Poftnlne otofone » gotovini
Leto XX., št. 296 a
LJubljana, četrtek 21. decembra 1939
Cena 2 Din
dnatlie . 3123.
3124,
Jpravmsfvo .luOHana, &natl|eva £ — leleton štev 3121, 3126 3126
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen* burgovo ul. - let 3492 in 3392
Podružnico Maribor: Graiski trg št. t. Telefon št 2456.
Podružnico Celie. Kocenova ulica 2. leleton št I9a
Računi ari oošt ček. zavodih« Liubljano št 17749
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._
Uredništvoi Ljubliana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev 7, telefon štev. 2455j Celje, Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Varnostni pas ob ameriških obalah
Bitka ob južnoameriški obali in katastrofa nemške oklopnice »Admiral Spee« sta zopet postavili na dnevni red problem ameriške nevtralnosti. Ze uekaj dni napovedujejo razne vesti, da nameravajo ameriške republike pri obeh vojujočih se strankah protestirati, ker se nista ozirali na deklaracijo panamske konference, marveč sta se prišli bojevat v bližino ustja La Pla-te. Po nekaterih poročilih bi se bil moral protest že vložiti in čakali so že njegove objave. Toda do te ure ni o tem še nikake g a potrdila in poslednje vesti celo javljajo, da so predlogi posameznih od 21 republik glede protesta jako različni med seboj, pa da jih je treba spraviti šele v sklad. Ako je res tako, se bo protestni diplomatski korak pač še nekoliko zavlekel. Da pa bo zares izvršen, je več ko verjetno, kajti drugače sicer ameriške države ne bi mogle s pridom izvajati svoje politike, zasnovane s slovesno deklaracijo v Panami v letošnjem oktobru.
Zadeva s protestom je tem bolj komplicirana, ker pri tem ne gre le za protest kot tak, marveč tudi za sklep, kaj naj se stori v bodoče, ako se primer oboroženega spopada v ameriški nevtralni coni ponovi, ali pa se drugače nevtralna ali varnostna cona krši od bojujočih se sil. V tem pogledu poročajo, da so predlogi nekaterih ameriških republik jako energični, pa da jih je treba najprej spraviti v medsebojni sklad, ako naj ima zahteva praktični smisel. To pa je vsekakor najbolj težavni del afere.
Ko so v oktobru, torej brž po izbruhu evropske vojne, v Panami zbrale delegacije vseh 21 ameriških republik in ko so se nenavadno naglo sporazumele o osnovah nevtralnosti, ki naj bo vodilo vsej Ameriki, ter postavile izjavo o široki varnostni coni, ki naj nadomesti pojem in obseg teritorialnih voda starega pomorskega vojnega prava, so se izven ameriškega kontinenta postavili ob tem veliki pomisleki. To je razumljivo, saj je panamska deklaracija pomenila naravnost revolucijo napram dotedanjemu običaju in dotedanjim mednarodnim dogovorom. Očrtala je ta varnostni pas s širino 300 morskih milj namesto dotedanjih treh milj od obale. Vojne ladje bojujočih se držav bi po tem sklepu na točkah, ki niso več ko 550 km oddaljena od ameriške obale, ne smele nastopati.
Nobeden vojujočih se taborov ni pristal na ameriško formulo. Praktično vzeto je bilo seveda zlasti važno stališče Velike Britanije, ki si lasti ponosen naslov »kraljice morja«. Iz Londona so postavili pomisleke že načelno. Tako važne novosti, kakor je uvedba stokrat razširjene nedostopne varnostne cone, ni mogoče kar enostransko diktirati so izjavili v Londonu in Parizu so pritrjevali. Države, ki imajo tako veliko moč, ugled in tako velike interese na svetovnih oceanih, ni mogoče kratkomalo postaviti pred fait accompli, pa makar če gre samo za deklaracijo. Panamska deklaracija je za britansko in francosko pojmovanje tako rekoč šele predlog za diskusijo, ki bi mogel po skupnem obravnavanju dovesti do dogovora z značajem mednarodne veljavnosti
To je bila v glavnem vsebina britanskih in francoskih pomislekov in odklonilnega stališča, ki sta ga zavzela London in Pariz. Iz razumljivih vzrokov pa je bilo o tem v javnosti jako malo diskusije in še manj polemike, zakaj zdelo se je zelo neoportu-no, poudarjati nasprotja do ameriškega stališča. Postajalo pa je jasno, da se bo dejansko zadržanje pokazalo prej ali slej ob primerih, ko se bo ameriška varnostna cona morala v praksi obnestL
Ne le v Evropi, tudi v Ameriki so se vpraševali, kako naj se izvaja v praksi panamska deklaracija, ko gre pri tem za ogromna morja, za neizmerne morske površine. Ako naj se ena od vojujočih se strank drži določb panamske deklaracije, mora imeti sigurnost, da se je istočasno drži tudi nasprotna stranka, nadalje pa tudi zagotovilo, da bodo mogle ameriške republike učinkovito izvajati kontrolo. Učinkovita kontrola v varnostnem pasu, to je bilo praktično stališče, zahteva, ki se brez njene izpolnitve ne da zamisliti uspeh panamskega sklepa. Tudi v Ameriki sami so uvideli nujnost take politike, zato so v deklaracijo uvrstili določbo, da republike vršijo kontrolo, a kjer bi vojne sile posameznic ne zadoščale, naj pomagajo večje sile. Ker pa imajo dejansko v Ameriki vojne ladje samo Zedinjene države in Argentina, se pokaže, da je tudi v tej obliki kontrola silno težavna, ako ne naravnost nemogoča.
