NIKO KAVCIC ŠKOFJELOŠKO OKROŽJE — ZIBELKA PARTIZANSKEGA TISKA NA GORENJSKEM le o članku, priobčenem v lanskih »Loškili razgledih^, sem omenil neliko delo. ki so ga opravili aktioisii in sodelavci OF za tiskanje in širjenje svobodne besede — zlasti o loškem okolju. S tem prispevkom pa želim popeljati bralca nazaj do prvih ciklostilnih tehnik in oživeti spo min, kako so rasle in prerasle u velike tiskarne, ki jih bodo tudi zanamci občudovali med najlepšimi uspehi pobude, železne volje in poguma borcev za svobodo. Mala partizanska vojska na Gorenjskem*, ki je preživela pr\o zamo \ hostah, se je njorala v drugem deiu oboroženega upora spopadati z nečlo veškimi težavami. Utrujene in razredčene borbene enote, ki so z upanjem pričakovaile pomladi, da bi se okrepile in oddahnile od ziimskih naporov, so morale vzdržati še bujši pritisk elitnih nemških čet — policije, žandar- merije in oddelkov SS. Le-ti so si z zasedami, napadi, manjšimi in večjimi ofenzivami na vse kripjje prizadevali v zpostaviti »red<.<, kakršnega bi potre bovali za uresničitev svojega gesla, da je Gorenjska »za vedno nemška«. Trdna odločenotst okupatorjev, »da očistijo gozdove banditov^ in ban- ditske organizacije na tereuu<<, razvoja narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem ikajpak ni zatrla; priznati pa je treba, da ga je v mairsičem T^uvrla. Eden izmed vzTokov, da se Osvobodilna fronta na Gorenjskem v tistem času mi mogila tako irazmahniti kot je bilo želeti, je bil tudi ia, da je na Gorenjskem primanjkovajlo svobodne tiskane besede, ki bi vlivala vero in upanje v srca zbeganih ljudi, kii bi razgaljala lažnost okupatorjevih gesel, svarila omabljivce in krepila moralinopolitično zavest zatiranih množic, da bi se uprle okupatorjevemu nasilju. Vsa Gorenjska je namreč v prvem in drugem letu osvobodilnega boja prejemala svobodno pisano besedo iz ilegalnih tiskarn, ki so delovale v Ljubljani in njeni okolici, ker tedaj last nih tehnik še mi imela. Pot, ki je po njej morala svobodna beseda na Gorenjsko, je bila dolga in nenehno ogrožena, saj je med drugim vodila preko umetne, a tisti čas vedno dobro zastražene meje, ki so jo po Slovenskem potegnili okupatorja. Kdo ve koliko nahrbtnikov partizanske literature so prenesli kurirji in * V času narodnDloisvobodiilTle borbe je bila .Gorenjska razdeljena na štiiri poii-tičnonteritoriialne enote, in sicer na okrožja Kamnik, Kranj. Jesenice lin Škof ja Laka. Vsalko okrožje je imelo po več rajo.iiov oziroma okrajev, škofjeloško okrožje je bilo razdeljeno na naslednje rajone: škofjeloški, poljanski, selški, medvoški, smled- niški in žiravski. V poznejših letih se je ta delitev jiekajkrat spreminjala, OSIIOVMLI delitev Jia štiri okrožja pa je ostala do osvoboditve. 26 kurirske patrole, na katere so Se posebno piežale okupatorjeve gosto pose jane zasede! Naše kurirje so neredko presenetili streli ne le na križiščih, pri mostovih in na p>odobnih krajih, temveč tudi sredi gozdov, kjer so naj manj pričakovali. Mnogokrat pa je tuja soldateska blokirala z vešče postav ljenimi zasedami cele predele, tako da je bil dostop vanje tako rekoč hermetičuo zaprt. Nič preveč ne bom rekel, če zapišem, da je bila zato sleherna kurirska pot podvig zase in da pravzaprav vsaka kliče obdelave močnih peres. Naši kurirji. {>osamezniki. d^a, trije ali