GLAS NARODA s? j rggsr __1 75,000 Readers. List slovenskih delavcev y Ameriki. •nd legal Hobday*. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 198. — ŠTEV. 198. Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. NEW Y3XK, SATURDAY, AUGUST 24, 1935. —- SOBOTA, 24. AVGUSTA 1935. _TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME ttt.ttt — LETNIK XT.TTT, ANGLIJA JE ZAPR01LA MUSSOLINIJU Z VOJNO ZATVORITEV SUEŠKEGA KANALA BODO SMATRALI LAŠKI VLADNI KROGI ZA VOJNO NAPOVED Anglija se bo poslužila armade in mornarice v zvezi z drugimi državami. — 4. septembra preneha embargo na orodje. — Kabinet Je sklenil gospodarski in finančni bojkot. — Kazen za Italijo pomeni vojno. LONDON, Anglija, 23. avgusta. — Anglija je stisnila svojo železno roko pod zidano rokavico. Kabinet je sklenil organizirati finančni in gospodarski bojkot proti Italiji, ako prične vojno z Abe-sinijo. Obenem pa tudi Anglija ponudi vso svojo vojaško in mornariško silo drugim državam. Z drugimi besedami: Anglija je pripravljena iti v vojno, ako bo Italija ogrožala angleško kolonijal-no nadvlado. Kabinet je sklenil, da gre kar najdalje v svojem prizadevanju, da odvrne vojno, toda ob istem času je nad Mussolinijevo glavo obesil Damoklejev meč, da pri njem s silo doseže popolno pripravljenost za mirno poravnavo spora. Kabinet je v namenu, da pokaže svojo dobro voljo, sklenil, da obdrži embargo na orožje, ki sedaj zadene samo Abesinijo. Toda embargo preneha 4. septembra, ko se sestane svet Lige narodov, da razpravlja o abesinsko-italijanskem sporu. Ministrom je podeljena oblast, da preklicejo embargo, kadar se jim zdi primerno. Anglija namerava tudi skupno z drugimi državami zapreti Mussoliniju pot v Vzhodno Afriko — Sueški kanal. Kabinet je sklenil, da skupno s Francijo najde Qove predloge, katere bi II Duce sprejel, mesto da bi šel v vojno. Do zasedanja Liginega sveta je samo še 1 2 dni, tedaj pa tudi v Abesiniji konča deževna doba in tedaj namerava Mussolini udariti . Delati je tedaj treba naglo. Za sedaj pa Anglija ne bo iskala sodelovanja Združenih držav. Toda do tega bo prišlo, ako bodo okolščine kazale, da je to potrebno. Oboroženi nastop proti napadalni državi je po določbah Liginih pravil mogoč, se do sedaj Liga narodov tega še ni poslužila. Anglija pa se sama noče poslužiti oboroženega nastopa, temveč samo v soglasju z ostalimi članicami Lige narodov. Ministri se bodo vrnili na počitnice, ki so jih morali zaradi kabinetne seje prekiniti. Od sedaj naprej se bodo diplomati borili za mir. Največ dela pri tem bo odpadlo na stotnika Anthony Edena, ki je na kabinetni seji zahteval oster nastop proti Italiji. Ministrski predsednik Stanley Baldwin se bo vrnil v Francijo. Zunanji minister sir Samuel Hoare bo ostal v svojem uradu v stalnem stiku s položajem. Nemiri na Hrvatskem in v Dalmacij i PREDSEDNIK JE IMENOVAL RAZSODIŠČE Razsodišče bo imelo odločiti glede stavke v Camdenu.—Obe stranki morata do t o r k a predložiti svoje izjave. RIM, Italija, 23. avgusta. — Uradni list "Gior-nale d*Italia" pravi v svojem uredniškem članku, da bi vsaka kazen, ki jo nameravajo druge države naložiti Italiji zaradi kršitve mednarodnih pogodb, pomenila vojno. List pravi, da je zahteva angleških listov, da Anglija zapre Sueški kanal proti Italiji in da je preklican embargo na orožje za Abesinijo, ' 'sovražen čin" ki more obe državi zaplesti v vojno. Po mnenju "Giornale d'Italia'* tak nastop Anglije ne bo samo prenesel afriškega spora v Evropo, temveč bi zanetil celi svet. Camden, N. J., 23. avgusta.— Po poročilih iz Wash "motorni je predsednik Roosevelt postavil razsodišče, o številu z vsakim dnem naraščajo in vojaški častniki prosijo za premestitev, ker jim je prepovedano posluževati se orožja proti napadom, katerim so izpostavljeni po ulicah. Za take razmere vzrača javnost odgovornost na vlado in zahteva novo vlado, ki bo vp°~! ljala red in si pridobila podporo Hrvatov. Druga te/koča pa je vstano-vitev Jugoslovanske radikalne zveze, ki je združila srbske ra-dikalce, slovenske klerikalce in bosanske muslimane v veliko stranko z enim programom in eno organizacijo. Hrvatski člani kabineta ne morejo biti člani te stranke, ki bo v kratkem postala vladna stranka. Drugi vzrok za sedanjo krizo je, ker je sedanja vlada bila postavljena v namenu, da vodi vladne posle do časa, ko bi mogle biti nove volitve pod vodstvom nevtralnega kabineta. Vstanovitev nove stranke je dokaz, da se hoče Stojadinovič obdržati na vladi, mesto da bi vajeti izročil nevtralni vladi in bi omogočil svobodne volitve. General Živkovič je o položaju poročal regentu princu Pavlu in je baje zahteval pre-membo v vladi. Stojadinovič pa se smatra za dovolj močnega, da se more celo postaviti proti Živkovičevi opoziciji, katero podpira celo vojska. Stojadinovič ne bo odstopil kot je Bogoljub Jevtič. Vse je sedaj odvisno od odločitve princa Pavla. Jasen dokaz nemirnega položaja na Hrvatskem je bil podan, ko je 200 političnih ujetnikov v soboto v kaznilnici v Le-poglavi blizu Zagreba vprizorilo demonstracije. Paznikom se niso pokorili in so razobesili hrvatske zastave ter so klicali psovke «l the People) Dty B»ceot gmiay" end HMldtyi 96.00 fc Pfll Wi ................................$3.00 •ft Cetzt lete • •«■• ••••■•••••Ml Za New Tork n celo late ...... 97.00 Za pol leta ................. 9U0 Za iioaenutTo m eelo lato «7.00 Za pol leta •••••••••■••••••..M $U0 Bobecrlptlon Yearly $0.00 Adwrtlwwit n "Olaa Naroda" ▼aakl dan 1st nedelj ln premikov. Doftot bfea podplat ln ooobnnrtl eo ne prloMoJejo. Denar naj m blagoTot! »oanjatl po Money Order. Prt ure«omM kraja naročnika*. proataab, da M mm todl pgejtejo MeallMe aaaaanl. da bltoeje najdem. __ -GLAS NABODA", SI« W. lfltk Mnd, Now X«b, N. f. CHeism t—M7i SPLOŠNI PREGLED Vsa prizadevanja velesil, Ida bi preprečile vojno med Italijo in A'besinijo, so se izjalovila. Mussolini si je zabil v glavo, da vojna mora izbruhniti, in lidbena sila na svetu ga ne bo odvrnila od sklepa, da mora milijon rnhJdih Italijanov pustiti svoje življenje lia peščenih abesinskili tleh. Pogajanja v Parizu so se izjalovila- Mussolini je predloge odločno zavrnil. Še v času, ko so se pogajanja vršila, je neprestano pošiljal svoje vojaštvo v Afriko. Angleži, ki jim je veliko na tem, da bi zadržali Mus-solinija, so v veliki zadregi. Ministrski predsednik Baldwin je sklieal izredno kabinetno sejo- V Angliji javno groze Italiji z represalijami. Sprva so se zanašali 11a Ligo narodov. Zidaj se nihče več ne zanaša nanjo- MaeDonald je rekel, da je sddanji položaj sličen položaju meseca julija 1914. V začetku septembra se bo sestal angleški parlament in pri tisti priliki bo zavzela Anglija definitivno stališče. Francija skuša ohraniti že vsaj do gotove meje prijateljstvo Italije. Avstrijska vlada, ki je odvisna dd Mussolinija, popolnoma soglaša z njegovo osvoj ovalno politiko. Nemčija pravi, da lx> za slučaj vojne med Italijo in Abesinijo popolnoma nevtralna- Mala antanta (Cehoslovašika, Jugoslavija in Romunska) si noče ownoditi prstov db afriškem pustolovstvu, želi pa ohraniti Ligo narotfov. Ligi pa 'bo zaldaii smrtni udarec, ako Italija izstopi iz njo. Ameriški senat in poslanska zbornica sta odobrila program stroge nevtralnosti- Amerika ne bo pošiljala bojujoč i m se državam o-rožja- Ameriški državljan, ki potuje na ladji bojujoče se države, stori to na svojo lastno odgovornost. Postava gldde nevtralnosti še ni uveljavljena. Ameriški patriotje se sicer hočejo izogniti konfliktu, nočejo se pa odpovedati dobičkom, ki jih prinaša vojna. Svdt je toraj pred istimi problemi kakor leta 1914. