVLJE, otroške. nizke, semiš, St. 23, skorai nove, in visoke otroške prodam. Naslov v Jutru. 6948-6 ČEVLJE, damske, črne, salonske, št. 38, nove, prodam. Orel, Bežigrad 19. 6947-6 NAHRBTNIKA, dva, prodam. Vprašati v trafiki na Taboru, dopoldne. 6886-6 LESTENEC, viseči, s svi-lenim senčnikom, stenski, prodam Ml 800 lir. Naslov T Jutru. <5887-6 ČEVLJE ät. 30, we, otro-ika niike, rja*«, prodam. Za. Mk». P«1 hrfcom 5: BLA OO, .» »o«« pidK, Smo mimo l«po obleko, f*f jvilenm o»1«. flanelasto sjtiho m belo pregrinjalo n pošteno prodam, Nastar r Jo*m. 6891-6 ŠTOPARICO, moško, za-pestno, precizno, ugodno prodam. Ogled v petek od 9 do 16. Novak, Rožira dolina, cesta II, št. 6. 6892-6 KOLO. damsko in moško, brez gum. proda mehanik Ambrož, Dunaiska ce?ta 71 6893-6 OBLEKO, črno, in novo temnosivo ter 3.50 m blaga za športno obleko prodam. Kroiaštvo. Fiorjanska 4P. 6894-6 »VTTALUX« svetilko, za-obsevanje, kompletno, prodam. Naslov v Jutru. 689'-6 FOO, sfcunks, in krasen črn damski plašč, oboie skoraj novo. prod->;m. Ogled od 15 do 17. Naslov v Jutru. 6844-6 TRICIKEL. otroški. pro. dam. Naslov v Jutru. 68M-6 PLAŠČ. nov. h balonske svile, staro blago, prodam ali zamenjam za protivrednost. Ogled od 12. ure dalje Tavčar, Fiorjanska ulica 13/III. levo. 6854-6 CLEMATIS. modri in rdeči, vinska trta (Isabela). glicinije, magnoliit. španski bezeg in japonsko kutino za živo meio in okras, ter razr.o -rnrvčevje oddai» Polše. Mala vas 40. pošta Jezica. Pišite dopisnico! Dostavim na dom. 6S0S-7 PIS. STROJ »Continental«, portabi. s kovčkom, prodam. Nasiov v Jutru. 6637-6 LIMONO V ČATU dobro nadomešča limonin eksTakt j Dunajska »Citrol«. Stekieničko prine site s seboi. Drogeriia An. r-------- ... — ton Kane. Židovska ulica 1. zelen-i jami 13. 6585-6 KOLO. športno. prodam aii zamenjam. Ogled od 12. ure dalje. Tavčar. Fiorjanska 13/ITI levo. 6855-6 KOSTUM. pomladanski, temnosiv, 'Z prvovrstnega volnenega blaga, in rjav pomladanski plašč iz finega volnenega blaga. za srednio postavo, prodam. Ogled v Gosposki ul. 19.'L 6763-6 OPEKO, zidno, zamenjam aH prodam. Pojasnila od 18. ure dalje: Levstikova ulica 25/1, desno. 6906-6 RADIO, petcevni, znamke »Unda«, prodam. Ogled od 19. ure dalie. Hišnik. Puc-ciniieva 15. 6907-6 ČEVLJE, rjave. St. 37, moderne, predvojne, ugodno prodam. Nasiov v Jutru. 6908-6 RJUHI, dve, otroški, zavi-jačo (Einbindeideckel), 10 komadov plenic, odeiico in vato prodam. Naslov v Jutru. 6912-6 PERO, nalivno, »Osmia«. boljše, in hrvatske jubilejne znamke prodam. Ogled med 7. in 8. «ro. Naslov v Jutra. 6914-6 TORBICO, darmko. u«nie. no. novo, in rooäke čevlj«, modra. št. 4|, dobro ohranjene, prodam. Go»po*v8t-nka 4/1, «Je?no. 6*15-6 DINAMO 6 V 2 I fC, fine hlače za večjo »seb«, obleko, konjsko pokrivalo, jopič jo telovnik prodani. Fiorjanska 27 (B. 69W-6 PRIBOR, iedffloi, »Berndorf«, nekaj komadov, prodam Naslov t Jutru. 6827-6 PESO, krmHno, prodam. Vič, Pokljukarjeva ulica. 3. 6917--6 KOLO, damsko in moško, ugodno naprodaj. Merkur. Puharjeva 6. 