QnMJana, petek 22. februarja 1946
Poštnina plačana v gotovini
teto VH., št 45. —■ Posamezna številka 2 din
(јШШТО IN UPRAVA; LJUBLJANA,
pfAFLJEVA DUCA ШТ. f TELEFON И-22 do 31-2*
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
131S K KAT MI ODDIHI
LJUBLJANA,
HanDBGOVA ULICA n. ■ TELEFON 38-32, 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN ▼ LJUBLJANI ST. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 40 DIN
G
O S
O
N
L/_
N
N
dndei&ove cete na o$emCju ikiajine oamiaje
Navzočnost poljske fašistične armade generala Andersa vzdolž sevi ne obale Jadrana, prihod nekateri; njenih delov v Trst in s tem vstop na jugoslovansko narodno c.cir.lje, je vedno bolj resnega pomma za mir in red na meji med Jugoslavijo in Italijo ter sploh za
mi- v tem delu Evrope.
Zločinska poljska emigrantska Witz z generalem Anderseni na čelu, bj Uuje svoje izdajalsko delo proti miru in mednarodnemu sodelovanju. Z. -upijena z mižnjo proti poljskim и ploh vsem demokratskim silam m -vetu, poskuša še nadalje izzivati prior med Združenimi narodi, želeč ne in spopadov», v katerih vidi svojo ei o rešitev. Združena z drugimi I. tienimi ostanki zastavlja vse sv s sile, da bi preprečila estvarLev le imnih pravic Jugoslavije do 1. .a in Primorske.
linice Ander sove armade so odivi a sovražno razpoložene do nove j slavlje. Vsako njihovo gibanje in sa njihova pismena in ustna pro-F uda je grozilnega značaja, tako F- i Jugoslaviji, kakor proti miru a. Njihova propaganda trdi, da bi Andersova armada v kratkem z líjala 89. ameriško divizijo v p j A in da bo nato zasedla tudi
pe B.
л bi povečal število svoje vojske, enei al Anders sklenil sporazum "< goslovanškimi četniki in ustaš-1; i banditi. Andersova armada je ,	; a prirodno zatočišče za vse te
i -niske izvržke, ki so zbežali sodbo ljudstva čez mejo, da bi i . pod okriljem svojih fašističnih v atov kovali nove zarote proti emu lastnemu narodu.
: nadaljnji pohodi Andersove arma-c proti jugoslovanskemu narodnostna ozemlju so nedvomno resno ni za mir in varnost .Skupine : do 50 in še več poljskih voja-i.y so le po raznih vaseh med Sočo m H .meutern. Kazen tega se pre-ÍÜijLÜ Ut Anderstsvih edinic proti Vidmu.
emikanje Andersovih čet se je pesilo tik pred prihodom meditile komisije v Julijsko krajino, ersovi fašistični vojaki in ustaš-četniške edinice streme za tem, da l ,:a vsako ceno preprečile pravilno tev vprašanja Julijske krajine osno priključitve teh krajev k . -cslaviji. Ostanki mednarodne re-n Jje si prizadevajo, da bi prepreči okrepitev demokratičnih poioža-in zagotovitev miru na Balkanu po svetu sploh. Ti ostanki na-¡ ujo vse sile, da bi izzvali zmedo i ti pri prihodu mednarodne koro je v te kraje. Delovanje Anders’- ih tolp naj mednarodni komisiji c; mogoči ugotovitev pravegia stali . Nobenega dvoma ni, da je iz-k- 'učeno mirno in pravilno poslo-je te komisije tako dolgo, dokler o rinejo Andersone čete na ozem-i,., kjer so sedaj.
Svetovna demokratska javnost je z- davno spoznala, kaj pomeni An-! rsovo zločinsko delovanje ne sano za odnose do Poljske, marveč tud; za odnose do ostalih demokratih držav. Cela vrsta političnih atentatov proti poljskim demekra-um delavcem, poljskim oficirji m in organom javne varnosti, je e io agentov generala Andersa. To . dno bolj razkriva sodna razprava Proti fašistično teroristični skupini -Narodove sili zbrojne«. Odveč bi lilo govoriti o tem s kolikšno mržnjo gleda general Anders na sovjetsko ljudstvo.
General Anders je dobival dose-daj od angleške vlade mesečno po Ì.C00.0G0 funtov šterlingov. Ta denar bil dejansko namenjen siromašnim Poljakom v Angliji in drugod, nders pa uporablja ta denar za
za katero so se v tej vojni borile milijonske množice. Nota poljske vlade poudarja, da so angleške oblasti stavile poljske odrede pod svoje nadzorstvo, a jih kljub temu drže še nadalje ločeno in niso dovolile, da bi poveljstvo nad temi edinicami prevzel general, ki bi ga določila poljska narodna vlada. Ugotavljajoč to dejstvo je poljska vlada izjavila, da takšno stanje ne odgovarja tovrstnim poljsko - angleškega sodelovanja in učvrstitve miru v Evropi. Časopis »New Statesman and Na-tion«je odkrito postavil zahtevo, da se razčistijo odnosi med angleškim ministrstvom vojske in generalom Anders om.
»Daily Worker« objavlja izjave poljskih vojakov o propagandi v Ander so v j armadi, češ da bi moralo še pred koncem letošnjega leta priti do vojne med zapadnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo. List »New Statesman and Nation« podčrtava, da so Andersova in ostale emigrantske skupine pod pokroviteljstvom fanatičnih sovražnikov demokratskih režimov ter vprašuje, kako dolgo bo Anglija še dajala Andersu finančno podporo.
Na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov so razpravljali o problemu teh emigrantskih klik. Šef sovjetske delegacije Višinski je odkrito povedal, da je napačna vsaka popustljivost napram onim, ki vrše fašistično propagando v taboriščih za takozvane »begunce«, ker vodi ta propaganda neizbežno do ustvarjanja središč za nove napade. Andersova armada in ustaško četniške tolpe so za to značilen primer. Jugoslovanski delegat na skupščini Združenih narodov dr. Bebler je jasno dejal, da se »jugcslovanski emigranti skrivajo ped krinko beguncev, da so to po večini izdajalci domovine, izdajalci stvari Združenih narodov in vojni zločinci«. Prav tako je poudaril, da najbolj znani izdajalci iz vrst četnikov in ustašev uživajo prednosti v mnogih zapadnih državah in da bi morali tem izdajalcem ne samo odreči vsako podpero, marveč jih staviti v takšen položaj, da bi sami izkusili zločine, kakršne so zagrešili nad svojo domovino in proti Združenim narodom.
Jugoslovanska javnost postavlja danes vprašanje, kako dolgo bodo še podpirali in vzdrževali fašistično izzivalsko Andersovo armado in u-siaško-četniške kvisimške formacije po Italiji. Narodi Jugoslavije niso doprinesli toliko žrtev v borbi proti fašističnim osvajalcem za to, da’ bi danes bile njihove koristi ogražane zaradi izzivanj fašistov. Svobodoljubne množice Jugoslavije in vsega sveta so se borile za to, da se za vselej onemogoči oboroževanje fašističnih tolp Toda Andersova armada ne razpolaga samo z velikimi vsotami denarja in z vsem propagandnim aparatom proti Jugoslaviji, marveč ima tudi svoje oklopne brigade in borbeno oborožitev. Angleška javnost mora uvideti, da delo Andersa in njemu podobnih nj naperjeno samo proti eni ali dvema državama, marveč proti vsem demokratičnim državam. Uvideti mora, da vsaka podpora, ki jo kdo daje sovražnikovem miru samo podpihuje nevarne iluzije reakcionarnih elementov na svetu.
V spomenici jugoslovanske vlade članom Sveta varnosti so navedena neizpodbitna dejstva o delovanju Andersove armade in kvislinških edinic. Ta dejstva so zelo resnega značaja. Narodi Jugoslavije so prepričani, da je v korist splošnega miru in v korist mednarodnega sodelovanja, da se končno odreče visaka podpora Andersa in njegovim tol-
pripravo zločinov proti demokraciji,
pam.
Izjava poljskega veleposlanika v Ritmi o Andersovih četah
Rim, 19. febr. Reuterjevemu dopisniku Johnu Talbotu je poljski veleposlanik prof. Stanislav Kot izjavil, tia ni od septembra, ko je bilo odprto poljsko veleposlaništvo, naletel v giavnem stanu zavezniških sil v Caselli na nikakršno sodelovanje. Njegovi koraki v zvezi z vprašanjem vzdrževanja II. poljskega zbora, so ostali brez odgovora. Na njegove zahteve je britanski veleposlanik odgovoril, da jih bo poslal pristojnim vojaškim oblastem.
Kakor je poljski poslanik nadalje izjavil, je bil ob obisku v poljskem taborišču razseljencev »Barletta« v bližini Barija eden izmed njegovih atašejev napaden, in je nadaljeval: -Iz razloga, ki ni popolnoma jasen, je bilo generalu Andersu dovoljeno, da postavi nekatere izmed svojih oficirjev za organizatorje taborišča. Ti so vsekakor izzivali nam sovražna čustva. Čeprav z obžalovanjem sem zaradi tega moral podvzeti uradne korake, ker sem prepričan, da se za vsemi nesporazumi skriva general Anders.«
Bim, 20. feto, šef poljske vojaške misije polkovnik Kazimir Sidor je dopisniku poljske agencije PAB izjavil, o poljski begunski vojski v Italiji:
»Drugi korpus generala Andersa izvaja ostro in organizirano propagando za katero uporablja ogromne vsote denarja. V Italiji se je pojavilo veliko število časopisov, periodičnih in posebnih izdaj ter propagandnih brošur v poljskem jeziku, ki imajo namen, da izzovejo nesoglasja med zavezniki in preprečijo povratek poljskih vojakov v domovino. Poleg tega so oni, ki kažejo željo, da bi se vrnili domov, v nevarnosti, da bodo aretirani ah da celo izginejo brez sledu.«
Na vprašanje, ali se še prijavljajo vojaki za vrnitev na Poljsko poleg onih 14.000, ki so se že vrnili, je polkovnik Sidor odgovoril:
»V taborišče za repatriacijo v Cer-vinariju stalno prihajajo novi vojaki kljub poročilom, ki jih širi drugi korpus, da je taborišče zaprto, in kljub ostri propagandi proti Poljski«.
Poljski polkovnik Sidor je tudi iz-
ZAKON
Predsedstva Slovenskega narodno osvobodilnega sveta o nazivu Ljudske republike Slovenije ter organov državne uprave in državne oblasti v Ljudski republiki Sloveniji
1.	člen
Na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije se spremeni dosedanji naziv Federalne Slovenije v naziv »Ljudska republika Slovenija«.
2.	člen
Temu nazivu se morajo prilagoditi tudi nazivi organov državne uprave in državne oblasti v Ljudski republiki Sloveniji, tako da
a)	se Narodna vlada Slovenije odslej imenuje »Vlada Ljudske republike Slovenije«;
b)	okrožni, okrajni in krajevni narodno osvobodilni odbori se imenujejo »okrožni, okrajni in krajevni ljudski odbori.«
3.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu«.
Ljubljana, dne 14. februarja 1946.
Za predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta:
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej s. r.	Josip Vidmar s. r.
Okrožna ljudska skupščina za Goriško Ljudski skupščini FLRJ
Resolucija
kongresa antiSašistk Julijske krajine
Beka, 19. fefar Slovansko itali jan- j Prepovedan nam je bil kongres v
ška antifašistična zveza žena Julij- | Trstu. Ponovno se zapirajo naše šole,
ske krajine je kat edina prava podi-tična predstavnica slovenskih, hrvatskih in italijanskih žena Julijske
ker zahtevajo naši otroci, da se ka-
Z П. zasedanja Okrožne ljudske skupščine za Goriško je bila odposlana Ljudski skupščini FLRJ v Beograd naslednja resolucija:
Odposlanci Okrožne skupščine za Goriško pošiljajo s svojega drugega zasedanja pozdrave najvišjemu predstavništvu zmagovitih in svobodnih jugoslovanskih narodov in izražajo neomajno zaupanje, da bo tudi ljudstvo goriškega okrožja kmalu deležno resnične svobode in demokracije v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. To je njegova naravna pravica, za kar se je samo svobodno odločilo in za kar je dalo neprecenljive žrtve. Vrsta zasedanj naše skupščine sega daleč nazaj v dobo oborožene borbe, preganjanja in zatiranja. Ljudstvo, ki nam je zaupalo v onih težkih časih, priznava in spoštuje tudi danes le one organe oblasti, ki si jih je izbralo samo po svobodni volji. Z velikim ogorčenjem spremlja vse odloke in ukrepe, ki mu te pravice odrekajo in ki uvajajo krivične zakone, po katerih so nekdaj fašisti zatirali tukajšnje ljudstvo. Da se pa naša skupščina kljub temu redno sestaja in sklepa, je dokaz, da nam vse ovire in nakane ne omajejo volje za borbo do končne zmage: priznanje naše volje, da si vzpostavimo ljudsko oblast, da se nam izpolnijo davne pravične zahteve, da se združimo z jugoslovanskimi narodi v FLRJ. Tako odločeni in pripravljeni za ta cilj na vsak napor, Vas pozdravljamo in kličemo: živela FLRJ! Živela ljudska oblast! živela Julijska krajina v FLRJ!
Pskraimsketmi NO© za Primorsko in Trst
Pokrajinskemu NOO za Primorsko in Trst je bila poslana naslednja resolucija:
Tri sto slovenskih in italijanskih
ljudskih odposlancev, zbranih na XL zasedanju ljudske osvobodilne skupščine za goriško okrožje, pošilja plamteče pozdrave Pokrajinskemu narodno osvobodilnemu odboru, naj-višjemu predstavniku ljudstva Julijske krajine, izražajoč mu popolno zaupanje za vse njegovo delo, ki ga je doslej opravil in za vse, ki ga bo napravil v bodočnosti v korist in dobro ljudstvu Julijske krajine. Ljudski odposlanci obeh narodnosti se zavedajo položaja, ki je nastal po odvzemu izvršne, zakonodajne in sodne oblasti s strani zasedbenih oblasti že obstoječim organom ljudske oblasti v goriškem okrožju, ter prosijo Pokrajinski narodno osvobodilni odbor, naj bo tudi v bodoče vztrajen tolmač zahtev in želja zbranih odposlancev, ki odločno zahtevajo, da se vrnejo Narodno osvobodilnim odborom vsa pripadajoča oblast, ljudska sodišča in Narodna zaščita. Kot predstavniki in tolmači želja ogromne večine prebivalstva goriškega okrožja ne morejo iti preko vsega, kar se je dogodilo in se še dogaja po 13. juniju 1945 na goriškem področja, ker se zavedajo, da jih je ljudstvo izbralo za to, da branijo interese, za katere je ogromno žrtvovalo. Stojijo odločno na stališču, da se vse ozemlje Julijske krajine s Trstom pri-ključi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji ter se znebi fašistične in imperialistične nadvlade, kajti za ta cilj je šlo tukajšnje prebivalstvo v boj, se žrtvovalo, umiralo in končno zmagalo. Ljudski predstavniki goriškega okrožja izjavljajo, da se zavedajo svojega poslanstva ter bodo vedno in povsod v celoti podpirali svoj najvišji organ, Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Primorsko in Trst, ki naj tudi v bodoče tolmači želje in zahteve tukajšnjih ljudskih množic pri vseh mednarodnih forumih za dokončno rešitev vprašanja Julijske krajine.
krajine, ¿prejela na svojem prvem kongresu naslednjo resolucijo:
»Danes, ko se pogledi vsega sveta upirajo v ta del zemlje, na katerem skujmo prebivajo Hrvati, Slovenci in Italijani, poudarjamo antifašistke te pokrajine na svojem prvem kongresu svojo sveto in osnovno pravico do svobodnega življenja v svobodni državi — Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Ta naša osnovna pravica temelji na našem prirodnem in popolnoma razumljivem razlogu,
da je naša dežela nedeljiva, da je del Jugoslavije, ki je ne samo narodnostno, ampak tudi gospodarsko tesno povezan s svojim naravnim zaledjem — z Jugoslavijo, Pravico do te naše zahteve nam v prvi vrsti daje naša borba, ki jo nismo vodile samo v zadnjih 4 letih, ampak se je vodila več kot 25 let. Ljudstvo se ni moglo sprijazniti s težko krivico, ki mu je bila zadana leta 1920, z rapalisko pogodbo. Že takrat se je pričela naša borba, katere smo se udeležile tudi me žene, ki jiredstavljamo večino ljudstva v Julijski krajini
Fašistični italijanski imperialisti so nam jmžigali domove, raznarodovali so nam otroke, preganjali in mučili naše sinove, može in brate.
Uničevali so nas tudi gospodarsko. Poleg škode, ki so jo prizadejali, so uprojjaščali naše gospodarstvo. — Najtežje breme tega zla smo prenašale na svojih ramenih me. žene. Nikoli se nismo sprijaznile z usodo, niti se nismo uklonile. Leta 1918. se je dvignilo 1000 žena iz Buzeta in okolice ter zahtevalo svoje jiravice. Leta 1930. so se uprle proti fašističnim županom kanfanarske žene, leta 1936. pa so se uprle žene iz Tinjana in Poreča zaradi neupravičenih davkov in pristojbin. Pod fašističnimi streli so padali naši otroci — naši najdražji Leta 1922. je padel v Pulju Luigi Scaglier. Nato so Iridali: Hrvat Vladimir Gcrtan, Slovenci Valenčič. Miloš in Maruši«, kakor tudi številni drugi. Vsi ti so padli, ker so želeli to. kar je tako naravno, želeli, da se popravijo krivice, ki so bile storjene v Rapallu.
Leta 1941. se je pričela odkrita borba, kj je bila za nas krvava in težka, ker je bil sovražnik mnogo močnejši in srnejši, toda to nas ni prestrašilo. Velika večina našega ljudstva je v tej borbi sodelovala. V tej borbi je padlo 42.000 naših sinov in hčera, 7000 jih je ostalo pohabljenih, 94.460 jih je bilo odpeljanih v razna Koncentracijska taborišča. Popolnoma je bilo požganih 19.357 domov, medtem ko jih je bilo 16.837 delno jtorušenih. Vse to govori o težkih gmotnih in človeških žrtvah, ki smo jih dali za našo osvoboditev. Vse to so žrtve, ki smo jih me, matere in žene Julijske krajine, prispevale samo zaradi tega, da bi naši otroci lahko srečneje živeli v Titovi Jugoslaviji. To je krvavi plebiscit, ki nam ga mora priznati vsa mednarodna javnost. Toda po vsem tem. po potokih jirelite krvi. ki je prepojila to našo zemljo, ponovno poizkušajo izpodbijati naše pravice in naše pravične zahteve.
znujejo fašistični zločinci, ki jim je omogočeno popolno svobodno delovanje.
Obsojamo ta jiostcpek zasedbene vojaške uprave in se čudimo, ker ravnajo tako oni. s katerimi smo se skujmo borili proti fašizmu.
Medtem ko žene ostale Jugoslavije lahko svobodno delajo pri obnovi in graditvi srečne bodočnosti, se morajo naši otroci in me, antifašistke Julijske krajine, boriti j>roti fašizmu, ker-še ni popolnoma uničen, ker še vedno živi ob jtodjMri mednarodne reakcije.
Odločno in nepopustljivo se bome borile, dokler ne dosežemo svoje svobode. Borile se bomo. dokler ne bodo v Trstu, Pulju, Gorici in vsej Julijski krajini vzpostavljeni ljudski odbori, prave ljudske oblasti, dokler v teh krajih ne bo vzjmstavljena svoboda delovanja Ljudske oblasti, a to je edino mogoče v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
To hočemo in odločno zahtevamo, kakor zahteva tudi ogromna večina ljudstva Julijske krajine.«
Mednarodni organizaciji antifašistk v Parizu
Kongres amtifašistk Julijnke krajine je poslal mednarodni organizaciji antifašisik v Parizu bizojaivko:
»S prvega kongresa antifašistk Julijske krajine Vam jiošiijamo svoje tople jmzdrave. Ta naš kongres je izraz trdne enotnosti Slovenk. Hrvatic in Italijank, ki skupno živimo v tej jmkrajinL Naša enotnost in bratstvo sta bila prekaljena v borbi proti fašizmu. proti našemu največjemu sovražniku. Naši sinovi in hčere so s krvjo prejicjili to našo zemljo, da bi naši otroci lahko svobodno in srečno živeli Borile smo se pod vodstvom našega velikega in edinega voditelja maršala Tita, j»od čigar vodstvom so si narodi Jugoslavije priborili popolno svobodo. Me smo se z njimi borile za skupni cilj ter zaradi tega z njimi želimo, da živimo v skupni svoboda domovini — v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Ugotavljamo in poudarjamo, da se je naša borba proti fašizmu pričela že pred 25 leti. Že takrat nam je bila zadana krivica^ ki nas je odtrgala od naših bratov. Že v teh prvih dneh se je pri nas pričelo požiganje in uničevanje naših domov, mučenje in zapiranje naših najdražjih. Od takrat traja naša borba preti imperialistični Italiji. Zaradi vseh teh trpljenj in muk ter naše vztrajne borbe, ki dokazuje našo edino željo po svobodi in pravici, prosimo in zahtevamo, naj se vsa Julijska krajina s Trstom priključi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Antifašistke Julijske krajine pozivamo antifašistke vsega sveta, da se pridružite naši borbi, da bomo dosegle svoje svete pravice, za katere smo jM-elivale kri. Podprite našo zahtevo, da se spoštuje atlantska listina. Vsa Julijska krajina c Trstom mora biti v Titovi Jugoslaviji! Vsaka druga rešitev bi bila težka krivica vsemu našemu ljudstvu, pa tudi narodom Jugoslavije — našim bratom po krvi in borbi.«
Teptanje manjšinskih pravic Slovencev
v Porabju
Napredek tržaškega področja
je mogoč samo v Jugoslaviji
Murska Sobota, 21. februarja
čeprav je sam ministrski predsednik in sedanji prezident madžarske republike Tildy Zoltan podpisal zakonski odlok, po katerem bi se morali manjšinski otroci učiti v materinskem jeziku, izigravajo reakcionarni Madžari, učitelji in njihovi sodelavci v Porabju na vse možne načine ta odlok.
Okrožni šolski načelnik iz Sombo-telja, ki je 29. januarja t. 1. spremljal na uradni obisk v Porabje ko-mitatskega velikega župana, je o tem v naprej obvestil vse reakcionarne učitelje, ki so se za sprejem na svoj način pripravili, med tem ko predstavnikov Antifašistične fronte Slovanov v Monoštru o obisku ni nihče obvestil.
Razen v naprej pripravljenega ponovnega »odločanja« o pouku, kar je v nasprotju z omenjenim zakonom, je značilen primer Slovenske vasi in njenega učitelja, okupatorskega zatiralca prekmurskih Slovencev Karla Gašparja. Z reakcionarnim županom Kiiplenom sta zbobnala pred velikega župana in načelnika izbrane ljudi, med njimi zatiralke Slovencev, upokojene učiteljice Ano Pavlič, znano podpihovalko Marijo Oravec ter starše otrok, ki sploh ne hodijo v osnovno šolo. S tem sta za Madžare prav dobro zrežirala komedijo o odločanju glede učnega jezika. Pa ne samo to!
Ko je veliki župan odredil, naj se otroci odslej naprej uče v materinščini, je reakcionar Küplen prepovedal obiskovanje šole, žena učitelja Gašparja pa je v šolo prihajajoče otroke napodila domov. Ker so otroci kljub temu prišli v šolo, se je Gaspar najprej znesel nad malim Šte-
javil, da ima drugi korpus stalno vojne manevre, ker je njegova vloga v izzivanju in povzročanju nesoglasij med sedanjimi zavezniki.
fanom Bakanom, ga nabil, ostalim otrokom pa pri materinskem pouku naložil težke in neobičajno dolge naloge ter se jim posmehoval, češ, sedaj pa imate svojo materinščino.
V Sakalovcih je nastopil proti materinskemu pouku reakcionarni župan šraj, v Gornjem Seniku pa so ob obisku predstavnikov madžarskih oblasti že tretjič »odločali« o učnem jeziku. Profašistični šolski upravitelj Jožef Pal je za to priliko naročil za otročiče celo posebne molitvice, podobne oni: Verujem v enega Boga, v eno domovino, v eno večno resnico, v vstajenje velike Madžarske. Ob prihodu komisije so namreč otroci morali pozdraviti takole: Hvaljen bodi Jezus Kristus — nočemo se učiti slovenski, hočemo madžarske šole! Ker je bila ta molitvica le prehuda in ker so se starši tu že tretjič izjavili za materinski pouk, je upravitelj Pal slišal zaradi tega nekaj besed ukora — in nič drugega. Namestil materinskega pouka, ki bd se moral po odhodu -komisije uvesti v šole, sabotira madžarska reakcija v Porabju s profašističnimi madžarskimi učitelji na čelu, ki niso zmožni poučevati v pravilni slovenščini, s tihim oblastvenim pristankom na vse načine zakon o manjšinskem šolstvu in zatira slovenski živelj ter slovensko besedo.
Ministar Stanoje Simič je obiskal Bymesa
Washington, 20. febr. Jugoslovanski veleposlanik v Washingtons Sta-noje Simič, ki bo prevzel mesto ministra za zunanje zadeve FLRJ, je pred svojim odhodom obiskal ameriškega ministra za zunanje zadeve Bymesa. Predstavnikom tiska je izjavil, da so se njegovi razgovori z ameriškim ministrom za zunanje zadeve tikali splošnih vprašanj.
Stanoje Simič bo v petek odpotoval
v Beograd.
Pariz, 21. feto. List »Dernier Paris« objavlja članek svojega porseb-nega dopisnika v Trstu, v katerem je rečeno:
»Sedaj mnogo govore o Julijski krajini, o Trstu, o pristanišču Srednje Evrope in odličnem jugoslovanskem pristanišču ter o etnični meji med Italijani in Jugoslovani. Vprašanja Julijske krajine se vidijo, aiko jih gledamo od daleč, v glavnem kot nekako suhoparno prepiranje med zagovorniki in zastopniki nasprotnih stališč, ako pa ta vprašanja pogledamo iz bližine, bomo videli, da gre za življenjsko vprašanje samega področja in njenih prebivalcev.
Prebivalstvo Julijske krajine se iz več razlogov boji, da se ne bi del tega področja priključil k Italiji. Govoril sem s Furlani in Slovani. Kako si goreče želijo, da bi bili priključeni k Jugoslaviji! Vsak delavec v tem kraju ve, da je napredek Trsta, od katerega je odvisen, tudi napredek vsega področja mogoč samo, če bo priključen k Jugoslaviji.«
Pisec članka ugotavlja:	»Fašisti,
ki so se vrnili kot teroristi in ki so krivi za številne zločine, se srečujejo po ulicah. Niso redek pojav v Trstu policisti, ki pozdravljajo z iztegnjeno roko. í*red kratkim so prišli v Gorico ustaši, toda ne zato, da bi odgovarjali za svoje zločine, ampak da bi izkopali naropano blago, Iti so ga zakopali, preden so pobegnili pred zmagovito Titovo armado. Niso se skrivali v plašču noči, ampak so prišli sredi belega dneva, oblečeni v zavezniške uniforme in s pravilnimi dokUTOKRtL«
j Praga 20. feto. Praški tisk posveča Trstu veliko pozornost »Prače«, glasilo češkoslovaških sindikatov piše, da je »izmed treh možnih rešitev najpravičnejša ta, da postane Trä; sedma federalna enota republike Jugoslavije«.
S tem v zvezi pravi nadalje, da je dala Jugoslavija mnogo žrtev v boju proti italijanskemu in nemškemu fašizmu in so njene zahteve po priključitvi Trsta k Jugoslaviji zato upravičene.
»Rude Pravo« prinaša članek Z. Urbana pod naslovom »Ljudstvo Julijske krajine v boju za svoje pravice«, ki je ilustriran s sliko jugoslovanskih tankov v Trstu. V članku je izražena nada, da ne bo odigrala komisija, ki jo pričakuje ljudstvo Trsta in Julijske krajine z nestrpnostjo, po slabih izkušnjah v Mona-ko.vu »vlogo lorda Runcimana«!
Demanti Tass-a
Moskva, 20. feto. Agencija Tass je objavila naslednji demanti: »Angleški list »Sunday« Dispatch« je objavil vest, po kateri je Višinski izjavil v Londonu v razgovoru z zastopnikom Italije, Garandinijem, da bo sovjetska vlada »prepričala maršala Tita, naj ne vztraja na jugoslovanskih zahtevah glede Trsta.« Tass je pooblaščen izjaviti, da vest »Sunday Dispatch«-a ni resnična in da je popolna izmišljotina njegovega, dopisnika.
Obnova telefonskega prometa s Prago
Praga, 20. feto. Spomladi bo obnovljen telefonski-telegrafdti promet med Prago in Beogradom ptefeo ■Bratislave.
i
Sovjetski državljani - sužnji v Nemčiji .
Nadaljevanje govora glavnega sovjetskega tožilca Rndenka v niirnberškl
sodni razpravi proti hitlerjevskim zločincem
Nürnberg, 18. febr. (Tass.) Sovjetski vrhovni tožilec Rudenko je v svojem govoru v nunuberški sodni razpravi proti hitlerjevskim vojnim zločincem nadaljeval:
»V celi vrsti podlih zločinov hitlerjevskih zločincev je na posebnem mestu prisilno odpeljevanje mirnih civilistov — mož, žena in otrjk, v nemško suženjstvo- Dokumenti pričajo, da sta hitlerjevska vlada in nemáka vrhovna komanda pošiljali v nemško suženjstvo sovjetske državljane s prevaro, grožnjami in nasiljem. Sovjetski državljani so bili izročeni v suženjstvo fašističnim nasilnikom in zasebnim osebam v Nemčiji za delo v podjetjih. Nesrečniki so bili obsojeni na lakoto, na zverinsko postopanje in končno na mučeniško smrt. Pozneje se bom pomudil ob nečloveških smernicah, odredbah in ukazih Hitlerjeve vlade in vrhovne komande, ki so bili izdani z namenom, da se odpeljejo sovjetski ljudje v nemško suženjstvo. za kar so odgovorni obtoženci Goring, Keitel, Rosenberg. Sauckel in drugi.
