104. številka.
Ljibljaia, ? torek 7. maja 1901
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBl nedelje tn praznike, ter velja po poitl prejeman aa avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne itevllke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, le se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravništvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon st. 34. - „Narodna Tiskarna" telefon st. 85
Časniški glasovi o obsodbi
dr. Šusteršiča.
ii.
Razun včeraj navedenih so tudi ma Ione vsi drugi dunajski listi ostro obsodili dr. Šasteršiča in ga proglasili kot osebno nevrednega, da bi še sedel v državnem zboro. Uprav strašen je bil članek ,0st-deutsche Rundschau6, a tudi vladna „Allg. Zeitung", .Neuer Wiener Tagblatt", „\Viener Tagblatt" in celo krščansko-soc. „Deutsche Zeitung" so izrekli o dr. Šusteršiču najneugodnejšo sodbo. Izmej dunajskih listov naj citiramo še aArbeiter-Ze itung", ki je posvetila tej zadevi cel članek .Doktor Žlindra", v katerem pravi:
.Obravnava poslanske zbornice o značaju dr. Šasteršiča zasluži, da se ji posveti še nekaj besed Pred vsem radi Šasterši-čeve osebe, ker zastopa ŠusteršiČ peto kurijo, torej celo deželo Kranjsko. Gospod ŠusteršiČ ni parlamentaren novinec, bil je že v prejšnjem parlamentu in je v sovetu des niče igral vedno veliko ulogo. A!i poznalo se ga ni. Obnašal se je mnogokrat prav nedostojno: to je bilo vse, kar se je vedelo o tem klerikalnem streberju. To je tudi najznačilnejše pri tej debati. V neki avstrij ski kronovini vihra najstrastnejši volilni boj; proti politično markantnim osebam so se oglašali najžaijivejši napadi, a na Dunaju, v parlamentu se o tem ničesar ne ve. O vsakem politiku v Nemčiji, o vsaki do-godbi na Francoskem smo bolje informirani, kakor o stvareh, ki se gode v lastni domovini. Ko sta gg. Tavčar in Plantan vstala in v nikakor ne nedoločnih potezah naslikala podobo Šusteršičevega značaja, bilo je prav za prav vse presenečeno. Bilo je tako, kakor da je izkušen potnik pripovedoval o dalnjih deželah in njihovih navadah. Počasi se bodo razkrile vse te interesantne province. Kakor se je na primer razširilo poznanje galiških razmer, odkar se je Daszvn-ski lotil njih pojasnjevanja. Zdaj sta to za Kranjsko storila slovenska liberalna poslanca, in izvedelo se je res jako kričeče stvari. Ta g- ŠusteršiČ je čudovito podoben gotovim dunajskim krščanskim socialistom — ti niso bili zastonj na njegovi strani.
Kavalerist — deklica.
29. marca t. 1. se je izpolnilo 35 let od dne smrti Nadežde A. Durove, katera je bila znana pod imenom Aleksandra Andre-jeviča Durova, a še bolj pod naslovom »Kavalerist — deklica«. V »Prav. Vest.« je bil sestavek, v katerem so glavne črte življenja Durove. Evo tukaj glavno !
Nadežda Andrejevna Durova se je rodila v mestu Hersonu (po novejših bio-grafiških izsledovanjih — v 1783. 1.) in je bila potomka jako starega plemeni-taškega rodu. Rod Durovih se nahaja že v XVI. veku. Oče Nadežde A., Andrej Vasiljevič, je bil huzarski ritmojster ; mati, Marta Timofejevna (rojena Aleksandrovič) se je oraožila z njim proti volji roditeljev. Bodoči avtorici »Zapiskov«, ki so očarali Puškina, je bilo treba živeti že v prvih svojih dneh nemirno polkovo življenje. Vrhutega Marta, skrajno energična ženska, ni ljubila svojega prvenca, ker je želela imeti sina, in vsled tega je svojo stirimesečno hčer prepustila precej nenavadni vzgojiteljici — oficirskemu slugi,
Najvažnejše sredstvo ŠusterSiČeve politike je obrekovanje; to razume mojstrsko. Da kompromitira pri kmetih gospodarsko korporacijo, ki mu je na potu, žrtvuje celo denar — če tudi se sumi, da je to, kar je plačal, zopet pokril iz misterijezne subvencije. Gospod ŠusteršiČ je v .Gosp. zvezi" žlindro z izgubo prodajal in se je zavezal, da izgubo iz lastnega žepa plača. S tem pa seveda ni hotel kmetom nekaj prihraniti — kakor je predrznil trdil — ampak jedini namen teh mahinacij je bil, kmetijsko družbo kompromitirati, jo dolžiti, da slabo gospodari in jo spraviti ob ugled. Tako je ŠusteršiČ postal pod imenom .Dr. Žlindra" znaa na Kranjskem, in je zdaj znan in slaven tudi v celi ostali Avstriji. Kazen, ki ga je v parlamentu zadela, pa njegovih častivrednih somišljenikov ni vznemirila. Kakor poroča „Vaterland", glasilo dr. Šusteršiča, je slovansko središče, kateremu je g. ŠusteršiČ načelnik, pod predsedstvom načelnikovega namestnika, g. viteza Berksa — ki je tudi znamenit .štreber* — sklenilo, zagotoviti razkrinkanega obre-kovalca svojega .nezmanjšanega spoštovanja in zaupanja"; ravno tako je vodstvo klerikalne stranke g. Šusteršiča zagotovilo. G. ŠusteršiČ ima torej upanje, da postane še klerikalen mučenik.
Pri tej priliki se je i udi pokazala čudovita u«Iužno8t, ki jc uživa klerikalna gospoda pri vseh državnih oblastvih. Ne verjamemo, da bi bila generalna prokuratura radi navadnega žaljenja na časti že kdaj vložila ničnostno pritožbo, če pa dr. Šu steršič s kako tožbo pogori, je stvar koj drugačna, zanj Se dve instanci ne zadostujeta, in pripovedoval je samozavestno, da niti trenotek ne dvomi, da bo generalna prokuratura morala vložiti ničnostno pritožbo. Gospod Plantan je pojasnil zgodovino klerikalnega vinogradniškega društva v Ljubljani, kateremu stoji na čela poslanec Ven-cajz, ŠusterSičev klubni tovariš. To društvo je prodajalo nezadacano vino, dokler ni bilo zasačeno, in se mu je naložilo plačati užitni ne 2134 kron 79 vin. in globe 1000 kron. (Kot posebno pikanterijo je g. Plantan po vedal, pa je bil g. Venca j z načelnik tega društva in — član dohedarstvenega so-
husarju Ahmatovu, kateri je imel deklico rad, no vzgojil jo je docela po svoje in ne kakor je treba za ženski spol.
»Sedlo je bilo moja prva zibka; konj, orožje in polkova muzika — to so bile moje prve otroške igre in zabave!« — piše Nadežda Andrejevna o tej vzgoji, katera je naredila iz petletne deklice živega dečka s čisto vojaškimi lastnostmi. V 1789. 1. se je njen oče Andrej V. Durov izneveril vojaški službi in sprejel mesto policijskega komisarja v Sarapulu, vjatske gubernije. No tudi v tej novi, nenavadni okolici mali vojak - deklica ni opustila običajev, katere si je prisvojila po »ahmalodskej sistemi« vzgojevanja in katere je vrhutega gojil še njen oče. Ko je vzrasla, jo je njena mati dala za ženo prvemu ženinu, ki je prišel in ta je bil asesor nižjega zemskega sarapuljskega sodišča, Vasilij Stepanovič černov. 25. oktobra 1801. leta je bila svatba in črez leto dnij je bila mlada ženska že mati sina, o katerem — kakor tudi o možu — iz neznanega vzroka njeni »Zapiski« docela molče. Mož Nadežde je bil kmalu prestavljen v Irbit, no bodoča junakinja je živela tam malo časa in se vrnila v roditeljski dom — globoko razočarana.
dišča!) Društvo je prosilo deželni odbor, naj se mu odpusti plačilo užitnine in globe. Deželni odbor in kompetentno finančno ravnateljstvo sta to odklonila. Društvu pa vendar ni bilo treba vsega plačati; finančno ministrstvo mu je znižalo globo na 200 K. Ali se tu ne opazi jasno vpliv klerikalnih zvez? To je storilo finančno ministrstvo; poljedelsko ministrstvo pa je dovolilo zasebnemu društva g. Šasteršiča 5000 kron podpore, in sicer Čez glavo deželne vlade, ki o tem ničesar vedela ni. 0 tej čudni porabi državnih sredstev bo treba še govoriti; navedli smo to, da pokažemo, kako je klerikalni zaroti cela državna aprava na razpolago.
