Petriča odlična CENA 9 din KRANJ, torek, 3.8. 1982 GUAYAQUIL - Kranjska plavalca Borut in Darjan Petrič sta na četrtem svetovnem prvenstvu v plavanju že v prvi disciplini 200 m kravi dosegla imeniten uspeh, saj je bil Borut v velikem finalu sedmi, v malem pa Darjan ni imel težkega dela, da se je uvrstil na trinajsto mesto. Oba kranjska plavalca sta že v pred tekmovanj u dosegla svoje najboljše rezultate. Borut Petrič je plaval 1:51,90 in s tem dosegel nov državni rekord (prej 1:52,09), Darjan pa je plaval 1:53,16. Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ŠPORT 18. STRAN Ropret za dve sekundi ob četrto zmago MJIIIImžc«: „*.tt. & ... ^(i...*' 4 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek I Občini Radovljica in Tržič praznujeta ^dsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hatner ^^lanica - V spomin na tragične r t^godke pred štiridesetimi leti in v Vi astitev spomina na padle borce * ^K. ^ na slovesnosti ob odkritju ' Nw°vljene8a spomenika ter spomin- ' ^^ga obeležja v Planici nad Crngro-Hvf*1 v soboto zbrali borci, občani * fo*nja in Škofje Loke, mladina in {C^tje Člani kulturnih organizacij nja in JLA Kranj so organizirali fi^i umi Program, s katerim so oži-spomine na čas med vojno in igle partizane. S®8116 Cete' ki 50 takrat : v Rovtu nad Crngrobom, so skoraj vsi delavci, večino komu- > in izkušeni revolucionarji, so, da je treba najprej d^boditi domovino, navdušiti de- > ljudi za delo in napredek in s r Sk^ za uveljavitev novih družbenih J^Ali smo šli po poti, ki so jo Hali borci?« je med drugim dejal ri^Vhostni govornik Vinko Hafner. > J**}1 smo po njihovi poti. Osvobodili domovino, odpravili kapitalisti hi razred, uveljavili novo lastni-JrJ^ Proizvajalnih sredstev, uveljavili fjki^ socialistično načelo delitve po Najprej smo gradili admini-j^^tivni socializem, kasneje smo spoznali, da to ni pot k osvoboditvi delavca, kajti tudi birokratska oblast je od delavca odtujena« Opozoril je tudi na nekaj objektivnih in subjektivnih težav v našem razvoju. »Danes je naša altrnativa samoupravljanje. To je družbeni odnos, ki terja od ljudi večje znanje, odgovornost, humanejše odnose. Za boljšo družbo so potrebni boljši ljudje.« Vinko Hafner je poudaril nekatere najvažnejše probleme in procese, ki spremljajo naš razvoj. To je odnos do dela kot vrednote, ki jo moramo povsod uveljaviti, odnos do družbene lastnine, ki je temelj samoupravljanja, odnos do zasebnega dela in lastnine, ki ji moramo dajati pobudo kjer je koristna in družbeno sprejemljiva, ter odnos do materialnega napredka, ki mora služiti humanizaciji človeških odnosov. »Komunisti, partizani cin aktivisti smo zrušili stari svet. Pri tem nismo bili vedno dovolj dosledni, zato se ta svet po drobcih vrača nazaj. Srečujemo se z oblastništvom, birokratizmom. Vsem tem odklonom smo se sposobni in se moramo zoperstaviti. Idejna, moralna in politična vprašanja so povezana z gospodarskimi. Trenutne težave smo sposobni premagati le, če imamo pred seboj vizijo prihodnosti. Vsako delo mora biti ustvarjalno in tvorno, delo za naše sedanje življenje in za bodočnost,« je posebno poudaril Vinko Hafner. »Zato spomenik danes odkrivamo borcem, pa tudi nam samim, da bomo vedeli, kako se je bilo treba in se moramo še naprej boriti.« V. Primožič Otroci odkrili izlito nevarno tekočino Podnart — V peskokopu v Podnartu so otroci prejšnji četrtek, 29. julija, našli kotanjo, polno snovi, podobne nafti. Vzorec so odnesli v analizo kemični tovarni v Podnartu, kjer so ugotovili, da gre za človekovemu zdravju nevarni valentni krom. Tekočine, ki je je bilo kakih 200 litrov, so hitro odstranili, čeprav v bližini ni nobenega vodnega izvira, ki bi ga nevarna snov ogrožala. Miličniki in sanitarna inšpekcija še vedno raziskujejo, kdo je izlil nevarno tekočino. Neurje pustošilo Lesce — V soboto se je nad Lescami in kampom Šobec razbesne-lo močno neurje, ki je povzročilo večjo gmotno škodo. Veter je zlomil in podrl nekaj dreves, ki so se zrušila na šotore, prikolice in osebne avtomobile. Neurje je pustošilo tudi v Lescah, kjer je podrlo tri topole, enega od njih je zvrnilo na stanovanjsko hišo in jo poškodovalo. Veliko škode je bilo tudi na visokonapetostnem vodu, ki pelje od Lesc k Šobcu. Eden od drogov se je močno nagnil, zaradi poškodovanega žičja pa je prišlo do prekinitve električne napetosti. Za odpravo posledic neurja so takoj poskrbeli elektromonterji, gasilci, delavci 2TP z Jesenic in turističnega društva iz Lesc, na pomoč pa so priskočili tudi občani. Slednji so spodbudili civilno zaščito, da se je lotila čiščenja kampa. ^V- - - v i ................................. ^slovesnosti na Planici so odkrili obnovljeni spomenik in spominsko _______ Črna julijska bilanca Na gorenjskih cestah je v mesecu juliju izgubilo življenje enajst ljudi. Začelo se je s tremi žrtvami neprevidnosti na železniških prehodih, odtlej pa je krvni davek terjala cesta. Tik pred koncem meseca smo z dvema mrtvima v nesreči pri Vrbi zaokrožili letošnji žalostni rekord. V poletnih mesecih, ko se prek meja zgrinjajo k nam številni turisti, naglica na poti proti morju neredko zahteva svoje. Preutrujenost voznika, ki za krmilom skuša iz sebe in jeklenega konjička iztisniti zadnje atome moči, se v mnogih primerih krvavo maščuje. V juliju so trije tujci umrli v nesrečah na poti skozi Gorenjsko. Če k neprevidnosti in precenjevanju sposobnosti dodamo še nepoznavanje ceste in sem in tja na prvi pogled nedolžno goljufijo pri prometnih predpisih, potem nesreča ni nobeno presenečenje. Tudi Kranjci nismo drugačni. Trije so izgubili življenja pri neprevidnem prečkanju železniške proge, eden je utonil v Blejskem jezeru, ostali pa so se ponesrečili na cesti. Med mrtvimi je tudi motorist, ki ga je življenja veljala brezglava hitrost, eden pa je izgubil življenje pod težim traktorjem. Žrtve je pripisati zlasti neprimerni hitrosti, ki ji sem in tja botruje tudi alkohol, drznemu izsiljevanju prednosti, precenjevanju lastnih vozniških sposobnosti ali zmogljivosti vozila in še marsičemu. Med mrtvimi niso zgolj mladi, zaletavi in neizkušeni, temveč tudi tisti, ki bi morali biti spričo dolgoletnega vozniškega staža bolj razsodni in previdni. Še en mesec burnega dogajanja na cestah je pred nami. Žalostna bilanca julija nas zavezuje k več previdnosti, k ostrejšemu nadzoru, da nam ob sklepu prihodnjega meseca in ob koncu leta ne bo treba vnovič razgaljati vzrokov ob strahotnih posledicah prometnih nesreč. Tragični rekord pa nas slednjič zavezuje tudi k drugačnemu odnosu do človeškega življenja, našega lastnega ali kogarkoli drugega. D. Z. Žlebir Kranj — Predsednik skupščine SRS Vinko Hafner in predsednik CK ZKS Andrej Marine sta v spremstvu predstavnikov kranjskih družbenopolitičnih organizacij v avli občinske skupščine ogledala razstave Tito na Joštu in razstavo o življenju in delu slovenskega učitelja revolucionarja in komunista, narodnega heroja Staneta Žagarja in st o obeh zelo pohvalno izrazila. Zelo domiselna je tudi slikovne predstavitev vseh dosedanjih Zagarjevih nagrajencev, med katerim smo srečali tudi nekaj gorenjskih pedagoških delavcev — nagrajencev vendar pa se nam je njihovo število zdelo kar nekam skromno. — I. S velika ponudba in pregled blaga široke potrošnje po nižjih cenah in ostalih ugodnostih dostava, kreditiranje, razprodaje kmetijsko gozdarska mehanizacija tradicionalno zabavno glasbeni sejemski večeri (vsak dan od 19.—24. ure, ob sobotah do 01. ure) gostinske posebnosti: žar, morske ribe, domača vina bančne storitve — dinarske in devizne vrši na sejmu Beogradska banka 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 3. AVGUSTA PO JUGOSLAVIJI DODATNE KOLIČINE NAFTE Zvezni komite za energetiko predlaga naj odgovorni v državi, v republikah in pokrajinah ukrenejo vse potrebno, da bi uvozili še preostali del nafte, da bi dogradili elektrarne in ma,-ksimalno povečali proizvodnjo energije. Sicer lahko porabniki decembra, najkasneje pa januarja pričakujejo resnejše motnje v preskrbi. Ni še prepozno. Rafinerije bodo zmogle predelati vso nafto, i al pa je vse odvisno od deviz. Zakon o deviznih sredstvih za uvoz naftnih derivatov ni rodil pričakovanih sadov. Niti združeno delo, niti posamezne družbenopolitične skupnosti ga ne izvajajo dosledno. POMURCI IZPOLNILI OBLJUBO Žetve še ni konec, a v silosih ,oboškega Intesa se je nabralo e 18.500 ton pšenice, letošnji ačrt postavlja za cilj 20.300 )n. Pšenico zamenjujejo za ko-n o in zato odkup pšenice poteka po planu. MAKEDONIJA PRAZNUJE /LINDEN Makedonci s-so včeraj slove-no proslavili dvojni narodni praznik: 79-letnico ilindenske s vstaje in Kruševske republike ter 38-letnico prve seje Antifaši-I stičnega sveta narodne osvoboditve ' Makadeonije, ko je bila v samostanu Prohor/Pčinjski konstituirana federalna Makedonija. Osrednja proslava je bila v Kruševu, kjer je leta 1903 sredi otomanskega imperija dogorel plamen prve republike Makedoncev, Turkov, Albancev in Vlahov. Hkrati so proslavili tudi 90-letnico rojstva največjega sina jugoslovanskih narodov J os ipa B roz a- Ti ta. OBLETNICA KP HRVATSKE V Anindolu je bilo v nedeljo veliko zborovanje, na katerem so proslavili 45. obletnico ustanovnega kongresa KP Hrvatske. Zbranim je orisal dogodke pred 45 leti prekaljeni revolucionar in narodni heroj dr. Pavle Gregorič-Brzi, ki je tudi sam sodeloval v delu ustanovnega kongresa. Jeseniške praznične prireditve Jeseničani praznovali Sleherni praznik neguje spomin. Praznik jeseniške občine spomin na 1. avgust 1941, dan, ki je za železarske Jesenice pomenil veliko pre-okretnico. Že nekaj mesecev po vdoru fašističnih sil je tudi jeseniški delavec začel biti oboroženi spopad z okupatorjem. Napad jeseniških borcev na nemško enoto na Obranci je bil izjemno pomemben dogodek, eden odločilnih pri nadaljnjem razmahu narodnoosvobodilnega boja na Jeseniškem. V jeseniški občini so si zato za svoj vsakoletni praznik izbrali 1. avgust. Posebno pozornost je Franc Brelih namenil gospodarski stabilizaciji, pri čemer je omenil nekatere uspehe, ki so jih v jeseniški občini že dosegli, posebej spodbudno rast izvoza. Zaostajanje investicijske porabe je povezana s pripravami na večja vldganja predvsem v črno me-talurjijo in cestno gospodarstvo. »S temi investicijami, ki preraščajo interes in obseg jeseniškega gospodarstva, bi morali začeti v tem srednjeročnem razdobju, zato bi morale biti določneje opredeljene tudi v ustreznih republiških planskih do- Na slavnostni seji so se zbrali delegati jeseniške občinske skupščine. Po govoru, v katerem je nanizal sočasne probleme v občini, je predsednik t rane Brelih podelil občinska priznanja 1. avgust. - SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Ob prazniku so v jeseniški občini pripravili vrsto slovesnosti, osrednja je bila petkova slavnostna seja občinske skupščine. Spregovoril je predsednik občinske skupščine Franc Brelih, podelili so vsakoletna občinska priznanja 1. avgust ter posebna priznanja medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko, v kulturnem sporedu pa je zapel oktet DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice ter na harmoniko igral Vojko Ukman. . Franc Brelih je v svojem slavnostnem govoru najprej očrtal kumentih.« V spremembah in dopolnitvah družbenega plana razvoja, ki jih sprejemajo prav zdaj, je večji poudarek dan turizmu, ki so mu zadane naloge poenotenja ponudbe, hitrejšega razvoja infrastrukture m hotelskih zmogljivosti, ustrezna kadrovska politika in večja povezanost s trgovino in ostalim gospodarstvom. NAGRAJENCI Občinska priznanja 1. avgust so letos prejeli trije posamezniki, ena organizacija združenega dela in ena družbenopolitična organizacija. Glasbena šola Jesenice, ki beleži Prevoz za devize Znano nam je, da imajo železničarji kar precej izgub in da jih le težko pokrivajo. Izgube pa naraščajo tudi zato, ker jugoslovansko gospodarstvo plačuje železnici prevoz blaga od jugoslovanske meje do tujega naslovnika v dinarjih, medtem ko so železničarji morali obveznosti do tujih železničarjev pokrivati z devizami. Železniško gospodarstvo je leta in leta opozarjalo, da takšnih bremen ni zmožno nositi in tako je s 3. julijem le začela veljati odredba Zveznega izvršnega sveta o plačevanju prevoza blaga izven jugoslovanskih meja v devizah. Jugoslovanske železnice so zato, ker stvari nismo znali prej urediti, dolžne tujim železniškim upravam že več kot 55 milijonov dolarjev. Gospodarstvo bo moralo poslej kar najbolj disciplinirano plačevati svo-^e obveznosti železnici, tudi dolgove, ki niso tako majhni. Tako uporabniki dolgujejo jugoslovanskim železnicam za prevoz blaga čez mejo skoraj 80 odstotkov vrednosti prevoznih storitev. Kršiteljem pa se ne ne piše dobro, kajti železničarji od 20. julija dalje ne bodo srejemali blaga, za katerega ni bil plačan prevoz ali pa da ne bodo imeli jamstva, da bodo dobili devize. »Nepošteni« uporabniki se ne bodo mogli izogniti sankcijam, ki niso majhne: kazen za organizacijo združenega dela znaša 10.000 do 50.000 dianrjev, za odgovorne osebe pa 2.000 do 10.000 dinarjev. D. S. Ob Osnovni šoli 16. december v Mojstrani bo zrasel otroški vrtec za 74 otrok. pomen praznika in v nadaljevanju spregoyoril o sočasnih razvojnih in drugih problemih jeseniške občine. Delegacije in konference delegacij so še vedno premalo aktivne, je poudaril, -ena bistvenih slabosti samoupravnega sporazumevanja pa je, da krogotok informacij ni zaključen. Posebej to velja za samoupravne interesne skupnosti, ki združujejo dokajšna sredstva združenega dela, zato bo odprava pomanjkljivosti toliko bolj pomembna. »Bolj kot do-sedaj moramo izkoristiti možnosti in prednosti, ki nam jih daje delegatski sistem,« je oceno strnil Franc Brelih. »Tudi v bodoče bomo namenjali veliko pozornosti krajevnim skupnostim,« je dejal Franc Brelih,« saj so zadnji obiski in razgovori z razširjenimi sveti krajevnih skupnosti pokazali na vrsto problemov, ki jih je moč odpraviti oziroma rešiti z ustreznim posluhom.« GLAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Ško poov^iie »litre innčmkovite It" jrnske rešitve,' ki * >do spod bodi le večjo proizvodnjo mleka I _ 3. STRAN GLAS ^ _jti delavci in gostje so se udeležili otvoritve nove sirarne in prenovljene 'harne. — Foto: H. J. - Za gorenjsko kmetijstvo kranjsko mlekarsko predelovalno Ustrijo je bil v petek res velik Po štiridesetih letih dela v pre-prostorih, z zastarelo in iztro- ij. — opremo, so v temeljni organiza-\ ciji KŽK Gorenjske Mlekarni od-novo sirarno in prenovljeno mle-o. Slovesnosti so se udeležili i delavci in gostja med njimi Andrej Marine, Vinko Hafner Milan Kneževič. i^alflžba, ki je trajala tri leta, je h novo sirarno s solilnimi, zo-i in skladiščnimi prostori, eva-ijsko postajo za sirotko, toplot* in kompresorsko postajo, s si-Md za pranje in čiščenje opreme Sanitarijami in garderobami, hla-naprave in toplotno črpalko škofjeloškega LTH, s katerimi se edina v Jugoslaviji ponaša prav kraniska Mlekarna, medtem ko je v prenovljenih prostorih mlekarne zgrajena nova pasterizacija, sistemi za pranje in čiščenje ocevja, posod ter skladišče mleka. Razen tega šo v Mlekarni pridobili še čistilno napravo za odpadne vode, preuiedili skladišče goriva in trafo postaio ter druge komunalne naprave. Skupaj je na novo zgrajenih 6600 kvadratnih metrov proizvodnih površin. O pomembnosti naložbe je spregovoril direktor Mlekarne Maks Prat-nekar ki je med drugim dejal, da se ie odkup mleka od izgradnje Mlekarne 1940. leta povečal od 18.000 na 75.000 litrov na dan in da se je v zadnjih desetih letih podvojil. ostornejši dom upokojencev fcriridku k domu upokojencev bo našlo •SfiESl _ z novogradnjo dom dobiva priložnost, da preraste i za storitve ostarelim ■bj - Po skoraj devetih letih, bil na Planini odprt dom upo-ev, so delavci in oskrbovanci „ z njimi pa tudi celotna skup-kranjske občine, v petek slavili po upokojitvi čim bolj polno, koristno in udobno. Priprave na gradnjo prizidka so se začele že 1979. leta in če bi Slo brez zapletov, ki bo odprt za dan republi-ajske občine, v petek slavili i jggo. leta Ob slovesnem trenutku zmaso. Marija Arhar, pred- g/er ne' pogrevati starih dogod-oskrbovancev, je prerezala da v zgoščenem stano- J-:i~ " ^ vanjskem naselju na Planini živijo , ■ j:« ;« in nrerivsem v družbenih jhsk uunwvBnuev, jc ^icie««« i - v hodniku, ki loči dom od nove-^rizidka. uwiej urusvurn ca m . nepnjeien. rrav zaraui iamn Občanov. Glede na to, da v občim d- k{jjh humanost prav gotovo " prek dvanajst odstotkov oziro- J ki't; w je gradnja zakasnila, s tem *Voraj psem tisoč ljudi, stare#ih ^ pora8]i tudi stroški, šestdeset let, in da se starostna h prizidek bo veljal skoraj 60 milijo-* pomika vse bolj navzgor, je nQV dinarjev; 37 milijonov je prispe-gradnja več kot nujna. . skiad za gradnjo domov m sta- njem bo odslej stanovalo in • —„i,*;™™*, ™ imuikiisir* v tlo vso potrebno oskrbo 83 ljudi Bazen tega sov prizidku tudi za fizioterapijo, pedikuro, * *on8če in nekateri drugi, tako da ^ bo dom postopno ob podpori S^tpe družbe res lahko razvil v Sj^feČe za storitve ostarelim, tudi ki ne živijo v domu. Bliže bo X^devanjem mednarodne skupno-Vd se letos še posebej zavzema, bo življenje starejših ljudi tudi novanj upokojencev pri republiški skupnosti pokoj ninskoinvalidskega zavarovanja, približno 23 milijonov pa so zbrali v kranjski občini. Ob slovesni otvoritvi so v domu odprli še razstavo slik o življenju in delu v' gorenjskih domovih upokojencev, v prizidku pa so razstavili lična ročna dela, ki so jih napravili domači oskrbovanci. H. Jelovčan mmm* % gN$i ^r • '> j. - .. ; \ f ^ ' W%W da bi spodbudili Zanimarvje za pridobivanje mleka, zagotovili nemoteno preskrbo potrošnikov in nenazadnje povečali izbiro in kvaliteto mlečnih izdelkov.