Dokumenti. Id Jih je zaplenila
Rdeča armada v štabih poraženih nemško-fašističnih čet in ki jih ima pri roki sovjetsko tožilsrtvo, razkrin-kujejo obtožence pri izvrševanju teh zločinov- Rosenberg je v referatu, ki ga je imel na seji nemške delavne fronte novembra 1942., navedel dejstva in številke, ki so dokaz, v kakšnem ogromnem obsegu so odpelje-vali sovjetske ljudi na delo v nemško suženjstvo, ki ga je organiziral SauckeL
Gormgova navodila
7.	novembra 1942. je bil v Berlinu tajna seja, na kateri je Goring dal svojim uradnikom navodila za izkoriščanje sovjetskih ljudi na prisilnem delu- S temi navodili smo se seznaniti po dokumentih, ki so dejansko tajna okrožnica št. 42.006-41 gospodarskega štaba nemške komande na Vzhodu z dne 4. decembra
1941.	Ta navodila se glasijo:	»1)
Ruske ljudi je treba izkoriščati v glavnem za gradnjo cest, železniških prog, za poljska dela, pri čiščenju min in pri grajenju letališč- Treba je razpustiti nemške civilne bataljone (n. pr. vojnega letalstva). Nemški kvalificirani delavci morajo delati v vojni industriji, ne smejo kopati zemlje in tolči kamenje, za to so Rusi — 2) Ruse je treba izkoristiti predvsem za naslednja dela: za rudarstva, za gradnjo cest in za vojno industrijo (tanki, topovi, popravila letal, poljedelstvo, za gradnjo velikih delavnic) in za posebne komande za hitra in nepredvidena dela- 3) Pri pripravi ukrepov za vzdrževanje reda sta najvažnejši stvari naglica in strogost Treba se je brez. izjemnj posluževati naslednjih kazni: Ukinitev hrane in smrtna kazen po sklepu vojnega sodišča,
Sauckžov program
Za glavnega pooblaščenca za izkoriščanje delovne sile je bil imenovan 21. marca 1942. po Hitlerjevem ukazu obtoženec Fritz Sauckel. Sau-ckel je 20- aprila 1942. poslal strogo zaupno organom vlade in vojske svoj »program glavnega pooblaščen--ca za izkoriščanje delovne sile«, Id. po sv rji podlosti ne zaostaja za zgo. raj omenjeno okrožnico. V tem »programu je rečeno: »Treba je nujno popolnoma izkoristiti obstoječe človeške rezerve na zasedenih področjih. V primeru neuspeha s prostovoljnim pritezanjem odpremne vojne sile je nujno potrebno, da se začne takoj mobilizacija ali prisilno podpisovanje posameznih obvez. Poleg vojnih ujetnikov, Id so na zasedenih področjih je predvsem brezpogojno treba mobilizirati civilne kvalificirane delavce in delavce sovjetskih področij in sicer od 15 let etarosti dalje, da bi jih izkoristili za delo v Nemčiji Da bi se čimbolj olajšalo delo izredno zaposlenim nemškim kmetican^ mi je firer naročil, naj pošljem iz vzhodnih pokrajin 400 do 500.000 izbranih, zdravih fa močnih deklet-«
Tožilstvo je predložilo sodišču še drugi tajni dokument v zvezi z izkoriščanjem delavk v vzhodnih področij za hišna dela v Nemčiji. V tem dokumentu so izvlečki z protokola seje, ki je bila pri Sauddu 3. septembra 1942. leta. Prečital bom posamezne izvlečke: 1) »Firer je ukazal, da se takoj nabere 400 do 5oo tisoč ukrajinskih žena od 15 do 35 let za to, da se izkoristijo za delo v gospodinjstvu. 2) Firer je kategorično izrazil željo, da se germanizira mnogo teh deklet- 3) Po firer j .evi želji mora čez 100 let živeti v Evropi 250 milijonov ljudi, ki govorijo nemški. 4) Smatrati je treba te delavke iz Ukrajine kot delavke z Vzhoda in jih označiti z znakom »Vzhod« (Ost). 5) Gauleiter Sauckel je dodal, da je ne glede na zbiranje delavcev za delo v gospodinjstvu predvideno naknadno izkoriščanje milijonov delovnih rok z Vzhoda. 6) Sklicevanje na težke pogoje pri transportu žitnih rezerv iz drugih držav v Nemčijo se Sauekela popolnoma nič ne tiče. Ta bi našel poti in sredstva za izkoriščanje ukrajinskega žita in živine s tem, da hi mobiliziral vse Žide v Evropi in napravil iz njih živo verigo za prevoz tovorov iz Ukrajine.«
Ko je Sauckel predvideval neizbežnost neuspeha nasilnega rekrutiranja sovjetskih ljudi za delo v Nemčiji, je v tajnem navodilu z dne 31 marca 1942. štev. FA 528,026/729 ukazal: »Rekrutiranje,« za katero odgovarjate, je treba pospeševati na vse mogoče načine, tudi s surovo upo ra lío načel prisilnega dela«-
Sauckel m njegovi agenti eo se posluževali vseh mogočih sredstev^ nasilja, pritiska in terorja, da bi iz-
vršiti ta načrt rekrutiranja. Sovjetske ljudi, ki eo bul obsojeni na to »rekrutiranje«, eo mučili z lakoto, jih klicali na postaje pod Izgovorom, da tam delijo kruh, jih obkoljevali z vojaki in jih pod grožnjo ustrelitve naganjali v tovorne vagone ter jih pošiljali v Nemčijo. Toda ti nasilni ukrepi niso pomagalu »Rekrutiranje« ni imelo uspeha. Tedaj so se Sauckel in njegovi agenti zatekli k drugim ukrepom. O tem priča odredba nemškega komandanta, ki jo je zaplenila Rdeča armada pri osvoboditvi okupiranih delov leningrajske oblasti, v kateri je rečeno-' »Županom. Ker se je doslej javilo za delo v Nemčiji zelo malo ljudi, mora vsak župan skupno z vaškimi občinskimi svetovalci določiti še po 15 ljudi iz vsake občine za delo v Nemčiji- Določiti je treba čim bolj zdrave ljudi od 15 do 50 let«
Načelnik politične policije In varnostne službe v Harkovu je v svojem referatu o položaju v mestu Harkovu od 23. julija do 19. septembra 1942, dejal: »Rekrutiranje delovne sile dela pristojnim ustanovam težave, ker se med prebivalstvom opaža veliko nerazpoloženje za odhod na delo v Nemčijo. Položaj je takšen, da se sedaj vsak posameznik z vsemi silami hudi, da bi se izognil rekrutiranju s tem, da simulira bolezen, s tem, da zbeži v gozd. da podkuplja uradnike itd. O prostovoljnem odhodu v Nemčijo že ne more biti. več govora,«
Leningrad in Moskvo so boteli izravnati z zemljo
Nad sovjetskimi državljani, ki so bili odpeljani v nemško suženjstvo, je bil uveden najbolj zverinski režim, o čemer priča mnogo pritožb in resolucij, ki jih je zbrala izredna državna komisija za ugotavljanje in preiskovanje zločinov nemškofašističnih napadalcev. Ista usoda je doletela državljane Poljske, češkoslovaške in Jugoslavije, ki so jih prignali v nemško suženjstvo. V dokumentu, ki ga je izdal glavni mornariški vojni štab 29. septembra 1941, pod naslovom »Bodočnost mesta Petrograda«, stoji zapisano: »Firer je sklenil, zravnati mesto Petrograd z zemljo. Finska je tudi izjavila, da ni dalje zainteresirana o nadaljnjem obstoju tega mesta, ki stoji tik njene meje.«
5. oktobra 1941. se je Hitler obrnil na Antonesca s pismom, ki je imelo poseben namen, določiti soglasnost v pogledu načrta za osvojitev in uničenje mesta Odese. Odredba nemškega vrhovnega komandanta z dne 7. oktobra 1941., ki jo je podpisai obtoženec Jodl, je zahtevala, da se zravnata z zemljo Leningrad in Moskva. »Za vsa ostala mesta,« je rečeno v odredbi, »mora veljati pravilo, da se pred osvojitvijo morajo izpremeniti s topniškim ognjem in letalskimi napadi v ruševine. Ne smemo tvegati življenja nemških vojakov, da bi rešili ruska mesta pred požarom.«
Te smernice nemške centralne oblasti so na veliko izvrševali vojaški komandanti raznih činov in stopenj. Tako stoji v odredbi 512 nemškega pehotnega polka, ki jo je podpisai polkovnik Sitnigg, zahteva, da se oblasti in rejoni, ki so jih osvojili hi-tlerjevci, izpremenijo v »področje opustošenja«. V odredbi je podrobno orisan »načrt«, po katerem je treba uničevati naseljene kraje, da bi imel ta zločin čim večje uspehe. »Priprave za porušenje naseljenih krajev,« je rečeno v odredbi, »je treba izvajati tako, da se do objave ne pojavijo nobene slutnje med civilnim prebivalstvom. Da bi se uničevanje naseljenih krajev lahko začelo istočasno, z enim udarcem, v določenem času in na določen dan, je treba strogo paziti na to, da ne bo nihče zapustil kraja, posebno od trenutka, ko je bilo objavljeno, da bo kraj porušen.«
Odredba komandanta 98. pehotne divizije z dne 24. decembra 1941. nosi naslov »program razrušen ja«. V tej odredbi so navedene konkretne smernice za porušenje cele vrste naseljenih krajev in predlog, da je treba »obstoječe zaloge sena, slame,’ živil itd. sežgati.« Vse peči v stanovanjskih hišah je treba napraviti neuporabne z ročnimi granatami, tako da se jih ne bodo mogli več posluževati. Ta odredba ne sme v nobenem primeru priti v roke sovražniku.
Posebni oddelki
za požiganje
Ustanovili so posebne komande za-žigalcev in prižigalcev, ki so sežigali dragocenosti, id so jih ustvarjale z delom generacije. Hotel bi pomuditi vašo pozornost, gospodje sodniki, ob dokumentu, ki je znan pod imenom »Smernice za izvajanje gospodarstva v novo okupiranih vzhodnih predelih« (Zelene platnice). Avtor teh smernic je Goring. Ta tajni dokument nosi datum »Berlin, junij 1941.« Iz tega dokumenta bom prebral samo nekaj izrekov. Prvi izrek: »Na temelju ukaza Firer ja (Hitlerja) in v interesu Nemčije je treba nnjno storiti vse za naglo in popolno izkoriščanje okupiranih predelov. Treba je dobiti za Nemčijo čim več živil ln nafte, kar je glavni ekonomski cilj kampanje. Poleg tega je treba zagotoviti nemški industriji tudi drage sirovine iz okupiranih predelov. Prva naloga je, da s» čimprej izvede popolna preskrba nemške vojske z živin na račun okupiranih področij.« Drugi odstavek: »Po vsem neumestno je mišljenje, da je treba okupirana področja čimprej urediti in njihovo gospodarstvo obnoviti. Uvajanje reda je treba izvršiti samo na tistih področjih, iz katerih moremo dobiti znatne rezerve kmetijskih proizvodov. Na ostalih področjih je treba omejiti gospodarsko delavnost na
izkoriščanje zalog.« Tretji izrek: »Vse sirovine, ki so nam potrebne, polizdelke in gotove proizvode, je treba izključiti iz trgovine z odredbami, zaseganjem in zaplembo. Naglo je treba izvažati v Nemčijo platino, magnezit in kavčuk, živila ln življenjska sredstva ter sredstva za osebno uporabo in oblačila, če so v bližini fronte in na področjih v zaledju, 9e bodo predvsem izročila voj-nogospodarskim oddelkom za potrebe vojske. To, česar ti oddelki ne bodo sprejemali, se bo izročalo naslednji vojno - gospodarski instanci. Kakor sem že dejal v začetku, je bil glavni cilj napada Nemčije na Sovjetsko zvezo oropanje sovjetske dežele in polastitev ekonomskih virov, ki so nujno potrebni hitlerjevski Nemčiji, brez katerih ne more uresničiti svojih imperialističnih napadalnih namenov.«
»Zelene platnice« GSrlnga eo bovale načrt za organizirano ropanje Sovjetske zveze, načrt, ki so ga že prej izdelali fašistični zarotniki. Ta načrt je določal način, po katerem se mora ropati: »Nasilno odvzemanje dragocenosti, organizacija suženjskega dela po naših mestih in vaseh, ukinjanje plač v podjetjih, nenadzorovan obtok bankovcev brez vsakršnega kritja itd.« Za uresničenje tega roparskega načrta je bilo določeno, da se ustanovi poseben aparat z lastno »gospodarsko komando« in »gospodarskimi štabi«, s svojo »vohunsko službo«, »inšpekcijami«, »vojaškimi edinicamrt«, »oddelki za zbiranje sirovin«, »vojaškimi agronomi«, »poljedelskimi oficirji«, itd.
Obenem s prodirajočo nemško vojsko so prihajale tudi komande ekonomskega oddelka armade, katerih naloga je bila ugotoviti zaloge žita, živine, goriva in druge imovine. Te komande so bile «podrejene posebni gospodarski inšpekciji, ki je bila v zaledju.
Organizirano ropanje
Kmalu po napadu na ZSSR je bilo s Hitlerjevim ukazom z dne 29. junija 1941. leta izročeno vse vodstvo pri ropanju okupiranih ozemelj obtožencu Göringu. Görin gu je bila s tem ukazom dana pravica za »vse ukrepe, ki so potrebni za maksimalno izkoriščanje dobljenih zalog in ekonomske moči v korist nemškega vojnega gospodarstva«. Obtoženec Göring je vodil ropanje nemške voj-
ake ln ekonomskih oddelkov z največjo zagrizenostjo.
Na konferenci z rajhskamisarjl in zastopniki vojaške komande 6. avgusta 1942. je Göring zahteval, naj se poveča ropanje okupiranih področij. »Niste bili poslani tja,« je dejal Göring, »da bi delali za blagostanje zaupanih vam narodov, ampak da bi izvlekli od tam čim več.« Nadalje: »Namen imam, ropati in to učinkovito«.
Kakor je ugotovila izredna državna komisija, so izvajali te Göringove smernice ministri rajha in zastopniki nemških tvrdk, ki so jim bile podrejene različne gospodarske skupine, tehnični bataljoni, ekonomski štabi in gospodarske inspekcije. Posebno aktivno so raznašale imovino Sovjetske zveze nemške tvrdke »Friedrich Krupp & Comp.«, »Herman Göring«, »Siemens Schuckert«, rudar-sko-kovinarska družba »Vzhod«, delniška družba skupine »Sever«, »Heinrich Lanz«, »Landmaschinenbauindustrie«, »IG Farben industrie« in mnoge druge.
Hitlerjevski napadalci eo s tem, da so ropali in odnašali državno in zasebno Imovino, obsodili na lakoto in smrt prebivalstvo oropanih področij. Odredba maršala Reichena.ua z dne
10.	oktobra 1941., ki je bila razposlana kot obrazec vsem nemškim edi-nicam z opombo, da jo smatra Hitler za dovršeno, vsebuje naslednje hujskanje k ropanju in uničevanju prebivalstva: »Oskrbovanje prebivalstva in vojnih ujetnikov z živili je nepotrebna človečnost«. V »beležkah« o posvetu v Rovnu od 26. do 28. avgusta 1942., ki so jih našli v arhivu obtoženega Rosenberga, je zapisano: »Cilj našega dela je v tem, da prisilimo Ukrajince delati za Nemčijo. Nismo za to tukaj, da bi osrečili ta narod. Ukrajina mora dati to, kar primanjkuje Nemčiji. Ta naloga mora biti izvršena ne glede na izgube.«
Krajevni organi oblasti so s tem, da so izvrševali smernice obtoženca Gôringa, popolnoma in neusmiljeno ropali prebivalstvo zasedenih področij. V odredbi, ki so jo našle edi-nice Rdeče armade, je za celo vrsto mest kurske in orlovske oblasti našteto imetje, ki mora biti izročeno vojaškim oblastem. V odredbi so navedeni predmeti, kakor so tehtnice, vreče, svetilke, lonci, pregrinjala, žaluzije in gramofoni s ploščami. »Vsa ta imovina«, je rečeno v odredbi, »mora biti dostavljena komandi. Kršilci te odredbe bodo ustreljeni.«
Uničevanje kulturnih in verskih ustanov
V svojem velikem sovraštvu do Sovjetske zveze in do sovjetskega ljudstva in njegove kulture so nemški napadalci uničevali znanstvene in umetniške uitamove, zgodovinske in kulturne spomenike, šole in bolnišnice, klube in gledališča. »Nobene zgodovinske in umetniške dragocenosti na Vzhodu«, je dejal v svoji naredbi maršal Reichenau, »nimajo pomena.« Rušenje zgodovinskih in kulturnih dragocenosti, ki so ga izvrševali hitler j evci. je zavzemalo ogromna razmerja. V pismu generalnega pooblaščenca za Belorusijo Rosenberg i 29. septembra 1941 je rečeno: »Na temelju poročila majorja 707. divizije, ki jim je danos izročil del dragocenosti, so SS-ovci pustili ostali del slik in umetnin, da jh oropajo oborožene sile. Med oropanimi predmeti so tudi zelo dragocene slike in opreme iz 18. in 19. stoletja, vaze, marmorni kipi itd. Prav teko so popolnoma porušili zgodovinski muzej. Iz geološke sekcije so pokradli žlahtne in. polžlahrtme kamne. Na vseučilišču so nesmiselno razrušili in pokradli instrumente, katerih vrednost znaša lato' tisoč mark.«
Okupatorji so na- ozemlju moskovske oblasti, ki so jo začasno zavzeli, porušili in oropali 112 knjižnic, štiri muzeje, 54 gledališč in kinematografov. Hitlerjevci so porušili in požgali slavni muzej v Borottinu. čigar zgodovinski spomeniki iz domovinske vojne leta 1812. so posebno dragi ruskemu narodu. Okupatorji so ropali in požgali Puškinov muzej v naselju Polotnjanij zavod. Nemci so uničili rokopise Leva Tolstoja in knjige in slike na Jasni poljani. Nemški barbari so oskrunili grob velikega pisar telja. Okupatorji so oropali belorusko akademijo znanosti in redko zbirko zgodovinskih dokumentov, ki je bila tu shranjena. Uničili so na stotine šol, klubov in gledališč v Belorusiji. Iz Pavlovskega dvorca v mestu Sličkn so odpeljali v Nemčijo dragoceno dvorno opremo, ki so jo izdelali največji mojstri, umetniki iz
18.	stoletja.
Iz peterhofsšdh dvorcev so Nemci odpeljali vse kiparske in rezbarske umetnine, preproge, slike ¡in kipe.
Veliki Peterhafski dvorec je bil zgrajen še v času Petra I. Ko so ga oropali, so ga na barbarski način zažgati.
Nemški vandali so uničili odeško državno narodno knjižnico, ki je štela več kot 2 milijona zvezkov. V čer-nigovu eo oropali znamenito zbirko ukrajinskih starin. V Kijevo-Pečer-ski Lavri so Nemci zaplenili dokumente iz arhiva Petra Mogile, ki je zbral najdragocenejše spomenike iz svetovne književnosti. Oropali so najdragocenejšo zbirko lwowskega in ođeškega muzeja, jo pripeljali v Nemčijo in deloma uničili bogastva vimške m polrtavske knjižnice, kjer so bòli shranjeni najređkejši primerki srednjeoéáke roknpttene literature, prvi tiski, izdani 16. in 17. stoletja, in stare cariacene knjige.
Rorçemja po vseh krajih okupiranih oblasti ZSSR na neposredno odredbo nemške vlade meo vodili samo obtoženi Göring, Rosenberg in njim podrejeni različni »ätafoi«, s tem se je bavilo tjdi ministrstvo za zunanje zadava z obtožencem Ribbeotocpom d*
čelu po posebnih edinkah. O tem priča izjava öbeishmnführerja 4. čete bataljona s posebno dolžnostjo SS čet dr. Normanna Foersterja, Id je bila svoječasno objavljena v časopisju. Foerster je v svoji izjavi dejal: »Poslan sem bil v Berlin meseca avgusta 1941 s pomočjo svojega starega znanca z berlinskega vseučilišča dr. Focketa. ki dela v oddelku za tisk pri ministrstvu za zunanje zadeve, iz 87. protitankovske divizije v bataljon pri ministrstvu za zunanje zadeve. Ta bataljon je bil ustanovljen na pobudo ministra za ¡zunanje zadeve Ribbentropa in je delal pod njegovim vodstvom. Bataljon je imel posebno nalogo, da takoj po zavzetju velikih mest zapleni kulturne in zgodovinske dragocenosti, knjižnice, znanstvene ustanove, knjige velike vrednosti, filme in vse to pošilja v Nemčijo«. — dalje: »Bogat vojni plen nam je padel v roke v knjižnici ukrajinske akademije znanosti, kjer so imeli shranjene najredkejše rokopise, perzijske, abesinske in kitajske listine, ruske in ukrajinske letopise, originalne primerke knjig, ki jih je tiskal prvi ruski tiskar Ivan Fjodorov in redke knjige Ševčenka. Miekiewicza in Ivana Franka.«
Hitlerjevci so ee poleg tega, da so na barbarski način rušili in ropali vali, mesta in spomenike narodne kulture posmehovali verskim čustvom religioznih sovjetskih državljanov. Na sovjetskem ozemlja so požgali,
oropali in oskrunili 1670 cerkva. 237 rimskokatoliških cerkva, 29 kapel, 532 sinagog in 258 drugih zgradb, ki so bile last verskih ustanov. Porušili so Uspensko cerkev, slavno Kijevo-Pečersko Lavro, ki je bila sezidana leta 1073. in skupm» z n j» g кчп«-stanov.
V	Čemgovu je nemška fašistična vojska porušila staro saborno oerkev, ki je bila zgrajena v začetka 12. stol., saborno cerkev Polockega Jefrosimi-jevega samostana, ki je bila zgrajena 1160. leta in cerkev Parasheve na Torgu, — dragocen spomenik ruskega stavbarstva iz 12. stoletja.
Hitlerjevci so v Novgorodu porušili Antonijev, Hutinski, Zverin. De-revjamščki in druge starodavne samostane ter mnogo drugih cerkva.
Nemški vojaki so se posmehovati verskim čustvom ljudi. Oblačili so se v cerkvena oblačila, imeli v cerkvah konje in pse in iz ikonostasov delali lesene postelje.
V	starodavnem Staričkam samostanu so edinice Rdeče armade našle številna trupla mučeniško pobitih ijjetniikov ¡rdečeairmejcev, ki so ležati eden na drugem.
Škoda, ki so jo prizadejale Sovjetski zvezi te ¡rušilne in roparske nemške edinice, je neverjetno velika. — Nemške armije in okupatorske oblasti so s tam. da so izvrševale navodila zločin die hitlerjevske vlade m vrhovne komande, rušile in ropale okupirana sovjetska mesta m vasi, industrijska podjetja in kolhoze, rušile umetniške spomenike, uničevale in razbijale ter prevažale v Nemčijo opremo, zalogo sirovin in Skladišča izdelanega blaga um etniške in zgodovinske vrednosti ter ¡ropale mestno in vaško prebivalstvo.
Na ozemlju Sovjetske zveze, ki je b% začasno okupirana, je živelo
Zakon o interni Ljudske republike
Srbije
Dne 19- t m. je Mia seja ptredeed-
ništva Ljudske republike Srbije, na karteri je bil poleg jstalega sprejet tudi zakon o imenu Ljudske republike Srbije.
Po tem zakonu se na osnovi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije ime Srbije kot ljudske republike v sestavu Federativne ljudske republike Jugoslavije glasi: ljudska republika Srbija. V skladu s tem se spremene tudi imena vrhovnih državnih organov takole: Ljudska skupščina Ljudske republike Sr. bije, Prezidij ljudske skupščine ljudske republike Srbije, vlada Ljudske republike Srbija
Ime Vojvodine kot avtonomne pokrajine v sestavu Ljudske republike Srbije se glasi: Avtonomna pokrajina Vojvodina.
Ime Kosovsko metohijske oblasti kot avtonomne oblasti v sestavu Ljudske republike Srbije se glasi: Avtonomna kosovsko-metohijska oblast-
Ime Predsedstvo Ljudske skupščine avtonomne pokrajine Vojvodine
se spremeni v' Glavni izvršni odtx* avtonomne pokrajine Vojv>dine.
Ime Oblastna ljudska skupščina avtonomne kosovsko metohijske oblasti se spremeni in ee glasi: Oblastni ljudski odbor avtonomne kosovsko metohijske oblasti.
Po tem zakonu, ki stopi takoj v veljavo, se bodo .spremenila tudi ime na vseh drugih organov državne oblasti, državne uprave, ustanov in podjetij ljudske republike Srbije.
Nadalje je bil sprejet tudi zak m o zdravstveni inspekciji Ljudske republike Srbije kot neposrednem zdravstvenem kontrolnem organu e ciljem zboljšanja zdravstvene službe in zdravstvenega nadzorstva nad vsemi panogami proizvodnje, dela in zdravstvene plati družbenega življenja, a pjsebej proizvodnje in pro. meta z življenjskimi potrebščinami
Nadalje je bil sprejet zakon o pro. glasiti Smedereva za mesto. Namesto dosedanjega ministra za notranje zadeve Momčila Markoviča je bil za ministra za notranje zadeve Srbij« imenovan polkovnik Slobodan Pe-nezič.
-.............I
Zločinsko bojevanje italijanske vojske
Ropi in poži gi
Množično pobijanje mirnega prebivalstva, streljanje talcev in pobijanje ujetih borcev narodno-osvo-bodilne vojske so največji vojni zločini, ki jih je sistematično izvrševala italijanska vojska na slovenskem ozemlju. Istočasno z izvrševanjem navedenih zločinov pa So Italijani na slovenski zemlji vršili nad ljudstvom sistematično nasilje še na mnoge druge načine, ki so našemu ljudstvu prizadejali prav-tako mnogo gorja in ogromno škodo. Eden izmed najbolj običajnih in najpogostejših načinov strahovanja ljudstva in uničevanja njegovega premoženja je bil rop in požig, M so ga uprizarjali italijanski vojaki povsod, koder so hodili po slovenskem ozemlju.
Poleg že objavljenih povelj in okrožnic najvišjih italijanskih vojaških poveljnikov, ki izvrševanje navedenih vojnih zločinov naravnost zapovedujejo, hrani Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo v Ljubljani tudi mnogo dokumentov, ki pojasnjujejo, kako so se povelja tudi izvrševala. Pojasnjujejo, da so italijanski vojaki brez reda požigali po slovenskih vaseh hiše in pri tem, kakor podivjani, ropali in pobijali živino, ropali vse, kar so mogli odnesti, drugo premično imovino civilnega prebivalstva pa na najneobzimejši način uničevali.
Način vršenja navedenih zločinov je bil običajno tako divjaški, da so se med soudeleženimi zločinskimi italijanskimi vojaki samimi našli včasih ljudje, ki jim ni bilo prav, da se tako dela.
Iz gornjega poročila izhaja, da je celo poveljnik italijanskih karabinjerjev v Ljubljani major Ettore Giovannini vojni zločinec, ki je zagrešil v Ljubljani v času italijanske okupacije silne zločine mučenja civilistov, interniranja civilnega prebivalstva in tudi streljanja talcev, grajal tak način ropanja in požiganja. Ni sicer, kakor bi bila njegova vojaška in poveljniška dolžnost, preprečil nadaljno vršenje vojnih zločinov ropanja in rušenja zasebne imovine, temveč je le predlagal, naj se ropanje ob priliki požigov sistematizira in uredi
vojno 88 milijonov JJmfi. Množična izdelava indoririjskih proizvodov je znašala 66 milijard rubljev v nespremenjenih državnih 'cenah 1926. —
1927.	leía je bilo 109 milijonov glav živine, med to živimo 31 milijonov glav rogate živine in 12 milijonov kctnj, 71 milijonov ha površine, posejane s poljedelskimi kultu: ami,
122.000	km železniške proge. Nemško-fašistični napadalci so popolnoma ali deloma porušili in požgati 1710 mest in več kot 70.000 vasi. požgali ali porušili 31.850 industrijskih podjetij, v pustili brez strehe 25,000.000 lindi.
Med porušenimi mesti. Id eo največ trpela, so največ ja industrijska menta in oajvečja industrijska тп kulturna središča: Stalingrad, Sevastopol, Letningiad, Kijev. Minsk, Odesa, Smolensk, Novgorod, Pskov. Orel, Harkov. Voroaež, Rostov na Donu im mnogo drugih
Nemšbo-fašistični napadalci so porušili 31.8 0 industrijskih podjetij, v katerih je delalo okro 4,000.000 delavcev, uničiti in odpeljali 239.000 električnih motorjev in mnogo strojev za rezanje kovin. Nemci so porušili 65.000 km železniške proge, 4100 železniških postaj, 36.000 poetno-br-zojavnih ustanov in telefonskih postaj ter dragih naprav za zvezo.
Nemci so uničiti ati porušili 40.000 bolnišnic in drugih ustanov za zdravljenje, 84.000 tehničnih višjih in drugih šol. institutov za znanstvena raziskovanja, 43.000 knjižnic za javno uporabo.
Hitlerjevci so porušili in oropali
98.000	koihoranv, 1876 sovhonov in
klali, odvzeli ali odgnali v Nemčijo 7 milijonov konj, 17 milijonov glav zdrave rogate živine, 20 milijonov svinj, 27 milijonov ovac in koz — 110 milijonov perutnine.
Skupila i&oda, H jo je hitlerjevska vojska s svojim zločinskim postopanjem prizadejala Sovjetdd zvezi, zna-697 milijard rubljev v državnih k let* 1341.
tako, da se vsi vredni predmeti spravijo v korist države. Po njego-vem predlogu naj hi imela korist od ropov italijanska država in nič več posamezni, pri ropanju udeleženi vojaki.
Italijanski dokumenti, ki so r naši posesti, dokazujejo, da se je požiganje in ropanje po italijanski vojski vršilo ves čas do kapitulacije Italije. Ali so se z ropom okoriščali tudi še po predlogu majorja Giovanninija, to je po & juniju 1942., le posamezni italijanski vojaki, ali italijanski državni erar, ta dokument ne pove. Pri presoji krivde za zločine in odgovornosti za škodo pa to tudi ni odločilno. Po vseh načelih mednarodnega in občečloveškega prava odgovarjajo za zločine oni italijanski vojaki, ki so jih izvrševali, n poveljniki, ki so zločine ukazov Ji in dopuščali, škodo pa mora plač: d Ital ja, pod katere zastavo je im škoda napravljena,
Komisija za ugotavljanje zločir v okupatorjev in njihovih poi > gačev za Slovenijo v Ljubi j A
Obsodba vojnega zločine? v Trstu
Trst, 18. februa ja Danes je Izredno porotno sodi v Trstu obsodilo na 21 let in 8 mesecev ječe, na povračilo stroškov kazenskega postopanja in na izga o častnih pravic znanega fašističn a zločinca in miličnika črnih brig i, Cocina Mihaela iz Gorice, obtožene, ga sodelovanja z okupatorjem v bo. jih proti partizanom na gorišk m področju. Obtoženec je v jeseni 19 4 umoril v gostilni Bassa v Gorici partizana Žinkoviča.
L telovadni zlet Julijske krajine »Zveza društev za telesno vzg' .je za Primorsko in Trst« bo p rire a
1.	maja telovadni zlet Julijske krajine in Trsta. Zveza je povabila vse telovadne organizacije in posan, a nike, ki se zanimajo za telesno vzgojo, naj sodelujejo in pripomorejo, ra bo ta manifestacija čim veličaste "j-ša. V ta namen je zveza razpisala natečaj za lepak in za znak L te o. vadnega zleta Julijske krajine in Tr. sta. Lepak in znak morata simboli, zirati bratstvo med Slovenci, Hrv al in Italijani Julijske krajine, skovale v skupni borbi proti fašizmu.
V Skopi ju so ustanovili novinarsko društvo
V Skoplju je bil v nedeljo ustanovni občni zbor društva makedonskih novinarjev. Zborovanju so prisostvovali predstavniki novinarske zveze in zastopniki ljudskih oblasti Po pozdravih je sledil pregled razvoja tiska, ki je v narodno osvobodilni borbi postal pravi ljudski tisk, nato pa pregled nalog ljudskega tiska Makedonije. Bilo je posebno naglašeno, da je treba posvečati veliko pažnjo borbi bratske Julijske krajine za osnovne narodne in politične pravice.
Pravila združenja makedonskih novinarjev so bila v celoti sprejeta, nakar je bila sestavljena uprava, katere predsednik je Mite Hadži Vasilev, ravnatelj lista »Nova Makedonija«. Združenje bo imelo dvakrat na mesec skupno s širokimi ljudskimi plastmi zborovanja, na katerih naj bi se vzpostavila zveza z ljudstvom. Na predlog novega odbora so bili izvoljeni naslednji častni člani: D imitar Vlahov, podpredsednik Pre-zidija Ljudske skupščine FLRJ, dr. Pavel Sater, minister za pravosodje, Aleksander Martuljkov, urednik lista »Makedonske Zname«, Dimitan Pop Eftimov, bivši urednik »Makedonske pravde«, Banac Andrejev, minister za delo pri zvezni vladi, Kiro Miljo-ski, javni tožilec Makedonije, ter narodna poslanca Veselinka Malin-eka in Liljana Calovska.
S skupščine so poslali pozdravne brzojavko maršalu Titu, predsednika Ljudske republike Makedonije is Zvezi združenja novinarjev FLRJ. Brzojavka maršalu Titu se glasi: »Makedonski poklicni novinarji Tl pošiljamo kot svojemu učitelju prisrčne pozdrave s svoje skupščine is obljubljamo, da bomo pod Tvojim modrim vodstvom delali z vsemi močmi za dograditev tega, kar so л«Д narodi zgradili ▼ skupni borhL«
Kako živi in dela j*tuí
Vse do nastanka Jugoslavije je j-evladoval slovenski element v rtUju samo v vrstah hlapcev, de-iel in malih obrtnikov. Vodilni ¿oj je bil nemški. Po 1918. letu ¡a se je gimnazija na široko od-jrla okoliški mladim in iz vrst te kmečke mladine, deloma tudi iz ptujskega meščanstva so izšli prvi torci za nov socialni red. Poleg ;eh so bili nosilci naprednih idej delavci ptujskih železniških delavnic. V 34. in 35. letu zajame cseialni preporod že na široko ptujski okraj. V mestu samem Prehajajo polagoma različna podili j a v slovenske roke, slovenski $u"čelitni zavod posluje. To novo
•	•.ljenje prodira na deželo, zajeda kmete im tu srečamo Lacka, prvega doslednega borca za kmečke in delavske pravice.