Tudi provincialni nemški listi so se bavili z afero dr. Šusteršiča. Praški, linški, graški, brnski in drugi listi so ŠuslerŠiču posvetili daljše članke, v katerih ga neusmiljeno mesarijo.
Tudi češki listi, izvzemši klerikalne, so istega mnenja, kakor nemški.
.NarodnfListv", vodilni organ mla dočeški, so pisali:
.Gospod dr. ŠusteršiČ ni človek, ki zasluži simpatije. Njemu so bili nemški klerikalci vedno bližji, kakor Slovani. Vsled njegovih spletk je bil dr. Ferjančič pahnjen iz prezid i j a. Po njegovi krivdi se ni ustanovil skupen jugoslovanski klub, in je bil iiiibit brv. slovenski klub. On nima pravice tožiti, da so se zdaj spoprijeli Slovani mej seboj . . . ŠusteršiČ je svojo stvar spravil pred forum javnosti, a sodba parlamenta je izpadla proti njemu.
Gospod dr. ŠusteršiČ je mlad politik, ki Se dve leti ne hodi po parketih dunajske zbornice, pa vendar terorizuje vse Slovence ter sili povsod le svojo osebo v ospredje Na njem se je izkazala stara res-niča: Napuh zapelje v brezdno.
Pritožbe.
S ptujskega polja, 7. maja. Pri naši sodniji imamo sedaj le nemškonacionalne uradnike, začenši od glasovitoga sodnika Glasa, pa do zadnjega adjunkta, kanclista in pisarja. Dela je dosti manje, kakor ga je bilo svoje dni,
Kmalu na to je moral oddelek ko-zakov odriniti iz Sarapula, da bi pomirili tatarske šajke, ki so razbojnikovale po reki Kami. V bujni glavi mlade ženske se je rodila misel, da bi se preoblekla v moški kostum, združila se s kozačjim oddelkom, ostavila mesto in stopila v vojaško službo. 17. septembra 1806. 1. je oddelek zapustil mesto, a 18. septembra je bil njen sen že izpolnjen. Nadežda, ostrižena in oblečena po moški, je poiskala kozake na svojem konju Alkidu, nazvala za Aleksandra Sokolova, sina posestnika, in dobila dovoljenje, iti z oddelkom do Grodna, kjer so jo sprejeli v poljski ulanski polk. Mladi ulanec je že črez malo časa moral duhati smodnikov dim, ker ravno takrat se je začenjala pruska kampanija. Bitke pri Gutstadtu, Heilsbergu in Frilandu so pokazale mladega vojaka takega junaka, da se je vse čudilo; za svojo hrabrost je pa dobila v nagrado vojaški georgijevski križec in bila premeščena s prvim oficirskim činom v marijupoljski huzarski polk.
Stoprv tedaj šele je Nadežda sklenila pisati očetu v Sarapul, kjer so menili vsi, da je utonila v Kami. Mati je bila med tem že umrla, a oče — ne da
pisarne pa so pri sodniji vse natlačeno polne uradnikov. Adjunkt Matzl in nad-oficial Kersche sedita tudi v mestnem občinskem zastopu, ker njima preostaja časa tudi še za postranske posle. Slovensko uradovanjo je izginilo. Ce stranka tudi ni besede zmožna nemščine, zapiše se ž njo vse nemški, tožba, prošnja; za slovenske stranke se zapuščine razpravljajo popolnoma nemški. Celo navadna povabila se pošiljajo slovenskim strankam skoro izključno nemški ! In kako se dostavljajo povabila na razprave ! Navadno le en dan pred razpravo, dostikrat šele tega dne proti večeru ! Pozvana stranka se ne more na razpravo pripraviti, ne more prič obvestiti, ne more si preskrbeti zastopnika, če treba zagovornika. Zakon pa predpisuje, da se mora vsaki stranki za to potreben čas dati ! Zakaj se postopa drugače V Imamo dva kazenska sodnika, enega za desni breg Drave, drugega za levi breg. Ker je eden zet tukajšnjega odvetnika, morajo stranke, če zastopa tast katero strank, iskati si drugega sodnika, romati za sodnikom ! Ker se gre za rodbinske razmere, nikomur ni mar, če morajo stranke čakati, če izgubljajo čas ! Če bi se šlo za Slovenca, bi take razmere ne obstale niti en teden; sedaj pa se gre za Nemce in vse je v redu in dobro! Noben predsednik, neben nadzornik tega ne vidi, nema ničesar grajati!
V JLJubtJani, 7 maja. K položaju v parlamentu.
»Pester Lloyd« je prinesel z Dunaja članek »Nove zahteve«, ki se bavi z novimi zahtevami Čehov glede regulacije rek. Od vseh strani se naskakujejo drž. finance ter se zahtevajo gospodarske reforme in izboljšanja na državne stroške. Vlada je postavila v proračun 483 milijonov kron za železnice, 80 milijonov kron za refundiranje blagajn, 250 milijonov kron za vodne ceste, torej skupaj 813 milijonov kron. Sedaj pa naj se porabi še 80 milijonov kron za regulacijo pritokov in hudournikov ter za kanalizacijo glavnih rek. Za lokalne železnice se zahteva še 73 milijonov kron, a nedvomno se pri-
bi dolgo premišljal — podal je carju prošnjo, v kateri je razkril, da je hrabri Sokolov — ženska, njegova hči.
Car je želel videti junakinjo, in Nadežda je bila takoj poklicana v Petrograd. Predstavljena imperatorju Aleksandru Pavloviču, je bila Durova sprejeta jako milostivo. Na njeno prošnjo jo je car pustil v vojaški službi in ji dovolil, imenovati se kometom Aleksandrovim. Podavši se za nekaj časa na dopust, preživela je več nego leto dnij pri očetu v Sarapulu, kjer je vzbujala veliko občudovanje, a pozneje se zopet vrnila k svojim vojaškim dolžnostim. V začetku 1811. 1. se je dala premestiti iz marijupoljskega huzarskega polka v litovski ulanski polk, v čegar vrstah jo je zalotila Napoleonova vojna 1812. L, ki se ne da izbrisati iz narodovega spomina.
V predgovoru »Zapiskov kavalerista-devojke« na straneh »Sovremenika« se A. S. Puškin ni mogel dovolj načuditi heroizmu Nadežde Andrejevne. Piše namreč: »V 1808. letu je vstopil mlad fant, po imenu Aleksandrov, za prostaka v ulanski polk. Kakor se kaže, je to nekaj celo naravnega in navadnega, vendar je povzročilo mnogo šuma, govorjenja in
glase še nove zahteve. A odkod vzeti denar, da se vse te zahteve pokrijejo? Govori se že o novih davkih na — vžigalice, na tobak in na smodke. »Pester Lloyd« meni, da je možno, da se spričo vedno novih velikih zahtev sploh nič ne doseže ter da bodo poslanci s svojimi zahtevami dosegli isto kar so dosegli obstrukcionisti s svojimi škandali. Državne potrebščine so pod streho, in možno je, da napravi vlada od vseh stra-nij nanjo navalujočemu prosjačenju konec s tem, da zasedanje zaključi.