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO « 2.18_ Din. 1«« « US _____Din. tm « 7 J« _ Din. S«« $11.7« - Din. 60« t*M----Dftn. im Utm- V ITALIJO 1MB .......... Ur m 11128--Ur tm «44.40-------Lir M« WH .......... Lir Vm «17«*— .......... Lir 2*M _____ Ur ' KER BM CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ■* Mpu«Qo Ttejih kot bodi* t omam* tU Drab dovdjujno flo boUo pocofe. utilkia-------; «1—. COMfSHX Glas Naroda19 Kov grob.. Na starološkem pokopališču so položili k večnemu počitku zadnjo sestro pokojnega lavan-tinskega škofa dr. Karlina, 82-letno Marijano Karlinovo, ki je bivala do škofove smrti v Mariboru, a se je preselila na svoj dom na Kalanovšu, kjer je bivala v domačem krogu do 31. julija, ko ji je smrt prestrigla nit življenja. Otrok padel v živo apno. Huda nesreča se je pripetila v Zgornji Šiški. Pri posestniku Valentinu Lotriču so gasili apno. Pri delu sta bila zaposlena brata Ijotrič ter drugi domači ljudje. Že so mislili delavci apno pokriti z deskami, ko se je kar naenkrat pojavil 21etni Lo-tričcv sinček Janezek, ki se je iztrgal materi ter stekel proti jami. Janezku je na mokrih tleh spodrsnilo in deček je padel naravnost v vrelo apno. Obupen krtk je pričal o strašnih bolečinah, ki so zadele Janez-ka. Domači so v trenutku potegnili Janezka iz apna ter poklicali bližnjega zdravnika pri-marija dr. Mentola. Bilo pa je prepozno, zakaj Janezek je že umrl za strašnimi opeklinami. Zaradi špijonaže — 4 in pol leta robije. Ob izr«>dnem zanimanju ljudi je razglasilo okrožno sodišče sodbo tajne razprave proti Ivanu Gabriču. Obsojen je na 4 in pol leta robije, 5 let izgube častnih pravic, preiskovalni zapor se mu všteje. V obrazložitvi sodbe navaja sodišče, da je Ga-brič pristal med 10. in 15. januarjem 1935 v Gradcu na ponudbo svojega brata Milana, ki je aktivni poročnik Heimwehra, da bo sodeloval pri prevozu mu-nieije in orožja iz Avstri je v Jugoslavijo v cilju restavracije Habsburžanov, ter je poskušal pridobiti za sodelovanje tudi Tvana Kmotcoa in Franceta Sirnika. — Pridobil je tudi Ivana Kmeteca, da mu je pribavil štampiljke 45. j>ešpolka, s katerimi je opremil Gabrič seznam inventarja vojnega skladišča omenjenega polka. Gabrič se je hotel pritožiti, pa mu je zagovornik kar javno nasveto-val, naj sprejme razmeroma nizko kazen. Pri igri je prišlo do smrtne nesreče. V Si novici v kočevskem sre-zu je prišlo med otroci do težke nesreče, ki je zahtevala mlado življenje 121etnega šolarja. Otroci so namreč pri svoji igri prišli na misel, da bi postavili mlaje. Preskrbeli so si večji hlod in ga hoteli z združenimi močmi zasaditi v zemljo. Ko so drop že na pol postavili, so otroci nenadoma izgubili oblast nad hlodom, ki je nato z vso silo priletel na glavo 121ctnemu Ivanu Maroltu, sinu liišarja s Sinovi-ce št v. 23. Fant je dobil pretres možganov. CENA 0R. KEKNOTEGA BERILA JE ZNI2ANA An^ško-slovensko Berilo KNGLISH BLOVBNE READER BTANE QJLMO $2 KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21§ WE8T 18tk ^TBKIT H«w York €toyt Samomor narednika pred kavarno. Dne 8. avgusta zjutraj okrog petih je zasebni avtomobil pripeljal v vojno bolnišnico 281et-nega narednika Edvarda Dol-terja iz Metlike mrtvega. Dol-ter je bil pred <1 ob rini mesecem več časa v službi kot narednik v tukajšnji ljubljanski vojni bolnišnici, nakar je bil premeščen v službo v Osijek v tamkajšnjo vojno bolnišnico. Dne 7. avgusta pa se je Dolter nenadoma spet pojavil v Ljubljani. Popoldne ob štirih je obiskal svoje stare znance v vojni bolnišnici in se z njimi nekaj časa prijateljsko razgovarjal. Med drugim je povedal, da je prišel v Ljubljano po nekih važnih opravkih, ki jih mora nujno urediti. Nihče pa ni slutil, kaj se snuje v narednikovi glavi. Ves čas je bil dobre volje, svojim tovarišem je ponujal cigarete in zbijal šale. Po prijetni zabavi se je nato od njih prijateljsko poslovil. Toda v duši ga je nekaj trlo. Zbral je okrog sebe več prijateljev in z njimi popival vso no?. Ohredli so več gosti in, nazadnje pa so se z av-totaksijem za-peljall pred neko ljubljansko kavarno, katera je edina še odprta v jutranjih urah. Tovariši so šli pogledat v kavarno, da bi poiskali primeren prostor, med tem pa je zunaj nenadoma počil strel. Gostje so vsi prestrašeni planili iz kavarne in videli, kako se je v krvi zgrudil narednik z vojaškim samokresom v roki. Ustrelil se je v desno oko in mu je strel zdrobil lobanjo, tako da so mu izstopili možgani. Naložili so ga v avto in ga takoj odpeljali v vojaško bolnišnico, vendar pa je Dolter že med prevozom umrl. Po nedovoljeni ljubezni smrtno sovraštvo. Janez Junger je mali ]>osest-nik z Rodnega vrha, star 37 let. Zaklal je -s kuhinjskim nožem sosedo Lizo Hostnikovo. V ozadju žaloigre je bilo smrtno sovraštvo, v katero se je izprevr-gla nedovoljena ljubezen ože-njenega jiosestnika. Dne 13. avgusta je stal Junger pred mariborskim velikim senatom in obtožnica mu je očitala, da je v strašni raadraženosti, ker bi bil moral za dva nezakonska otroka plačevati alimente, z nožem razmesaril Lizo Hostnikovo, ko se je vračala s polja. Obtoženec je na vprašanje predsednika vss Lenarta odgovarjal mirno in točno. Da je krrv, je priznal. Nikakor pa, da bi bil zločin storil po zrelem prevdarku. Kako je bilo? — Ob koncu vojne sem se vrnil s fronte. Leta 1919. sem se poročil s sedanjo ženo. Je 13 let starejša od mene. Ko je sosedi Lizi umrl mož. je jela sama prihajati k meni na skedenj. To je trajalo do lota 1932. Moja žena je vedela za vse to, a bila je tiha, molčeča. Zlato in antracit v gornjegraj-skem sreztL Veliko senzacijo bo gotovo povzročila vest, da je Vladu Pe-triču iz Smartnega ob Paki uspelo odkriti v gornjegraj-skem s rezu velika ležišča zlata Jn črnega premoga, antracita, ki ga pri nas niso doslej še nikjer našli. Vlado Petrič je lani v aprilu slučajno odkril sledove črnega premoga. Ker ga je ^tvar zanimala, si je priskrbel rudosledno dovoljenje in je po šestmesečnem raziskovanju dognal, da ležijo precej plitvo pod zemeljsko površino velike množine črnega