Na ptujski gimnaziji študira v tem času nova generacija študen-in uče novi profesorji, ki to mi .dino razumejo. Žižek ustvarja nov teater. Celotno ptujsko v u. varno in pohtično življenje stoji v znamenju napredne misel-n v Stara reakcionarna oblast skuša zavreti to bohotno rast, ko osno hitlerjevski elementi na vziji in v javnem življenju .oteno vršijo svojo agitacijo, vjo napredne študente iz gim-Ije, premeščajo profesorje, vr-hišne preiskave, ovirajo gle-ško delo na weh koncih in jih.
burji druge svetovne vojske or .nizira Komunistična Partija o;i uno gibanje. Lacko ustanovi leta svojo partizansko skupi-z njo sta brata Res in želez-Kramberger. Po enem letu jo kot žrtve izdajstva in kot si. ol trpečega slovenskega ljud-si vodijo Lacka okrvavljenega ir. jo uhi ega od pretepanja skozi p' -ke ulice. Nemški živeli za-sr ruje Banditenführerja, dokler c:	največjih slovenskih juna-
ne umre razmesarjen od muči a na ptujskem gestapu, razor tako, da niti lastna mati ne s na trupla svojega sina. Osoj-ni skuša zbrati ostanke Lacko-
•	r odreda, a ga kmalu zadene
:	usoda. Toda upor raste, talci
p jo v Ptuju in na Dravskem p j. 44. leta deluje Lackova teh-r.	in proti koncu osvobodilne
r roe zajame partizansko gibanje j roke množice ptujskega okraja. ''rastavi krik Tahijevih kmetov se zncvi prebudi, dokler se v svobodi ne izpolni velika borba z staro pravdo, ki jo uresniči
agrarna reforma.
la Strašilovih, Ornikovih, So-ir rjevih in Denkovih posestvih abili agrarni interesenti raz-r jitvene kole, v Halozah je za-agrami sklad 150Ô ha zemlje, teh 1500 ha je do sedaj razde-o okrog 1000 ha, to je dve j ini. Vinogradniška zadruga ustanovljena v Gorici. Na L vskem polju je agrarne zem-le nekaj malega, tudi v slo-jegoriških predelih ptujskega ija je skorai ni. Od cerkvene
zemlje spada k agrarnemu skladu 300 ha minoritskega samostana.
Obnovitvena dela.
Ptuj je bil močno razdejan ol zračnih napadov. S prostovoljnim delom je bila obnovljena okoliška šola, zgrajeni so bùi v kratkem času 3 dravski mostovi, odstranjena je bila večina ruševin, pri čemer so se najbolj odlikovali sindikati. V mestu samem je bilo izvršenih 23 javnih del, obnovljenih 56 objektov narodne imovine s 102 stanovanji, bolnišnica, 4 veliki mlini. Samo vozniki so naredili 1700 ur dela. Odstranjenega je bilo okoli 16.000 kub m ruševin. Posebej je treba pri tem delu pohvaliti tov. Ferkovičr iz Osóle.
Na Skorbi vrtajo nove vrelce vode. Mesto bo začelo v kratkem z graditvijo novega vodovoda, čigar dela bodo 80 % krita s prostovoljnim delom. Ptuj je bil nekoč središče velikih živinskih sejmov. Mestni svet se trudi, da jih obnovi in že prihajajo ljudje z Dolenjskega in Gorenjske, ki kupujejo plemensko živino. Eden najvažnejših vprašanj ptujskega okraja in s tem seveda Ptuja samega pa je obnova Haloških goric.
Delavnice državnih železnic
Obiskal sem delavnice državnih železnic. Med vojsko so bile popolnoma zbombardirane, deloma so jih še Nemci minirali. Ob osvoboditvi so našli delavci vse požgano, kretnice razstreljene, vse time naprave pokvarjene, 24 mostov od Pragerskega do Središča je bilo porušenih. Delovne skupine so šle takoj na delo. Dvigale so razbitine in požgane skelete vozov, čistile in obnavljale progo. V začetku julija se je pričelo delo pri delavnicah samih. Tu je bilo treba najprei odstraniti ruševine. Skupina 25 ljudi je pričela popravljati vozni park. V jeseni in pozimi so delali pod milčm nebom, skoraj brez orodja, v dežju in snegu. 1. februarja so slavili veliko zmago obnovitvenega dela: 1000. vagon so obnovljen izročili v promet.
Istočasno so obnavljali delavnice. Preko 4000 ur prostovoljnega dela so naredili delavci pri gradnji objektov, ki jih gradijo skupaj z Gradisom. Končana je že že strojna lopa, v nekai dneh bo tudi drugi objekt pod streho. Obnovitvena dela ptujskih železničarjev — starih Uorcev, nosilcev napredne ideje, je edinstveno.
Novo življenje v mestu
V prvih mesecih po osvoboditvi se je zdelo, kakor da se Ptuj ne znajde v novem času. Nemški element in oblike starega življenja sta ga zelo težila. V začetku novega leta pa je nastopil v ptujskem življenju velik preobrat. Nemci so odšli. Reorganizirana je bila Osvobodilna fronta in število njenih članov je naraslo v kratkem času v okraju na 15.000. Prej na kvartne sestanke niti OF od-
Samo en stroj je v železniških delavnicah v Ptuju preživel vojni čas
¿eiezmsKe ueiavmce v Ptuju: kmalu bo druga zgradba pod streho
borniki niso prihajali, danes so dvorane nabito polne. Ljudje se bavi j o z vsemi problemi svojega življenja in se pohtično izgrajujejo. Prvomajsko tekmovanje je prineslo novega poleta. Izvršuje se veliko delo gospodarske, politične in kulturne obnove. Na vsak korak čutiš v tem starem mestu utrip novega življenja. Ljudje se zavedajo, da je treba predvsem izgraditi nov gospodarski sistem. Odkupna komisija se je povezala z množičnimi organizacijami, aktivisti odhajajo na vse kraje, prirejajo sestanke, proučujejo gospodarska vprašanja posameznih krajev in prepričujejo ljudi, da si moramo pomagati, da bomo odnesli zmago tudi v obnovi. Vel-k delež pri tem delu ima
mladina,
ki si je zastavila izredne naloge v okviru prvomajskega tekmovanja. Samo pletarska šola se je obvezala za 2680 prostovoljnih delovnih ur. Delavski vajenci so se obvezali, da bodo uredili mladinski dom. V Podlehniku je mladina obljubila, da bo obrezala in okopala 20.000 trsov. V vasi Mezgovci so mladinci sami zgradili preko 20 metrov dolg most, dijaki gimnazije dvakrat na teden odstranjujejo ruševine in pomagajo pri izgradnji električnega omrežja. Mladina je zbrala hrano za dijaški dom in za tečaj mladinskih sekretarjev. Ustanovila je svoj lutkarski oder, ki bo potoval po okraju. In kar je najvažnejše, ta mladina se zaveda važnosti naše gospodarske borbe. Stopila je v stik z odkupno komisijo iri ji pomaga pri delu na terenu.
Delo ptujskih žena.
Tudi žene nočejo zaostajati, organizirajo nabiralne akcije za osirotelo deco, za ranjene borce, Dečji dom in Rdeči križ. Skupno so nabrale v zadnjem času 57.068 dinarjev poleg velikih količin živil. Posebno skrb so posvetile de-rnob-1 izirancem, obdarovale so preko 300 vojakov. V okviru prvomajskega tekmovanja se kosajo posamezni kraji v zbiranju darov in novih naročnikov za naše časopisje. .8. marca pripravljajo veliko akademijo in obdarovanje vojnih invalidov. Žene nudijo pomoč socialnemu skrbstvu, ki podpira 200 onemoglih. Skrbijo tudi za Bosančke, ki jih je v mestu samem 62 in so vključeni v organizacijo pionirjev.
Kulturno delo in organizacija
Prešernovega tedna.
Posebna razgibanost v ptujskem življenju se opaža pri. kulturnem delu. Očitno je bilo to ob proslavi Prešernovega tedna. Na slikarski razstavi je poleg ljubljanskih in mariborskih likovnikov razstavljal tudi Ptujčan prof. Grom. Bogata je bila razstava slovenske knjige in še posebno izložb? partizanskega tiska, kjer si lahko poleg časopisov in plakatov Lackove tehnike videl zasta-
vo Lackovega odreda z napisom: Največ sveta otrokom sliši Slave.
Ob odkritju spominske plošče ptujskim dijakom, ki so padli v narodno-osvobodilni borbi, je govoril pisatelj Anton Ingolič. Odprta je bila tudi ljudska knjižnica in čitalnica. Na literarnem večeru sio bila brana dela padlih ptujskih književnikov Maksa Jeze, Zmaga Švajgerja, Antona Žnidaršiča, Toneta Šifrerja — Jema Ledine in Joža Kerenčiča. Na istem večeru so brali iz svojih del dr. Alojzij Remec, France Filipič, Ludvik Mrzel in Franc Onič. Mariborsko gledališče je gostovalo z Linhartovim Matičkom v Žižkovi režiji. Na akademiji Glasbene matice je žela velili uspeh Gregorčeva kantata za orkester in mešan zbor.
Kakor vse kaže, bo ptujsko gledališče v kratkem premagalo trenutno krizo in nadaljevalo predvojno tradicijo Žižkovega teatra. Velika je igralska aktivnost na podeželju, kjer se zlasti odlikujeta Sv. Marjeta in Cir-kovci, kjer je Korže zopet zbral svojo skupino. Zanimivo je, da prihajajo podeželski odri na gostovanje v ptujsko gledališče. Oživljena je tudi Ljudska univerza. Prosvetno delo je organizirano tudi v sindikatih. Na splošno je delo sindikatov živahno. Danes je v Ptuju 45 podružnic medstro-kovnega sveta, ki so v zadnjem času izvršile v vseh obratih volitve delavskih zaupnikov v znamenju popolne enotnosti delavstva.
Borba proti špekulaciji
se vodi dosledno. V zadnjem času so hile odkrite večje zaloge usnja in živil. V jeseni so razni liudje poskušali špekulirati s čebulo in vinom. Uspešno je delo zadrug, v katere je vključenih v okraju 19.030 družinskih članov. Odprtih je 16 poslovalnic, na dalj ne so na vidiku. Poleg nabavno prodajnih poslujejo še kmetijsko proizvodne zadruge kakor tudi vinarske, živinorejske in vinogradniške. Kreditni zavodi prevzemajo imetje bivših nemških zavodov in so v reorganizaciji.
*
Prisluškoval sem življenju tega obdravskega mesta. In včasih se mi je zdelo, .kakor da sem čul od daleč šum stoletij, ki so bičala Ptuj. vso preteklost pa prepravlja pesem novega časa, požrtvovalnega dela, izživljanja svobodne osebnosti in pesem zemlje, ki je vrnjena njihovim pradavnim lastnikom. Ptujski zapori in Bori in Stmišče, nešteta grobišča po poljih in logih oznanjajo, kako drago je bila kupljena velika svoboda tudi na tem koščku slovenske zemlje. In Ptuj se je zavedel, da te svobode ne sme zapraviti, temveč v njej rasti in si oblikovati novo življenje.
France Filipič
Pogrel» in odkritje spominske plašče narodnega heroja Janiča Premrla-Vojka
V nedeljo 24. t. m- bo slavnostni prekop trupla narodnega heroja Janka Premrla-Vojka in odkritje spominske plošče v njegovi rojstni vasi v St. Vidu v Vipavski dolini. Začetek svečanosti bo ob 9. zjutraj na letališču v Vipavi, kjer bo armadni poveljnik izročil Vojkovemu očetu odlikovanje narodnega heroja. Iz Vipave bo nato šel sprevod v št. Vid, kjer bo sprejem in nato slavnostni pokop. Potem bodo odkrili spominsko ploščo. Sodelovalo bo več godb in združeni pevski zbori. Govorili bodo zastopniki civilnih in vojaških oblastev ter političnih organizacij. Vipavska dolina in z njo vsa Primorska se pripravlja na dostojno i>o čaščen je svojega narodnega heroja. Vse ljudstvo Slovenskega Primorja se hoče ta dan strniti okoli junaka, s katerim se je skupno borilo za iste cilje. V vseh vaseh in večjih krajih organizirajo skupne pohode k svečanosti. Vsaka organizacija po okrajih in vsaka delegacija bo položila venec s trobojnico, številna bo udeležba narodnih noš. V Št. Vidu in Vipavi bodo prodajali posebne značke: peterokrako zvezdo z Vojkovo glavo, Vojkove slike in kratek oris njegovega življenja in (mrhe. Po vseh okrajnih središčih bodo v nedeljo spominske svečanosti, katerih se bodo udeležili vsi tisti, ki se ne bodo mogli udeležiti svečanosti v Št. Vidu.
Zasedanje ekrežne Narodna osvabadllne skupščine v Gorki
Gorica, 18. februarja.
V nedeljo je bilo v Gorici П. zajedanje okrožne Narodn0 osvobodilne skupščine, na katerega je prišlo 300 slovenskih in italijanskih ljudskih odposlancev, kot gosta pa sta prisostvovala tajnik pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Primorsko ui Trst in tajnik poverjeništva PNOO.
Po pozdravih gostov in odposlancev je dosedanji tajnik izvršnega okrožnega Narodno osvobodilnega odbora tov. Vižintin Bogomil poročal o delu odbora po zadnjem zasedanju skupščine 31. maja 1945. Čeprav je na prvem zasedanju sedanja skupščina sprejela mnogo sklepov in načrtov za bodoče delo tako na polju obnove, gospodarstva, zboljšanja socialnega stanja ter dviga prosvete, okrožni izvršni odbor teh sklepov in načrtov ni mogel uresničiti vsled razmer po uvedbi demarkacijske črte, ki je razdelila dotedanje go-riško okrožje na dva dela in, kar je glavno, vsled odvzema izvršne oblasti organom ljudske oblasti. Izvršnemu odboru je bila odvzeta izvršna oblast, čeprav je goriški guverner polkovnik Simson pri prvem razgovoru s člani izvršnega odbora izrazil svoje priznanje za izvršeno delo in presenečenje, ker je izvršila ljudska oblast- v tako hudem in zamotanem času tolike koristnega dela, zlasti, če upošteva zmedo, ki je nastala po izgonu okupatorja. Nato je govoril tov. tajnik o preganjanju organov ljudske 'oblasti ter o reorganizaciji odsekov izvršnega odbora. Dasi narodno osvobodilni odbori ne opravljajo več oblastvenih poslov, je njihovo delo ljudstvu v neprecenljivo korist. To njegovo Izjavo so popolnoma potrdila nadaljnja poročila o delu posameznih komisij pri izvršnem odboru.
Tajnik je nato poročal 0 delovanju sodišč ter ■ naglasil krivice, ki- se gode prebivalstvu po ukinitvi ljudskih sodišč na osnovi italijanske zakonodaje izpred 8. sept 1943. Zasedbena oblast je sicer imenovala nekaj slovenskih sodnikov za okrožno in okrajno sodišče, toda od njih so zahtevali, da morajo zapisnike in sodbe sestavljati v italijanskem jeziku. Zaito ti sodniki še doslej niso prevzeli svojih poslov.
Sledilo je poročilo o gospodarskem stanju. Zasedbena oblast je naklonjena bivšim fašističnim gospodarskim ustanovam, kar je vzrok, da ni mogoče rešiti gospodarskih vprašanj v pasu A. Odsek za gradnje je dogradil 18 barak in 141 zasilnih stanovanj v komenskem okraju, 40 v Rihemiberku ter nekoliko tudi po drugih okrajih. Doslej so bile ustanovljene okrajne nabavno - prodajne zadruge v Bovcu s tremi podružnicami, v Biljah s 13 podružnicami, v Komnu s 13 podružnicami, v Kanalu s 3 podružnicami ter v Vzhodnih in Zapadnih Brdih, v Gorici je bila ustanovljena tudi avtomobilska zadruga. Glavna ovira pri razvoju zadružništva je nerazumevanje s strani zasedbenih oblasti. Obširno in zanimivo je bilo poročilo o delu komisije za socialne zadeve. Iz poročila je bilo razvidno ogromno delo, ki ga je ta komsiija izvršila. Sledilo je poročilo o zdravstvu in 0 šolstvu.
Poročilu tov. tajnika je sledila živahna razprava. Ko so poslanci poročali o delu ljudske oblasti v svojih krajih, so posebno naglašali, da so kot zastopniki ljudstva dolžni opisati resnično stanje, ki je nastalo po likvidaciji ljudske oblasti.
Sledilo je poročilo člana pokrajinskega Narodno osvobodilnega odbora Julija Beltrama 0 ljudski oblasti in njenem odnosu do fašistične zakonodaje izpred 8. septembra 1943.
Okrožni izvršni odbor je po «bracami svojega plodnega dela zaprosil za razrešnico, nakar je skupščina odobrila njegovo delo, ga potrdila v sedanjem sestavu in izvolila še nekatere nove člane na mesto onih, ki so po uvedbi demarkacijske črte odpadli, ker je njihovo bivališče ▼ pasu B.
Skupščina je poslala pozdrav predsedniku vlade FLRJ tov. maršalu Titu ter podpredsedniku vlade FLRJ tov. Edvardu Kardelju. Resoluciji sta bili poslani Ljudski skupščini FLRJ tèr PNOO za Primorsko in Trst.
Tekmovanje kovinarjev iz Maribora In Slavonskega Broda
Delavci mostovne delavnice tovarne vagonov v Slavonskem Brodu so dobili nalogo, da izdelajo eno mostovno razpeti n o za pančevski most čez Donavo. Isto nalogo so dobili tudi delavci Splošne stavbne družbe v Mariboru. Zavedajoč se važnosti tega mostu, so se delavci mostovne delavnice odločili, da tekmujejo s tovariši iz Slovenije ter so jim poslali poziv na tekmovanje, v katerem pišejo: »Vaša in naša tovarna sta dobili nalogo, da izdelata po eno razpetino mostu čez Donavo pri Pančevu.
Dobro vam je znano, kolikega pomena je ta most za gospodarstvo naše države in za zvezo s Sovjetsko zvezo. Poedini deli tega mostu se izdelujejo v Sovjetski zvezi. Ponosni smo, da je bila dana tudi nam možnost, da sodelujemo pri delu na tako važnem objektu in s tem doprinesemo naš del v izgradnji naše drage domovine.
Delavci mostovne delavnice so se odločili, da izvršijo to delo čamprej in čim bolje ter vas pozivajo k tekmovanju.
Dokažimo v tem tekmovanju, kaj zmorejo kovinarji v Federativni ljudski Republiki J Jugoslavi ji! To tekmovanje nam bo obenem dalo poleta, da bomo< z veseljem izvrševali tudi druge naloge, ki nam jih nalaga naša skupna nova domovina Naprej v obnovo za blaginjo naše drage ljudske republike Jugoslavije, za ljubljenega maršala Tit ale
MAŠA DOMOVINA
Od Triglava do Jadrana je zahteval plebiscit krvi primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji:
46.800 mrtvih, 7000 invalidov, 95.460 deportiranih,
19.357 požganih domov, 16.837 delno porušenih domov.
Dolga desetletja je primorsko ljud- Slovence. Italija je bila naš najboljši stvo sanjalo o domovini. Mimo njega odjemalec, tudi fašizem je našel ugod-šla po prvi svetovni vojni in se ga na tla na Balkanu. Ko se je nacizem E: dotaknila. Kakor samoten popotnik ‘ utrdil na naši severni meji, so bili
dani vsi pogoji za prisrčno sodelovanje z italijanskim in nemškim fašizmom preko grobov naših koroških in primorskih bratov.
Domovina je molčala.
Padel je prvi strel: fašistična roparska vojna se je začela. Nemški škorenj je nemoteno stopal po Evropi. Krematorijske peči so svetu oznanjale »nov red«. Nemški policisti so nosili v žepu odlok o nastavitvi v Londonu, a prišlo je drugače.
Takrat je spregovorila domovina. Kakor iskra je šlo med ljudstvom. »Kje so meje pregraje!« »Za nas ni pregraj in ne mej!« Uradna domovina pregraj in meja se je zatekla v London, narod domovine ni mogel za-
je ostalo, na cesti, lačno in žejno besede, ki bi mu kazala pot v boljše življenje.
Starega gospodarja so pokopali, Bovi se je v začetku hinavsko prilizoval, a je kmalu pokazal zobe. Nastopil je z vsemi vzgojnimi sredstvi od biča do puške in bencina —, И mu jih je dvatisočletna civilizacija dala na razpolago, da bi strl srce našega ljudstva. Nastopilo je »italij ansi vo«, in naše vasi so gorele. Marsikdo je legel v prerani grob, mnogi so šli s trebuhom za kruhom, a narod je stal kakor hrast v viharju.
Domovina je molčala.
Uradna domovina ni imela posluha za nas. Hraniti in oskrbovati je mo-
rala izdajalce ruskega naroda; tepta- pustiti; ostal je in jo branil, kakor ti je morala narodne pravice Make- i braniš mater, ki ti je dala življenje, cicncev, zatirati Hrvate, podkupovati I V uri preizkušnje je domovina spo-
znaja svoje sinove. V njenem imenu so šli v smrt, ne da bi se spraševali, koliko jih bo ostalo. Domovina kliče: vsi bomo ostali, nihče ne bo pozabljen.
Takrat se je naša domovina razodela svetu: s puško se je razodela tudi tam, kjer je diplomacija posivila rimsko volkuljo; domovina našega velikega pesnika je našla pot-do italijanskih bratov in skupno z njimi pisala krvavo zgodovino Slovenskega Primorja in Istre.
Domovino našega ljudstva, ki stoji in pade z našo nadčloveško borbo in z nepopisnim trpljenjem našega ljudstva, hočejo raztrgati in opljuvati:
Ljubezen, najčistejša ljubezen do naše grude, ljubezen, ki ni nič zahtevala, a vse darovala, so proglasili za šovinizem in imperializem. Naše ljudstvo, ki je v obče človečanski vsebjmi narodno osvobodilne borbe zajelo tudi najboljše napredne Italijane; naše ljudstvo, ki v vseh svojih manifestacijah ni nikjer pokazalo nacionalne nestrpnosti, kljub dolgoletnim krvavim izkušnjam najhujšega nacionalnega zatiranja; to naše ljudstvo naj bi bilo šovinistično! Naše ljudstvo^! nikakor ne more odnehati v obrambi svojih svetih pravic; ki ne more {«io-
dati niti pedi svoje zemlje, ki je z njo skozi stoletja vzraslo v neločljivo skupnost; ki tujega noče, a svojega ne more dati, to naše ljudstvo naj bi bilo imperialistično!
In kdo mu očita to? Oni, ki te zem-¡ lje niso branili, ker ni njihova in ker na njej in od nje ne žive; oni, ki so naše ljudstvo izžemali in izkoriščali, pri tem pa na nas pljuvali in nas zaničevali, kakor še danes pljuvajo in nas zaničujejo; oni, ki še niso našli besed bratstva in ljubezni, ker je njihova duša prazna in suha; prepoma je pepela »višje« civilizacije nacionalne c-holosti, ki jo omadežuje vsak stik z našim ljudstvom; oni, ki jih j vsak slovenski napis zbode kot no-“ sebna žalitev; oni, ki iz sovraštva do Slovanov in njihove napredne družbene ureditve obrekujejo in blatijo novo ‘ Jugoslavijo, obrekujejo in blatijo vsa-¡ kega poštenega Italijana, ki mu vest „ ne dopušča, da bi se nam še nadalit ’ delala krivica; oni, ki ščitijo in zago-1 var ja jo vse naše narodne Izdajalce samo zato, ker jih je naš narod ob-!-sodil in izločil iz svojega narodnegr občestva, oni, ki poveličujejo vse ita-vlijanske fašistične zločince- samo za-I to, ker so padli v borbi protLnašemn ljudstvu; oni, ki so pripravljeni kle-
čeplaziti pred vsemi, ki so moćni in ki si od njih obetajo drobtino z bogatinove mize, samo da jim ne bi bilo treba priznati tega, kar dolgujejo našemu narodu.
Vse to, seveda, ni šovinizem, ni imperializem; to je  »italijanstvo«!
Da, italijanstivo brez slovanstva, proti slovanstvu; skratka... nacionalšovi-niz^-m.
KULTURNO ŽIVLJENJE V MOSTAH
Naše delavsko predmestje (terrea OF Moste-Selo) je v začetku leta povezalo vse prolvetno delo pod okJ.iljem Kulturno-prosveitnega odbora OF. ki vodi prosvetne prireditve. Tako je dana podlaga za načrtno razvijanje prosvetnega deda. Posledice so se brž pokazale. Dramski odsek pripravlja bodoče pravo ljudsko gledallišče na vzhodu Ljubljane, ¡kjelr ima v deskan vzgajaiiščj ra Selu veüko in vsem potrebam ustrezno dvorano. V januarju itn februarju je bila cela vrata predstav, ki to bile vse razprodane, čeprav sprejme dvorana nad 600 gledalcev. Imeti smo öb sodelovanju vseh odsekov Leninovo in Prešernovo proslavo. Za prihodnje tedne so na sporedu nove predstave in prosvetne prireditve, med njimi koncert radijskega orkestra.
Naše slovanstvo pa je obenem ita>-lijanstvo, ki postavlja slavoloke Titu v slovenskih in italijanskih krajih za to, ker je naša domovina, dežela različno govorečega delovnega ljudstva v borbi za boljše in dostojnejše življenje vseh narodov.
Taka je naša domovina. In zato nekaterim ni všeč.
Kraška mamica z otroki pri vodnjaka
Poljsko-češkoslovaška pogajanja
Poljski zunanji minister Rzymowsld : „Verujem, da bodo rešeni vsi problemi, ld nas razdvajajo, v duhu slovanskega bratstva in resnične demolerá ci je“
Večerja na čast poljski
delegaciji
Praga, 21. febr. Češkoslovaški minister za zunanje zadeve Masaryk in državni tajnik ministrstva za zunanje zadeve dementis sta priredila v čemineki palači večerjo v čast poljski delegaciji. Večerji so prisostvovali člani poljske delegacije z ministrom za zunanje zadeve Rzy-mowskim in poljskim poslanikom v Pragi Wierblowskim. Prisotni so še bili predsednik češkoslovaške vlade dr. Fierlinger, podpredsednik Gottwald, Ursini in predsednik narodne skupščine David.
Praga, 21. febr. Ob otvoritvi poij-
ako-češkoslovaških pogajanj je češkoslovaški minister za zunanje zadeve Jan Masaryk toplo pozdravil poljsko delegacijo in navedel veliki pomen poizkusov, da se uredijo vprašanja, nastala v zadnjem času med dvema bratskima narodoma, ki sta si najbližja od vseli slovanskih narodov.
Leta pred to strašno vojno, je rekel Masaryk, še bolj pa sama vojna leta, katerih se še vsi živo spominjamo, so pokazala, kako sorodna sta naša dva naroda in kako smo navezani drug na drugega. Naši dve deželi sta postali skoro istočasno žrtvi nemškega napada. V tej strašni vojni smo odnesli odločilno zmago nad surovim nemškim nacizmom. Naši dve državi se morata zavarovati pred novimi poizkusi nemškega napada in zloglasnega »Drang nach Osten«.
Ta cilj homo dosegli v tesnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo, katere slavna Rdeča armada je omogočila tn pospešila osvoboditev naših dežel in s sodelovanjem z vsemi demokratičnimi silami sveta. Praška pogajanja se pričenjajo v prijateljskem ozračju. Naši narodi se zavedajo, da je potrebno najožje sodelovanje med našima deželama, čeprav obstoja vrsta problemov, glede katerih nimamo enakih stališč, smo vendarle prepričani, da bom0 dosegli rezultate, ki bodo za obe deželi pozitivni in trajni
češkoslovaška in Poljska sta že sodelovali v prvih in najtežjih povojnih dneh pri repatriaciji in si vzajemno pomagali čeprav še ni bila zaključena nobena pogodba. Pogodba o letališkem prometu, kakor tudi pogodba o restitudji ima za nas prav tako velik pomen, da ne govorim o velikem pomenu za gospodarsko življenje obeh dežel, če rešimo prometno vprašanje za promet iz našega ozemlja po vodni poti preko Odre proti Gdinju, Gdansku in Stettinu, tn o tem, kako važno je za gospodarstvo Poljske, da bo dobila češkoslovaško zaledje.
Zavedam se pomena, ki ga ima Poljska kot tranzitna dežela za češkoslovaške gospodarske odnošaje. Sodelovanje med češkoslovaško in Poljsko na področju industrijske proizvodnje bo doprineslo k hitrejšemu razvoju obeh dežel. Naša industrija bo prevzela mnogo nalog, ki jih je pred vojno izvrševala nemška industrija. Tako sodelovanje je možno tudi na področju poljedelske proizvodnje. Tu imamo Izredne pogoje, da se vključimo v obnovo Evrope kot pozitiven in celo odločilen činitelj. Velike možnosti za sodelovanje naših narodov vidim tudi na kulturnem polju.
Nato je spregovoril voditelj poljske delegacije minister za zunanje zadeve Poljske republike VincentSj Rzymowksí, ki se je zahvalil v imenu poljske delegacije za prisrčen sprejem m je rekel:
Naši narodi so slavili zmage v istih trenutkih, in sicer v letu 1918 in 1945. To ni bilo samo zgodovinsko naključje. Dvakrat je tako vznikla naša svoboda iz poraza Nemčije, kakor sta naši državi tudi padaii pod pritiskom nemškega imperializma. Toda nam, ljudem 20. stoletja, ni potrebno, da gledamo v stare knjige, da bi zvedeli, kje je naš skupni sovražnik in. kje naš skupni zaveznik.
Pod neonskim osvajalcem sm0 doživeli tako trpljenje, kakršnega ne pomni niti češka, niti poljska dežela. Strašna izkušnja Hitlerjevega navala in skupna borba proti temu navalu vežeta naše narode v skupni izkušnji, skupnem pouku in previdnosti. Samo 20 let smo lahko uživali svobodo po zmagi leta 1918. Svet, ki je zmagal v prvi svetovni vojni, ni znal zmagati tudi v miru. N alpake tn slabosti so omogočile Nemcem, da razbijejo skupnost zmagoslavnega tabora. Slovani so se po nekaterih ponesrečenih poizkusih sprave spet pričeli prepirati po stari navadi Pomanjkanje enotnosti med Slovani, ki je najmočnejši branik proti germanizmu, je omogočilo Nemcem, da postanejo še nasilnejši v želji za osvajanjem in barbarstvu. Nemci so lahk0 po vrsti napadali, zasužnjevali in premagovali slovanske države, dokler jih ni končno zadržala Rdeča armada, boreč se skupno z zapadnim! demokracijami
Ta strašen pouk nam nalaga slovansko solidarnost. Na temelju takih izkušenj je pričel ves svet graditi svoje materialne in duhovne temelje. Vsaka osvobojena država dela na notranji organizaciji svoje državne ureditve. Pri tem splošnem velikem naporu je prišel čas, da pričnemo tudi mi z reorganizacijo naših vzajemnih sosednih odnoša-jev, kakor smo spremenili naše od-nošaje tudi do Sovjetske zveze.
Sorazmerno dolgo smo grešili in se prepiraj! Ne bomo več hodili po tej poti preteklosti. Na trdnih temeljih borno gradili prijateljstvo in sodelovanje. Z vero v bodočnost pozivamo na zaupanje in — kakor pravimo v Poljski — na zdrav »kmečki razum«, želimo pravično in trajno mejo, ki nas ne bo ločila, ampak spajala. Želimo, da se prične med našima dvema deželama vzajemna izmenjava dobrin tn storitev. Odpret! se morajo naše ceste, poti, železnice, gorski prelazi za ljudi tn blago. Naši znanstveniki, umetniki politiki In predstavniki gospodarskega življenja se morajo sestajati v medsebojnem prijateljskem duhu.
To so torej naši cilji tn nade, И Jïh prinašamo v Prago z bratskim pozdravom poljske vlade in poljskega naroda.
Prag*, 2L febr. Voditelj poljske delegacije za pogajanja ■ češkoslovaško, minister za zunanje zadeve Vincent RzymowBki, je Imel v praškem. radiu sledeči govor:
»želim izraziti svoje zadovoljstvo zaradi prihoda v Prago. Zavedam se, da preživljamo skupno s češkoslovaško sedaj važne zgodovinske trenutke, ki morajo dovesti naši deželi in narode do bratskega sodelovanja.
Nihče ne sme dvomiti v to, da
lahko spet nastane kljub zmagi nad Hitlerjem nemška nevarnost in prav zavednost te nevarnosti nas mora še bcjlj združiti
Pred Poljsko tn češkoslovaško se odpira novo obdobje. Takoj inoranti o začeti uresničevati naloge, ki nas čakajo, pri čemer nas mora voditi ideja slovanskega bratstva in načela prave demokracije v skupni zvezi s Sovjetsko zvezo.
Verujem, da bodo kmalu rešeni vsi problemi, ki nas razdvajajo, in da ne bo nič oviralo bratskega sodelovanja narodov v bodočnosti«
Poljsko-sovjetska
trgovinska pogodba
Varšava, 2L febr. Koncem meseca pričakujejo v Moskvi prihod poljske gospodarske delegacije zaradi pogajanj za obnovitev trgovinske pogodbe z ZSSR iz meseca junija 1945.