Ze dosedanja polemika, ki se je razpletla okrog pomorske bitke ob Južni Ameriiki, je pokazala vso problematik
fftft
««
/z osnove spremenjen položaj
Zanimiva uglbania o pariški seii zavezniškega vrhovnega vol neg a sveta
in o d* lakoseznih ukrepih Angli,e in Velike Britanije
Curih, 20. dec. v. Agence Havas poudarja v svojem komentarju, da je vrhovni vojni svet zapadnih velesil, ki je zborovai včeraj v Parizu, ugotovil, da se je splošni politični in vojaški položaj od zadnje seje, ki je bila v novembru v Londonu, iz osnove spremenil. Vrhovni vojni svet je zaradi tega sklenil ne le načelne, temveč tudi konkretne ukrepe, ki odgovarjajo novemu razvoju položaja.
Ni dvoma, da je tokratnemu zasedanja angleško-francoskega vrhovnega političnega in vojnega vodstva, ki je bilo ob udeležbi obeh predsednikov vlad, Daladiera in Chamberlaina, vrhovnega poveljnika maršala Gamelina in ostalih strokovnjakov, največjega pomena za bodoči razvoj evropske vojne. Ukrepi se brez dvoma nanašajo na Sovjetsko unijo.
Ko so sovjetske čete napadle Poljsko, nista Anglija in Francija, očitno v sporazumu s Poljsko, izvajali nobenih posledic. Prevladovalo je mišljenje, da se bodo Sovjeti zadovoljili z okupacijo ozemlja, glede katerega so navajali poleg vojaških, obrambnih, predvsem politične, moralne in nacionalne argumente. Sovjetska ofenziv«, proti trem baltiškim državam, Angliji in Franciji ni dala možnosti, da proti njej zavzameta ostrejše stališče. Ves ta čas so odnošaji med Sovjetsko unijo in zapadnima velesilama ostali normalno korektni. Ko so sovjeti diplomatsko udarili na finsko republiko, se je javno mišljenje v Angliji in Franciji globoko vznemirilo. Napad sovjetske armade na Finsko pa je pokazal zapadnima velesilama vso opasnost sovjetske politike in je dokazal, da je povezanost Nemčije in Sovjetske unije obsežnejša in globlja, nego se je mislilo. Zato sta se Anglija in Francija odločili, da v Društvu narodov pristaneta na izključitev sovjetske Rusije in zato dobivajo Finci do sedaj sicer še neoficielno ali vendar že izdatno pomoč v kreditih in vojnem materialu.
Na začetku oboroženega konflikta med Sovjeti in Finsko sta bili Ari<?liia in Francija oprezni. Njuni generali so. razumljivo, smatrali, da bodo postavlieni pred nove in težke naloge, ako se izkaže, da morajo računati z milijonskimi sovjetskimi armadami kot sovražniki. Njuni vodilni politiki so bili postavljeni pred dalekosežno odločitev možnosti vojnega stanja med Anglijo in Francijo na eni in Sovjetsko unijo na drugi strani. Zato po ženevskem sklepu o izključitvi Sovjetske unije iz Društva narodov ni nastala nobena formama sprememba v dmlomatskih odnošajih med Londonom. Parizom in Moskvo.