6834-6 SMOKING, nor, iz najfinejšega predvoinega blaga, ugodno prodam. Kodeljcvo. Povšetova 33a. 6839-6 KOKOŠI Leghorn prodam ali zamenjam. Jurčkova pot št. 67, pri Ižanski cesti. 6840-6 PIS. STROJ. »Torpedo«, portabl. prodam. Ogled od 8. do 9. ure. Naslov v Jutru. 6841-6 ČEVLJE, moške, črne. nizke, boksaste, nove, št. 41, prodam. Ogled dnevno od 17. do 19. ure. Pahor, Pod hribom 14. 6843-6 ŠIV. STROJ, nov, pogrezljiv, novejša tipa. prodam. Poizvedbe v trgovini Singer. nebotičnik. 6848-6 PRODAM: težji sivomoder volnen sukniič fšt. 481. dve srajci oxford. ponnšen rjav klobuk, rabljen volnen rokavnat pulover, vse dobro, do 8. ure sli po 18.30. Stari trg 24/11. desno. 6847-6 PREGRINJALO z» 2 postelji, 2 zavesi, predvojno blago, ročno delo, novo, in 2 kg neobdelane čiste volne. Kolezija. Gerbiče-a št. 7, pritličje, dvorišče. 6770-6 SPALNICO, rsbl'eno. na novo prrplsskano. prodam V račun vzrrnem tudi žensko kolo. Ob zeleni larri št. 13. 6815-6 KOLO, rriško, »Bi,mehi«, dobro ohranjeno, balon.ir. proda mehanik Anhr. 1. 6919-6 POSTELJICI, dve. ofešk prodam ali zamenjam OS 6811-« KOSTUM, eleganten, dam-•;ki, pomladanski, črn. ve!-neno predvojno blago, ob-šit 2 diattocenim krznrm. pariški model, zelo dobro oh ran i en. za sredme^itkr postavo zameniam ali pro. dam za 6000 lir. (z prijaznosti na og'ed v Beethovnovi 15/II. 6927-6 KOLO. športno, moško 5 prestavami, znamke »T.ee-nano«, popolnoma novo. prodam. Poljanski naMp 56, levo. 6929-6 KOLO- moško, dobro ognjeno. prodam. Saiovic, Napoleonov trg 7, pritličje. 6940-6 ALKA VODA za lice V.-,m kožo iača ter čisti. Napolnim« Vam steklenico. Dro-gerija Iv. Kane, nebotičnik 6935-* RADTO, petcevni, popolno ma nov. z mseičnim očesom, in Philips 3+1, ugo dno prodam. Mei^k, Ambrožev trg 3/1. levo. 6934-6 OBLEKO, molko, za manjšo postavo, športno, iz predvojnega blaga, prodam ali aamenjarn. Naslov v Jutru. 6952 6 15—30 litoke. s po&rovfeMti ali brae, m pc. Im če od t Ao 1« litrov kupim ali zajsenjam. Nislav v Jutro. 6317-7 SPALNICO, moJerao, kupim, tt»di za protivrednost. Florjansk* 40. 6695-7 TRENČKOT za srednjemoč-no postavo kupim, deioma dam tudi protivrednost. — Ponudbe lutru pod »Tren-čkot«. ' 6860-7 KOLO. damsko, dobro ohranjeno, nemške znamke. kupim ali zameniam za protivrednost. Naslov v jutru 6861-7 SLOV KV.TIGE dobre kupim I'onudbe Tut u pod »Bibliofil« 5226-7 ZIMNICE. tri. stare, s pravo žimo, kupim in plačam za vsak posamezni komad do 2500 lir. Lahko ie blago slabo. Ponudbe Jutru s ceno pod »Tri žimnice«. 6867-7 CA RIO NANUS, šolo za klavirsko harmoniko, kupim. Naslov v Jutru. 6870-7 KOLO. moško, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Štrararno«. 6878-7 OBLEKO, belo. dekliško, obhajiino, ali svilo kupim Florian-ka ulica 72/1 6885-7 KOLO. damsko, nemške znamke, dobro ohranjeno, kupim event. dar- deloma protivrednost. — Cigaletova ulica 3/V. 6898-7 SLIKE naših starp.lših :n mlajših mojstrov kupi t. Pridem na dom Nidore pustit v ucrav. Jutra ood »Slike« .1-446-7 ČEVELl<*KE. otroške, visoke ali nizke. št. 28. kup'm s!' dam pr* v rednost. Ma"! Setina. 