Poljsko delegacijo bo vodil minister za zunanjo trgovino in pomorstvo dr. Štefan JendrihowskL
Sovjetski komentar o dein generalne skupščine Združenih narodov
Moskva, 21. februarja (Tase). Delo prvega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov se bliža koncu. Tisk komentira stališče sovjetske delegacije na zasedanju in poudarja doslednost politike delegatov Sovjetske zveze. Nekateri tuji opazovalci in zastopniki tiska so imeli na lovu za senzacijami namen predstaviti debate in načelna navajanja sovjetske delegacije na zasedanjih Varnostnega sveta in skupščine kot an-glosovjetski dvoboj. Skušali so primerjati zasedanje z nogometno tekmo, pisali so o zmagah ali porazih te ali druge delegacije, itd. Sedaj je vsem objektivnim ljudem tako na zasedanju kakor izven njega jasno, da ¡je načelna linija sovjetske delegacije usmerjena v obrambo interesov miru in varnosti, interesov narodov in stvari demokracije. Ta linija je bila jasno poudarjena v govorih sovjetskih delegatov, tako v vprašanju Grčije, Irana in Indonezije kakor tudi o Svetovni sindikalni federaciji, o vprašanju zaupniške uprave, o beguncih, o Albaniji in o vsem drugem.
V zvezi s tem je treba omeniti izjavo angleškega časopisa »News Chronicle«, ki piše: »Brez ozira' na to, kakšno mišljenje imajo člani Sveta v pogledu Irana, Grčije in Indonezije, so množice prebivalstva v Aziji in drugih državah prepričane o tem, da je Sovjetska zveza njihov glavni zaščitnik. Y teh okoliščinah bi bilo morda obžalovati, da Bevin ni pristal na predlog, da se pošlje v Indonezijo preiskovalna komisija«. Prvo zasedanje skupščine organizacije Združenih narodov je jasno pokazalo, de so bili tedaj, kadar delegatov niso vodili ozki interesi, ampak interesi splošnega miru in demokracije, sprejeti sklepi skuščine soglasno in so jih tudi narodi sveta z velikim zadovoljstvom sprejel
Generalna skupščina organizacije Združenih narodov je sprejela 9. februarja nedvoumno resolucijo, ki obsoja fašistični režim v Francovi Španiji Špansko ljudstvo in javno mnenje vsega sveta vztrajno zahtevata, da se vzpostavi demokratičen režim v tej državi Franco in vsa njegova klika se brez dvoma čutita vedno manj vama. španski diktator in pristaši njegovega režima si skušajo rešiti položaj in morda prav zato pripravljajo novo reakcionarno zvijačo. Gre za poizkus vzpostavitve monarhije s tem, da bi poklicali na prestol dona Juana, sina zadnjega španskega kralja Alfonza XIII, ki so ga Španci strmoglavili že leta 1931. Za hrbtom španskega ljudstva se kujejo spletke,
katerih namen je vzpostavitev monarhije in utrditev pozicij fašistične reakeje pod njenim okriljem. Inozem-se je pojavil v Lizboni. Inozemski ski tisk piše, da ss sedaj vrstijo med Lizbono in Madridom Francovi in Juanovi odposlanci Vršijo se aktivna pogajanja o pogojih in načinu, kako naj bi vzpostavili monarhijo.
Pri teh reakcionarnih pripravah ni šlo brez Vatikana. Rimski »Express« poroča, da se je predsednik španske katoliške organizacije »Fax Romana« Alis Simemes sestal z Juanom. Dopisnik angleškega časopisa »Reynolds News« piše, da v Londonu podpirajo načrt o vzpostavitvi monarhije, pri čemer navajajo kot argument to, da bo ta način rešil deželo nove državljanske vojne. Toda, sodeč po vesteh iz Italije, tega argumenta v Španiji sami ne podpirajo. Ravno vzpostavitev monarhije lahko povzroči državljansko vojno, kar bi vsekakor odjeknilo tudi v drugih državah, zlasti v Grčiji in Italiji, če bi obstajal sum, da kaže Anglija do tega vprašanja dobrohoten nevtralen odnos.
Jugoslavija v 3 komisijah Ekonomsko-socialnega sveta
London, 20. febr. (Tass.) Ekonomski in socialni svet je v ponedeljek zaključil svoje prvo zasedanje in sklenil, da bo drugo zasedanje 25. maja. Kraj bo objavljen pozneje.
Na zadnji seji sveta so obravnavali revidirani osnutek ameriške resolucije, ki predlaga, naj se skliče mednarodna konferenca o vprašanjih trgovine in izkoriščanja delovne sile. Resolucija, Iti je bila sprejeta, predlaga, da naj se ta konferenca skliče v drugi polovici leta 1946 in ustanovi pripravljalni komite, ki bo izdelal dnevni red in konvencijo, ki jo bodo obravnavali na konferenci.
V resolucijo je bil prav tako vnesen popravek delegacije Ekvadorja, da se na konferenci prouči reguliranje cen na mednarodnih tržiščih.
Ustanovljen je bil pripravljalni komite, ki bo poroča! na tretjem zasedanju Sveta meseca septembra.
Britanski predlog o delokrogu komiteja glede vprašanj gospodarstva in dela v zvezi s sklicanjem mednarodne konference- 0 trgovinskih vprašanjih, je bil odbit.
Nato je Svet odločil, katere države bodo zastopane v posameznih komisijah.
Jugoslavija je zastopana v komisiji za mamila, v begunski in izseljeniški komisiji in v komisiji, ld se bo pogajala z ustanovami, Iti niso pod nadzorstvom vlad.
Obsodba laburistične zunanje politike
London, 21. febr. »Reynolds News« prinaša članek poslanca laburistične stranke majorja Wilkes Li alla o zunanjepolitičnem položaju in zadržanju britanske vlade, v katerem med drugim pravi:
Razprava v organizaciji Združenih narodov o Iranu, Grčiji in Indoneziji je sprožila vprašanje, kakšna naj bi bila laburistična zunanja politika? Bevin je v svojem odgovoru Višinskemu popolnoma odobril našo politiko proti Grčiji, vključujoč tudi razdobje za časa Churchilla. Smatram, da nihče, Jti pozna dejstva, ne more pritrditi tem Bevinovim izjavam.
Po 16 mesečni efektivni angleški zasedbi Grčije ima v tej državi fašizem še nadalje velik vpliv in aktivnost. Fašističen upor v Kalamati dne 20. januarja je imel za posledico poboje levičarjev v drugih mestih Grčije. To nam kaže, kakšne stvari se razvijajo.
Ne moremo se ponašati s tem, da Je dežela, v kateri je močan angleški vpliv, edini kraj na Balkanu, kjer more tak pokret najti ugodne pogoje za svoj razvoj.
Podpiranje desničarskih elementov v Italiji In Grčiji žrtvuje odporniško gibanje, kar zastopa konservativna politika. Ministrstvo za zunanje zadeve zavrača nezadovoljstvo proti režimu generala Franca in sedanje zadržanje za vzpostavitev španske mo-! narhije pomeni prav tak poizkus, da bi se Sredozemlje oddvojilo od Sovjet-‘ ske zveze ali od vsake take vlade, ¡ki
je proti njej prijateljsko razpoložena, Potrebno bi bilo, da angleška zunanja politika nudi zaščito tudi onim ljudem v Grčiji in Italiji, kakor tudi voditeljem Arabcev — ki jih je bilo mnogo aretiranih pri nedavnih policijskih racijah po angleških navodilih — ki delajo za ustanovitev delavskih sindikatov In Izvedbo agrarne reforme. Ti ljudje so bili, nasprotno onim, katerim mi danes nudimo zaščito, vedno prijateljsko razpoloženi napram Sovjetski zvezi, kar je bil njihov greh v očeh angleškega ministrstva za zunanje zadeve.
V članku se končno naglaša, da je potrebno vzdrževati dobre odnošaje s Sovjetsko zvezo. Naj naša laburistična stranka pomisli, kako važen je vzhodni del Sredozemskega morja za Sovjetsko zvezo z ozirom na dohod h Krimu. Naša vlada mora priznati, da ima Sovjetska zveza zakonite pravice na sporazumno sredozemsko politiko.
Indijski mornarji stopili v stavko
Bombay, ¿D. feibr. Reuter poroča, da je stopilo na tteoče mornarjev kraljevske indijske mornarice 6 pristanišč v Indiji v stavko.
Danes je prišlo do nemirov na neki vojni ladji, kf je zasidrana v pristanišču Bombaya. Na nekterih ladjah so zofoesHi zastavo kongresne stranke tn zastavo muslimanske lige.
8
Celje, Kragujevac, Kraljevo
V Celju so hitlerjevski zločinci obešali talce na kavlje, v Kragujevcu pobili Tono, v Kraljevu 5000 prebivalcev, med njimi dijake s profesorji vred
Nürnberg, 20. febr. (Tass). Predsednik sodišča lord Lawrence je otvoril jutranje zasedanje dne 18. februarja in razglasil sklep sodišča v posameznih vprašanjih v zvezi s prošnjo obrambe.
Nato je poslušalo sodišče prošnjo branilca Krausa, ki je zahteval v imenu obrambe prekinitev sodnega zasedanja za 3 tedne za pripravo obrambe. Predstavnik angleških tožilcev je nastopil po nalogu glavnih tožilcev in opozoril sodišče na to, da je bila izročena obtožnica obrambi že 18. oktobra — točno pred 4 meseci. Obtoženci so se takoj seznanili z obtožbenim gradivom in je imela obramba dovolj časa. Maxwell Fyfe je opozoril sodišče, da vsebuje obtožnica mnogo več podrobnosti kakor pa kaka druga obtožba. Predhodni spiski in nekaj sto listin so izrodili že v oktobru in novembru centru za Informacije, da bi se obramba lahko seznanila s tem gradivom. Glavni tožilci so imeli 4 dolge uvodne govore, v katerih je bilo navedeno bistvo obtožbe. V uvodnih govorih je bilo rečeno, katere so glavne točke obtožbe in to je eden najvažnejših dokumentov za obrambo. Ko so prečrtali skoraj v celoti gradivo iz prve in druge točke obtožnice, je sodišče razglasilo 12-dnevni odmor, ki so ga morali izkoristiti za pripravo nadaljnjega gradiva.
Obtožnica — je rekel nadalje Maxwell Fyfe — je navajala vrsto listin, ki se nanašajo na individualno odgovornost obtoženih v vseh slučajih. V vsakem slučaju je obramba dobila listine in sodne izvlečke najkasneje do srede januarja, pa tudi v vseh prejšnjih fazah razprave je razpolagala obramba s takimi dokazili. Z ozirom na vse to misli Maxwell Fyfe, da obramba nima pravice zahtevati mnogo časa za priprave in je zaradi tega proti prekinitvi razprave. Govorimo lahko o prekinitvi za največ teden dni, da bi bile končane priprave in bi odstranili tehnične težkoče.
Predsednik Lawrence je razglasil, da bo objavljen sklep sodišča pozneje.
Nato je nadaljeval predsednik sovjetskih tožilcev Smimov svoj govor: Kot dokaz za zločinsko pokon-čevanje talcev v Jugoslaviji je predložila jugoslovanska vlada vrsto listin, izvirnih fotografij in overovljenih fotokopij. Tožilec navaja del teh listin kot dokumentarne dokaze o pokončevanju talcev.
Tožilec je prečita! Izvleček lz poročila jugoslovanske državne komi sije za ugotavljanje vojnih zločinov, v katerem je rečeno: »Skupina talcev iz Celja je bila obešena na kavlje, na katere so obešali mesarji meso. V Mariboru so prisilili skupi no 5 obsojencev, da strelja talce in polaga trupla v krste in jih natovar-ja na avtomobile. Potem so ustrelili tudi to skupino, druga petorica pa je morala nadaljevati s tem poslom. Tako so delali neprenehoma. Neka ulica v Mariboru je bila vsa okrvavljena od krvi, ki je kapljala iz avtomobila. Vsakokrat so postrelili po več sto ljudi
Tožilec je pričel nato opisovati zločine, ki so jih zagrešili fašisti v Grčiji in je navedel tudi poročilo sovjetske izredne državne komisije o zločinih Nemcev na področju in v mestu Rovnu.
Zatem je prešel na novi del obtožnice — pokončevanje kmečkega prebivalstva z represalijami in rekel: »V neskončni verigi zločinov nemškega fašizma so tudi taki, ki bodo dolgo in morda za vedno ostali v zavesti človeštva. V vrsto takih Hitlerjevih zločinov spada tudi uničenje češkoslovaške vasi Lidice in. zverinski obračun z njenim prebivalstvom.« Tožilec je navedel odlomek iz poročila vlade češkoslovaške republike o tragičnem dogodku v vasi Lidice.
Usoda češke vasi Lidlce je doletela tudi mnogo sovjetskih vasi, v katerih so umrli prebivalci v še hujših mukah.
Nato je navedel tožilec poročilo bivšega komandanta 581. polka majora Reslerja, Iti se je udeležil prve in druge svetovne vojne. Resler opisuje strašne prizore pokončeva-nja mirnih sovjetskih državljanov, ki so ga vršili Nemci koncem junija
1941.
Tožilec Smimov je prešel na čitanje gradiva o množičnem pokončevanju sovjetskih, poljskih, jugoslovanskih in češkoslovaških državljanov. Množično pokončevanje mirnih državljanov Sovjetske zveze in dežel vzhodne Evrope so vršiti nemški zločinci povsod. Kakor je razvidno iz njihovih uradnih navedb in poročil o izvrševanju kazni in pokončevanju državljanov, so to izvajali s temle namenom:	1. Fizična odstranitev
onih slojev prebivalstva, katere so smatrali sposobne za odpor. 2. Iz raznih motivov in zaradi uresničenja rasne teorije sovraštva do ljud! 3, Zaradi represalij. 4. Zaradi nekake borbe proti partizanom. Tožilec razlaga, da niso mogli nemški fašisti niti ujeti niti uničiti partizanov in so zvalili zato vso težino represalij na mimo prebivalstvo. Pri tem so ubijali hitlerjevd posebno surovo in grobo otroke. Pokončevanje otrok, ki so jih pri tem še posebej mučili, je bila ena najodvratnejših potez Hitlerjevega režima na začasno zasedenih ozemljih Sovjetske zveze.
Na večernem zasedanju sodišča je sovjetski toälec Smimov sodišču očrtal sliko groznih zločinov nemško-fašističriih okupatorjev т deželah Vzhodne Evrope. Predložil je listine o najtpodlejših nemških zločinih in o množičnih pobijanjih 1 otrok, O groznem obračunavanju z
ženami in otroki je priča Bespalov izpovedal:
»V mraku so pripeljali na 10 do 12 tovornih avtomobilih okrog 300 otrok, žena in deklet. Gestapovci so iztrgali materam otroke in jih žive metali v jame. Ce so matere skočile za otroki k jami, so jim streljali v hrbet.«
Tožilec je navedel tudi izpovedi prič Petrerika in Gorbačeva, ki sta videla, kako so Nemci metali dojenčke v jarke in jih žive zakopavali skupno z ubitimi ali ranjenimi starš!
V zaporu mesta Rige so Nemci zbrali preko 2000 otrok, ki s0 jih odvzeli staršem. V selaspilskem taborišču so zbrali preko 3000 otrok in jih pobili. V dokumentih, ki so navedeni v noti ljudskega komisarja za zunanje zadeve Molotova 27. aprila 1942 ter v poročilu izredne državne komisije je bilo dokazano, da so Nemci zverinsko mučili tudi otroke. Tožilec je prečital sodišču listino o množičnem postopku proti otrokom in ženam, ki niso nemške narodnost! Ti ukrepi neizpodbitno dokazujejo, da so Nemci poizkušali s prisilnimi sredstvi omejevati rojstva med nenemškim prebivalstvom. Da bi dosegli ta cilj, se niso obotavljali pred nobenimi zverinskimi ukrepi. V tej listini je neposredno navodilo za uničevanje otrok ne-nemške narodnosti pred njihovo registracijo.
S pomočjo projekcijskega apara-ta so nato na platnu kazali fotografije nemških zločinstev, ki so jih slikali sami Nemci. Te fotografije so našli po žepih ubitih ali ujetih Nemcev in v gestapovskih arhivih.
Nato je tožilec prešel na obravnavanje dokumentov, ki se nanašajo na množične umore Nemcev na Poljskem, v Jugoslaviji in Grčiji. Smimov se je skliceval na poročilo poljske vlade ter rekel: »P0 umoru nekega policista pri Varšavi je dne 26. decembra 1939 prišel v kraj Anjin odred nemških vojakov, ki eo to naselbino obkolili in pričeli s silo vlačiti moške iz hiš. Ko so na ta način zbrali okrog 170 ljudi, so jim Nemci ukazali, da se postavijo na železniški postaji k zidu z rokami prekrižanimi za glavo. Po pregledu dokumentov so nekatere izmed njih izpustili, ostale pa so odpeljali na polje in jih streljali v skupinah 10 do 14 ljud! Med žrtvami sta bila tudi 2 zdravnika, 30 dečkov izpod 16 let ki 12 starcev preko 70 let.«
Množična streljanja v Kragujevcu in Kraljevu
»V Jugoslaviji eo Nemci zapustili številne sledove svojah. zločinov,« je rekel tožilec in izročil sodišču posnetek naredbe enega izmed nem. Ljtih generalov kakor tudi objavo vrhovnega poveljnika nemških sil v Srbij! Ti dokumenti dokazujejo, da so Nemci izvrševali množična streljanja Jugoslovanov po hitlerjevskem načelu, da »je potrebno iztrebiti jugoslovansko prebivalstvo«. V uradnem poročilu jugoslovanske vlade se opisuje množično pobijanje Jugoslovanov, ki so ga izvedli Nemci 2L oktobra 1941 v Kragujevcu.
20. oktobra so hitlerjevd ukazali vaem moškim v Kragujevcu, naj se zberejo na določenem mestu. Istočasno so zaprli vse izhode iz mesta. Nenad so vdirali v hiše in ustanove ter. vlačili iz njih uradnike, nato pa še učence in profesorje gimnazij ter učiteljišča. Ko so jih zbrali, so jih gnali v vojašnico 3. topniškega polka. Med potjo so jim pojasnjevati, da jih peljejo tjakaj zaradi izstavitve potrdil. Skupno s to skupino so na dvorišče prignati tudi jetnike iz kragujevške jetniš-nice. Ko so vse nabrane ljudi segnati na dvorišče vojašnice, so Nemci postreliti okrog 50 jetnikov, ostale pa zaprli v barake. Naslednjega dne, 2L oktobra, so Nemci od 7. zjutraj naprej vlačiti ljudi po skupinah iz barak ter jih streljali s strojnicami. V tem klanju — je rečeno v jugoslovanskem poročilu — jp bilo pobitih 7000 ljudi, med njimi tudi 144 mladincev izpod 18 let ter 11 ljudi pod 17 leti starost! Izvršitev tega množičnega streljanja potrjuje poročilo o ustrelitvi 2300 ljudi, ki ga je nemška komandantima v Kragujevcu poslala svojim predstojnikom.
Skoro istočasno so Nem d postrelili okrog 5000 ljudi v Kraljevu.
Podobna množična pobijanja mirnega prebivalstva so izvrševati Nemci tudi v Grčiji. Na otoku Kreti, je rekel tožilec, pri čemer se je skliceval na grške dokumente, so Nemci zravnati z zemljo vasi Oniko, Prasse, Kanidas in druge. Prebivalstvo teh vasi je bilo pobito.
Smimov je prešel nato na poglavje obtožnice, ki se tiče množičnega uničevanja mirnega sovjetskega prebivalstva s strani Nemcev. »Zločini hitlerjevcev v začasno zasedenih ozemljih Sovjetske zveze,« je izjavil, »so daleko prekosili vse njihove zločine v drugih deželah, tako po obsegu kakor tudi po gnusnih metodah.« Samo v Kijevu je bilo pobitih, ustreljenih ali s plinom zastrupljenih preko 195.000 sovjetskih državljanov, med njimi preko 100.000 mož, žena, otrok in starcev iz Babjega jara.
Tožilec je prav tako navedel podatke izredne državne komisije o številu onih, ki so jih hitlerjevd pobili v Rigl, Dvinsku, Odesi, Ode. ški pokrajni in Artemošku.
S tem je bilo večerno zasedanje sodišča zaključeno.
Nemški zločini v Lvovu
Nürnberg, 20. febr. Na zasedanja I mednarodnega sodišča za vojne zio-l čince v Nümbergu dne 15. februarja I je govoril predstavnik sovjetskih to-l žilcev Smimov o nemških zločinih vi Lvovu in navedel uboje poljskih I profesorjev, ki jih je zagrešil gesta. | po neposredno po zasedbi mesta ie_l ta 1941. Smimov je navedel skoraj | vse znanstvenike in književnike, ki| so jih ubili v noči 3. julija 1941.1 Prečital je izpovedbo neke priče, ki| se je tedaj na čudežen način rešila I Priča je med drugim izjavila: »Kol so me Po aretaciji vrgli v kamion, I sem srečal tam prof. Boj Zelenske. I ga in druge. Odvedli so nas v teo-| loški kolegij, kjer so nas funkcio. I narji gestapa pretepli. Tam sea | srečal še pet profesorjev, ki so no. I sili truplo sina prof. Rufa, ki во gj. I ubili pri zaslišanju. Profesorja so odvedli pod stražo in po nekaj tre-1 nutkih sem slišal strele iz pušk.«
Smimov je nato prečita! pred so-1 diščem poročilo jetnikov taborišča т Janovu Mandla in Koma, katerima so Nemci ukazati odkopati trupla ustreljenih poljskih profesorjev. Je-seni leta 1943 je ukazal Himmler, da se ne bi kompromitiral, ta trupla odkopati in jih sežgati. Ti je! niki so pred sovjetsko komando v noči 5. oktobra 1943 izjavili: V Lvo-1 vu smo izkopali med Kadečko in Bulvarov0 utico grob, v katerem smo našli 36 trupel, ki smo jih takoj sežgali. Poleg trupel smo našli listine prof. Ostrowskega, profesor. | ja Stozka in prof. Bartla.
Marša! Graziarli izročen italijanskim oblastem
Rim, 21. febr. Tass poroča, da so po poročilih časopisja angloameriš e oblasti izročile italijanskim oblastem bivšega fašističnega maršala Rudera Grazianija, ki je v zaporu na otoku I Procida v bližini Neaplja. Prav taro je bil izročen italijanskim oblastem bivši generailajtnant fašistične policije Mario Mesetti.
Predsednik fransk vlade v Moskvi
Moskva, 20. febr. (Tass.) V tor je prispel v Moskvo novi iranski ministrski predsednik Gavam Ез Sultaneh. Na glavnem letališču eo ga sprejeli ljudski kolisar za zure nje zadeve Molotov in njegov p> močnik Dekanozov, člani iranskega I poslaništva v Moskvi, veleposlaniki | Afganistana, Norveške, Grčije, Tu čije, Jugoslavije, Poljske in diiplo-1 matski zastopniki drugih držav, j častna četa je zaigrala iransko m sovjetsko državno himno.
Ob prihodu je Gavam Es Sui > neh pred mikrofonom izjavil:
»Zelo prijetno mi je, da sem kot iskren prijatelj prispel v glavno me sto nam prijateljske države. Na p-' ti sem naletel na topel prijateljski sprejem. Upaim, da bom v Mosk . uspel vzpostaviti najiskrenejše prijateljske odnošaje z našim velikan sosedom — Sovjetsko zvezo.
Trije novi ljudski komisariat v Sovjetski zvezi
Moskva, 21. febr. (Tass.) Z odlokom Prezidija Vrhovnega sovjet: ZSSR je bil ustanovljen vsezvez : ljudski komisariat za stavbne m prometne strojne gradnje. Za ljudskega komisarja za stavbne in prometne strojne gradnje je bil imenovan Konstantin Mihajlovič Sokolov.
Ljudski komisariat za srednje strojne zgradnje je izpremenjen v komisariat za avtomobilsko industrijo. Za ljudskega komisarja za avtomobilsko industrijo je imenovan Štefan Akopovič Akopov.
Ljudski komisariat za proizvodnjo minometov je izpremenjen v ljudski komisariat za gradnjo in izdelavo detajlov. Za ljudskega komisarja za strojno izgradnjo in izdelavo detajlov je bil imenovan Peter Ivanovič Parsln.
Češkoslovaško-madžarska
pogajanja
Praga, 21. febr. Madžarski minister za zunanje zadeve Gyöngyösy je sprejel madžarske novinarje in jih pri tej priliki obvestil o madžarsko-češkoslovaških pogajanjih. Izjavil je, da je prišlo do sporazuma, da izselijo iz češkoslovaške samo toliko Madžarov, kolikor se je prijavilo Slovakov za izselitev iz Madžarske. Češkoslovaška vlada bo poslala zaradi priprav na Madžarsko posebno delegacijo za dva meseca, ki ji bo zajamčila madžarska vlada popolnoma svobodno gibanje in delovanja Delegacija bo imela nalogo obvestiti slovaško prebivalstvo o češko-ma-džairskih pogajanjih. Delegacija bo imela svoboden dostop do slovaškega prebivalstva.
Ostavka egiptske vlade
Kairo, 20. febr. Reuter poroča, da je egiptska vlada Nokraši paše včeraj odstopila. Vlada je napravila ta korak zaradi ostavke, ki so jo podali člani skupine Kotla neodvisnih vafdistov v znak protesta proti vladnemu ravnanju e študenti, ki so demonstrirati v Aleksandriji in Kairu ter zahtevali revizijo an-glo-egiptskega sporazuma, umik britanskih čet iz Egipta in določitev novega statusa za anglo-egipt-ski Sudan.
Kairo, 20. febr. Včeraj je več ko
20.000	študentov korakalo po glavnih ulicah Kaira proti dvoru kralja Saruka in ponovilo svojo zahtevo za evakuacijo angleških čet w Egipta,
SCOTENSKI
№aše gospodarstvo
Naše reparacije iz Nemčije

F O * O C E TA LEO
wmAJf 5
Da bi se pričelo razdeljevanje I jeinške imovine, ki je določena za Imparaci je, je lani v novembru in Ijecembru zasedala v Parizu repa. ¡¡scijska konferenca, ki je sklenila Ipeiivsem razdelitev takozvanih Ijvot, to je deležev posameznih dr-v reparacijski masi Nemčija Ipoločeni sta bili dve kvoti. Kvota A Ipredstavlja delež posamezne države Iji nemške imovine izven Nemčije in It izdelkih nemškega gospodarstva, Ijvota B pa delež posameznih držav Ju nemške imovine v obliki industrij-Jslnh naprav, ki se demontirajo odiano se bodo demontirale, in v ob-Jlilć plovnih objektov (trgovinske [mornarice), ki se odvzamejo Nemili. Taka razdelitev je bila določe-| ü da se laže upoštevajo potrebe in Iželj-:- posameznih držav glede raznih IjaiDgorij imovine. Tako je bila za |aaioge države, med njimi tudi za J Jugoslavijo, določena višja kvota B; J 5 tum je bil določen večji delež Ju-■o-iavije pri razdelitvi naprav nem. |g¡e Industrije in pri razdelitvi nem-! jgih plovnih objektov.
Poieg tega je bilo na pariäM konfe-I renči sklenjeno, da se nemška imo-Irfca, ki se nahaja na ozemlju za-Iver S ki h držav, dodeli tem državam jaa račun njene kvote A, če pa je ta I imovina v satelitskih in nevtralnih I ¿rž .vab se razdeli po določenih kvo-|tah med zmagovalce. Imetje držav-)v zavezniških držav, ki so Nemici, se naravno ne smatra za nemško I imetje ter se ne odbije od kvote dolične zavezniške države, tudi če je Ikozriscirano. Pri določitvi kvot pa Isr znim državam je reparacijska Iker: renca priznala Jugoslaviji kot m A delež 6.6»/o, kot kvoto B pa 9.60/0. Končno je bilo sklenje-cla se ustanovi skupna agencija m razdeljevanje reparacij s sede-|žc' v Bruslju. Vrhovni organ te ¡rije je skupščina predstavnikov |vs držav-udeleženk.
»de vprašanja resti tucij (povra-|t odvzetih stvari) je treba omeli’ da je bilo že v Potsdamu sitiero, da se marajo vrniti vsi od-
■	vz • i m ukradeni predmeti Ta sklep lie pariška konferenca potrdila. Ni
konferenca še razpravljala o do-ah, ki jih bo morala Nemčija poti na račun reparacij iz tekoče
■	p: zvodnje (to vprašanje bo rešeno I pc aeje), prav tako se še ni raz-
. zijalo o reparacijah držav, ki so ičiji pomagale v vojni, sklepi konference v Parizu je bil -prašanju nemških reparacij stor-i velik korak naprej. Zato je na. ,:a potreba, da si tudi y naši dr. vi ustvarimo potrebno organizacijo za vse posle, ki so v zvezi z repa-
racijami. Kmalu po pričetku konference v Parizu Je bil eredi novembra lanskega leta s posebno uredbo zveznega ministra za trgovino in preskrbo ustanovljen pri upravi za zunanjo trgovino Zavod za repara. cijske terjatve (Reparacijski zavod). Ob koncu lanskega leta pa je izdal minister za trgovino in preskrbo pravilnik o organizaciji tega zavoda, po katerem spada v njegovo izključno pristojnost opravljanje vseh poslov, ki potekajo iz obveznosti ugotovljenih repar arijskih terjatev po reparacijskem načrtu, ki ga določi zvezna vlada Poleg tega vodi Reparacijski zavod vse posle restitu-cije (povračila) in vsa dela, ki potekajo iz poslov restitucije. Končno sprejema plačila za reparacijske dobave. Zaradi izvršitve reparacijskih in restitucijskih dobav pa bo zavod ustanovil svoja predstavništva v inozemstvu.
Ustanovitev Reparacijske komisije pri vladi FLRJ
Te dni je bila naša organizacija za posle, ki so v zvezi z reparacijami, še dokončno zgrajena z ustanovitvijo Reparacijske komisije pri zvezni vladi. Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije je 15.
t.	m. izdala uredbo o ustanovitvi Reparacijske komisije. Ta komisija se ustanovi pri zvezni vladi z nalogo: a) da pripravlja tvarino za postavljanje in zastopanje reparacij-sldh in restitucijskih zahtev vlade FLRJ; b) da skrbi za natančno izvrševanje mednarodnih sporazumov glede vprašanja odškodnine za vojno škodo; c) da skrbi preko organov vlade FLRJ v inozemstvu in Repa-racijskega zavoda za prevzem in prenos vseh dobav na račun odškodnine za vojno škodo.
Zaradi izvršitve gornjih nalog vodi Reparacijska komisija delo delegacij vlade FLRJ v inozemstvu, ki rešujejo vprašanje odškodnine za vojno škodo in daje navodila organom predstavništev vlade FLRJ v inozemstvu, ki rešujejo vprašanja odškodnine za vojno škodo. Predsednika, tajnika in potrebno število članov komisije imenuje predsednik vlade FLRJ.
Reparacijska komisija prevzame preostale posle Državne komisije za vojno škodo, ki se odpravlja. Federalne komisije za vojno škodo pa nadaljujejo svoje poslovanje kot organi Reparacijske komisije glede vprašanja vojne škode. Končno določa uredba, da preide Reparacijski zavod v pristojnost Reparacijske komisije in postane njen izvršilni organ.
sianavljanje državnih trgovinskih podjetij
&	podlagi pooblastila, danega na Z; ru odposlancev slovenskega naia z dne 3. oktobra 1943 v Koju, je Predsedstvo Slovenskega e odno osvobodilnega sveta izdalo z. on o pooblastitvi vlade Ljudske n -iilike Slovenije za ustanovitev di ivnih trgovinskih podjetij, po-.nih narodnemn gospodarstvu na oi ločju Slovenije. Ta zakon, ki je o .vijen v Uradnem listu 20. t. m., dc ča:
’.ada Ljudske republike Slovenije
k 'ooblasti, da z uredbami ustanovi za narodno gospodarstvo na Obrn ju Slovenije potrebna državna g -odarska podjetja, jim določi in pl la temeljno glavnico in izda določila o njih organizaciji in poslo-T - ju. Za izdajo natančnejših odredb o organizaciji, poslovanju in k Etroit podjetij sme vlada tudi pooblastiti pristojnega resornega ministra.
Ustanovitev državnega podjetja »Živiiropromet«
Na osnovi gornjega zakona je izdala vlada Ljudske republike Slovenije uredbo o ustanovitvi državnega
podjetja »fivtnopromet«. S to uredbo se ustanovi državno trgovinsko podjetje za nakup in prodajo na debelo vseh vrst živine in živilske krme »živinopromet« s sedežem v Ljubljani. Podjetje »Živinopromet« je pravna oseba pod nadzorstvom ministra za kmetijstvo, ki odgovarja za sprejete obveznosti’ z vsem svojim imetjem. Pridobivati sme nepremičnine, ki pa jih sme obremenjevati ali prodati le s privolitvijo ministra za kmetijstvo.