kurirske patrulje, s težkimi nahrbtniki na ramah, so bili neštetokrat napadeni. Mnogim je uspelo, da so se napa dalcem umaknili, toda kljub temu jih je mnogo padlo. Sajno na liniji Jelovica—Polhograjski Dolomiti je padlo \ treh mesecih šest kurirjev, ki so vzdrževali to zvezio. Tako ni bilo čudno, če je od vsega gradiva, ki so ga iz ilegalnih tiskarn v Ljubljani pošiljali na (lOrenjsko. dosegla svoj cilj le pičla desetina. • Kolikšnega pomena bi bile za razvoj narodnoosvobodilnega gribanja tiskarne, ki bi delovale na samem Gorenjskem, smo se gorenjski partizani skoraj zavedli: zlasti pa še potem, ko je pokojni narodni heroj in poznejši komandant NOV in POS Franc Ruzman-Stane pripeljal čez Gorenjsko U. grupo odredo\-, namenjeno na Štajersko. Odredi, ki jih je vodil, so imeli namreč s seboj tehniko z vsem potrebiiiim gradivom. V kratkem času, ko so se zadrže\ali na Gorenjskem, so — za tiste čase in okoliščine rečeno — zasuli teren z letaki, radijiskimi poročili in podobnim. SeA^eda to tedaj ni moglo dolgo trajati. Nemci so nemudoma reagirali na krepkejiše udairce partizanskega orožja rn ofenzivna se je \ rstila za ofenzivo. Ko so se partizani 11. avgusta 1942 znova koncentrirali na Jelovici, kjer so bile glavne baze naših enot, so zbrali ogroimio silo: šestnajst tisoč odlično opremljenih vojakov njihovih iiajiidarnejših enot je začelo napad, ki ga ni bilo moč zadržati. Naša vojska je imela sicer malo človeških izgub, izguJjila pa je mnogo dragocenega materiala. Sovražnik je odkril vsa tabo rišča, bolnišnice, skladišča hrane in nmteriala, med katerim je bilo tudi mnogo gradiva za tehnike. Ko je po iej ofenzivi II. grupa odredov ivadaljevala s\ojo pot na Šta jersko, so se gorenjski partizani zaradi zelo povečane sovražne aktivinosti in ob izgubah, ki so jih utrpeli, znašli v precej .slabšem položaju.'Močne nemške patrulje so oipogumljene z uspehom križarile povsod, celo po velikih jelovških gozdovih, kaanor sii dotlej niso upale. Zato se je misel, da je treba začeti s tehnikami tudi na Gorenjskem, vedno močneje in močneje oglašala. Pr\'o resino pobudo je pravzaprav dalo že pred tem vodstvo Centralnih tehnik, ki je pripravilo za Gorenjsko ogromno tehničneg^a materiala, saj bi bilo z njim moč organizirati cel ducat tehnik. Vendar je žal ostalo le pri pobudi, ker je sovražnik to gradivo deloma zaplenil že v ofenzivi v Dolo mitih, deloma pa na Gorenjskem. Ko je v tistem času prispel na Gorenjsko v ištab I. girupe tovariš Adolf Arigler-Bodin z nalogo, da organiziira tehnike >• odredih in bataljonih, z delom iii bilo jnogoče takoj začeti: še konec 27 avgusta 1942. leta so bili \- štabu grupe trije tehniki, ki so skupaj z omenjenim štctboiu razptolagali le z enim pisalnim stro jem, da so 2 njim, karenj^k<-ni teliiriini panizanskega Ni moč povedati, kako ponosni snio bili jia prva raclioporooila, ki smo jih razmnožili kar na pisalnem stroju. Zamisel o potrebi pose(bne tehnike pa je ob njih dobila knila. In tako smo — medtem ko je Don krpal žico 7 Žico, popravljal razne vode in napeljave in se nenehno sukal okrog aparature, ki je bila nanieščeaia na deski in obešena na drevo, jaz pa stenog-rafiral in tipkal poročila •— naprej iai naprej razpravljali, kaj •Nise bi bilo potreJjno, da ibi prišla svobodna beseda do polne veljave. Govorili smo o hitrosti, o