Dogodki na Kitajskem. •
Iz Pekina poročajo v Berolin, da je položaj na Kitajskem postal toliko ugodnejši, da je možno, da se grof \Valdersee sredi junija vrne domov. Dotlej bo prebival na lazaretski ladji »Gera«. Grof "VValdersee pa nikakor ni bolan, nego se umakne v luko Taku le radi silne vročine, ki vlada na kopnem. Na morju je dokaj hladnejše. Sedaj je Waldersee še v Pekinu. Nadejati se je, da bode na Kitajskem zopet red in mir.
Vojna v Južni Afriki.
Od početka t. m. se zbirajo Buri okoli mesta Herbeestfonteina, kjer je pod Delareyem že okoli 4—5 tisoč mož. Zavzeli so utrjene pozicije na gričih. General Babington jih opazuje, ali njegove čete so premajhne, da bi jih mogel napasti. Zato počaka, da dobi pomoč. Generala Methuen in Rablinsan se že bližata Her-beestfonteinu. Menda pride do bitke. Buri nimajo baje nič topov. Drugih poročil ni. Preko nedelje miruje angleško poročeval-štvo, ki je postalo sploh v zadnjem času jako površno in brezbrižno. Večina poročevalcev se je vojne naveličala, ter se vrnila domov. Tako pa je sedaj časopisje bolj navezano na poročila iz Bruslja, Kapstadta in iz Pretorije, dočim je neposredno z bojišča malo privatnih poročil. Oficialne vesti, ki jih razpošiljajo Kitche-ner in njegovi generali, pa niso objektivne. Kuga v Južni Afriki je sicer še omejena le na Kapstadt ter na par luk, zato pa je konjska kuga razširjena tem bolj. Poginilo je že tisoč in tisoč konj. Samo z Reke se je odpeljalo 22 parnikov s konji, še ta teden pa odrine parnik »Rapael« z 800 konji v Južno Afriko. Stroški se torej ogromno množe, zato pa ni čudno, če je klic po miru tudi med Angleži vedno glasnejši.
Dopisi.
Z Vipave, 6. aprila. (Goški junaki imajo zopet pogum) Popravek kurata Ferjančiča v št. 101. Vašega cenjenega lista z dne 3. t. m. je vzbudil med onimi, ki Ferjančiča poslušajo in dobro poznajo, veliko smeha. S tem popravkom dokazuje namreč naš blaženi cerkveni učenik-mačenik, da je — ali toliko pozabljiv, da takoj pozabi, kar v cerkvi govori, ali mogoče misli, da je ljudstvo res tako neumno, da ga ne razume, kaj on pripoveduje, ali mogoče sam ne ve, kaj v svoji sveti jezi izreka čez liberalce, in slednjič tudi, da je laž v slučajih, katerih se Človek hoče zagovarjati in opravičevati, dovoljena in negrešna . ..!
proizvelo silen utis, kajti nepričakovano se je odkrilo, da je bil kornet Aleksandrov deklica Nadežda Durova.. . . Kakšni vzroki so nagnili mlado devojčico iz uglednega dvorjanskega roda zapustiti očetov dom, odreči se svojemu spolu, vzeti nase trude in dolžnosti, kateri strašijo celo moške, in vdeleževati se bojev, in to kakih bojev ? — Napoleonskih! Kaj jo je dovedlo do tega? Tajna rodbinska ogorčenja? Bujna domišljija? Prirojeno, neukrotljivo nagnjenje? Ljubezen? Evo vprašanja, ki so danes pozabljena, a katera so v tedanji dobi silno zanimala družbo. .. Danes Nadežda A. Durova sama odkriva svojo tajno. . .« itd.
Bitve pod Smolenskim, Kolockim samostanom in Borodinom so pokrile z novo vojno slavo ime kometa Aleks. Naredili so ga za ordinarca kneza M. J. Kutuzova, a v borodinskej bitvi, kjer je sprejel »krst s krvjo«, avansiral je in postal poročnik. Ranjena v nogo — je Aleksandrov Durova odpotovala zaradi lečenja k svojemu očetu, a v 1813. letu je bila iznova hrabra na svojem mestu. Pri blokadi Modlina, Hamburga in Harburga so jo čakale nove časti.   V letu 1816, ko
Dalje o tem imenitnem popravka nočemo govoriti, povemo pa sa sedaj karata Ferjančiča, da a tako resnicoljubnostjo si ne bo še pridobil ogleda vseh svojih so občanov . . .! Končno ga se vprašamo, ali mogoče tudi to ni res, da on ne odzdravi nobenemu liberalca, če tudi ga pozdravi s pravim krščanskim pozdravom .Hvaljen bodi Jezus Kristus", da on imenuje liberalce v cerkvi direktno „smeti", da on sam popolnoma prezira vse one, ki ne verujejo, da bi bil smrten greb, ako se kdo ne udeleži volitve državnih in deželnih poslancev, ali pa če ne voli iatib, katerih nasvetaje on sam, kar je pokazal najbolje ob času veli konočnega izpraševanja še celo pri šolski mladini ponavljalne šole, ko principielno ni izprašal verouka otrok, on h starišev, ki so pri zadnjih državne zborskih volitvah volili po svojem lastnem prepričanju? Gospod ku rat, ko na vse to odgovorite, povemo vam lahko še kaj, s čimur vam dokažemo, da ne postopate tako, kakor bi moral pravi dušni pastir, kateremu je res samo na tem, da se izveličajo vse njemu izročene ovčice in nič druzega!
Iz Mengša, 5. maja. V naše življenje poseže mnogokrat dogodek, ki nas iznenadi, ker se ga takrat, ko nas zadene, še nismo nadejali. Zato ga začutimo tembolj, bodisi da je vesel ali žalosten. Takšen dogodek je zadel vrlo tukajšnjo družino Korbarjevo, po domače Mancelj-novo, ker je dne 30. aprila t. 1. umrl oče Ivan v 63. letu svoje dobe. Kako da je bil pokojni posestnik skrben gospodar, kaže dovelj to, ker je vzgojil vse svoje mlajše tako modro, da so mogli vsi uspešno zastaviti svoje moči v težkem boju za obstanek.
K pogrebu je spremila pokojnika, ki je bil pokopan dne 3. t. m. na mengiškem pokopališču, jako dolga vrsta pogrebcev iz raznih stanov.
Za njim žaluje razven vdove in petero odraslih otrok tudi tukajšnje bralno društvo po svojem vzornem, posebno vnetem členu.
Iz Dramelj na Štajerskem, 6. maja. Doaihdob smo pri nas dremali, kakor sve doči ime samo. A Dramlje pomenijo tudi kraj, kjer se ljudje dramijo iz dolgoletnega spanja. Kdo nas je vzdramil? Naš župnik. Čudno, duhovniki so bili nekdaj mej prvimi, ki so delali za ljudsko probujo. Pozneje pa so se vrgli na medvedovo kožo. Ljudstvo nazaduje povsod, zlasti v gospodarskem oziru. Tu pa tam je že poskusilo opomoči se. Šlo ni vselej in povsod, ker mu je manjkalo voditeljev, duhovniki se pa niso več zanj brigali.
Pri nas v Dramljab imamo župnika, ki spada med one duhovnike, ki niso v vsem svojem življenju ničesar storili za svoj narod, pač pa veliko za svoj žep.
Lani smo imeli državnozborske volitve. Na povelje našega Škofa delal je naš župnik na vse kriplje, da sta bila poleg njega Še dva kimovca izvoljena za volilna moža. Delal je tako grdo, da se je imel zato celo pred so dnij o zagovarjati.