Podjetje ustanavlja po potrebi podružnice, ki se vpišejo v trgovinski register kakor podjetje samo. Temeljna glavnica znaša 3 milijone din in jo plača ministrstv0 za finance VLRS. O zvišanju glavnice in o najemanju potrebnih kreditov odloča minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za finance, ki za najeti kredit v imenu države lahko prevzame tudi poroštvo.
Ravnatelja podjetja ta njegovega pomočnika postavi minister za kmetijstvo, drugo osebje pa postavlja ravnatelj s privolitvijo ministra. Podjetje posluje po komercialnih načelih in zanj ne veljajo predpisi o dr-
rafluuovodsfcvu; dntt feudi ni potrebno, da izplačila podjetja predhodno vidlra računska kontrola. S čistim dobičkom podjetja razpolaga minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za finance. S pravilnikom predpiše minister za kmetijstvo natančnejše odredbe o organizaciji, poslovanju in kontroli podjetja.
Ustanovitev državnega podjetja »Semenarna za Slovenijo«
Vlada Ljudske republike Slovenije je na osnovi v uvodu omenjenega zakona izdala še drugo uredbo o ustanovitvi državnega podjetja »Semenarna za Slovenijo« s sedežem v Ljubljani. Namen tega podjetja je vzgajanje poljskih, zelenjadnih in cvetličnih semen ter sadik gomoljev in čebulic trajnih vrtnih rastlin kakor tudi nakup in prodaja vsakovrst-
nega semenskega blaga. Podjetje ae band e trgovino na débelo, sme pa tudi ustanavljati trgovine na drobno.
Osnovna glavnica	5 milijo-
nov din in jo vplača Vlada Ljudske
republike Slovenije. O zvišanju glavnice in o najemanju potrebnih kreditov odloča minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za finance. S čistim dobičkom razpolaga minister za kmetijstvo, kolikor ta dobiček presega potrebe obratovanja ta rezervnega sklada.
Podjetje je pravna oseba pod nad. zorstvom ministrstva za kmetijstvo, ki daje tudi smernice za delo. Po potrebi ustanavlja podružnice, ki se vpišejo v trgovinski register enako kakor podjetje samo. Podjetje posluje po trgovskih načelih v skladu z zakonskimi predpisi o državnih podjetjih. Upravo podjetja, ki jo sestavljajo ravnatelj, njegov pomočnik in šefi oddelkov podjetja, postavlja minister za kmetijstvo, ki prav tako imenuje upravitelja podružnice. Podrobnejše določbe o ustroju in poslovanju podjetja in njegovih podružnic izda minister za kmetijstvo.
Priprave za pomladno setev v Vojvodini
Vse ljudstvo Jugoslavije se zaveda odločilnega pomena letošnje pomladne setve za naše gospodarstvo, za našo prehrano in obnovo, kakor tudi za bodoči napredek našega kmetijstva, že lani v jeseni je naše kmečko ljudstvo v zvezi z jesensko setvijo izvršilo ogromno delo, zato ne dvomimo, da nam bo ob nadaljnjih naporih uspelo obdelati po površini ta po vrstah kultur enako površino kakor leta 1939., ki je bilo zadnje normalno predvojno leta Leta 1939. je bilo v vsej Jugoslaviji posejanih 7.6 milijona hektarjev, od tega 6.2 milijona hektarjev z žitom; površina kultur industrijskih rastlin je znašala 204.000 ha, površina z nasadi povrtnine 430 tisoč ha in površina, posejana s krmilnimi rastlinami, 360.000 ha.
čeprav bomo morali obvladati še mnogo težkoč, vendar ni dvomiti, da bomo te težkoče premagali z racionalnim izkoriščanjem človeške delovne moči, traktorjev in živinskih vpreg. Vse oči Jugoslavije so danes uprte v Vojvodino, ki je že lani spomladi pokazala, kako zna obvladati najivečje težave, žal pa lami zaradi slabe letine ti veliki napori niso bili popolno poplačani Največje so letos težave s semeni. Tudi v tem pogledu nam bo za pomladno setev pomagala predvsem Vojvodina. Dala nam b0 na razpolago okrog 1500 vagonov raznih semen. Pred dnevi smo poročali, da je državno podjetje »Poljopromet« odkupilo 590 vagonov semenskega ovsa in 500 vagonov ječmena. Oves in ječmen že nakladajo za prevoz v posamezne federalne republike. Vrhu tega b0 Vojvodina dobavila 125 vagonov sončničnega semena, 25 vagonov prosa in potrebne količine Koruze za seme. »Poljopromet« ima že pripravljenih za prevoz okrog 50 vagonov sončničnega semena.
Posebno važno bo letos, da bomo pridelali čim več sladkorne pese in čim več oljnega semenja. Navzlic velikim težavam, ki jih imamo zaradi preskrbe zadostnih količin semena sladkorne pese, je računati, da bodo v Vojvodini posejali s sladkorno peso pretežni del v setvenem načrtu predvidene površine 63.000 oralov. Pri tem je upoštevati, da je v setvenem načrtu Vojvodine za pridelovanje sladkorne pese predvidena mnog0 večja površina, kakor je bila običajno pred vojno. Vsi napori gredo za tem, da se pridelovanje sladkorne pese poveča do skrajne možnosti, tak0 da bomo izkoristili prav vse razpoložljive količine semena sladkorne pese. Letos se ne sme zgoditi, da bi pridelovanje sladkorne pese zaostalo zaradi morebitnih težav, kakor je to bilo lani. Setveni načrt za vso državo predvideva takšno površino za sladkorno pesa da bo omogočeno kritje normalne ta morda še povečane potrošnje sladkorja. Zvezno ministrstvo za kmetijstvo bo nudilo pridelovalcem sladkorne pese vso po.
trebno pomoč. Potrebne količine umetnega gnojila so že pripravljene pri sladkornih tovarnah, ki bodo gnojila dale na razpolago vsem pridelovalcem, s katerimi bodo sklenile pogodbe. Prav tako bodo morale sladkorne tovarne skrbeti, da bodo pridelovalci dobili potrebna zaščitna sredstva. S pravilno uporabo umetnih gnojil bomr lahko dosegli povečan pridelek na hektar. Tako bomo iz razpoložljivega semena pridelali maksimalno možno količino sladkorne pese. Prav zaradi tega je dalo zvezno kmetijsko ministrstvo dobavam umetnega gnojila za proizvajalce sladkorne pese prednost pred vsemi ostalimi potrebamL
Sklepanje pogodb s proizvajalci je že v polnem teku tako v Srbiji kakor tudi v Vojvodini in deloma na Hrvatskem. V Vojvodini gre skrb za tem, da bodo na vseh posestvih kolonistov pridelovali sladkorno peso. Zvezni Gospodarski svet je 28. januarja sklenil, da morajo vsi kolonisti posejati z industrijskimi rastlinami enako površino, kakor so jo posejali prejšnji lastniki.
Država daje pridelovalcem sladkorne pese letos posebne ugodnosti. Pridelovalcem je namreč zajamčeno, da bodo na vsakih 100 kg pridelane in oddane sladkorne pese dobili v naravi 2 kg sladkorja, 3 kg suhih rezancev in 60 0/0 svežih rezancev sladkorne pese. Rezancev sladkorne pese, ki so prvovrstna krma za živino, ne bomo kakor pred vojno izvažali v inozemstvo, temveč jih bomo v celoti potrošili doma. Tovarne bodo morale dati pridelovalcem brezplačno na razpolago potrebno seme in jim tudi pri obdelovanju priskočiti na pomoč. Tako ugodnih pogojev za pridelovanje pese proizvajalci pese še niso nikoli imelL Vse to bo brez dvoma povečalo njihovo zanimanje za sklepanje pogodb.
Enako pažnjo bomo letos posvečali pridelovanju oljnih rastlin. V Vojvodini bodo letos samo s sončnicami posejali 155.000 oralov. Tudi v vseh ostalih ljudskih republikah gre prizadevanje za tem, da se pridelovanje oljnega semenja poveča v toliki meri, da bomo z lastnim pridelkom krili vse potrebe za oskrbo prebivalstva z jedilnim oljem. Cim nam bo to uspelo, bo v veliki meri rešeno vprašanje naše oskrbe z maščobami
tijstvo za fito letine 1946, pridelano
v Sloveniji, naslednje najvišje odkupne Mn» v «pomladanskem odkupu:
pšenica 3.85 din za kg, rt 8.50 din, soržica 3.70 din, koruza 3.30 din, ječmen ozimni 4.45 din in oves 3.45 d Iti za 1 kg.
Cene veljajo franko sfcladiSče najbližje NavOdove zbiralnice ah fran-
_ po trijtri kupca, vendar pa
__ ___ prevoz preko razdalje 10 km
od doma pridelovalca. Primesi ne amejo presegati 2«/*. Prekoračenje cen je kaznivo po zakonu o zatiranju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže. Ta odločba velja od 14. februarja 1946 dalje. Istočasno preneha veljati 8. člen uredbe NVS o popisu, odkupu in odkupnih cenah krušnega žita za gospodarsko leto 1945/46 (Uradni list 38/1945).
Organizacija in pristojnost zvezne кш'и]е za agrarno reformo in kolonizacijo
S posebnim zakonom, ki je bdi nedavno sprejet v Zveznem svetu in Svetu narodov Ljudske skupščine, je bila ustanovljena komisija za agrarno reformo in kolonizacijo, na katero preidejo, kakor znano, poeli bivšega ministrstva za agrarno reformo in kolonizacijo ta posli Agrarnega sveta, ki je bil ustanovljen po ČL 31. zakona o agrarni reformi ta kolonizaciji.
Včeraj smo poročali, da je predsednik vlade postavil predsednika, podpredsednika, tajnika ta člane te komisije. Sedaj pa je objavljena tudi uredba o organizaciji in pristojnosti komisije za agrarno reformo in ko. Ionizacijo, ki jo je izdala vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije po ČL 3. zakona o ustanovitvi komisije.
Po tej uredbi (Uradni Ust FLRJ št. 15) je naloga komisije, da na področju agrarne reforme ta notra-
nje kolonizacije pomaga pristojnim ministrstvom ljudskih republik s splošnimi navodili zaradi skladnosti sklenjenih ukrepov z zveznim zakonom to s splošnimi predpisi o agrarni reformi in kolonizaciji in zaradi usporejanja dela ministrstev ljudskih republik.
Na področju kolonizacije pa Je naloga komisije, voditi kolonizacijo borcev v Vojvodini pri čemer opravlja komisija vse posle iz pristojnosti bivšega Agrarnega sveta to bivšega zveznega ministrstva za agrarno reformo in kolonizacijo.
Komisija izdaja navodila in odredbe na podlagi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, uredb in drugih splošnih predpisov, ki so bili izdani za izvajanje tega zakona. Komisija ima svoj proračun- Delo komisije pa vodi predsednik, ki skupaj s tajnikom podpisuje načelne važne odločbe komisija
Ustroj državne mdustnjjsaeo^sbrtoe v Petrovgradn
šole
Odkupne cene za Sto letine 1945
Po 5, členu zvezne uredbe o cenah žita v gospodarskem letu 1945/ 1946 (Uradni Ust DFJ št. 60/1945), dalje po navodilu ministrstva za trgovino in preskrbo in na podlagi zvezne uredbe o določanju in kontroli cen (Uradni Ust DFJ št 84/ 1945) določa federalni urad za cene pri Predsedstvu vlade Ljudske republike Slovenije na predlog ministrstva za trgovino in preskrbo in v
Potreba strokovne šole za industrijo in obrt je v Vojvodini, zlasti v Banatu, morda še bolj občutna kakor drugje v naši državi, saj je bila obrt pred vojno in v dobi okupacije po večini v rokah Nemcev. Vrhu tega so mnogi naši domači strokovnjaki padU v borbi in bo njihova mesta treba zasesti z novimi dobro izšolanimi obrtniki. Ta potreba je napotila ljudske oblasti, da so že v prvih mesecih po osvoboditvi ustanovile v Petrov-gradu šolo novega tipa, urejeno na sodobnih načelih. Tako je nastala industrijsko obrtna šola, ki ima položaj štirirazredne gimnazije in omogoča nadaljnje šolanje na srednjih in visokih šolah.
V šolo se vpisujejo učenci s 4 razredi osnovne šole, ki bodo po treh šolskih letih zapustiU zavod kot dobro podkovani obrtni pomočniki. Šola je najmoderneje urejena in ima poseben internat za dečke in za deklice ter številne delavnice. Vsak dan imajo učenci štiri ure teoretičnega in štiri ure praktičnega pouka v delavnicah. Sedaj ima šola že vrsto specialnih delavnic za razne obrtne stroke. Nekatere teh delavnic so že talco urejene in razširjene, da lahko prevzemajo naročila za izdelovanje raznih vrst biaga v serijah. V kratkem bodo v teh delavnicah pričeU izdelovati in popravljati stroje za mlinsko industrija Delo v delavnicah vodijo mojstri, ki so obenem tudi učitelji za praktični pouk. Te delavnice so že popolnoma vključene v našo proizvodnjo in prinašajo šoli tudi dohodke. Seveda pa ima šola težave zaradi pomanjkanja materiala. To občutijo zlasti v delavnici za sekanje pil, ki nima potrebnega specialnega jekla. V drugih delavnicah občutijo pomanjkanje kositra. Ljudske oblasti v Novem Sadu so napravile vse potrebne koraka da omogočijo redno delo v šolL
šola ima sedaj 1. ta 2. razred s 380 učenci, ki so po večini otroci siromašnih roditeljev in padlih ali demobiliziranih borcev iz vseh krajev naše države. Poleg strokovnega pouka nudi šola učencem tudi splošno izobrazbo, kakor v nepopolni gimnaziji, ob enem pa posveča šola tudi veliko pažnjo prosvetni ta telesni vzgoji mladina
Obnovljena rudarska šola v Varaždinu
T^ml y jeseni je bila v Varaždinu obnovljena rudarska šola, ki je sedaj v novi zgradbi, medtem ko se stara zgradba uporablja za internat. Vso dobo vojne v šoli ni bilo pouka, ker
, je ustaška vojska zasedla šolsko po-: slopje.
j Preden stopi rudarski delavec v to ’ šolo mora v rudniku praktično delati, najprej v jami kot vozač, pozneje kot pomožni kopač in šele tedaj, ko postane pravi kopač in ko je praktično delal v rudniku najmanj pet let, ga uprava rudnika lahko pošlje v šoio.
Rudarska šola ima tri odseke, in sicer rudarski odsek, odsek za kovinske delavce in strojni odsek. V prvem odseku se šolajo jamski strokovnjaki, v ostalih odsekih pa strokovnjaki za mehanična dela v rudnikih. V varaždinski šoli je sedaj 56 rudarjev iz vseh krajev naše države. Fouk traja tri leta in ima namen Izšolati jamske nadzornike, merilce in drugo strokovno osebje rudnikov. Mnogi teh rudarjev ш dijakov so aktivno sodelovali v narodno osvobodilni borbL Vsi se zavedajo, da bodo s strokovnim delom sedaj še več pripomogli k obnovi države in k zboljšanju gospodarskega življenja našega naroda.
Obdavčenje doklade za otroke
Opozarjamo vse delodajalce na pojasnilo zveznega ministrstva za finança po katerem doklada za mladoletne otroke (do 18. leta starosti), ki se izplačuje iz sklada za pomoč delavskim in nameščenskim druži, nam, ni oproščena davka na dohodek, ki ga morajo delodajalci odtegniti pri izplačilu službenih prejemkov (uslužbenski davek). Ker te doklade, ki predstavlja del dohodka iz službenega razmerja ne izplačujejo delodajalci, naj jo le-ti ob izplačilu mezd in plač prištejejo k delavskemu oz. nameščenskemu zaslužku zaradi določitve osnove za davek na dohodek.
Mezda ali plača predstavljata torej skupaj z rodbinsko doklado delavcev ali nameščencev dohodek, ki se po odbitku 5% za vsakega mladoletnega otroka obdavči pod pogoji iz člena 35. zakona o neposrednih davkih po lestvici L iz člena 49. zakona. Iz ministrstva za finança
— Uvedba enotnega računovodstva v tovarnah mila, v tovarnah konzerv ta v tovarnah cementa. Državni revizijski zavod je izdal računski načrt za velike in srednje tovarne mila, za velike in srednje tovarne konzerv in za tovarne cementa. Podjetja, ki so zavezana uvesti enotno računovodstvo (ki so imela ali imajo več kakor 50 delavcev), morajo svoja računovodstva prilagoditi račun, skemu načrtu do konca marca t. L
-J
Prvo srečanje
Jutri bomo praznovali 28. obletnico ustanovitve Rdeče armada Objavljamo reportažo o prvem srečanju naše in Rdeče armade na jugoslovanskih tleh.
Pod noč so pripeljali jugoslovanski ribiči svoje čolne k ruskim p reds tratam.
V črni noči so Rdečearmejci tiho veslali in se približevali desnemu bregu Donava čoln trči ob obalo in borci stopijo na tla tiste dežele, ki so se o njej tolikokrat razgovarjali. Sedaj so tu. Nekje spredaj so jugoslovanski {'artizan!, strah in trepet Nemcev.
Ko se zdani, se Donavi približuje topništvo, id podpira Rdečearmejce na oni strani. Po gorskih poteh se vije dolga kolona tovornih avtomobilov, ki vozijo k Turn Severinu topovske granate in patrone, bencin in letalske bomba Metalci min in lahki topovi se z vlačilci hitro prevažajo preko reka
Letalci so neprenehoma v zraku. Napadajo in rušijo sovražnikove zveze. Načrtno preprečujejo, da bi sovražnik prepeljal čete in tehnična sredstva. Tam od Niša in Smedereva *e razločno čnje bobnenje bomb, ki jih stresajo na nemške vlake.
Sovjetski topničarji in letalci so imeli na svojih zemljevidih g črnimi trikotniki označene točke sovražnikovih oporišč. Tega niso tako lahke ugotovili. Poizvedovati so morali ne
samo z instrumenti, ampak so se morali preriti s svojimi topovi skozi grmovje po strmih bregovih, kjer so se skrivali Nemci in jih napadalk
Toda kdo ne pozna sovjetskih topničarjev? Kdo še ni čul o njihovih junaštvih? Ali že poznate pravljico o topničarskem naredniku Alekanco-vu ? Ne, to ni pravljica, to je vsakodnevni trdi boj Rdečearmejcev za svobodo in čast svoje domovina za svobodo in srečo človeštva.
»Sovražni tanki so se pomikali po stepi v treh kolonah. Proti bateriji se je valilo 30 tankov. Pustili so jih blizu, da so videli obraze nemških oficirjev, ki so se dvigali iznad odprtin. Stepa, ki je do tedaj molče puščala sovražno kolono mimo, je nenadno kriknila, zaječala. Kakor grom so zadoneli topovski streli.
Odprtine nemških tankov so se zaprle in jeklene cevi njihovih topov so sprožile ogenj. Trije topovi in trideset tankov!
Ta hip je bil narednik Alekancov ves prevzet od bojnega zaleta. Poveljeval je in top je tolkel po tankih...
Na obronkih griča sredi stepe so že goreli preluknjani nemški tanki. Bilo jih je mnogo, več ko deset. Tedaj je Alekancov opazil, da sta sosedna topova — desni in levi — pokvarjena, moštva И jima je streglo, pa ubito ali ranjeno. ' Nasproti griča je ostal le še en top, ki so mu stregli mladi
borci Alekancova. Jasno je bila da bodo Nemci zbrali ostanke svojih sil In navalili na nepoškodovani top, da ga uničijo. Zares, grič je kmalu oži-
vel.	Izza njega se je prikazalo 18 nemških tankov. Top Alekancova se je znova spustil v boj. Da bi točneje streljal, je Alekancov ukazal potegniti top na vzpetino.
— Tolkli bomo z odkritega položaja!
Boj se je pričel, že s prvimi streli so bili ustavljeni trije nemški tanki. Dva sta se vnela, tretji pa se je ves preluknjan ustavil na mestu. Nemške granate so eksplodirale vse naokoli topa in zasipale ljudi z zemljo. Drobci granat so padali na prazne naboje. Neka nemška granata je eksplodirala nekaj metrov za moštvom. PadU so: Mamot, ki je nosU granate, PčeUdn in Griša šankin, ki sta basala top. Alekancov in merilec Gustav Fas sta zažgala še troje nemških tan sta zažgala še troje nemških tankov ter dvoje od njih preluknjala. Poslednji zažgani tank je gorel le nekaj deset metrov od topa. Fas, ki je do tedaj nosil granate in basal top, je prav tako nenadoma omahnil. Glava mu je bila vsa krvava.
Tedaj je Alekancov ostal sam e svojim topom. Ali je Alekancov tisto jutro mislil, da se bo njegov prvi boj tako končal? AU si je misUl, da bo moral nadomestiti vse moštvo in se boriti sam, dokler bo top cel, dokler bo še granat in dokler mu v prsih bije mlado srce? Aleksander Alekan-! cuy ni čutU strah«, Prevzemala ga Je
ena sama želja — da ustavi tanke na tein mesta in da jih ne pusti k Stalingradu.
Nova granata, Izstreljena iz topa, je zgrešila. Toda naslednja Je zadela cUj. Vžgal se je skrajni levi tank. To jo opogumUo Alekancova. Spretuo je nabasal top in pomeril na tank v sredini. Tudi ta tank se je vžgal. Toda osem tankov je še šlo dalje ter zasipalo s kroglami in granatami košček stepe, ki je na njem stal top.
Alekancov je začutU strahotno bolečino: krogla se mn je bila zarinila v stegno nad kolenom. Isti čas se je zamajal in obstal na mestu tretji nemški tank, ki ga je bila preluknjala Alekancovljeva granata. Narednik je delal, ne da bi se menil za kri, ld mu je lUa v curkih, še malo se ni razburjal, jemal je granata basal top in samemu sebi na glas poveljeval: »Ogenj!«
Nezaslišani boj je trajal več ko eno uro. še en nemški tank je razneslo. Ostali so se obrnili. S točnim zadetkom je bU uničen še poslednji Ale-kancovljev top. Granata je udarila v topovsko cev in velik drobec granate je ranil Alekancova v nogo. Dragič ranjen.
Alekancov je nnlčU ostanek svojih granat, zadel d je na hrbet Fasa, ki je bil popolnoma obnemogel zaradi izgubljene krvi, in se je odplazU po ožgani stepni trati proti polkovnemu štabu.«
Pri vsakem sovjetskem topu stoji Alekancov. Na stotisoče jih ja saj stoji na fronti na vsak kilometer tri-
sto topov. In Alekancov! so prišli k nam s svojimi čudežnimi topovi čez Donavo je drl neprestani hudournik novih in novih sovjetskih polkov, tovornih avtomobilov, topništva in tankov. Pričelo se je prodiranje y Jugoslavija
Isti čas so druge «note Rdeče armade južno in južnozapadno od Te-mišvara prestopile jugoslovansko mejo in z nenadnim sunkom vdrle v Belo cerkev in v Vršac. V gozdu, ki obdaja mesto Vršac, so bili Nemci zgradili močne utrdbe in vanje postai vili topove in metalce mia Sovjetske čete so obkolile gozd In njihovo topništvo je pričelo uničevati sovražnikove strelske točka Zjutraj, ko je bil nemški odpor premagan, so Rdečearmejci srečevali na vsakem koraku uničene topove in trda trupla sovražnikov. To je bil uspeh dela njihovih metalcev min in topov. V Vršen in Beli cerkvi so Nemci odmetavali orožje In se umikali proti severu, kjer pa so jih že pričakovale zasede s strojnicami in jih kosila Z isto naglico in mojstrstvom je Rdeča armada nadaljevala pot proti Tisi, obkoljevala manjše sovražnikove skupine in jih uničevala.
V vseh osvobojenih krajih Jugoslavije so ljudje navdušeno sprejeli Rde-čearmejce. Prinašali so jim velike vrče vina. košare grozdja in sočnih lubenic. Spočetka se niso razumeli in so si pomagali s kretnjami, polagoma pa so našli skupne korene besed. Po vaseh so goreli kresovi. Plesali so kolo, razlegale »o se pesmi.
Vsa Jugoslavija je zadrhtela tiste dni od sreče in navdušenja. Jugoslovanski borci so vedeli, da je prišel trenutek, ki so ga pričakovali vsa tri leta. — Borci generallajtnanta Peke Drapčeviča in generalmajorja Danila Lekiča, Id so se v divjih borbah prebijali vse poletje od Drine proti vzhoda in se borili za vsako ped srbske zemlja so podvojili svoje udarca Vse je prešinjala samo ena misel: čim prej se združiti z Rdečo armado.
In slednjič je napočil ta zgodovinski dan.
Proti večeru so naši prodrli do vasi. Nemci so bili močno utrjeni. Tedaj se je začelo streljanje iz doline pod vasjo z vzhodne strani. Nastopala je Rdeča armada. Naši so udarili z zapada. Nemška posadka se je znašla med dvema ognjema ter je hotela pobegniti proti jugu. Toda tudi tam so bili Rdečearmejci. Pozno v noč je trajala borba. Nemci so bili do zadnjega pobiti.
Tedaj so se sestali. Bila je svetla mesečna noč. Pihal je hladen veter. Tišina, Id je nastala po gromu topov, je bila posebno svečana. Tega ni mogoče opisati. Borci dveh armad so stali nekaj sekund brez glasu in razburjeni zaradi nenadnega srečanja. Niso bili v stanu, da bi si rekli pozdravno besedo. Culo se je zelo malo besed med ljudmi, ki so leta čakali na to srečanje in so si sedaj pohiteli v objem. Oči mnogih borcev, ki so že več ko tri leta živeli v bojo, so se napolnile s solzami.
Zločin, ki terja najstrožjo kazen
Vodüsii uslužbenci DASP-a v Ljubljani so povzročifi z zlonamerno sabo* tažo večmilijonski» škodo na ljudski imovini in ovirali gospodarsko olmo*
v® države
Pred posebnim senatom Vrhovnega sodišča v Ljubljani bo prihodnje dni razprava proti skupini poklicnih saboterjev, ki so se vtihotapili v eno važnih državnih gospodarskih podjetij, v katerem so povzročili ogromno škodo. Gre za drastičen primer lah-koživcev iz pretekle dobe, ki razkriva vso brezobzirnost, samovoljnost in sebičnost ljudi, ki se ne morejo sprijazniti z novo družbo in s stremljenji delovnega ljudstva naše države, da bi s skupnimi napori čim prej premagali vse povojne gospodarske težave. Zločin, ki so ga zagrešili ti ljudje, je tem hujši, ker je bil izvršen v času, ko se mora naša država boriti z največjimd težavami in na način, s katerim so oškodovali osnovne koristi najširših plasti delovnega ljudstva.
Obnova prometa je bila po osvoboditvi ena najvažnejših, a obenem najtežavnejših nalog, saj je bila od tega v prvi vrsti odvisna ureditev prehrane. v nič manjši meri pa tudi obnovitev dela v niaši industriji. Prav dejstvo, da se je našemu državnemu vodstvu kljub vsem težavam posrečilo obnoviti promet in vzpostaviti prometne zveze tudi s tistimi pokrajinami, tri še nimajo železniških zvez, je omogočilo, da je danes v Jugoslaviji zagotovljena prehrana vseh pokrajin in da je v pretežni večini delo naših tovarn že obnovljeno. Tem težja je zaradi tega krivda in tem hujši zločin tistih, ki so to težko delo pri obnovi države sabotirali.
Dejstvo, da pri tem ne gre morda za naivne ljudi, ki ne bi bili kos svoji nalogi, marveč da so to skoro sami strokovno preizkušeni in usposobljeni inteligenti, ki so se svojega zločinskega početja dobro zavedali, je tem bolj obtežilno.
Ustanovitev in naloge DASP-a
V	svrho pospešene obnove prometa ge bilo s skunno uredbo Gospodarskega sveta in Ministrstva za promet z dne 21. julija 1945 ustanovljeno Državno avtomobilsko prometno podjetje (DASP). Namen tega podjetja je bil, da vodi in upravlja ves javni motorni promet
V	Ljubljani je komisija prometnega ministrstva, v kateri sta bila inž. Dušan Markovič in Anton Bervar, začela meseca avgusta 1945 prevzemati razstavljene avtomobilske dele, ki so jih nato montirali v delavnicah na Teznem pri Mariboru. Sestavni deli so prihajali z ladjami v Trst, od tod pa po železnici v Maribor. Poleg tega je začela UNRRA dobavljati Zavodu za izredne nabavke tudi kompletne že rabljene tovorne avtomobile s priklopniki, rezervnimi deli, orodjem in gumami. Določeno je bilo, da prevzame odpremo z demarkacijske črte v Divači v notranjost države DASP. Ljubljanska uprava DASP-a je bila postavljena konec julija 1945 in v začetku avgusta so že začeli poslovati posamezni oddelki podjetja v Ljubljani in Divači.
Ljubljanska podružnica — najvažnejši člen v organizaciji DASP-a
Naloga podružnice DASP-a v Ljubljani je bila poleg montaže novih avtomobilov predvsem prevzem že rabljenih kamionov in pripadajočih potrebščin na demarkacijski črti v Divači, evidenca vozil, rezervnih delov, orodja in gum, zavarovanje, vskladi-ščenje, popravilo in odpremljanje tega materiala po navodilih glavne uprave v Beogradu v posamezne baze v notranjosti države. Ljubljanska podružnica DASP-a je bila torej najvažnejši člen v organizaciji DAPS-a v vsej državi. Točno in hitro poslovanje podružnice v Ljubljani je bilo v času pred nastopajočo zimo tem bolj nujno, ker je opustošenim pasivnim pokrajinam v državi grozila nevarnost lakote, ker zaradi porušenih železniških zvez in pomanjkanja motornih prevoznih sredstev ni bilo mogoče hitro dostaviti za zimo potrebne hrane.
Za izpolnitev naloge, ki iji je bila poverjena, je morala uprava DASP-a v Ljubljani pravočasno poskrbeti za vsa sredstva, potrebna za uspešno poslovanje. Vodilni uslužbenci so morali vedeti, da je za tisoče kamionov, za desetine ton orodja, rezervnih delov in gum treba pripraviti primerne prostore, da bo to tako dragoceno gradivo zaščiteno pred vremenskimi spremembami in pred tatvinami. Vodilni uslužbenci so že tedaj morali misliti na to, da je treba pravočasno nastaviti zadostno število strokovno izvežbanega ter zanesljivega usluž-benstva. Vodstvo uprave se je moralo zavedati velike narodno-gospodarske naloge, od katere pravilne rešitve je bila v veliki meri odvisna ne samo zadovoljitev najbolj nujnih potreb obubožanega in sestradanega prebivalstva, ampak v znatni meri tudi celotna obnova države in dvig narodnega gospodarstva iz povojnih ruševin.
Zaradi malomarnosti in namerne
sabotaže je odpovedala celotna oprava v Ljubljani
Spričo sredstev, ki so bila na razpolago, bi uprava DASP-a ob količkaj dobri volji to nalogo lahko skrbno in vestno izvršila. Toda zaradi malomarnosti in namerne sabotaže je odpovedala uprava DASP-a v Ljubljani. Od začetnih osnovnih napak pa do splošnega nereda in zmešnjave, ki je nastala v podjetju konec oktobra 1945, se vleče veriga zlonamernih sabotaž, zlorab in saboterske ma-
lomarnosti v izvrševanju službenih dolžnosti
Predvsem vodilni uslužbenci uprave DASP-a v Ljubljani niso stremeli za tem, da bi izdelali vsaj vsak za svoj sektor načrt poslovanja. Podjetje takega obsega, kakor je DASP. mora nujng zavoziti v nered, ako delo ni načrtno. To dejstvo je na dlani za vsakega še tako neizkušenega človeka. Tem bolj so se morali tega zavedati vodilni uslužbenci DASP-a v Ljubljani, ki so vsi strokovnjaki v prometnih in avtomobilskih zadevah. Uprava ni poskrbela niti za prostore osrednje pisarne, marveč je naravnost načrtno delala na to, da ustvari v upravnem pogledu vzor nereda. Čeprav so bili sredi septembra določeni posamezni odseki in imenovani šefi teh odsekov, ni nihče z upravnikom Bervarjem na čelu vzel te razporeditve resno, marveč so jo smatrali le za nepotrebno, nadležno in birokratsko formalnost. Zaradi tega ni prav nič čudno, da so vodilni uslužbenci drug drugemu posegali v delokrog, po drugi strani pa niso opravljali poverjenih jim poslov. Od uprave so prihajale breznačrtne smernice, nalogi in ukazi, ki so se medsebojno pobijali in ustvarjali vedno večji nered. Uslužbenci so prišli k ĐASP-u tako rekoč kar s ceste. Nihče ni gledal na to, ali so zanesljivi ali ne. Vsakdo, kdor se ije ponudil, je bil sprejet in nihče se ni zanimal, kakšne so njegove politične in moralne kvalitete. Vsak uradnik od šefa odseka do strojepiske je uradoval, kakor se mu je pač zdelo. Nihče ni vedel, kdo pije, kdo plača Še manj kot za upravno poslovanje, pa je vodstvo DASP-a v Ljubljani poskrbelo za sistematično in kontrolirano delo na tehničnem področju. Jasno je, da bi moralo podjetje voditi točno evidenco in popis z natančno označbo vozil in materiala od prevzema do oddaje in da bi morala imeti uprava vedno pregled nad stanjem prevzetega, oddanega in vskladiščenega blaga. Vsega tega pa vodstvo ni smatralo za potrebno. Prav zaradi tega, ker od vsega početka ni bilo sploh nikakega knjigovodstva, so bile omogočene milijonske zlorabe, tatvine in namerne sabotažne okvare ljudske imovine. Izginjalo je ne le v ogromni količini orodje, bencin, gume, rezervni deli, opustošeni in oropani niso bili le številni kamioni in ¡epi, marveč so neznano kam izginjala kar cela vozila. Vodstvo uprave ni poskrbelo za prostore, kjer bi lahko vskladi-ščili številna vozila, niti za skladišča orodja, gum in rezervnih delov. Vse je bilo kar na prostem in dostopno vsakomur.