organiziranju doibave raznega tehničnega materiala, o zvezah, o papirju, o tisku in v dnhn videli rasti vse tisto, kar so maši tehniki dosegli v poznej ših letih. Seveda nismo le isanjarili: Don se je kmalu odpravil v Srednjo vais v iPoljamski dolini, kjer je tebi nič meni nič sedel na kolo ter se odpeljal v Goričane in Medvode, »organiziral« prepotrebne radijske sestavne dele in vzpostavil zveze z neikaterdmi tovariši in tovarišicami, ki so oljljubili, da bodo naše ;^podjetje« oskrbeli z vsem potrebnim; sam pa sem vzpostavil )irve zveze z Loko. No, kljub Donovemu podvigu in vsej njegovi požrtvovalni aiegi je naš sprejemnik kar naprej »sabotiral«^. Šele po dolgem času je uspelo, da je bil omogočen redeai in dober sprejem. S tem uspehom pa se seveda nismo zadovoljili. Bilo je že proti koncu oktobra 1942. leta, ko sva po nalogu Maksa Krmelja-Matije pregledala opuščeni bunker, ki je ležal v »Lojgeh«, ob majhnem potoku Srednjiški grapioi, ki priteče izpod Brd, pet minut za Srednjo vasjo v Poljanski dolini. 30 Bunker je bil zgrajen že leta 1941 in «o ga v tem in naslervega ;>programa« in se ne bi mogla oskrbeti s pisalnim strojem, ciklo- stilom, papirjem, barvo, matricami in vsem drugitn, kar je bilo potrebno. Milka je imela polne roke dela: Loka. Medvode in Kranj so bile njene redne javke. Nekajkrat se je pripeljala na našo zvezo za Srednjo vasjo tudi Minka Tavčar, Šinkovčeva liz Zminca, Mici Kršmaučeva in Tončka Hafnerjeva iz Loke pa sta se zelo izkazali z dobavljanjem različnega gradiva, ki smo ga za »tiskarno« nujno potrebovali. Dela je bilo vedno več, čeprav smo sprva delali le za potrebe Poljanske «ete, po kateri je tehnika dobila tudi svoje ime »Tehnika poljanskega bata- Jjona«. Novembra meseca se nam je pridružili se Miloš Ziherl, ki je prišel iz Dolomitov in o katerejn bom kasneje še •obširneje govoril, za pomoč pa nam je bila dodeljena Marjanca. Talko je v drugi polovici novembra imela naša tehnika že pet prebi\alcev. Delo sano si hitro in smotrtno razdelili, kurir Groga Rupnik pa je vzdrževal z\ ezo z vsemi tremii četami ]X)ljanskega bataljona in is Pokrajinskim komitejem. Kmalu ko smo zaorald ledino, so namreč začela prihajati naročila tudi s Pokrajinskega komiteja KPS za Go renjsko in ker smo jih uspešno opravljali, so začele nove naloge kar deževati. Tako smo se vedino bolj in bolj uvajali v delo in po približno dveh meseoih smo ga že kar dobro obvladali. V veliko zadoščenje nam je bilo, da so bili borci, ki so bili žejni svobodne partizanske besede, z našim delom zelo zadovoljni in da so vsak dan nestrpno pričakovali poročil. V še večje zadovoljstvo ^^a nam je bilo, da smo lahko decembra začeli oskr- hovati z literatuiro tudi politične aktiviste na terenu. Ce napravimo kratko bilaiiico našega dela v ti stem. raKmeroma kratkem razdobju s številko, potem lahko zapišemo, da smo raz množili v našem majhnem bunkerju 8060 izvodov naj različnejšega propagandne ga gradiva. Danes se je morda ko mu težavno vživeti v ta kratne razmere, ko beremo o nakladah raznih časni kov, ki gredo v tisoče itt .stotisoče. V tistih razmerah pa je bilo število, ki sem Mczckova. uo domači Jageršnikova družina iz Srednje \asi je z „„ „,, „„,M • 1-1 mateiialiiinii iii človeškimi žrtvami obilno podpirala razvoj &a omenili, azredno visoko, partizanskih tehnik na Poljanskem 