Pretečeni mesec smo imeli občinske volitve. Župnik je zopet oživel in skušal spraviti v občinski odbor svoje kimovce. Spodletelo mu je popolnoma, in od tod jeza,
so se že izgubljali oddaljeni gromi vojne, je kavalerist - devica, po neprestanih prošnjah očeta, šla v pokoj s činom štab-ritmojstra in s pravom na povečano penzijo. Štabnemu ritmojstru Aleksandrovu je teklo tedaj 35. leto. Naselivši se v začetku v Sarapalu, odkoder se je na več ali manj časa vozila v Peterburg, udala se je Nadežda Andrejevna litera-turnemu delovanju.
Takoj za svojimi »Zapiskami« je Nadežda Andrejevna napisala nekoliko povestij in romanov tiskanih pod imenom »Aleksandrov« v »Sovremeniku«, »Biblioteki za čitanje«, »Otečestvenih zapiskah« in drugih žurnalih. Vsi njeni proizvodi so se v kratkem obelodanili v oddelnih izdanjih, no, — čeprav jih je tedanja kritika vsprejela celo s pohvalo, — vendar niso imele prejšnjega uspeha.
29. marca 1866. leta je umrla Nadežda Andrejevna Durova v poznej starosti — v 84 letu svojega življenja, pre-živivši vse svojce. Mogila te znamenite ruske ženske je pri Trojicki pokopališč ni cerkvi mesta Jelabugi, kjer jej je postavljen skromen pomnik sredi brezimenih križev. Mario« II.
da se je pritožil sopar volitev. Ker vemo, da se je vršila volitev skoz in akoz pravilno in postavno, se nadejamo, da mu pove višja oblast, naj se ne vtika v posvetne stvari, ampak naj se drži cerkve, kar je tem potrebnejše, ker smo po njegovi krivdi izgubili svojega izvrstnega in obče-priljubljenega kapelana.
Vzrok kapelanovemu odhodu pa je bil tale: Župnik je menil, da mora tudi kapelan oddati njemu svoj glas pri občinskih volitvah. G. kapelan pa, ki je vrl duhovnik, čeravno ne klerikalec, pa tega ni hotel storiti. In ko je še oštel neko osebo, katera je bojda župuikova .prijateljica", bil je ogenj v strehi. Župnik piše škofa, škcf pozove kapelana k sebi. Ta ma pove kako in kaj. ŠSof je uvide!, da ima kapelan popolnoma prav, in je nagovarjal župnika, naj se pomiri s kapelanom. Toda župnik — morda tudi ona oseba — ni hotel o tem ničesar slišati Tako je moral kapelan od nas.
Župnik nas je toraj spravil ob dobrega dušnega pastirja, zato, ker ni kapelan tako plesal, kakor je gedel župnik, ker je vedel in videl kapelan marsikaj, kar ni bilo župnika po volji. Kako pridemo Dramelj-Čani do tega, da moramo zavoljo žapnikove hudomušnosti hoditi drugam k maši, ko vendar plačujemo svojega kapelana. I a pri nas se Š9 najdejo ljadje, ki držijo z župnikom ! Saj je on zavoljo nas tukaj, ne pa mi zavoljo njega.
V nedeljo ob 3. uri popoludne vrši se v gostilni g. Svetelšeka zborovanje, kjer se bodo določila in sprejela pravila .Kmetijskega bralnega društva". Skoro v vsaki zakotni občini imajo že kako narodno društvo. Zakaj bi ravno mi Drameljčani zaostajali? Pridite toraj prav številno k zbo rovanju, kajti društvo je potrebno in za vas jako koristno.
Iz Zagreba 6. maja. Te dni je imel oficirski ekvitacijski kurz 13. artilerijske brigade na tukajšnjem vežbališči dirko, ki je bila jako zanimiva, častniki, zmagovalci, so bili odlikovani z jako lepimi darili ; poleg tega jih je tudi občinstvo oduševljeno pozdravljalo. Med odlikovanci je bil tudi Slovenec lajtenant, g. Bogomil Burnik, Jelačičevega polka, koji se je izkazal kot jako izbornoga in pogumnega jezdeca.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. maja.
— Osebne vesti. Absolvirani tehnik g. Rudolf Zajec je imenovan stavbnim pristavom pri kranjskem dež. odboru.
— Zaupnice dru. Šusteršiču. Naši politikujoči duhovniki so uprav znamenito dresirani. Kar jim »Slovenec« namigne, to izpolnijo točno in brezpogojno in le malokateremu pridenamisel,vprašati svojovest, če jeto, karstori, tudi dostojno in pošteno. Ko je bil dr. ŠusteršiČ dne 1. maja moralično iz-brcan iz državnega zbora, je »Slovenec« hitro pozval svoje duhovnike somišljenike, naj izreko dru. Šusteršiču zaupanje in ljubljanski kanoniki kot voditelji katoliške stranke so dali dober izgled. Zdaj kar dežuje telegramov, v katerih se izreka dru. Šusteršiču udanost in zaupanje. Res, dresura je izvrstna. Nekaj brzojavk so poslali klerikalni župani, večinoma so podpisana duhovniška društva. Dobili smo že iz več krajev obvestilo, da društveniki sploh nič ne vedo o teh zaupnicah in da so jih odposlali duhovniki brez vednosti odborov kar na svojo roko. Opraviti imamo torej z novim švin-delnom. Zaupnice duhovnikov, o katerih ljudstvo nič ne ve, prodaja »Slov.« kot izraz ljudskega mnenja. In kako smešne in neumne so te v lemenatarskem slogu skrpane zaupnice! Napredni poslanci se sramote kot izdajalci domovine, ker so ožigosali nepoštenje, Duhovniki mečejo s psovkami okrog sebe, da se kar kadi. In zakaj T Ker so napredni poslanci razkrivali sistematično obrekovanje kmetijske družbe, ker so razkrinkali sleparije »Gosp. zveze« in tihotapstva »Vinogradniškega društva«. Tisti duhovniki, ki so telegrafirali »Slovencu«, odobravajo sleparije in tihotapstva, obsojajo pa nasprotovanje tem grdobijam. No, mi jim tega veselja ne bomo kvarili. Šusteršiču ne pomagajo nobene kapljice več, kaj še take zaupnice. Politično je mrtev, kajti v parlamenta in pri vladi je
popolnoma nemogoč postal. V nekem oziru pa so v »Slovencu« priobčene zaupnice jako dragocene. Te zaupnice namreč pričajo, koliko moralno in fe rij orni h e 1 e m e n t o v j e m ej p ol i t i k uj o č o d u-h o v š č i n o. Duhovniki se vedno izigravajo kot nositelji morale, kot čuvarji — nravnosti. V teh zaupnicah pa slavo nemoralnost, odobravajo hudobno obrekovalno akcijo, so navdušujejo za sleparijo z žlindro in za tihotapstva, iz kratka, za najirrje nemoralnosti. To si je treba zapomniti, ker bo dobro služilo, kadar so bo zopet čitalo kje, da so duhovniki nositelji moralo in čuvarji nravnosti. Tedaj bomo lahko pokazali na te zaupnice, ker so sijajno priče, kakšni elementi so mej temi zakupniki morale in nravnosti.
— Afera dr. šusteršiča. Z Dunaja pišejo .EJino3ti" : Afera dr. Šasteršiča je bila prava senzaoija za parlamentarne kroge. Govora dr. Tavčarja ia Piantana sta na pravila vsakako utis in provzrečila, da se je stvar tako zlo iztekla za dr. Šusteršiča, in to ne le, v kolikor sta pojasnjevala stvar, ki je bila v razpravi, h m pak tudi z izgledi, kako .Slovenec" napada tudi take ljadi, ki noterično niso liberalni. Tako so se n. pr.