« V novi sirarni bodo v eni izmeni lahko predelali 60.000 litrov mleka v sire, v obnovljeni mlekarni pa bodo še naprej izdelovali konzumno mleko, jogurte in surovo maslo. Celotna naložba je veljala 248 milijonov 155.000 dinarjev. Temeljna organizacija Mlekarna je prispevala 25,5 milijona dinarjev, medtem ko večji del vsote predstavljajo posojila Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, Zavarovalne skupnosti Triglav Kranj in dobaviteljev opreme, velik delež pa so vložili še proizvajalci mleka, zadruge, družbene farme, Ljubljanske mlekarne in gorenjske trgovinske organizacije. Ob slovesni otvoritvi je spregovoril tudi Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije. Dejal je, da je za nadaljnji razvoj kmetijstva potrebno dograditi predvsem organizirano in dohodkovno povezanost med proizvodnjo, predelavo in porabo ter z združevanjem zemlje, večjo intenzivnostjo proizvodnje in racionalnejšo opremo iztižiti iz zemlje čim bogatejši pride-l-i- « zvezi s prizadevanji za čim ■JHBpT : *c. ■ \ v ., _____ Kranj — Na slavnostni seji zborov skupščine občine.Kranj, ki sta se je udeležila (udi predsednik skupščine SRS in častni občan Kranja Vinko Hafner ter Andrej Marine, predsednik CK ZKS, je imel slavnostni govor predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar-Marjan. Govoril je o našem uspešnem gospodarjenju v letošnjem letu, o velikih naporih za izpolnjevanje izvoznih planov ter o težavah, ki spremljajo proizvodnjo, pa najsi bo proizvodnjo industrijskega blaga ali pa kmetijskih in drugih živilskih izdelkov. Ko je govoril o prihodnosti, je med drugim dejal, da naše današnje »bitke« ne zahtevajo življenj, zahtevajo pa vztrajnost, odločnost, red in disciplino pri izvrševanju samoupravno sprejetih sklepov, zaključkov in smernic. Na slavnostni seji so bila izročena tudi priznanja in nagrade občine Kranj. V imenu vseh nagrajencev se je skupščini občine Kranj za prejeta družbena priznanja za uspešno delo zahvalil Jože M ar jek- Joco. — I. S. lek. V večjo kmetijsko "proizvodnjo je republiška skupščina- po dogovoru o —A~ii politiki z občinami že sprejela ukrepov. H. Jelovčan enotni vrsto : > Delavci Jelovice v Preddvoru so dobili novo, sodobnejšo žago. — Foto: H. J. Sodobnejša žagalnica v Preddvoru V obratu jeloviftke temeljne organizacije Primarna predelava v Preddvoru so zgradili mehanizirano hlodišče lesa, naprave za lupljenje lesa, novo iago in energetski center - Naložba je zahtevala 110,8 milijona dinarjev in je namenjena predvsem večji predelavi tistih lesnih mas, ki jih doslej niso izkoriščali -Gradnja v Preddvoru pa s tem še ni sklenjena Preddvor — V petek so v pred-dvorskem obratu temeljne organizacije Primarna predelava, ki je vključena v škofjeloško Jelovico, odprli obnovljeno oziroma posodobljeno žagalnico in nov energetski center. Ž izgradnjo mehaniziranega hlodi-šča lesa, naprav za lupljenje lesa in z novo žago delavci niso nameravali bistveno povečati predelavo oblovi-ne. Razširiti oziroma na novo vpeljati želijo predvsem predelavo tistih lesnih mas, ki jih doslej niso mogli izkoriščati. Seveda pa naložba hkrati pomeni tudi boljše delovne pogoje, manjšo porabo časa za kubični meter razža-gane hlodovine in s tem nižje stroške poslovanja ter nenazadnje tudi spodbudo predvsem zasebnim kmetom, da bi oddali več hlodovine v preddvorsko žago in tako skrčili odliv lesa z Gorenjske. Naložba je zahtevala 110,8 milijona dinarjev. Kar 53 odstotkov vsote so delavci Jelovice zbrali sami, 26 odstotkov predstavlja delež sovlaga- teljev, enajst odstotkov je posodila Zavarovalna skupnost Triglav oziroma Ljubljanska banka, deset odstotkov pa dobavitelji opreme. S sodobnejšo žagalnico pa gradnja v Preddvoru še ni skenjena. V nadaljevanju je predvidena naložba v sušilnico lesa in končna usposobitev energetskega centra. To pomeni novo kotlovnico, vzdiževalni servis in obrat družbene prehrane ter izgradnjo infrastrukture, vključno s čistilno napravo, kar bo zahtevalo še nekaj več kot 41,6 milijona dinarjev. Kolektivu jeloviške temeljne organizacije Primarna predelava pa s tem zahtevnih načrtov še ne bo zmanjkalo. V Preddvoru bo zrasla nova proizvodna hala s 6270 kvadratnimi metri površine Vanjo se bodo preselili delavci iz starega dela preddvorskega obrata in iz obrata za izdelavo senčil v Kranju. Zlasti v Kranju so trenutno prostorsko precej utesnjeni in ne morejo slediti j)ovpraševanju potrošnikov po senčili. Jelovčan VOZI V krvodajalcem ^kofje Loke ^JTjbčinska organizacija RK Loka organizira izred-HJ* krvodajalsko akcijo. Če ste odsotni v Času redne krvodajalske akcije, vas vabimo, darujete kri 5. avgusta 1982 zavodu za transfuzijo krvi N^jubljani. Zagotovljen je po-^C^en prevoz. Prijave spreje-Občinska organizacija RK VJofia Loka, Mestni trg 38, *vWon 61-462 v torek, 3. avgu-^^ od 6. do 14. ure in v sredo H 6. do 10. ure. Občinska organizacija Škofja Loka Slovenija zagotavlja elektriko Čez dve leti elektrika iz Ugljevika Med novimi elektrarnami, ki naj bi bile za potrebe Slovenije dograjene v tekočem srednjeročnem razdobju, je tudi termoelektrarna Ugljevik v Bosni in Hercegovini. S četrtim dodatkom k investicijskemu programu so napovedali, da bo začela delati v drugi polovici leta 1984. Imela bo moč 300 megavatov, slovenskemu elektroenergetskemu sistemu bo na voljo tretjina te moči, 100 megavatov torej. Znano je, da je slovenski elektroenergetski sistem s sofinan, i-ranjem, natančneje s kreditiranjem gradnje, že pred leti v Bosni in Hercegovini zakupil 100 megavatov moči in sicer .v termoelektrarni Tuzla. Takšen način združevanja dela in sredstev pa so elektroenergetske organizacije iz Hrvaške in Slovenije prvič uporabile pri izgradnji jedrske elektrarne v Krškem. Slovensko elektrogospodarstvo je nato podobno sodelovanje ponovilo pri izgradnji rudnika in termoelektrarne Ugljevik. Razlika je le v tem, da sta pri iedrski elektrari Ja partnerja sredstev združila vsak Krško polovico pravico do polovičnega izkoriščanja elektrarne, pri rudniku in termoelektrarni Ugljevik pa bo elektroenergetski sistem Bosne in Hercegovine združil dve tretjini sredstev, slovenski pa tretjino sredstev. S četrtim dodatkom se je investicijska vrednost 300 megavatne termoelektrarne Ugljevik vključno s premogovnikom povečala od 9,6 milijard dinarjev na 13,5 milijard dinarjev. Od tega odpade 9,9 milijard dinarjev na izgradnjo termoelektrarne, za usposobitev rudnika pa bo treba investirati 3,6 miljard dinarjev. 2al pa se bo izgradnja zavlekla in namesto marca prihodnje leto bo 300 megavatni blok začel obratovati šele v drugi polovici leta 1984. Zato bodo nastopile dodatne denarne težave. Se predno se bo elektrarna zavrtela, bodo v odplačilo že dospeli prvi obroki najetega investicijskega kredita. Tako se bo celotni znesek potrebnih sredstev povečal še za nadaljnjih 1,7 milijard dinarjev. Tako bosti: morali obe republiki skupaj zbrati 15,2 milijardi dinarjev. pr GLAS4. m RADOVLJICA PRAZNUJE TOREK, 3 A\ Mtnuzvamsr^js&sfc. 7 1 VS BM. ima svojo dolžnost Občani naše občine praznujemo 5. avgusta svoj praznik. V spomin obujamo podobe preteklosti. April 1941. Okupacija. Oholi germanski »nadčlovek« pregazi Evropo. Proti ponorelemu vojnemu stroju, ki nima primere v človeški zgodovini, kot da ni upanja. Toda, ko je najhujše, se majhno ljudstvo zave svojih korenin. Iz tisočletnega zatiranja pokaže Komunistična partija Slovenije pot oboroženega odpora. Slovence združi v osvobodilno fronto. V hiši Matevža Langusa na Slamnikih 20. aprila 1941 proučujejo komunisti revolucionarji iz Bohinja, Gorij, Bleda in Jesenic možnosti za bdj. Oborožena partijska konferenca med Brezjami in Črnivcem 18. maja 1941. Partijski sestanek maja 1941 nad Bitnjami vodi Stane Žagar. Ustanovitev vojno revolucionarnega komiteja CK KPS za Gorenjsko junija 1941. Člani komiteja Stane Žagar, Lojze Kebe, Tomo Brejc. Konferenca pod Malim Gregorjevcem na Jelovici. Začetek vstaje v naši občini Komunisti iz Bohinja Tomaž Godec, Jože Ažman in Ivan Zupan se utaborijo nad Nomenjem Ažman pade. Zupana ustrelijo v Spodnjih Gorjah. Konec julija ustanovitev Jelovške čete na Vodiš ki planini. Prvi komandirji in komisarji, delavci, komunisti, revolucionarji Jaka Bernard, Alojz Pečnik, Ivan Bertoncelj, Anton Dacar, Lojze Horvat. Gorjanski komunisti bratje Zvan, Marija Zumer in drugi se zberejo na Pokljuki in se vključijo v Jeseniško-Cankarjevo četo. Na poziv vojno revolucionarnega komiteja se Jelovška in Jeseniška četa zbereta 4. avgusta 1941 na Pokljuki. Naslednjega dne se na Pogrožarjevi plani združita v Cankarjev bataljon v enega prvih bataljonov narodno osvobodilne vojske Slovenije. 5. avgusta 1941 je 120 borcev postrojenih pred svojim komandantom in komisarjem. Jože Gregorčič-Gorenje in Ivan Bertoncelj-Johan popeljeta bataljon v boj za svobodo. Legendarni trenutek, ustanovitev ene prvih večjih partizanskih enot na Slovenskem, smo si občani izbrali za svoj občinski praznik. Zdi se, kot da ima obujanje velikih dni naše narodnoosvobodilne borbe in revolucije poseben pomen, prav zdaj, ko se otepamo z gospodarskimi in drugimi težavami doma in v svetu. Odločnost, hrabrost in odgovornost s katero so izbojevali borci najtežjo borbo Slovenskega ljudstva, skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, nam mora biti vodilo tudi dandanes. Ne bo nam lahko odplačevati obveznosti prevelikega in nesmotrnega zadolževanja v tujini, izbojevati energetsko bitko in bitko za hrano, pri tem pa ohranjevati proizvodnjo. Toda če bomo vsak na svojem mestu izpolnjevali svoje naloge, ki smo jih sprejeli na kongresih Zveze komunistov in na drugih mestih dogovarjanja, če bomo zagotovili, da bomo delavci in občani resnično sami odločali o vseh družbenih zadevah po demokratični samoupravni poti, ni bojazni, da ne bi premagali sedanjih ovir. V n iši občini smo se v minulih letih obnašali dokaj stabilizacijsko. Čas, ki terja zmanjševanje vseh vrst porabe, nam ne dovoljuje, da bi stregli bahavosti. Še tam, kjer bi to bilo zares potrebno smo ustavili že začete investicije. Izpolnitev marsikaterih želja bomo morali odložiti za boljše čase. V prihodnje bodo naši koraki počasnejši, pretehtani Obračali se bomo navznoter, proučili svoje delo, produktivnost, gradili na dohodku, ki ga bomo ustvarili. Dolgoročne cilje smo si jasno začrtali. Usmeritev v izvoz, zmanjšanje inflacije, konvertibilnost dinarja, razumno porabo smo zavestno sprejeli, kot edino pot, ki nam zagotavlja enakopravno mesto v mednarodnih odnosih. Delavci Verige, Lipa, Elana, Plamena, Iskre, turistični delavci od Bohinja do Podvina to pot že odločo ubirajo. Za občinski praznik iskreno čestitam vsem občanom. Boris ŠETINA predsednik skupščine občine Radovljica Razvojna prizadevanja V radovljiški občini so v minulem obdobju precej investirali na vseh področjih - Veljavo turizmu in industriji - Komunalni problemi . minulem srednjeročnem obdobju, so v radovljiški občini dosegli precejšen napredek na vseh področjih življenja in dela. Veliko so po krajevnih skupnostih zgradili s prostovoljnim delom krajani sami in si tako zagotovili soliden družbeni in zasebni standard. V občini, ki je teritorialno precej velika in ki je razdeljena na enaindvajset krajevnih skupnosti, se delovni ljudje večinoma preživljajo s tem, da so zaposleni v delovnih organizacijah, med katerimi so največje Veriga Lesce, Elan Begunje, tekstilni tovarni Almira in Sukno Zapuže, obe Iskrini tovarni v lipniški dolini. Precej ljudi se ukvarja tudi s turizmom in s kmetijstvom kot dodatnim delom. Radovljiška občina je znana po predelovalni industriji z Verigo ter tudi po tem, da ima velike možnosti za razvoj turizma. Ne le z Bledom in Bohinjem kot najbolj znanima turističnima središčema, temveč tudi z drugimi, manjšimi kraji, ki privlačijo tuje in domače goste zaradi svoje slikovitosti. Velike so še možnosti za širši razmah kmečkega turizma tako na Gorjušah in na Koprivniku kot v samem Bohinju. Z enotno letno in zimsko turistično ponudbo bi lahko občani in delovni ljudje iz turizma precej več iztržili. V minulih letih so na vseh področjih precej investirali in tako zgradili nekatere družbene objekte, tako, da po šolah — razen radovljiške - nimajo večje prostorske stiske. Tudi vrtcev je precej, načrtujejo jih še v novih stanovanjskih soseskah, predvsem v največjem stanovanjskem območju, v Cankarjevem naselju. Družbena gradnja je v minulem obdobju dobiia večji razmah tudi na Jaršah na B -ru. - ® T- v * _ ir ^ J * , -i Letošnja občinska priznanja v radovljiški občini so namenjena: Bogdanu Ambrožiču, Jožetu Ažmanu, Janku Rozmanu, Janji in Janku Slivnik, Slavku Staroverskemu, Gasilskemu društvu Ribno, Komornemu pevskemu zboru Antona Tomaža Linharta Radovljica in osnovni šoli v Lescah prav tako je precej gradbišč v okviru zasebne gradnje. Vsa investicijska vlaganja pa so nekoliko zastarela in tudi za nekaj naslednjih let se ne načrtuje širša granja, predvidevajo le, da razvoja ne smejo povsem zanemariti: v tem času naj bi pripravili temeljite investicijske načrte za tiste prednostne panoge, za katere so se v občini odločili. Precej problemov ima radovljiška občina na področju komunalnega gospodarstva, zato predvidevajo nove naložbe predvsem za napeljavo kanalizacije in vodovodnega omrežja v nekaterih krajevnih skupnostih. Letos so tudi odprli nov cestni odsek med Lescami in Radovljico in so tako odpravili precejšnje ozko grlo, tudi z novo obvoznico mimo Radovljice v lipniško dolino. V gradnji imajo nov prizidek k domu dr. Janka Benedika, kjer bodo pridobili precej novih - postelj za vedno številnejše oskrbovance, ki želijo jesen življenja preživeti v domu starostnikov. V posameznih krajevnih skupnostih so sprejeli temelje planov razvo-»», v katerih so v okviru možnosti načrtovali nadaljnji razvoj. Po krajevnih skupnostih so ponekod še vedno precejšnji problemi, tako si med drugim še marsikje silno želijo širše razpredene telefonske mreže, ureditev poti in cest. Prostore za svojo dejavnost imajo po vseh krajevnih skupnostih, zdaj jih bodo dobili tudi v krajevni skupnosti Stara Fužina, kjer gradijo nov objekt. Tudi na področju družbenih dejavnosti so dosegli lepe uspehe. Delovni ljudje in občani se v delegatskem sistemu odločajo za prednostne naloge, ki jih bodo v naslednjem obdobju lahko uresničili Napredek kjub precejšnjim gospodarskim težavam ne sme zastati. Radovljica — Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Radovljica je predlagala, da letos prejmejo priznanja skupščine občine s plaketo Bogdan Ambro-žič, Jože Ažman, Janko Rozman, Janja in Janko Slivnik ter Slavko Staroverski. Priznanja občine Radovljica pa Gasilsko društvo Ribno, komorni zbor Antona Tomaža Linharta Radovljica in osnovna šola Frana Šaleškega Finžgarja Lesce. Bogdan Ambrožič iz Ljubnega je sodeloval v NOB, po vojni pa je aktivno deloval v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v obrtnem združenju Radovljica. Bil je šestnajst let tajnik in predsednik skupščine krajevne skupnosti Ljubno, dolgoletni tajnik in 25 let član upravnega odbora AMD Podnart. Aktivno dela tudi na kulturnem področju in je uspešno režiral že več iger. Jože Ažman aktivno dela na kulturnem področju. Po upokojitvi se je leta 1963 vrnil iz Beograda v Slovenijo, kjer se je takoj vključil v pedagoško delo z mladino. V radovljiški glasbeni šoli dela že od leta 1965, kjer poučuje flavto in harmoniko. Vzgojil je veliko dobrih glasbenikov, njegova posebna skrb pa je bila in je namenjena odličnemu harmonikar-skemu orkestru, ki je eden najboljših pri nas. Kvaliteto dokazuje s številnimi nastopi in prejema lepa priznanja. Največja odlika nagrajenca je njegovo samostojno delo, saj je naštudiral številna izvirna dela in priredbe. Prireditve je obogatil z novimi skladbami. V njegovem delu je 50-letna pedagoška praksa, nadvse zgledna vnema in re-doliubnost, poštenost pri delu, človeški odnos do vseh, posebej do glasbene vzgoje mladih. Janko Rozman je že vrsto let nadvse aktiven v družbenopolitičnih organizacijah občine. Aktiven je na področju športnih organizacij, vse svoje sile pa je posvetil delu na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite kot strokovni delavec na tem področju in kot načelnik oziroma sekretar sekretariata za ljudsko obrambo skupščine občine. Janja in Janko Slivnik iz Gorij sta se s kmetijstvom začela ukvarjati leta 1956. Kmetija obsega 4 hektare obdelovalnih površin, imata pa še 3 hektare najemnih površin in 13 hektarov višinskih pašnikov oziroma košenic. Začela sta s koopera-cijsko rejo plemenskih telic s farmo Poljče. Vsako leto sta vzporedno povečevala čredo krav molznic in se tako usmerila v mlečno proizvodnjo. Dosegata lepe rezultate, saj mlečnost krav znaša preko 4.500 litrov. Poleg živinorejske proizvodnje sta iinela precejšnjo proizvodnjo ribeza, saj sta v letih 1968 do 1970 oddala 10.000 kilogramov ribeza letno. Kmetijo sta sodobno opremila in zasledovala vse možne izboljšave, redno sta kooperaciojske pogodbe izpolnjevala. S svojim delom v samoupravnih organih Kmetijske zadruge Bled in Kmetijske zemljiške skupnosti je Janko Slivnik veliko prispeval k uspešnemu izpolnjevanju nalog na področju kmetijstva. Slavko Staroverski je svojo revolucionarno delo začel že pred vojno, kot mladinec in kot član SKOJ. V NOV se je aktivno vključil že aprila leta 1941, svoje dolžnosti je izpolnjeval vestno, marljivo in hrabro in je bil vsestransko zgled ostalim soborcem. Se posebej se je odlikoval z delom z mladimi. Od leta 1968 do 1978 je bil komandant Teritorialne obrambe občine Radovljica in Jesenice. Tu je pokazal vse svoje znanje, požrtvovalnost in uspešnost. Poleg tega je deloval in dela ves čas tudi v družbenopolitičnih organizacijah občine, od leta 1978 je predsednik občinske organizacije ZZB NOV Radovljica. Poleg tega je tudi član raznih organizacij, v katerih s svojo aktivnostjo in izkušenostjo prispeva svoj delež k uspešnemu razreševanju vsakodnevnih problemov, še posebej pa razreševanju šocialno-ekonom-skih vprašanj borcev NOV. Gasilsko društvo Ribno praznuje letos 80-letnico svojega plodnega dela. S podporo prebivalcev so leta 1904 začeli z gradnjo gasilskega doma. Tako je ta dom služil za kulturno dejavnost vse do izgradnje zadružnega doma leta 1953. Društveni prapor pa so razvili leta 1909. Ob 30-letnici so kupili nekaj gasilske opreme. Po drugi svetovni vojni so takoj začeli z delom in si postopoma nabavljali opremo. Skrbijo za vzgojo kadrov, dela pionirska četa, mladinska in ženska enota. Zdaj gradijo nov gasilski dom, ki ga bodo odprli ob 80-letnici društva. Komorni moški pevski zbor Antona Tomaža Linharta v Radovljici praznuje letos 30-letnico uspešnega delovanja, sodi pa med najbolj prizadevne in uspešne kulturne skupine v občini Radovljica. Današnji zbor zvesto nadaljuje tradicijo radovljiških začeli organizirano 1920. V zadnjih samostojnega delovanja prepevalo okoli 40 pe^ posebno priznanje za dno sodelovanje in | _ vsemi družbenopolitični cijami in kulturnimi oi v krajevnem in v občin Dejavnost zbora sega občinskih meja, v zai druge republike. Zbor vrsto priznanj. Dejavn< domala nepogrešljiva in drugih slovesnostih. Osnovna šola Frana Finžgarja Lesce uspešnega učnega in w tesno sodeluje s krajevno jo, družbenopolitičnimi jami v kraju in organi; Ženega dela. Tako nači prireditve, spominske borci sodelujejo pri prei dicij NOB na mlade, m__ pri delu interesnih dejai skupnih humanitarnih al jah pri čiščenju kraja, delo turističnem podmla_ in tako dalje. Zelo tesno s trgovskim podjetjem Mi___ v naravi so učenci deležni let gostoljubja v Mi škem domu v Umagu, tudi z Verigo in na pi seznanja učence s proi __ klici. Na šoli deluje kar in sekcij. Sola posveča delu sveta staršev in____ širši sestavi, kar omogoča kvaliteten vpliv širše druf' nosti na planiranje in del« Radovljičani o Radovljici Kako živijo v občini delovni ljudje in občani? Kaj menijo o Radovljici kot občini, česa pogrešajo, s čim so zadovoljni? Povprašali smo tri občane. I M drugim bo v prihodnje . poskrbeti tudi za dovolj kirnih prostorov.