Klasičen primer organiziranega nereda
Tehnično poslovanje je bilo že ob prevzemu v Divači sabotersko malomarno in površno. Spiski prevzemne komisije v Divači so popolnoma netočni. Komisija sploh nima podatkov, koliko in kakšnih vozil je prevzela in koliko vozil in materiala je odposlala naprej. Prevozi v Ljubljano so bili neurejeni in .jih ni sploh nihče nadziral. Uslužbenci so na 100 km dolgi poti lahko delali z vozili in materialom, kakor se jim je zljubilo. Baza v Ljubljani, ki je bila v Tivoliju in v gramozni jami, je bila klasičen primer organiziranega nereda. Vodstvo ni nikoli vedelo, koliko vozil je sprejelo in kaj se nahaja v njenih avtoparkih. Prav tako niso poskrbeli za ureditev zasilnih delavnic. Med uslužbenci je vladala skrajna samovoljnost in vsakdo je delal kar je ho-
tel.	Vodstvo uprave ni proti temu ničesar ukrenilo.
V finančnem pogledu je vladal pri podjetju navidezno sicer red, toda pri podrobnem pregledu izdatkov, ki so znašali od začetka avgusta do 15. novembra 1945 blizu 13.5 milijona dinarjev, se je pokazal tudi tu skrajni nered in zlorabe najhujše vrste. In-tendanca, ki bi morala skrbeti za prehrano osebja, sploh ni vodila nikaikih knjig. Vodstvo uprave vse do aretacije ni imelo niti točnega pregleda, koliko je sploh vseh uslužbencev, kdo so, niti kje in kakšne posle opravljajo.
Ena sama veriga sabotaž
Razumljivo je, da je spričo takega postopanja odgovornih vodilnih uslužbencev nastala ogromna škoda na ljudski imovini. Toda to jim še ni bilo dovolj. Z očitno sabotažo so si prizadevali ustvariti še hujši nered in povzročiti državi in ljudstvu še večjo škodo, da bi tako za vsako ceno preprečili ureditev prevažnih prometnih zvez in preskrbo pasivnih pokrajin.
Po bencin v Št. Vid...
Tako je n. pr. vodstvo uprave odredilo, da so morali kamioni nabavljati bencin ne v Ljubljani, marveč na Rozmanovi črpalki v Št. Vidu. Tako je približno 5000 kamionov prevozilo po nepotrebnem najmanj 11 km poti, to je skupno 60.500 km. Za to nepotrebno kilometražo, ki bi se lahko uporabila n. pr. za dovoz drv v Ljubljano, znaša škoda samo na potrošenem bencinu 1,028.500 din. Pri tem pa ni vračunana niti izguba delovnega časa, niti obraba materiala.
. v Split čez Zagreb
Uprava DASP-a v Ljubljani je morala po nalogu Glavne uprave v Beogradu odpremiti v Split okrog 1400 kamionov. Te kamione se napotili
preko Zagreba in Karlovca, namesto da bi izbrali za 223 km krajšo pot iz Divače preko Sušaka v Split, čeprav so ceste od Divače do Sušaka v neprimerno boljšem stanju, kakor pa ceste iz Divače v Ljubljano ter proti Zagrebu. Zaradi tega je 1400 kamionov po nepotrebnem prevozilo 308 tisoč kilometrov. Tako je bilo potrošenega samo bencina po nepotrebnem za 5,236.000 din.
Bazbiti avtomobili in uničeni priklopniki
Na poti v Split se je razbilo 233 kamionov. Ker bi bila pot čez Sušak za eno tretjino krajša in poleg tega še boljša, bi ee vsekakor razbilo vsaj eno tretjino, t j. 77 kamionov manj. Če se računa vsak kamion samo po
50.000	din in povprečno 8 gum po 5000 din, tedaj znaša škoda na teh kamionih 6,930.000 din.
Na bazi v Ljubljani je bilo očitno zlonamerno s 400 enoosnih priklopnikov demontiranih 800 koles z gumami, tako da so postali nerabni. Oe se računa vrednost enega priklopnika na 18.000 din, znaša škoda 7.2 milijona din
Čeprav so tí. avtomobili šli prazni
v Split, je uprava DASP-a v Ljubljani odklonila prošnjo Zavoda za izredne nabavke in prošnje drugih interesentov za prevoz semenskega krompirja in drugega blaga v Split Računajoč samo 400 km dolgo pot in le 10% nosilnosti, znaša škoda 952.000 din.
Po približnih podatkih je prišlo v Divačo najmanj 1500 zabojev orodja. 50% zabojev ¿e enostavno izginilo. Vsak je vreden 10.000 din in znaša škoda najmanj 7.5 milijonov din.
59 avtomobilov je izginilo, 750 pa
se je do nerabnosti pokvarilo
Preiskovalna komisija je nadalje ugotovila, da manjka 34 kamionov in 25 jepov, ki so neznano kam izginili Škoda je ocenjena na. 4,560.000 din. Zaradi pomanjkanja nadzorstva in malomarnosti pri vožnjah je bilo razbitih nadaljnjih 30 kamionov in 10 jepov, kar poveča škodo za nadaljnjih 3.3 milijone din.
Ker uprava DASP-a ni uredila potrebnih delavnic v Divači, so številni kamioni ostali tam nepopravljeni ter so se kvarili na dežju, v blatu in vodi. Od 1500 kamionov je bilo 750 tako pokvarjenih, da so jih morali po železnici prepeljati v delavnice na Teznem pri Mariboru. S tem prevozom im s stroški za nakladanje in razkladanje je bila povzročena nadaljnja škoda v znesku 3,045.000 din. Ker so bili kamioni v Divači dolge mesece izpostavljeni dežju in snegu ter so z njih izginili razni sestavni deli, je bila s tem povzročena še nadaljnja škoda v znesku 7.5 milijonov din. Uprava tudi ni vodila nobenega nadzorstva glede uporabe bencina. Zato je velika količina šla v izgubo, ker so ga kradli, trošili za črne vožnje, razlivali itd. Tako je šlo v izgubo najmanj 10% bencina, skupno okrog
110.000	litrov, kar znaša 1,155.000 din,
Najmanj S3 milijonov škode na ljudski imovini
Uprava je še nadalje povzročila z nepravilnim vodstvom, z opuščanjem slehernega nadzorstva, prekomernega uporabljanja vozil v zasebne in osebne svrhe, z opustitvijo nadzorstva glede materialne utemeljenosti izdatkov, prekomernosti cen za nabavljene predmete, z izplačevanjem neupravičenih akontacij in nagrad, itd. še nadaljnjo škodo v znesku najmanj
5.000.	000 din. Skupno znaša doslej ugotovljena materialna škoda nad
53.000.	000 din, pri čemer ni niti upoštevana neprecenljiva škoda, ki je nastala zaradi take sabotaže celotnemu narodnemu gospodarstvu.
To, kar se je dogajalo pri DASP-u v Ljubljani, je primer sabotaže, škod-Ijivstva in kraje državne, to je ljudske imovine. Maršal Tito je v svoji novoletni poslanici poudaril, da v takih primerih ne gre zgolj za navadne sebičneže, marveč ima to izrazito političen značaj, ker se sovražniki naše Federativne ljudske republike poslužujejo sedaj takšnih sredstev, da bi po političnem porazu preprečili gospodarsko zmago ljudstva ter obnovo in izgraditev naše ljudske države. Takšne sabotaže ljudske lastnine je treba preprečiti za vsako ceno, če hočemo obvarovati velike pridobitve iz osvobodilnega boja, če hočemo uresničiti tisto, za kar je umiralo na sto tisoče najboljših sinov naše zemlje, če hočemo ustvariti boljšo in srečnejšo bodočnost sedanjemu pokolenju in bodočim pokolenjem narodov Jugo-: slavije. To pa je obenem tudi dokaz, da sovražniki naše ljudske republike’ ne oklevajo pred nobenimi sredstvi, še tako umazanimi, samo da bi ško-i diti, novi Jugoslaviji. Zato je treba brez usmiljenja zatreti vse tisto, kar-ovira naš razvoj. Medtem, ko se na; eni strani milijoni rodoljubov z vsemi silami trudijo, da bi čim več prispevali k izgradnji razrušene domo-, vine, da bi se čim prej vsaj do znosne more odpravila beda in ustvarili boljši življenjski pogoji, na drugi strani peščica izrodkov skuša to preprečiti z zločinsko sabotažo. Primer sabotaže pri ljubljanskem DASP-ii predstavlja tako krivdo proti ljudstvu, da mora zadeti krivce kazeit, ki bo svarilo vsem tistim, M skušajo na takšen ali podoben način ovirati našo gospodarsko obnovo. _______,
Po domovi ni
ŽIVLJENJE V VOJNI BOLNICI
Ranjenci in bolniki armijske bolnice živimo prav talco, kakor če bi bili po enotah, katerim pripadamo. Politično vodstvo naše bolnice skrbi za našo izobrazbo. Načrt ustave smo temeljito preštudirali. Po bolniških sobah nam ne manjka dnevnega časopisja ter sodobnih knjig in brošur. Redno čitamo najvažnejše članke, nakar se vselej razvije živahen razgovor.
Kulturno prosvetni odbori armijske bolnice skrbijo, da nam ne manjka prireditev, pri katerih sodelujejo tudi naži tovariši pacienti. Najbolj zadovoljni pa smo, kadar nas obiščejo mladina, pionirji in žene. Mladina in pionirji so nam že mnogokrat nudili prav lepe užitke s svojimi nastopi. Mladina se res prisrčno od-dolžuje onim, ki so žrtvovali kri za svobodo domovine. Mnogo je tovarišev. ki zaradi hudih ran ne morejo obiskati prireditve v dvorani. Take tovariše’ pa vselej obiščejo pionirji od sobe do sobe, da jih pozdravijo, jim zaigrajo partizansko koračnico ali zapojejo borbeno ali narodno pesem, pokažejo svoje recitatorske tpcsofo-nosti in tudi ne pozabijo na svojo plesno umetnost. Ob vsakem talcem obisku se poglobi naše bratstvo in enotnost, povezanost prebivalstva s hrabro armado. Žene. organizirane v AFŽ, nas nikoli ne obiščejo praznih rok. Vsak ranjenec prejme darilo. Pa naj bo darilce še tabo skiomno, nam je vendar dokaz prisrčne ljubezni. Marsikatera od njih nima danes svojega moža, sina ali brata, ker se je žrtvoval za svobodo. Ranjeni borci vojne bolnice smo hvaležni za vsako pozornost in za vsak dokaz ljubezni do nas. Ko borno zdravi, bomo šli tem bolj voljno zopet vrak na svoje delo za srečo naše skupne domovine.	I. Reberščak
AGRARNI INTERESENTI NA VELIKEM KAMNU
Na letošnjo svečnico so se zbrali pri. tov. Francu Bogoviču na Velikem Kamnu agrarni interesenti, po večini sami delovni ljudje in borci, ki so res potrebni kakega koščka zemlje. Na sestanek je prišla tudi delegatila iz Novega mesta in nam podrobno razložila namen in pravice, ki izhajajo po zakonu o agrarni retarmi. Predsednik odbora za agrarno reformo Karel Strel z Velikega Kamna je nato prebral spisek, katera zemlja spada pri nas pod agrarno reformo, nakar smo se lahko podrobneje posvetovali o razlastitvi posameznih velikih posestev.
Dne 10. t. m. pa je bila skupščina delegatov nabavljalnih in prodajnih zadrug, ki eo se združile v centralno zadrugo. Prišli so delegati iz Raj-henburga in Sevnice in Velikega Kamna, Osrednje vodstvo bo na Senovem. Po tem načrtu bo mnogo pridobljenega s hitrejšim in točnim poslovanjem. V Koprivnici so v šoli priredili mladinsko igro, h kateri je prihitelo ljudstvo iz vse okolice in je ganjeno sledilo res lepemu nastopu šolskih otrok.
PROSVETNO DELO V LOGATCU
Pri vsaki prireditvi je dandanes dvorana Ljudskega doma v Logatcu polna. Prihajajo tudi ljudje iz Martin-hriba, ki si jih včasih redko našel po dvoranah kulturnih domov. Prebivalstvo vseh logaških vasi stremi po prosvetnem napredku. Med prireditvami so imele največ uspeha »Razvalina življenja«, akademija dijaštva z gimnazije, komedija »Trojčici« (ki je bila uprizorjena trikrat v Logatcu, dvakrat na Rakeku in enkrat v Starem trgu), nadalje proslava na dan proglasitve republike in proslava Prešerna. Prešernov kulturni teden je lepo pričal o zavednosti Logatčanov. Gimnazija je priredila svečano akademijo v Narodnem domu, nato smo si ogledali razstavo partizanskega tiska v prosto: & gimnazije. Zvečer je ponovno bHa Prešernova proslava, pri kateri so poleg ljudske šole in gimnazije sodelovale vse organizacije.
Naša nova gimnazija je mnogo pripomogla k prosvetnemu preporodu našega kraja. Nameščena je v skromnem poslopju, a omogočila je mnogim sinovom in hčeram malih ljudi, da so prestopili njen prag. Profesorski 2bor se je hitro vživel v nove razmere, se povezal z drugimi organizacijami % starši 1er po vseh močeh podpira proBvetmo delo v Logatcu Prav na razstavi partizanskega tiska so Logatčani to lahko opazili. Gimnazija je tudi poskrbela za večerni tečaj ruščine, ki ga poseča okrog 60 tečajnikov iz vseh slojev. Nadalje smo odprli ljudsko univerzo s predavanjem dr. Franceta Škerla »O skupnosti slovanlfcih narodov«. Takih predavanj si Logatčani še želimo. V našem ljudskem izobraževalnem svetu so zbrani zastopniki vseh organizacij. Ta svet je dobro poprijel za delo ter ustvaril lepe odnose med društvi, zlasti pri izvajanju kulturnih prireditev. Duh tekmovanja je zajel vsa naša društva in organizacije.
Andrej Trkman
ORGANIZACIJE V SLOVENSKI BISTRICI NA DELU
Organizacije v Slovenski Bistrici tekmujejo med seboj. Naše žene so imele samostojno kulturno prireditev, ki je bila uvod v Prešernov te-
den.	Prireditev je bila prav skrbno pripravljena. Pel je ženski pevski zboir, nastopili bo igralci v zadovoljstvo polne dvorane, sodeloval je društveni salonski orkester, ki je za nas velika pridobitev. Zasedba še ni popolna, a za marec je v prijpravi koncert. Igralci orkestra so se dela lotili z voljo in veseljem. Naša mladina. ki je prva v prosvetnem délu, je vprizorila 9. in 10. t. m. »Pesem s ceste«. Obakrat je bila dvorana polna in igra izvrstno podana. V nedeljo 17. t. m. je naša mladina gostovala v Konjicah. V okviru kultur-
is
mladih umetnikov, ki razstavljajo v Domu kulture umetniške izdelke, ročna dela in pesmi. Prireditev zasluži vse priznanje. Prešernova proslava je bila 8. t. m. skupna, s sodelovanjem vseh organizacij. V Prešernovem tednu smo odprli knjižnico in čitalnico. ZMS je prispevala za knjižnico 4000 din. še nekaj več pa sindikalna podružnica cestarjev, ki je dala ves čh-ti. dobiček lastne zabavne prireditve. Rdeči križ ima v nižji gimnaziji vsak torek in petek zvečer poljudna zdravstvena pieda-vamja. Dobro in potrebno bi bilo, če bi se ljudje bolj zanimali za talco važna strokovna predavanja. V prvomajsko tekmovanje so vključene že vse naše množične organizacije in sindikati. Želeti je treba, da se izvede tekmovanje tudi med vasmi, bodisi glede dviga higiene po vaseh in domovih, glede ureditve gnojišč in čiščenja sadovnjakov, obdelave zemlje in setve, oddaje semenskega krompirja, mleka in drugega. Vsi načrti naše obnove pa morajo biti seveda tudi izvedeni Za lepoto svojega mesta opravljajo Bistričani prostovoljno delo, podirajo bunkere ob sodišču in ravnajo, svet tam. kjer bo nova tržnica. Delo bo trajalo še kak mesec dni Tako je Bistrica pridno na delu in je treba le še, da bi eo-delovald tudi tifeti, ki rajši streljajo izza vogalov, pa bi bilo vse dobro in prav.
PROSVETA
V SENOVSKEM REVIRJU
Že na svečnico nas je Prosvetno društvo na Senovem iznenadilo s pestrim sporedom v proslavo Franceta Prešama. Pevski zbor pod vodstvom delegata gimnazije in pevovodje tov. Bogomila S.cobemeta nam je res tako lepo zapel, da si je zaslužil burno ploskanje občinstva in je moral nekatere točke ponoviti. Solistični nastopi in deklamacije so bili prav tako vse'pohvale vred»! Tako je celotna prireditev žela zasluženo priznanje. Dne 8. t m. je pesnika preplavila šolska mladina, v nedeljo 10. t. m. pa je mladina nove senovske gimnazije in osnovne šole zaključila Prešernov teden z deklamacijami, pevskimi točkarpi in igro »Mezinček«. Uspeh je bil zelo lop. še zlasti zato, ker je znaten čisti dobiček namenjen ustanovitvi šotrice knjižnice. Nie dvomimo, da bo senovsko šolstvo z novo gimnazijo poslej pogostokrat por-krbelo za tako lepe prireditve.	VI. St.
PADLIM DIJAKOM
PTUJSKE GIMNAZIJE
V Okviru kulturnega tedna je bila v veži gimnazije v Ptuju odkrita plošča dijakom in profesorju, ki so padli v osvobodilni vojni za domovino. Proslave se je udeležilo veliko število mladine, profesorski zbor, zastopniki oblasti in mnogo občinstva. Tov. Mirteo je po uvodnem go; varu odkril ploščo in jo izročil šolski oblasti v vamrivo. Naito je profesor pisatelj Ingolič v jedrnatem govoru prikazal delo naših padlih tovarišev in naporno pot. po kateri so morali hoditi dijaki ptujske gimnazije, saj so se morali že v bivši Jugoslaviji boriti tudi proti pritisku hitler jan-skih napetežev.
Ta plošča nam ne bo te v spomin, temveč tudi v opomin, da bomo zmeraj ljubili in čuvali to, kar smo si s .tolikimi žrtvami pridobili ški
VINIČARJI IZ KAMNICE,
ROŠPOHA Ш BRESTERNILE SO DOBILI ZEMLJO
Dne 30. januarja je bila razdeljena zemlja v Kamnici inRošpohu.7 družin je dobilo po 2 do 4 ha zemlje. Ob tej priliki je kap. Flan Dzuranc, ki je bil borec od 1941. leta. daroval za tit-kovni sklad 100 din. Razdeljeno je bilo Bregarjevo, Rakovo, Komau-erjevo, Brandstetterjevo, Holcinger-jevo posestvo in še drugi manjši kompleksi skupaj okoli 43 ha zemlje.
POŽGANO VAS OBNAVLJAMO
Mi prebivalci Jamnika na Gorenjskem se spominjamo 27. februarja 1944, ko je naša lepa gorska vasica postala žrtev nemškega okupatorja in bila popolnoma uničena. Rešili ano si le golo življenje in živino. Padel pa je naš tov. Jemej-ček. Takrat se je zadrževala pri nais Prešernova brigada sredi najtežjih borb e podivjanimi sovražnici.
Danes se ifaudimo z vsemi močmi, kako bi spet obnovili požgano vas. Pomagati maramo drug drugemu, da bodo s skupnimi močmi ¿pet vstali novi domovi. Nismo klonili v preteklosti in zato tudi danes ne klonimo, ko smo si začrtali pat: z udarniškim delom za obnovo Jamnika, za obnovo vse naše domovine Federativne ljuddre republike Jugoslavije. Mladina Nemilje-Njivca
SV. LUCIJA OB SOCI
Z geslom »Prešeren z besedo oral je ledino, Tito je z orožjem otel domovino,« so v nedeljo dne 17. t m, gojenci dijaškega doma v Tolminu priredili pri nas lepo Prešernovo proslavo. Primorski Slovenci se dobro zavedamo, kaj in koliko dolgujemo Prešernu, ki se je že pred sto leti boril za svobodo. Svojo hvaležnost do Prešerna in zaupanje v pravično stvar je naše ljudstvo pokazalo tudi pri tej prireditvi, ki se je je udeležilo v obilnem številu in z velikim zanimanjem sledilo izvajanju posameznih točk.
Spored te prireditve je bil zelo pester in zanimiv- ter je obsegal 15 točk. Delegat gimnazije _tav. Klavora je v svojem govoru očrtal življenje in delo Prešerna, sledile so deklamacije izbranih pesmi, petje, zborne recitacije in narodni plesi; izredno je navzoče navdušil pevski zbor, ki je žel mnogo odobravanja.
Želja nas vseh je, da bomo prihodnjo Prešernovo proslavo praznovali j? svobodni Titovi Jugoslaviji, j. S.
AGRARNI INTERESENTI IZ JURKLOŠTRA CENTRALNEMU KOMITETE KPS
Agrarni ihte: esenti k Juitiloštia pri Celju so 25. L 1946 pri de.:-..-; zemlje poslali Centralnemu komiteta KPS naslednjo resolucijo:
»Čutimo dolžnost izraziti hvaležna:! našitn partizanom, ki so pog Vašim vodstvom osvobodili delovno ljudstvo izkoriščevalcev. Srečni smo da so se rodili ljudje, ki so nas o e budili k tisočletnega hlapčevstva Pokazali so nam, da smo enaka! vredni člani človeške družbe in ne samo predmet izkoriščanja. Sporna! smo. da so nas nasičevali v nepm-vični borbi proti Kcmunisični par iji z lažnivo propagando, proti tisti Par-tiji, katera edVsa moie zaščititi ljudstvo. Obljubljamo, da bomo cetsj; zvesti načelom osvobodilnega gibnj.j in stali na braniku proti vsem notranjim in zuna/njšm sovaražn kom nove Jugoslavije. Naj živi KP org nizator narodno osvobodilne borbe in rešiteljica zasužnjenih narodov! Naj živi FLRJ in njen modri voditelj maršal Tito!«
V	RESOLUCIJI CENTRALNEMU KOMITETU KFS GLASBENI DELAVCI NAGLAŠAJ0
SVOJO PRIPRAVLJENOST ZA
SODELOVANJE Z OSTALINI DELAVSTVOM
Ob priliki volitev delavskih zaupnikov 13. t. m. so poslali glasbeni delavci Akademije za glazbo Cen. tratnemu komitetu KPS sledečo brzojavko:
»Volitve naših delavskih zaupcfcv so izraz naše želje hoditi po ped, ki ate nam jo pokazali. Izrek;: Vam kot prvemu poborniku za Ijud-.sike pravice svoje neomajno zaupanje. Ta akt ni le simboličnega značaj ampak naj bo zunanja manifestacija trdne volje glasbenih delavcev sodelovanju z ostalim deSavsfcv Naj živi solidarnost vsega delovnega ljudstva! Naj žfflvl sindikalno gibanje! Naj živi KP Jugoslavije!«
Podobno resolucijo iao poslali pr sedniku Narodne vlade Slov Borisu Kidriču, ministru za pro Ferdu Kazalcu in ministru za m: strijo in rudarstvo Francu Leskoma.
743 PROSTOVOLJNIH DELOVNIH UR
Po vzpodbudi zavednih žena drugih jfcrajev, ki se često ogl; -v naših listih, smo se opogu: tudi me Leščarike, da povemo . ; o našem življenju. Z delom smo : bolj v začetku in zato je še tferomn Vendar pa amo se z ljubeznijo lot: nalog, ¡ki smo' jih dolžne storiti. ; meseca sepitemb.a smo napravile prostovoljnih delovnih ur. Pripre Ijale amo darove za invalide in rejence, enako amo se trudile za obd ritev naših otrok Mnogo veče -smo préndele, ko amo izdelovale c< pate za naše ranjene borce.
¡Priteghili so na|. tudi k sacriate mu delu, ¡ki smo se mu rade odzv in poskrbele za pomoč revnim v:., čarnem. Večjo äktb smo posveti tudi dečjim domovom.
Žene iz Lesc
ŽENE IZ VIRA PRI DOMŽALAH
V nedeljo 10. t. m. smo im množični se.tanek, ki naj bi bil pr: lomnica v našem delu. Odstraniti čemo vse здраке. ki smo jih de. do sedaj in posvetiti več pozorno politični izobrazbi ¡Pri volitvah or bornie smo izvolile tudi nekaj nov;
Na našem sestani-su smo se spor te našega velikega pesnika Fran.. Prešerna. Sklenile (smo, da bom tudi me sledite njegovim besed: in skrbele za dvig naše kulture, vsem delu pa hočemo bili požrtv-valne. ot:esti se moramo sebične, in delati za blagor skupnosti. Tir žene. ki niso v naših vrstah, hcč. mo pritegniti v organizacijo in ji prikazati smisel in potrebo rti upr, e dela.	Žene iz V‘rs
DOM LJUDSKE PROSVETE V DOLENJSKIH TOPLICAH
je ob prireditvah vselej dobr obiskan, prav posebno pa je to bi! v O.sviru kulturnega tedna. Ljudska univerza je priredila poleg drugi: rednih predavanj dve predavanji Prešernu in slovenski književno - t Eno predavanje je bilo doma. drugo pa v Podturnu. Prešernova p.o tava z obsežnim sporedom je bila 8. fe biuarja zvečer v okrašeni dvora Doma ljudske prosvete. Zlasti vsem ugajalo petje moškega zbor Splošna želja ljudstva je, da bi naš pevski zbor ¡kmalu spet nastopil.
KAPELA PRI SLATINI RADENCIH
Kmetijska nadaljevalna šola pri Kapeli se bliža h koncu. Obiskovalci so se poleg računstva, slovenščine, zgodovine narod- osvobodilnih bojev jugoslovanskih narodov ter državo-znanstva učili zlasti ¡kmetijstva in gospodinjstva. Posebno veselje je vzbudil pouk iz sadjarstva, saj je ravno sadjarstvo v naših krajih zelo razširjeno in zato zelo važna go spodarska panoga- Večina mladine bo ostala na svojih domovih, neka teri pa bodj odšH še na razne kmetijske odnosno gospodinjske šole.
Uspeh, ki ga je dosegla v tem kratkem času kmetijsko nadaljevalna šola, je dokaj zadovoljiv. K
TEHNIŠKI TEČAJ NA GIMNAZIJI
V	PROKUPLJU
Na gimnaziji v Prokuplju se pričel tečaj za bodoče tejhnike. ¡1 tečaju predavajo fiziko, kemij opisno geometrijo, geodezijo in dr ge predmete. Namen tečaja je, t teoretično in praktično pripravi d jake ter dijakinje 7- in 8. razrer gimnazije za študij na visoki šo Praktično délo bo po delavnicah, i stavbah in - cestah. Tečaj ima gra< beni ter strojno-tehnični odsé Kmalu pa bodo pričeli tudi s pred Kanji iz geologije, izr mineralogy
'ARJA.
^ SLOTERSn
POKOCE VALEČ
STRAH 7
Kaka) so omejeni obiski
pri bolnikih na
Te dni je izdalo ravnateljstvo Mt-jjičniii bolnišnic v sporazumu z deka-satom in predstojniki klinik naredbo, po kateri so obiski pri bolnikih dobljeni samo ob sredah, sobotah in nedeljah od pol 13 do pol 15. Ta saredba je prišla iznenada, povzročila je nezadovoljstvo in nesporazume, zato ne bo odveč, če pogledamo razloge, ki so odločilno vplivali na e odločitev.
Omejitev obiskov rt bila sklenjena faradi trenutne potrebe, temveč se ¡e ta potreba pokazala že v vseh .reteklih 20 letih. Tako omejitev so ¡alitevali vsi zdravniki, zlasti pa bolničarsko in strežniško osebje. Vprašanje omejitve ohiskov je bilo nešte-pkiat na dnevnem redu, a je zaradi iubega miru ostalo vedno nerešeno, fudi bolniki sami, zlasti oni, ki so ¡ili operirani, so ponovno prosili, naj je obiski omeje.
Klinike so zdravstvene ustanove, na katerih bolnik išče zdravja svoji joieznl Istočasno so to zavodi, ki služijo vzgoji naraščaja, naših bodo-k zdravnikov. Klinike imajo svoj liani red, ki je sestavljen v korist skupnosti, higiene in čim boljše medicinske službe. Bolnik, ki je sprejet oa kliniko, stopi v to novo skupnost n zanj velja hišni red. Da bi se bolnik mogel v resnici vživeti v nove iiike in da bi se mogel podvreči oedicinskemiu pregledu in zdravljenju, mora biti ločen od svoje obi-le okolice. Samo taka izolacija e bolniku v korist in istočasno je ¡sr đotočano vse zdravniško delo na ¿anje in pomoč bolnikovemu sta-iju. Nikjer ni to tako jasno kakor ir, otrokih. Pregled in zdravljenje ir. malih bolnikih je šele takrat v pr i meri mogoče, kadar je vpliv nske okolice izločen. Tudi poli človek ne ljubi v svoji bolezni s;: rovnih obremenitev in mu le-te ¿eli jo težave.
i niso samo zdravniški razlogi, k: zahtevajo tako izolacijo. Bolnik eau želi, da se loči od vsakdanjih ul- ; m da se posveti skrbi za svoje *d: vje. Naše klinike in zdravstveni »a- odi so grajeni v duhu starega ra_ EV" ovarija bolniškega obrata; takrat ule velike bolniške sobe z mnogi posteljami osnovni pojem hospital nacije. V sobah, kjer leži mnogo ikov, sta obzirnost in razumele skupnosti zelo važni. Tudi so kih sobah bolniki z raznimi bolez-. Da, v isti sobi so operirani h iki in taki, ki čakaj0 na opera-Duševno razpoloženje je v taki liski sobi na meji strpljivosti in manjši povod • prinese nemir in ed. Zato je v takih pogojih po-bna čvrsta discipliniranost ne sa-bolniškega osebja, temveč tudi oinikov.
Bolnik ki ga zdravijo, ima po terapevtki: m načrtu odrejena zdravila, dijeto in zdravniško metodiko, je zdravljenje v teku, je bolnik še vnem ravnotežju; to je neob-no potrebno, da doibi zaupanje v .mika, ki se stopnjuje, če se bofe n boljša.
avno zdravstveni interes zahteva, se v klinikah, kjer je zlito veliko È* . ilo bolnikov, skrči možnost pre-i infekcijskih bolezni na naj-.jšo stopnjo verjetnosti. V porod-cah je vsaka najmanjša infek-prinešena od zunaj, lahko usoina, ne samo za posamezno polico, marveč za ves zavod. Med t- nfekcije štejemo tudi tako imeti- me »sepse«, s katerimi so kirurgi oddelki nekajkrat napravili stno poznanstvo. Samo najstrož-igiena in nadzorstvo lahko v tavu primeru odvrne nesrečo.
slednjič, vse, kar se odloči v iru zdravstvenih zavodov in kli-mora biti v prid bolniku in v ist ljudskemu zdravju.