premoga. Ker nima sam denarnih sredstev, da bi izkoriščal to zemeljsko bogastvo, pe je obrnil do nekaterih naših milijonarjev, ki pa so izjavili, da nimajo interesa1 zak takšne stvari "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino« Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Letos 10. junija je šel Petrič na neki prostor, ki ga doslej še ni bil preiskal, in je pri sledenju naletel na pirit. Ko je nato doma natančneje pregledal najdeno rudo, je ugotovil, da ima pirit primešano zlato. Po tej senzacijonalni ugotovitvi je šel takoj spet na delo in se je po 9 dneh dodobra prepričal o ležišču te rudnine. Ker pa je bil vendarle še v dvomu, da bi bilo to res zlato, je dal pirit strokovnjaško preiskati. Preiskava je dognala, da je v kubičnem metru pirita okrog 4 do 5 gramov čilega zlata. Ker leži nahajališče te rudnine glede na prevoz in rudarska dela na zelo ugodnem prostoru, bi bila eksploa-taeija visoko rentabilna in izrednega pomena za gosjxidar-stvo v gornjegrajskem »rezu. Katastrofa pri Dolgem mostu. Janez Železuik, posestnik iz Stranske vasi štv. 13, občina Dobrova, in njegova ltJletna hči sta se mudila zjutraj na ljubljanskem trgu, kjer sta prodajala razno povrtnino. Blago sta kmalu iztržila, nato pa sta se okrog 9. ure vračala domov. Mimogrede sta se š<* ustavila v trgovini Andreja Kušara ob Tržaški cesti, nato pa krenili z enovprežnim vozom domov v Stransko vas. Vozila sta preko Dolgega mostu, sedeč na vozu, ne da bi slutila, da se jima bo že v naslednjem trentku pripetila nesreča, ki je domala zahtevala človeško žrtev, če bi ne bilo srečnega naključka. Proti njima je privozil drug vzonik, ki sta mu se hotela umakniti na desno stran. Konj, ki je bil na eno oko slep, se je nekoliko ustrašil, iMlskočil in se pri tem zadel ob trhlo ograjo mostu, ki že dolgo čakala na potrebno ]*>-pravilo. Ograja se je zlomila in nesrečni oče in hčerka sta padla z vozom vred v pet metrov glolmko strugo Malega grabna, ki je k sreči v zadnjih dueli brez vode. Konj je za trenutek obvisel še na prednjih nogah na mostu. In to bi bilo stalo Železnikovo hčerko kmalu življenje. Konju je spodrsnilo in je z zadnjim delom padel z viška mi njo ter ji polomil rebra. Prenesli so jo nato v Kušarjevo trgovino in telefonirali po reševalni avto, ki jo je odpeljal v bolnišnico. Strašen zločin v zmedenosti. V hiši uglednega gostilničarja Janeza Zlaznika v Hrastniku se je pripetila strašna tragedija. 211etni Jožko Rotar, po domače Pretežnikov, šoferski vajenec pri avtomobilskem prevozniku Herzogu je v duševni zimnlenosti s težkim kladivom hudo ranil gostilničarko, 261et-no Terezijo, 6letnega sina (Stanka in 41etnega sina Branka. Nazadnje pa si je mladi pognal kroglo v glavo. Tragedija se je zgodila takole: Ob 5. zjutraj je zapustil go-stiluičar in posestnik Plaznik spalnico in se odpravil po opravkih v hlev. V spalnici je pustil spečo ženo in oba sinčka. To priložnost je izrabil mladi Jožko, ki se je moral ponoči splaziti v hišo in je najbrž prenočil v tujski sobi. Sel je oborožen s samokresom, težkim kladivom in kuhinjskim nožem v gost i I n i čar je vo spalnico. Kljub temu, da je imel s seboj samokres, je udaril petkrat po glavi spečo gospo s kladivom, da so ji izstopili možgani. Nato je ranil s kladivom oba speča dečka. Stanka smrtno nevarno, Branka pa lažje. Zmedeni Jožko se je nato sam sodil in se usmrtil sredi spalnice. Ves dogodek se je moral odigrati s filmsko naglico. Manj ranjeni Branko je potem pohitel na stopnice in začel jokajoč klicati, da je "mama unirčka-la." Vsi stanovalci v hiši in gospodar sam so hiteli v spalnico, kj<>r se jim je nudil grozen prizor. Takoj so poklicali rudniškega zdravnika dr. Amška in orožništvo. Zdravnik je nudil prvo pomoč vsem ranjencem in odredil prevoz najhuje ranjene gostilničarke v bolnišnico v Trbovljah, kjer se bori s smrtjo. Otroka pa so z vlakom odpel jali v Celje, ker ju v Trbovljah niso sprejeli. Starejši deček je še zmerom v nezavesti. MUZEJ SMRTNIH OBSODB Z zbirko najgrozovitejših rokopisov se lahko ponaša londonski trgovec Walter K. Clifford. Ta mož ima okrog tisen-uradnih dokumentov, ki odrejal jo izvršitev smrtne obsodbe. Poleg staroegiptskih smrtnih obsodb na papirih so tu smrtne obsodbe iz Kitajske, iz vsega Orienta, iz vseh evropskih držav in iz Amerike. Clifford bo osnoval poseben muzej, v katerem bo kazal te listine za vstopnino. 2ENITNA PONUDBA 40 let star fant, katolik, poŠt"«i in postaven z lepimi prihranki se želi seznaniti s poštenim dekletom ali udovo njegove starosti v svrho ženitve in priče-tka trgovino. Prosim natančna pojasnila takoj s prvim pismom. Tajnost jamčena. — R .K., 137 E. 31 St., New York, N. Y. Važno za potovanje. Kdor j* namenjen potovati v atari kraj ali dobiti hega od tam, je potrebno, da jo poučen v vteh »tvarek. VtUd naie dotpoletne tininjo Tam aamioremo dati najboljia pojasnila in tudi vm potrebno preskrbeti, da'je potovanje'udobno » hitro. Zato eo eaupno obrnite na mi ea vsa pojašuii* Mi presirbimu) vso, bodih proinje ea povratna dovoljenja, potno liste, vižojo in sploh vze, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, m kar je glatmo. ta najmanjiš Nedriavtjani naj ne odlašajo do eadnjfga trenutka, ker prodno se dobi ie Wuskingtono povratna dovoljenje, RK-EN-TRT PERMIT, trpi najmanj en mksoe. PiHte torej takoj da brksplaSna navodila in ema&tavlja-«0 Vam; da bosta'pooeni im udobno potova SLOVENKI PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street Nor York, N. Y. TORBA IN KOŠ Uredniki imajo koše, upravniki pa torbe. Ne vem, orfkdaj je ta navada. Toda imajo jih. Tako velike in težke, da jih sploh prenašati ne morejo. Urednik ima koš na tleh poleg svoje mize, upravnik ima pa torbo kar na mizi, ker mora neštetokrat pogledati v njo. Vsebina uredniškega koša ni posebno zanimiva. V njem so porabljeni angleški in sloveiiiski listi; dopisi, ki jih je moral urednik prepisati, ker bi se mu stavec lepo zahvalil, če bi mu jih predložil v originalu; vprašanja, na katera ne more noben modrijan odgovoriti; dolge in drobno popisane strani psovk in natolcevanj, obdolžitev in sumni-čenj; opisi patentov in iznajdb; sumljive prošnje in neutemeljene zahvale. V košu je tu«li dosti pesmi, ki jih zlagajo rojaki v veselem razpoloženju, pa pri najboljši \ olji niso za ti>»k. Na kratko povedano: v košu je vsa tisti šara, ki ni za tisk in za jav-host. To je koš. V upravnilkovi torbi so pa vse drugačne intimnosti in skrivnosti. Kar pride v upravnikov o torbo, ostane v nji leta in leta. Y nji so nad štirideset let stara pisma; priznanja, opravičila, zahvale. V upravnfkovi torbi je se-znam tisočerih dobrih naročnikov in tisočerih zaostanj-»karjev. V nji so dokazi čudovite iznajdljivosti nekaterih naših ljudi. Naprimer pismo v katerem zatrjuje Suštersič z daljnega Zapada, da bo obnovil