« ■. v ■ i mmm Suzana Pavlin je doma z Lesc, obiskuje pa srednjo ekonomsko šolo na Jesenicah: »Mladi smo se včasih v Lescah zbirali pri Šumi ju, zdaj pu so stavbo podrli in ni prostora za mladinsko aktivnost. Mladi si prizadevamo, da bi nekje vendarle primemo uredili naš mladinski prostor in upam, da nam bo uspelo.« Ferdo Skuber je zaposlen na parkirišču na Bledu: »Opažam, skupaj z ostalimi Blejci, da je turistov letos nekaj manj. Med tujimi prevladujejo Nemci, Holandci, precej je Čehov. Marsikaj bi bilo treba na Bledu še urediti, v prid izboljšanja turistične ponudbe. Med Radivoje Pajič je zapo LIP obratu v Podnartu: veniji, v radovljiški , živim že pet let in prav časa delam tudi v po« ftkem Lipu. Z delovnim gtom sem zadovoljen, t* osebnim dohodkom ia nekaj časa se še ne bom v rodno Banjaluko, kjer «■ družino. Občina RadoviJ lepa, lepo urejena in ta. prijetno živeti.« Sli i I l L •K, 3. AVGUSTA 1982 TRŽIČ PRAZNUJE 5. STRAN Brez malodušja 5. avgust praznuje občina Tržič kot svoj praznik v spomin in poč a- * rfitev prvih padlih partizanov, borcev in revolucionarjev, ki so na ta J^n pred 41-leti padli v junaški in neenaki borbi z nemškim okupator-^ v Verbičevi koči pod Storžičem. Zelo pogosto, še zlasti pa ob oblet- tega tragičnega dogodka se v mislih vračamo v težke dni prvih **?eikov oborožene vstaje, ki so jo častno začeli naši občani pod ^ristvom predvojnih komunistov in revolucionarjev. S ponosom in poštovanjem se spominjamo prvih in vseh kasnejših žrtev prebivalcev le občine v času oborožene vstaje in revolucije, v kateri so z žrtvami zbrisno in častno vgradili ime naše občine v temelje nove Titove **4?08lauije. Zavedamo se svojega dolga, ki ga imamo do vseh naših padlih *anov, do vseh žrtev oborožene revolucije. Tega se moramo še zlasti izdati v teh težkih in zaostrenih gospodarskih razmerah ki terjajo nas vseh maksimalne napore, da bomo z združenimi močmi premo-- težko in zahtevno obdobje ter da ob tem ne bomo zaostajali v Kajti ustalitev gospodarskih gibanj ne more in ne sme A S? nazadovanje ali stagnacijo v razvoju, temveč gospodarnejšo * t^Tobo sredstev, kijih ustvarimo - omejevanje ^J^J^^'Z * t*>o&anje proizvodnje, kar je eden od pogojev za še večje vključevanje t Mednarodno delitev dela. " - Kljub težkim gospodarskim razmeram, ne sme biti pri našem ki prostora za malodušje, temveč se moramo odgovorno m še bolj t zeto spopadati s težavami, ki nam prihajajo naproti. Vsem delovnim ljudem in občanom f^^ij inskem prazniku z željo, da bi se s skupnimi napon uspeš no ----fi vse težave in slabosti, ki ovirajo naš nadaljnji razvoj. Janez Piškur, predsednik skupščine občine Tržič eliko gradijo telo dni in bo zahtevala okrog ? 10 milijonov - V Bistrici bo zraslo skladišče blagovnih re^ ob-■ Jena bosta dotrajana mostova v Jelendolu in industrijski * napajan toplo vod od Zlita do Metalke, uspešno pa se od-Midi akcija obnove planinskih domov - Tržič ani občinskega res ne bodo počasili z otvo-pomembnih gospodarskih ali ^ ^nih objektov, zato pa še ni da razvoja te vrste v občini ^^cej je namreč naložb, ki so se (lotili oziroma se jih bodo. gospodarskimi je prav gotovo tiembnejša in tudi najzahtev-gradnja v Lepenki, saj bo ^ lala skoraj 310 milijonov di-4 Gradbišče so delavci sloves-^^brli 23. junija letos, pospravili bodo predvidoma čez leto dni. ^utno končujejo gradnjo hi-*trale, s katero bodo pokrili petino lastnih potreb po Ji, trafo postaje in čistilne na-ki jih bo rešila »slovesa« one-> '»Icev TrŽgke Bistrice. Vse tri S ki predstavljajo prvo etapo gradijo Lepenčani s svojim JV^a etapa bo dosti zahtevnejša, ^ o morali zanjo odšteti okrog milijona dinarjev; približno f milijna dinarjev prispevajo , %r^?iroma sovlagatelji v okviru organizacije Kartonažna Ljubljana, kamor sodi tudi 'fv^ta, dobro ^vlji. . h -vModareke bai_. -L^i^r bodo porabili za novo pri-k*V*Mnico snovi, za proizvodno " za avtomatski lepenčni fc^v skladišče goriva, obnovo f IJie, obratne delavnice in ob-™*užbenega stadarda. Ta dela lS«* dokončali predvidoma letos, leto pa se bodo lotili ^Vt^trukcije papirnega stroja in novih strojev za izdelavo, in predelavo papirja in le-*ef ureditve okolice, ^ba Lepenke pomeni dvakrat Proizvodnjo lepenke, kvalitet-Siiši izbor izdelkov, s katen-bodo lahko pojavili tudi v Ini delitvi dela, boljši druž-. dard, boljše pogoje za delo nočnega dela žensk. MSCE blagovnih IV - nbra bosta SGP Tržič in hgradbinec začela v Bistrici občinsko skladišče blagovnih polovico vsote p posojila Ljubljansk nKe. rezerv, ki bo dokončno že konec leta ali najkasneje v začetku prihodnjega. Gradnja bo zahtevala okrog 24 milijonov dinarjev, od tega bo združeno delo na osnovi samoupravnega sporazuma prispevalo šest milijonov dinarjev. Naložbo je prevzela Mercatorjeva temeljna organizacija Preskrba Tržič. MOSTOVA ČEZTRŽIŠKO BISTRICO Letos bosta obnovljena dva mostova čez Tržiško Bistrico. V Jelendolu bodo delo sklenili predvidoma konec avgusta, v industrijski coni pa ieseni Obnovo mostu v industrijski coni ki bo veljala okrog šest milijonov ' dinarjev, financirajo orgamza-ciiske združenega dela, ki imajo v tem delu svoje poslovne prostore oziroma načrtujejo gradnjo v industrijski coni. Most bo betonski in širši kot zdaj, obnovljeni pa bodo tudi oporniki, ki jih je voda že krepko načela. TOPLOVOD OD ZLITA DO METALKE V Zlitu s kurjenjem lesnih odpadkov ustvarjajo toliko energije, da so se z Metalkino temeljno organizacijo Triglav dogovorili o odvzemu odvišnin količin. In ker gre toplovod mimo kopališča, so se Tržič ani odločili, da bodo to prednost izkoristili ter poleti, ko industrija rabi manj energije, ogrevali vodo v bazenih. Tako se je letos kopalna sezona začela Že mesec prej kot običajno in se bo razpotegnila do septembra. Za ogrevanje kopališča so tržiški delavci prispevali štiri milijone dinarjev, medtem ko je nosilka celotne naložbe Metalka-Triglav. OBNOVA PLANINSKIH DOMOV Na podoben način so se Tržičani lotili tudi obnove planinskih domov. Lani so posodobili dom pod Storžičem, zgradili prizidek k domu na Kriški gori, kjer bo naložba letos sklenjena, nadaljujejo pa še obnovo doma na Zelenici in se pripravljajo za gradnjo na Kofcah. H. Jelovčan Plakete mesta Tržič Plakete mesta Tržič za leto 1982 dobijo: društvo upokojencev Tržič, društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič, Jože Gori-čan, Alojz Meglič, Milan Ogris, Dorca Kralj, Marjan Markič in Marija Petek Tržič — Na slavnostni seji zborov skupščine občine Tržič, ki bo v četrtek, 5. avgusta, ob 18. uri v Cankarjevem domu, bodo kot nagrado za delo podelili organizacijam oziroma posameznikom eno zlato, štiri srebrne in tri bronaste plakete mesta Tržič. Zlato dobi društvo upokojencev Tržič, srebrno društvo prijateljev mineralov in fosilov Tiiič, Jože Goričan, Alojz Meglič in Milan Ogris, bronasto pa Dorca Kralj, Marjan Markič in Marija Petek. Društvo upokojencev Tržič, ustanovljeno 1948. leta, združuje prek 65 odstotkov upokojencev in je ena od številčno najmočnejših organizacij v občini. Vseskozi uspešno sodeluje s skupnostjo pokojninsko-invalidskega zavarovanja in pomaga pri uresničevanju gmotnega in socialnega položaja upokojencev. Pridobilo je 45 stanovanj, zgrajenih s sredstvi skupnosti, in bilo pobudnik za gradnjo doma za starejše občane v Bistrici. Člani društva so aktivni v različnih samoupravnih telesih v občini in krajevnih skupnostih kot tudi na kulturnem in športnem področju. Priznanje tržiškemu domu Delavci doma starostnikov Petra Uzarja v Bistrici so za svoje uspešno delo prejeli zlato značko zveze društev upokojencev Slovenije - Od decembra lani je dom poln, avgusta pa bo vseljenih še devet novih sob v mansardi - Druga faza gradnje je odvisna od denarja Zamisel, da izkoristijo mansardo doma, je podprla tudi skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja Tržič — V torek so predstavniki zveze društev upokojencev Slovenije Predali delavcem doma starostnikov etra Uzarja v Bistrici pri Tržiču zlato značko zveze v zahvalo in priznanje za uspešno delo v korist upokojencev in njihovih društev. Priznanje je mladi kolektiv,ki si je šele pred dobrima dvema letoma začel nabirati izkušnje v delu s starejšimi ljudmi, prav gotovo zaslužil. Oskrbovanci se v domu, ki je od decembra polno zaseden, dobro počutijo razen tega pa se dom odpira tudi navzven. Postal je del življenja krajevne skupnosti Bistrica. V letošnjem prvem polletju je dom prvič, odkar je odprt, ustvaril pozitivni poslovni rezultat. Uspešnost je predvsem plod polne zasedenosti doma, ki ima prostora za 120 oskrbovancev in uresničenega dogovora o svobodni menjavi dela za to leto. Ob vseh teh uspehih pa dom starostnikov Petra Uzarja prav zdaj doživlja še enega. Sklenjena je prva faza gradnje dodatnih sob v mansardi. Kolektivu, ki pozna probleme starejših ljudi, je namreč že dolgo jasno, da je 120 postelj premalo za potrebe tržiških občanov, zlasti za težje bolnike, ki doma nimajo zadovoljive nege. Takih je zdaj prek štirideset. V nedeljo pod Storži č Tržič — Med prireditvami, ki spremljajo letošnji praznik trži-ške občine, prevladujejo športna srečanja. Tako sta bila v soboto že sklenjena turnirja v balinanju in kegljanju, nadaljevanje pa je predvideno za jutri, ko bo od 12. do 18. ure trajalo odprto občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. V četrtek ob 16. uri bo rokometni turnir v Križah, v petek ob isti uri občinsko prvenstvo v plavanju, ob 17. uri šahovski nitropotezni turnir, ki se bo odvijal v domu Petra Uzarja, zanimiv pa bo vsekakor tudi nočni tek po ulicah Tržiča, ki se bo začel dve uri kasneje in s katerim se bo krog športnih prireditev sklenil. Jutri, na predvečer občinskega praznika, bodo ob 18. uri v paviljonu NOB odprli razstavo del iz slikarske kolonije, ki je bila na Ljubelju ob poimenovanju karav-le po tovarišu Titu. Pol ure zatem se bo na Trgu svobode začel koncert pihalnega orkestra Tržič, praznik pa bodo naznanili še trije veliki kresovi, ki jih bodo zanetili mladinci in taborniki. V četrtek, na praznični dan, bo ob 18. uri v Cankarjevem domu slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine Tržič, ki se je bodo, kot običajno, udeležili tudi gostje iz pobratenega Zaječarja, Ludbrega in Ste Marie aux Mi-nesa. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine Janez Piškur. Na seji bodo podelili plakete mesta Tržič in jo sklenili s kulturnim programom. Kot vsako leto, bo tudi tokrat spominska svečanost pri spomeniku prvih tržiških žrtev okupatorja pod Storžičem. Sprevod od doma pod Storčičem do spomenika, kjer bo v soboto, ob 10. uri proslava, bodo pospremili harmonikarji z borbenimi pesmimi, udeležili pa se ga bodo številni nekdanji borci, občani in drugi gostje. H. J. Slovenije, ki je za izgradnjo 900 kvadratnih metrov novih površin namenila 11,7 milijona dinarjev. Zal se je uresničitev nekoliko zavlekla, s tem pa je vsota izgubila svojo vrednost. Denarja je ostalo le za prvo fazo gradnje, s katero je dojn pridobil devet sob, od teh eno dvoposteljno in osem enoposteljnih. Vseljene bodo predvidoma avgusta. V drugi fazi kolektiv načrtuje še gradnjo sob s sedemnajstimi posteljami in prostorov za delovno terapijo. Kdaj bo naložba sklenjena, je odvisno le od denarja, vsekakor pa bo dom prihodnje leto ponovno zaprosil za pomoč iz sklada, ki ga skupnost pokojninskoinvalidskega zavarovanja oblikuje za gradnjo domov in stanovanj upokojencev. H. Jelovčan Najpomembnejša prireditev, ki jo že deset let neguje društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič, je prav gotovo razstava mineralov in fosilov, ki je dobila široko strokovno in kulturno potrditev, visoko pa je zrasel tudi njen družbenopolitični in gospodarski pomen. Jože Goričan je eden od treh ustanoviteljev društva šoferjev v Tržiču 1933. leta, ki se je po vojni preimenovalo v združenje šoferjev in avtomehanikov. Jože Goričan je veliko naredil za razvoj društva in za usposabljanje Tržičanov za poklic voznika. Alojz Meglič, med vojno kurir za 'Kokrški odred, je bil po vojni osemnajst let poveljnik gasilskega društva Brezje in je v njem še zdaj delaven. Petnajst let je tudi že predsednik sveta krajevne skupnosti. Ima veliko zaslug za razvoj krajevne skupnosti. Milan Ogris je vsestransko aktiven družbenopolitični delavec, kar se še posebno izraža pri opravljanju odgovornih nalog v delegatski skupščini in drugih telesih, pomemben pa je njegov prispevek pri razvijanju in utrjevanju delegatskega sistema. Dorca Kralj se je ljubiteljski kulturni dejavnosti zapisala že s štirinajstimi leti in ji ostala zvesta vse do konca. Med drugim je bila soustanoviteljica folklorne skupine Karavanke, Mladinskega gledališča, Radia Tržič in strelske družine Tržič. Maijan Markič je vrsto let opravljal različne odgovorne družbenopolitične funkcije v občini, predvsem v Bombažni predilnici in tkalnici ter v Peku, kjer je bil nazadnje zaposlen, pa se je zavzemal za razvoj samoupravnih odnosov. Marija Petek, priljubljena predmetna učiteljica tržiških otrok, je opravila pomembno delo zlasti na področju raziskovanja revolucionarnega delavskega gibanja v Tržiču. Zelo prizadevna je tudi kot predsednica krajevne organizacije rdečega križa Tržič-mesto. Tržič v očeh Tržičanov i Nuša Hafnar »Tržiška občina je majhna. Menim, da je to glavni razlog, zakaj caplja korak za drugimi, močnejšimi občinami, in zakaj ne more doseči takega razvoja kot ga želimo. Možnosti gospodarstva so omejene, zaradi tega pa nosijo posledice tudi družbene dejavnosti. Marsičesa manjka; kulturnih, športnih objektov, neke vrste nadgradnje, kjer bi interesi občanov lahko prihajali na površje. Društva sicer obstajajo, vendar pa imajo preozke možnosti za razvoj kvalitete in možnosti. Živim v Bistrici. Kot krajanka me najbolj moti slaba avtobusna povezava s Kranjem oziroma z Ljubljano. S presedanjem v Tržiču izgubim preveč časa. Žal mi je tudi, ker zamisel o gradnji kulturnega centra oziroma dvorane v Bistrici, za katero sem pričakovala, da bo ugledala luč sveta, ni uspela. Osnovne potrebe po kulturnem, družabnem in športno-rekreativnem udejstvovanju res lahko zadovoljimo, medtem ko nam je pot do višjih kvalitet zaprta.« Franc Rozman »V Tržiču najbolj pogrešam kulturno-družabno življenje. Premalo je prireditev, gostinska ponudba pa, razen redkih izjem, tudi ni prida. Žalostno je, da turistično društvo ne more zaživeti, da ni prospekta tržiške občine, po katerem bi se lahko ravnali gostje ali bi jim domačini svetovali, niti ni prostora, kjer bi razne informacije lahko dobili. Nekdaj je bil Tržič poznan daleč naokrog po dobrih športnikih, predvsem smučarjih. Ta dejavnost zdaj umira zaradi pomanjkanja denarja. Zdi se mi, da takega vzroka ne bi smeli sprejeti. Nenazadnje bi bil Tržič lahko tudi bolj urejen in čist.« Milka Malovrh »Dolgo že živim v Tržiču in mislim, da napreduje. Mesto je bolj urejeno, čisto, trgovine so dobro založene, tudi na trgu je dokaj zadovoljiva ponudba. Res ne bi mogla reči, kaj me moti. Pogrešam le več iger. Mladina ima samo kino in gostilne, športnih objektov, kjer bi se lahko razžive-la, pa je premalo. V mestu smo ostali v glavnem starejši ljudje. Mladi želijo v moderne bloke. Zato sem prav vesela, da so stare tržiške hiše začeli obnavljati in posodabljati stanovanja v njih.