Kar je opisano, nam je razumljiv0 h jasno. Manj razumljivo pa nam Je če naglasimo, da so vprav bolli obiski največji sovražnik tega abnega notranjega ustroja kli-Jtk in bolnišnic. Prvič je število obi-»¿uvaJcev ogromna Bolnika ne priče obiskat samo naj ožje sorodstvo, temveč tudi znanci in prijatelji. Po-»ebno mnogo take druščine se nähere ob slabem in deževnem vremenu Obiskovalci pridejo, nagnetejo •e okrog bolnika in ker je na njegovi postelji za vse premalo prodora, posedajo po vseh ostalih po-ïteîjah. S seboj prineso prah, blato n zelo pogosto tudi živo nesnago, katero poklonijo bedniku in njegovim «esedom. Med obiskovalci je tudi tak, ki je bolan na pljučih, pa tega mogoče niti ne ve. Med otroke, ki •o v bolniški oskrbi, pridejo matere c otroci. Tudi ti lahko prineso s se-»j kako nalezljivo bolezen, kar se Je že toliko in tolikokrat zgodilo.
V bolniško soba ki je že itak prenatrpana, se nagnete prav visoko ftevilo obiskovalcev, ki dobesedno »blegajo bolnika, žal smo videli zelo malo obzirnosti obiskovalcev do bolnikov. Obiskovalec ne ve, da škoduje bolniku, če mu prinese hrano, katero tahteva, a je ne bi smel užiti. Hotko smrtnih posledic smo doživeli teradi take neodgovorne požrtvo-Tainosti obiskovalcev!
Obiskovalec prinese nemir ▼ baltiško sobo. Več obiskov imajo bolniki iz mesta, medtem ko bolniki z iežele s težavo gledajo te ogromne množice ljudi In jestvin. Duševno uravnovešeni bolnik, katerega je ■¿ravniku uspelo umiriti, postane Po množičnih obiskih nezaupljiv, nemiren. Poglejte bolnike po takih na-Talih obiskov, pa boste videli po-Habšanje njihovega stanja! Tega ■blskovalec seveda ne vidi In tudi »e prizna.
Donašanje hrane bolnikom je prehodno dovoljeno lz razumljivih rzrokov, toda pravilno je, da se hrana bolniku od zunaj ne sme prinašati. Bolnišnice niso okrevališča, temveč mesta, kjer bolnik dobi primemo zdravljenje, v katerega spada tudi odmerjena prehrana Koliko
bolnikov j» že umrlo zaradi prevelike dobrote obiskovalcev!
Zamislimo al sobo, kjer leže bohne žene. Obiskovalci obeh spolov se nagnetejo v to sobo in ostanejo tam po dve uri. Ali veste, kakšna telesna ovira so taki obiskovalci? Ali veste, kako bolniki komaj čakajo, da obiski odidejo?- Ali ste že kdaj razmišljah o tem?
Koliko infekcijskih bolezni je že bilo po obiskih zamašenih v bolniške sobe! Bolnik je po operaciji v stalni nevarnosti: obiskovalec Ima influenco; katero prinese svojemu bolniku, odkoder gre infekcija po vsej sabL Ali veste, koliko je ljudi po operaciji umrlo prav zaradi take influence,
Vprašajte bolničarsko osebje, koliko mora čistiti sobe po obiskih. Obiski kadijo v bolniških sobah, mečejo po sobah čike, prihajajo z blatnimi čevlji in sploh poslabšajo v vsakem, pogledu higienske pogoje.
All veste, da bolniško osebje po obiskih čisti več ko dve uri vse bolniške prostore? Ali je to potrebno?
Doživeli smo celo to, da so obiskovalci bolniku prinesli posebna
zdravila, češ da ona lz bolnišnice niso dobra. In še nekaj: delavec in kmet imata, kar se tiče obiskov in občutka skupnosti in obzirnosti, veliko več razumevanja kakor meščan, Ti redko zahtevajo kakšne posebne olajšave, medtem ko meščan želi povsod izjemo.
Omejitev obiskov ni Iznajdba ljubljanskih zdravstvenih ustanov. V vsem civiliziranem, svetu je to že pravilo. Pri nas je ta omejitev prišla zelo pozno. Jasno je, da bo še vedno neko število izrednih primerov, kjer je nujno potrebno odobriti posebne obiske. Toda to so izjeme. V prid bolniku pa je: čim manj obiskov in čim manj zunanjih vplivov!
Ko je ta odredba izdana, je to storjeno iz globokega prepričanja, da koristi bolniku. Nikjer nista tako važna skupnost in občutek potrebe po skupnosti kakor v zdravstvenih zavodih. Prav zato smo prepričani, da bodo naštete razloge vsi upoštevali in razumeli. Le če bomo dobili tudi podporo s strani obiskovalcev, bom0 naše zdravstvene zavode тако uredili, kakor to zahteva sodobna medicinska znanost
Dr. Božidar Lavrič.
EVANS O V GAMBIT Sokolskij — Lilienthal
Moskva, šampionat 1944.
1. e4, e5. 2. Sf3, Sc6. 3. Lc4, Lc5.
4.	b4, L'o6 [Kdo še igra gambit starega angleškega kapitana? V mojstrskih partijah je prava bela vrana, črni noče sprejeti gambita, kljub temu ostane partija zelo živahna.] 5. a4, a6. 6. Sc3, Sf6 [Po d6 bi črni težko prišel brez oslabitve do rokade, n. pr.: 7. Sd5, La7. 8. d3 ali še ostrejše: 8. b5, ab5. 9. ab5, Sce7. 10. b6! itd.] 7. Sd5, Sxd5 [črni igra na prehodno žrtev figure; SXe4 bi bilo prenevarno: 8. 0—0, 0—0? 9. d3, Sd6.
10.	Lg5, De8. 11. a5!, ah boljše 8... Sf6. 9. Se5:, 0—0! (ne Sxd5. 10. SXf7, Kxf7. 11. LXd5+, Kf8 (e8). 12. Lb2 s silnim napadom, niti ne 9... SXe5. 10. Sxb6, Sxc4. 11. Tel+ itd.) in beh napad premalo obeta. Na 7 ... SXe4 ima beh bolj divje nadaljevanje 8. d4, n. pr.: Lxd4?. 9. Sxd4, Sxd4. 10. Dg4, SXc2+. 11. Kfl, 0—0.
12.	Ta2 itd.] 8. ed5, e4! 9. dc6, 0—0! [Slabotno bi bilo ef3. 10. Dxf3, De7+.
11.	Kdl, dc. 12. Lb2!, 0—0? 13. Dg3, g6. 14. Dc3 z matom] 10. 0—0! [Tudi za belega je rokada najboljša, kajti na Se5? je neprijeten odgovor Df6!, cd7 ali cb7 bi pa samo črnega
razvijalo] 10___ef3. 11. DXf3> dc6.
12.,	a5, La7 [črni ne pade v past: Dd4? 13. Db3!, Dxal. 14. Lb2 in pozneje Dc3 z zmago] 13. c3, Le6 [Ostroumna in aktivna obramba črnega je dovedla do poenostavljenja in zdaj ponuja menjavo lovcev, da bi pritiskal na točko f2] 14. De2, Lxc4.
15.	DXc4, Dd5. 16. Dxd5, cd5. 17. d4, c6. 18. Lf4, Lb8. 19. Lxb8, TaXb8. 20. Tfel, Tfe8. 21. Kfl, Kf8. 22. Tadl, Tbd8 položaj je povsem izenačen ter sta se nasprotnika pogodila za remis. Svojevrstna partija, v kateri sta si bila napad in obramba enakovredna. V nasprotju s starimi romantiki, pri katerih je bila obrambna tehnika zelo šibka ter je bilo zato vse polno naglih polomov.	A. P.
ANGLEŠKA IGRA Christoffel — Miese» Hastings 1945/46.
L c4, c5. 2. Sc3, Sc6. 3. Sf3, Sf6.
4.	g3 [Preprostejše je takoj 4. d4 s prehodom v nekako siciljaiisko igro] b6. 5. d4, cd4. 6. Sxd4, Sxd4. 7. DXd4, Lb7. 8. e4, g6. 9. Lg2, Lg7. 10. 0—0, 0—0, 11. e5 (?) [Kmet gre na preveč izpostavljeno mesto; boljši načrt je bil 11. Dd3 z 12. Le3 in Tadl]
11... Lxg2. 12. KXg2, Se8. 13. De4, Tc8. 14. Lg5 [Izsilil f6 ter se znebi izpostavljenega kmeta e5; črni pa zato dobi linijo f in tempo] 14____f6.
15. ef6, SXf6. 16. De2, Tc6. 17. Tadl, Da8. 18. Kgl, Te6. 19. Dd3, Td6. 20. De2, TXdl. 21. Txdl, Dc6. 22. b3, e6 [šele v 22. potezi se prvič premakne eden izmed črnih središčnih kmetov; vidimo, da zna stari romantik tudi hipermoderno igrati] 23. Dd3? [Beh premalo pazi na ražlične črne grožnje; tu naj bi ne izmenjal nevarnega skakača z 23. LXf6 in nato igral 24. Se4 in ev. Dd3, pa bi partije ob pazljivi igri ne izgubil] 23... Sg4!. 24. Lf4 [Črni ni grozil samo Sxf2 ampak tudi Sg4— e5— f3+; na 24. f4? bi sledil konec z Dc5+. 25. Kg2, Df2+. 26. Kh3, Dxh2+, 27. KXg4, Dh5 mat] 24... g5! [Stari napadalec se prav nič ne obotavlja] 25. f3 [Lovec se seveda ne sme umakniti; tudi 25. h3 bi ne zadostovalo: 25 ... SXÍ2!. 26. Kxf2, gf4. 27. g4 (gf4,
PRESKRBA
DELITEV SALAM
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane bodo prejeli v soboto 23. t. m. od 7. do 12. ure dopoldne pri svojih stalnih mesarjih od črke A do C in pri mesarjih: Dolenc Vinko, Dolinšek Josip, Dolničar Franc, Gornik Anton in Jesih Anton, Nove Jarše, na odrezke I-15b in HL35b živilskih nakaznic, izdanih od MLO, odseka za preskrbo ▼ Ljubljani, po lOdkg salam.
Prodajna, cena za 1 kg je 50 din.
Zgaraj označeni mesarji naj dvignejo salame v petek 22. t. m. od 14. do 16. ure pri Slamiča na Gospa svetski cesti 6.
Neprodano salamo vrnejo mesarji ‘brezpogojno do 15. ure v soboto dne 23. t. m. na mestno klavnico.
Obračunavanje odrezkov bo javljeno naknadno.
TXf4+ in Tf3. 28. Kgl, Tf3, na 28. Kg3 pa Le5) d5 itd.] 25 ... Dc5+. 26. Kg2, Df2+.	27. Kh3, DXh2+. 28.
Kxg4, TXf4+! in v naslednji potezi mat. 81 letni mojster Mieses je'štirikrat mlajšega švicarskega prvaka premagal tako, kakor je podiral nasprotnike v svojih najboljših letih.
A. P.
SAH V DOMU ARMIJE
Preteklo sredo je moštvo Doma armije za prijateljsko srečanje izbralo močno moštvo bežigrajske šahovske sekcije, kateremu je moralo podleči z rezultatom 6 in pol proti 13 in poL Izgleda, da je moštvo Doma armije bilo žrtev svoje dobre volje in hvalevredne iniciative, temu dvoboju dati čim bolj množičen značaj. Točnost te trditve najbolje vidimo, če pogledamo posebej rezultat na prvih 10 ploščah in posebej onega na drugih desetih. Medtem ko so »armejd« na prvi polovici dosegli odličen rezultat 5:5, kljub temu, da so tam za nasprotnike imeli nekaj prav dobrih igralcev, ki so *e plasirali v semifi-nalni turnir matičnega krožka, so na zadnjih desetih ploščah doživeti kar »katastrofalen« poraz, kakor sami priznavajo. Medtem ko sta na prvih ploščah manjkala odlični Nedeljkovič in major Fočkar, je na zadnjih ploščah igralo nekaj igralcev, ki jim je to bil prvi »javen« nastop. Posamezni rezultati:
Kumelj : major dr. Valentinčič 0:1, dr. Golež : Ivanščak	Samobor.:
Bizilj 14:34. Udovič :patp. Epih 1:0, Orehek : Kraš 0:1. Radovan : zaist. Radi 0:1, Langus : Ivič 0:1, Gjergjek : major Patrlj 1:0, Kačič : Peričič 1:0, Jagodič : dr. Gantar 1:0, Kocjan : Kržišnik Уг-У4. Detela : Krika 1:0. Žužek: Šafarič 1:0, Velikanja : kap. Rogu-šič 1:0, Keržan : vodnik Simiundža 1:0, Zor : Colarič 1:0. Prek :kap. Pfau 1:0, Bitoncelj : Rakove 1:0. Mihelič: por. Pantič 1:0. Braz : Jemlio 0:L
SAH NA JESENICAH
V petek 15. t- m. je šahovski odsek priredil brzotumir za prvenstvo odseka v februarju. Igralu je 28 igralcev. ki so bili razdeljeni v 4 skupine. Zmagovalci posameznih skupin so odigrali finale in si razdelili mesta takole: 1. Prybdl, 2- dr. Penko, 3. Pro. šem, 4. Pristov.
13.t. m- je bil zaključen splošni turnir 'odseka, na katerem je igralo 42 igralcev, razdeljenih v 4 skupine. 20 igralcev, ki so v skupinah dosegli nad 50 odstotkov dosegljivih točk, bo v kratkem pričelo s polfinalom-
Pravkar se vrši tudi turnir mladine. 23 mladih nad obudnih igralcev preizkuša svoje znanje. Na j mlajši med njimi, komaj 8 letni pionir Dušan pravi, da najraje igra šah, ker je tako »luštno in zanimivo«-
Vsako sredo zvečer je odslej tudi tečaj za novince in teoretični tečaj za slabše igralce. Tečaj je v kazini in. vabimo vse začetnike,da se ga udeležujejo v čim večjem številu-
SAH PRI SINDIKALNIH PODRUŽNICAH I. IN II. TELEFONSKE SEKCUE
Šahovsko življenje je izredno pestro Dvakrat na teden so igralni ve. čeri in enkrat tedensko je šah. tečaj-Odigrali smo kvalifikacijski turnir z 18 udeleženci. Zdaj je v teku glavni turnir, ki je razdeljen v 2 skupini.: 10 boljših in 11 slabših- 2. februarja je imel tov. Konič. bivši prvak Maribora in sedaj eden izmed najmočnejših ljubljanskih amaterjev pri nas šahovsko predavanje in simultanko proti 24 šahistom. Izmed naših je bil uspešen ing- Petrič, ing. Leske je remiziral, 22 naših pa j d podleglo. Veliko pozornost je vzbudil najmlajši udeleženec na simultanki, štirinajstletni Bajec. Po mnenju tov. Konica je izrazit šahovski talent- V kratkem bomo igrali dvoboj s sindikalno podružnico tramvajarjev na 12—14 deskah. Za spomlad pripravljamo gostovanje v Maribora proti tamkajšnji telefonski sekciji.
SAH V KRANJU
13.	1 m. amo začeli s kvatifflfcact}-skim turnirjem, za katerega ee je prijavilo blizu 50 igralcev, iz česar se vidi, da je zanimanje za šahovsko igro v Kramrju zeflo veliko. Podeljeni amo v štiri skupine po 12 igralcev, od katerih bodo prvi trije odnosno štirje iz vsake skupine igrali v finalnem tekmovanji Na ta način bo
mo frnqntn Imeli Izbrano prvo moštvo,
a tx	rezultatov bomo lahko
določili drugo garnituro. Ker je odriv velik in se še vedno prijavljajo novi pmi, lahko računamo • tem, da bomo 'v najkrajšem času razpolagali s treni garniturami moštev, kar bo igralo značajno vlogo pri medmestnih tefamovamjih. Zanimivo je tudi dejstvo. da ata se za kvalifikacijski turnir prijavili in tudi igrata dve tovarišici
FINALNI TURNIR MARIBORSKEGA ŠAHOVSKEGA KROŽKA je v polnem teku. Udeležujejo se ga vsi najboljši igralci krožka z Izjemo prof. Stupana, ki je službeno zadržan. Turnir vzbuja splošno pozornost in zanimanje med šahisti zlasti,
kar Ja btt»
sečenj ▼ tridfli. Tudi ▼ kvalitetnem oziru je turnir na dostojni višini. Da nudijo poeameml udeleženci najboljša, g» n. pr. iz tega, da veafe do
skrajnosti izrabi Cas za гашпШјапje, kar nemalokrat privede do dramatične časovne stiske in do prekinitve partij. Po šestem kolu se je nepričakovano »vseded« na vrh tablice Benedičič, toda znano je, da je uspeh laže doseči, kakor pa braniti...
Stanje po 6. kolu: Benedičič 5%. Kukovec 4, Bien In Mišura po ZÍ4, Ostanek 3 (1), Muzlovič, Rupar In Železnik po 3, Cizelj im Lobkov po 234 d), Lukeš Boško 2%, Milfeiner 2 (1), Reinsberger 2, Žižek 1% (1), Pliberšek 1 %, Audič 1 (1), Macuñ in. Nosan Franjo po % točke.
Dnevne vesti
Koledar
Petek, 22. februarja: Stol sv. Petra.
Spominski dnevi
22.	H. 1943. — Bitka koroških partizanov z Nemci pri Sv. MIMavžu
ob Dravi.
22.	H. 1944. — Padri v Zavodnjah partizanski pesnik in borec Karlo Destovnik-Kajuh, star komaj 22 let
22.	IL 1944. — V težki borbi j« padel na Graški gori pri Slovenj-gradcu partizan Janez Weiss.Be-lač, akad. kipar, član kulturniške ekipe XIV. divizije.
Dežurne lekarne
Danes:	Lekarna Piccoli, Dunajska
cesta 6, lekarna Hočevar, Celovška cesta 62.
Vremenska napoved
za petek:
Po večini jasno, temperatura bo padla, mrzli severni vetrovi.
OSREDNJA LJUDSKA UNIVERZA
Danes ob 8. uri zvečer predava v frančiškanski dvorani tov. podpolkovnik Popovič Vojan: »O Rdeči armadi«.	447-n
NARODNO GLEDALIŠČE
Drama
Petek, 22. febr. ob 20. uri: Moliere.
Vidmar: šola za žene. Red A. Sobota, 23. febr. ob 20. uri: Moliere. Vidmar: šola za žene. Sindikalni abonma. Red SC.
Nedelja, 24. febr. bb 15.: P. Golia: Triglavske bajke. Izven. Ob 20.: Goldoni-Rupel:	Primorske zdrahe.
Izven.
Opera
Sobota, 23. febr. ob 20.: Proslava obletnice ustanovitve Rdeče armade. Nedelja, 24. febr. ob 11.: Matineja v počastitev spomina ob obletnici smrti pesnika Destovnika-Kajuiha. Ob 15.: Verdi: Traviata. Izven.
Matineja v počastitev obletnice Kajuhove smrti v Operi. Podružnica gledališča ESZDN bo priredila v nedeljo 24. t. m. ob IL uri v opernem gledališču matinej0 v počastitev obletnice smrti partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha. Pesmi bodo recitirali dramski igralci, uglasbitve bodo peli operni solisti, nastopila bosta operni zfoor in orkester pod vodstvom Sama Hubada in Rada Simonitija. Prodajo vstopnic je prevzel Krajevni odbor ESZDN.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, MESTNI DOM
Petek, 22. febr. ob 20.15: Spominski večer v počastitev članov 'šentjakobskega gledališča, padlih v času osvobodilne borbe.
Sobota, 23. febr. ob 20J.5:	»Tugo-
mer«.
Nedelja, 24. febr. ob 20.15 : »Tugomer«.
V šentjakobskem gledališču bo
drevi ob 20.15 spominski večer v počastitev članov šentjakobskega gledališča, padlih v času narodno osvobodilne vojne: Ajdiška Lojzeta, Hanžiča Ferda, Eyppra Ernesta, Kardelja Janeza, Kogoja Rada, Košaka Vinka, Starca Lada in Starca Staneta. Na sporedu so recitacije, spominski govor in petje. Sodelujejo vokalni kvintet Radia Ljubljane in člani šentjakobskega gledališča. Vstopnine ni. To soboto in nedeljo ob 20.15 pa bodo ponovili Jurčič-Levstikovo tragedijo »Tugomer«. Predprodaja vstopnic od petka dalje v poslovalnici Putnika, hotel Slon, in eno uro pred začetkom predstave pri. dnevni blagajni v Mestnem domu. Vstopnice, kupljene za nedeljsko predstavo 17. L m., ki je bila zaradi službene odsotnosti članov odpovedana veljajo za nedeljsko predstavo 23. t m.
Mariborsko gledališče
Petek, 22. febr.: Zaprto (generalka). Sobota, 23. febr. ob 20. uri: Collai-to: Beneški trojčki. Premiera Izven.
Nedelja, 24. febr. ob 15.: Bulgakov: Novi dom. Izven. Ob 20.: CollaL to: Beneški trojčkL Izven.
Slovensko ljudsko gledališče Jesenice Petek, 22. febr. ob 20: Proslava ustanovitve Rdeče armade.
Sobota 23. febr. ob 19.30:	GoHa:
»Princeska in pastirček«, premiera
Nedelja 24. febr. bb 15:	Golia:
»Princeska in pastirček«, L repriza
Nedelja 24. febr. ob 19-30:	Bor:
»Raztrgane!«.
Sreda, 27. febr. ob 19.30:	Grila:
»Princeska in pastirček«.
Sobota 2. marca ob 19.30: Cesar: ¿Utopljenca«, premiera Nedelja 3. marca ob 15.:	GoHa:
»Princeska ln pastirček«.
Nedelja, 3. marca ob 19.30: Cesar: »Utopljenca«, L repriza
KINEMATOGRAFI
Celje, Metropol: Finski film »Potepuhov valček«, tednik.
Ljubljana, Kodeljevo:	Češki	film
»Gabrijela«, tednik. Ob 20. uri. Ljubljana Matica: Češki film »Zakonske laži«, tednik. Ob 16.15,
18.15	in 20.30 uri.
Ljubljana, Sloga:	Francoski	film
»Melodija krvi«, tednik. Ob 16J5,
18.15	ln 20.15 uri.
Ljubljana Union:	Sovjetski	film
»Praznik mladosti«, tednik, Ob
16.15,	18.15 in 20Д5 uri.
Ljutomer: Francoski film »Decembrska noč«, tednik.
Maribor, Esplanade:	»Sporedi do-
mače proizvodnje«, tednik. Maribor, Grajski; španski film španska loi, tednik.
Ptuj: Ameriški film »Pesem mladosti«, tednik.
Potujoči kino — Mariborsko okrožje: »Albanija«, »Auschwitz«, tednik.
Trbovlje: Ameriški fHm Deževje pri. baja tednik.
SPOREDI 23. Ш 24. T. M. Bled: Sovjetski film »Zoj& Kosmo-demjanska«, tednik.
Domžale: Sovjetski film »Imj» oktobra«, tednik.
Dravograd: Sovjetski film »Sala.vat Julajev«, tednik.
Grosuplje: Angleški flhn »Osvobojence Afrike«, tednik.
Guštanj: Jugoslovanski film »Beograd«, tednik.
Ig: Sovjetski film »Sekretar rajonskega komiteja«, tednik.
Kamnik: Sovjetski film »Stalingrad«,
tednik.
Laško: Sovjetski film »Številka 217«,
tednik.
Mežica: Angleški fibn »Signal Is Alžira«, tednik.
Novo mesto: »Sporedi domače proizvodnje«, tednik.
Radovljica: Češki film »Gabrijela«,
tednik.
Rajhenburg: Sovjetski fibn A dan
vojne«, tednik.
Rogaška Slatina: Sovjetski film »Deklici se mudi na sestanek«, tednik. Ruše: Ameriški film »Mlada leta«,
tednik.
Slovenjgradem Jugoslovanski flhn »Koraki v svobodi«, tednik. Strnišče: Sovjetski film »Savom*«,
tednik.
Šoštanj: Ameriški flhn »Žena ja zgodovino«, tednik.
Škofja Loka: Sovjetski fibn ključek«, tednik.
št. Jernej:	Angleški film »Tthotap.
ci«, tednik.
Vevče: Italijanski flhn »Travietac,
tednik.
Vrhnika:	Sovjetski fSm »Četvero
src«, tednik.
Žalec: Angleški film »Njih devet«, tednik-
LJUBLJANSKIM NAROČNIKOM »SLOVENSKEGA ZBORNIKA 1945« Vse naročnike »Slovenskega zbornika 1945«, ki še niso knjige prejeli, prosimo, da knjigo dvignejo v pisarni Državne založbe Slovenije, prosvetno ministrstvo, Kongresni trg, pritličje, levo. Uradne ure so od 8. do 14. in od 16. do 18. — Državna založbe Slovenije.
Ministrstvo za narodno zdravje VLRS poziva štipendiste medicine z ljubljanske fakultete, da dvignejo štipendijo v Gledališki uL 11.
»Vino«, državno trgovsko podjetje v Ljubljani, obvešča: 1. Vino se Izdaja samo na podlagi nakaznic, ki jih izda pristojni Okrajni ljudski odbor (v Ljubljani Mestni ljudski odbor), odsek za trgovino in preskrbo. 2. Vino se izdaja vsak dan od 8. do
12.	ure razen ob sobotah. 3. Fizične in upravne osebe, ki prejmejo nakazilo za vino, morajo priti po vino z lastno posodo. Posoda mora biti. zdrava in čista ter žigosana od mero-sodnega urada 4. Litraža posode lahko presega največ 20 litrov nakazane količine. Kdor ne bo vpošteval gornjih navodil, ne bo mogel dobiti vina. — »Vino«, Ljubljana 444-n Upokojeni železniški delavci, Id prejemajo pokojnino iz sredstev pokojninskega fonda delavcev, kakor tudi osebni rentniki z delovno nesposobnostjo nad бб2/*, ki so bili upokojeni, oziroma Id jim je bila priznana renta z veljavnostjo od L julija 1945 ali pozneje, naj se v zadevi prejemanja otroških doklad obrnejo na najbližjo železniško postajo, kjer dobe potrebna navodila železniški upokojenci in upokojenke, ki 'prejemajo preživnino od železniške uprave Ljubljana in so prejeli, oziroma ko prejmejo odloke o novi pokojnini, naj dvignejo pri računovodstvu soba št. 242 po L marcu 1946 potrdila o višini prejete preživnine za mesec januar, februar in marec 1946. Prizadeti upokojenci, ki žive Izven Ljubljane, naj zahtevajo ta potrdila od najbližje železniške postaje. Postaje naj zaprosijo ta pa trdila od računovodstva železniške uprave Ljubljana
Volitve ▼ četrtne ljudske odbore v Mariboru. V nedeljo 24. L m. bodo v Mariboru volitve v četrtne ljudske
Na ž»rwuj& vokvcev » bOe sprejete liste za Ljudske odbore in odposlance Okrajne skupščine. Volitve bodo v zveri, e komasacijo krajevnih odborov, ki je bila izvršena tudi v Maribora
Nov tečaj angleščine. Z dovoljenjem prosvetnega ministrstva se prične nov trimesečni tečaj angleščine a) oddelek za začetnike in b) nadaljevalni tečaj (prva višja stopnja) in scer 1. marca v šoli na Ledini ob pol sedmih zvečer. Vpisovanje istotam vsak dan ob četrt na 7.
445-n
Postajališče žabnica S 1. marcem t l se preuvrsti postaja Žabnica v postajališče, kjer se odpravljajo potniki. Prtljaga se pa odpravlja z do-plačilnimi prtljažnicami v vlaku. Predaja ekspresnega blaga na postajališču ni dovoljena. Sprejemanje tega blaga za postajališče žabnico je pa vezano na izjavo odpošil jatelja, da bo pošiljka pri vlaku odvzeta. Prejemnik mora potrditi prejem take pošiljke vlakovodji pri vlaka
Zvezno tajništvo delavcev in nameščencev denarnih, zadružnih in trgovskih podjetij Jugoslavije vabi vue svoje člane in nečlane na množični sestanek, in sicer: manufakture in modne trgovine v petek 22. t m. ob
18.	uri v realni gimnaziji, Vegova ulica
Četrt VIČ priredi т okviru Ljndafc»
univerze v petek 23. febr. L L ob pol osmih zvečer v Mladinskem domu na Vrču proslavo obletnice ustanovitve Rdeče armade.
Razprave proti vojnim dobičkarjem. V nedeljo 24. t. m. bodo v dvorani FD Edinosti na Viču, Tržaška cesta (bivši »Sokolski dom« na Viču) javne razprave, na katerih se bo ugotavljala višina vojnega dobička nižje navedenim osebam s področja ljubljanske mestne četrti Vič (pričetek razprav ob pol devetih dopoldne): 1. Rozman Ivan, tovarnar, Marmontova 28, predlog 923.931.50 din, 2. Zalar Jakob, mesar in posestnik, Cesta na Brdo 33, predlog 213.500 din, 3. Robežnik Ivan, posestnik in gostilničar, Gesta dveh cesarjev 401, predlog 318.300 din, 4. Škerl Viktor, posestnik in mesar, Viška 22, predlog 46.000 din. Postopek pred komisijo je javen. Razpravam sme prisostvovati razen vojnega dobičkarja tudi vsakdo drugi. '— Komisija za ugotavljanje vojnega dobička pri LO ljubljanske mestne četrti Vič.
Podružnica Planinskega društva Gorje sporoča da bo objavljena planinska plesna prireditev v prostorih Kazine na Bledu preložena na nedeljo 24. febr. 1946. Pričetek ob 3. uri popoldne. Igra jeseniški jazz »Svoboda« in bratje Korenovi. 448-n
Prostovoljna gasilska četa v Cerkljah pri Kranju priredi v nedeljo 24. febr. ob 3. uri popoldne in 8. uri zvečer v Narodnem domu v Kranju ljudsko igro »Izpod Golice«. K obilni udeležbi vljudno vabijo gasilci. 449-n
V počastitev spomina umrlega Kastelica Franceta iz Stične so darovali krajevni enoti RK . v Ivančni gorici Vrbdčevi 300 din in Fačinijevi 200 din.
Odsek čevljarskih mojstrov Obrtniške zveze za okrožno mesto Ljubljano vabi vse člane, da se obvezno udeleže sestanka И. bo v nedeljo
24.	t m. ob pol desetih dopoldne v prostorih Košakove gostilne v Prešernovi ulici. Obravnavala se bodo važna strokovna vprašanja. 443-n
Slovenski numizmatični klub v Ljubljani ima v nedeljo 24. t. m. ob 10. uri svoj redni občni zbor pri Perlesu, Prešernova ul. 9. Numizmatiki vabljeni!	442-n
Zveza delavcev ln nameščencev denarnih, zadružnih in trgovskih podjetij Jugoslavije, Ljubljana KOZ, sklicuje za petek 22. t. m. ob 18.15 uri v 5. nadstropju Grafike, Masa rykava 14, množični sestanek vseh delavcev in nameščencev železnln-ske, elektrotehnične in gradbenoma terijalne stroke. Udeležba obvezna! Dnevni red: reorganizacija podružnic.	441-zi
Radio Ljubljana
SPORED ZA PETEK
6.30—7: Veseli napevi. 7—7.15: Napoved časa, vesti objave in pregled sporeda. 7.15 —8: Operetna glasba. 12.30—12.40: Partizanske koračnice. 12.40—12.55:	Napoved
časa, vesti, objave in pregled sporeda. 12.55—13.30: Miaskovsky: Kvartet op 59 v fis-molu. Izvaja ljubljanski godalni kvartet. 13.30—13.45 :	Napoved časa,
pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45—14: Slovenske pesmi poje tenorist Janez Lipušček, pri klavirju Ciril Cvetko. 14—14.30:	Koncert Radijskega orkestra,
vodi Rudolf Starič. 14.30—14.45: Napoved časa in poročila. 14.45—15: Slovenske narodne pesmi na ploščah. 15: Poizvedbe. 17.30—18: Mladinska oddaja. Kajuhov večer. Sodelujej<\ mladinke EL. drž. realne gimnazije. 18—19: Proslava RA. Oddaja kluba XV11.. Divizije. 19. 19.15: Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 19.15—19.30: Partizanske in umetne pesmi poje Slov. sin. kvintet. 19.30 19.45: Ljudska univerza RL. Dr. Milan Lemež, Vloga zadružne Komisije pri gospodarskem svetu v Beogradu in oddelka za zadružništvo pri predsedstvu vlade LR Slovenije. 19.45—20: čelo in klavir. 20—20.30: Cherubini: Godalni kvartet. Izvaja Trž. godalni kvartet. 20.30—21: Vokalni koncert moš. zbora »Grafike«. Dir.:	A.
Gröbming. 21— 22: Večer slovenske predvojne glasbe. Izvajajo pianistka J. Štrukelj- Požene]ova, sopran. Milena Malna-ričeva in violinist Albert Dermelj. Pri klavirju Bojan Adamič. 22—22.30: Iz naših Jutrišnjih časopisov, nato reproducirana glasba.