Toda položaj je postal iz dneva v dan vse težavnejši. London in Pariz sta danes prepričana, da znači propast samostojne Finske neposredno ogrožanje celega skandinavskega polotoka, da grozi torej neposredna nevarnost tudi Švedski in Norveški, s čemer pa da je življenjsko ogrožena strateška pozicija zlasti Anglije. Vse kaže, da je bilo na včerajšnji seji vrhovnega sveta sklenjeno, nuditi vso možno pomoč Finski v njenem odporu proti sovjetskim vojskam, a istočasno pripraviti vse potrebno za motnost direktnega konflikta s Sovjetsko unijo.
Po informacijah iz francoskih političnih krogov je bilo sklepanje olajšano, ker so izkustva iz finske vojne pokazala, da sovjetska vojska niti v tehničnem, niti v organizacijskem, niti v moralnem oziru ne predstavlja one sile, ki bi odgovarjala njeni številčnosti. Obramba Finske se zato ne presoja več tako optimistično, kakor spočetka. Računati je, da bodo morda že v prihodnjih dneh storjeni z angleške in francoske strani koraki, ki naj položaj do kraja razčistijo. Nesporno je treba računati z možnostjo vojnega stanja zapadnih velesil tudi s Sovjetsko unijo. Nedvomno je bfl za ta primer odobren velikopotezen strateški načrt, ki ne računa samo z akcijo na severu, temveč bi morda imel svoje težr-šče na jngovzhodu ob črnem morjn. Znano je, da je v Siriji zbrana pod poveljstvom &a in tudi turška armada Je v vojnem generala Weyganda velika zavezniška voj-stanju.
V francoskih in angleških krogih se vedno bolj uveljavlja prepričanje, da sovjetska vojska, kateri se upirajo finske čete panekje v razmerju 1 : 20, ni polnovredna,
ko varnostnega pasu. Z britanske strani trdijo, da je »Admiral Spee« potopil dve britanski trgovski ladji nedaleč od mesta, kjer se je bitka začela, vsekakor še v varnostni coni. S tem je dana osnova za nujnost, tako trdijo na britanski strani, da se izvrši napad na sovražno bojno ladjo takoj na mestu. Ali z drugimi besedami: Tudi če bi bili na francosko-angleški strani pripravljeni odložiti načelno stališče, pa tako rekoč praktično tolerirati panamsko stališče, jim je taka politika nemogoča, dokler ni urejena in zasrigu-rana učinkovita kontrola v ameriški varnostni coni, ki naj nudi zaščito trgovskim ladjam.
Spričo tolikih načelnih in praktičnih razlik v naziranju in v materialnem stanju ne bo tako lahko spraviti v sklad stališč ameriških nevtralcevin v vorjno zapletenih evropskih sil. Zato ni čudno, da vlada zelo veliko zanimanje za ameriški protest, osobito pa za predloge, s katerimi bodo ameriške republike poskusile preprečiti ponovitev podobnih incidentov v bodoče.
da so povrh politične razmere v Rusiji težavne in da bi pri težjih vojaških neuspehih sovjetske vojske mogle nastati posledice, ki bi iz osnove spremenile položaj na evropskem vzhodu.
Kakor se zatrjuje je francoski ministrski predsednik na seji vrhovnega vojnega sveta napovedal rekonstrukcijo francoske vlade, ki naj še bolj poudari polno nacionalno solidarnost francoskega naroda. Verjetno bodo v vlado vstopili tudi socialisti. Daladier sam bo ali izročil vojni resor, ki ga sedaj upravlja, možu svojega zaupanja ter ostal predsednik, ali pa bo oddal predsedništvo vlade in zadržal vodstvo vojaških zadev kot minister narodne obrambe.
Z energičnimi akcijami je bila v Franciji zatrta komunistična podtalna akcija in francoska vlada beleži polen uspeh svojih protiboljševiških ukrepov, a kar je važnejše, popoln preobrat v mišljenju dosedanjih pristašev komunistične ideologije.
Na seji Vrhovnega sveta je podal maršal Gamelin poročilo o vojaški situacij* obeh zaveznikov v tem smislu, da je njihov strateški položaj na kopnem na morju in v zraku absolutno nadmočen in da so vojna, obrambna in napadalna sredstva v stalnem porastu. Zlasti smatra za-
j vezniško vrhovno vojno vodstvo, da je z zadnjimi dogodki na morju potrjeno popolno gospodstvo zavezniških brodovij nao morjem, dogodki v zraku pa so pokazali, da zavezniška bojna in obrambna letala nadkriljujejo ne samo po svoji tehnični sposobnostih, temveč tudi že po številu zračne oborožene sile nasprotnika.