« H jeiovean GLAS 6. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK. 3. A\ S 6 PTRŽIČ IMOS SGP Tržič p. O. čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik občine tržič SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov m vijarsuv plamen kropa Za občinski praznik Radovljice čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom ter jim želimo veliko delovnih uspehov gozdno gospodarstvo bled tel. dir. 77-257 h. c. 77-361 - 364 telegram: GG Bled, poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n. sub. o. Bohinjska Bistrica, Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n. sub. o. Bled, Triglavska 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n. sub. o. Jesenice, Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska 19 TOZD GOZDNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n. sub. o. Spodnje Gorje 1 TEMEUNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVO BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska cesta 19 v delovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. Bled, Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo različne vrste okroglega lesa, izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih, pripravljajo rezonančni les, nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje in naprave. Vsem delavcem in kmetom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Radovljice KOMISIJA ZA DJ RAZMERJA §01 CENTRA RAIKT razpisuje dela in naloge SLOVENSKE! JEZIKA IN UMETNOSTNE VZGOJE profesor, za dol< 1.9.1982 do 31. UČITELJA! višja ali srednja gostinsko turist rit ve, smer str določen čas, 1. 9.1982. Kandidati naj jave z dokazili o nju pogojev v H objavi razpisa. SI ri bodo prejeli v sklepu komisije razmeirja. Za občinski praznik Radovljice čestitamo ! OZD KOVINSKA OBRT KROPA - SLO VEMIJ A Sukno — industrija volnenih izdelkov z n. sol. o. Zapuže SUKNO — Industrija volnenih izdelkov Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste ovčje volne ter odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst m kvalitet.-Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Obveščamo vas, da pričeli s prodajo I SMUČARSKIH m ZIMSKIH P3 Vsem delovnim, ljudem in jim želimo obilo uspehov, cenjenim kupcem r>a priporočamo obisk in nakup naših 1izdelkov ______J L Vsem delovnim Ijudeni in poslovnim p jateljem čestitamo za občinski prazt Radovljice zelo ugodni ceni. ročamo za nakup Nova Merkurjeva Gradbinka daje več V petek opoldne so se odprla vrata nove Mer-kurjeve prodajalne na Primskovem — Obsežni prodajni in skladiščni prostori omogočajo široko izbiro gradbenega materiala f e le k tro-inštalacijskih izdelkov, inštalacijskega materiala, centralnih kurjav, črne in barvne metalurgije in splošne železnine — Gradbinka je odprta ob delavnikih od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure MERKUR KRANJ Kranj - Vrata v staro Merkurje-vo Gradbinko, ki se je stiskala v »jami« na Gregorčičevi cesti in prav zato ni mogla širiti svojega prodajal-nega programa v skladu z željami potrošnikov, so se zaprla. Hkrati so se v petek opoldne slovesno odprla na Primskovem. Nova Gradbinka, ki je zrasla v pičlih petih mesecih na mestu razpadlih in skoraj neuporabnih garažnih prostorov, je sodobna prodajalna. Načrti Merkurjeve temeljne organizacije Maloprodaja so bili sicer še smelejši in obsežnejši. Namesto prodajalne, kakršna je zdaj, so si delavci zamislili sodobno blagovnico s celotno ponudbo blaga, ki ga ima Merkur v svojem programu. Vendar pa je bila uresničitev tega projekta povezana s kompleksno ureditvijo prostora in z odkupom Grajzarjeve domačije, kjer naj bi bila blagovnica z živilskim in tekstilnim blagom, za kar pa, žal, ni bilo nobenega primernega interesenta. Tako je zrasla le sodobna prodajalna Gradbinka. Ima 350 kvadratnih metrov prodajnih površin, 4190 metrov pokritih in zunanjih skladišč oziroma manipulativnih površin, 2550 metrov parkirišč z dostopno cesto, kar pomeni štirideset parkirnih mest, ki so jih kupci doslej najbolj pogrešali. Urejene so tudi zelenice. Vendar pa ni lep samo zunanji in notranji videz Merkurjeve Gradbin-ke, ki je veljala 19,150,000 dinarjev. Se bolj pomembna je njena bogata vsebina. Ponuja namreč široko izbiro gradbenega materiala, elektroin-štalacijskih izdelkov, inštalacijskega materiala, centralnih kurjav, črne in barvne metalurgije in splošne železnine. se O prodajnem spregovoril glavni Merkurja Jakob Foto M. Ajdovec Prodajni program, ki ga v glavnem zagotavlja Merkurjeva veleprodaja, je namenjen vsem graditeljem in malemu gospodarstvu. Zanimivo je tudi to, da v sklopu prodaje barvne in črne metalurgije Gradbinka daje možnost razreza paličastih profilov. Prodajalna je odprta ob delavnikih od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Prodajalci obljubljajo hitro in solidno postrežbo, strokovne nasvete in, kdor bo pač želel, dostavo blaga na dom. Obljubiti ne morejo le popolne izbire in to je tudi edina grenka kaplja v njihovih prizadevanjih, da bi kupcem povsem ustregli. Zal je trenutni gospodarski položaj tak, da je spisek izdelkov, ki jih na trgu primanjkuje, kar precej dolg. Ob obsežnih dohodkovnih povezavah in sovlaganjih ima namreč prednost izvoz in oskrba tistih proizvajalcev, ki posredno izvažajo. Nova Merkurjeva Gradbinka na Primskovem je zelo spremenila videz nekdanje garaže Otvoritve so se udeležili * • kompleksne razstave o novejših likovnih prizadevanjih na Gorenj-Sicer pa - te dni morete v Mestni hiši najti za vsak okus nekaj. Foto. &k so v galeriji Mestne hiše v otvorili razstavo novejših * naslovom Likovna prizade-Gorenjskem. Da bi mogli ^znati likovni utrip Gorenj-^ se o tej zanimivi in vsebin-*5**ovrstni razstavi pogovariala i ^tn Avguštinom. prikazuje ta razstava? k likovna prizadevanja LRajskem gre? ^tava je le pregledni prikaz ^ ustvarjalnih teženj na po-^orenjske. Postavljali smo jo po barvnem izrazu in po ^ ne pa morda po skupinah.« torej za dokaj raznoliko vo? »Razstava ie raznolika že po samih tehnikah. Zastopana so tako risba, akvarel, grafika kot olje. Nekoliko manj je kiparstva, kar kaže na to, da je Gorenjska bolj usmerjena v slikarsko in grafično področje kot pa v kiparske izraze.« Pa je vendarle iz razstavljenega gradiva mogoče izluščiti posamezne likovne tokove? »Še bolj kot tehnike dela so raznolika likovna izhodišča. Razstava razpade na več skupin. Ena ima izhodišče v krajini, ki je obdelana na različne načine, druga v figuraliki, spet tretja v biološkem svetu. Ena se izraža s simboli, druga pa, obrnjena k ekspresionizmu, izraža različna Kakšno mesto bi Gorenjski prisodili v slovenskem likovnem prostoru? »Mislim, da so stvari, ki so prisotne pri nas, prav tako prisotne tudi v slovenskem in evropskem likovnem prostoru. Seveda pa je razumljivo, da nekateri kažejo tako oblikovno kot barvno nekaj povsem samosvojega. A vedno je tako, da posamezniki izstopajo.« Ali menite, da naši slikarji dovolj poznajo tuje likovne tokove? »Nekateri prav v ničemer ne zaostajajo za ostalo svetovno umetnostjo. Tuje tokove absolutno poznajo, vplive pa seveda poskušajo po svoje preoblikovati. Težko je reči, kakšen bi mogel biti prispevek Gorenjske. Nekateri so že ali pa še bodo s svojimi svojskimi interpretacijami sveta poželi priznanja.« Bi morda lahko napovedali prihodnje likovno dogajanje na Gorenjskem? »Mislim, da je ta razstava najbrž zadnja tako kompleksna. Razpadla bo v skupinske razstave in v njihovem okviru bo potem veliko lažje iskati ustvarjalni tok. Ta razstava je najverjetneje osnova za oblikovanje kasnejših, bolj specifičnih skupin.« Ali so s to razstavo dane možnosti tudi za medsebojne slikarske vplive in prežemanja? »Seveda. Pregledna razstava deluje medsebojno vplivno ravno zato, ker je primerljiva. Ugotavljati je mogoče tako pbzitivne kot negativne prvine. Pomen te razstave je ravno v njeni preglednosti in to ne le za javnost, ampak tudi za slikarje.« D.Seško ^bna razstava Dolika in Relika - Ob prazniku jeseniške občine l*i?lnuli četrtek odprli v prostorih delavskega doma pri Jelenu na Je-^ razstavo likovnih del, na kateri se predstavljajo člani jeseni-tokovne skupine Dolik in likovne skupine Rehk iz Trbovelj, občine, pobratena z jeseniško. Razstavo si lahko ogledate do 10 avgusta, Klan razen sobote in nedelje od 9. do 12. in od lb. do 19. ure. - [K. 3. AVGUSTA 1982 KULTURA :govor s Cenetom Avguštinom kovna prizadevanja na Gorenjskem 7. STRAN O LAS notranja razpoloženja in stanja. Eni se pred vem izražajo z barvo, nekateri pa na primer gledajo svet skozi naočnike karikature.« Takole prijetno, pa tudi delovno, izgleda cicibanov kotiček v Pionirskem oddelku. Ali bi lahko katero od navedenih skupin označili za posebno močno? »Najbolj močna je tista skupina, ki ima osnovo v krajini. Vendar je istočasno ravno ta razstava pokazala, da se likovna prizadevanja od same krajine vse bolj oddaljujejo, da gredo bolj v iskanje samostojnih, lastnih izrazov. Vsak danes želi opaziti in izumiti kaj novega. Zato je tudi bilo razstavo tako težko postaviti, kajti kolikor je ustvarjalcev, toliko je tudi njihovih izraznih teženj.« Osrednja knjižnica Kranj Knjige in še enkrat knjige Novo na knjižnem trgu Pri zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja Prešernova družba, so izšli trije prevodi iz svetovne literature: »Kraljestvo tega sveta« kubanskega pisatelja Aleja Carpentiera. »Yvet-te« francoskega pisatelja Guva de Maupassanta in »Lisica in kamelije«, delo italijanskega avtorja Igna-zia Siloneja. »Kraljestvo tega sveta«, roman, razpet med Evropo in Latinsko Ameriko, ie avtor objavil 1949 v Venezueli. Roman želi preseči samega sebe, svojo vpetost v pripovedništvo Posameznik je nemočno orodje v igri njemu neznanih, oddaljenih velikih sil, nasilje pa njegova edina vez s svetom. Tema dela je prvi uspešno izbojevani upor sužnjev v zgodovini človeštva - na H a it.iju konec 18. stolet ja. Skozi življenjsko usodo uporr ika T» Noela Knjiga je nepogrešljiva spremljevalka kulture in znanja željnega človeka. Česa vsega ne najdemo v knjigah! Vsega pač ni mogoče kupiti, zato so knjižnice še kako potrebne in dobrodošle ustanove. Da pa knjižnica lahko počne Še vse kaj drugega kot zgolj to, da izposoja knjige, nam kaže dejavnost Osrednje knjižnice občine Kranj.. Knjižnica je prostor, primeren za marsikatero kulturno manifestacijo. V Pionirskem oddelku polno živijo razne pedagoške dejavnosti, ki otrokom približajo knjigo in jih vzgajajo v bodoče ljubitelje dobre knjige. V zimskem času so že utečena oblika dela ure pravljic, pa tudi pogovori in srečanja z literarnimi ustvarjalci in mladimi bralci so dobro stekli. V knjižnici je pogostokrat na obisku vrtec ali razred, zanimive pa so tudi knjižne uganke in številne razstave ob pomembnih dogodkih. Oba oddelka za odrasle bralce, študijski in oddelek za izposojo na dom. sta svojo aktivnost pokazala posebno ob .slovenskem kulturnem •prazniku, ob kongresih ZKS in ZKJ, ob prazniku dela idr. Eno od principov njihovega dela je prav čim boljša vpetost v družbeni in kulturni prostor svojega okolja. Letos že drugič je Osrednja knjižnica pripravila in izvedla zahtevno dvodnevno prireditev II. srečanje slovenskih pesnikov. ' Poleg omenjenih treh matičnih oddelkov delujejo v sklopu Osrednje knjižnice občine Kranj še potujoča knjižnica, štiri podružnične knjižnice in sicer v Šenčurju, Naklem, Preddvoru in Stražišču ter osemnajst izposojtvališč v oddaljenih krajih kranjske občine. V zadnjih dveh letih so organizirali in načrtno izpopolnjevali skupno strokovno službo za centralno obdelavo knjižnega gradiva za potrebe vseh oddelkov in knjižnic v mreži Osrednje knjižnice S tem so delo racionalizirali in specializirali. Zadnjih nekaj let so vse podružnične knjižnice uredili za prost pristop in jih tudi prostorsko posodobili, zato ni čudno, da beležijo porast obiska. Poleg tega so jih z redno zaposlitvijo višjega knjižničarja dvignili na strokovno višjo raven. Prostorov s prostim pristopom praktično nima samo študijski oddelek, ker so v sedanji prostorski stiski neizvedljivi. V prvi polovici letošnjega leta je prirast tekoče literature znašal 5152 enot, kar je devet odstotkov več kot lani v enakem obdobju, medtem ko se je odkup knjig zmanjšal za 40 odstotkov. Izposoja na dom v vseh oddelkih kaže t rende porasta, Dosel. no presnetljiva pa je v podružnični knjižnici v . "reddvoru. kier je nov način dela izposojo več kot še enkrat po več al. »Zadovoljni smo s svojim delom pravi direktorica Ljubimka Šimou-nap- Seveda bi se dalo še marsikaj izboljšati. Že dalj časa planirajo novo enotno stavbo za matične knjižnične prostore ter potujočo knjižnico v omnibusu, pa se zatakne pri sredstvih. A tudi s prizadevnim in odgovornim delom, s tehničnimi, strokovnimi in organizacijskimi izboljšavami se morejo doseči zavidljivi uspehi. D. Seško %Vfl del slikarske kolonije Vrata 82 - V prostorih Osnovne Mojstrani si lahko ogledate razstavo del ki so nastala v tretji koloniji Vrata 82, ki jo Planinsko drvštvo Dovje-Mojstrana v prelepi dolini Vrat. Tokrat seje slikarske kolonije udeležilo slikarjev, članov jeseniškega Dolika: Tone Tomazin. France ^ % Erneit Spdar. Zdravko Kotnik. Vida Stemberger Rudolf ^StneMarkež, Nika Hafner, Andrej l>uc, Marjan Zidenek Danica ^\Gala in Franc Dolinšek. Na razstavi. k, bo na ogled do vsak dan od 15. do 18. ure. se predstavljajo s 24 slikami v h^vsetimi akvareli, dvema laviranima risbama, štirim, slikami v Hiti enim pastelom. - M. V se razkriva tragedija črnih sužnjev ... Maupassantova »Yvette« je ganljiva zgodba o Yvette, ljubki hčerki »markize« dvomljivega slovesa. Pisana je slogovno in jezikovno preprosto, enotno in tekoče. Gre za izrazito naturalistično delo, ki pa ne išče za znanstvenimi 'izhodišči, le redko pokaže čustvenost in se spogleduje z domiselno ironijo. Zgodba Ignazia Siloneja »Lisica in kamelije« je »zgodba o preganjalcih in preganjancih, pripovedovana z ljubeznijo do resnice in človeka«, kot jo je v podnaslovu označil sam avtor. Dogaja se zunaj avtorjeve domovine, blizu švicarsko-italijanske meje. kjer živi družina kmeta Ludo-vica, čigar sin dozori v zagrizenega revolucinarja. Številni nevarni zapleti delajo zgodbo napeto in za branje izredno privlačno. O LAS 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, 3. AVGUT RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR PEKINŠKA LETA ■■ 11 O dogajanjih na Kitajcem so nas vrsto let poučevala r *ej novinarska ugibanja kot dejstva, zdaj pa poznamo tudi resnico Pravzaprav je Chen Yun le začel izvajati svoje poglede; dve leti pred tem je namreč, vprašan za svet, že napovedal, kaj bo počel, če dobi oblast. Ko se je Hua Guofeng neposredno po aretaciji zločinske četverice oktobra 1976 obrnil na veterane revolucije z vprašanjem, »kaj pa sedaj«, mu je Chen Yun dal šest sugestij: 1. Rehabilitirati dogodke in demonstrante s Tien An Mena; šlo je za demonstracije proti zločinski četverici, za povod pa so izbrali komemoracijo ob smrti Zhou Enlaija; dogodki in udeleženci so bili takrat proglašeni zakontrarevolucionarje in so jih zaprli. 2. Poklicati v politično življenje Den Xiaopinga. 3. Raziskati boj proti desničarjem iz leta 1957, razveljaviti nepravične sodbe in odvzeti prizadetim sramotne etikete. 4. Rehabilitirati poročilo, ki ga je na plenumu v Loushanu prebral takratni obrambni minister Peng Dehuai. Poročilo je izredno kritično ocenilo »Včliki skok naprej«. Zaradi tega je bil Peng Dehuai odstavljen kot obrambni minister, njegovo mesto pa je prevzel Lin Biao, ki je začel »maoizirati« armado. Maova zmaga pa je bila takrat le polovična: mesto šefa države je moral odstopiti Liu Shaoqiju. 5. Rehabilitirati Peng Dehuaija in Bo Iboja. 6. Povabiti tuj kapital in tuje investicije. Hua Guofeng je šele po dveh letih popustil in program šestih točk je bil do konca izveden. »KRIVOVERSKI« ZHAO ZIYANG Zanimiva osebnost med Dengovimi političnimi učenci je tudi Zhao Ziyang, rojen leta 1919 v Henanu: s šestdesetimi leti je postal član politbiroja, kar je za kitajsko prakso nekaj nenavadnega. Leta 1976 je bil imenovan za prvega sekretarja v Sichuanu, provinci, ki šteje okrog sto milijonov ljudi. Prava državljanska vojna, ki jo je tam zanetila kulturna revolucija, je do kraja uničila gospodarstvo in Zhaovemu pragmatizmu gre hvala, da jo je z drznimi in eksperimentalnimi posegi v rekordno kratkem času spet spravil na noge. Sichuan je hitro postal zgled za vso Kitajsko, Zhaoju pa je ta uspeh utrl pot v Novembra 1980 se je začelo sojenje »bandi četverice«, ki pravzaprav ni zbudilo več posebnega zanimanja. Kitajska je bila že na novi poti. _obramba- — Mao Zedongova vdova Jiang Quing v »zatožni kletki« ob soočenju z Wang Hongwenom Peking: najprej je aprila 1980 postal podpredsednik vlade, 10. septembra pa ministrski predsednik. S tem je bil storjen prvi in odločilni korak k delitvi oblasti in pristojnosti med komunistično partijo, vlado in parlamentom. Dotlej je bil namreč Hua Guofeng predsednik partije, predsednik vlade in predsednik vojaške komisije pri CK, kar pomeni, da je formalno združeval večjo oblast kot kdaj koli predsednik Mao Zedong. Zhao Ziyang je izšel iz družine zemljiških posestnikov, a to ni vplivalo na njegovo življenjsko pot. Končal je samo osnovno šolo, leta 1932, ko mu je bilo trinajst let, pa se je pridružil komunistični mladini. Z devetnajstimi leti je postal član partije. Po hierarhičnih stopnicah se je počasi vzpenjal med vojno proti Japoncem; ob osvoboditvi 1949 je bil pomočnik sekretarja v okraju Tongbai v rodni provinci Henan. Ko se je junija 1954 začela kampanja za nacionalizacijo zemlje — prvi korak h kolektivizmu — se je uprl, da bi socialno uničili sloj srednjih kmetov. »Kako naj postavimo na noge uspešne zadruge, če se bomo upirali samo na revne kmete, ki jih je le 15 odstotkov?