— to vem iz povsem verodostojnega vira
— Poljaki in č-hi najbolj zgražali, ko je dr. Tavčar navajal, kako je .Slovenec" pisal o poslancu SpinČiČu. Neki Poljak je te dni v pogovoru izrecno povdarjal, da so Poljake najbolj napadi na Spinčiča odvrnili od Šusteršiča in njegove stvari. Oni vsi da poznajo Spinčiča in vsi ga imajo radi in spoštujejo. Istotako spoštovanje oživa Spin-čič mej Čehi. Tako se je tudi razlagalo, da so se velika večina Cehov in Poljakov oddaljili o glasovanju, dasi se je Čeh Dyck odločno potezal za Šasteršiča. In tako so storili tudi mnogi drugi. Kaj čete več: celo baron Morsev, ta konservativec notri do mozga in najtesneji prijatelj Šasteršičev, se je oddaljil v nekaterih točkah, o dru. K a threinu pa trde celo, da je glasoval proti Šusteršiču Na člene hrvatsko-slovenskega kluba je ta afera seveda napravila najmuč-neji utis. Zlasti hrvatski poslanci so bili kar konsternirani, da se je nesrečni kranjski prepir razkril pred vsem svetom. Dr. ŠusteršiČ razpošilja sedaj neki daljši spis v svoje opravičenje. Kakor je bilo pričakovati, mu tudi konservativna stranka na Krani skem prihaja na pomoč z zaupnicami, ali jedno se ne daveč popraviti: dr. Šuštar šič je od parlamenta obsojen! Da to nemški levičarji glasovali proti njemu, 'o ne bi še toliko pomenjalo. Ali da so Čem. Poljaki in Hrvatje (ti vsi) pobegnili iz dvorane ter mu niso hoteli pomagati, ker so se prepričali, da ni vredno, da bi mu pomagali: to je dejstvo, ki odloča! A kako naj si tolmačimo fakt, da niti Ven cajza ni bilo na glasovanju?!
— Strupeno vino v blejskem kon-sumu. Včeraj smo poročali, kako sta bila sodno obsojena dva stebra duhovniške gospodarske organizacije, ker sta v kon-sumnem društvu na Bledu točila strupeno vino. 14 dni zapora in 200 kron globe, to pove veliko, to govori cele knjige in kaže zlasti v pravi luči duhovniško skrb za blagor ljudstva. Ljudem, ki so itak preveč vdani žganju, se v duhovniški oštariji toči in za denar kot vino prodaja brozga, ki je narejena iz strupenih snovi. Blejski svedrci še niso tako izprideni ljudje, da bi sami narejali tako strupeno brozgo. Kje so torej dobili to »pijačo«/ Doslej nismo mogli v tem oziru še nič natančnega izvedeti, zasledovali pa bomo še naprej toliko bolj, ker čitamo v »Gorenjcu« tale zanimivi migljaj: »Blejski konsumniki pravijo, da so dobili strupeno vino od »Gospodarske zveze« v Ljubljani. Ako je to res, ne vemo, pač pa nam znana manipulacija z žlindro pripoveduje, koliko smemo zaupati tej klerikalni organizaciji.«
— Grajšoina Čemšenik last mrtve roke? Iz Domžal se nam piše: Tukaj se sploh govori, da so čemšeniško grajšino, last podadmirala barona Minutilla, kupili duhovniki. Ljudje se boje, da bi se tod naselili kaki redovniki.
— Obsojen župnik. Okrajno sodišče v Radovljici je župnika v Lešah, Janeza Tavčarja, zaradi neusmiljenega pretepanja otrok v šoli obsodilo na denarno kazen sto kron.
— Krajni šolski svet v Ponikvi ob južni železnici. Piše se nam: Zadnjič smo poročali, kako je naš župnik kot načelnik
tukajšnjega kraj nega šolskega sveta na protipostaven način spravil svojega kapelana v šolski svet ter smo zahtevali, naj pristojne višje oblasti store župnikovemu paševanju konec. Danes smo v prijetnem položaju javljati, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Celju s hvale vredno, sicer nenavadno hitrostjo stvar preiskalo ter krajni šolski svet na Ponikvi obvestilo, da nima kapelan v njem ničesar opraviti. S tem je zađeva za nas povoljno končana. Gospode šolske vodje in vse, ki imajo s šolami opraviti, pa opozarjamo na ta slučaj, da se nanj sklicujejo, ako bi se še drugje kak fajmošter-načelnik proti šolskemu zak. tako pregrešil, kakor se je ponikovški.
— „Slovenske Matice" CXX17. od borova seja bo v Ljubljani, v ponedeljek dne 13. maja t. 1 ob patih popoludne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila pred-sedništva. 2. Potrditev zapisnika o CXXUI. odborovi seji. 3 Poročilo o računih za 1.1900. 4 Poročilo o pripravah za redni občni zbor. 5. Tajnikovo poročilo. 6 Eventualia.
— Promocija sub auspiciis impera-t.ris. Gospod Fran Ilešič, c. kr. profesor ljubljanskega učiteljišča in jeden najna-darjenejših in najmarljivejših mej mlajšimi slovenisti, bo dne 13. maja t. 1. v slavnostni dvorani graškega vseučilišča promoviran sub auspiciis imperatoris doktorjem filozofije. Iskreno čestitamo !
— Samostojni konjerejski odsek kmetijske družbe kranjske je imel te dni svoj občni zbor in sta bila na mesto umrlih odbornikov gg. Folakowskega in Perdana izvoljena v odbor gg. Gabrijel Jelovšek, dež. poslanec in župan na Vrhniki, ter Alojzij Pavlin, c. kr. vi. koncipist v Ljubljani.
— Državna konjerejska darila za kobile in žrebce. Na Kranjskem se bedo leta 1901. delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade zaskočene kobile in c) za žrebica v naslednjih sedmih 2-sonkurenčnth postajah: dne 3 septembra t. 1. ob 10. uri dopolndne v Lescah za konje noriškega plemena, za okr. glavarstvo Radovljica, dne 4 septembra 1.1. ob 10. ari dopoludne v Kranju za konje noriškega plena, za okr. glavarstvo Kranj, dne 5. septembra t. 1. ob 10 uri dopoludne v Kamniku za konje noriškega plemena za okrajno glavarstvo Kamnik, dne 6. sep tembra t 1. ob 10 uri dopoludne na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajna glavarstva ljubljanska okolica, Lo-gatec in Postojina, dne 7. septembra t. 1. ob 10 uri dopoludne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje, dne 13. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v Trebnjem za okrajni glavarstvi Rudolf ovo in Litija, dne 14. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v Št Jerneju za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj.
— Sadjarstvo na Kranjskem. C. kr. kmetijska družba kranjska je oddala letošnjo pomlad iz svoje drevesnice okroglo 25.000 dreves, njene podružnice so jih oddale najmanj 5000, zunaj dežele je bilo nakupljenih z državno podporo 11.000 in iz zasebnih drevesnic na Kranjskem se ^e v deželi zasadilo po malem računano 9000 dreves. Iz tega je razvidno, da seje v naši deželi so pomlad zasadilo najmanj 50.000 visokodebelnih dreves, kar znači uspeh, kakeršnega razmerno ne more pokazati nobena druga avstrijska kronovinaj
— Premije za izboljšanje planin. Kmetijsko ministrstvo je dovolild 1000 kron za zboljšanje planin na Kranjskem. Prošnje za premije vložiti je do 15. julija pri glavnem odboru kmetijske družbe. Oziralo se bo le na zboljševanje, katera povzdignejo užitek planine.
— Pri občnem zboru ormoške moške podružnice sv. Cirila in Metoda so v odbor bili izvoljeni gospodje: Dr. Oro-Blav Kristan predsednikom, Lavoslav Jerše blagajnikom in Anton Porekar tajnikom. Namestniki so gg. Adolf Ro-8ina, Martin Stanič in Martin Trstenjak. Poslanca za glavno skupščino ^voljena sta gg. dr. Ivan Omulec in dr. Oroslav Kristan.