Chamberlainov povra-tek v London
London, 20. dec. a (Reuter.) Ministrski predsednik Chamberlain se je včeraj popoldne z letalom vrnil v London. Angleški radijski družbi je dal na gramofonski plošči izjavo, v kateri se nadvse pohvalno izraža o vsem, kar je videl ob priliki svojega večdnevnega obiska na fronti.
Današnji angleški listi pišejo, da zavezniški vrhovni vojni svet na svoji včerajšnji seji v Franciji ni razpravljal samo o vprašanjih, ki se nanašajo na vodstvo vojne, marveč tudi o stališču ki naj ga zavzameta obe zapadni velesili napram Rusiji in o načinu najuspešnejše pomoči za Finsko. »Daily Telegraph« piše. da bosta Anglija in Francija skušali materialno in moralno
vplivati na vzhodno Evropo, da okrepita
svoje pozicije. V tem trenutku ni mogoče še ničesar izvedeti o podrobnostih teh sklepov, toda dolga posvetovanja dajejo slutiti, da gre za povečanje diplomatske aktivnosti Anglije in Francije.
Admiral Darlan v Londona
London, 20. dec. s. (Havas). Vrhovni povelj« k francoske mornarice admiral Darlan je dospel danes v London,
Francoski tisk za prekinitev odnošajev z Moskvo
Pariz, 20. dec. o. Vodilni francoski listi, med njimi tudi »Matin«, zahtevajo danes od vlade, naj izroči sovjetskemu veleposlaniku potne liste, da na ta način onemogoči nadaljnje financiranje komunistične propagande v Franciji Listi trdijo, da sovjetsko veleposlaništvo po svojih agentil* organizira francoske komunistične agitatorje in preko njih širi defetizem. Zadnje dni so oblasti v pariških predmestjih in nekaterih industrijskih krajih aretirale 'eč sto komunistov, ki so širili komunistično propagando in se zavzemali za ilegalno obnovo komunističnih organizacij.
Nesrečen dan nemške mornarica
Nemci sami potopili svoj tretji največji potniški parnik »Columbus«
in izgubili tudi dve podmornici
Washington, 20. decembra, s. (Associated Press) Nemško trgovinsko mornarico je zadela v torek največja nesreča v sedanji vojni. Izgubila je namreč veliki pot niški parnik »Columbus«, last družb*. Hamburg - Amerika Linie (Hapag). »Columbus« je bil za »Bremenom« in »Evropo« tretji največji nemški potniški parnik in so ga Nemci sami zažgali, da ne bi prišel Angležem v roke.
»Columbus« se je ob izbruhu vojne med Nemčijo, Anglijo in Francijo zatekel v mehiško pristanišče Veracruz, kjer je ostal do preteklega četrtka. V sredo se je nepričakovano oskrbel s kurivom in živežem za 40 dni ter je vkrcal tudi okrog 20.000 sodov petroleja. V četrtek je nenadoma odplu iz Veracruza z ladijskimi listinami, vidiranimi za Oslo. čim je prispel v ameriške teritorialne vode, so ga spremljale ameriške vojne ladje. Prišedši na odprto morje, je krenil proti Bermudskim otokom, kjer pa so že čakali nanj angleški rušilci, da bi ga zaplenili.
Približno 300 milj od obale ameriške države Virginije je neka angleška vojna ladja izstrelila proti »Columbusn« svarilni strel. Ko je kapitan »Columbusa« nvidel, da je vsak beg nemogoč, je ukazal mornarjem, naj ladjo zažgo, ter se nato vkrcajo v rešilne čolne, kar se je tndl zgodilo. 579 članov posadke je rešila ameriška križarka »Tuskalusa«, med njimi 9 žensk. Dva člana posadke pogrešajo.
Ameriška križarka »Tuskalusa« je s posadko in rešenimi potniki na potu v New York. Rooseveltov tajnik Early je izjavil, da bo nemškim mornarjem dovoljeno v Zedinjenih državah 60 dnevno bivanje, ako se izkaže, da so sodelovali v kaki vojaški pomorski akciji, pa bodo do konca vojna internirani.
Po zadnjih poročilih je »CoTumbns« gorel do jutra, nakar se je potopil. Parnik je bil 236 m dolg in 25 m širok ter je imel 32.581 regist. ton. Sprejel je lahko nad 2000 potn'kov. Vozil je večinoma na progah med Nemčijo in Ameriko.
