103. štnflta. f LtHblioil, f prtEk, 7. uja 1915. XLUIII. lelo. ^^P ^^1 ^^f ^m ^^m ■■ ^^M^L^L^L A^ A^L^Lb ^^P MLM ^ .Slovtoski Narod* vdf« T LfvMfnft na dom dostavljta: v npravniMm prejemm: ćelo leto naprq} , . • . K 24 — ćelo leto ntpftj • 9 • • K 22*— pol leta „ •• •' • . 12-— pol let* . •,• • . . JI*— četrt leta » •*. . . . fr- čctrt lett m •]•*•!• • 5*50 na mttec m » • • • , 2*— na mctec . •-•*•• • 1-tO Dopfsf naj se frankirajo. Rokoplsi se n« vraFajo. Vredniftvo i Knallova adlea it 5 (v prittićju levoj teltfoa *L 34. Iifcaf« *Mk tea i*rt*r IsvsmUI aedel|« tai prmulke. Inserati vcltajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.t za dvakral pv> 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tasercijah po dogovoru. UpravnlStvu naj te poSiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t enu. sploli vsem voditeljem, f>d najvišiega do nainižiega, in vsem hrabrim bo.ievnikom izrekam iz vrse-ga srca Svojo zahvalo ter Vam na-rocam, da razglasite Moje besede v okolišu armade. Franc Jožef s. r.« Presrečen vsled tega naimilost-nejšega priznanja, izrekam trdno pre- pričanie, da bo energično smotreno nadaljevanjc napada in zasledovanje od strani zmagovitih zavezniskih čet, doprineslo popolen odločilcn uspeh ter popolnilo poraz sovražnika. To povelje dobe vsi armadni po-veljniki in poveljniki armadnih čet, z naročilom, da ga tako] razglase v podreienem okolišu. Feldmaršal nadvojvoda Friderik 1. r.« PO PADCU TARNOVA. Vojni poročevalec graške -Ta-gespost- poroča: Sedai se ie izpolnil tuđi veliki dogodek, ki smo ga že več dni pričakovali: Tarnov je v naših rokah in ruske pozicije severno in južno te glavne sovražne posto-ianke so zavzete. 2e \čeraj smo oce-nili veliko važnost te zadnje ruske brambne crte. Sedaj lahko naša ofenziva v severnem delu boiišča krepko napreduje in če bo tuđi pre-magati do dolnje \Visloke še močne ovire, ie vendar razvitje ruske fronte na Poliskem od izliva Nide proti severu v teku. Zmaga, ki smo jo danes priborili na obeh straneh Tar-nova ustvaria strategičen položaj, ki je mnogo ugodnejši, kakor oni po bitki pri Limano\vi - Lananowu. — Zdi se, da se vsai za sedaj ni bati protiakcije v smeri vrste kotlin Jaslo - Krosno - Rvmanov/. S silno energijo prodiraio naše čete proti srednji in gornji Wisloki. Dosegle so okolico Jasla in Dukle. Velikim deloni ruske armade v Be-skidih grozi, da jih bado naši odrezali in vjeli. V hitrem begu se umikajo Rusi s karpatskih vrhov Stropko - Lup-kovv proti severu, ravne ceste za umikanje so lim že zastavljene; po-nekod morajo napraviti velike ovin-ke. izgubljajo čas ter se zapletejo v vedno večje stiske. Z zapadne smeri prodirajo čete Mackensena. z juga pritiskajo čete Boroevića za umikajočimi se Rusi. Silno delo opravljajo naše junaške čete. * UČINEK ZMAGE NA KARPATE. Vojni poročevalec budimpeštan-skega iista »Pester Llovd.« poroča: Po silnih artiljerijskih bojili so pričele naše Čete zlasti na crti Koza-ny - Radoma - Fias z močnejŠo ofenzivo. Naši so rusko crto potisnili močno nazaj ter jih sedaj zmagovito-gonijo pred seboi v smeri na Felso-rakocz - Felsovizkoz - Kishclv. Naše čete so že dospele do crte Molnarv gas - Gvem annatak - Sos-ftired. Na umikanju so Rusi zažgali več občin. Isti poročevalec poroča iz Eper-iesa včeraj zjutrai: \' depresiji Dukle f>b fronti pri Sarosu se pode dogodki in slika položaja se menjava od ure do ure. Vedno bolj se veča in širi pokrajina, v kateri pode naši Ruse pred seboj. Na crti Koniecza - Also-pacronv stoje Rusi že ob deželni meji. Tuđi crto Kuriir.a - Radoma-Fias smo že daleč prekoračili. Tuđi crto Varadka - Alsofenvves - \izkoz so naše čete zavzele. Naše prodiranje ie nevenetno hitro. Rusi se v begu umikajo in od-por zadnjih čet so naši igraje zlo-mili. Samo vprašanjc enega dneva, morda dveh dni je, da borno Ruse potisnili iz pokrajine Saroškega ko-mitata preko prelaza Dukle. Ražen municije in drugega voi-nega materijala puščajo Rusi mnogo vjetnikov v naših rokah. Tu kroži vest, da so naše čete že vkorakale v Jaslo in Zmvgrod. V tem slučaju je Rusom izhod skozi Duklo zaprt. BOJI V ZAPADNI GALICIJI. Boji v zapadni Galiciji se kljub silnemu ruskemu odporu nadaljujejo z uspehom. Južno krilo naših čet je prodrlo do pokrajin ob zgoniji \Vys-Ioki. Ruski general Radko Dimitri-iev je bil prisiljen nemudoma pre-staviti svoj glavni stan iz Jasla bolj proti vzhodu. Ruski poraz pri Gor-licah je bolj pomemben, kakor svoje-časni poraz pri Limanovi. Prva po-sledica tega poraza je bila, da se je morala ruska fronta od Konieczne pa do srede gozdnatih Karpatov umakniti. \rsa ruska fronta od Zbora preko nizine pri Dukli tja do Lup- LISTEK. Bmeriltaniia. Frnucoski spi^ol Pierre de Cou-1 e v a i n. , . * -" (Dalje.) Prihajajoč od gospe de Blanzac je marki našel doma Annie. svojega sina, svojo mater, hišo polno gorkih čutil, živahno in veselo. Tihota v stopnišču mu je dobro dela, pomirila je njegove živce in uplivala nanj kakor tište male bele rože v »šopku zaročenca<', s katerimi si je kot otrok hladil svoje lice. Vrhu tega so mu njegova opravila, klub in konji dali vedno dovolj posla. Kristijana je bila potrata. strast v njegovem življenju, ni pa bila ćelo njegovo življenje. Žena je bila za moža ustvarjena, mož pa ni bil za ženo ustvarjen. Ta zakon, ki je kriv tolikim nespora-zumljenjem, tolikim bolečinam. Je Kristijana prav dobro poznala. Pred-tio je ljubila, ga je spoznala pravičnim; zdaj je pod njim navzlic svoji visoki razumnosti in svoji silni volji trpela. Slučaj je vojvodinji odkril izvor njene velike bolesti in jo hipo-ma prebudil iz opojnosti, v kateri je živela. D' Anguilhoni so poletje prebili v Deauvillu. Stanovali so v isti vili de Chilhac, katero je tri leta r>rcj vzela v najem gospa Villars. Jac-ques se je na lovu prehladii, nastopi-la je huda vročina in dva dni so se bali pljučnice. Tedaj je Kristiiana spoznala, da nima do markija nikake pravice, da stoji izven njenega življenja. Ni bil njen in vendar je bil meso od njenega mesa in duša od njene duše! Noge so jo hotele ponesti k njegovi postelji, roke so se ji nehote stegovale, da mu strežejo, ga tolažijo, a prepo-vedano ji je bilo. Edina Annie je imela to pravico. Videla jo je, kako se sklanja nad njim. mu briše čelo in je morda poljublja! Ta prikazen je vzbudila v njej najkrutejšo, najbo-lestnejšo Ijubosumnost, ljubosum-nost metrese na soprogo. Nikakor se ni mogla odločiti, da povpraša po Jacquesovem zdravju njegovo ženo; dosledno se je obraćala na njegovo mater. Njena razburjenost, njeno silno premagovanje so jo tako izpre-menile, da je Guv de Nozay, ki je bil tedaj gost df Anguilhonov. na svojo veliko žalost prišel do zaključka, da o razmerju vojvodinje z njegovim prijateljem ne more biti nikakega dvoma več. Večkrat je s svojo kava-lirsko spoštljivostio zakril njene ne-previdnosti in preprečil, da se ni izdala. Tišti dan, ko je Jacques prvič zopet prišel v salon, je bila vojvodi-nja tam navzoča. Takoj je obrnil svoj pogled