31 saj ni terjalo le tnenehnega dela v naši »tiskarnic, temveč predvsem velike težave v^ askrbi s potrebnim materialom, zlasti pa še z razširjanjem tiskov po terenu. Nenehno prihajajije dn odhajanje iz bunkerja je pomenilo veliko nevarnost komprimitiranja. Zaradi tega smo že v začetku decembra sklenili zgraditi nov bunker. V grapi za Jagršnikovo kmetijo smo našli ugotlen teren ter še isti mesec zgradili nov bunker, ki je bil večji in je boilj ustrezal našemu povečanemu /podjetju«. Prve dni januarja 1943 smo se iK>tem s precej lepimi izkušnjami preselili v nove ijrostore. Preden bom nadaljeval z opisom našega dela, naj povem o usodi, ki je zadela našo pT\x> »tiskarno«. Majhen in teisen prostor, ki nas nanj še danes vežejo spomini na naše težave pa tudii na prve uspehe, je skoraj po naši odselitvi zasedel štab Poljanskega baitaljona. Kmalu potem je nekega dne — bilo je 12. januarja — v zgodnjih jutranjih urah pripeljal k nam kurir Pokrajinskega komiteja lovariiSa Bizjaka-Kostjo z nalogo, da ga takoj odpeljem na kamniško zvezo, ki je imela javko za cerkvico na Jeperci. Še isti dan sva se odpravila na dolgo pot, obložena s polnima nahrbtnikoma literature. Ko sva pod Anžoinov- cem prečkala cesto, sva na drugi strani opazila dva velika avtobusa poH- pistov. Pohitela sva, in ko sva čez dobro uro prispela pod Vinharje, sva slišala v daljavi detomacije bomib. Razmišljala sva, kaj naj bi fco pomenilo, vendar nisva mogla razvozljata uganke. Šele ko sem se vračal, sem na neki zvezi izvedel, da so Nemci v Srednji vasi ubili in ujeli več partizamov. Sporočilu seveda nisem "\erjel rja. ki je hotel mobi lizirati gorenjske fante v svojo vojsko, smo z veseljem sjM-ejeli nove naloge, ki jiih je terjala povečana partizanska aktivnost. Noč za nočjo so elastične eniote ob podponi aktivistov mobilizirale po doliini gorenjske fante za parti zansko vojsko. To obsežno akcijo pa je moralo nujno podpreti prijnerno politiono čtivo. Pričakovanje našega vodstva, da bomo to sv^ojo nalogo izpolnili, se je izkazalo kot popolnioma upravičeno. Prav povečana splošna aktivnost narodnoasvobodi'lneg:a gibanja na Go- renjsikem pa je odkrila še nekaj: napak bi bilo. če bi štirje izvežbaiii »tehniki«, ki so imeli tudi določene organiziacijske izkušnje, sedeli še naprej na enem mestu, medtem ko je bilo potrebo |>o partiizanski besedi čutiti vsepovsod. Zato je vodstvo odredilo, naj gre vsakdo izmed nas na drug teren. Fa^ko je odšel Miloš Ziherl \ novo okrožno tehniko za Škofjo Loko, ki sta jo v marcu 1943 pripravila rajoiis'ki sekretar Jože Kavčič-Jernač iii Primož Prezelj v sami Loki na Primoževi žag'i. Tovariš DOTI je pTevzel vodstvo tehnike pod Vinharji, ki se je imenovala »Tehnika Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko«. .Sam pa sem prevzel nalogo postaviti in voditi okrožno tehniko za Kranj. Danes bi bilo težavno govoriti, katera izmed tehnik je več doprinesla k skupni stvari in katetra je imela v tistem času lepše aispehe. Pirav gotovo pa je. da bo dolgio živelo delo pokojinega Miloša Ziherla in da se bo ob njegx)vem liku lahko vedno zgledovala naša mladina. 