naročnino, kakorhitro mu bo mogoče. Poleg njega je dopisnica iz istega kraja z angleško vsebino: — Ple-ase sen«l me your paper. Never mind about the money. — John Shoemaker. Ko jt> Šuštaršiču naročnina potekla in ni več dobival Glas Naroda, ga je enostavno naročil pod imenom Shoemaker. Ko se Goloto je zadolže, prihajajo naročnine za Pigeone, Kovači se izpreminjajo v Smitlie, Obreze in Okorni v O'Breeze in O 'Corne, Podles-niki v Vnderwoo odposlano 17. julija 11)27 in se glasi: — Ker pravite, tla sem dolžna že dva meseca naročnino za "Glas Naroda", vara povem, da se motite. Jaz nisem nikomur ničesar dolžna. Zatorej mi ni treba več pošiljati vašega lista. — Marija Gruden. Drugo pismo je bilo poslano 25. julija istega leta in glasi: — Pliz zent mi jur paper radevej. Nekst vik vil pej. Tiegarc! Mary December. Pisava v obeh pismih je ista. To je dokaz, kaiko naglo se znajo nekateri amerikanizirati. Prehod iz "Grudna" v ''December" je trajal samo csem dni. Za zaključek še en primer iz npravnikove torbe: — I am again sending you three dollars for a half-year subscription. Please see, that my mother receives your paper regularly. At the time, I visited her this summer, she said to me. "Since you are not here with me, are mv thoughts of you and readhig "Glas Naroda" my greatest pleasure. Mother lives on a farm in Colorado and I am emploved here in New York. Miss M. M.' • Ko bi se turojeni otroci zavedali, s Čim svojim slovenskim staršem najbolj »strežejo, bi imeli Miss M. M. dosti posnemovalcev. GLAS NARODA" new yowt saturday, atouot 24, 1935. Ttftf LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. H. BSBBBgBEBgBgSaaaSMSB ...........■ BB ■ NAJHUJŠE DOŽIVETJE Bil sem vojni ujetnik, bežal rem iz Sibirije, a sem imel še toliko sreče, em <"akal na vlak, ki bi me odbijal v Simbirsk ob Volgi. V Kusiji se moraš vaditi v potrpljenju, ondi ne veljajo srednjeevropske časovne mere. — Huskega **sej čas" ni niti pri* merjati z našim 44kmalu" ali "takoj". Utegne ti pomeniti ure, dneve tudi tetine in dobro je, da se vdaš in pripraviš na ■brezmejno čakanje. — Tudi jaz sem storil tako in tako so storili vsi, ki so čakali, da bi se dalje odpeljali. Redni vozni promet se je bil tedaj, marca leta 1918. |>opolnoma zatak-cil. Z razsulih bojišč so prihajali neredni vojaški transporti, razdejani earistični bataljoni in polki. Vojaki so se kaj kmalu spremenili v "miroljubne" in bolj se viške razbojnike in maroderje. In ker še ni bilo nobenega reda, tudi ne plaee in prehrane, so črede zvitih brambovcev domovine hitele v zahodno Sibirijo, ki še ni bila sestradana, tla si naberejo živil in jih nato drago, verižni-Ško prodajo po lačnih okrajih Kazana in Simbirskega. — Na peronih se je vse gnetlo samih takih ljudi, saj so se tudi sibirski kmetje in kmetice želeli takih kupčij in so čakali, skrivoma obloženi z jajci, s kruhom, sirovim maslom in z mlekom na prihod vlaka. Čakali so in klepetali, kadili, žvečili lešnike in pljuvali po več dni dolgo. Po vlakih, ki so pored-koma prihajali, so potniki ko roj čebel viseli v debelih grozdih na vratih živinskih vagonov ali so ležali po strehah, če-jteli na puliačih. Tedaj ni kazalo drugače, ko da paziš, kdaj bo božja volja, da pride kak urug vlak, ki nebo tako natlačen, da se stisneš vanj. — Tako sem že drugi dan postopal po obširnih, umazanih hodnikih perona in se pazno oziral kdaj se pripelje že zdavnaj zakasneli vlak proge Kazan-Sim-birsk. Ko sem tako taval okoli, sem slučajno zapazil mlado kmečko deklico pšeničnoplavih las. Sedela je v kotu na veliki košari in je spala. Revioa je bila pač zt lo -trudna. Hrupni glasovi, štorkljajoči koraki, razhajanje m sunek, ničesar je ni niti najmanj motilo, niti se ni zbudita, ko je neki vrjak nehote sirovo ibutnil z nogo ob njo. Imela I je blatne, visoke škornje in tudi krilo in ovčji kožuh brez rokavov so pričali o napornem rormanju po deželi. Prijetni, pegasti obraz je bil ves miren, rožasta, zmečkana ruta ji je kar tako visela čez naročje, videti je bilo, da nima nobenega brašna več. Nalašč sem šel večkrat mimo dekleta že zato, ker trajalo, da jo bo zdrami* lo strahovito vrvenje in pa zato, ker mi ni šlo v glavo, kako «ia ima ddkle tako gosposko košaro, a je vendar tako zano luarjena, siromašne vnanjosti. Nenadoma — prav kar sem bil šel mimo in sem spečemu dekletu obrnil hrbet — sem za>lišal rezko vreščanje in zagledal, obrnivši se, kako je neka stara ženska mahala z rokami in vpila na deklico in j a lednjič stresla za pleča. Te daj je deklica odprla zaspane, preplašene, modre oči in je z njimi nebogljno mežikala. Žeu->ka je še kričala, že so se zbi-lala zijala krog ujiju. Prav nič nisem razumel ten vreščečili, prehitevajoči li se besed, le videl sem, kako je deklica ml kima vala in plaho 11-govarjala. Tedaj je starka stisnila pesti, jili grozeče dvignila v nebo, siknila neko grožnjo in stekla proč. Deklica, zares je morala biti utrujena ko pes, se je mirnega, nedolžnega o-braza sesedla h košari na gola tla. Nekaj časa je strmela predse in je spet zadremala. Ljudje so se razkropili: vsakdanji ženski prepir... ničevo. Tudi jaz sem se obrnil, da bi odšel. Tedaj sem oddaleč pogledal starko vštric rdečega gardista, kako sta naglo prihajala bliže. Vneto mu je nekaj prigovarjala, kar mu je zmračilo obraz. Kar se je zgodilo zdaj, je šlo ko bli>ik. Še danes, ko pomislim na ta nepojmljiv dogodek, me spreleti groznica in v grlu me duši, ker se sramujem svoje onemoglosti. Rdeči gardist, velik, zavaljen fant, je s svojim mogočnim telesom raz rinil množico, ki se je v pričakovanju na razburljiv dogodek spet zbirala. Pristopil je k speči deklici in jo brcnil v koleno. Omamljena .je šinila kvišku; starka je pokazala na košaro iu nato nas*. Potem je iztegnila kazalec ko želo proti deklici in je izbruhnila ploho strupenih besed. — Slednjič je z nfiko nizkotno gorečnostjo dvignila roko za prisego. Rdeči gardist je malomarno poslušal, skomignil ob-žalovaje z rameni, dvignil sa- mokres in ustrelil deklico. Nikoli ne bom pozabil izraza neizmernega začudenja v obrazu deklice, ko je nemo stala, omahnila in umrla. Starka se je prekrižala in odvlekla košaro s seboj. Vojak je odprl umazano beležnico in koraižno vpisal dogode'k. Na truplo so topo bolščali plahi pogledi. Nihče ni od grozo zakričal; niti sočutnega vprašanja ni bilo slišati. Le neki starejši moški je grenko pre-tegnil ustnice in mi je tiho dejal po nemško: "Kakšna nagia pravica v sveži, veseli vojni, kaj?" Za jecljal sem: "Pravica* — Kaj pa je ubožica vendar zakrivila?" Človek me je j>otegnil v varen kotiček: "Najbrž ničesar drugega, ko da se je usedla na tujo, nezavarovano prtljago in je ondi zaspala. Ženska jo je obdolžila tatvine košare. A tatvino kaznujejo zdaj po prekem sodu s smrtjo." "A deklice vendar ni nihče niti zaslišal!" -cm