7,;- Šiški. lavorškuv- 1 6611-" v KOM'SIISKO prod. o swe-ema vs-l-o-—tn.- 1" ' -predmete P-r'nme-i' Venus, pilača Pita. 6534-"' ; ZN \v7"Mri». s!i p camrzne o-irtl.e , kupitn !urr_ pod ^.namk-rf o- L'VBLJ /.VON md) po-sam-zne letnik? m me K' P m Pon udb ;iitru '"L, Zv..n« 322"-? JOPO ali plašč k temno-ri.ivemu kri'11 kupim ali dam protivrednost. N slov |v Jutru. 6J16-7 1 sTCNO, predsebno. ku-I pim Staničeva 12/1. levo. K ' 683'-7 KOI.O. damsko, n.j\o, boliše znank?, kupim .-li dam protivrednost. K a!', litijska 44. 6766-7 j VRT NICE kupim. N>sl"v I v Jutru. 6-82-7 TEHTNICO, dectmalno. do sO kg, v dobrem stanju, kupini. Ponudbe lutru pod »Decmalna«. 6941-7 BLAGO, predvojno, dobro, pomladansko obleko, po možnosti svetle bane kunim. Ponudbe Jutru pod »Biseo«. 6784-7 RAČUNALO (Recher-rhe-hsr) večje, za gradbeno stroko, kupim. Roje M loš. Triglavska 9. 6688-7 PUNČKO, lepo. celulozno, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Dobro obraniena«. 6749-7 KOLO, damsko, v rabn.-m ali nerabnem stanju, 1 gumami «li brez, kupim in dam protivrednost. Pomid-b» Jvtni pod: »D«n»ko koio«. „ ,, «55-7 HARMONIKO, klavirsko manjšo, ženski 5;valni stroi. damsko kolo m pisalni stroj kupim. Naslov v Juti«. . 6757-7 Zaradi pomanjkanja prostora bomo danes izostale male oglase priobčili v prihodnji številki »Jutra«. KOLO, damsko, tudi brez gum, kupim. Plačam delno tudi v blagu. Pave! Ces-nik, Gosposvetska 124/III. 6924-7 KNTIGO za šoferski izpit od Stolfe ali Strune kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »&ofer«. 6923-7 VOZIČEK. športni, eleganten in močan, po možnosti stari material, kupim takoi aii v aprilu. Ponudbe Jutru pod »Dobra kolesa«. 6946-7 PAIACA za delo kupim. Ponudbe Jutru pod »Pajac«. 67«'7 PREGRINJALO za otoma no, 3X2. lep vzorec, pro-d,.m ali zamenjam. Ponudbe Jutru pod »Bosansko«. 6951-6 DRVA zamenjam za moško obleko za. srednjeviso-ko postavo. Naslov v Jutru 6864-8 J .P.MONIKO. »Holiner«. klavirsko, 24 kisov, zameniam za žensko kolo. Zi-bertova 17/1. 6882-8 Z.i MLEKO, tekoče, kon-denzirano, dam protivrednost ali denar. Florianska ulica 22/1. 688i-8 D!RO nos:lno>ti 600 kg. zamenjam za protivrednost ali orodam. Ponudb.- Jutru pod »Dira«. 6889-8 LONEC. 10 litrski. c.na:li-r,.n, nov, zamenjam. Mi-kek. Cesta v Rožno dolino št. 18a. 6900-8 UKO. moško, žepno, zameniam. Naslov v Jutru. 6S03-8 KOI.O. deško, skoraj novo, zrmeniam za ij.imsko klavirsko harmoniko. Naslov v Jutru. 6682-8 7.t ŠTOPARICO najboljše zn .mke in kovine dam pro-ti\ rednost ali denar. Ponudbe Jutru pod »Radio«. 6901-8 ČEVLJE, rjave, semiš, model, št. 37, skoraj nove, z.-.menj.im za rjave ali sive, semiš. salonarie, št. 36, ev. tud: usnjc-ne. Vprašati v salonu »Anica«, Kodelievo, Zadružna 18. 6910-8 BLAGO za moško obleko i zamenjam za protivrednost. N.'slov v Jutru. 6913-8 ZAMENIAM dva lepa pomladanska plaščka. klobučke, nogavice, čevlje, vse za 5—7 letne deklice, ženske hlačke iz bat^sta, nedrčke. nove moške srajce, smoking — za kurjo pičo aH drugo protivrednost. — Kodeljcvo, Povšetova 33a. 6838-8 VOZIČEK, športni, predvojni, zamenjam. Komac, Gasilska 6. 