Odkar je vojna, so Nemci sami potonili že 23 svojih potniških in tovornih ladij, da ne bi nrišle sovražnikom v roke. Njihova tonaža je znašala skunno 139 408 ton. Angleške in francoske vojne ladje pa so doslej zaplenile 19 nemških potniških in tovornih ladij s celotno tonažo 88.218 ton.
Kje se je »Columbus"
pogreznil v morje
Washlngton, 20. dec. z. (Reuter) Nemški parnik »Columbus« se je potopil, kakor je sedaj uradno ugotovljeno, na 38.1 severne širine in 46.41 zapadne dolžine, to je 420 milj od New Torka. Vsi parniki, ki plovejo na morju, so bili brezžično obveščeni, da pogrešajo še dva rešilna, čolna ln naproše-nl, da ju iščejo.
»United Press« poroča, da je izseljenlški komisar v Washingtonu izjavil, da bo s posadko »Columbusa« postopal enako kakor je svoječasno s posadko »Mauritanije«. Ce se dokaže, da med posadko nI vojnih mornarjev, bo oficirjem in moštvu dovoljeno 60-dnevno bivanje v Ameriki. Po tem roku se morajo izseliti.
Petrolejsld sodi za nemške podmornice
Montevideo, 20. dec. z. Kakor se naknadno doznava, je bilo na potopljenem nemškem parniku »Columbusu« natovor-jenih nad 10.000 parov čevljev za nemško vojsko, ki jih je nemška vlada nakupila v Mehiki. Razen tega so bile natovorjene večje količine petroleja v sodih, ki jih je »Columbus« odmetaval spotoma v namenu, da na ta način oskrbi nemške podmornice, ki operirajo na Atlantiku, s potrebnimi pogonskimi sredstvi. Nemški tiskovni ataše pri poslaništvu v Montevideu je to sicer demantiral, vendar pa so razne
ameriške ladje zajele na odprtem morju večje število od »Columbusa« odvrženih petrolej skih sodov.
Francozi potopili spet dve podmornici
Pariz, 20. dec. s. (Reuter.) Uradno javljajo, da je francoska mornarica potopila zopet dve nemški podmornici. Eno od njih je potopil rušilec »Sirokko«, ki je s ten. uničil ie tretjo nemško podmornico.
Nemška križarka »Blucher" hudo poškodovana
Curih, 20. dec. o. »Neue Ziirchar Zd-tung« objavlja poročilo svojega berlinskega dopisnika, ki pravi, da tam potrjujejo sedaj, da je bila nemška križarka »Blttcher« hudo poškodovana od angleškega torpeda.
Nemški napadi na angleške ribiške ladje
London, 20. dec. s. (Reuter.) V zvezi z napadi nemških letal na angleške ribiške ladje objavlja danes nemški radio, da so Nemci zadnje dni potopili 23 angleških pa-trolnih ladij ob angleški obali. Ta trditev je popolnoma netočna. Predvsem ni bila vse zadnje dni potopljena nobena edini ca
angleške vojne mornarice in tudi noben patrolni čoln. Vsi napadi nemških letal so bili izvršeni samo na angleške ribiške ladje, ki nimajo nobenega obrambnega orožja, pa tudi izmed teh jih je bilo zadnje dni potopljenih samo 6.
Najnovejša žrtev napadov nemških letal je ,Trinity', ki je bila včeraj potopljena 120 km od škotske obale. Neka danska ribiška ladja, ki se je nahajala ob napadu v bližini, je sprejela na krov 8 članov ter jih izkrcala na Danskem. En član posadke je bil pri napadu ubit, drugi pa težko ranjen ter je pozneje tudi umrl. Danski ribiči pripovedujejo, da se je nemško letalo ponovno spustilo prav nizko nad angleško ribiško ladjo ter jo obmetavalo.z bombami in obstreljevalo s strojnicami. Angleški ribiči so se med tem poskrili v notraniost ladje ter so se rešili v rešilne čolne šele, ko je bomba ladjo razdejala.
Nemci priznajo, da „Ark Royal" ni bil potopljen
London, 20. dec. s. (Reuter). Nemška agencija Transocean je te dni objavil« vest iz Rio de Janeira, da je tja dospela angleška matična ladja za letala »Ark Roy-al«. S tem je bilo z nemške strani prvič potrjeno, da »Ark Royal« ni bil potopljen, kakor je več mescev skušala to dokazati nemška propaganda.