— Slovensko akademicno društvo »Slovenija" na Dunaju. Na I. rednem občnem zboru dne 4. maja 1901 voljeni odbor se je takole konstituiral: Predsednik: ^nd. med. Mavric i j Rus, podpredsednik: cand. iur. Jurij Gregor c, tajnik: fitud. hrr. Josip Tribuč, blagajnik: stud. ^ed. Bela Češarek, knjižničar: stud.
phil. Janko Šlebinger, ^arhivar: stud. iur. Josip Janša, gospodar: stud. iur. Rado Jereb, namestnika: stud. iur. Iv. K o lene, stud. iur. Anton Heric.
— Novo bančno poslopje. Avstro-ogrska banka kupila je od fotografa L a n -daua večji del nekdaj Koslerjevega vrta v Knafljevih ulicah ter bode zgradila tamo poslopje za svojo ljubljansko filijalo.
— HranilniOno knjižico je izgubila posestnica F. R. iz Mirne peči včeraj popoldne Pred škofijo. Vložila je bila istega dne na njo pri kranjski hranilnici 1200 kron.
— Dva mizarja iz Trnovega sta si bila preveč naložila »Laha«. Razgrajala in vpila sta v Krakovem, da je vse odmevalo. Stražnik ju je opominjal, pa ni nič pomagalo, slednjič se je eden lotil stražnika in mu raztrgal bluzo.
— Kamen v glavo je vrgel šolski učenec A. V. svojemu tovarišu Št. F. in ga na lici poškodoval.
— Dve šipi ubil je neznan zlikovec pri hiši št. 15 v Gospodskih ulicah. Vrgel je kamen skozi okno v sobo, kjer so spali otroci.
— Z žepnim nožem je udaril po obrazu hlapec I. P. hlapca I. K. Pila sta v neki gostilni v Vodmatu in se sprla.
— Žrebca spiašila sta se danes dopoldne v Bohoričevih ulicah v Vodmatu. Narednik in še jeden vojak sta padla iz voza, žrebca pa sta dirjala na Radeckega cesto in po isti do Sv. Petra cesti, kjer sta z ojem zadela v steno in obstala, ker se nista mogla zasukati. Jeden konj se je poškodoval.
— Pes popadel je danes dopoludne v Metelkovih ulicah pismonošo Franoeta Dašnika, ko je ta dostavljal pisma. Popadal ga je za desno nogo.
— Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 1145 volov in konj, 328 krav in 73 telet. Skupaj 1546 glav. Kupčija je bila jako živahna, ker so prišli kupci iz zunanjih dežel.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21. do 27. aprila kaže, da je bilo novorojencev 25 (= 37 12 0/00), mrtvorojenec 1, umrlih 37 (= 54 94 °/00), mej njimi jih je umrlo za škarlatico 1, za tifuzom 2, za vratico 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 2, za različnimi boleznimi 26. Mej njimi je bilo tujcev 12 (=32 4%), iz zavodov 19 (=513°/o) Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za vratico 1, za ušenom 1 oseba.
— Mestna posredovalnica za delo In službe. Telefon štev. 99. Od 26. aprila do 2. maja je dela iskalo 28 moških delavcev in 55 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 9 moškim delavcem in 41 ženskim delavkam. 117 delavcem je bilo 72 odprtih mest nakazanih in v 46 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 10 moških delavcih in 36 ženskih delavkah. Od 1. ja-nuvarja do 2 maja je došlo 989 prošenj za delo in 870 deloponudeb, 1629 delavcem je bilo 959 odprtih mest nakazanih, in v 602 slučajih se je delo v najelo. Delo ali službo dobe takoj 1 i ar ker, 1 stavbeni mizar, 1 kotlarski pomočnik, 1 graščinski vrtnar, 1 trgovski hlapec, 7 konjskih hlap cev, 1 šivilja za perilo, 2 natakarici, 3 gostilniške kuharice, 6 deklic za vsako delo, 1 sobarica, 7 deklic k otrokom, 3 kuhinjske deklice. Službe iščejo 1 pisar, 1 klepar, 1 ključar, 1 mizar, 2 strojnika, 1 majar več finih natakaric in poslov za letovišča. Sprejmejo se vajenci za trgovine in obrte.
— Priloga. Današnjemu listu je p. n. vnanjim naročnikom priložen vozni red, kojega je založil g. Iv. Bonač. Domačim jutri. '
* Zastrupljena vas. V vas Bacs-To-polya so prišli minoli teden cigani, ki so kradli ter so jih končno zaprli v občinsko ječo. Tu so jih ostrigli in obrili do kože, kar je za cigane najhujša kazen in velikanska sramota. Zato so se cigani strašno maščevali. Ponoči so zastrupili vse vodnjake. Zato je že naslednjega dne umrlo pet oseb. Orožništvo pa je vjelo cigane ter našlo pri njih mnogo različnih strupov. Več oseb v vasi je opasno zbolelo, a zdravniki so jih rešili.
* Roparska romantika na Ogrskem. »Pester Lloyd« poroča: V občini Tissa-Szollos v hevezkem okraju se je pripetil te dni dogodek, ki bi delal čast vsakemu roparskemu romanu. Junak afere je neki
Štefan Kisz, velikan, sila močan in neštetokrat kaznovan tat in ropar. Imel je celo tatinsko družbo, ki je delala škodo daleč na okoli. Kisz pozna vse ječe okoli in okoli. Zadnje podjetje tatinske družbe je bila velika tatvina lesa v občinskem gozdu. Tatvina se je posrečila, a ko so si tatovi les delili, so se sprli z nekim Ju-hassem. Ta je v togoti vzel puško in Kisza ustrelil na mestu. Na to so tatovi truplo pokopali, a tako površno, da so ga našli psi in ga izkopali. Lačni psi so Kisza malone docela požrli ter je orožništvo našlo le še nekaj kostij in obleko.
* Ubog nadškof. Iz Lvova poročajo: Armenski nadškof v Lvovu Izak I zako -\vicz je umrl brez imetka, dasi je bil član gospodske zbornice, tajni svetnik in posestnik železnega kronskega reda. Zapustil ni niti za pogrebne stroške, kajti ves svoj denar je razdelil med uboge. V svoji oporoki je prosil, naj ga pokopljejo najskrom-nejše. Na smrtni postelji se je bridko pritoževal, da ga je ogoljufal duhovnik Mar-dyrosiewicz, ki je poneveril v armenski zastavnici velike svote, dasi mu je nadškof zaupal docela.
* Turška vlada ne mara Židov. Pri inozemskih vladah je posredovala turška vlada, da bi izseljevanje Židov v Turčijo prepovedale. Vlade pa se za to prošnjo ne menijo.
* Samomori na Ruskem In drugod.
V »Žurnalu Min. Justicije« je priobčena zanimiva statistika o samomorih. Kakor je iz nje razvidno, so samomori v Rusiji prav tako kakor v drugih slovanskih provincijali, Avstriji, v Italiji, Španiji in Irlan-diji razmeroma redki. Po izvestju centraU nega statističnega komiteta za 1. 1890—94 je prišlo na 1 milijon naseljenja v 50 gu-bernijah evropejske Rusije samo 32 samo-ubijstev, v Poljski še manj — 23. Absolutno število samomorov raste (vi. 1870—74 je v 50 gubernijah bilo 1723 samomorov, v 1. 1890—94 pa 2871 samomorov). Z ozi-rom na to, da tudi naseljenje raste, se ta prirastek samomorov jedva pozna: na 1,000.000 naseljenja je prišlo v 1. 1870—74 — 29 samomorov; v 1. 1890—94, torej celih 20 let pozneje — 32 samomorov. V Poljski se je nagnjenost k samomoru celo zmanjšala. V Rusiji je število umorov večje nego število samomorov, dočim je v zapadni Evropi opažati obratno razmerje. Izvzeti sta Španija in Italija. Selsko naseljenje pojavlja k samomorom neznačilno nagnenje, katero je pa po mestih, osobito po večjih, razvito v velikih razmerjih. V Berolinu se šteje nad 300 samomorov na 1,000.000 žiteljev, a v provincijali Prusije le 150, v Parizu in na Du-naji nad 400, v Petrogradu blizu 200, dočim na deželi v Rusiji le 30. V obče je samoubijstvo v ruskih mestih trikrat bolj razvito nego v selškem naseljenji. Isto se opaža tudi v zapadni Evropi. Srečna izjema je London, ki ima s pet-milijonnim naseljenjem razmeroma najmanjše število samomorov iz vseh evropskih stolic. Na 1,000.000 naseljenja v njem ne prihaja več nego 100 samomorov.