nanjo. Presenetilo ga ie, da ni opazil nikakega veselja na nje- nem obrazu in njena otožnost ga je pobila. Polen nemira je komaj čakal, da ostane nekaj trenotkov sam ž njo, potem jo je vprašal, kaj ji je. Kristijana ga ie žalostno pogledala. — Vpraša? me, kaj mi je? je dela s tresočim glasom, in bolan si bil, druga pa ti ie stregla in ne jaz. Markiju se je razjasnil obraz. — Kaj praviš! je del smeje, streči si mi hotela! O, ti nisi ustvar-jena za odurnosti življenja; bolnik ni niti lep, niti ne vzbuja poželjenja. Nesrečen bi bil, če bi me bila videla v vročini. — Po tvojem mnenju ti torej služim Ie za potrato? — Da, za izbrano in tako drago-ceno potrato. je odgovoril Jacques polen nežnosti. Nekaj tednov prej bi ji bile te besede laskale. Po tolikem prestanem strahu pa so jo užalile kakor psovka. Preponosna je bila, da mu kaj pokaže in prerazumna, da ga dalje vprašuje. Samo v kotu so se ji tistnice Iahno pobesile, kakor da hr> čejo izraziti zaničevanje žene za in-ferijornost moža v čuvstvenem življenju. Od tedaj je Kristijana čutila uči-nek strupa, s katerimi so, kakor je sama rekla, napojem" vsi prepoveda-ni sadovi. Polagoma je ta strup pro-diral v njeno meso, njeno dušo, pre-podil je spanec iz njenega telesa, po-vzroča! je hipno bledoto rjenega lica in se vrinil v vse, kar je bilo v njei plemenitega in vzvišenega. Ni mogla več videti Annie na čelu njenega omizja, ne da je trpela. Pogled na inalega Filipa ji je postal skrajno mučen. Misel, da se ima Jacques za to srečo, ki je bila njegovo veselje, zahvaliti svoji ženi, jo je poniževala in vznemirjala. Ljubosumnosti je pri-mešana radovednost. menda zato, da povzroča krutejšo bolest. Kristi-jano je mučila blazna radovednost, kako se zakonca razumeta in kaki so pravzaprav njuni najintimnejši odnošaji. Izpraševala je Annie do skrajnih mej diskretnosti, ćelo do ne-premišljenosti. Da je bila njena riva-linja Francozinja, mnogo bolj bi trpela. Anniena zakonska Ijubezen pa je bila tako priprosta kakor globoka. Njeno značilno pomanjkanje vsake-ga zanosa je pomirilo vojvodinjo. Prihajala je k njej iskat miru in oseb-no je ni mogla niti črtiti niti sovra-žiti. Kristijana je ljubila in trpela s tisto občutljivostjo, ki jo je podedo-vala po svoji materi in s tisto močjo, ki je prihajala od njenega očeta. Ta moč. ki jo je vzpodbujala k plemenitim velikodušnim delom, vžigala v njej navdušenost in silila njenega duha k nenrestanemu delovanju, je njenemu bitju vdahnila tuđi neko silovitost, katero je s svojo lastno voljo in vzgojo komaj zatrla in katero je imela Ijubezen privesti do viška. Gospa de Blanzac je bila zdaj v resnici prava Addolorata. Sočutje, katero je občutila ob pogledu na Christolfov kip. ni bilo drugega kakor ena tistih zagonetnih slutenj, ki prešinjajo človeško dušo, slutnja podobna oni Magdalene, ko je zroc v duhu Jezusov pokop, močila s solza-mi in dišavami njegove noge. Ne samo pred svetom, tuđi pred Jacque-som je Kristijana nosila smehljajočo se krinko. Iz ponosa je prikrivala svojo Ijubosumnost; iz rahločutnosti je molčala o svojem trpljenju. Kadar je bil Jacques pri njej, je bila polna sijaja, vesela, kakor da ni ne kesa. ne skrbij, kakor da je popohin-ma zadovoljna s prostorom, ki ji je odkazan v njegovem življenju. Dala mu je zares vso srečo, kar je je od nje pricakoval. Štela si je v slavo, da ga osreči bolj kakor katerakoli žena in dosegla je svoj namen — za kako ceno, vedela je edina ona sama. Navzlic temu je marki od časa do časa na njej opazil tako silno strast, da ga je pričelo skrbeti. Poznal je znake blaznosti tako dobro na ženski kakor na konju, zdelo se mu je, da se ti znaki pojavljajo pri Kristijani in strah ga je obšel. A po-miril se je zopet, češ njena privzgo-jena umerjenost, njena nenavadna razumnost bode varovala njega kakor njo. Pozabil je na tisto rdečo kmetsko kri, ki se je pretakala po vojvodinjinih žilah in žal, niti slutil ni, kako mogočen instinkt je bival v njenem telesu. (Dalje prihodajie.) Stran 2. .SLOVMN^KI NAKUU', ouc 7. maja m5. 103 stev. kovskega sedla se je umaknila in naše čete so sledile umikajočemu se sovražniku. Sodelovanja armade Mackcn-sen z armado Boroević se je posrećilo potisniti kakih 60 km ruske fronte v Karpatih nazaj; tretja armada pod generalom Boroevićem stoji sedaj v prostoru pri Zmigrodu v nra-vem kotu s prednjimi četami, ki so prodrle do dolenje Wysloke, torej s četarni, ki so na cesti v Gorlice prodrle ter šega na vzhodu čez Lup-kovsko sedlo. Fronta te armade se pri tem vedno bolj zožuje in zgošča, tako da je sunek od ure do ure sil-nejši. Rusi se umikajo pod uničujo-čim ognjem naše artiljerije. Za fronto prihajajo vedno nove skupine vjetnikov. Tuđi pri Tarnovu se vrši silno ljut boj. Rusi drže še vedno mesto in železniško progo. »Az Est« poroča: O uso-đi Tar-nova je v tem trenutku znano samo toliko, da obstreljujejo naše čete tamošnje ruske pozicije s težkimi topovi, med njimi tuđi z možnarji kalibra 42 cm. Vse kaže, da bodo Rusi Tarnov zapustili. Naše Čete so zavzele mestece Gorlice, toda mesto je popolnoma razdejano. Naša artiljerija je Gorlice tako silno obstreljevala, da je stalo mesto v najkrajšem Času v enem sa-mem plamenu. Od vseh hiš v Gorli-cah ni ostalo nič nepoškodovano, kakor ena sama stena pri cerkvi. Vojni poročevalec »Az Esta« poroča nadalje: Šef generalnega štaba baron Conrad se je na dan veli-kega napada s posebnim vlakom pripelial s svojim spremstvom na bojišče. Ves čas vožnje so delali šef generalnega štaba in njegovi sprem-Ijevalci pri kartah. Na vsaki postaji so se priklopile brzojavne in telefonske naprave vlaka na omrežje in vlak ni zapustil postaje prej. predno nišo dospela potrebna poročila in predno nišo bila izdana povelja. Isto-časno je bil vlak zvezan z Beroli-nom in Dunajem ter najvažnejšimi točkami bojišča. Ko je dospel generalni štab v Krakov, je zasedel takoj avtomobile ter si ogledal vso napa-dalno fronto ob Dunajcu in Biali. Med tem nam je prinesla uradna brzojavka vest. da je tuđi Tarnov padel. PRODIRANJE PREKO TARNOV A. Vojni poročevalci poročajo od včeraj ob 10. dopoldne: Tuđi včeraj-šnji dan je bil za zavezniške čete poln uspehov. Povsod napreduje ofenziva. Važno cesto Tarnov - Pils-no, ki Jo krijejo Rusi z vso silo. da morejo spraviti stran svoje velike zaloge, smo že začeli obstreljevati s topovi. Ob cesti v Zmigrod so do-speli deli naših čet že v blizino Dukle ter se tam bojujejo. Ruse, ki se umikajo iz Ogrske, zasleduje armada Boroević neprestano. Sedaj se Rusi umikajo tuđi vzhodno od Lupkovske-ga sedla. Rusom je manjkalo municije. Iz Budimpešte poročajo: Učin-kovanje ruske artiljerije je bilo v ne-deljo in ponedeljek zelo slabotno. Dognali smo, da so bile vesti, da manjka Rusom municije, prav utemeljene. Na nekaterih točkah je bila obramba proti napadom naše artiljerije zelo slaba. Na drugih točkah so se izvršili naši napadi tako nenadno, da Rusi svojih topov sploh nišo mogli postaviti v pozicije in da nišo mogli streljati, marveč