53 Miloš /ilicrl-Pro-šercn, voilja iehnjke OK ^ikofjii Lu,... Miloš Ziherl je deloval sam Jia Priiiio- že\i žagi sredi Škofje Loke v izredno te- ža\ nih pogojah. Buuker pod tračno žago je bil zelo tesen, saj se v njem Jii mogel niti dobro zravnati, in brez prave ventilacije. Šele ob večerih, ko so dela\'ci odšli, je mo gel za kakšno minuto na piano, da -se je imdilial svežega zraka in se make razgi bal. Le včasih je šel k svojiim sorodnikom Kobalovim na Suho, da se je iiniil, i>reob- lokel in do sitega najedel. Toda težavne okoliščine ga miso prav nič motile pfi delu. Znani so njegovii prvi Gorenjski pionirji in Gorenjska mladina, ki so .skoraj v celoti plod njegovega dela. Kdoir ga je kdaj opazoval pri delu, si m. mogel misliti, da bi človek s tolikšno voljo kdaj lahko omagal, da bi ga kaj podrlo. S 7>omočjo akti^isTDN OF. ki so inu bili dofle- Ijeni za zvezo — med njimi so se najbolj odlikovali Primož Prezelj, Cirila Jamnik- Saša in Lojze Hafncr-Slavko, je Azdrževal zvezo z enotami narodnoos\ obodilne vojske, ipolitičnimi forumi in terenom, imročal raznovrstno gradivo, tiskal i'n razpečaval po izdelanem ključu pri pravljeno politično čfivo. Vsako zvezo je pridno negoval in tudi tedaj, ko sem imel sedež svoje tehnike visoko nad Povšno v Kokri, sva bila v redni tedenski zvezi. Ko se je gestapovski pritisk vedno bolj zoževal okrog žage. se je Miloš preselil v novo tistanovljeno okrožno tehniko, ki je delovala pri Spanu v Davči. Ta tehnika je bila dotlej okrajna tehnika Selške doline in je v ii'iej delovala že od tnairca 1943 tovarisica Marjanca, s katero smo že prej sode lovali. Miloš je vodil tehniko v Da\'čii vse do pomladi 1944. leta, ko so ga prve inotranje bolečine začele opozarjati, da je bil njegov trud le prevelik, okoliščine, T katerih je deloval, prezirajoč vse iežave. pa le prehude. Naše Aodstvo je tedaj takoj odredilo, da mora na Dolenjsko na zdravljenje. Nikoli ne bom pozabil tistih nekaj lepih pomladanskih dni, ki smo jih pred injegovdm odhodom preživeli skupaj na Muštrovi domaičiji, katero smo partizani imenovali Sarajevo. V parliizanili sem ga tedaj slišal prvič zopet igrati harmoniko, ki jo je virtiiozno obvladal. Ko se ga danes spominjam s kakšnim ognjem, s kakSnitn veseljem je igral in kako se je predal melo dijam, Jtoinaj da dobro razumem, kolikšjia je bila njegiova samoodpoved v bvmkerjii pod žago. Vesel in razigran in do poslednjega vlakna povezan s stvarjo, ki se je zanjo, žrtvoval, nam je ostal v spominu, ko je odšel za vselej od nas. Hudo nam je bilo takrat, saj smo slutili, da ga ne bomo nikdar več videli. Zares: čez nekaj mesecev je prišlo sporočilo, da je umrl v Barijti za boleznijo, ki si jo je bil nakopal med svojim delom. Miloš Zihorl je umrl v najlepših letih, ko je nosdl v sebi velike, še ne do kraja razvite duhovne izaklade, ki jih je hotel razdajati svojemu ljudstvu. Vsi tisti, ki smo ga poznali, bomo vednio dbčutili veliko izgubo, ki nas je zadela, sredi našega največjega ustvarjanj-a. 34 Edo Bregar-Ooii je po našem odhodu dobil v tehniko pod A inharji nove sodelavce. Tehiiiika je potem odlično delovala od aprila 1943 vse do pomladi 1944. Y tehniki Oblastnega komiteja za Gorenjsko, ki jo je Don s isvojo — rekel bi. skoraj legendarno liznajdlji* ostjo — \otlil, so izdelovali vse pomemibnejše publikacije in časnike. Ponatisko\ ali so Poročevalca, tiskali irazlične brošure in izdajali radioporočila. Avgusta 1943. leta so se lotili obsežnega dela; na svojem ciklostilu so \ pet sto izv^odih natisnili Zgodovino VKP(b), kar