* Dobri pivci. Nemški prestolonaslednik se je vpisal na vseučilišču v Boni. O tej priliki je bil navzočen tudi cesar Viljelm. Na čast svojemu novemu tovarišu so napravili dijaki vseh akademičnih društev slavnosten komers. Vseh dijakov in drugih povabljencev je bilo okoli tisoč oseb. Gostje so morali biti prav dobre volje, kajti popili so celih 7500 litrov bavarskega piva.
Književnost.
— „Slovenski Prehled" ima v 8. št.
tole vsebino: Pavla Maternova: Z ruske poesie. Vladimir Solovjev. — Mira Alexan-drovna Lochvicka. Vladislav Šak: Bulhar-sk6 povstani r. 1876. Dr. Vlatislav Černy: Vojvoda Marko Miljanov. Maryan Zdzie-chovvski: Vladimir Solovjev a slovanofil-stvo. Adolf Čern^: Sto let lužicko-srbske poesie. Z Krakova. Z Chorvatska. Z Bul-harska. Rozhledy a zpravy. Slovane seve-rozapadni. Slovane vvehodni. Jihoslovane. Všeobecnć zpravv. Posudky a oznamy. Vyobrazenf.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gorica 7. maja. Pereat Žlindra in pereat tudi Žlindra-klubu, če se ne otrese Šusteršiča.
22 Gregorčičevih pristašev.
Maribor 7. maja Z ogorčenjem obsojamo Žlindro in vse tiste, ki mu dajo potuho. Pereat klerikalno nepoštenje !
Poljane 7. maja. Dr. Žlindra — sram ga bodi! Abcug! Živela odločnost, živio naš Tavčar! — Poljanski na-prednjaki.
Trst 7. maja. Stranka, ki izreka takemu možu, kakor je dr. ŠusteršiČ, še zaupanje, je sramota za slovenski narod. Fej, ničvrednežem. ki proslavljajo žlindrovanje!
Rojanski naprednjaki.
Tržič 7. maja. Prinesli nam to vest so lastovke — da ŠusteršiČ za žlindro kršen je. — Liberalni botri iz Tržiča.
Št. Peter 7. maja. Nam žlindra je Pivko reguliral, da umazane roke bi si opiral, Duh ga pa naj razsvetli, da nas prej ko možno zapusti!
Naprednjaki prve kranjske klerikalne trdnjave.
Dunaj 7. maja. Na današnjo sejo poslanske zbornice je prišel tudi dr. Susteršič. Priplazil se je nekako skrivaj v dvorano in na svoj sedež, s katerega se ne upa ganiti. Seveda se tudi ne upa ziniti besedice. Tudi tisti poslanci slovanskih in nemških strank, ki so sicer ž njim vedno občevali, se ga ogibajo. Zbornica je takoj začela razpravo o deklaraciji nadvojvode Frana Ferdinanda. Razprava ni zadobila tistega značaja, kakor se je bilo bati. Govorili so razni slovanski in nemški govorniki. Čehi in Hrvatje so izjavljali, da se glasovanja ne bodo vdeležili in sicer iz ozirov na svoje državnopravno stališče Za generalna govornika sta bila voljena nemški nac. Lee ker in dr. Kramar. Ko je ta slednji dokazoval, da gibanje „Proč od Rima" ni versko gibanje, ampak politično gibanje, ki ima končni smoter „Proč od Avstrije", so Nemci viharno ugovarjali. Mej Kramafevim govorom so se primerili razni burni prizori, zlasti ko je rekel Kramar, da gre nadvojvodi vse priznanje, da je imel pogum povedati, da nemški radi-kalci delajo na razpad Avstrija Bržčas začne zbornica tudi še danes razpravo o žganjarini.
Dunaj 7. maja. Vlada je v današnji seji predložila poslanski zbornici budgetni provizorij za drugo polovico tekočega leta.
Dunaj 7. maja. Zatrjuje se, da odgovori pravosodni minister v današnji seji na interpelacijo glede novega odvetniškega tarifa, in da umakne dotični vladni zakonski načrt.
Budimpešta 7. maja Stališče trgovinskega ministra Hegedusa je omajano. Čuje se, da stopi na njegovo mesto poslanec narodne stranke Hora n s z k y.
Pariz 7. maja. Vse časopisje pretresa možnost, da pride mej Francijo in Marokom do vojne. Poroča se tudi, da si skuša Maroko za ta slučaj zagotoviti pedporo Anglije.
Narodno gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu aprilu 1901 je 211 strank vložilo 63 923 K 44 vin., 185 strank vzdignilo 73 547 K 48 vin., torej manj vložilo 9 624 K 04 vin, 19 strankam se je izplačalo posojil 15.120 K, stanje vlog 1,669.281 K 45 vin., denarni promet 255 377 K 54 vin.
— Mestna hranilnica v Kranji. V mesecu aprilu 1901 vložilo je 369 strank 99.925 kron 87 vin., dvignilo pa 68.391 K 98 vin.; 9 strankam izplačalo se je hipo-tečnih posojil 22.700 kron. — Stanje vlog 2,483.781 kron 37 vin., stanje hipotečnih posojil 1,675.845 kron 85 vin. in denarni promet 442.140 kron 49 vin.
— Okrajna hranilnioa in posojilnica v škof j i Loki. V meseca aprila vložilo je 78 strank 23 587 K 97 v., dvignilo pa je 23 strank 3473 K 90 v., izplačalo se je posojil 9 strankam 10000 K, saldo blagajnice dna 1. aprila 19011. 8193 K 31 v., prejemka t aprila 1901 1. 24.534 K 37 v., izdatki v aprila 19011. 25.979 K., denarni promet 58.496 K 68 ▼., stanje hranilnih vlog 139839 K 40 v., stanje posojil 97.554 K, saldo blagajnice 30. aprila 1901 L 6538 K 68 vin.
neobhodno potrebna zobna Crfime
vgtdržmje xntte čiste, Iteie in zdrave,
Meteorologično poročilo.
VUin» nad morjem 80« a m. Srodnj i tračni tlak IMO mi
a
Cm opazovanja
Stanje barometra
9. evecer
7. sjutraj
2. popoL
7286
7274 7269
F
Ji
Vetrovi
Nebo
13 8 sr. zahod
10*0 8l.vzsvzh. 10*7 al. sever
oblačno
dež dež
Srednja včerajšnja temperatura 138*, nor-male: 12 8°.
Dunajska borza
dne 7. maja 1900. Skupni državni dolg v notah   .  .  . , Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......,
Avstrijska kronska renta 4'/0   .   .   . .
Ogrska zlata renta 4°/0.......
Ogrska kronska renta 4s/0 Av8tro-ogrske bančne delnice   .  .  . .
Kreditne delnice.........
London vista.........,
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark............
20 frankov.......... .
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
9860 9805 11790 97 50 11750 93 05 1670 — 638 75 240-30 117'52V, 2350 1909 9050 1131
Zahvala.