vzkliknil. "Ženska je prisegla, da je ncsrečnica tatica in vojak je verjel, da je bila tatica. Preprostemu vojščaku ni treba, da .je dušeslovec. Zanj velja le črka postave. — Pojdite, bova izpila malo čaja, meni je kar čudno v želodcu." Strašno mi je bilo. Zmeraj sem imel pred seboj obraz neznanke, to nebogljeno lice u-boge, same sebi prepuščene kmečke deklice. In to strahotno začudenje, ko je počil strel! — V vojni sem videl na kupe strahot. Najprej na bojišču, ko je prostovoljno umiranje izražalo odsev junaške romantike. Veliko jih je bilo, ki so šli skoraj radostno na oni svet s poslednji mislijo: za domovino. In videl sem grozote po bolniških barakah, kjer je zdravniška izurjenost upala, da premaga smrt z nožem in žagico in kjer so se med kriki bolečin vseh onih, ki so bili izgubljeni, oglašali klici po materi. In daleč tam v zaledju, na koncu sveta, v natlačenih vojnih ujetniških barakah je bolečina in beda izgubljenih polnila duše z iskrenim domotož-jem. V mrzličnih blodnjah bolnikov, ki so imeli pegasti logar, ni nihče več omenil velike domovine. Domovina, kotiček doma, dolina, vas, hiša... sobica v kaki mestni hiši — le c tem se je bledlo umirajočim in le take podobe so zrli v nebeški zarji. Vse to sem videl in trpel z njimi. Stal sem kraj neštetih slovesov, bil sem ves Izlet v Jugoslavijo se vrši dne 4. septembra na razkošnem Cunardovem pa miku "Berengaria". Izletnike bo spremljal izvedeni spremljevalec Carl Gentile. Kdor se hoče udeležiti tega izleta, naj ^e pravočasno javi, da mu za-jamčimo prostor. POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 West ISth Street New York City prevzet od dogodkov na bojiščih, pa v zaledju v bolnišnicah in tam daleč v divji pušči. In večkrat sem le za las ušel smrti. Zakaj me izmed vse te množice trpljenja zgraibi baš ti nesmiselna smrt neznane kmečke deklice na kolodvoru Ufe in je moje najhujše vojno doživetje? Kako da še osemnajst let po vojni ne morem pozabiti začudenja bednega človeškega obraza! To bo bržkone zato, ker se je v tem bridkem slučaju najstrašnejše izražala podlost vojne z vsemi svojimi podlimi postavami. {A. J. KREUTZ) TEDEN MOLKA Francija bo organizirala na pobudo pisatelja Duliamela teden molka, ki se bo ha vil z vprašanjem, kako bi se dal odpraviti prometni truŠč. Duha-mel je tudi hud sovražnik radio zvočnikov. PRIJATELJ ŽIVALI Velik prijatelj živali je sprevodnik cestne železnice v Sid-nevu Henry Harris, za katerim jo ubero psi in mačke, čim ga zagledajo. Starec ni mogel videti nobenega psa brez gospodarja ali mačke gladovati. Psov in mačk pa v Sidnevu kar mrgoli. Velrk del svojih itak skromnih dohodkov je porabil za to, da je kupoval lačnim živalim hrano. Že na vse zgodaj zjutraj je prihajal na postajališče cestne železnice s kruhom in mesom v žepih in vedno so ga psi in mačke že čakale. Živali znajo biti tudi hvaležne in to se je pokazalo zlasti pri Harrisu, ki je postal kmalu ljubljenec lačnih psov in mačk. In ko je tramvaj odpeljal, se je pognalo številno spremstvo štirinožcev za njim, kakor da se ne more ločiti od njega. Potniki so bili spočetka veseli tega, čeprav se je moral tramvaj večkrat ustaviti, končno je pa šla stvar le predaleč in začeli so godrnjati. Harrisa so poklicali na ravnateljstvo in tam je moral obljubiti, da ne bo več skrbel za lačne pse in mačke, vsaj v uradnih urah ne, da ne bodo ovirale prometa. To mu bo itak dobrodošlo, saj je potrošil za hrano psom in mačkom toliko, da je bil sam večkrat lačen. SKUPINA MEHIŠKIH KMETOV ki bo prišli v mesto Natamoros ob ameriški meji ter pozvali župana naj odstopi, ker mu je bila dokazana sleparija. Ker žti-pan ni hotel tega storiti, so zasedli mesto in postavili svoje ljudi v občinski odbor. Knjigarna "Glas Naroda" 1 216 West 18th Street mmmmam Romani: (Nadaljevanje.) • ? PRIIIAJAČ, spini Fr. Detel*. 157 strani. Cefca .60 Kakor vse Detelove povesti. Je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl. 111 strani........ -60 PRODANE DU&E, spisal Joža Likovič. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z uašlm ubogim ljudstvom na Krasu, nuj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena _____________________________________ -M Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 strani. Cena---- .35 Posebno zanimanje vzbuja ta i>ovest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme in posedi v drugem delu v vojno In povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 stranL Cena .70 V Širokem .stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čita-telj nehote z naletim pričakovaujem čitati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concnort. 23!) str. Cona .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. I>elo je polno fines In zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena -----------......---------—........................60 SANIN. Spisal M. Arcibašev. 488 str. Cena----L— Ta znameniti rom>*n, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konflselran. slika na reaUstičen način ruskega in tel i gen ta, malomeščana. oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine In samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ...........................-.................. .30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadih Pestre slike iz indijanskega in pijan irskega življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-merlškcm Zapadu ,ie znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena...............................................— .56 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ..........1.............1J80 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv jk» svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................ -35 SREDOZIMCL spisal Peter Bohinjet. 84 strani. Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz naiega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičiee pogodi duševnost našega človeka. Ob čltanju njegovih del se zdi človeku. da Ima pred očmi prizore lz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 stranL Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Finigar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ................................................ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene In matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. FY. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena....................... 1.20 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZAN IN SVET. 308 strani. Cena ........1.— TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana J9% TARZAN. SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim Se noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrue jezike ter ne zanimajo samo mladine, oač pa tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaS Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dVe povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena -1.20 Globoko i »od zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Ctele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinlrja • Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-po in" iiWffl«)' globolro pod oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zey-er. Trda ves. 83 strani ___________________________ JS3 Prevod trdi zanimivih povesti znanega čo- * škega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONL spisal Seligar Bnt 291 rfranL Goa_________________________1 Ji Knjtfailca "Jutra" nam je a tem delom predstavila skrajno napet roman amerfSfeegU' Jtt-goelorana. Kdor bo prefital to delo, bo neho» te vzkliknil: "Da, Ivan Bell« je bil pa rea duhovitem nego vsi detektivi svetal" New York, N. T. VEČERNA PISMA, spisata Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ______________________________ .71 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnik • dušah. VELIKI INKVIZITOB, spisal Miebel Zevate*. 124 stranL Trda vez. Cena....L20........Bros. L— Kdor hoče poznati strahoto širanske inkvizicije, naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati či-tatelja z grozo. VERA. spisala Olga Waldova. 154 stranL Cena A9 Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krosov nemške in ruske aristokracije In kaže, da so bili med njiini poleg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena .............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, povzeta lz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaeo. 461 strani. Cena .............................. 1-30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da l>o navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 210 str. Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .3S Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler pa ne prečita do konca. — Poln najneverietnejših dogodivščin In za-pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan MatitfČ. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ L23 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskepa. Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčin-skega '"Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA .................75 Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-kieviez. 683 strani. Cena ................................ 3.-— Bojrato ilustriran zgodovinski roman iz naj-l>olj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pi- r satelja. ČITAJTE TO KNJIGO. ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 246 strani. Cena ................................................... L_ "Zločin v Orel valu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočuje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim r detektivom Le Coque-om. r ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda vet. 184 strani. Cena ............................................ Ljudska povest, ki obravnava spor med bratoma. je velike, pretresljive snovi in ostre doslednosti. Čitatelja veže od prve do zadnje strani. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 strani » x - CenB Poučna in kratkočasna invest iz kmetskega življenja. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojevski. I. DEL. 260 strani, II. DEL. 212 strani. Cena ............................$2.— Veliki Dostojevski je lunini v tem svetovno-znanem romanu sliko življenja ruskih jetnl- / kov v takozvanlh katorgah. utrjenih jetnl-ških taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skopaj 605 strani. Cena.....1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. - r ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA. spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... J* Broširana............ .60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bll '•brata'"; Kako ga je hudič skušal, itd. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rcJfec-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. BaMlhUritfiSi " O LIB V'AR J) NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 21 1935. THE LARGEST SLOVENE TfAlLY IN U. 7t. GREHI OČETOV i Roman v dveh zvezkih= Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 23 Kar je omadeževalo njegovo srce in dušo, to je izbrisal in popravil s svojim globokim kesanjem, s vojo ljubeznijo. In v hladne žile dekleta, na katerem vise vse njegove misli in čuti, bom vlila svojo lastno srčno kri. Porabila bom vso moč svojega znanja, da bom to trdo, zmrznjeno podobo zbudila v čuteče življenje. In kadar pride za njo trenutek, ko se bo z zlomljenim srcem odvrnila od mrtvega telesa svojega ljubimca, ker ga je ubil njen dvom, ko se bo gledalec zaradi junaka moral na njo jeziti, todaj bo moja naloga, da njeno kesanje pokažem tako globoko, njeno bol tako nevtolažljivo, da bo v srcih stoterih, ki bodo videli to trpko usodo, sočutje premagalo sovraštvo. — Vem, kaj zmore vaša velika umetnost, — odgovori Albert, — toda tudi največja umetnost ne zmaga nemogočega. — Kaj nemogočega v tej nalogi ne vidim! — vpade Marta z veliko vnemo. — Vem, da je nalogo, ki sem si jo postavila, težko rešiti. Toda v sebi čutim oni pogum, ki ima polovico uspeha že v svojih rokah. In koliko pričakujem od tega uspeha za vas! Ko bi videli, kako se bodo lica gledalcev pordečila, ka ko jim bodo žarele oči v veselju, ki kipi iz visoke duše, kako bodo lesketale v solzah onega sočutja, ki raztopi človeško no tranjost kot ogenj kovino. Ko boste to videli, boste s ponosnim veseljem čutili: kar gane na tisoče ljudi, da pozabijo vse svoje skrbi in jih sili, da verujejo v lepoto, to je kri mojega srca, sanje mojih noči, ogenj mojega duha-. Nenadoma pa se Marta v vroči reki svojih besed prekine in prestrašena gleda Alberta. Iz njegovega obraza je izginila vsaka barva in iz široko odprtih oči mu tečejo velike, počasne solze. Martin molk ga prebudi. Izgubljeno gleda pred se. Ko naglo potegne z roko čez lica, se je sam vstrašil svojih solza. Z mokrimi in zmedenimi očmi gleda Marto in pravi: — Moža videti jokati, mora biti mučen pogled. Toda trpljenje mojega življenja je omehčalo moje trepalnice, kakor je utrdilo moje srce. In naj bi oni ne smel jokati, ki je na svojem samotnem potu skozi puščavo že davno izgubil moč, ki bi jo »e moral imeti, da bi prišel v deželo zelenih palm, ki mu iz daljave miga? Nekdo potrka na vrata in hotelski sluga stopi v sobo. — Neka gospa je tukaj, ki je vprašala po gospodu-. Albert poskoči. — Ali je vprašala po meni T Rihard Albert! Sluga prikima. •— O, Bog, Marjeta! — jekne Albert prestrašen. — Kje je gospa ? — Zunaj, na hodniku čaka. — Sluga hoče gospo poklicati v sobo. Albert pa je že pri vratih in izgine. — Hvala Bogu, da sem vas našla, gospod Albert! — je slišati zunaj glas gospe (Schlippeke. — Kake sem