Kapitan Langsdorf
izvršil samomor
Ostanki oklopnice »Admiral Graf Spee" so še vedno
v plamenih
Buenos Alres, 20. dec. s. (Reuter) Kapitan potopljene nemške oklopnice »Admiral Graf Spee«, Heinz Langsdorf se je danes ponoči v svoji sobi c revolverjem ustrelil. V poslovilnem pismu, ld ga je zapustil, pravi, da hoče deliti usodo svoje ladje. Odlagal je samomor toliko časa, dokler nI Ul siguren ca usodo svojih oficirjev ln moštva.
Po vesteh pariškega radia je Langsdorf Izvršil samomor danes popoldne.
Argentinsko mornariško ministrstvo je v posebnem komunikeju potrdilo vest o samomoru poveljnika nemške oklopnice »Admiral Graf Spee«. Tudi nemški poslanik v Buenos Alresu je o tem obvestil zunanjega ministra Cantilla.
London, 20. dec. s. (Reuter). Po poročilih iz Buenos Airesa je bilo truplo kapitana nemške oklopnice »Admiral Graf Spee« prepeljano v argentinski mornariški arzena! in položeno tam na častni oder.
V angleških uradnih krogih ob smrti kapitana Langsdorfa spominjajo, da je kapitan v opisu pomorske bitke « angleškimi voznimi ladjami nekaj dni pred smrtjo naglasll spretnost in drznost, ki so jo pokazali angleški mornarji v bitki. Neki nemški mornar, ki so ga Angleži zajeli, Je izjavil, da po takih bitkah prenehajo vsa osebna sovraštva.
London, 20. dec. s. (Reuter) Argentinski radio je davi objavil, da so blH zjutraj ostanki oklopnice »Admiral Graf Spee« ie vedno v plamenih.
Urugvajsld parlament odobril stališče vlade
Montevideo, 20. decembra. AA. (Havas) Urugvajskl parlament je vzel na znanje ekspoze zunanjega ministra Guanla ln v celoti odobril stališče, ki ga je zavzela urugvajska vlada. V svojem govoru je minister Guanl navedel razloge, zakaj urugvajska vlada nI hotela podaljšati dovoljenja nemški oklopoid »Admiral Graf Sjpe«,
da sme ostati v Montevideu. Minister je parlamentu sporočil, da pripravlja urugvajska vlada odgovor na nemški protest. Obenem proučuje urugvajska vlada kršitev nevtralnega pasu po vojskujočih se strankah.
Nemčija bo prekinila odnošaje z Urugvajem ?
London, 20. dec. p. »Daily Telegraph« poroča preko Danske iz Berlina, da je nemška vlada že vložila protest pri urugvajskl vladi, češ, da je s prekratko odrejenim rokom za zadržanje nemške oklopnice »Graf Spee« sokriva propasti te najponosnejše nemške vojne ladje. List poroča, da bo v zvezi s tem nemška vlada prekinila diplomatske odnošaje z Urugvajem.
Beg nemške ladje
v ameriško luko
New Torfc, 20. dec. s. (Associated Press) Nemška petrolejska ladja »Arauca« (4300 tem) se je zatekla v ameriško pristanišče Everglades na polotoku Floridi. Javila je, da jo je zasledovala angleška vojna ladja, ki jo je ' otela zajeti ter je tik ob meji ameriških teritorialnih voda izstrelila proti njej svarilni strel. Ista angleška vojna ladja je sedaj zasidrana nekaj nad 3 milje od obale izven meje teritorialnih vodA.
Predsednik Roosevelt je bil o dogodka Informiran ter je odredil preiskavo.
4 Albanci — člani
italijanskega senata
Bfan, 20. dec. br. Senat je imel dsne« svojo drugo sejo v sedanjem izrednem zasedanju. Na seji so bit zapriseženi 4 novi albanski senatorji, med njimi t^p albanski ministrski predsednik VettezL Pozneje je albanske senatorje sprejel tu> 41 MrUllffpM"^.