s6 svoje pozicije v begu zapustili. Kako so napravili nacrt za zmaRO-vito operacijo v zahodnji Galiciji. Dunaj, 6. maja. (Koresp. urad.) Iz vojnotiskovnega stana poročajo: S kompetentnega mesta c. in kr. naj-višjega armadnega poveljstva je do-bil vojnotiskovni stan sledečo orijentacijo: Dočim je med onimi, ki so pri vodstvu armade udeleženi, popolnoma i-zključeno, da bi posebno nagla-šali posamezne zasluge, oziroma po-samezna naziranja, se v publicistiki pogosto pripisujejo določeni uspehi posameznim osebam. Tako se je tuđi glede poslednjih dogodkov v Galiciji čestokrat zgodilo. Pri odločitvi in nacrtu v vojni dela vedno več oseb; najvišji poveljnik pa krije te potem s svojo odgovomostjo. Kar se ttče sedanje operacije v zahodnji Galiciji, tedaj se je ta na ravnoisti način že meseca marca pripravljala in so bile odposlane čete, ki so se sploh mogle za to dobiti na razpoiaganje, za sunek v vedno kot odlično smatrani smeri čez Gorlice m v kotlrnastem ozemlju proti Zmvgrodu. Te moči pa so se numerično izkazale kot preslabe, da bi navzlic začetnim uspe-hom pri Senkowi in Gorlicah predrle sovražno fronto, ki so jo sovražniki trdovratno branili. Sele ponudba, ki jo je napravil general pl. Falkenhavn iji ki ji je pntrdilo neiniko najvišje armadno vodstvo, poslati močne nemške čete za ta sunek, je ustva-rila podlago za ta uspeli. Ker se je v primeri z marčevo operacijo vpostcivila primerno večja moč, je bil dose-žen sijajni uspeh prvih majskih dni od armad Mackcnsena, nadvojvode Jožefa Ferdinanda in Boroevića. • * • PRESOJANJE POLOŽAJA VSLED ZADNJE ZMAGE. Londonske »Times« pripisujejo zmagi v Zapadni Galiciji veliko važnost. En sam pogled na zemljevid nas poduči o resnosti položaja s strategičnega stališča tuđi če bi se vest o tej zmagi v polnem obsegu ne potrdila. »Vossische Zeitung c poroča, da je bil general Dimitrijev že prisiljen preložiti svoj glavni stan iz Jasla v Grodno. »Berliner Ztg. am Mittag< pravi: Pri širokosti fronte, ki so jo av-strijske in nemške čete prebile, je nemogoče fronto umakniti nazaj. Zato je tuđi zelo dvomljivo. ali se bodo mogli Rusi že v prihodnjem odseku ob \Vysloki ustaviti, ali pa bodo prisiljeni, da se takoj umaknejo na Przemvsl. Vsekakor je zveza med fronto v Karpatih in na poljskem hojišču pre-trgana ter vsled tega tuđi ruska ar-inada v Karpatih močno ogro/.ana. Splošno se sodi, da bo rusko armadno vodstvo prisiljeno na novo grupirati svoje čete, kar pa obsega tuđi težko odločitev. da se Rusi od-povedo novi ofenzivi. ->Secolo<- piše: Če so ruske pozicije v Galici'i res cmajane, bo v Petrogradu misel za separatni mir mnogo pridobila, morda več. če se bo pokaza'a nemožnost prebiti Dar-danele. Med umikanjem Rusov. O ofenzivi naših čet poročajo vojni poročevalci. da se je že poka-zal pricakovani učinek na južno krilo. Rusko armadno vodstvo je bilo prisiljeno umakniti svoje čete. ki so stale južno cd glavnega grebena Karpatov na crti Zboro - Sztrop-ko\v - Lupkov. Verjetno je. da se bo-do te čete za prvo ustavile na grebenih, da bodo ščitile umikanje voj-* nega materijala na preobloženih ce-stah. S tem pa se ruska fronta tuđi skrajša in zgosti. Ruske čete, ki šči-tijo to umikanje, se našim trdovratno upirajo. Nekoliko bolj hitro gre naša ofenziva v smeri na Biecz. Tu naše čete uspešno napadajo ruske čete na gorskem hrbtu med Bialo in \VisIoko. Zlasti trdovratni so boji ob dol-njem Dunajcu. Naše čete so sicer na več krajih prodrle preko nizine. Rusi pa se drucrod uprav besno branijo. Zdi se. da so dobili ojačenja s fronte ob Nidi Tu je najvažnejša točka. Tu naj bi padla velika odločitev. Rusko vodstvo je spoznalo važnost ten točk ob vzhodnem bregu Dunajca. Će pade tuđi ta bojna crta, se morajo Rusi umaniti polagoma tuđi na južneni Poljskem. Zato ti krvavi boji. Do-godki v okolici Tamo\va zaslužilo vso naso pozornost. Če predro naše čete na tej točki in če dospo do Wis-loke, je uspeh na naši strani. m Z BOJIŠCA NA SEVERNEM POLJSKEM. Po poročilih iz Petrograda, je prišlo desno krilo Rusov pri Suval-kiju v zelo nevaren položaj. Rusi so bili vrženi na nasprotni breg reke Sesupe in vsi protinapadi. ki so jih poskusili pri Kalvariji, so bili odbiti. Petrogradski korespondent »Dai-ly Telegrapha^ poroča, da so prednje čete nemške konjenice dosegle okolico Libave. Sprednje straže glavne armade stoje pred Mitavo. »Nieuvve Rotterdamsche Cou-rant - poroča, da je Lihava od notra-njosti dežele popolnoma odrezana in da je železniški promet popolnoma ustavljen. Nemške čete stoje neposredno pred Mitavo. Prebivalstvo Rige beži v notranjost države. Preko Dunaja poročajo iz Koda-nja: Prodiranje Nemcev v Kurlandiji traja. Nad Rigo je bilo razglašeno obsedno stanje. Ruske oblasti so mesto zapustile. Vse železniške proge v srednji in južni Rusiji so zaprte za privatni promet. Utemeljuje se ta odredba s koncentracijo čet na severo-zapadu, iz česar se da sklepati, da je Ruse liindenburgova ofenziva pre-senetila in da danes ne razpolagajo z neomejenim številom čet, vsled česar bo novo formiranje čet na ogro-ženi severo - vzhodnji fronti učinko-valo, ali na bojišče v Karpatih, ali pa v Kavkazu. ♦ # • RUSKO URADNO POROČILO. Iz Petrograda javijajo »M. N. Nachrichten« z dne 5. maja: Uradno poročilo velikega gene-rajnega štaba se glasi: Dne 3. maja ni sovražnik niče-sar ukrenil proti Libavi in Mitavi, ki jih drže naše čete. Pri Rosijenih so se vrših manjši boji. Na leveni bregu Njemena, se-verno od Bobra in Nareva in na le-vem bregu Visle do Piliće je položaj brez bistvenih izprememb. Med Retto in Czarno Hanczo, severno od velikega močvirja (vz-hodno od Augustowa) snio v boju zavzeli več vaši. Nemci so napadli na precej široki fronti naše pozicije na desnem bregu Omulewa, toda s svojim ognjeni smo jih prisilili, da so se v osupljenosti umaknili in ostavili svoje mrtvece in ranjence pred na-šimi pozicijami. Južno od Piiice je izvršil sovražnik, ki ga je po»dpiraia težka artiljerija, več napadov. Pri Lopuczno je dne 2. maja prodrla sovražna pehota 200 korakov do naših strelskih jarkov. Naslednjo noč smo jo v protinapadu z velikimi izgubami za sovražnika vrgli iz oko-pov, ki jih je napravila, in jih razde-jali. Na posamnih točkah je poskušal sovražnik prekoračiti Nido, toda naši protinapadi so ga prisilili, da je popolnoma izpraznil levi breg. Ob Visli pri Krasniewu (med iz-livoma Nide in Dunajca) se je sovražnik ugnezdil blizu naših pozicij ter se trdovratno okopal. V noči dne X maja smo te od-delkc uničili z bajonetnim napadom. Vjeli smo 400 mož, med njimi 9 čast-nikov. V Galiciji so se tekom 2. in 3. maja razvili zaporedni boji od Visle do Karpatov. Posamnini sovražnim oddelkom se je posrećilo dospeti na levi breg reke Dunajca. Naš ogenj pa je pre-prečil, da bi mogli ti oddelki prodirati od bre&a naprej. Boji v okolici Tuchowa (južno od Tarnowa na Biali) in Biecza Uii;i 5. no iz turskih poročil. Pri Kumkale !e francaska arniaJa popolnoma uniče-na. Položaj Angležev na Gallipoliju je zelo