Vsem častitim prijateljem in znancem, ki so mi ob smrti moje iskreno ljubljene soproge, gospe
Helene Wake
c. kr. poštnega urad. služabnika soproge
izkazali svoje sočutje, darovalcem lepih vencev, kakor tudi vsem, ki so drago ranjco spremili do groba, izrekam s tem svojo najsrčnejšo zahvalo. (967)
V Ljubljani, dne 6. maja 1901.
Alojzij VVake
C. kr. poštni uradni služabnik v p.
Zahvala.
0b tako nenadni, jako bridki izgubi iskreno ljubljene sestre, oziroma tete in svakinje, gospe
Marije Mehle roj. Terdina
trgovke In posestnice
mi je došlo toliko dokazov iskrenega in prisrčnega sočutja, da čutim dolžnost, izreči v svojem in svojih sorodnikov imenu, vsem čestitim prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo, kakor tudi za mnoge in lepe poklonjene vence in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu. Istotako zahvaljujem se najsrčneje slav. pevskemu društvu „Slavec" za ganljivo nagrobno petje.
V Ljubljani, dne 5. maja 1901.
(964) Fran Terdina.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo -
ia hitro odpravo kurjih ooes, trde kože itd. Stekleničica z labilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (27—18)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
HI. liCiistek-a v EJ ubijani.
ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
F
priporoča
(12—103)
Edmund Kavčič
▼ Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošta.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1901. leta.
Odhod iz Ljubljane jaz. kol. Proga čez Trbiž.
Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausse, Soluograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri
5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztahl v Soluograd, Inomosr, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri
6 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling, v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzen, Marijine vnre, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj.
— Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomott, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža.
— Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih v arov, Heba, Mari.inih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyia, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla.
— Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Ino» mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. uri 3'2 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri t>5 m zvečer, poslednji \ lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljub ljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
S. Goldschmidt & sin
tovarna Milnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prrnosilna Htedilna ojtnjlsea v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hiSna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsatd renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost po&ilja. (923—3)
Izredna prilika se Vam nudi kupiti de dobro ohranjen
koleselj ali pa kočijo
po nizki ceni. «*»-*)
■aV Od tolarja in kovača izdelane vozove imam na razpolago, opravo izvršujem po želji.
Prane Vi»jan
izdelovalec -w«»9s«»-w-9 Ii|nbl|ana, Rimska cesta šta U*
♦ •   "CJstaiiOTrljeno 1. 1S70.   • 0
Izdelovalnica perila za gospode, dame in otroke
samo iz blaga tvrdk ii. Sehroli, Graamanii in Slgjl. Nikako malovredno tovarniško, marveč najskrbnej še domače delo.
Za brezhibni kroj in najpoštenejšo postrežbo jamči tvrdka
C. J. HAMANN, Ljubljana
Mestni trs St. *• (2686-9)
Dobavitelj perila id e. is kr. častniških »skrboTaliti.
Istotam se dobi Izvirno dr. f-ustav J&ger-ja volnen« perilo vsake vrste, iiopeljslao perilo, potem klobuk« iz I odnm in kož tvrdk Pleas, Hlekl in Plehler, najboljše moške in ženske nogovlre, kravate, moti ree, žepne robrr, razno drago modno in tkano blago za gospode, dame in otroke itd. itd.
Lastno Izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih jopic, spalnih sukonj itd.
Cene so v primeri z dobroto blaga kres Monknreneo. Ako bi imel kupec vzrok, biti nezadovoljen z blagom pri meni kupljenim, se to blago rade
zamenja ali pa denar povrne.
ti
volje
Tri lepo meblovane
mesečne mlio
se oddajo 1. junija.
Izve ae v Židovskih ulicah stav. 1, I. nadstropje. (983—1)
Za gospođe penzijoniste
prodaja se po jako ugodni ceni grajščina Turn pri Semiču. Ista ima jako krasno lego, lep razgled, je oddaljena 2i/.1 kilometra od župnijske cerkve, V/2 ure od okr. sodišča v Metliki in toliko od okr. glavarstva v Črnomlju. Grad ima 8 večinoma meblovanih sob in v grad napeljan vodovod. Klet z vinsko posodo do 1000 veder, hlevi, lopa, pod in kozolec. Pri gradu je 4 orale na novo zasajenih vinogradov, 4 orale sadnega in zeliščnega vrta, 1V8 orala travnika in 3 orale gozda.
Več pove g. Ivan ŠusteršiČ v Semiču St 13. (956)
ib stroje?
tovarniška zaloga
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje @__
renomiranih
Dlirkopp- koles
(951—1) in
Waffenrader.
i
T
Krepilna hrana
ropo
slast obujajoča in izredno tečna
je podlaga za: (741—9)
Tropon-suhor, Tropon-cakes
Tropon-čokoladojropon-cacaojropon-otročjo moko.
Tropon-beljakovo moko
kot primes k jedilom za zdrave in okrevajoče.
Kuharska knjiga „Moderna krepilna kuhinja"
brezplačno in franko.
Dobiva se povsod
ako ne, naznanja najbližnjo prodajališče
Avstr.-ogr. Tropon-tovarna
Dunaj, VIII 1, Kochgasse 3.
Učenec
vsprejme se v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. (933—2) Kje? pove upravništvo .Slov. Nar.*.
Knjigovez
zmožen vseh v to stroko spadajočih del, ako možno vajen tudi nekoliko črkostav-skega posla, vsprejme se v trajno službo.
Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda". (941—2^
eenca
vsprejme v trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem (942—21
Anton Uruek v Brežicah.
Dober
(955-i;
opekarski mojster
vsprejme se takoj.
Kje? pove upravništvo ,Slov. Nar.**
i!Veliko denarja!
s
do IOOO kron na nieMre
lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega J stanu — (tudi kot postranski zaslužek;.
VeC se izve pod ..Krell  11»'* po J
anonenl   pUarni   E.   KriMtoflilt, £
lniiHbrutk. Poštno predalo 36    («17-6) •
»aoaooa—aaoaoaoaoaaaoaoaoS
V prijaznem trgu ob Kavi, postajo južne železnice,   »e prostovoljno proda
jednoandstropna in za vsako trgovino primerne
z dvoriščem, gospodarskim poslopjem in drugimi potrebnimi prostori
K hiši spadajo tudi sadni vrtovi, nji%<
ob cesti in travniki, vse v lepi legi. (901—5;
Kupna cena znaša 1-t.OOO kron, in za dostuje predplačilo 4000 kron; ostanek se zava ruje proti obrestim in plača po dogovoru.
Natančneja pojasnila daje Franc Ji™»mposestnik v Mokronogu.
Dobre cenene ure
s 3 letni m pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln most (Brllx) Cesko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 680
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec.......... „ 1'95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—41)
{tS* Hustrovani katalog zaston/ in poštnine prosto '
6t. 1650.
Razpis natečaja.
(943]
IVa petrazredni c. Ili*, rudniški ljudski šoli v Idriji je stali.
popolniti
mesti dveh učiteljev
z dohodki IV. plačilnega razreda idrijskega učnega osobja t. \. z letno plačo pc 1000 K, aktivitetno doklado letnih 200 K in pravico do 6 petletnic po 100 K.
Prosilci naj lastnoročno pisane prošnje z dokazom učne sposobnosti za ljudskt šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom predpisanim potom
do 31. 32CLaorn.i:fea, 1901
pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu vlože.
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji
dne 2. majnika 1901.
Zavarovalna družba proti požaru in nezgodam
išče za Kranjsko spretnega
glavnega zastopnika
s sedežem v Ljubljani. (950-1 Ponudbe naj se poSilja pod „Hauptvertreter" upravništvo .Slovenskega Naroda"
Sežanski živinski sejm
12. maja zopet odprt.
Županstvo tt Sežani, dne 6. maja 1901.
(970—1:
Izdajatelj {neodgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
6570