SOVJETSKE TEŽKOČE NA FINSKEM
Sovjetske vojske kljub najhujšim naporom še vedno ne morejo izvo je-vatl nobenih odložilnih uspehov na finskih frontah
Oslo, 20. dec. j. (Norske Telegrambyro) Poročila o razvoju vojaških operacij na posameznih finskih frontnih odsekih so sicer precej identična kar se tiče položaja na karelski ožini in v vzhodni Kareliji, zelo pa si nasprotujejo v opisovanju položaja na severnem bojišču. Na karelski ožini so ostale postojanke zadnje dni več ali manj nespremenjene, vsi znaki pa kažejo, da bodo spričo silnih napadov, ki so jih pričele včeraj sovjetske čete na Mannerfceimovo črto, Finci nekatere postojanke izpraznili in se umaknili nekoliko proti severu, kjer že z vso naglico grade novo utrdbeno črto.
V	vzhodni Kareliji je sovjetska ofenziva v zastoju, dočim so severno od Ladoškega jezera sovjetske čete po težkem porazu, ki so ga utrpele pri Tolvajarviju, celo v de-fenzivi, ter šele zbirajo nove čete in pod-vzemajo potrebne prcgrupacije za ponovni sunek.
Na severnem bojišču se sovjetska ofenziva nadaljuje z nezmanjšano silo. Sovjetski napadi trajajo tu neprestano že deseti dan in je gotovo, da 30 sovjetske čete prodrle precej daleč proti jugu, dasl si sovjetska in finska uradna poročila o dosedanjih rezultatih zelo nasprotujejo. Dočim trdijo poročila iz Leningrada, da so sovjetske čete že približno 100 km južno od Pečenge. ter vedo nekateri viri celo povedati, da so dosegle že celo finsko-norveško mejo tn jo okupirale v dolžini 300 km. pa Finci vst te vesti odločno zanikajo ter priznavajo samo malenkostno nazadovanje pri kraju Salla in jezeru Kuolva.
Dejstvo je, da so bili vse minule dneve najbolj krvavi boji pri Salli in da je tu sovjetska armada prodirala v dveh smereh: od severa proti kraju Savekoski z namenom, da bi Fincem preprečila umik od Sal-le, ter od vzhoda v smeri proti Kemijarvi-ju, da bi čimprej dosegla železnico v Tor-neo. Sovjetska armada je v svojem prodiranju v teh dveh smereh uporabila vse razpoložljivo orožje ter je sedaj uvrstila v boj celo novo, tako zvane amfibijske tanke, kl se lahko gibljejo prav tako na kopnem, kakor na vodi. Tudi Finci so postavili tu v defrnzivo najboljše orožje in uporabljajo proti tankom neko povsem novo vrsto to-pev, katerih projektili imajo izredno pro-be jno silo. Izgube ruskih tankov so zelo velike, vendar pa Fincem doslej ni uspelo zaustaviti prodiranje sovjetskih motoriziranih odredov.
Nepotrjene vesti Javljajo, da so sovjetske čete danes že dosegle Kemijarvi, s čeme- bi bil seveda zelo ogrožen položaj središča severne Finske Rovanierruja.
V	Finskem zalivu je sovjetska križarka »Oktjabrska revolucija« ali pa njena sestrska ladja »Marat« obstreljevala finske obalne pozicije v Koivisto. Vest, da je bila ena teh križark od Fincev kasneje torpedi-rana in potopljena, se službeno ne potrjuje.
Letalstvo je bilo danes manj aktivno kakor včeraj. V zgodnjih dopoldanskih, urah je bil dan letalski alarm v Helsinkih, vendar pa Finci ne poročajo, da bi bila sovjetska letala vobče dosnela nad finsko prestolnico, ali da bi bila kje drugje metala bombe. O včerajšnjih zračnih napadih na Helsinke ln druga mesta ob finski obali poročajo dodatno, da je pri napadu sodelovalo 65 letal leningrajske letalske baze ter 25 letal z rajnih letalskih baz v Baltiškem morju. V celoti so našteli 66 zadetkov od sovjetskih bomb.
Moskva, 20. dec. br. Štab leningrajskega vojnega okrožja je davi objavil vojno poročilo, v katerem pravi, da je bi'lo včeraj na vseh frontah mnogo delovanja iz-vidniških oddelkov, manjših spopadov in topovskega streljanja. Sovjetska letala so v spopadih z nasprotnikom sestrelila 12 sovražnih letal. Eno od sovjetskih letalse ni vrnilo na svoje letališče. Sovjetske pomorske sile so uspešno obstreljevale sovražne obalne baterije na otoku Bjerko.