obupen. Angfeški ministrski predsednik o operacijah v Dardaneiah. London, 6. maja. (Kor. urad.) V zbornici poslancev je v kratki raz-pravi o operacijah ob Dardaneiah, poudarjal ministrski predsednik A s-q u i t uspešno izkrcanje zaveznikov na šestih raznih točkah !n naglašal zlasti napredovanje pri Sedil Bahru izkrcane divizije, ki se je sedaj utr-dila na progi dveh morskih milj proti notranjosti polotoka. Operacije se nadaljujejo pod zelo zađovoljivimi pogoji. * Rusi bombardirali čataldžo? Uradno rusko poročilo pravi, da le rusko brodovje bombardiralo desno krilo turskih pozicij ob Cataldži ter obrežne utrdbe Karaburu. »Pe-ster LIovd« pristavlja, da gre le za cbstreljevanje neke neutrjene turske va&L POLOŽAJ V ITALIJI. Ttalfjanskl ministrski svet Se ni storil nikakega odločilnega sklepa. Rim, 6. maja. Včerajšnji ministrski svet je vzel poročilo zunanjega ministra o političnem položaju na znanje, ni pa storil nikakega odločil-nega sklepa. Sfavnost v Ouartu. Rim, 6. maja. Garibaldinska slavnost v Ouartu se je vršila z velikim si jajem. Množica je prirejala Pepinu Garibaldiju in d' Annunziu viharne ovacije in ko jo je Garibaldi nagovoril, so orili klici: »2iveli Italija in Francija«. D' Annunzio je slikat bodočnost Italije v najsijajnejših barvah. Poseben vtis pa je napravila brzojavka, ki jo je poslal kralj Viktor Emanuel. Kralj obžaiuie, da se ne more udeležiti slavja. »Moje misli pa se ne dajo odvrniti od usodepolnega obrežja Ligur>kega morja, kjer je za-gledal luč sveta prvi prorok zedinje-ne domovine in s katcrega skalovi-tih bregov je z nepozabno drznostjo odplul nesmrtni bojni sreči nasproti. V istem globokem eustvovanju, ki je napolnjevalo mojega slavnega deda Vas pozdravljam in v uri, ki je posvećena spominu naše preteklosti, me navdaja vera v slavno bodočnost Italije.« Tisočera množica je pozdravila kraljevo brzojavko z viharnimi ova-cijami. Iz Milana javljajo »M. N, Nach-richten« z dne 5. maja: V turinski »Štampi« izvaja po-sianec Cirmeni. da hi bila pač vojna gotovo izbruhnila, ako bi bila kralj in vlada prisostvovala slavnostim v Ouartu. Tuđi sedaj še ni izginila vsaka nevarnost, vendar pa se je položaj izboljšal. Ako bi se tuđi pri slavnosti v Ouartu prigodili kaki incidenti, bi to ne imelo nobenih res-nih posledic. ker ni bila prisotna vlada. • ♦ * Nemško šo!o v Rimu zaprli. Berolin, 6. maja. (Koresp. urad.) WoJffov urad poroča iz Rima: iu-kajšnjo nemško solo so zaradi pomanjkanja učiteljev zaprli. Pouka toliko časa ne bo, dokler se ne bo dobilo nadomestila. * Kritičen položaj v Lfbijl. Iz Rima poročajo: Položaj v Libiji je skrajno kritičen.Izgube italijan-skih čet v zadnjih bojih so ogromne. Najhujše je, da revoltirajo takozvani asfcari, t. i. iz domačinov sestoječe italijanske čete. Vojno stanje je v Libiji že proklamirano. Grška vlada vstraja pri svofi politiki. Atene, 6. maja. (Kor. urad.) List »Messagere d' Athenes« naglasa, da vlada ni mnenja, da bi bila zdaj umestna izprememba grske politike. Ruski poslanik Giers v Sofiji. Sofija, 6. maja. (Kor. urad.) Poročilo »Agence Telegraphique Bul-gare«. — Novoimenovanega ruske-ga poslanika v Rimu, Giersa, je na potu v Rim na tukajšnjem kolodvoru pozdravil zastopnik vlade. Vojni materijal iz Amerike za tripelentento. Iz New Yorka poročajo: Družba Lackawanna za dobavljanje jekla je sklenila s trojnim sporazumom pogodbo glede dobave 50.000 ton šrap-nelov, od katere množine se naj odda vsaških 10 dni 5000 ton. E. W. Blis-Company izdeluje dnevno 30.000 Šrapnelov. Anglija je naročila pri družbi United Staates Camhridge Compagnv 600 milijonov patron, pri družbi Canadian Car and Foundrv pa artiljerijsko municijo v vrednosti S0 milijonov dolarjev. Tuđi z družbo American Locomotiv Companv je Anglija sklenila pogodbo za več milijonov dolarjev za dobavo vojnega materijala. * Kršenje ameriške nevtralnosti. Iz Kicla poročajo: Pristaniški kolektor Dudley Field Malone iz \Te\v Yorka je po poročil'i »Omaha Tribune« izjavil, da so dobivale an-gleške križarke, ki so se nahajale v razdalji treh milj od nevvvorškega pristanišča, iz New Yorka premog. Po natančni preiskavi je dognal, da se je v newyorškem pristanišču zbi-ral proviiant za angleške križ arke, ki se je potem na različnih krajih Piersa vkrcal na transportne hdje in prepeljal h križarkam. Gosp. Malone bo uspeh svoje preiskave pred-ložil zveznemu svetu. * Zakaj so Zedinjene države odm>k!i- cale svojega vojaškega ataseja iz Nemčije. Zedinjene države so pred kakim mesecern prav na tiho odpaklicale svojega vojaškcga atašeja, majorja Langhorna. Kakor konstatiralo sedaj nemški listi, je storila ameriška vlada s tem posebno uslugo Angliji, ker je pošiljal major Langshorne za An-glcže neugodna poročila. Korak ameriške vlade je nanravil na Nem-škem jako mučen vtisk. ULTIMATUM JAPONSKE KITAJSKI. Haa^, 6. maja. (Kor. urad.) Ka-kor .poročajo, je izročila Japonska vlada Kitajski 4Surni ultimatum. .Ia-ponska javnost je mirna ter smatra, da ne priđe do vojne. Reuter javlja iz Tokia: Japon-ska vlada je notificirala ve'esilam ultimatum, ki ga pa izroči Kitajski sele, če ostaneio tuđi nn.daljni diploma-tični koraki fcrezuspešnl. Tekio, 6. maja. Na pol otok u Kvantung, južno od mandžurske že-leznice, so proglasili Japcnci obsed-no stanje ter uveljavili zakon o re-k\izicijah. MEDNARODNE POGODBE O DARDANELAH IX RUSIJA. Pod carjem Petrom Velikim je prodrlo rusko carstvo do obali Črne-ga morja in tedaj se je prvikrat porodilo vprašanje morskih ožin. Dotle] tedaj Še močna Turčija ni dovolje-vala, da bi bila Rusija imela vojne ladje v Crnem morju. Ko so trdnjavo Azov zavzeli Rusi.se je naenkrat pojavila poleti leta 1699. ruska bojna ladja pred Carigradom. Pripeijal se je na njej ruski diplomatični agent Ukrajincov, ki je zahteval prosto pot za ruske vojne in trgovske ladje pred Carigrad. Turčija je zavrnila rusko zahtevo. Končno pa je vendar prišlo do dogovora, po katerem so smele ruske trgovinske ladje voziti z Črnega morja, za ruske vojne ladje se je pa dovolila samo vožnja po Crnem morju. Leta 1739. se je posrećilo delovanju francoskega pooblaščenca pri sklepanju belgraj-skega miru, da so se te pravice ome-jile v toliko, da se je svobodna pomorska trgovina na Crnem morju smela razvijati samo na trgovskih ladjah turske narodnosti. V miru, ki se je sklenil leta 1774. v Kučuk Kaj-nardžiji, se je zopet dovolil prost promet ruskih trgovinskih ladij po Crnem moriu in vožnja skozi morske ožine V tej pogodbi se ne govori o vojnih ladjah. toda Rusi in Turki so jo razlagali tako, da ima Rusija pravico za vzdržavanje vojnih ladij v Crnem morju, da pa jim je prepo-vedan prevoz skozi Bospor. Nadaljni dogovori nišo napravili bistvenih iz-prememb. Prišlo pa je do take izpre-membe, ko sta Rusija in Turčija povodom Napoleonove ekspedicije v Egipt sklenili zvezo, ker je že prej enkrat rusko brodovje s sultanovim dovoljenjem vozilo skozi Bospor. Rusija je tu prvikrat dosegla svobo-den prehod. V dogovoru meseca septembra