je menda edinstveni primer v Jugosla"\niji. Za vezanje so imeli na razpolago silno pomanjkljiva sredstva in le njihovi požrtNovalnosti gre zahvala, da so delo do konca leta 1943 dokončali. Med tem velikim delom so si tovariši zgradili iio\ bunker, ker je bil stari že preveč kompromitiran. Do pomladi 1944 se je tehjiika še enkrat preselila kakšno uro daleč, ko pa so začeli graditi šesti bimker, so jih iznenada napadli iVemci in belogardisti ter ujeli neko tovarišico, medtem ko so se drugi srečno umaknili. Bunker in gradivo pa so napadalci uničili. Pokrajinska tehnika KPS ni l>iia več obno\ Ijena, ker je v tistem času bolj in bolj izgubljala «\oj j)ravi namen, saj se je Pokrajinski komite preselil v Selško dolino. #• . Junija 1943. leta je zrasla iz tramov in debel 1200 metrov nad Povšno \ Kokri pTAa tehnika okrožja Kranj. Posebnost te tehnike je bila velika oddaljenost od naselij, da je bilo delo združeno z \elikinii težavami. Zaradi teh številnih težaA isem se Se isti mesec lotil gradnje .nove teh nike nad igirapo Obnico, na nasprotni strani Povšne. Pri tem mi je zelo j)omagal bivši Heinipicherjev logar, pairt'iza,ii Mali in lako je bila nova teh nika v desetih dneh tolikanj nared, da sem lahko z dvema pomočnikoma začel IS tiskanjem iui razmnoževanjem propagandnega in političnega čtiva. Naj na tem juestu še enkrat omenim pomoč, ki mi jo je nudil Miloš ZiherI, kakor tudi pomoč, ki so nam jo v obliki tehničnega materiala, hrane, obleke itd. nudili tovariši iz Škofje Lote. Delo v tehniki je lepo teklo, imš ciklostil je bil pravcata rotacija,, saj je kar metal iz sebe. Ob v sem tem pa nismo zainemarili misli na povečanje tehnike in že julija isnio dobro uro vstran postavili novo tehniko, ki smo jo imenovali »Tehnika M OK Kranj«. Število tovarišev se je povečalo na šest in delo je koordinirano iteklo v abeh tehnikah. Čeprav je bilo delo v teh- niikah na tem potlročju silno težavno, ker je bilo treba vse gradivo in hrano nositi po štiri do pet ur daleč, smo uspeli natisniti in razmnožiti pa tudi doistaviiti na teren in v viojsko lepo števiilo različnih publikacij. Dobro vpeljani tehniki sem zapustil av'gusta meseca. Jeseni se je iporteni ena izmed tehnik zaradi težavnih delov ni h pogojev preselila v Krainj, kjer je delovala komaj tnesee dni. Zimiske težave pa so tehnike v Kokri dobro prestale liin spomladi 1944 ponovno zaživele in usposobile nekaj novih tova- riišev za to pomembno in odgovarno delo. Čeprav je imelo škofjeloško okrožje svojo tehniko, ki se je v septembru 1943 preselila v Davčo, so zaradi izrednega razmaha vojaškega in političnega dela v 1. 1943. ki je zahtevalo vedno več ustrezajoče literature, odgovorni 36 Pavle Gosar-Razin je bil orgauiza'tor teh nike v \ešterskt'tn mlinu, kjer je tutii zporel tovaii'-i sklenili postavili novo tehniko. Na logo JP prevzel Pa\le Gosar-Razin. Skrbno je pripravil načrt in oktobra 1943 so že za čeli graditi tehniko v ve.