FRANCETA
PREŠERNA
(PO GOLDSTEINU)
ве dobe v Učiteljski knjigarni, Novi založbi in v pisarni Mestnega odbora RKS, Ljubljana Gosposvetska cesta štev. ML
Izkupiček slik je namenjen osirotelim otrokom
Telesna vzgoja
Baiga Je vrsta tekmovalcev za Gustan]
Na tekmovanju za smučarsko prvenstvo Jugoslavije v obeh alpskih disciplinah bodo poleg Slovencev nastopili tudi Hrvati, Srbi, Bosanci
in Makedonci
Smučarske tekme za državno prvenstvo, ki so bile po zadnjem sklepu FZS razdel jene na dva termina in odrejene v dva različna kraja, in sicer obe alpski disciplini v soboto in nedeljo v Guštanj, v tekih in skokih pa zaradi zanesljivejših snežnih razmer sredi prihodnjega tedna v Kranjsko goro, so se letos zaradi izrednih okoliščin nekoliko zavlekle, bodo pa kljub temu po številu tekmovalcev prekašale vse, kar jih je dozdaj bilo takih v zgodovini jugoslovanskega s mu carstva. Že samo to kaže — ne glede na tehnične uspehe tega velikega števila udeležencev, ki gotovo niso imeli običajnih priložnosti zia priprave — da so organizatorji nove telesne vzgoje pravilno usmerili svoje prvo delo na tem torišču, da pa se je tudi mladina v častnem številu odzvala pozivu na ta najvažnejša tekmovanja letošnje smučarske sezone, ker se zaveda, da šport danes ni več privilegij za peščico izbranih, temveč pridobitev, ki so jo lahko — in je tudi bodo — deležne najširše plasti našega ljudstva.
V prvenstvenem sporedu za letošnjo razdelitev naslovov državnih prvakov v smučarskih disciplinah bosta torej najprej na vrsti obe alpski disciplini — smuk in slalom — za kateri je prijavljenih nič manj kakor 164 tekmovalcev. Pred seboj imamo seznam teh alpskih smučarjev, ki so člani skoraj 30 društev iz najrazličnejših krajev Jugoslavije, predvsem seveda iz Slovenije, med njimi tudi 6 tekmovalcev iz Gorice, dalje iz Zagreba. Sarajeva, Skopila, Pirota in Beograda. Med razna zveneča imena, ki jih s teh terenov poznamo že iz prejšnjih časov so prišli tudi mnogi novi tekmovalci, mlajši borci na belem pol ju, ki hočejo prav tako v svobodni domovini priložiti svoj delež k popularizaciji smurarsi va in aktivno podpreti stremljenja naših smučarskih voditeljev, da postane smučanje naš ljudski šport št. 1.
Med najbolj znanimi udeleženci prvega smučarskega tekmovanja za prvenstvo FLR Jugoslavije čitamo na primer tudi naslednje:	Bertoncelj,
Torkar. Žnidar, Ratnikova, Torkar-jeva, Pračkova (Jesenice), Jakopič Albin. Švigelj-Perouševa (Bled), Lukane, Kališnik (Tržič), Javornik, Stopar (Udarnik. Ljubljana), Cop Franci. Fanedl, Cizelj Marijan, Čopova. Mihorkova (Maribor), Videc, Kunčič. (Celje). Gradišnik. Uršič, Mejav-šek (Olimp. Celje), Urbar, Koblar, Lukane. Škerlj (JA), Žingerlin. Bucle. Mainarle (Zagreb), Iliri. Razbor-šek (Železničar, Ljubljana). Urbar Kada (Kranj), Gluhak Edo (Zagreb),
Štete, Magušar (Krim, Ljubljana), Finžgar Rudi (Begunje), itd. Čisto neznani — vsaj za nas — so seveda tekmovalci, ki bodo na teh tekmah zastopali našo sončno Goriško, kakor Sekti, Miklavčič, Matelič, Faletič, Srebrnič in Kamar, kakor tudi oni, ki jih je na ta tekmovanja poslala telesno-vzgojna zveza iz Skoplja, da bodo prvič na takih tekmah zastopali federalno Makedonijo, in sicer Popovski Lenčevski, Kajdenovski, Andrejem. Alim, Arsovski, Kedi, Nasip, Vangeli, Kočevski, Pulezevik in Stojanov. In še dolga je vrsta tekmovalcev iz mnogih krajev po naši domovini, ki bodo v teh dnevih prvič pomerili svoje sile v plemeniti športni tekmi in izbrali izmed sebe najboljše, ki bodo prvi smučarski prvaki FLR Jugoslavije.
Zadnji dnevi
pred tekmovanjem
Guštanj, 19. februarja.
Urška gora je oživela. Tečajniki iz vseh predelov Slovenije se vežbajo na Urški gori. Pravijo, da so snežne razmere za tekme še zmerom ugodne. Še bolj pa bo oživel kraj, ko prispejo prijavljeni tekmovalci in gostje-
Smuška proga se uglaja in mogoče prav nazadnje niti ne bo v Klila čisto po prvotnem načrtu. To je bolj ali manj postranskega pomena.
Zgornji del proge pa je kljub vremenskim neprilikam odličen. Glavno je, da je smuška proga primerna in b) tekmovanje izvedljivo. Strokovnjaki FOS-a študirajo teren in izjavljajo, da je proga izpeljana tako, da bo vsak smučar mogel razviti svoje tehnične zmožnosti
Tečajniki so preskrbljeni v posameznih bazah.
Tehnični odsek je v zadnjem času izpopolnil telefonsko omrežje v smuškem rajonu in ga zvezal z državnim telefonom,- Prevoz tekmovalcev in gostov z guštanjske železniške postaje v Kotlje oziroma na smuški teren bodo oskrbeli tovorni avtomobili in konjska vprega. Prevoz tekmovalcev je načeloma brezplačen, dočim bodo morali gostje plačati stvarne stroške prevoza. Tudi sanitetna služba z vsemi pripomočki bo ustrezala.
Slednjič bi opozorili tekmovalce in goste še na to, da je treba vzeti s se-baj odeje, čeprav bodo vsa prenočišča kurjena, in sta potrebna tudi jedilni pribor in posoda. Dnevna prehrana in prenočišče stane 40 din-Ker smo prijave gostov že zaključili, velja naše opozorilo samo za one; ki so se prijavili pravočasno. Vsi, ki se niso prijavili pravočasno, potujejo pač na svojo odgovornost tako glede prenočišča kakor preskrbe.
Komitet za izvedbo smuških tekem za državno prvenstvo Jugoslavije.
GareufcI
tis tekmah v alpski kombinaciji
Okrožni prvaki so: Klančnik Karol v smuku, Bertoncelj v slalomu in kombinaciji, Katnikova v smuku in kombinaciji ter Torkarjeva v slalomu
Kranj sika gora, 18 febr.
Smučarski odsek gorenjskega okrožja je preteMo nedeljo izvedel še uv oj e prvenstvo v alpskih disciplinah v Kranjski gori. ž^nimanje za tekmovanje je bilo zelo veliko, saj je nastopilo 53 članov in 8 članic iz raznih gorenjskih društev in pripadnikov JA pa tudi veliko gledalcev se je nabralo do d eh progah, ki so z živahnim odobravanjem spremljali ta tekmovanja.
Tekma v smiiku je bila db 11. Proga je bila speljana po severnim pobočju Bukovnika s ciljem na BrsninL Za člane je bila dolga 2000 m z višinsko razliko 400 m in je imela 13 vratič. Za članice je bila 300 m krajša in je imela 10 vraitic. Število vratič je bilo precejšnje, kat je med tekmo dalo tudi povod za nekaj neupravičene kritike. Proga je bila vse do pričetka tekme zelo ledena in prireditelj je s postavitvijo vratič hotel preprečiti morebitne nesreče. Ko pa se je med tekmovanjem sneg čisto sp.emenil. proge ni bilo več mogoče spreminjati. Tega severfa ndsateri nepoklicani kritiki niso hoteli razumeti.
Tekme v smuških likih so bile ob 14 popoldne na Budinekovem Ruta. Za člane je proga merila 500 m; imela je 170 m višinske razlike ju 42 vratič. Za članice je bila d trog 150 m krajša in je imela 30 vratič. — Vse proge je izpeljal tov. Ciril Praček. Pokazal je, da ni samo dober tekmovalec. temveč tudi izredno požrtvovalen delavec kat organizator.
Ce pregledamo še tekmovalce, moramo omeniti, da so bili zbrani vsi najboljši, kar jih premore Gorenjska. Borbenost tekmovalcev je še posebno povečala udeležba zastopnikov JA Koblarja, Urbarja. Lukanca in drugih, čeprav so nastopali izven konkurence. Neprijavljen je proge presmučal tudi Praček in dosegel v smuku in smuških likih najboljše čase. Bertoncelj je postal prvak okrožja v alpjd kombinaciji in v likih. Nekoliko slabši rezultat v smuku gre na račun visoke številke in izpre-membe enega med tekmovanjem. Za presenečanje na tekmovanju je poskrbel znani skakalec Klančnik Karel. ki je poetai okrožni prvak v
smuku, v kombinaciji pa zasedel drugo mesto.
Pri članicah so Katnikova, Švigljeva in Torkarjeva daleč pred drugimi in po znanju le malo zaostajajo za najboljšimi člani. Pa trdi razlike med njimi samimi prav za prav ni velike Lahko rečemo, da pri njihovi razvrstitvi ni odločalo toliko znanje kolikor sreča.
Rezultati so bili naslednji:
Smuk članev: 1. Klančnik (Mojstrana) 2:07. 2. Žnidar Emil (Jesenice) 2:11.9, 3. Bertoncelj Jože (Jesenice) 2:15.2, 4. Demie Janko (Mojstrana) 2:16. 5. Praček Marjan (Jesenice) 2:16.9, 6. Finžgar Rudi (Begu-nice) 2:16.9. 7. Torkar Rado (Jesenice) 2:20.2. Izven konkurence: Praček Ciril (Jesenice) 1:57.7, Urbar Slavko (JA) 2:06.3 Saksida Ivam (JA) 2:12.7, Koblar Stanko (JA) 2:14.3, ŠkiU Ivo (JA) 2:18.6.
Smuški liki članov:	1. Bertoncelj
Jože (Jesenice) 1:29.2. 2. Finžgar Rudi (Begunje) 1:38.3, 3. Klančnik Karel (Mojstrana) 1:39.8, 4. Praček Marjan (Jesenice) 1:43.3, 5. Demie Janko (Jesenice) 1:45.4. Izven konkurence: Praček Ciril 1:25.8, Koblar (JA) 1:34.1. Štefe Janko (Krim Lj.) 1:39.3, Miceli Marjan (Jesenice) 1:44.5. Hladnik Damjan (JA) 1:45.6.
Alpska kombinacija: 1. Berttonceflj (Jesenice) 213,70 točke, 2. Klančnik Karel (Mojstrana) 214,82. 3. Finžgar (Begunje) 224,28, 4. Žnidar (Jereni-ce) 225.36, 5. Praček M. (Jesenice) 227,80. 6 Damic (Mojstrana) 228,75.
Smuk članic: 1. Katnjk Vida (Jesenice) 2:21.8, 2. Švigelj Poldka (Bled) 2:25, 3. Torkar Pavlina (Jesenice) 2:29.9, 4. Urbar Nada (Kranj) 2:52, 5. Praček Anica 3:32.9, 6. Oblak Meta (Škofja Loka) 4:09.
Smuški liki članic: 1. Torkar Pavlina (Jesenice) 1:27.6, 2. Kaitnik Vida (Jesenice) 1:28.2, 3. Švigelj Poldlka (Bled) 1:28.5, 4. Praček Amica (Jesenice) 1:54.8.
Alp. kombinacija: 1. Katnik (Jesenice) 230,88 točke. 2. jvigelj (Bled) 234,39, 3. Torkar (Jesenice) 238,38, 4. Praček A. (Jesenice) 328,85.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano. saj je bilo v rokah izkušenih smučarskih delavcev.
Tclesno-vzgojna akademija v Trnovem
Društvo KRIM priredi jutri ob 20 uri v svojem domu v Trnovem pestro akademijo s telesno-vzg jjno kulturnim sporedom. To bo prva revija te vrste pri nas. v enem samem večeru bodo gledalci razen telovadnih točk gledali tudi športne borbe, umetne in nar kine plese ter poslušali pevske točke. Prireditelj hoče-
Smij i ■ ИП.	■émS^
PEKEL
V TREBLINKI
г
t ШЉ	; J : f ,.
Prvi zvezek nove zbirke »Dokumenti« je pretresljiva reportaža o najhujšem »taborišča smrti«, Treblinki, kjer so SS-ovci v 13 mesecih usmrtili tri mffijone nedolžnih ljudi.
Reportažo je spisal sovjetski pisatelj Vasilij Grossman. — Izšla je z Ilustracijami Ivana R om i h a. — Stane din 12.—. Prodaja: Slovenski knjižni zavod v Ljubljani in vse njegove podružnice.
SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE KUPUJTE IN NAROČAJTE V VASI NAJ VEČJI IN NAJSREČNEJŠI KO LEKTURI
„VRELEC SREČE“
AT. PLANINŠEK, LJUBLJANA, Tavčarjeva 5
Zaslužek
HRANO IN VSO OSKRBO iščem pri pošteni osebi. T m « m težko karto. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenskega poročevalca« pod »Gospodinja«..	3889-4
VAS ŠIVALNI STROJ Je potrebno temeljito urediti in očistiti. Oddajte vaš naslov v ogl. oddelku »Slovenskega poročevalca« pod »Poceni«, pa vas obiščem.	3918-4
Prodam
pokazati javnosti plod nekaj mesečnega nesebičnega dela po novih načelih telesne vzgoje, ki jo izvaja v južnem delu našega mesta.
Sam vrstni red sporeda je nad vse zanimiv, in povsem propagandnega značaja, saj si je prireditelj zadal nalogo, da razgihlje vse mladinske vrste in jih pritegne k delu v posameznih panogah.
Vstopnina je propagandno nizka.
Skoplje — Ljubljana
Dvoje srečanj železničarske mladine - Makedoncev in Slovencev
Kakor smo že zapisali v naši včerajšnji številki, se bosta v nedeljo pomerili med seboj na zelenem polju in pri zelenih mizah železničarska mladina Skoplja in Ljubljane.
Dvoboj v namiznem tenisu bo ob 10. v glasbeni dvorani »Sloge« v FTažakovi ulici, popoldne pa na igrišču FD Železničarja nogometna tekma Skoplje — Ljubljana z začetkom ob 15. in s predtekmo med sestavama s postaje Ljubljana gL koL in kurilnice Ljubljana.
Vsi ljubitelji telesne vzgoje pridite, da manifestiramo enotnost med brati Makedonci in Slovenci-
Na Primorskem se je končal smučarski tečaj- Dopisnik TANJUG-a poroča iz Ajdovščine: Dne 15. t. m. so na Vojskem zaključili smučarski tečaj, ki ga je organiziral odsek za telesno vzgjjo pri PNOO za Slovensko Primorje in ga je vodil Merhar Milan iz Domžal. Kljub pomanjkanju prave smučarske opreme so tečajniki vzdržali pri celodnevnh vežbah na snegu. V večernih urah pa so v prijetni tovariški skupnosti z vso pjzomostjo sledili teoretičnim predavanjem. Tako se je pričel vzgajati v smučanju nov kader, ki bo ponesel te panoge telesne vzgoje v vse primorske kraje, kolikor so po svoji legi primerni za razvjj smučarstva-
TD Svoboda. Drevi (v petek) ob pol 20. seja novo Izvoljenega odbora na Taboru. Udeležba zaradi važnosti dnevnega reda obvezna. — Tajnik.
BD Udarnik. Za državno prvenstvo so prijavljeni tl- le smučarski tekmovalci: za tek: Istinič Rado. Stopar Branko Dekleva Milan. Starman Lado. Kapus Jože. Starman Adolf. Jakopič Gusti. Pribošek Franc, za skoke: Pribošek Franc, Nedog Jože. Javornik Ivo. Rogelj Albin. Istinič Rado. in Dekleva Milan, za kombinacijo: Istinič Rado. Starman Lado. Dekleva Milan. in Pribošek Franc. Opozarjamo vse tekmovalce, da je skupni odhod v Kranjsko goro dne 25. t. m . z Jutranjim ozir. najkasneje z večernim vlakom. — Tajnik.

JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA — DELAVSKI DOM
Ima na razpolago sledeča prosta mesta:
Pri obnovi naše živinoreje so nam nuj_ no potrebni 1 vrtnar in 4 hlapci, ki imajo veselje do kmečkega dela in živali.
Naši obrtniki potrebujejo za ključavničarska dela sledeče delavce: 1 stavbnega ključavničarja la 1 samostojnega orodjarja.
Za napravo opreme potrebujemo 4 pohištvene mizarje.
Za podružnico Maribor potrebujemo 30 mehanikarjev z izpitom, 3 avtov ar il ce. 3 kleparje. 5 krovcev, 4 ličarje, 2 avtokleparja, 2 elektrotehnika. 20 zidarjev, tesarjev, mizarjev. Vse tozadevne informacije izdaja podružnica Javne borze dela Maribor.
Za gozdno upravo Bohinjska Bistrica potrebujemo:	300 delavcev, vajenih
gozdnih del. Osebne ali pismene podatke izdaja Gozdna uprava Bohinjska Bistrica do 1. marca 1946.
SREČKE
П. RAZREDA KUPUJTE PRI GLAVNI KOLEKTORI
ZAJEC ANDREJ
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 10
USTAVA FLRJ
je izšla in jo ima v prodaji
Slovenski knjižni zavod v Ljubljani
in vse njegove podružnice po Sloveniji
Cena ljudski izdaji 3 din, boljši 10 din
Službo iščejo
VARČUJTE Z DRŽAVNO, LJUDSKO LASTNINO!
PO 25 LETIH
V Jelšanah je prosvetno delo počivalo celih 25 let. Po osvoboditvi pa srao se brž razgibali. Obnovili smo naše staro prosvetno in tamhu-raško dmjštvo »Stoga«, ki je priredilo do danes že nekaj prosvetnih prireditev. Proslavili smo obletnico Prešernove ismrti, pri kateri so se izkazali društveni pevski zbor in dramatski odsek. Udeležba je bila prav številna. Naglo sta minili dve uri. ki sta v tovarištvu in. bratstvu združim vse vaščane.
IŠČEM SLUŽBO z otrokom v Mariboru kot kuharico ali pomočnica pri kaki majhni družini. Nastop po dogovoru. Malči Zupanc, Celje Šlandrov trg številka 1.	3916-1
LESNI MANIPULANT s prakso v vodstvu žage Išče zaposlitev. Ponudbe na Borzo dela pod »Polnojarmenlk«.	3945-1
ŠOFER z večletno prakso išče službo v Ljubljani. Naslov v Javni borzi dela, Ljubljana.	3882-1
ŠOFER Išče nameščenje v Ljubljani ali pa na štajerskem. Naslov v Javni borzi dela .	3881-1
ŽENSKE ČEVLJE, nove, št. 40, prodam. Naslov v ogL odd. »Slovenskega poročevalca«.	3894-5
AJDOVO PLEVE In en voz konjskega sena prodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	3893-5
VIOLINO ‘/i prodam najvišjemu ponudniku. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«. •	3892-5
ŽENSKO KOLO predam. Naslov v ogl..
odd. »Slov. poročevalca«.	3895-5
NOV GLOBOK VOZIČEK naprodaj. Ipavčeva 4. Cizi.	3908-5
STENSKO URO Anker, primemo za pisarno. trgovino ali gostilno prodam po ugodni ceni Rožna dolina, cesta III. štev. 7.	3940-5
OSEBNI AVTO, odprt, »Praga-Alf a«, pripraven za predelavo v poltovomega, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	3939 -5
RADIO, nov, 5 cevni, odlične znamke prodam. Gasilska 5. pritličje, levo. 3937-5 RABLJENO POHIŠTVO po zelo ugodnih cenah stalno v zalogi. Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3, pri magistratu. 3931-5 KOVČEG-GRAMOFON svetovne znamke, s 40 novimi ploščami ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. por «	3928-5
MOŠKO OBLEKO Za močnejšo postavo prodam. Glavan. Kolodvorska 18. 3905-5 ELEKTRIČNI ROČNI STROJ za vrtanje železa prodam. Kresal, Ogrinčeva ulica številka 7.	3906-5
TRI MIZE prdam. Naslov v ogl. odd.
»Slovenskega poročevalca«.	3942-5
RADIO »SIEMENS«, popolnoma nov. ugodno prodam. Erjavčeva 20-IL, 7.	3960-5
BERNARDINCE, mlade, predam. Justina Pušnik, konjska mesama. Opekarska cesta št. 38. Trnovo.	3957-5
OTROŠKO POSTELJICO, belo pleskano. z žimnico, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	3954-5
ZENSKO KOLO italijanske znamke prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	3947-5
RADIOAPARAT prodam. Frančiškanska ulica št. 10.	3946-5
ŽELEZEN ŠTEDILNK prodam. Rožna dolina X. št. 8 .	3943-5
DVE DOBRO OHRANJENI. VEZANI KNJIGI. Forel »Spolno vprašanje« v slovenščini, ln »Savršeni brak«, v hrvaščini, delo dr. Van De Veldeja. prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »800 din«.	3904-5
RADIJSKI APARAT, lstosmemi tok. prodam kot star material za 400 din. Celovška cesta št. 51. levo.	3903-5
ŠTIRIOGLATO, RAZTEGLJIVO MIZO. skoraj novo. furnir, oreh. prodam za 1500 din. Naslov v ogl. odd. »Slov. poro-č6te!c3i^	3898-5
KRASNO .POSTELJNO JOPICO, primerno za darilo, prodam za 500 din. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 3897-5 DOBRO OHRANJENO PISARNIŠKO POHIŠTVO Iz trdega lesa prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	3883-5
PLANINSKI VESTNIK od 1885. do 1908.. vezan, ln Leksikon Minerva (Zagreb 1935) prodam. Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Planinski vestnik«.	3880-5
Službo dobe
POSTREŽNICO, ki тплл kuhati, sprejmem k 3 moškim osebam v centru mesta. Naslov v Javni borzi dela.	3849-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO za dvočlansko gospodinjstvo iščem. Plačam dobro. Ponudbe na Javno borzo dela pod značko »Mirna«.	3961—2
SAMOSTOJNO GOSPODINJO k trem moškim iščem za takojšen nastop. Naslov na borzi dela.	3911-2
TOVARIŠICI KOLONISTKI nujno potrebujeta dobrega, poštenega gospodarja. Vsekako mora biti čiste politične preteklosti. Ponudbe poslati na Javno borzo dela pod »Gospodar-kolonist«.. 3920-2 POSLOVODJO za železniški gostinski obrat (kolodvorsko restavracijo na Jesenicah potrebujemo. Ponudbe z navedbo izučene gostinske obrti in dosedanje zaposlitve pošljite do 1. marca 1946. na naslov Z. Z. P. D. N. J., podružnica Jesenice (postaja).	3874-2
Vajenci
PRIDEN FANT se želi Izučiti zlatarske obrti, ker Ima veselje ln talent za ta poklic. Naslov v borzi dela. 3884-3
Dotrpel in dobro pripravljen je 20. februarja 1946 odšel povedno plačilo naš ljubljeni, nepozabni oče, stari oče, stric in tast
JOŽEF JAGODIC
POSESTNIK
Trpeči stojimo ob njegovi krsti, tolaži nas le zavest božje volje in svidenje pri Bogu. Prosimo molitve za njegovo dušo.
Pogreb bo v soboto 23. februarja 1946 ob 10. na župno pokopališče v Šenčurju pri Kranju.
Visoko nad Kranjem, Ljubljana 21. februarja 1948.
Žalujoči: France, Joža, Lojze, Tone, Florijan, sinovi; Mica por. Ferjan, Angela, Johana, hčere; Ivanka roj. Hafner, Katra roj. Brenk, Minka roj. Basaj, Vika roj. Kovač, snahe; Micka, Joža, Angela, Bok, Peter, Cvetko, Metka, Janezek, vnuki, in ostalo sorodstvo.
VSAKO DOBRO SLOVENSKO Ш TUJO KNJIGO, kupi knjigama Janez Dolžaa Ljubljana. Stritarjeva ulica štev. 6. tel 44-24.	S. P. 57 6
APARAT »FÖN« za sušenje las kupim xa ogled prinesti v trgovino s perilom Ks/včič Šelemburgova 5.	3955-6
ZRAČNICI IN PLAŠČA za moško kolo кц.
pim. Hubadova ulica št. 9.	39586
MOTORNO KOLO od 125 ccm do 200 ccm, v brezhibnem stanju, kromatično harmoniko do 96 basov kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene na: M. šimen. ko. Celje. Pot na Lavo št. 5.	3824-6
Zamenjam
KOLO za dečka v starosti 6 do 12 let. dobro ohranjeno, zamenjam za enako moško kolo. Ogledati Topniška št. 9, med 13. in 14.	3891-7
JAJCA zamenjam za pičo in prodam tro-delni zajčnik. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	3935 7
POLKROMATIČNO HARMONIKO, dobro ohranjeno, zamenjam za navadno tri a!» štirivrstno. Naslov:	Franc Mravljak!
Žerjav 42, pošta črna. Koroško. 3917 7 ZA DVA KOLESNA PLAŠČA dam protivrednost. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	3912-7
ŽEPNO URO »Doris« zamenjam za balon, skl plašč, eventualno za dežni piai;. Naslov v ogL oddelku »Slovenskega poročevalca«.	3907 7
Posest
ENODRUŽINSKA VILA v Ljubljani za Bežigradom naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	3890 3
V najem
BRIVSKI SALON vzamem v najem, grem za poslovodjo ali kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	392;-9
Razno
Kupim
ŠOLO ZA KLAVIRSKO HARMONIKO večjega formata, lahko tudi rabljeno, ln žične gume za kolo kupim. Vprašati: Logar pri mizarju. Vidovdanska cesta št. 1.	3879-6
BATERIJSKI RADIOAPARAT, nov ali dobro ohranjen, kupim. Franc Erzar. Sv. Rok, p. Rogatec.	3896-6
MOTOR 12 do 16 Ks, 220/380. nov ali rabljen. kupim Ignac Krulc, Drtija. Moravče.	3888-6
LEPO. PRVOVRSTNO ŽREBE Ш KRAVO s tretjim ali četrtim teletom kupim. M. Podgoršek, Vojsko 7. p. Vodice. 3885-6 STROJ ZA IZDELOVANJE CEMENTNE OPEKE kupim Nov ali star dobro ohranjen. Naslov v cel. odd. »Slov. poročevalca«.	3764-6
ŠPORTNI VOZIČEK kupim Novotny Ilirska 28-1.	3929-6
ANTIKVARIAT IN KNJIGARNA Cankarjeve založbe. Miklošičeva 16 (Kleinmayr & Bamberg), kupuje leposlovne ln znanstvene knjige v vseh jezikih. Telefon 31-33.	3804-6
GUMIJAST ZLOŽLJIV ČOLN, kajak, kupim. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	3927-6
KOMPLETNO ZBIRKO ali posamezne partije znamk kupim Punudbe na ogl. oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »Cel svet«.	s. P. 12-6
ŽELEZEN PLUG št. 6—5 ali 7. plug za okopavanje, brzoparilnlk za 120 litrov, kotel za žganjekuho za 50 litrov ter elektronko KL IV kupim. Naslov v ogl. oddelku »Slovenskega por.« 3909-6
KOMPLETNO NEMONTIRANO avtOm> bilsko kolo znamke Mohawk Chief, rovo. 7.00-20. sem izgubil na Progi Kar -nik-Domžale ali pa v Ljubljani. Kdor ga je našel oziroma ve zanj, naj sporoči proti nagradi Podružnici Nave da Kamnik.	3887 : i
DEKLICO	7—10 let. čedne zunanjo
zdravo partizansko siroto brez star . vzamem za svojo. Naslov v ogl. odd. poročevalca«.	3938-4
PRODAM PATENTIRAN predmet za Ju goslavijo proti vrnitvi mojih atro ali pa iščem družabnika mizarja s k, -talom od 30—50.000 din Ponudbe »Pošten družabnik«.	392: ;
IZGUBILA SEM ŽIVILSKE NAKAZNi dve dodatni karti in poslovne pap in denar. Poštenega najditelja p v naj vrne najdeno na podružnico »S2 . poročevalca« v Trbovljah. Jožefa K;
Sv. Lenart.	391S-	i
POZOR! šoferja, ki je vozil tovorni a" o 16. t. m. ob 16. iz Ljubljane proti B žicam, prosim, da mi vrne proti nag:	:
zavitek s srajcami in trenčkotom. sem ga pozabil v avtu pri št. Jemc Anton Luzar, šišenska cesta 49.. L; -ljana.	3923	4
DENARNICO z osebno legitimacijo , izgubila v sredo. Najditelja prosim jo odda proti nagradi. Alojzij Žnider . Krakovski nasip 12.	3914	4
: ROŽNI VENEC sem izgubila od Marij:: -ga trga do hotela štruklja. Najditelj n ! ga odda v Dalmatinovi ulici št. 15 pritličje.	3910	' •
ZLAT PEČATNI PRSTAN z monogramor.i M. D. sem izgubil. Ker je edini sponi: : na dragega svojca dam visoko nagra i i vmitslju. Vrniti na naslov:urar Baze: i Tyrševa cesta.	3944	:4
TORBICO Z DOKUMENTI, na ime Je: pina Obersnel sem izgubila od lekar • Piccoli do Sv. Petra ceste. Pošteni ne ditelj naj odda proti nagradi v Levé ulici št. 33.	3902-	4
*
V oglasnem oddelka naj dvigne i sledeča pisma:
Brzoparilnik. Bivšega jugoslovanske: čevlji. Dobre športne. Dobra točka, Debra gospodinja. Dobro ohranjeno 70 Г -ber stroj. Gospodinja. Gojzarji. Hitro, K -vač. Butara. Le tik električne Lahko » koj. Lesu izdelki. Mali format. M: Najem. Otroški voziček. Prijatelj Pošte: Posestvo. Rabljen, šiška. št. Vid. Tree na. Ugodno. Uradnica. V brezhibn . stanju, Vrtnar mreža. Večja. Vrt, Z.. služek, Zamenjam seno za drva Zamene stanovanja, žeblji, žarnica, št. 100,
Poizvedbe
MOJ 39 LETNI SIN VTNKO je odšel 2 januarja s kolesom št. 114.638 nezn?. kam. Je visoke postave, temnolas, ir.: siv površnik, moder klobuk; in je brc dokumentov. Prosim vsakogar, ki ka ve o njem, da mi proti nagradi sporo Albina Koritnik, Leskovec pri Krške::.
3900-L
E*
f
Namesto posebnega obvestila naznanjam, v Imenu moje odsotne matere in y svojem imenu, da je moj dragi oče
JOSIP ROŽIČ
BIVŠI TRGOVEC V CELJU
v 79. letu starosti v tujini nastopil svojo zadnjo pot koncem januarja leta 1946.	®
Dunaj, Studenec pri Ljubi janL
DB. KUDOLF BOŽIČ, zdravnik, sin
t

PROFESORSKI ZBOR NA DBŽAVNI GIMNAZIJI V NOVEM MESTU
sporoča, da je izgubil izredno požrtvovalno tovarišico pri delu in odlično učiteljico v novi šoli
MARIJO ŠPREIZER-DERNOVŠEK
Ohranili jo bomo v trajnem spomfhu!
Novo mesto, 21. februarja 1946.
PROFESORSKI ZBOR DRŽ. GIMNAZIJE V NOVEM MESTU
ZAHVALA
vsem, ki so našega nad vse ljubljenega moža, očka, sina in brata
VIKTORJA KEJŽARJA
partizana zveznega komisarja, borca iz leta 1941., spremili na njegovo zadnje bivališče, na pokopališče borcev in talcev v Drago pri Begunjah. Zahvaljujemo se vsem množičnim organizacijam OF za njih požrtvovalno in nesebično delo pri okrasitvi mrtvaškega odra ter njihovi poklonitvi z venci, kakor vsem ostalim darovalcem cvetja in vencev, vojski za častno stražo pri krsti m spremstvu na poti v Drago, tov. tajniku KDO Begunje Valentinu Jancu, polit-delegatu IV. čete KNOJ-a - Dravskemu in Vinku Noču iz Javornika ra njiju poslovilne besede pri odpr-tem^ gTobu, tov. tetki za organizacijo pogreba, pevcem iz Be-gunj, Radovljice in Jesenic, godbi z Jesenic in duhovniku ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Ostal nam bo v spominu in bomo mi nadaljevali z delom, ki ga je on započet
Jesenice, Begunje, Zapuže 17. februarja 1946.
Žalujoča ANICA, žena; SLAVICA, hčerka; mama, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5¿H. Telefon uredništva In uprave št. 31-22 do 31-26. * Tiskarna Slovenskega poročevalca*. * Glavni urednik Leo мodie
Ешташпкип