leta 1805. ste se dogovorili Rusija in Turčija, da se smatra Crno morje za zaprto in da mora, ka-kor dotlej. biti prepovedan prehod vojnih lađi] vseh držav. Tu so bile mišljene tuđi ruske vojne ladje. V slučaju, da bi kaka država izkušala prodreti v Crno morje, ste se zavezali obe državi na skupno obrambo. Za ta slučaj je bil zajamčen ruskim vojnim in transportnim ladjam prevoz skozi Bospor. V angleško-tur-ško mirovno pogodbo leta 1809. je bila sprejeta določba, da je Turska dolžna v mirnem času napram vsaki državi preprečevati prehod vojnih ladij skozi morske ožine. Pod tem pogojem je bila Angleška pripravlje- na, da ne zahteva svobodnega pre-hoda za svoje lastne vojne ladje. To je bil pravzaprav prvi med-narodni dogovor o morskih ožinnh. Poudarjati je treba tu, da se zaveza Turčije, da mora preprečevati prehod vojnih ladij, nanaša samo na mir, da je bila Turska vezana na zaprtje Pardanel za vojne ladje samo tedaj. če je bila sama v miru. Ko je izbruhnila vstaja egiptovskega paše Mehmed Alija, je Rusija ponudila Turčiji svojo pomoč, ki jo je le-ta tuđi sprejela. In res se je kmalu nato pojavilo rusko vojno brodovje pred Bujukdere. Francoska prizadevanja, da bi dobili svoboden prehod tuđi za svoje ladje, so se izjalovila, in ko je neka francoska ladja izkušala pre-dreti v Dardanele, so jo nagnale utrdlie s svojimi topovi. Pozneje, leta 1832. s.e je zavezala turska vlada, da bo vsem tujim vojnim ladiam prcprečevala vliod v morske ožine. Ruske vojne ladje pa so imele prost prevoz. Leta 1839. je prišlo povodom obnovitve sovražnosti med sultanom in Mehmed Alijem do novih dogovo-rov, ki so se koncali z londonsko konvencijo z dne 1,3. juli ja 1S4I. Tedaj se je Turska obvezala, da ne bo, dokler bo sama v miru, prinuŠČala rsohene tuie vojne la^jje vr Dardanele in Bospor. Za časa krimske vojne je Turčija odprla Dardanele angleško-franeosko - sardinskemu vojnemu brodovju. Z londonskim protokolom od 1.3. marca leta 1S71. se je Turčiji dovolilo, da srne odpreti v mirnem času dardaneJske ožine vojnim ladjam zavezniških ali prijateljskih dr-žav, toda le v svrho izvršitve pariških stipubcij iz 1. 1856. Berolinski dogovor iz 1. 1S7S. obvezuje Turčiio izrecno, da ne srne dopuščati nobeni vojni ladii prevoza skozi Dardanele. Le si^natarne drž. pariške5?a (1856.) in herolinskesra (1873.) miru imaio pravico pošiljati 1 do 2 manjši vojni ladji kot štacijski ladii .skozi Dardanele pred Carigrad. Ko pa so n. pr. Združene države zah:evale isto pravico, so dobile v Carigradu negati-ven odgovor. Ravnotnko tuđi Grška in Španska. Berolinski dogovor je zopet zaprl Rusom vrata v Sredo-zemsko morje in tako v cer*rum Evrope. Toda ruska politika se ni nik-dar odrekla starenm cilju svojecra stremljenja, da si mora izvojevati prosto pot iz Crnecra morjo. prosto in Jastno pot, z drugimi hesedami med najfjlavnejše točke vsakega ruskega Dolitičnega programa spada posest Carigrada in morskih ožin. V seda-nja vojni se bo odločila tuđi usoda historičnega programa carja Petra Velikega. Drugo yo|HQ posolilo. Pod sijajnimi avspidjami hoče Av-strija najeti drug:o vojno posojilo. S sever. bojišča so prišle vesti o veliki zmagi, ki zna biti znamenitega po-mena za ves potek vojne. Sicer pa bi bil tuđi drugemu vojnemu posejilu uspeh na vsak način zagotovljen. Kar se je reklo ze o prvem vojnem poso-jilu, ve«ja tuđi za drugo: Sijajen uspeh vojnega posojila pomeni dob-ljeno bitko. Spomniti se je treba tr-ditve naših soviažnikov, da bodo Av-strijo in NemČijo denarno in gospodarsko izstradali, če bi ju drugače ne mogli premagati. Prvo vojno posojilo se je tako obneslo, da soada to na-jetje med največje dogodke zgodovi-ne avstrijskih financ. Na sovražno inozemstvo je to napravilo velik vtis, kakor se je spoznalo iz takratnega pisanja časopisja entente. Zdaj se pripravlja Avstrija za najetje dru.^ega posojila, ne samo pod vtisom ugodnih vesti zadnjega časa, ampak tuđi sicer pod tako ugodnimi pokoji, da bo uspeh druzega vojnega posojila še prekosil uspeh prvega. Prvo vojno posojilo na Nemškem je prineslo pet milijard, drugo pa devet. Ta sijajni uspeh je v prvi vrsti pripisati navdušeni odločnosti nemškega kapitala, ki se je zavedal, kakega pome-na je taka grandijozna manifestacija finančne sile NemČije. Pokazalo se je takrat velikansko bogastvo Nemčije. Tuđi pri nas je uspeh prvega vojnega posojila pokazal, kako smo v mirnih Časih pomnožili produkcijo in dvignili kmetijstvo. Delati in varčevati, to je bilo geslo avstrijskih narodov in zdaj jim je dana priložnost, da svoje milijarde znašajoče prihranke nalože v vojnem posojiiu. Skušnje, narejene v zadnjih mesecih svetovne vojne, jam-čijo za uspeh posojila. Ko se je začela vojna, so bila v navadi temna prorokovanja in napovedovalo se je, da postane denar drag, da ne bo za-siužkov, da bo ponehala produkcija; skratka: prorokovalo se je, da priđe gospodarski polom. A dovolj je, če se opozori na eno dejstvo, pa se že spozna, dn so bili oznanjevalci poloma krivi proroki: V banke in hranilnice se vedno več denarja nalaga. To priča, kako mnogo ijudje sedaj zaslužijo. Te zaslužke jim je prinesla vojna. Prvi čas se je kazalo, da bo vojna koristila samo tištim industrijam, ki izdelujejo vojne potrebščine. A čim dlje traja vojna, toliko več je branš, ki irnajo velike zaslužke. Železarska industrija ima toliko naročil, da komaj še dobiva potrebne surovine in potrebno število delavcev. Tekstilna industrija, ki se prej ni mogla iznebiti svojih velikih zalog, je vse razprodala in se obetajo delnirogi Rini-Mi!an je pre-trgan. * Slsparije na Francos^em. Prancoski notranji ininister je dal z generalno odredbo vsem prefektom zatvoriti vsa privatna vojnodobro-delna društva na r^rancoskcni. Samo v denartmaju Seine so zatvorili 147 dobrodelnih organizacij. Generalni tajnik franeoske vojne pripomoći v Hordeaux je bil zaradi sleparij v visini pol milijona frankov aretiran. * Nemška moda za konie. 'Miinchner Neueste Naehriehten« poročujo, da bodo na Nemškem od-pravili angleško navado, da iinnif> konji kratko repe in uvedli /a konje modo dolgih repov. Strokovnjaki l)odpiraio to prizadevanje, češ, da se kriitkorcpi konji ne niorejo braniti mnh, du so vsled tega vedno nemirni in tuđi mani pnrabni. Tuđi pri zdrav-ljenju bolnih konj zaleže zdravniko-va pumoC pri doitiorenih kn^Mili veliko več kakor nri krntkorepih. * Tragedija bede se je odigrala te dni na kolodvoru v Bcrounu. Žena kočijaža ?indelaža ni imela s čim zakuriti, da bi skuhala svojim otro-kom siromašno kosilce. Vzela je košaro ter je sla pobirat na berounski kolodvor drobee premoga. ki padajo z vagonov. Nesrečna žena je spre-^ledala, da se bližajo premikajoči se vozovi. Trenutek nato je bila žena pod kolesi ter je izdilinila v strašnih mukah, ž pio vred pa dete, ki je imelo zazreti skoraj luč sveta. Po materi joče doma sedem malih otročičev, mož pa je na boiišču . .. * Grozen č?n devetletne^a dečka. Iz Monakovega poročaio: De-vetletni sin Jožef pomožnega delav-ca Mart ina Furtnerja, ki je zdaj na bojišču, je svoji enoletni sestrici s kuhinjskim nožem prerezai vrat. Otrok je bil tak oj mrtev. Mati je bila zaposlena izven hiše in Jožet je ostal sam dema, da pazi na sestrice Treh drugih otrok ni bilo doma. Po zločinu je sel dečeJv k neki rodbini, ki stanuje v isti hiši, ter ji pripovedoval, da so vlomilci vlomili \Tata s težkim železnim kladivom ter v kuhinji pre-rezaii sestri vrat. Nato je šel iz rrŠe. Resnično so potem našli Furtnerjevo stano\7anje odprto, ob vrat ih težko kovaško kladivo, v kuhinji in sobi pa vse razmetano, kakor da bi vlomilci tam gospodarili. Otrok je ležal na obrazu v krvi. Policija je poiska-la dečka-morilca, ki se je na trav-niku igral z drugimi dečki. Dejek je slednjič priznal svoj zločin. * Glavni dobStek in preiniia tret-iie razredne loterije. 