šterskem milinu. S polino zmogljivostjo p« je tehnika začela de lovali januarja 1944 in se je pod vodstvom Miloša Ziherla otUdčno izkazala. Ta tehnika, imenovala se je »Rajonska tehnika III . je delov ala vse do S. februarja 1944. ko so Nemci navsezgodaj obkolili do mačijo Matevža \ idmarja in jo zažgali. V tehniki je bil tedaj tudi Raziai, ki se je -sku paj s trenili člani tehnike ustrelil, da ne bi ptidii Nemcem živi v roke. Vzporeilno z rastjo in razvojem mreže tehjwk pt) okrožjih in rajonih - v letu 1945 90 se razvii'le tehnike tudi v okrožjih Jesenic in Kamnika — se je razvijalo in organizacij sko urrjevalo tudi centralno vodstvo vseh tehnik na Goirenjiskem. Že v 1943. letu je to v odstvo v marsiičein koo^rdiniriulo del« tehnik na Gorenjskem. Še bolj pa je delo prišlo do izraza 1944. leta, ko je bila spomladi iistanovljcna »Pokrajinska tehnika KPS za Gorenjsko«. Ta tehnika, ki je bila nekakšna direkcija vseh goire'nj'skih tehnik, mi bila iiaflaljevauije »Pokrajinske tehnike«, ki je deilovala 1942. in 1943. leta na Poljanskem in razpolagala le s oiikloistilom. Nova pokrajinska tehnika je že oh koncu 1944. leta zapoisljevala okrog 30 tovarišev, ki so delovali v številnih dobro organizirainib oddelkih. Razen oddelka za tisk je imela tehivika gra- lični ate'lje. ki je izdeloval linoreze pa tudi štampiljke za vse poilitičaie iin vojaške forume na Gorenjiskem. fotooddelek. strojni oddelek, ki se je ukvarjal z najrazličnejšimi popravili strojev, radijsko delavnico, nabavni oddelek, ki je .skribel za ^nabavo tehničnega gradiva za potrebe tehnik, ter kolportažni oddele^k, ki je imel evidenco nad razdeljevanjem literature a;n zmogljivostjo vseh tehnik in tiskarn na Gorenjskem, jim razdeljeval delo in izdeloval ključ za razpošiljanje literature. V prvi poloviici 1944. leta je bilo po vseh gorenjskih okrožjih že 18 ciklo- stilnih tehnik, število v njih zaposlenih tovarišev in tovarišic pa je nasraslo že čez 60. Tolikšno števiilo tehnik je seveda terjalo široko razpredeno mrežo sodelavcev po vsej Gorenjski, saj so gorenjske tehnike od 1. 1. 1944 do 1'3. 6. 1944 izdelale že več kot pol milijona (362.476) izvodov različnih publi kacij na 1.309.951 straneh. Razen teh tehnik je na Gorenjskem delovala v Martinj vrhu že od decembra 1943 in do septembra 1944 »Voja.ška tehnika Gorenjskega odreda«, ki jo je vodil Mairijaii Masterl-Brenko. Kljub visokim števiilkara, ki sem jih omenil, pa tehnike niso bile več kos inalogam, ki jih je terjal razvoj. Tedaj je zopet prevzel pobudo nemirni in ustvarjalni Don. Lotil se je podviga, v katerega uresničitev me bi nihče verjel, če ga ne bi poznal: napravil je načrt za prvo partizansko tiskamo, opremljeno s pravimi pravcatinui tiskarskimi stroji. Četudi je prva tiskarna 37 >Julija« že po štirih mesecih po ustanovitvi 26. 4. 1944 propadla, je tedaj že dva meseca delovala mnogo boljša tiskarna, ki jo je s svojimi sodelavci postavil v Ločnici v počastitev tretje obletnice Osvobodilne fronte, in ki je nosila ime »TRILOF«. Jeseni 1944. leta ])a se je preselila v Davčo, kjer je neprekinjeno delovila do osvoboditve. Avgusta 1944. leta je na robu Jelovice zrasla pod Donovim vodsivom tretja gorenjska tiskarna, ki je dobila ime Doinas« in ki je ustavila svoje stroje šele olb zadnji ofenzivi marca 1945. leta. O vsem tem velikem delu bi bilo mogoče še m^arsikaj povedati. Toda moj namen ni bil napisati zgodovinskega prikaza razvoja tehnik in tiskarn ua Gorenjskem ter opisati zasluge vseh tovarišev, ki so v njih delovali. Želel sem le prikazati, da je bilo škofjeloško okrožje po zgodovinskem Tiakiljučju zares zibelka partizanskega tiska na GoTenjskem, na kar smo lahko, ne da bi bili samoljubni, upravičeno ponosni. 38