6811-8 OVES zamenjam xa jajca. Naslov v Jutru. 6918-8 KOSTUM, rjav, damski, pradvojni, zamenjam * protivrednoit. Naslov » f«-tre. -9920-8 IGRAČE, krasne otrofti gj.bok voKČek. volnena oblačila, rabljene čevlje št 37 in 42, zamenjam za protivrednost. Naslov v Jotru. 6928-6 ČEVLJE, dobro obraniene, salonske, št. 39, zamenjam za športne čevlje. Jores, Mandeičeva 12. 6950-8 'J. NEPREMIČNINE, hišo m parcelo v središču aJi v neposredni bližini, parcelo v Šiški ali na. Mina in travnik kupim za svoje stranke. Ponudbe na: Rea-litttna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10. 6777-20 PARCELE za Bežigradom, na vzhodni strani in industrijsko parcelo prodam. — Realitetna pisarna Zajec Andrei, Tavčarjeva ul. 10. 6757-20 Sobe išče SOBO. maihno, prazno, «a shrambo pohištva, iščem za takoj. Ponudbe Jutru pod »Enoletna najemnina«. 6869-2 3a SOBO, opremljeno, tudi skromno, -šče takoi mlad, miren zakonski par. Ponudbe Jutru pod »Dobro plačam«. 6852-2 3a SOBO, prazno, iščem. Ponudbe Jutru pod »Prazna«. 6853-23a SOBICO oddam polteni, snafni osebi za pomoč v gospodinjstvu. Nunska 19, pritličje. 6874-23 SOBO, »ončno. oddam za naturalije eni ali dvema osebama, brez perila. Na-tlačenova 23 fin. 6856-23 SCBO brez perila oddam gospodični kot protivrednost za instrukcijo gimnazijca. Ponudbe Jutru pod »Instrukcija«. 6902-23 KABINET oddam najraje ves dan odsotnj gospodični. Naslov v Jutru. 6909-23 WSSSSSB^ URADNIK, državni, mlajši, vdovec brez otrok, želi znanja zaradi poznejše že-nitve. Sliko diskretno vrne. Resni dopisi pod »Zakon«. 6880-25 GOSPODIČNO v starosti do 25 let želi zaradi po-msnikanja poznanstev spoznati mlajši drlavnt uradnik. Fotografija zaželena; se diskretno vrne. Samo resni dopisi »Jutru« pod: »Osamljen«.- 6881-25 Ramo KUPON, popravilni. od ju-velirja Fuchsa, sem naila Naslov T Jutra. 6883-37 IZKAZNICO, osebno, prometno knjižico, zdravniška spričevala in propustnico za čez blofc tem izgnbil dne 28. marca od Mestnem do s mm. Najditelja da listine od4* NE SAMO ZA ZLATO Komat» »Zakaj ml to pripovedujete?« »Ker odhajam v tujino.« Zdaj ga je vendarle začudeno pogledala. »Torej zapuščate službo?« 5.Da,« je rekel, »ne maram več. In tista reč na ,Utvi' me je pripravila ob ves ostanek volje.« »Pa bi vendar še enkrat od kraja začeli delo.« Posiljeno se je zasmejal. »Seveda,« je pokimala, ko Je molčal, »kaj bi človek tako hitro izgubljal pogum. In če je tisto, kar ste prej le povedali, resnica, bi bilo dobro, da se z dekletom prej ko mogoče spet pobotate. Misliti morate manj nase in bolj na druge. Gospod Wellencamp ima kar najboljše mnenje o vas. Upam, da mu niste kaj pravili o svojih nespametnih namerah.« »Pač, danes bom govoril z njim« »Trmoglavec ste potem takem tudi.« »Nisem trmoglavec. Samo opore rrti manjKa. To je hudo, kaj ne?« žalostno se je nasmehnil. »Misel, da mi vračate ljubezen za ljubezen, bi bila taka opora.