letala za vami! In Albertov glas: * — Zakaj ste prišli? Ali me kličejo k Marjeti? — I, seveda! O, Bog! Srce se mi je obrnilo, ko je prišel Btari gospod, ves krvav po obrazu. Z glavo se je zaletel v vrata. In tedaj pravi, da vas mala kliče in vedno vas. Jej, jej, mislim, da je reva pri koncu. Zbegan in bled s«' vrne Alliert v sobo. — Dovolite, da grem, — pravi z zadušenim glasom. — Kličejo me u«ta, ki se ne smejo ohladiti, predno jih ne ]»olju-bim. — Marti i>onudi tresočo roko. — Prosim, pozdravite vašo ljubo mamo. Vam pa, draga gospica, se iz vsega srca zahvalim za ta večer! Upam, da se bomo še kdaj videli! In naglo odide. Marta je kot okamenela. Svojo roko položim na njeno ramo. — Ali te je ta dogodek tako zelo prestrašil? Tedaj pa počasi obrne glavo in vpraša tiho: — Katera so ta usta, ki se ne smejo ohladiti, predno jih še enkrat ne poljubi ? Marjeta ? Dekletovo ime-. — Ne, Marta! To je ime komaj pet let starega otroka. — Ime otroka? — V7 njene blede ustnicc se zopet vrne barva. Tedaj pa stopi v sobo goapa Kronekova. Glasno govorjenje jo je zbudilo. — Gospod Albert te pozdravlja, — pravi Marta materi, ko ji položi roko okoli vratu. — Moral je iti, nenadoma, poklicali so ga na bolnrško posteljo nekega otroka, ki ga najbrže ljubi. — Vprašujoče me pogleda. — Da, Marta, in mislim, da je ta otrok edino bitje na svetu, na katerem visi ljubezen njegovega srca. Glas se ji noče vkloniti. — Ali ima vzrok ljubiti tega otroka? Odmajem z glavo. — Ne tako, kot misliš. — Nato prič ne m pripovedovati, kar sem vedel. In pripovedoval sem še vedno, ko se v temnem vozu pripeljemo na postajo. Skoro bi bili zamudili vlak. Ko dvignem Kronekovo mamo po visokih stopnicah v že zniški voz, je jokala. Temu se nisem čudil; vedno je jokala, kadar je stopila v železniški voz. — Toda Marta? Tudi v njenih očeh stoje solze. To me je rezalo v srce. In naenkrat oklene svoje roke okoli mojega vratu in ihte pritisne svoje vroče čelo na moj vrat. Sprevodnik opominja. Dolg, pretresljiv pisk, nato puhali je, votel ropot. In pelje se ven v zvezdnato noč. Bilo mi je, kot bi šel kos mojega srca ž njo. Sedaj sem vedel! Vedel sem oboje: da jo ljubim — da pa je bilo njeno srce za drugega. In ta drugi? Kaj je bilo v njegovem srcu? Kdo bi mi rešil to vprašanje!--- Zapustim postajo in grem, ne da bi vedel, kam hočem. In tako sem v noči napravil en truden korak za drugim,- uro za uro, dokler ne opazim, da sem zašel globoko v zoologični vrt. (Dalje prihodnjič.). > ALI MORE ČLOVEK DOČAKATI 180 LET? Na Kavkazu je razmeroma mnogo starcev, ki so dosegli zavedanja vredno starost. Blizu Tiflisa živi 151) let star mož La-guašvili. Starec se spominja še ruskega pohoda v Georgijo leta 1801, ko je car priključil to deželo Rusiji. Ima 101 leto starega sina in SO let starega vnuka. Abhaza Khapar Kiouta je pa star celo 152 let. Ti primeri izredno visoke starosti so predmet proučevanja v zavodu za eksperimentalno medicino v Moskvi. Slavni ruski biolog La-zarcv, ki se že dolgo peča s tem problemom, je sestavil krivuljo občutljivosti živčnih centrov v možganih. Pri novorojenčku, če gremo od ničle, se dviga ta krivulja do 20. leta, potem pa polagoma zopet pada proti ničli, ki jo doseže, ko se približa starost 180 let. Z drugimi besedami rečeno, človeški organizem je ustrojen tako, da bi se živčni sistem povsem obrabil šele, ko bi bil star človek 180 let. Teoretično bi torej človek lahko dočakal tako visoko starost. Toda zdaj, ko tako hitro živimo in ko naši živci toliko trpe, je pač malo verjetnosti, da bi mogel kdo dočakati 180 let, čeprav na drugi strani vemo, da se je dolgost življenja modernega človeka zaradi napredka in higijenc podaljšala. in fotografije lepe trgovčeve žene. Tolovaj je takoj zavohal, da se bo dalo z ukradenimi lju-havnimi pismi dobro zaslužiti. Začel jih je prodajati po 50.000 pezet pod grožnjo, da jili pošlje njenemu možu, če bi žena ne hotela toliko plačati za nje. Ker izsiljevanja ni hotelo biti ko-n'H*, je povabil Serpa tolovaja v hotel, kjer je liotel od njega kupiti vsa pisma in fotografije svoje ljubice, kar jih je še imel. Ker mu jih pa tolovaj ni hotel prodati, ga je ustrelil, potem si je pa hotel končati življenje. Zadeva se bo končala najbrž tako. da bo igralec vzel trgovčevo ženo, ker zahteva mož ločitev, seveda če bo okreval. » w cz ka< KAZNOVANO IZSILJEVANJE Iz Berlina poročajo, da so našli v enem najelegantnejših barcelonskih hotelov težko ranjenega slavnega španskega gledališkega igralca Jose Serpa, kraj njega je pa ležalo truplo ustreljenega neznanega moškega. Serpa je prišel v sana-toriju k sebi, pa ni hotel o tragediji ničesar povedati in tako si policija ni znala pomagati, rim so pa priobčili španski listi vest o zagonetni tragediji, je prišla v sanatorij žena barcelonskega trirovea Portale-rrea in prosila, naj ji dovolijo stre-či težko ranjenemu igralcu. Njena izpoved je pa obenem jm>-jasnila ozadje tragedije. Ustreljeni neznane<* j«> bil tolovaj Joan Moora. ki je nedavno vlomil v igralčevo vilo ter odnesel razen denarja in draguljev šatuljo, kj««r je imel Serpa spravljena ljubavnu pisma EDINA SKRB STAREGA TRENERJA Med zadnjimi konjskimi dirkami v Liverpoolu se je primeril v analih teh dirk edinstven dogodek. Nekoliko ur, preden je na dirkališču zmagal konj "l>oy Friend." je umrl njegov trener John Parr, T»4. leten mož. Ko je začutil, da se mu bliža zadnja ura, je dal poklicati k sebi v bolnišnico svojega sina in lastnika konja, znanega imetnika dirkalnih konj Uamerja. — <'oprav um rem, mora Boy Friend vendar teči! — so bile zadnje besede, s katerimi se je poslovil od obeli, potem se je bil s llamerjem razgovoril, da bo njegovemu sinu, ki je bil določen za džokeja, preskrbel licenco trenerja. Stari mož je bil posvetil konju preveč truda, da bi ne bil prepričan, da bo pri dirkali zmagal in s tem prepričanjem je v jutru naslednjega dne tudi mirno umrl. Dirke so se začele popoldne in skoraj bi se bilo zgodilo, da bi >e poslednja volja starega trenerja ne izpolnila, kajti i>o strogih pravilih džokejskega kluba sinejo dirkati samo konji. ki so njih trenerji navzoči. Star Carr je bil mrtev in njegov sin ter naslednik še ni imel uradnega dovoljenja, da sme fnngirati k«»t trener. Vendar je vodstvo dirk širokogrudno šlo preko hirokratičnili pravil. Seveda ni bilo mlademu Car-ni tik po očetovi smrti nič kaj ]»osebno ugodno pri du>i. ko je vodil konja, a držal se je trdo in tudi konj se je držal. Zmagal je ob velikem navdušenju občinstva. ki je vedelo za vso stvar, za dolžino konjske glave. Mladi Carr se je izkazal vrednega naslednika svojega očeta. ROMANTIČNA LJUBEZEN NA JAPONSKEM V Tokiju je umrl bogati trgovec Sakaj Gnčiuka, ki ga zdaj listi proslavljajo v zvezi z eno najbolj romantičnih in zvestih ljubezni. Pred več nego tridesetimi leti se je Sakaj zaljubil na prvi pogled v prelepo dekle, ki jo je videl na cesti. Bila je hči iz ugledne plemenitaške rodbi »e. Sakaj je poskusil vse, da bi prišel v bližino oboževan-ke in da bi jo dobil za ženo, toda strogi razredni zakon japonske družbe so mu prekrižali vse račune. Tedaj je naročil znamenitemu kiparju, naj o-pazuje dekleta in naj jo upodobi v mramorju. Ta kip, ki je sijajno uspel, je Sakaj posta vil v poseben kiosk, ki ga je o-krasil z izbranimi preprogami in umotvori. Trideset let je nato vsak dan zahajal v ta kiosk, kamor mu ni smel sledili nihče, in je prebil v njem po več ur. Zgodba njegove nesrečne ljubezni se je razvedela po vsem Japonskem in je ljudi se \eda silno zanimala zvedeti, kaj ima mož v tistem kiosku. Toda tisti, ki so pričakovali da bodo sedaj po njegovi smrti v kio-ku in trgovčevem domu odkrili kakšne posebne senzacije, so se zelo motili. Razen kipa, pred katerega je polagal vsak dan sveže cvetlice, niso našli nič posebnega. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« Will ISth 8RDI NEW IOBK, N. X. PSSra MAM ZA CENK VOZNIH LOTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJ* milili Ueinrich Himler ODKOD GORSKA BOLEZEN Gorsko bolezen so smatrali vedno za posledico redkega višinskega zraka. V hamhurškem zavodu za zračno plovbo pa so napravili sedaj poskuse, ki pojasnjujejo to vprašanje menda dokončno. Poskusne osebe so dali v prostor, v katerem se dasta pritisk in sestava zraka poljubno regulirati. Pri tem se je pokazalo, d*i je znižanje kisiko-ve količine v zraku povzročalo gorski boh»zni podobne napade. Za najltoljšo odpomoč se ni izkazalo vdihavanje čistega kisika temveč mešanice oljkove kisline in kisika. desna roka Adolfa Hitlerja, ki čisti nazijske vrste. Vsak, ki ga Himler ne smatra za pravega narodnega socijalista, je izključen iz stranke. Hitler ga namerava imenovati za policijskega načelnika v Berlinu. V A 2 N O ZA ♦ NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo slali za Novo leto in ker bi žele li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Fas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ji pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa katerem* izmed zastopnikov, kojih imen* so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj naših rojakov naseljtnih. SAMOMOR ZARADI LOČITVE VODILNA EVROPSKA DRŽAVNIKA francoski ministrski predsednik Laval (na levi) in angleški minister Anthony Eden, ki sta si brezuspešno prizadevala pregovoriti Mnssolinija, da bi opustil svoje afriško pustolovstvo. V Moskvi se je ustrelil bivši dunajski založnik in žitni trgovec Ladislav Szci>es. Pred nekoliko meseci je izginil brez sledu iz Budimpešte, kjer so gaza sledova! i zaradi poneverbe skoraj 10 milijonov šilingov. Pobegnil je v Moskvo skoraj brez fieka v žepu, ker je vso to ogromno vsoto zašpekuliral na borzi. V Moskvi si je služil kruh kot drugi violinist v slovitem gledališču Stanislavske-ga. Ko se je vrnil te dni ponoči domov, ga je čakalo pismo, ki mu je sporočalo, da se je dala njegova žena v Budimpešti od njega ločit i. | Ta vest je tako vplivala nanj, da je segel po samokres in si končal življenje. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob 1 COLORADO: Pueblo. Peter Cullg, A. Saftlt Walsenburg, ML J. Ba*uk INDIANA: Indianapolis, Loots Banleb ILLINOIS: Chicago. J. BevčiC. J. Lokantch Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicers in Illinois) Jollet. Mar j Bambieb. Joseph Fin. ▼at Lm Salle. J. Spelleh Maacoutab, Frank Angustln North Chicago. Joie Zeleoe KANSAS: rJ Irani, Agnes Mofoik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, F». Yodoplvec Steyer. J. černe (za Panna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm. Vrank Goni« Ely. Jos. 3. Pesbel Eveleth, Louis Oonle GIlIterL Louis Vessel Hibbinfc John PovSe Virginia, Frank Hrvatlcfc MONTANA: Roundup. M. M. Punlan Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masla OHIO: Bar her ton, Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar linger, Jacob Result. John 81»mil Girard. Anton Nagorie Lorain. Louis Balant, Jono Kan« te Warren. Mrs. V Rachai Yonngstown. Anton KikeJj KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. KNJIGE NABOŽNE VSEBINE BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA ŠMARNI GORI. Cena .............................. .20 BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA BLEJSKEM JEZERU. Cena .......................... DUHOVNI BOJ. 384 strani. Cena ............ -50 FABIOLA. Cerkev v katakombah. 222 str. Cena .45 KATOLIŠKI KATEKIZEM ...................60 MLADENIČEM. I. svezek. Cena ............ .50 II. zvezek. Cena ...............50 MESUA. 160 strani. Cena .................... .50 SLOVENSKA NARODNA MLADINA, 452 str. 1.50 AVGUST 28. Washington 7 Havre Majestic v Cherbourg 30. Bremen v Biemen 31. lie de France v ilavrt Rex v Genoa 24. septembra : Rex v Genoa 'JU. septembra : Washington v Havre 'Jfv septembra: Cbainplaiu v Havre Aquitania v Cherbourg 27. septembra : Kuropa v Bremen SEPTEMBER: 4. septembra: Normandie v Havre 5. septembra: Cbampiaiu v Havre 7. septembra: Aquitania v Cherbourg 10 septembra: EuroiKi v Bremen Conte «11 Savoia v Genoa 11. septembra: Manhattan v Havre 12. septembra: Majestic v Cherbourg 14. septembra : Lafayette v Havre Conte Grande v Trst i7. septembra: Bremen v Kremen i!». septembra: Berengaria v Cherlmurg 21. septembra: lie de France v Havre 1ESENSKI OBISK SLOVENIJE (J1GOSIAYLIE) To je najin .1 j prijeten čas let;«, d.i ga preživite tam. ko j»- letina po« spravljena in ni k»nn:i jesenskih svtv;i III »it i. IZBKItITK SI ENEGA TK11 RA/.KošNIH PARNIH«»V tlT«-k.» Cherbourg*) BEREM6ARIA MAJESTIC 4. srp.; 19. srp. M. avg.; 12. sep. AQUITANIA 7. srp.; 26. srp. Potniki Tretjega Razreda >o v kabinah nivšega Turističnega Razreda: ali na teli velikih motornih ladjah preko Havre BRITANNIC, 6E0R6IC 21. srp; 19. okt. 7. srp.; 5. okt. BOŽIČNI IZLETI POD VODSTVOM BERENGARIA—6. decembra MAJESTIC — 14. decembra Za podrobnosti vprašajte pri: FRANK SAKSER, Jr., Potniški oddelek 'Glas Naroda' 216 W. 18th St.. New YorK LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New YorK CUNARD WHITE STAR OREGON: Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavee Cla ridge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezove« Exoort. Louis Supantit Parrel, Jerry O Worn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Frank I>emshar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. Pogača r Presto, F. B. Demshar S t eel t on, A Hren Turtle Creek. Fr. Schlfrer West Newton. Joseob Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank Aksfc Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Loalt Taoehar Dlamondvllle, Joe Rolicb Vsak zastopnik lzha potrdilo ■ to, katera Je prejel. TartfBrc raj» k cm tepla prfparefcuaa. UPRAVA "QLA8 NAR0QA"