3. maja se je vršilo zadnje žrebanje zadnjega razre- 2 Ja tretje razredne loterije. Premiio je dobil zadnji dobitek v znesku 2000 kron. Znesek 702.000 K se je razdelil večinoma po osminkah na sledece odjemalce neke dunajske poslovalni-ce: na nekega stotnika, nekega sred-njesolskega profesorja, nekega tr-govskega potnika, ki so vsi na Du-naju; nadalje so bili te premije de-ležni: neki trgovec na skrajnem jugu naše monarhije, neki pismonoša na Češkcm in neki delavec na Štajer-skein. Glavini dobitek, v znesku 3fHi.()0 kron, ki je bil izžreban že 16. aprila, je dobila srečka, ki jo je prodala neka poslovnica v Jabloncu. Od tepra dobitka so dobili po eno osmin-ko neki gostilničar, neka telefonist-ka, neka trgovska nastavljenka, neki trgovski nastavljenec, neki voznik, neki mal uradnik, dve osminki pa neki obrtnik. * Važnost železnic. Iz Kodanja poročajo: Uvodni članek »National Tidende« razmotriva o zmagi av-strnsko - nemških čet v zapadni Galiciji: Vzrok te zmage se da do sedaj le domnevati. Hindenburg je zopet enkrat s pomočjo dobrih železniških zvez zmagal. Rusi se morajo sedaj v spomladonskih mesecih boriti s transportnim! težočami. Hindenburg ima na razpolago izborno strategič-no železniško omrežje v Sleziji in na Zgornjem Avstrijskem. On ima kraj-^o pot do operacijske baze in izrablja za svoj udarec spomladanske mese-ce. Rusi na to nišo bili pripravljeni in ?im je najbrže manjkalo tuđi municije. Prvi veliki udarec v svetovni vojni je storjen. Pri preisnjih zmagah Dri Tannenbergu in pri Mazurskih iezerih se je Hindenburgu posrećilo ubiti sovražno krilo. Tu pa je s frontalnim šunkom raztrgal sovražno fronto. Če se prosreči Nemcem po-snati Ruse daleč nazaj, bo položaj za Ruse opasen. Ruske čete, ki so prodrle skozi prelaz Dukle in po dolini reke Ondave na Ogrsko, so v ne-varnosti, da jih odrežejo. Tuđi ruske ftozicjle y YzhodniU Karpatih §o ogrožene Prihodnji dnevi bodo pokazali, ce morejo Nemci izrabiti svojo zmago. Epzy;ayna psročilo. Pet irinjonov voij;ega posojila. Dunaj. 7. maja. (Koresp. urad.) Vladajoči knez Ivan Schwarzenberg je na/.nuiiil kreditnomu zavodu, da podpiše 5 miiiUinov kron za drugo avstrijsko vojno posojilo. Francoski parlament. Pariz, 6. lr.aia. Finančni minister Rihot bo v današnji seji zbornice. predloži! zakonsko predlogo, da naj se zviša izdaja dr/avnih zakladnih nakaznic. Predloga bo vsebovala dva pododdelka. Prvi se bo nanašal na honc z ozirom na predujme, dovolje-ne od Zedinjenih držav. drugi pa na sklope, ki jih je Ribot pri svojem po-tovaiiju v Londonu rapravil z Anglijo O teh sklepih I.o Ribot dal v parlamentu pojasnila. Ražen tega bo Ribot parlamentu prcdložil sklep franeoske vlade glede proračunskih pred-logov 7'x čas parlamentnc sesiie. Ker se normalni proračun ne more sprejeti, fro vlada skušala dobiti dovoljc-nic 7A\ trir^esečni prorrćnrski provizorij za mesece juli], avgust in sep-teiiibcr in tekom septembra dovolic-nje za prrračunski provizorij za zadnje tri mesece tcc:a letn. Vbda ne V»o s posebno odredbo zaključila sesije, marveč jo bo permanentno pustila traiati do konca leta. Parlament bo trajno deloval in bo sam sklcpal o odmorili med posamnimt seiami. Zameniava vjftt^'kov med Nemčijo in Rusi;tO. Berolin, Ci. maja. (Koresn. urad.) Wolfiov urad javlja: Inozemsko brzojavno poročilo 7. dne 27, aprila o pričetku izmerj^ve te;.Kr ranjenih vjetnikov med Nemčijo in Rnsijo preko Švedske, je r-e prc^godno. Pogajanja z Rusijo za izmeniavo za voja-ško službo nesposobnih vojnih vjetnikov, še ri^o zaključena. Pegasti legar. Dunai, 5. maja. (Koresp. urr»d.) Uradno se raz^laša: Naznanjenih ie bilo v času od 25. aprila do 1. maja iz Galicije in Bukovine 165 slučajev pegnstega lejrarja ter 145 slučajev \z bolnišnic iz koncentracijskih taborov pri vojaških osebah. vojnih vjetnikih in pri tuicih, in s^cer 1! slučajev na Dunaju. 2 slučnja v Gradcu, Feld-bachu in St. Michaelu v oVcraiu Liub-no in 1 slupaj v Mariboru. Ostali slučaji so se razdelili po drugih okrajih. Prekršenie krajlev in vaši. Pariz. 6. maja. (Kor. urad.) »Le Temps« javlja iz Petrograda: V okrajti Odesa so oblasti prekrstile 40 vaši, ki so imela nemška imena, v herzonskem okraju 20, v sosednih okrajih pa 22 vaši. Parnik »Ma?ni?flc«. Pariz, 6 maja. (Kor. urad.) »L* Information« javlja iz Ne\v Yorka: Odhod pamika »Maornific« v Anglijo je bil odgođen iz Tieznanih vzrokov. Pred soboto ne odpluic noben parnik *z Ne\v Yorka v Anglijo. Dana^nj list ebsst;a 6 strani. IzdajateP in odgovorni urednik: Vaiertin Kopitar, Lastnina in t?sk »Narodne tiskarne«. Metgsrologično noročUo. VlS'oa nađ raorjem 336*2 Sređa i zračai flik 7S6 mm 1 fjs ISfnle' A^ 1 -i»' -S II iVetI0Vi iNebo i | 6. i2. pop. 741 0 ; 160 sj. sever oblačno ,. ' 9. zv. , 7392 146 | brezvetr. „ 7. 7. z\. 739 0 8-9 sr.svzh. ■ jasno Srednja včeraišna temperatura 13*4, norm. 128. Padavina v 24 urah mm 0.0. ———■ . ^P ^/stritarjeva nlica 7. /^ Zlata svetinja Berolin, Pariz, Rim M.S Dr. J. Z., *obozdravnik, Moravska Ostrava. Natančno in temeljito sem preiz-kusil VaSo ustno vodo in Va§ zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Lstnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo Ie onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večlctna raba izpričala, da ie v resnici dobro. In ta je: S©y*li»". lOb. 5icv. .SlOVENSKI NAKOD* dne 7. maja 1915 Stran 5. fl I • • v t zmožro slovenske in nemške kerespon-dence ter knjigovodstva isče fVFdha z žeieznino. Ponudb^ s točnim; podatki in sliko pod fIJagl!75sl na upr. »S!ov Nar.« Povećane sllbe do naravne rrlikost', kakor tuđi oljnate portrete na platio izvršuje umetmško po vsaki folo-jnafiji 4192 Davorio Rovsek prvi fotografski in povečevalni zavod v IjubljanU Kolodvorska ni. Ul i I Zalivala. s i I Povodom prebritke, nesrečno-usodne izgube našega iskreno ljub- I I Ijcnega, nenadomestljivega sina, gospoda I I fi»SSiS.