« je opozarjal. Prav tako malo navdušenja je pokazal, ko se je začel Maov »Včliki skok naprej«: »Ljudska komuna je uravnilovka, utvara, utopija .. .<< Porogljivo je govoril tudi o Maovem geslu »Sedaj piha veter komunizma«. Veter komunizma je veter bahaštva«, je bolj zasebno kot javno govoril Zhao Ziyang. Ali pa: »Razredni boj je boj, ki ga vodi centralni komite, mi pa se bojujemo za večji kmetijski pridelek, in to je najboljši način, da porazimo revizio-nizem . ..« Ko je gospodarski polom na podeželju leta 1961 dosegel vrhunec, je Zhao Ziyang na pobudo Liu Shaoqi-ja reševal, kar se je rešiti dalo: kmetom je dovolil ohiš-nico. Naslednjega leta se pritoževal nad pomanjkanjem demokracije v partiji, »kjer želje veljajo za stvarnost«, na predvečer kulturne revolucije leta 1964 pa je opozarjal: »Vrgli so geslo, da je delo radost, jaz pa vam povem, da ni tako. Kmetje morajo delati, tudi če so bolni in če nimajo kaj jesti...« Že to je bilo dovolj za njegov »revizionistični dosje« med kulturno revolucijo, zagrešil pa je še hujšo stvar: povedal je, da citatoložki obred proučevanja misli predsednika Mao Zedonga ne pelje nikamor in da prej zmanjšuje kot povečuje produktivnost. Takoj ko je izbruhnila kulturna revolucija, je postal njena tarča, ko pa so leta 1967 rdeči gardisti zrušili njegovega mogočnega zaščitnika Tao Zhuja na jugu Kitajske, so nekega pomladanskega jutra poveznili Zhao Ziyangu »klobuk sramote« na glavo in ga zvezanih rok v spremstvu desetih motoriziranih gardistov kot največjega razbojnika vozili po kan-tonških ulicah. Ni bil samo zasramovan,' tudi fizično so ga mučili. »Zhaja je treba scvreti na vrelem olju, živega ga je treba zakopati!« so kričali pobesneli rdeči gardisti. Takratni zahodni poročevalci so razlagali, da gre samo za prispodobno besedišče, ki se nanaša na kazni iz antične Kitajske; po tem, kar so objavili na Kitajskem po padcu zločinske četverice, pa vemo, da to niso bile samo prispodobe, izposojene v fevdalni davnini. Zhao Ziyanga so vlekli na več kot sto sramotilnih zborovanj, pretepali so ga, mu izropali in požgali dom, neštetokrat je igral »avion« ali ležal s trebuhom v blatu, toda izgubil ni ne apetita ne spanca ne duhovitosti: »Po vsem, kar sem doživel, ne morem biti več počasnč, ne smem biti potrpežljiv, marveč moram hoditi naravnost in hitro ...« In tega se je držal. Njegova pot iz Sichuana, kjer je bil prvi sekretar 1976, je bila ravna in hitra do Pekinga, kjer je septembra 1980 postal ministrski predsednik. Sbramba Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSK KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (39. zapis) Spet sem s temi zapisi na desnem bregu naše ljube Save. To pot sem prišel od Smlednika do Zbilj. ŠIMENCKOVO ZNAMENJE Zdaj, ko tako mogočen most čez zajezeno Savo veže oba bregova, je skoraj pozabljeno staro ledinsko ime Na brodu. Ko še ni bilo mostu pa tudi v časih, ko je lesene mostove deroča voda tako če-stokrat kar čez noč vzela, je vozil čez Savo »brod«, t.j. čoln ali splav (ploščad na dveh vzporednih čolnih). Pa tudi to ni bil vedno zanesljiv prevoz. In tako se je večkrat primerilo, da vaščani Zbilj (to so »Zbiljci« ali »Zbivci«) niso mogli priti k maši do farne cerkve v Smledniku. Zato so se ustavili kar pri Šimenčkovem znamenju na svojem savskem bregu in tu pomolili... Zdaj je seveda to zanimivo, bogato poslikano »znamenje« (veliko kot prava kapelica), pozabljeno, mimohitečemu popotniku skoraj povsem skrito v zelenju pod asfaltirano cesto. ZBILJSKO JEZERO Dokler ni bila (leta 1954) Sava v dolžini kakih 4 km zajezena, tudi ime Zbilj ni bilo tako znano, kot je sedaj. Kar obsežno Zbiljsko jezero, ki skrbi za moč turbin v HE Medvode, je prineslo v vasico skoraj svetovljanski utrip. Toliko zanimivih prireditev se zvrsti na jezeru vsako leto, predvsem tekmovanja v smučanju na vodi in vodni smučarski skoki. Pa tudi kajakaši in kanuisti izkoriščajo to obsežno jerersko ravan za svoja »mirnovodska« tekmovanja. Le za plavanje (in kopanje sploh) Zbiljsko jezero ni primerno — bregovi so po večini strmi in gosto zaraščeni, pa tud; globine so nevarne. Taborjenje (ne »kampiranje«) in kopanje je le n? nekaterih položnejših mestih možno. Bolj primerni razvedrili na jezeru sta ribolov in čolnarjenje. Ribolov na Zbiljskem jezeru je zelo uspešen. Saj v njem živi obilje šarenk, potočnih postrvi, podusti, klenov, ščuk. sulcev in drugih rib. Šarenke in potočne postrvi v teži 2 —3 kg niso redkost. VASICA ZBILJE Seveda bi storil Zbilj am krivico, če bi trdil, da so postale znane le zaradi akumulacijskega jezera. Pravzaprav je to stara vas, saj se v listinah onf leta 1341, torej pred več kc Tudi njihova cerkvica Krstnika je imela svojo preleta 1496. Takrat se je ime: »Janez Krstnik v Lešev -veljala kot znamenita b Torej so bili prvi »turist, pobožni romarji! Sicer pa trdi ljudsko im " stare Zbilje prvotno stak severno od današnjih.. Ko -hiše so bile lesene!) nek: pogorele, so si domačim :-ljeno vas izbrali kraj, k: < videl bolj primeren. Ko: preselitev vasi navajajo plug »Za vrtmi« zade temelje nekdanje ceste, k. skozi prvotne Zbilje. Sedanja cerkvica na vasi je bila leta 1883 na na ostankih stare, jo podobe dveh manj skih cerkvenih slikam Trpina in Marka Laverja vi te jšega Leopolda). Vse kaže, da Zbilie * revna vasica. Blagostanje nost to izpričujeta. Pač V vasi v bližini večjih indusr vodah, Tacnu in Gamelin* nazadnje, je tu tudi obra: ske »Torbice«, kjer izdeir-no usnjeno galanterijo. Zbiljska polja so deliv delno peščena. Rodov" prav, za domačo rabo. reja je le bolj srednie pa dela v vasi ve£ oL«. daje Zbiljam dodatne vir? ljanje in tako uspešno ra> predek je viden na vsa&f Tudi lepote in cvetja ie obilo! RAZPOTJE NA JEpRIC Tu sem v zadregi: de' k Zbiljam, torej v ljubimci sko) občino, drugi del' pi sko. Zanimiva baročna vidna z gorenjske ceste žuje novo sodobno razpo: Škofja Loka —Smlednik Preden pa se podam i* proti Zgornji in Spodnii S hranijo verigo, ki je" Qt Finžgarjevi igri »Veriga- ^ povedati, da znana slika > ški okupatorski žandarj; -mladega slovenskega fants nega na drevo, izvira V* krajev, iz gozdov pri cer pa slika sama govor tožuje ... Sbramba abraml 21 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO Major Benesch je obvestil generala, da je njegov odred pripravljen za akcijo, in mu je v kratkem poročal, kakšne naloge je dobil v štabu 2. oklepne armade. »Rad bi preveril, kako boste dejstvo vali. Kirchner, koliko vojakov imate?« je vprašal general von Pfuhlstein. »Skupno s četniki kapetana Uroša Dre-novida jih je osemdeset. Četniki so z Manjače in okolice Drvarja ter zato izvrstno poznajo teren,« je odgovoril Kirchner. »To je dobro, da imate v četi prav take četnike,« je pripomnil general, nato pa se je obrnil na majorja Benescha: »V kratkem me informirajte, kdaj boste krenili v akcijo.« Major Benesch mu je poročal na osnovi karte: »Četa poročnika Kirchnerja bo krenila še nocoj in se bo s kamioni prepeljala v Mrko-njič-Grad. Odtod bo peš nadaljevala po gozdu na osvobojeno ozemlje, predanila pa bo na pobočjih planine Srnetice. Če bodo razmere dopuščale, se bo brez zastoja prebijala v rajon v si Potoki in Uvala Štab armade ljamreč uneva. da bi se vrhovni $tab po.napadu na Drvar utegnil umakniti odtod po gozdni železnici.« General von Pfuhlstein je opozoril poročnika Kirchnerja, da bi kazalo takoj po prihodu v rajon Potoki ostati na kakem poraščenem hribu, se dobro maskirati in izvidovati železniško progo Drvar—Jajce. Major Benesch je nato še dodal, da je general Rendulic ukazal, naj Kirchner vzdržuje s štabom armade radijsko zvezo in da bo odtod prejemal neposredne naloge. Takšna kombinacija z »divjimi lovci« je bila zamisel generala Rendulica, kajti v njegovem štabu so razmišljali o raznih možnostih, kako utegnejo potekati dogodki po začetku »konjevega skoka«. Vas Potoki leži na pobočjih gosto poraščene in skoraj nepre-nodne planine Klekovače. Prek Potokov je peljala gozdna železnica proti Mliništu in še naprej v Jajce. To progo so uporabljali partizani in njihovi vlaki so bili edino prevozno sredstvo za transport enot in vojnega materiala skozi neprehodne predele. Toda Nemci niso vedeli, da so bila v bližini -Potokov tajna skladišča Vrhovnega štaba, V Potokih je bil eden i2roec Inženirske brigade Vrhovnega &ab* ukazu tovariša Tita postavljal ^ s*" v gozdu, kajti v težavnih razmerah ■ g oče poveljevati odtod. Blizu Pori* v neki dolini tudi letaliSč^ ki s" ma Ulioll Tflvprniški oficirii it, .. . v neKi uuiiin rabljali zavezniški oficirji in M 1 11__—_i o la aH VTleta iml. pnspen »Kuti g««« jji gp ^ za hrbtom 1. proletarske divizije. T-Unrili in 23 maia zvečer ie JCi^u raDijan lahko pristajala ali vzleta vala ma Kirchnerjevi »divji lovci« so prispeli skozi gozd neopazno i i i .___ 1 nmlota rclrc - Generalmajor Slavko Rodič, 5. krajiškega korpusa komandant kjer so bile shranjene vojne rezerve in radijska postaja. V gostem gozdu blizu vasi so bile tudi barake namenjene za rezervni sedež Vrhovnega Štaba. Vse to obsežno območje so varovale enote 5. udarnega in 1. proletarskega korpusa. i ~ . za nrotom i. piuic^i^c [ . * borili in 23. maja zvečer je Kiirh*' vil radijsko zvezo z generalom S-Hkrati mu je tudi sporočil, kaj agenti odkrili pri Potokih. »RUDI« imapreteZavnona: Druga četa »divjih lovcev«, i * veljeval poročnik Joaef Dowe, ieii s četniki 40 specialno izurjenih pripadnikov. Dowe je bil majhni čelas in enake barve so bile tudi nt* Star je bil 35 let, bil je Prus, fcivei1 burgu brez družine in se je ves p jim lovcem«. . . ^ Njegovo konspirativno ime je * ie bilo hkrati tudi tajni naziv nje* »konjevem skoku«. Njegova četf 93 maja kreniti z vlakom v Zagret' bi prispela najkasneje 24. maja 1* pa naj bi jo prepeljali na letali«* L' so za njegove »divje lovce* " jadralna let*K ki najjbi pnst Drobci preteklosti Kranj — Anton Herič in njegova žena sta šla mlada po svetu. Hitri tok sodobnega stehniziranega življenja ju je zajel vase in le še drobci spominjajo na njuno otroštvo sredi prekmurske ravnice. Ti drobci so stari predmeti, ki so jih nekoč uporabljali kmetje in meščani v Prekmurju, Anton Herič pa jih je začel zbirati, da bi v laboratorijske razsežnosti moderne kuhinje ujel kanček pristnega življenja. Med njegovo zbirko je deciliter-ska merica za petrolej, izdelana iz bakra in žigosana. Komisije, ki so nekdaj nadzorovale pravilnost uteži in mer, so namreč na sleherno merico, ki je dižala pravo mero, vtisnili pečat, kar je pomenilo tudi dovoljenje za prodajo. V zbirki so tudi trije likalniki, vsak pripada svojemu obdobju: prvi električni, vmes ne manjka 'tistega na oglje, posebno zanimiv pa je pri- rinili «tare, meni pa, da je po domačijah ostalo še precej narodnega blaga, le da ga ljudje zdaj bolj cenijo m hranijo zase. H. J. Lonca — del mamine bale Meja — »Ja, nimam veliko starih stvari, večinoma smo jih zmetali stran. Dva železna lonca za v peč pa svitek, na katerem smo včasih prenašale vodo, so še ostali,« je povedala simpatična Sušnikova mama z Meje, vasice ob magistralni cesti proti Jeprci. »Z lonci se v Glasu še nihče ni oglasil, pa sem menila, če jih rabite za razstavo, jih prav rada dam.« Lonca, prvi večji od drugega, sta stara blizu sto let. »Mama ju je dobila za balo od svoje mame, pa že jaz sem zdaj stara šestdeset. Še ju uporabljam za kuhanje krompirja za kokoši. Pozimi zakurim krušno peč in ju postavim noter.« Pokazala je tudi svitek, ki ga je kot dekle dala na glavo, nanj pa škaf 2 vodo ali perilom. »Doma sem s Podreče. Včasih smo zajemali pitno vodo iz studenca sredi vasi, ki priteče izpod Jošta. Tudi prali smo v njem. Svitek je starejši od mene.« Sušnikova mama starih predmetov ne zbira. Lonca in svitek so se obdržali bolj po naključju. Sodobnejši pripomočki so izpod- VAŠA PISMA »HVALA LEPA ZA TAKŠNE VZGOJITELJICE« V ponedeljek, 7. junija okoli 11. ure sem hodila po Šarhovi ulici v bližini Vzgojno varstvene organizacije Ciciban, kjer imajo predšolski otroke. Moj pogled je pritegnila gruča glasnih otrok, med katerimi so bile tri vzgojiteljice mlajših let. Skozi lesene reže sem opazila, da na tleh leži obnemogel črn psiček, ki ga je zdelala huda vročina 27 stopinj C. Imel je gosto črno dlako, ležal je nepremično, očitno čakajoč na dobro človekovo roko in pomoč. Glede na slabe izkušnje, ki jih imam pri nas, kar se tiče odnosa človek-žival, me je močno zanimala nadaljnja usoda psička. Otroci so skakljali okrog psa verjetno v želji, da. bi se z njim igrali in hkrati ugibali, kaj mu Je. Med otroci so bile tudi tri mlade vzgojiteljice, ki so otrokom hotele odvrniti pozornost od psa; ker besede otrokom niso zalegle, psa »pa je bilo treba odstra nitiso pričele nad psom vpiti naj izgine in ga plašiti. Ena vzgojiteljica je bila celo tako »korajžna«, da je psa obrcala v zadnji del. Batine so ga prizadele, dvignil je glavo, a vstati ni mogel. Prosila set- najmanj osemkrat, naj ena od tovarišic prinese kakšno posodo s hladno pitno vodo, ker je pes prizadet od vročine. Kaj je bilo hujšega! Tedaj se je name usul plaz očitkov, češ, ali nimam drugega dela kot skrbeti za pse in »ljudi sekirati«, da pač so one tu, da vzgajajo otroke, kaj pa če se medtem kak otrok ubije (!) itd. Skratka, so menile, da jih pes nič ne briga, saj niti ne vedo, čigav je in od kje je. Obrazložila sem. da je pes popolnoma zdrav, da v Ljubljani ni urbane stekline in da naj žrtvujejo le skodelico vode. Potem sem obnemoglega psa fotografirala in vzgojiteljicam obljubila, da dogodka ne bom pustila vnemar. Tista vzgojiteljica, ki je bila prav moderno oblečena (kar vsekakor ni merilo srčne kulture) je spregledala, da gre zares. Prinesla je otroško nočno posodo s pitno vodo, kar je žival hlastno spila in si opomogla ter se dvignila s tal. Otroke je dogodek silno pretresel. Vsi otroci so pomilovali psa, božali ga, sočustvovali z njim, ga ogovarjali, klicali, tekali okrog njega. Čeprav so jih vzgojiteljice klicale h kosilu, so se otroci pridružili meni, držali so me za obleko, torbico, skakljali pred menoj in bili smo srečni — otroci in jaz, da smo psa rešili. Otrokom sem razdelila nalepke z živalmi ter jih s psičkom tudi fotografirala. Pogovarjali smo se, kako tudi živali čutijo in kako jim je treba v stiski pomagati. In potem: kuža se je vrtel okrog mene in čakal kaj in kam sedaj! Seveda, če bi bil rodovniški in dragocen, bi ga kdo hitro »rešil« v pričakovanju nagrade. Kdo pa bo vzel zavrženega mešanca, ki je na žalost ljudem bolj v napotje kot v korist! Poklicala sem Viatorjev taksi, naložila psa in ga odpeljala na varno mesto. Ob tem dogodku se porajata dve vprašanji: kakšne vzgojiteljice humana družba plačuje, da vzgajajo otroke v duhu suro- merek medeninastega likalnika, ki ga je grelo razbeljeno železo. Na lepo okrašenih štiritnih gorilnikih (v Antonovi zbirki so trije ali štirje) so včasih otrokom v hladnih nočeh ali med boleznijo na hitro pogrevali čaj. Lep primerek je tudi kavni mlinček, pa majhna laterna. Posebno pa je zbiratelj ponosen na sicer še majhno zbirko svečnikov iz medenine (eden med njimi je celo srebrn). Le-te je imela včasih vsaka domačija shranjene za tisti čas, ko je bil v hiši mrlič. Ob mrtvaški oder so namreč nanje postavljali visoke sveče, ki so pokojnemu svetile tri dni in noči. Anton Herič ve povedati veliko zgodbic in običajev, ki jih skrivajo drobni predmeti. Ko je bil otrok, ti starinski predmeti sicer niso bili več v rabi, izvor in uporabnost pa mu je, radovednemu zbiralcu, pojasnil oče, ki pri svojih 74 letih Še pomni, kaj vse so uporabljali v starih časih. »Zbirko, ki sicer ni velika, sem si ustvaril s predmeti, ki sem jih našel na podstrehi svojega in ženinega doma. Včasih pomnim, da je bilo najti mnogo dragocenosti, vendar so jih kmalu odnesli tujci. Doma je še nekaj lepih stvari: velikih posod, v katerih so umešavali maslo, možna rje v za tolčenje orehov, skrinj, velikega posodja, kolovrati... Sam imam raje drobne predmete, saj velikih tudi ne bi imel kje shranjevati. Od posod imam le nekaj modelčkov, v katere so ulivali sir, ki je potem dobil lepo rebrasto obliko. Doma pri starših je ostala še zanimiva nočna posoda, ki ima gotovo več kot sto let. Mati pa hrani leseno, ročno izdelano šatuljo iz leta 1709. Tudi to bi rad imel, vendar so stari ljudje na spomine iž svoje mladosti tesno navezani in se od njih tfežko ločijo.