« Jeza na Kascha se ji je bila i-azkadila. Njegove besede je niti niso več žalile. Sama se je čudila, da ni ogorčena. »Bodite vendar pametni.« je rekla »Če otroci ne dobe igrače, ki bi jo radi imeii, se cmerijo. In vi, Kasch, niste nič bogvekaj drugačni. Skušajte potolažiti svojo nevesto, to je edini svet," ki vam ga morem dati.« Nekaj časa je molče taval ob njeni strani. Pri Millernskih vratih sta morala počakati, da je svetlobno znamenje naznanilo prost prehod. Ko sta piekoracila cestišče in jo ubrala po oni strani nuprej, je dejal: »Niti to ni danes več mogoče.« »Niti to ne?« V prvem trenutku ni vedela, kaj Kasch misli. Nato se je spomnila» da govori o svoji prejšnji nevesti. »Zakaj ne? Privoščite ji dobro besedo. V srcu gotovo že zdavnaj obžalujete svoj korak. S človeškimi čustvi se konec koncev ne gre igrati.« i Prepozno,« je rekel. »Za izpametovanje ni nikoli prepozno, ia ne bodite tako trmasti.« »Gospodična Dranstädtova,« je zamrmral, ko ga je- s strani pogledala, čudno prevzeta od zvoka njegovega glasu, je bii v obraz bel kakor zid. ^-Gospodična Dranstadtova«, je ponovil, ^saj veste, na jahti je gorelo — tudi vi ste bili na ladji -— in s noči je kriminalna policija izsledila storilca.« ;>Da?« Tega ni vedela. Snoči je bila pri Petersenu, s katerim sta imela pomemben razgovor. Pa o tem, ne, o tem Petersen ni bil či hnil besede. Morda se suin ni zavedal. In zdajci se je spomnila tud. WeJlenesmpo-ve pripombe, da gre policija za povsem določeno sledjo; da je na ladji odkrila nekaj, kar kaže, da .strojnik ne more biti v zvezi s požarom. In zdaj--- Kasch Hele ni pogledal. »Uradniki so prišli včeraj k meni in so me odveul: v predsedstvo na zasliševanje. To je bilo tik pred polnočjo. Prav ničesar nisem slutil, in ko so me soočili s zažiga 1-cem, mi je bilo, kakor da bi treščilo vame.« »Kdo pa je bil? Kaj me razpenjate na natezalnico? Ali ga poznam?? »Seveda ga poznate. Vsi pri tvi dki ga po-znajo. Wiegand je bil.« »Wiegand?« je Hela osuplo vzkliknha. Ali — to je bilo smešno. Mali. večno užaljeni Wiegand! On ki seje tako pogumno udeleževal gašenja in ki ga je vrhu vsega še dokaj močno ranila svetilka, ko je padla izpod stropa! Iz Trsta Porod v zaklonišču. V piostorih Liktorske galerije v Trstu se je nedavno med letalskim alarmom izvršil porod. Neka ženska iz ulice Capitelli se je zatekla v galerijo, kjer so jo prijeli porodni popadki. Kmalu je povila zaravega dečka. Bolničarji Rdečega križa so ji pri porodu nudili prvo pomoč, obenem pa so zbrali za mlado mater tudi 500 lir. Nadaljnjih 2000 lir je prejel oče novega občana öd krajevnh oblasti. V Trste je nnirla g"ospa Anan Ribarič-Ska.meničeva. Za njo žalujeta brata Anton in Ivan ter rodbine šerko in Hrovatin ter številni sorodniki v Trstu, Vodicah in na Reki. Marijin««» prosim, ia Iwäoe --- pro« na®raÄ ▼ Mal«iari „|j«j HU. 57 PES. ilirski ovčar, se je zatekel. Sliši aa ime »Piki«. Oddajte ga proti nagradi pri mesarju Zalarfn. Cesta na Bodo 31 a. 6931-37. Go&p®d€2mš®o " 0'ajšavc pri irpitu za posluževalke koitov-nih naprav. Prezident pokrajinske uprave