^^aS^«^i VliCfilll I \ c. In fcr. praporščaka 27. pešpolha v Građen I i I f iirekarro za vse nas tolažeče dokaze srčnega sočutja, kakor tuđi prire- I I diteljem Častnega sprevoda ter vsem ude!e*encem raso globoko zahvalo. | I iz vsegaVca se zahvaiiujemo še posebej velerodnemu gospodu £ | c. in kr. poikovniku gospodu SzubC3akowskemu, dalje kompanijskemu 1 L poveijniku c. in kr. nadporočniku gosp. Salzerju. "astitemu c. in kr. 9 ! častniškemu zboru in vsemu c. in kr. rnoštvu garnizije, osobito prija- I I teljema rajnkega, c. in kr. prarorščakema Rodetu in Stane Vidmarju, I I velecenjsnima gospema Juharzevi in Friedmanovi, kakor tuđi V5em I " Ijubeznivim darovalcem preiepih vencev. 1173 1 j LJUBLJANA, 7. maja 1915. I ! Gioboko žalujoča rodbina Virant I I Zaiiirala. j j Z* pevedom težke in bridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega iskrenoljubljenega, nepozabnega seproga, očeta, I starega očeta, tasta in strica, gospoda i I w . &•/ I nam izlizano tolažilno in ljubeznipolno sočatje, za prekrasne darovane vence in šopke ia za zadnje čaščeče spremstvo izre-kamo vsem našo oajglobokejšo, toplo zahvalo. V Ljubljani, dne 6. maja 1915. 117, Globoko žalujoči ostali. | I BABICA ' fina in zanesljiva, tu ali v blizini m |*£# ki bi sprejela damo s spremstvo :. vred. Reflektira se na prvovrstne in dobro izSo-lanr — Pisment ponudbe na upiavništvo »Slov. Nanda« pod „1176". 1176 Konja" lepega rjavca z opravo, tt-r lahek tov. in lahek napolpokrit B^F*" voz '^m v najboljšem stanju kupi J. Vrečko na Bizeljskem. 1 stekieaica 20 vin. Ižlžtsn a. 231. tjBbljaaz. V đsž. glgdaližčn. potok, dao 7. maja: izvanredni $ p c r e d. 1. Sra v roinem vrtu. Po naravi. 2. Vojno tedeasko poročilo. 3 Sako se z&ebira svoje tašče. Veseioi^ra. 4. BBEZ EBIVĐE. Pretresljiva drama v 3 dc:arjih. 5 V kavarni Abeles. Komično. Za mladino ni prlmcrno. Vsak terek, petek in soboto popoln. oot spjred. Predstave ss vrie: ob uelavnikih ob 4., ^J. popoldne, 7. in pol 9. zrećer. ob nedelah in praznikih ob pol II. dop., 3.t i,s5.. 6., • 28. in 9. z?eter. 1172 Ceae prostorom: Parter: rezerviran prostor I K I prostor 80 h. — II. prostor 60 h. 111. prostor 40 h. — Balkonski sedež 1 K. — Galerijski sedež 60 h — Loža v i. nacistropju za 5 oseb 5 K iza ćelo ložo). Parterska loža in loža v 11. nadstropju: posamezni sedež a 1 K. Za dijake m vojake od narednika navzdol na II. in III. prostoru in na galeriji polovične ceso. Predhodno naznanilo! Od 3. maja naprej 3 Spretna Mita si nmi sama. I Pozor čevljarji! I Vsled cdhoda k vojakom prodam I svojo salofjo rasaovrstnega im ^gornjih delOV. Prodaja se v so-hoto, nedd|o, pondeliek in torek. Franc Brezan v Litiji. 1161 Aotično stsklo in porculan, predmeti 1% zlata in srebra^ ameioo zobOTje ao knp£|o po sa$7lš]!b cenalL Vpraša se pri portirju hotela vlpii l?3Ionu(l od 10—12. ure dopoldne ia od 5 —8. ure zvečer do SObOtO* 115'J u^oKc ur5tc, epronc in nseprane Rapinf) po najuijji ceni! Prevzamem vsa^o množino proti gotovini. 962 Vczoiao po ieleznici ali pošti plačam sam. • vll\\/OJ^Ltfi ill\* Mestni trs 22a ■■■■^^^ IH niii Bn ^E niV wOk ^H ^^^wSL EE B5^^^^^ jslW SBt^^^^ B* *t< hi Q| ^B Hl niia niiB niE ^V BB niil ^H ^nT wm ^B Ims vSv uh Ctt W^i Hh ^B Bfl se moramo varovati temboljt ker sedaj razne nalezljive bolezni na pr. Škrla-tinka, ospice, kuže, kolera, t f as nas topa jo z svišano močjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take bo!erni, dobro desmfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob potrebi pri vsaki hiši. Naizanesljivejše razkužilo sedanjosti je po pre-lSkavah zavodov prof. Loffi^rja, Vertuna, Pertika, Vaša itd. nesporno ^^^H ^^^^^^^W ^^^B^^^^^ ^^^R kIvS ^^^K^ * '^M«a S&&^ 3^SB jffv 5i/t»Mfc ^■^BBI ki se brez ronja, nestrapen in ceno dobi ▼ vsaki lekarni in drogeriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po 90 *\ Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki pnporoćajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmi-vanjc ran, oteklin. za antiseptične obveze in za irigacijo. L/soformuvo milo je voljno toaletno milo, ki obsega 1% Lyscforma in učinkuje antiseptiino in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tud* pri otrocih in dojencib. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pe jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad stane K l'2O. Lysoforni s popr@wo meto je močno antiseptična ustna roda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tuđi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev in se dobiva v vsaki lekarni in drogeriji. Zammivo knjigo z nastavom »Zdravje in desintek-cija« posije na ieljo grat:s in franko Uemik HUBMANN, referent Lysoiorra-werke Dunaj. XX., Fetraschgasse 4. Pii na novo avstrijsko vojno pilo *M [. h. priv. sisi ptomelna Ma. podružnica t Ljubljani *«m Hm na 1164 siMrlliciislio ceno \\ iionlfibacije. Maprodaj so 2 napol krlte Kocijg in 1 Igndaugr vse v dobrem stanju. Izve se pod f|3 VOZOTi 1088" na uprav. »Slov. Naroda«. t08* Utf slonouonj v I. nadstropju, z 2 sobama ia pri-padki, za boljše stranke se Ođđa za iakoi- i 151 ^gornja Siska, vila Angola it 4L l \$ Mai stiiil c tremi sobami, kuhinjo, verando, parkom, kopainim bazenom ter vsemi "u^imi ugodnostm , se odrasla v ^amni&n ¥ vili Sost. iO7S Več še izve v trgovini A« &*Mm kovic a. Mestni trg. rjbstoječe iz 4 sob, s kopalno sobo in f;r^'mi pritiklinami SO Odda Za av- Sust na Boallovl ooatt. e več v triovial A. Slakovio- SOS*, tm # 1134 Aovo za pomladi ^ fJrfy^^ m modni nieki čtrlji, lične amtrican oblike, Ia chevrcau * Idkkapicamt, na ^«* CZW/77w . gumbe in * jermcnćki, elegantni niski cevlji, nova kratka fasona, Ia chevreau m lakkapicami, na gumbe in rriice, solidni niiki čevlji, eUg. nove fasone, Ia chevreau temnorjave barve, na gumbe in vrvice, irpržni niski ćei:Jjiy ameriean in druge oblike, Ia WiUotvealft ttmnorjave barvf, £ jermenčki in gumbi, Glaec niski eevlji, k lahkim svitlim oblekam, odprie Pumpos oblike in s špango, Lakasti niski čtvlji, samo moderne oblike. 3^ /vr\cr%nrf& • e^an^^ chevreau eevlji /ine kvalitete, ameriean m navodne oblike 8 in hren trpemi boxealf cevlji, modeme fasone, temnorjavi ćevlji, fini cherreau, elegantne oblike, temnorjavi cevlji, fino in trpežno boxcalfumje, nove fasone. 2ct OtTOfCG • n"** *n ^90^ cevlji, crne, temnorjave barve itd., samo prisnome kvalitete. Specijalna trgovina cevljev s\ngto - Aoua/( - JL/u6/;cma. se odda lakoj v Židovski stezi 4., II. nad. VABILO na Ohra i ne hranilnice in poso-= jilnice v Idriji, = H^* ^KfA SIC SHs SHm ki se vrii dao 14. maja, 1915 ob 1. pop. v iirad« prostorth hraallnlčnlli s sledečim . DNEVNIM REDOM: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Poročilo nadzorstva. 3.) Potrjenje računskega zaključka za leto 1914. 4.) Razdelitev čistega dobička. 5.) Volitev načelstva. 6.) Volitev nadzorstva. u69 7.) Slučajnosti. V IDRIJI, 6. majnika 1915. Odbor. Stran 6 .SLOVENSKI NAROD*, dne 7. maja 1915. 103. štev. PROSPEKT. Razglas. Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914. !., drž. zak. Št. 202, o izvršitvi kreditnih operaei] v svrho plahta *tro*kov za izvanredne vojaške priprave povodom VOjaŠkih splctk se izdaja davka prosti 5"?