« Pridobitev za Golnik - Pred slabim mesecem je začel obratovati premični gostinski lokal pri avtobusni postaji na Golniku. Pokazalo se je, daje bil potreben, saj se v njem radi okrepčajo izletniki in planinci, sprehajalci in tudi drugi obiskovalci Golnika. Vabijo tudi nizke cene in solidna postrežba. — P. L. Novj družbeni prostori - V Mošah pri Smledniku so krajani lani začeli preurejati dotrajano strojno lopo v družbene prostore ter zbiralnico mleka. Opravili so že nad dva tisoč prostovoljnih delovnih ur, sami zbrali 140.000 dinarjev ter dom spravili pod streho. Z deli neumorno nadaljujejo tudi med poletjem in računajo, da bo dom služil namenu že do konca letošnjega leta. — fr vosti do živali? Ali je human socializem samo tisti, ki propagira ljubezen do ljudi, ne pa tudi do narave in živali? Ali štiriletna Vzgojiteljska šola ne uči bodočih vzgojiteljic, da je že otrokom treba vcepljati srčno kulturo do vsega živega, tudi do živali? Vzgojiteljice v navedenem primeru so povojna generacija — teh ni pokvarila niti stara Jugoslavija niti ne okupator, torej jih je vzgajala naša humana družba. Kako pa jih je vzgojila, imamo lep primer. Sicer pa je tako: če sam nimaš čustev, jih tudi drugim ne moreš dati! Lepa, bela, urejena Ljubljana še vedno nima zatočišča — azila za najdene živali. Najditelj živali, zlasti psa, lahko samo objavi oglas in čaka lastnika ali pa žival doleti usoda, ki je vse prej kot humana. Veterinarski higijenik (prej: šintar) ujame psa na zanko in ga takoj (kako!) pokonča. Po zakonu o postopku z najdenimi predmeti pa mora občinski upravni organ najdeno žival sprejeti v oskrbovališče za osem dni. Tega oskrbovališča v Ljubljani ni in tako se zakon tudi ne izvaja, čeprav bi se moral. Največ sreče sem še imela s taksi prevozom (št. 31), ki je pobranega psa rade volje sprejel in odpeljal. Pohvaliti moram Viator taksi, ki še nikdar ni delal problemov, ko sem iskala prevoze za ogrožene živali. Lea Eva Miiller svetovalec generalnega direktorja W. S. P. C. A. Ljubljana, Titova 23 POROČILI SO SE NA JESENICAH PINTAR Jože in NOČ Suzana, Gozd Martuljek št. 87 KADIĆ Senad in BEŠIĆ Merima, Jesenice, C. M.Tita 37 KUS Boris in TORKAR Nevenka, Jesenice, C. revolucije 8 LENARČIČ Vinko in KRIVEC Irena, Jesenice. C. Toneta Tomšiča 70 c PAŠIC Zemir in HATIĆ Merima, Jesenice, Al. Travna 17 ZUPANČIČ Andrej in RAZINGER Marjetka, Javorniški rovt 24, Jesenice MARKOVIČ Janez in ŠKREBLIN Sla vica, Žirovnica št. 43 STRUNA Darko in MERTELJ Slavi-ca, BI. Dobrava 66, Jesenice ZUPAN Janez in ČERNE Milena, Za-breznica 10 MALENSEK Dane in MRAK Anica, Mojstrana, Pod G rančiščem 9 POSTIČ Radika in KOSTIČ Verica, Jesenice, C. Maršala Tita 2 a DEBEVEC Marjan in ŠPOLAD Adri-jana, Kranjska gora, Ul. dr. Josipa Tičar-ja št. 15 TELALOVIČ Vahid in AHMETSPA-HIČ Maida, Kočna 25 MARČETIČ Borislav in DRAGOVAN Bernarda, Jesenice, C. M. Tita 98 DOLINSEK Bojan in DEBEVEC Martina, Jesenice, C. M. Tita 20 LAVTlZAR Friderik in ARH Jožica, Jesenice, C. Viktorja Svetina 17 STARC Robert in ANTONIČ Janja, Jesenice, Cesta na Golico 9 V KRANJU KUHAR Bojan in KERN Simona Zg. Duplie 47, Naklo ŠARLIJA Ivan in BOROVNJAK Anica, Lahovče 56, Cerkje SEDMAK Saša in VLAHOVIČ Jas-minka, Ljubljana, Vidmarjeva 8 REPNIK Darko in STUDEN Alenka, Luže 56, Šenčur JARC Milan in Okroglo 19, Naklo BAČNIK Marjan in MRAVLJA Majda, Groharjevo naselje 25, Skofia Loka SEBREK Tomaž in MATELIC Blan-ka, Sav ska 36, Kranj MESEC Drago in BEKE Terez, JeŠe-tova 21, Kranj KORDEZ Leopold in DEBELJAK Bernarda, Jamnik 15, Kropa TRAVEN Albin in VlDIC Mojca, Kranj, Mandeljčeva pot 7 a KOCJAN Marjan in PERČIČ Jelka, Kranj, Hrastje 89 PANČUR Andrej in GODEC Marija Cerklje 155 PANGERSIČ LITAJ Tomaž in LI-TAJ Sonja, Preddvor 52 ZORE Marjan in JORDAN Silva, Gol-nisk« c. 50, Kranj - VUK Marij in MURGIČ Ida, Seča 194 Piran MURNIK Frančiška, SEKNE Stojan in ERHATIČ Rqž^a| Drulovka 39, Kranj MARJANOVIČ David in KIMOVEC Marija, Vrečkova 4, Kranj GARTNER Jože in ZAVRL Veraj, Alpska c. 3, Bled ŽITNIK Marko in PETROVČIČ NeJ venka, Sempeterska 50, Kranj FRIGELJ Stanko in KADIVEC Mile-' na. Retljeva 12. Kranj JOVANOVIC Miran in SlLER Kristi-1 na, Struževo 62, Kranj SMOLKO Martin in VALJAVECl Marta, Trstenik 20, Goinik HORVAT Matija in GRAE^AR Liliji Zgornje Duplje 70, Duplje NAGLIC Andrej in" AHČIN Breda 1 Vopovlje 8, Cerklje V TRŽIČU OMAN Robert in PERKO Suzana,® Cankarjeva 2, Tržič V SKOFJI LOKI MOHORIČ Bojan in POGAČNIK Vladimira, Cešnjica 31, Železniki ZUPANČIČ Marijan in HAFNER Darja, Vilka Rožiča 5, Kamnik PETERNEL Matjaž in KRALJ Angela. Frankovo naselje 89, Skofja Loka TITAN Janez in SUBIC Danijela, Ho-tovlje 15, Poljane VONČINA Iztok in VEH AR Milena, ' Dobračeva 123, Ziri MRAK Janez in ZAVBI Marjeta, Go- f ričane 46, M edvode - RANT Janez in KRŽISNIK Marija, Suša 6, Skofja Loka PROSEN Zvonko in URH Vesna, Suška 25, Skofja Loka VILFAN Ivan in ŠMID Ljubomira, Bod o vije 19 GOLJEVSČEK Jožef in GASER Frančiška, Selca 124 BERNIK Miran in PINTAR Tatjana, Log 28, Železniki GORTNAR Stanko in DEMŠAR Irena, Dolenja vas 40 DEMŠAR Jože in KERZAR BaAara, Na plavžu 4, Železniki „ ZA VRSNIK Jurij in ZVER Frančiška, I Podlubruk 164, Skofja Loka GROŠELJ Viktor in DOLI NAR Ljubi-1 ca, Lukovica 68, Domžale POGAČAR Tadej ^ JENK0 M ^ H Reteče 3 »r ZlBERT Srečko in ČADEZ Marjeta,! Reteče 56 POTOČNIK Janez in BERCE Eliza-| beta, Sel. Lajše 12, Selca PRIMOŽIČ Aleš in BENEDIČIČl Mateja, Na plavžu 30, Železniki BLAZIR Milan in DEVIČ Vinka,® Novi svet 17, Skofja Loka KUNC Jože in BOGATAJ Albina,® Nova vas 67, Ziri TOREK, 3. AVGUSTA 1982_ Iščemo vredne stare predmete GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 17. STRAN G L*AS S LAS 18. STRAN----- N Avstrije od 13. do 15. avgusta 3sterreichring vabi ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 3. AVGUSTA 1982 Kranj — V nedeljo. 15. avgusta, bo na anem dirkališču Usterreichring v bližini Itv/ega trinajsta dirka za svetovno .„Ivo avtomobilistov formule 1. tošnja dirka za VN Avstrije bo že jubi-na dvajseta. Prireditelji letos pričakuje rekordno Število gledalcev, kajti po 0 letnem premoru se je na dirkalne >ze vrnil ljubljenec avstrijskega občin-v^a Niki Lauda. Od Kranja do Zeltwega le okoli 150 kilometrov, dirko pa je naj-jSe zasledovati s tribune št. 1 in 2, na nanji strani šikane Texaco, v Boscho-m in Rindtovem ovinku ter v Hella S (A m. Pred in v začetku letošnje sezone je lo veliko sporov med FISO (mednaro-a avtomobilska organizacija) in FOCO iruženje konstruktorjev), predvsem radi raznih izboljšav na bolidih. Prišlo celo tako daleč, da so vsa moštva, ki «>t bljajo klasične trilitrske coswortho-motorje, boikotirala dirko za VN San arina, tako da je na tej dirki nastopilo 13 bolidov opremljenih z turbo motorji moštvo Alfa Romea. Pozneje so se >ori nekoliko izgladili, velika premoč rbo motorjev pa je ostala. Ti motorii zvijajo skoraj 100 KM več od klasičnih otorjev in prav na tako ravni stezi z lo hitrimi ovinki kot je steza v Zeltvve-i, pride njihova moč najbolj do izraza, dajo pa ti motorji tudi veliko slabost, da »izredno občutljivi in se hitro pokvarijo. Favoritov za zmago na VN Avstrije je tos precej manj kot prejšnja leta. V boj 1 prvo mesto bosta posegla oba voznika enaulta, Alan Prost in Rene Arnoux rikiat zapored najhitrejši na treningih i VN Avstrije), trenutno vodeči v Rovanju za svetovno prvenstvo Di-er Pironi (ferrari) ter domačin Niki »uda (mclaren). Nekaj možnosti ima idi svetovni prvak Nelson Piquet z jvim bolidom Brabham BMW turbo, >stnohitrostne dirke Dobri uvrstitvi pintarja Kranj — Na dirki za republiško cest-ohitrostno prvenstvo v Slavonski Požegi Jirko sta skupaj organizirali Slovenija in [rvatska) je v razredu do 125 kubikov or.ovno slavil Janez Pintar iz Kranja, Janežič iz Kamnika pa je v močnej-»m razredu zaradi okvare odstopil. Na irki za svetovno prvenstvo na Grobniku ri Reki pa ata bila naša najuspešnejša eterVerbič iz Domžal, ki je bil v razredu o 50 kubikov 13., Janez Pintar pa je bil razredu do 125 ccm 17. Verbiču priprav-ekmovalni motor predsednik. AMD led Niko Matjaž. M. J. Niki Lauda, ki se je po dveh letih ponovno vrnil na tekmovalno stezo, je letos že dvakrat zmagal — Foto: Franci Perdan medtem ko ostali tekmovalci za zmago skoraj nimajo možnosti. Sicer pa Oster-reichring znano dirkališče, kjer večkrat pride do velikih presenečenj. Tekmovalci bodo na dirki prevozili 54 krogov po 5942 m, skupno torej 320 km s povprečno hitrostjo okoli 230 km/h. Uradni rekord proge ima Rene Amoux, ki je leta 1980 prevozil en krog v času 1.32,53 min, oziroma s povprečno hitrostjo 231,197 km/h. Letos lahko pričakujemo, da bodo najhitrejši tekmovalci na trenineu vozili okoli 240 lan/h. Sicer pa od leta 1970, ko je bilo na (Jsterreichimgu zgrajeno novo dirkališče, doslej zmagali: 1970 - Icks (ferrari), 1971 - Siffert (BRM), 1972 - F it tipa Idi (lotus), 1973 -Peterson (lotus), 1974 - Reutemann (brabham), 1975 - Brambilla (surtees), 1976 - Watson (penske), 1977 - Jones (shadow), 1978 - Peterson (lotus), 1979 - Jones (vvilliams), 1980 - Jabouille (renault) in 1981 - Laffite (talbot). Zal pa letos ne bo več med nami enega izmed najboljših, sigurno pa najbolj napadalnega voznika Kanadčana Gilesa Villeneue-va, ki se je smrtno ponesrečil na treningu za VN Belgije. Na startu pa ne bo tudi Alana Jonsa in Carlosa Reutemanna, ki sta letos prenehala tekmovati. Vrstni red za svetovno prvenstvo je po enajstih dirkah naslednji (pred VN Avstrije bo še dirka v Hockhen-haimu): 1. Pironi (ferrari) 39 točk, 2. Wat-son (mclaren) 30, 3. Prost (renault) 25, 4. L,auda (mclaren) 24, 5. Rosberg (vvilliams) 23, 6. Patrese (brabham) 19, 7. Piquet (brabham) 17, 8. de Angelis (lotus) 13, 9. Arnoux (renault) 13, itd. Franci Perdan l etošnje šolanje začetnikov - Letošnje šolanje z£etmkov jadraL ,Uh letcdcev, se je v Alpskem letalskem centru uspešno zaključilo. K teoretičnemu delu tečaja se je priglasilo 31 deklet in fantov u vseh gorenjskih občin, s predavan i pa so začel že prve dni meseca januarjaZa praktični del si je pridobilo pravico enajst učencev. - Foto. L. Mesarič V začetku strnjena skupina kolesarjev se je v zadnjih krogih povsem raztrgala Kolesarstvo Sava pobrala največ kolajn Mi KRANJ V ZNAMENJU §AHA - Po dveh kolih letošnjega republiškega prvenstva v šahu po eni nedokončani partiji vodi najmlajši udeleženec Justin, ki ima skupaj z Mencingerjem točko in pol. Sicer štirinajst udeležencev dvaintridesetega prvenstva igra borbeno tako. daje prvenstvo že na začetku dobilo svojo draž. V soboto je v prisotnosti šahovskih delavcev Kranja prvenstvo doprl predstavnik pokrovitelja - - - t -1-. ------- Zupe remi, remi; 11 kolo• Justin : Zupe 1:0, Barle : Osterman remi. Crepan Hriboušek remi Šifrer Jelen remi, Mazi . Kolar 0:1, Podlesmk : Mencinger remi, Jnkovič Orel prekinjeno. - Foto: D. Hume/ Na državnem prvenstvu v dirkališčnih disciplinah so imeli največ uspeha tekmovalci prireditelja, kolesarskega kluba Sava iz Kranja, ki so pobrali kar sedemnajst medalj Kranj — Vse je že kazalo, da kolesarski klub Sava iz Kranja, organizator letošnjega državnega prvenstva na dirkališču, prireditve ne bo speljal do konca. V soboto popoldne,-ko so bili podeljeni šele trije kompleti medalj, se je namreč vsul dež in približno dve uri s finalnimi boji ni bilo nič. Potem se je nebo vendarle zbistrilo. Potek tekmovanj na dirkališču je težko opisovati; ne le zaradi treh tekmovalnih skupin — člani, starejši in mlajši mladinci — in zaradi štirih različnih disciplin, ampak predvsem zaradi načina dirk, ki so razdrobljene na predtekmovanja, četrtfi-nale, polfinale in finale. Zato razen končnih vrstnih redov povejmo le to, da so se državnega prvenstva na dirkališču v Stražišču, ki je trajalo v petek in soboto, udeležili vsi najboljši jugoslovanski kolesarji. Zlasti slovenski so v primerjavi z zadnjim Prvenstvom pokazali očiten napredek, obrali so domala vse medalje, med njimi pa so bili najuspešnejši tekmovalci kranjske Save, 1q so jih osvojili kar sedemnajst: tri zlate, deset srebrnih in štiri bronaste. Padlo je tudi nekaj državnih rekordov. Rezultati finalnih bojev: 500 m na čas - mlajši mladinci: 1. Brane Ugre-novič (Astra) 37,76, 2. Aleš Pagon 38,44, 3. Gregor Urankar (oba Sava) 38,58; 1000 m Lampič zmagovalec nočnega kriterija Sobotni drugi mednarodni nočni kriterij v Kranju sta dobila Savčana Darko Tunič pri mladincih in Janez Lampič pri članih Kranj — Drugi mednarodni nočni kriterij je v soboto zvečer privabil na kranjske ulice nepričakovano veliko ljudi; gledalcev. ki so uživali v zanimivih športnih bojih, in kolesarjev. 2e dolgo se jih na štartu ni zbralo toliko. V skupini mladincev jih je nastopilo kar 86, medtem ko je bilo članov 42. Razen jugoslovanskih kolesarjev so na nočnem kriteriju sodelovali tudi Zahodni Nemci, Avstrijci in Madžari Povabilu kolesarskega kluba. Sava se niso odzvali le Italijani. Mladinci so napravili trideset krogov okrog Trga revolucije in Globusa ali skupaj osemnajst kilometrov. Njihov boj za točke, ki so jih dobivali na cilju vsakega petega kroga, je bil zagrizen in zaradi velikega števila sodelujočih tudi precej težaven. Proga se je nekoliko spraznila šele takrat, ko so "najboljši za cel krog prehiteli zasledovalce. Zaradi takega načina dirke je tekmo končalo ie enajst kolesarjev. Najuspešnejši je bil Savčan Darko Tunič, ki je zbral 35 točk, drugo in tretje mesto pa sta osvojila Zahodna Nemca, Člana RSV Biitgen. Kurt Dahl-bUkling z dvajsetimi in Jorg Tretsehock s petnajstimi točkami. Zanimiva je bila tudi dirka članov, ki so vozili štiridest krogov oziroma 24 kilometrov. Praktično je bila odločena že po prvih nekaj krogih, saj je Savčan Lampič takoj ušel glavnini in nato prednost stalno povečeval. Zal je na dirki, polni ovinkov, prišlo tudi do dveh padcev. Dvanajst krogov pred koncem je padel Vlado Marn. Odpeljal ga je rešilni avto, vendar poškodba ni bila resnejša, saj je naslednji dan spet nastopil Po ulicah Kranja. Janez Lampič, junak nočnega kriterija, je zbral 41 točk in prepričljivo osvojil prvo mesto. Drugi je bil Avstrijec Cri-stian Lehner, član kluba Arbo, s šestnajstimi točkami, tretji pa njegov tovariš Po poti prijateljstva na Coglians V soboto, 7. avgusta, organizira kranjsko PD izlet v Karnijske Alpe, na 2780 m visoki vrh Poti prijateljstva treh dežel, Monte Coglians. Udeleženci bodo odpotovali s posebnim avtobusom izpred hotela Creina ob 5. uri. Pot jih bo vodila čez mejni prehod v Ratečah in dalje skozi TrbiŽ, Pontebo, po dolini Bele, Tolmeco do izhodišča Colina v Val Bos. Pohodnike čaka nato vzpon in povratek, ki bo zahteval dobre noge, saj je hoje za krepkih sedem ur Dolga pot, toda drugih posebnih težav na njej ni. S samega vrha je lep razgled na Ziljsko in Dravsko dolino in Dolomite. Ce se odločate za ta izlet, pa menite, da je za vas le preveč hoje, kar korajžno, saj se lahko povzpnete morda le do planinske postojanke Marineli, ki je na višini 2100 m ali pa izberete še krajšo varianto. Sprehod, pogledate zanimivosti pokrajine, stopite za gozdnimi sadeži. Za vsak primer ne pozabite vzeti s seboj kaj za pod zob, pa prostora v avtobusu ne pozabite zagotoviti. Zagotovo se boste zvečer prijetno utrujeni vračali domov. Peter L. ____________________J Wolfgang Krapinger z enajstimi točkami. Bojan Ropret je bil z desetimi točkami peti, Drago Frelih pa z dvema dvanajsti. Dirko je končalo le petnajst članov. H. Jelovčan na čas - starejši mladinci: 1. Zvone Kosirnik (Rog) 1:14,18, 2. Miran Kavaš 1:14,35, 3. Darko Tunič (oba Sava) 1:14,37; 1000 m na 6aa - člani: i Vlado Fumič (Rijeka) 1:11,99, 2. Marko Cuderman (Sava) 1:12,76, 3. Rajko Cu-brič (Metalac Kraljevo) 1:14,01; zasledovalna vožnja posameznikov: 2000 m - mlajši mladinci: i Brane Ugrenovič (Astra) 2:34,75 (v pred-tekmovanju nov državni rekord 2:34^6) 2. Aleš Pagon 2:41,01, 3. Bruno Pirih (oba Sava) 2:39,78; 3000 m - starejfti dinci: 1. Miran Kavaš (Sava) 3:51,37 2. Zvone Kosirnik 3:51,49,3. Robi Sebenik (oba Rog) 3:54,92; 4000 m - člani: l Bojan Ropret (V. P. Kranj) 5:02,88, 2! Jure Pavlič (Rog) 5:07,02, 3. Vlado Mam (Sava) 5:08,38; 1000 m z 200 m sprinta - mlajši mladinci: 1. Aleš Pagon 14,02, 2. Gregor Urankar (oba Sava) 14,14 3 Lojze Pavlinič (Rog) 13,15; starejši mladinci- 1. Matjaž Zevnik 12,48, 2. Darko Tunič (oba Sava) 13,23. 3. Radovan Posa-ve? (Sloga-Viko Varaždin); člani: l. šan Hamun (Rog) 12,68, 2. Vlado Marn (Sava) 12,73, 3. Vlado Fumič (Rijej^) 12,77; zasledovalna vožoja ekip* 2000 m - mlajSi mladinci: 1. Astra 2:28,31 (v predtekmovanju državni rekord 2:28,13), 2. Sava 2:29,94, 3. Sloga-Viko 2:35,40; 3000 m - starejši mladinci: l Rog 3:39,31 (v predtekmovanju državni rekord 3:37,43), 2. Sava 3:47,63. 3. Cuka-rički Beograd 3:49,47; 4000 m - Člani: 1 Rog 4:47,74 (dižavni rekord), 2. Sava 4:51,75, 3. M. C. Zagreb 4:59,77. H. Jelovčan Vinko Polončič je le za nekaj kranjskih dirk Bojana Ropreta metrov ugnal trikratnega zmagovalca Ropret za dve sekundi ob četrto zmago Zmagovalci 15. mednarodne dirke Po "^»^Kranja Polončič, Drago Lah, Brane Ugrenovič, Aleš KfaninFeterJu. dež - V najbolj razburljivi članski vožnji je VinkoJ**™?1* k za dve sekundi prehitel Bojana Ropreta in mu tako odvzel Četrto zmago na kranjskih dirkah Kranj - Kolesarski praznik, ki je v kolesarskem Kranju trajal kar tri dni. se je sklenil v nedeljo dopoldne z nastopom članov na jubilejni petnajsti mednarodni dirki Po ulicah Kranja. Dirka seje sicer začela Že zjutraj, ko so se po kranjskih ulicah pognali mlajši mladinci, za njimi starejši in nato še pionirji, vendar pa je. kot običajno, največ zanimanja zbudila vožnja članov. Težko bi bilo prešteti številne navijače, ki so vzdolž 3280 metrov dolgega kroga bodnli zagnane tekmovalce, verjetno pa jih je bilo najmanj dvajset tisoč. Toliko jih privabi malokatera prireditev v Kranju Boj članov je bil napet prav do zadnje ga trenutka Večino članov C, ki so štartali z dvema minutama prednosti, so namreč člani A in B prehiteli že po nekaj krogih. Vztrajno se je držal le Martin Jenesch iz Celovca, ki je bil tudi moralni zmagovale dirke. Sele tri kroge pied koncem sta ga ujela Vinko Polončič in Bojan Ropret, kasneje pa še trojica vrhunskih tekmovalcev. . Bo zmagal Ropret ali Polončič? Gledal ci so seveda navijali za domačina, kat<:-re-mu bi bila to že četrta zmaga na dirkah Po ulicah Kranja, vendar pa ga je na1 ciliu za las, le za dve sekundi, premagal Ljubljančan. Ropretu se pač pozna, t £ izpustil zahtevne zimske priprave, ki jin je Franc Hvasti izpeljal s svojimi varo- VaRezultati - *lani <30 k««ov. 98 S i Vinko Polončič (Rog) 2:27,39. "S Ropret (V. P. Kranj) 2:27,41. 3. Bo® t Pirš (R^ .f27'4?'. * Kari Krenauer (Arbo Dunaj), avstnjskidržav. ni reprezentant in rekorder na 4000 metrov 2 27,52, 5. Drugič Borovičanm (Me-aleć Kraljevo) 2:27,56, f. Janez Lampič (Sava) 2:28,50; *t*r*jfti mladinci (i2 taavu; * '.