° ftni vojni zajem. Skupni iznos zajma se bo doloeil na podlaci uspeha, katerega bo imela javna subskripcija. Vrednostni papirji vojnega zajma se glase na imetnika in so izdani v kosih po 100, 200, 1000, 2000 in 10000 K ter v kosih, ki stvarjajo večkrat od 10000 K. Datiram so kosi dne 1. maja 1915 1., imajo na sebi posnetek podpisa c. kr. finačnega ministra in so protipodpisani od predsednika in od enega Člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v iiemšk^m jeziku, bistveni ^bseg teksta pa je pridodan tuđi v dcželnih jezikih. Vrnitev vojnega zajma se bo vršila dne 1. maja 1925.1. C. kr. državna uprava pa si pridržuje pravico, da srne \ miti zajem tuđi pred 1. dnem maja 1925 1. bodisi v celini ali deloma, prejšnja povmitev pa je mogoča samo na podlagi predidoee najmanj trimesečno odpovedi. Ta odpoved se razglasi v uradni „Wiener Zeitung\ Vojni zajem se obrestuje s 5Vt*/§ na leto in sicer v polletnih obrokih 1. dne maja in 1. dne novembra vsacega leta po dospelosti. Vrednostni papirji imajo po 20 polletnih kuponov, kojih je prvi, dospevajoči 1. dne novembra 1915.1. Plačilo obresti in vračilo vojnega zajma se vrši brez vsacega davčnega, pristojbinskega ali katerega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. Radi zastare ugašajo terjatve iz vojnega zajma, kar se tiče glavnice, v 30. letih in kar se tiče obresti, v 6 letih od dospelostnega roka. Razpečavanje 5V2°/O vojnega zajma ni podvrženo prometnomu davku od efektov. Na Dnniju, dne 4. maja 1915. 1. G. kr. flnančul mlnister. — I« »■■! i ■ Vabilo na subskHpcijo. : Z ozirora na predstojeći razglas Njegove Prevzvisenosti gospoda c. kr. finanćnega ministra se razglasuje sledeče: Subskrlpcl|a se začne 8. dne maja 1915.1. in se zaključi ¥ soboto, 29. dne maja 1915. L ob 12. nrl opolnđne. Podpisovanja se sprejemaj© na sledečfh mestih: pri c. kr. pošfnchranilfličnem tiradu na Dnnaja in vseh njegovih nabiralnicah (c. kr. poštniTi nradih), vseh drž*?nih kasah in davčnih nradib, pri avstre-ogrski banki, glavnem navodu na Dunaju in njenih podružnicah v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, dalje pri: Angio-Oesterr. Bank, Dunaj; Wiener Rank-Verein, Hunaj; K. k. priv. Aligem. Oesterr. Boden-Kredit-Anstalt, Dunaj; K. k. priv. Oesterr. Credit-Anstalt ffir Handel und Gewerbe, Dunaj; AMgemeine Depositenbank, Dunaj; Nieder-Oesterr. Eskomptegesellschaft, Dunaj; K. k. priv. Oesterr. Underbank, Dunaj: K. k. priv. Bank- u. Wechselstnben-Aktienjfesellschaft „Mernir", Dunaj; Bankhaus S. M. v. Rothschild, Dunaj; Union-bank, Dunaj; K. k. priv. Aligem. Verkehrsbank, Dnnaj; Jadranska banka, Trst; Banca Commerciale Triestina, Trst; Bank fiir Ober-Oesterr. u. Salzburg, Linz: Bielitz-Bialaer Eskompte- o. Wechsler-Bank. Bielitz; B5hmische Eskompte-Bank. Praga; Bohmiscbe Industrial-Bank, Praga; K. k. priv. Bohmische Union-Bank, Pra^a; Galizische Baok Hr Handel und Industrie, Krakov; Industriebank ffir das Konigreich Galizien u. Lodomerien samt dem Grossherzogtum Krakan, Ljubljanska kreditna banka. Ljubljana: Landesbank des Konigreiches Bohmen, Prajra; Landesbank des K5n?greiches Galizien u. Lodomerien mit dem Grosshenoftcm Krakau; K. k. priv. Mahrische Eskompte-bank, Briinn; Mahrisch-Ostrauer Handels- u. Gewerbe-bank, Mth.- Ostrau; Oesterr. Industrie- u. fiandels-Bank, Dunaj; K. k. priv. Steiermlrkische Eskompte-Bank, Graz; rjstfednf banka českych spofitelen, Praga: Wiener lombard-und Eskompte- Bank. Dnnaj; Zentralbank der Deutschen Sparkassen, Prag«; Zivnostenska banka, Praga in pri tuzemskih podružnicah teh bančnih zavodov med povsod običajnini nrami. PcdpisovaAl« wm mog« wwšHH t«di s po»oč]o dragih avstrl]sUh baakf hraniinte, zavaroTalnlh iawodov In privatnih banklrjev. Za podpisovanje veljajo nasiednja določila: 1. Podpisovalna cena je določena s 95'230/t dodavši 5r/,*^ obresti od kosa za čas od 1. maja 1915. 1. do dneva ko se papirji prevzamejo. 2. Podpisovanje se vrši na temelin z^lasilnega obrazea, zato določene^a, ki se dobe brczplacno pri imenovanih mestih. Subskripcija je mogoča tuđi pismeno, ne da bi se rabil zglasilni vzorec in sicer v tej obliki: „Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev se naročujem na Nom. K • . . . S'/sVonega avstrijskega vojnega zajma od 1. 1915., ter se za-vezmem glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve. Obcnem vplačam znesek . . ." Vsakemu zamenovališču je z dovoljenjem finančne^r? ministra pridržano, določiti visokost vsake posamezne dodelitve. 3. Dodelitev se bo naznačila čim prej po zaključeni sub.~knpciji ter se bo ob enem podpisnik 0 tem obvestii. 4. Za ćodeljene obveznice ^padajori izno? se mora vplačati pri dodelitvi do vste\'?i K 200 s celim zneslcom obenem s prijavo, pri dodelitvi čez K 200 10% nominalne vrednosti pri prijavi, 26. junija in 27. julija vselej po 25%, 27. avgusta 20'V,,, 24. septembra 1915 pa ostanek protivrednosti. 5. Z^lasitve na gotove odđelke se zamore samo toliko upoštevati, kolikor smaira znamenovalnica da more ustreči. 6. Oddaja se vrši ravnotam. kjfT se je znamenovalo. 7. Do izgotovitve definitivnih kosov se znamenovalcem na zahtevo izroče interimri listi, ki se zamenjajo v definitivne kose brez vračunanja za-menjatae pristojbine na istom kraju, kjer so se izdali interimni listi. Za izvTšitev subskripcij pri c. kr. poštnohTanilničnem uradu na Dun-ju in pri od nje^a pooblaščenih nabiralnicah (c. kr. poštnih uradih) veljajo določila, ki jih posebej razglasi c. kr. poštnohranilničnt urad. Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila ^Kriegsdarlehenskasse) daj »ta proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začasnloe vojnega zajma kakor ročna zastava, posojila po obrestrv meri, ki je znlžana za %!? procanta, narrr«6 po vsakokratni oficijalni eskomptni obrestni mari. Ta udobna obrestna mera ostane pa v kreposti do daljnega, namanj pa še do 24. septembra J916. Omenjena dva zavod« delita posojila po oficijelni obrestni rneri tuđi na druge pripravne vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za plačllo ziieskaf ki je bil subskribiran na podlagi tega posojila. Za taka podaljsana posojila se takisto dovoljuje ugodnost znižane obrestn« mere ?n sicer do najmanj 24. septembra 1916. Na zahtevo se pri dovolrtvi posojila med zgornjimi vplačilnimi termini namssto vsakokratne ekskomptne obrestne mere zagotovi stalna obrestna m*r* 5VA na |«to. Blagajnica za vojna posojfla }* pooblaičena na podlagi § 6., todke 3, ces. naredbe od 19. septembra 1914 drž. zak. št. 248 z ozirom na v navedeni cesarski odrebl predpJsana ravnalna načela tuđi proti zastavi hipotekarnih terjatev, ki nudijo zakonito varnost (§ 1374. o. d. z) do-voljevati posojlla. Glasom cesarske naredbe o odiogu privatnopravnih denarnih terjatev, se lahko zneski iz terjstev iz tekočega računa, iz vfog proti blagajničkim listom In iz vlog na vložne knjižice terjajo brez omejitve za vplaoila n. posojila pri vseh kreditnih poslovalnicah z izjemo onih v OaNoiji in Bukovini. Na Dunajii, meseca maja 1915. L 1153