„v. , d m Lah iR^i —r—- v ** krotfov, 3» km): 1. Drago Lah (Rogi 2 Helge Wolf, isti čas, 3 ^ Tretsehock (oba RSV Btlttgen) 56^7, 4. Zevnik (Sava , 5. Ingo Dorper msVBUttgen). 0. Mladen Košir t Bled). 7 Miran Kavaš, 18. narko Turuč u->ha Sava) vsi rala^1 .f^nci /o H2• km): 1. Brane Ugrenovtf ?krT£l.f 'Martin M^ko (Rijeka: ftjft Ma r ko Pavlo vič (OBK Beograd). l.apajne, * , pj0nirji B (1 krog, ' J fVk > Sebastian Skubic (Grosup- TOREK, 3. AVGUSTA 1982 KRONIKA 19. STRAN GLA8 NESREČE MOTORIST IZSILIL PREDNOST Kočna — Z nepregledne makadamske ceste,, ki pelje od skupine hiš v naselju Kočna, je v soboto, 31.julija, motorist, 71-letni Anton Tušar, zavijal na regionalno cesto proti Jesenicam. Zaradi nasipa za cesto ni videl, da se po prednostni cesti približuje osebni avtomobil, ki ga je vozil Bojan Kodrič, star 33 let, doma iz Gozda Martuljka. Motorist je zapeljal na cesto, Kodrič pa zaviral, da bi preprečil trčenje. To mu ni uspelo, zadel je TuSarjevo motorno kolo, ki ga je v loku odneslo s ceste. Motorist je v nesreči utrpel hujše poškodbe, tako da so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. PREHITEVAL KOLONO Bistrica - V petek, 30. julija, je voznik osebnega avtomobila nemške registracije, 32-letni Ilija Kesedžič, ki je na začasnem delu v Miinche-nu, na cesti od Ljubelja proti Pod-taboru povzročil prometno nesrečo. Pri Bistrici je namreč dohitel kolono in jo nameraval prehiteti. Pred njim jo je že prehiteval avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Wolfgang Taubmann. Da Kesedžič ne bi trčil vanj, je silovito zavrl, pri čemer je trčil v drsno ograjo ob cesti. V nezgodi sta bila ranjena Kesedžiče-va sopotnika: 36-letni Anto Jelič laže, 43-letni Marijan Cipič pa teže. NENADOMA LEVO Bukovica — Ko je voznik motornega kolesa, 27-letni Ivan Vinski, doma iz Podlubnika, v petek, 30. julija, vozil proti Skofji Loki, je nenadoma zapeljal v levo na nasprotni vozni pas. Nasproti je pripeljal z osebnim avtomobilom Miran Rito-nja, star 21 let, doma iz Železnikov. Motorist, ki je trčil vanj, je utrpel težje poškodbe in so ga odpeljali v ljubljanski Klinični center. ZBIL PEŠCA Mojstrana - V Mojstrani je voznik osebnega avtomobila, 27-letni Srečko Vlahek, minuli četrtek povozil pešca. Peljal,je po Triglavski cesti od slapa Peričnika in v naselju dohitel dva pešca, Ko je zavijal levo, ju je zadel in zbil po cesti. Oba, Djordje Matič, star 55 let in Matilda Matid, stara 48 let. sta bila teže ranjena, D. Ž. Na ljubeljskem mejnem prehodu Gneča na meji Potem, ko je sprva kazalo, da bodo naši mejni prehodi letos manj obremenjeni kot lani in jih bo prečkalo manj tujcev, se je stanje sredi julija bistveno popravilo — Povečan promet z avstrijske strani — Močno zaživel maloobmejni promet .V začetku julija je na vseh šestih mejnih prehodih Gorenjske kazalo, da bo promet v primerjavi z istim obdobjem lani nekoliko upadel. Vendar, kot je videti, niso računali z viškom turistične sezone, ki je tuje turiste prignal na severno mejo. Po 10. juliju so se namreč na vse tri mejne prehode z Avstrijo zgrnili tujci in število prehodov je krepko poskočilo. Manj zanimiva pa je kajpak meja z Italijo, kjer Gorenjska ne beleži večjega števila prehodov. Pri Upravi za notranje zadeve Gorenjske so nam postregli s podatki, kakšno je bilo stanje na mejah v letošnjem in lanskem polletju. V primerjavi z lanskim letom se je celotni promet povečal za 10 odstotkov. Najbolj obremenjena prehoda sta še vedno Ljubelj in Korensko sedlo, ki ju je prečkala dobra polovica vseh potnikov. Promet se je letos povečal zlasti na Ljubelju, kar za 29 odstotkov. To je deloma pripisati večjemu prometu tujcev iz Avstrije in Zahodne Nemčije, deloma pa tudi povečanemu navalu jugoslovanskih državljanov, ki jih vse bolj priteguje avstrijsko tržišče. Skladno s tem pa je kajpak upadel promet proti Italiji. Že lani so beležili upad pohodov na italijansko stran, letos pa še nadaljnje štiri odstotke. Urejena cesta večja, bli- žina in boljša povezava so vzrok, da se raje odločamo za Avstrijo. Turisti se prav tako radi odločajo za prestop meje na Ljubelju ali Korenskem sedlu, ker jih z njima povezuje turska avtocesta, ki vodi do jugoslovanske meje vse od Zahodne Nemčije. Statistika je zabeležila tudi vse več vozil z našo registracijo, ki prečkajo prehode. Od lani je promet domačih vozil narasel za 8 odstotkov. Tujci pa se raje poslužujejo javnih prevoznih sredstev, kar zgovorno dokazuje upad števila tujih osebnih avtomobilov na naših prehodih. Lani jih je v prvih šestih mesecih prečkalo prehode 397.704, letos pa 380.004, za štiri odstotke manj. Kadar ocenjujemo prehode Čez mejo, so nam pred očmi večinoma cestni prehodi, saj na le-teh najbolj občutimo, kdaj je obdobje gneče in kdaj praznina. Res je tudi, da promet na teh prehodih najbolj skokovito raste, medtem ko je na železnici v upadu (na jeseniškem prehodu sicer le za odstotek v primerjavi z lanskim polletjem, pa vendarle). Letalski mejni prehod je v primerjavi z lanskim letom za 6 odstotkov povečal promet, kar pripisujemo enodnevnim poletom in pestrejši turistični ponudbi, ki vključuje tudi letalski prevoz. Zdrsnila pri sestopu Tamar - V nedeljo, 1. avgusta dopoldne se je v steni Slemen nad dolino Tamar blizu Crtene vode pri Ratečah ponesrečila 21-letna Božena Ceh iz Ljubljane. Zjutraj je Cehova z znancema krenila proti Slemenu, tam zavila z markirane poti in sestopala po neimenovani grapi v smeri Tamarja. Pri sestopu ji je sjpodrsni-lo, tako da je padla in se huje po: škodovala. Prijatelj je ostal pri njej, prijateljica pa je obvestila gorske reševalce iz Rateč, ki so jo kmalu našli in prenesli v dolino. Ponesrečena planinka okreva v jeseniški bolnišnici. Smrt zaradi poškodovanega električnega kabla Zabrekve - 21-letni Drago Va-lentinčič je minulo soboto stricu v Zabrekvah nad Železniki pomagal pri zidarskih delih. Pri mešalcu, ki tistikrat ni bil vklopljen, je bil poškodovan in slabo ozemljen kabel, od katerega se je stroj navzel električne napetosti. Ko se mu je Valen-tinčič približal, ga je udarila elektrika. Ker je ponesrečeni še kazal znake življenja, so ga nemudoma odpeljali v škofjeloški zdravstveni dom, vendar je bilo že prepozno. Družbena samozaščita (24) Kljub množičnemu navalu %a mejni prehod morajo cariniki dodobra pregledati vsakega potnika in vozilo. Ob koncu tedna to kajpak terja veliko več časa kot med tednom, tako da vrste čakajočih na carinski pregled niso nobena redkost. - Foto: D. Z. Srečanje gasilcev treh dežel - Letošnje srečanje gasilcev treh dežel je bilo 11. julija v Podkloštru. Udeležile so se ga članske desetine iz Podkloštra, Zabnic, Podkorena, Čajne, Ukev, Smokuča, Beljaka, Moggia in Zabreznice. Sodelovali so tudi pionirji iz Podkloštra in z Blejske Dobrave. Prvo in drugo mesto sta zasedli < csetini iz Podkloštra in Beljaka, tretji pa so bili gasilci iz Smokuča. Na sliki: gasilci iz Smokuča. - Foto: B. Blenkuš Medtek ko v začetku julija ni kazalo na velik obisk tujcev pri nas, so se po 10. juliju meje zatrpale. Zlasti ob koncu tedna so miličniki in cariniki popolnoma obremenjeni. — Foto: D. Ž. Pri Upravi za notranje zadeve Gorenjske ugotavljajo, da je najbolj vidno povečanje maloobmejnega prometa. Cariniki so letos prek meje spustili okroglo 70.000 potnikov, lani v tem času pa le 40.000. Večina je bila domačinov, kar 48.395. Število domačih imetnikov maloobmejnih propustnic je namreč v tem času naraslo in rezultat je tudi v 180-od-stotnem povečanju prehajanja državne meje. Promet tujcev v maloobmejnem prometu je manjši kot lani. Zlasti je zaživel maloobmejni promet z Avstrijo, po Videmskem sporazumu pa se začenja uveljavljati tudi z Italijo. Ta je namreč v maloobmejni pas vključil vso jeseniško občino in kmalu se bo -to poznalo tudi na meji. Na občini se je namreč nakopičilo že 16.000 vlog za izdajo propustnic. D. Z. Žlebir Nevarni klopi Poletje je prav gotovo tudi čas pogostejših sprehodov po gozdovih. Vabijo borovnice, maline, gobe, pa tudi družinski piknik je dosti prijetnejši sredi senčnate jase. Vendar pa tišina zelenih gozdov skriva v sebi tudi nevarnost, na katero, žal, radi pozabimo. Nevarnost v obliki drobcenih klopov, ki se prisesajo na telo in črpajo iz njega hrano. Klop seveda sam po sebi ni huda žival, neprimerno zahrbtnejši pa postane, če je okužen in izzove vnetje možganske mrene. V kranjskem zdravstvenem domu so se letos že spopadli z več primeri meningitisa, ki so ga povzročili prav klopi. Priporočamo, da si po vsakem obisku v gozdu natančno pregledate telo, zlasti sklepne pregibe, kjer se klopi najraje zasidrajo. Klopa najlaže odstranite, če ga napojite s petrolejem ali bencinom, dobro je tudi olje, saj se na ta način izognete bojazni, da bi v Koži ostala prisesana glava. Vnetje možganske mrene ali meningitis je nevarna bole::.."" V preteklosti je bila največkrat smrtna, zdaj pa jo s sodobnimi zdravili uspešno zdravijo. Najbolj očitna bolezenska znemenja so hude. nenehne bolečine v glavi, vročina, bljuvanje, trd vrat, počasen palz. Pozneje celo naj rahlejši dotik ali gibanje glave povzroča neznanske bolečine. Prihaja tudi do motenj zavesti-Bolnik drži glavo potisnjeno navzad, moti ga svetloba, upir« se jedi. Noge drži skrčene v kolenu in leži postrani Epideroični ali kužni meningitis se naglo razvija. Pogoste so najrazličnejše komplikacije, vse pa so zelo nevarne. Potrebna je takojšnja zdravniška pomoč in oskrba, osamitev bolnika, mir in podobno. H. J. Preprečevanje in zdravljenje po zavarovalniško Letos bo zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Gorenjske porabila za preventivne in recesivne namene 45 milijonov dinarjev, kar je skoraj štiri odstotke zavarovalnih premij Kranj — Podobno kot v zdravstvu pomeni preventiva preprečevanje bolezni in kurativa zdravljenje, pozna oba izraza tudi zavarovalništvo, le da gre v tem primeru za preprečevanje nastajanja škodnih dogodkov oziroma za odpravljanje in zmanjševanje posledic škodnih dogodkov. Preventiva je, na primer, varna zaščita stroja v tovarni, obrambni sistem proti toči, zgradba iz negorljivih materialov, medtem ko govorimo o represivi ob gašenju požarov, zdravljenju ljudi ali živali, reševanju ljudi ali blaga v prometnih nesrečah in podobno. Zavarovalna skupnost Triglav sodeluje v teh akcijah na dva načina. Tako, da v zavarovalnih pogojih opredeli varnostne ukrepe, ki naj bi preprečili škodo, da v šolah podpira pionirske prometne šole, kolesarske krož ke, daje otrokom odsevne trakove, druga oblika pa je denarna pomoč pri zavarovalnih ukrepih. Pomoč je lahko nepovratna; v tem primeru gre predvsem za vzgoj-noizobraževalne oblike otrok in bodočih voznikov, za sofinanciranje nakupa gasilske opreme pa tudi za vlaganja v kmetijstvo, na primer, za raziskave bolezni živine, za nadzor in vzdrževanje molznih strojev. Razen nepovratnih sredstev daje zavarovalna skupnost Triglav tudi posojila organizacijam združenega (dela. Najbolj uveljavljena je ta pomoč pri nakupih posebnih naprav in opreme, ki naj bi preprečila zmanjšala škodo, pri gradnji vodnih bazenov, skladišč za lahko vnetljive snovi, zlasti pa sodobnih gasilskih naprav v delovnih organizacijah. Za letos je zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Gorenjske za preventivne in recesivne namene planirala 45 milijonov dinarjev, kar predstavlja skoraj štiri odstotke zavarovalnih premij. Okrog 10 milijonov dinarjev bodo dobile skupnosti za požarno varnost, 24 milijonov bo šlo za posojila, razliko pa nosijo nepovratna sredstva, ki bodo izkoriščena v glavnem na Gorenjskem, del pa v okviru celotnega Triglava za akcije širšega pomena. H. J. Samoupravne interesne skupnosti in upravni organi Kot oblika samoupravnega povezovanja, svobodne menjave dela in zdniževanja dela m sredstev delovnih ljudi za zadovoljevanje najširših družbenih potreb se samoupravne interesne skupnosti prav tako pojavljajo kot nosilci družbene samozaščite. Družbeni dogovor o uresničevanju družbene samozaščite v občinah opredeljujejo samoupravne interesne skupnosti kot tiste nosilce ki morajo zagotoviti, da bo v samoupravn h aktih njenih članov družbena samozaščita opredeljena kot sestavni del samoupravne Kosti. Prav tako mora biti interesna skupnost pobudnik in koordinator raznih dejavnosti za uresničevanje družbene samozaščite na različnih področjih. Nekateri družbeni dogovori tudi konkretno zadolžujejo posamezno interesno skupnost. V enem od občinskih družbenih dogovorov je, na primer, določeno: »Občinska skupnost otroškega varstva z delovnimi programi zagotavlja, da bodo varstvene ustanove na preprost način poučevale najmanjše o pomenu varnosti v družbi, jih odvračale od škodljivega obnašanja ... in jim tako pnvzga-jale osnove varnostne kulture.« Ker interesne skupnosti posegajo na najrazličnejša področja družbenih dejavnosti, je njihov pomen pri uresničevanju nalog samozaščite in varnosti še toliko večji. Družbena samozaščita se uresničuje tudi prek oblik nadzora upravnih organov, inšpekcij, sodišč in tožilstev, organov in služb javne in državne varnosti, SDK, pravobranilstva in drugih. Ti organi se neposredno povezujejo s samoupravnimi organi in organizacijami zato, da čimbolj kvalitetno in učinkovito uresničujejo družbeno samozaščito v vseh temeljnih sredinah dela in življenja občanov. Za uspešno uresničevanje samozaščitne funkcije vseh družbenih dejavnikov je zlasti pomembno učinkovito delovanje organov javne in državne varnosti, sodišč in tožilstev ter SDK in inšpekcij. Organi in službe notranjih zadev imajo razen pomembne vloge v notranjih vprašanjih tudi vso odgovornost za obračun s sovražniki Jugoslavije zunaj njenih meja. Drugi organi pa so sredstvo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za preprečevanje škodljivih dejanj doma oziroma izrekanje in izvajanje sankcij nad storilci dejanj. Metode ogrožanja, pritiskov in tudi na v dov na naš ustavni red in druge vrednote so različne. Na eni strani so to psihološki, propagandni in celo teroristični pritiski, v pretežni meri od zunaj, in na drugi strani sovražna dejanja, kršitve in nespoštovanja norm in predpisov znotraj dežele. (Prihodnjič: Sklepne ugotovitve) Jože Kavčič G LAS 20. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 3. AVGUSTA Slovenske železarne VERIGA LESCE n. sol. o. Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM DRUŽBENOPOLITIČNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK RADOVLJICE IN JIM ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV s Idr uže trn lesna industrija Tržič TOZD ŽAGA - T02D ZABOJARNA - TOZO POHIŠTVO - TOZO TAPETNIŠTVO ' " * n. sol. o. čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Obiščite naš salon pohištva v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču © metalka TOZD Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja »TRIGLAV« Tržič Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja: — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu in sredstev civilne zaščite Ob občinskem prazniku čestita delovna skupnost TRIO, Tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem Kemična tovarna PODNART Delovni kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, slikarski; črkoslikarski stroki, polaganje tapet, plastičnih ometov ter vseh vrst podov Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestita za praznik občine Tržič tfžič TIKO TRŽIČ Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme Delovna organizacija specializirana za preoblikovanje pločevine v: — univerzalno garderobno opremo — prezračevalno garderobno opremo — omarice za ključe — omare za prekajevanje in shranjevanje mesa — in razne druge industrijske izdelke Čestitamo vsem občanom in poslovnim sodelavcem za občinski praznik Komunalno podjetje Tržič Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Kartonažna tovarna Ljubljana TOZD LEPENKA TRŽIČ Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski prazruH TOREK, 3. AVGUSTA 1382 Irt! Afiti IM J U LAo I l!\ 'Pk r Veletrgovina SFECEPOS Veletrgovina za občinski praznik RADOVLJICE ČESTITAMO VSEM, POSLOVNIM PARTNERJEM, KUPCEM IN OBISKOVALCEM O ©o©© Obrtno podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Radovljice in se priporočamo s svojimi storitvami 2IVILSKI KOMBINAT »2IT0« n. sol. o. LJUBLJANA TOZD proizvodnja pekarskih In kondltorsklh Izdelkov n. aub. o. LESCE R02NA DOLINA 8 Vsem svojim kupcem in občanom čestitamo za praznik Radovljice in Tržiča ter priporočamo svoje izdelke: kruh, pecivo, slaščičarske proizvode, čokolado in obisk naših trgovin in slaščičarnKobla v Bohinju, Vrba v Radovljici in Magušarju v Lescah SISTEM VHODNIH IN GARAŽNIH VRAT »BLED« Sistem vhodnih in garažnih vrat Bled omogoča s svojo komponibilnostjo široke možnosti oblikovnih, materialnih in dimenzioniranih kombinacij Delovni kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Radovljice bled M lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064 77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu ''P«* "".uru«-----rnfrTBf WŠS Vsem delovnim kolektivom in družben o-$BB političnim organizacijam i & ter občanom čestitamo J W za občinski praznik m 1 Gorenjskih občin m Oj FILBO delovna organizacija za projektiranje, proizvodnjo in montažo filterskih in ventilacijskih naprav za industrijo Pilbo Bohinjska Bistrica Izdelujemo, montiramo in projektiramo stroje in naprave za industrijsko ventilacijo, filtracijo, klimatizacijo in zračno hlajenje. Nudimo tudi ključavničarske in kleparske usluge. Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik mira stavbno in pohištveno mizarstvo, radovi j ica šercer Jeva 22. telefon 75 036 (064), Uro račun pri SDK Radovljica 51540-601-12232 izdelujemo opremo za hotele in bolnice ter stavbne pohištvo in strešna okna po naročilu Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik .J r A KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA i TOZD »JELPLAST« Kamna Gorica Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Radovljice Gradbeno podjetje Bohinj Bohinjska bistrica Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik občine Radovljica in se priporočamo s svojimi storitvami 6 L, A S22.STRAN OBVESTILA, OGLAS! IN OBJAVE TOREK. 3. A^ -------- r S OZ D MERCATOR 00 Rožnik Llubijsns ^ r i o o od /rz'C' t t nđuG // 'C t? in jim želimo prir-oonje še veliko ie tovnih us de hov Poseb .o priporočamo obiske in nakupe v aši btagovmci v naših sDecialmranth prodajalnah v Tržiču Pri oprem« vašega stanovania pa vam svetujemo ogled našega salona pohištva, železni ne in kuriva (bivši Trio) v Tržiču, v času letnega Gorenjskega sejma od 6. do 16. avgusta pa nasvidenj«. pri Mercatorju v hali A na se-mu v Kranju. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA SOLA p. o. KRANJ Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja naslednja prosta dela in naloge: - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA (za določen čas od 1. 12.1982-31.8.1983 s polovičnim delovnim časom) - UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE (za določen čas od 1. 9. 1982 -31.8.1983 s polovičnim delov-nim časom) - UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) - UČITELJA ZGODOVINE IN SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) - UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE (za določen čas od 1.9.1982 - 31.8.1983 s polnim delovnim časom) - UČITELJA TEKSTILNIH STROKOVNIH PREDMETOV (za določen čas od 1.9.1982 -31.8.1983 s polnim delovnim časom) - UČITELJA ORGANIZACIJE IN EKONOMIKE (za določen čas od 1.9.1982 -31.8.1983 s polnim delovnim časom) - UČITELJA OBUTVENIH STROKOVNIH PREDMETOV IN PRAKTIČNEGA POUKA (za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop dela 1.11.1962) Učitelji morajo izpolnjevati pogrne, ki jih je za spi oŠ no-izobraževalne predmete določil strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje in za strokovno-teoretične predmete ter praktični pouk skupičine PIS za tekstil in usnje.' Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poftljejo v 15 dneh po objavi na naalov: Srednja tekstilna in obutvena Aola Kranj, Staneta Žagarja $3. K r« nj Delo idn...... f/ za i.-.'dokK'cti čas s potnim delovnim časom in je v turnusu. Poskusno delo je 1 rnesec. ^OZD stanovanj? nima. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10. dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izteku objave. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE CVETKO GOLAR Skofja loka, f ranko vo 51 razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, pa — 1. razreda - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, pa — 3. razreda - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA — 4. razreda Pogoji: — pedagoška izobrazba smen v skladu z zakonom o osnovni šoli. Kandidati združujejo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9.1962. Kandidati naj poftljejo prijave s dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna ftola Cvetko Golar Skofja Loka, Frankovo 51. JELOVICA JELOVICA ŠKOFJA LOKA vam iz svojega proizvodnega programa nudi: — program oken JELOBOR (vezana okna) TERM OTON (zasteklena izolacijska okna) — polkna s fiksnimi in gibljivimi lamelami, rolo omarice in žaluzije — hrastova in mahagonijeva notranja vrata, hrastovi in mahagonijevi vidni podboji z ali brez nad sve ti obe — hrastova in macesnova vhodna vrata, stranske svetlobe in garažna vrata Za vse podrobnejše informacije se obrnite poslovalnici ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. 064 61-185 NUDIMO VAM: - SEZONSKI POPUST ZA STAVBNO POHIŠTVO JELOVICE ZA 12% - ZA VEČJI NAKUP STAVBNEGA POHIŠTVA JELOVICE VAM PRIZNAVAMO TUDI DEL TRANSPORTNIH STROŠKOV Z JELOVICO BOSTE USPELI Kjnp _ kmetijsko živilski . KOMBINAT GORENJSKE TOZD KOMERCIALNI SERVIS z n. soi. o. ||||; „ .„^_____——_r Skladišče T*] ■■ . gradbenega - " . • ' -rrr*xTr tti nateriala • i^l^l^^M R ADITELJ11 Hrastje, tel. 26-371 I Nutn ino vam po konkurenčnih cenah jj • li gradbeni , t. i al . Posebno priporočamo . SB lil celotni program STAVBNEGA J i |i|l POHIŠTVA INLES i lil K O M B I V A K Izkoristite ugoden nakup! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE — n. sol. o., Kranj, Cesta JLA 2 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna razmeija prosta dela oziroma naloge: DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA za zastopanje delovne organizacije in TOZD izdelava tožb Posebni pogoji: pravosodni izpit, 1 leto delovnih izkuftenj. Pri ka objavi. i jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Sploia*. dravski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, C. JLA 2, v 15 po Ne, ne bomo vam jemali mero! Vendar pa bomo za vsak okus pripravili poseben sejemski prodajni program tako, da si lahko vsak, ki si /zbira pohištvo, belo tehniko, drobne gospodinjske aparate Gorenje, dekora ti vo in železni no izbere tisto, kar je že dolgo iskal za svoj dom. Zato vas pričakujemo na razstavnem prostoru Murke na Gorenjskem sejmu od 6. do 16. avgusta - mi m TOREK. 3. AVGUSTA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE .23.STRAN G LAS Sporočamo žalostno vest, da je po dolgotrajni bolezni preminil JANEZ JEVNIKAR transportni skladiščnik na železniški postaji Kranj Pogreb pokojnika bo v torek, 3. avgusta 1982, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. TOZD ZA PROMET JESENICE -ŽELEZNIŠKA POSTAJA KRANJ ZAHVALA Zdaj, ko so se zaključile poslednje poti v življenju našega predragega TONETA MLINARJA in nas nanj spominja turobna prerana gomila, bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Za vso pomoč se prav tako zahvaljujemo kolektivu Alpetoura, še posebej šoferjem MT pri TOZD Transturist, AMZ, pevcem in duhovniku. Hvala za besede in pesmi ob odprtem grobu, hvala vsem za cvetje, sožalje in spremstvo na poslednji poti. VSI NJEGOVI Papirnica, Škofja Loka, Naklo, Innterlaken, 27. julija 1982 MALI telefon 27-960 OGLASI nasproti porodnišnice C.JLA16 uprava komerciala Zo-4oo PRODAM Prodam ŠTEDILNIK 3 plin-1 elektrika, jedilni kot, mizo s stoli, kavč. Vse rabljeno. Naslov v oglasnem oddelku. Ugodno prodam! Novo kompletno opremo za CENTRALNO OGREVANJE: peč, radiatorje, ventile, cevi, cisterni, gorilec, avtomatika, itd., 5 SOBNIH VRAT (luženi hrast), možna je tudi zamenjava za osebni avto. Kot doplačilo dam pet let staro, dobro ohranjeno Z-750 S. Ogled je možen vsak dan od 16. ure dalje. Naslov v oglasnem Prodam 8 prm DRV in DESKE 25 mm in 50 mm PLOHE. Cešnjevk 28 7514 Prodam odličen STRUŽNI AVTOMAT Tomos 10 mm. Tel. 064-47-134 7515 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK Peg, moder žamet, skoraj nov. Tel.: 26-086 Prodam TELICO v devetem mesecu brejosti. Ilovka 11, Kranj 7517 Prodam 80-litrsko plinsko AVTO-BOMBO z napravo, ŠOTOR za dve osebi, enkrat rabljen, KUHINJSKO MIZO, 120X 76 in 4 STOLE. Kranj, Sorhjeva 29, stanovanje št. 16;__7518 Prodam »BRAKO« PRIKOLICO, niske izdelave. Informacije popoldne telefon; 26-959 . 7519 Prodam smrekove PLOHE, ogled popoldan. Bobnar, Cerklje 90 7387 Prodam 10 dni stare teleta. Mali Jože, Letence 2 7543 Ugodno prodam KAVČ in dva FOTELJA. Mlakar Jože, Mošnje 43, Radovljica 7544 Prodam 15-20 m razpitz MREŽE, pocinkane in 200 m BETONSKEGA ŽELEZA 6 mm po ugodni ceni. Gmajnica 31 /B, Komenda. Ogled vsak dan od 18.-19. ure. 7545 Prodam 3 kub. mfetre smrekovih PLOHOV in 7 komadov TRAMOV 12X16, dolžina 8 m. Kranj, Alojza Hrovata 7, gtan. 40 7546 Prodam 1 teden starega BIKCA - si-mentalca. Zaloše 5, Podnart 754/ Prodam 15 kv. metrov macesnove OBLOGE, kuhinjsko visečo OMARO. Telefon 064-65-048 Tušek, Rovt 10, p. Selca 7548 Prodam več PRASlCEV težkih po 120 kg. Sporočite vašo telefonsko št. na naslov: Kobar Jože, Mala Polana 63, p. 69225, Velika Polana 7$49 Prodam 8 kv. metrov bukovega PARKETA. Berlogar Jože, Begunje 110 na gorenjskem 7,rj^> p= KUPIM OBRAČALNIK priključek za motokul-tivator »Maček« kupim takoj. Ponudbe s ceno na Alojz Mencinger, Kamnje 6, Bohinjska Bistrica 7bM | VOZILA SB Ugodno prodam PEUGEOT 204, letnik 1968 in JADRNICO Elan S 425. Telefon: 50-284 Markič dopoldne telefon: 57-046 popoldne 7521 Prodam R-4, letnik 1974, registnran do oktobra, cena 2,5 SM. Pogačar, Prešernova 9, Radovljica 7522 Prodam OPEL Kadett (B), potreben manjšega kleparskega popravila. ObJ™* Franc, Moste 63, Kamnik 7523 Prodam MOPED Elektronik 90. Cerklje 187 7524 Prodam PEUGEOT 304 - caravan -break, letnik 1979 - avgust, odlično ohranjen. Kem, Kranj, Partizanska 5 loZo Prodam osebni avto AMI 8 - citroen, letnik 1972 v voznem stanju. Informacije po teL: 064-82-650 7526 Prodam ŠKODO 100, letnik 1972, ce e-c* za rezervne dele. Tomazin, Proletarska 4,3, Tržič 7527 Prodam športno ŠKODO, letnik 1977, OTROŠKO POSTELJICO ter AVTO-SEDE2. Informacije po tel.: 77-447 7528 Prodam R-4, letnik 1971 v voznem stanju cel ali po delih. Hafner. Seliakovo naselje 33, Stražišče, Kranj 7529 Prodam nov, dvodelni, usnjen KOM BI -NIZI ON, rdeče-modre barve št. 50. Pivk, Bistrica 182, Tržič , 75?p Prodam ZASTAVO 750 de luxe. letnik 1976, v voznem stanju, registriran, za 20.000 din. Naslov: Franc Pukl, Lipce 21, 84273 Blejska Dobrava ___ , Kupim starejši tip KADETTA, lahko karamboliranga. Ljubno 126 75dJ Prodam DIANO, letnik 1979. Informacije po tel.: 064-75-706 popoldne 7551 Prodam ZASTAVO 101 S, prevoženih 45.000 km, letnik 1979, cena 15 SM. Meieskovič Draga, Moste 62, p. Žirovnica 7542 ZAPOSLITVE STANOVANJA GARSONJERO ali ENOSOBNO stanovanje išče samska intelektualka. Ponudbe pod Šifro: »KRANJ« 7533 Iščem SOBO s souporabo vode in stranišča v bližji okolici Radovljice—Begunje. Naslov v oglasnem oddelku 7540 Zanesljivo in pridno delavko sprejmem takoj. Šifra: NORMIRANO DELO 7534 Iščemo SNAŽILKO za čiščenje stopnišča v 3. nadstropnem bloku. Ponudbe oddati v nabiralnik Hišnega sveta, Kranj, Ulica Lojzeta Hrovata 6 7541 OBVESTILA POSESTI HlSO Z VRTOM v starem delu Kranj, mirna lega, prodam. Ponudbe pod: MESTO 7537 Menjam DVQSOBNO STANOVANJE z garažo v centru Bleda za odgovarjajoče ali podobno na Bledu, v Lescah ali Radovljici. Ponudbe pod šifro: CENTER ^ LASTNIŠKO 7538 Prodam KMEČKO HlSO in GOSPODARSKO POSLOPJE, 5 ha zemlje, od tega 1,5 ha gozda. Hiša je krita z opeko, dovoz do hiše možen z avtom iz Železnikov na Prtovč — 6 km. Poizve se v Boh. ČeŠniici št. 50, na št. 60 ali pa na št. 60. 7539 SERVIS za čiščenje TEPIHOV, TAPI-SONA in ITISONA. Čistim za zasebni in družbeni sektor. Kličite: 25-819 7280 OBVESTILO! Cenjene stranke obveščamo, da bo cvetličarna zaprta od 1. 8. do 31. 8.1982 zaradi letnega dopusta. Za nadaljni obsik se priporočamo. Cvetličarna »FLORA«, Pavla Subic, Titov trg 14, Škofja Loka 7429 OSTALO Dekle gre pomagati starejši ženski v okobci Kranja ali Šk. Loke. Ponudbe pod šifro: STANOVANJE 7535 KIOSK ODDAM v najem na Jesenicah. Ponudbe pod: UGODNO 7536 ZAHVALA Ob smrti nagega dragega moža, očeta in starega očeta STANKOTA MRAVLJE z Žirovskega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku .^Posebna zahvala Kliničnemu centru, zdravstvenemu osebju iz Žiri, duhovniku za opravljen obred, pevcem za žalostinke, govorniku za ganljive poslovilne besede ter praporščakom. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! Žalujoči: žena Marija, hčerka Pavla z družino ter sin Jož e z družino S prodajo deviz banki do zanimivih posojil in vrste novih ugodnosti kredit za začetek, obnovo in razvoj kmetijske ali ribiške dejavnosti, posojilo za popravilo avtomobila in kmetijskih strojev, kredit za nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah, posojilo za nakup ali gradnjo garaže, oprostitev plačila temeljnega prometnega davka pri nakupu vrste izdelkov in dobrin trajnejše vrednosti, niz namenskih posojil po novih pravilnikih in vrsto drugih posebnih ugodnosti. Podrobne informacije pri enotah naših Občan, ki na svojem deviznem računu temeljnih bank in po telefonu oziroma devizni hranilni knjižici razpolaga 061 /216 422, vsak delavnik razen sobote s prihranki v konvertibilni tuji valuti, si od 9. do 11. ure. s prodajo teh deviz banki zagotovi: dinarsko posojilo v gotovini, - stanovanjsko posojilo, med drugim tudi za nakup starega stanovanja ali stanovanjske hiše, posojilo za razširitev in posodobitev zasebne gospodarske dejavnosti, /v »>■> A H GLASOVA ANKETA se ob sobotnih večerih odpre ,korzo\ Mladi bi bili verjetno najbolj zadovoljni, ko bi zanje poskrbela njihova mladinska organizacija in jih zvabila na kak ples ali družabno srečanje.« Puščobno mesto kako poživiti in razgibati mesto, nimam. Morda bi ponovili kaj takega, kar se je dogajalo, ko je bil maja v Kranju bratski festival, ko so prometu zaprli mesto in na ulicah prikazali folklorne plese. Tudi pravega prostora, kjer bi se zbirali mladi, ki bi prirejali kake zabave, za zdaj ni. Zbiramo se kar v gostilnah in v študijski knjižnici, to pa je bolj klavrno.« Kranj - Kranj se že sicer ne ponaša s kakim burnim družabnim, kulturnim ali zabavnim življenjem. Kaj šele v poletnih mesecih, ko zadremljejo vse družabne dejavnosti in so meščani prepuščeni zgolj samim sebi in svoji iznajdljivosti. Zlasti med mladimi je mnogo takih, ki čez poletje ostajajo doma in bi radi, da mesto pokaže bolj razgibano podobo. S tremi smo se pogovarjali, kako si predstavljajo živahnejši poletni Kranj. _ _______ Mojca Bučan: »Nisem sicer Kranjčanka, zato pa veliko časa preživim v mestu. Kar dobro ga poznam in moram reči, da nisem kaj posebno navdušena nad družabnim življenjem, kakršnega zdaj živimo. Poleti se zapro še tiste ustanove, ki jili obiskujemo med letom: gledališče in razstavišča, v kinu pa vrtijo najslabše filme, kar jih je. Po zabavo Kranjčani odhajajo pretežno v druge kraje, še na podeželju je namreč bolj živahno in razgibano. Le izjemoma Kranjčane razveseli kaj novega, tako na primer majska mladinska prireditev, živahno dogajanje ob občinskem prazniku in podobno.« D. Ž. Stari vrh - V nedeljo je bila na Greblici pod Starim vrhom enajsta Tradicionalna prireditev »Dan oglarjev«. Turistično »o Stan vrk ki to prireditev pripravlja, skuša z ^P^zaU teikodelo^^ fa je bilo nekdaj na tem področju najvažnejša dejavnost danes pa je oglarjenje že skoraj izumrlo in ga skušajo na ^inponovno Na prireditvi so številnim gostom pnkazah pridobivanje oglja Ogter najprej pripravi drva, jih zloži v kopico in jo pokrije. Sledi žga,ye kopice Ko je oglje žgano se kopica odkrije Prikazali so tudi nekaj utrinkov iz življenja oglarja, ki dneve, ko kuha oglj^PJ^ljav z lubjem kriti bajti Za vedro vzdušje na prireditviso pole fdobjrojrazp,^ ženih oglarjev skrbeli pevci noneta Mladi skupina Stara Loka in ansambel Lojzeta Slaka. Tekst m fotf): V. Primožič MiloS Gorjanc: »Družabnega življenja v Kranju skorajda ni. En sam disco, to je pa tudi vse. Če bi hoteli zabavno življenje popestriti, bi morali misliti ravno na mlade, ki jim za razvedrilo zdaj ostajajo le gostilne in morebiti še kaka bližnja veselica. Morda bi morali večkrat prirediti kaj podobnega, kar je v Ljubljani, ko Marko Arnež: »Kranj je v tem oziru resnično v krizi, čez poletje, ko se sodobni nomadi selijo v obmorske kraje, pa še posebno. Kot študent še posebej čutim praznino glede družabnega življenja. Kakih predlogov, skladatelj operete mala floramye mesto razvalin v iraku. ob tigrisu VRTILNA KOLIČINA ROTACIJE ELEMENTARNEGA DELCA. TUDI VRSTA UDARCA PRI NAMIZ TENISU metalur. visoka pec PISMENA ZAHTEVA thomas edison domačin nove zelandije PREVOZN. SREDSTVO RADU OKR. AMER. MOS. IME PAPIR ŠKODLJ. PADAVINA PRIPOMOČEK ZA MERJENJE ANGL. PISATELJ (GRAHAM) PESNIK UJEVIĆ VRAŽNI OBESEK IGRALKA D'ARC ITALU. FAŠISTIČNA POLIT POLICIJA KRLEŽEVA DRAMA TELOVADEC CERAR f ratar IZPLAKO-VALNIK PLEMIŠKI NASLOV VELETOK V PAKISTANU OPREMA SMUČI VRSTA SOLATE SPALNICA NA LADJI -PRVI POVOJNI PREDSEDNIK AVSTRIJE (KARLI _ NAJV. OTOK V OTOČJU RIU KIU LOCUS SIGILLI ZDRAVA PIJAČA ODVZEM PROSTOSTI REKA V SV BRAZILIJI MUSLIM ŽEN HLAČE PIRNAT JANEZ I EDVARD [KARDELJ VRSTA UJEDE BRKATI ...) SIVČEK OPIS, OČRT MESTECE V HERCEGOVINI ff ABORIŠčE) 200DOVI »M SLovaocev MEDALJA, ODLIKOVANJE PASJE SAMICE SESTAVIL R. N. obmejna stražnica PREVARANT angl. film igralec laurence PRIPADNIK JUGOSL. NARODA AFRIŠKA DRŽAVA (AKRA) ALŽIRSKO PRISTANIŠČE DEL FOTOAPARATA egipt polotok IZRASTEK NA ŽIVAL. GLAVI IME ŠAHOVSKEGA VELEMOJSTRA IVKOVA SOD. SLOV DRAMATIK (IVAN) SLAS S KATERIM POS NEMAMO LAJANJE DEL teo^a roman albreht NIZOZEM SLIKAR (FRANS) OSEBNI ZAIMEK KOZAŠKI POGLAVAR SVOD, ARKADA ZGODNJE VINO TEHTNICA Nadvse praznično in veselo je bilo v petek na kranjskih Takole pa so zaplesali člani folklorne skupine iz Iskre. Foto: D. Seško -- -------I- Kranj - 06 slovesu so na kratki občini Kranj Ivanu Cvaru-Mc"tf™/^ zacij pobratenega mesta RlvolK^ta^^Zniško sliko, delo njU& i ob kranjskem občinskem prazniku predali urnem* k j««, i vega člana. — I. S. ^Jlf Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in j S1Ceri. nagrada250din 3. 2. nagrada 150 din 7 nagrad po 1U0 din [ Rešitve pošljite do H. avgusta 1982 do ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1. Na kuverto napisih PRAZNIČNA KRIŽANKA. - 3. avgust^ -J - ALMIRA Alpska modna industrija Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in občanom radovljiške občine za občinski praznik in vabi na ogled razstave ročno in strojno izdelanih pletenin v Grimščah pri Bledu Center za P08pe ^VJJJ domače in umetne oortivj Grimščah je odprt vsak