napadi
Stockholm, 20. dec z. Izgleda, da hoče sovjetska armada do četrtka, to je do Stalinovega rojstnega dne, doseči vsaj en večji uspeh. Kljub velikim izgubam na ljudeh in materialu so sovjetske čete izvršile danes tri nove dosedaj največje napade. Na karelski ožini so prešle, ojačene z močnimi tankovskimi oddelki, po triurni topniški pripravi v napad, ki pa je bil odbit z velikimi izgubami za napadalca. Tudi na severnovzhodni fronti ne.štedijo žrtev in so ves dan napadali. Uspeh pa je bil minimalen. Te borbe, pri katerih so se menjavali sovjetski napadi in finski protinapadi, še niso prinesle nobene odločitve. Spričo dva do trikratne nadmoči so sovjetske čete na srednji finski fronti nekoliko napredovale. Pri tem napadu je sodelovalo 12 000 mož in veliko število najmodernejših tankov. Finske čete so se v redu umaknile za več kilometrov.
Že 59 sovjetskih
letal sestreljenih
Stockholm, 20. dec. br. Današnji listi poročajo, da je pri včerajšnjih letalskih napadih na južne in jugozapadne finske kraje sodelovalo skupno 85 sovjetskih letal. Odvrgla so po dosedanjih ugotovitvah 66 bomb, ki pa so povzročile le malo škode. Listi poročajo nadalje, da je bilo vsega skupaj sestreljenih 20 letal. Potemtakem naj bi izgube sovjetskega letalstva znašale že 59 aparatov.
Sovjetska vojška
v finski lači
Helshi^l, 20. dec. j. (Fintelag) Finski dnevnik j>San<>mat«, ki se bavi v daljšefr članku s sedanjimi izkušnjami iz rusko finske vojne, podčrtava, da je bfl dose danji potek operacij na vseh frontah za vojaške opazovalce tujih držav izredno instrukt:ven. V prvi vrsti se je pokaralo, kaj sovjetska armada ki je bila za ves svet 20 let popolna zagonetka. v resnici zna in premore. Po sovje^dh v*'rih je veljala sovjetska armada- za nepre-
magljivo, naziranje, ki ga bo treba sedaj pač primerno korigirati. Do vpada na Finsko sovjetska armada ni imela prave prilke, pokazati svoje resnične udarne sile. Pri srečanja s finsko armado jo je zdaj lahko v polni meri pokazala. Ust pristavlja na kraju, da pač ostane neizbrisno dejstvo, da se finsika vojska sedaj že 20 dni uspešno meri s sovjetsko vojsko, ki je sestavljena iz vseh vrst orožja :n iz ljudi, ki pripadajo vsem pokraj'nam Sovjetske unije. Izkušnje iz tega dvoboja bodo nedvomno temeljito izpremenile mnenje o sovjetski armadi, kakrSno vlada V drugih državah.
Talvela — finski funak
Helsinki, 20. decembra. AA. (Havas). Polkovnik Pavo Talvela je povišan v generala. General Talvela se je s svojim polkom 11 dni neprenehoma vojskoval proti močnejšemu sovražniku in se mu je posrečilo ne samo obdržati svoje postojanke ampak tudi sovražniku prizadejati velike izgube. Razen tega so oddelki, ki jim je poveljeval, zaplenili precejšnje število tankov. Talvela in njegov polk se je odlikoval v bojih pri TolvajaervL
Junaški «»dvig
finskega letalca
Kodanj, 20. dec. o. Tukajšnji listi poročajo o junaškem podvigu finskega letalca. Finci so zajeli le malo poškodovan sovjetski bombnik. Hitro so ga popravili in neki finski pilot je s tem bombnikom vzletel in se pridružil eskadrilji sovjetskih bombnikov, ki so se po izvršenem bombardiranju vračali na svoje oporišče. Sovjeti niso opazili nič sumljivega in so bili prepričani, da je to njihovo letalo, ki se vrača s svojega poleta. Ko so sovjetski bombniki že pristali, je finski pilot zmetal na sovjetsko letalsko oporišče vse bombe, ki jih je imel na krovu ter je sovjetsko oporišče z vsemi letali docela razdejal. Nepoškodovan se je vrnil na Finsko stran, dočim sj sovjeti sprva nenadnega bombardiranja s strani lastnega letala niso znali raztolmačiti.
Letalski alarm v Helsinkih
Helsinki, 20. dec. s. (Reuter). V Helsin-k h je bil danes dotpoJdne dan zopet letalski alarm. Sovražna letala pa se sploh niso pojavila nad mestom.
»ten odjfior Fincev
Helsinki, 20. dec. AA. (Štefani). Po zadnjih poročilih se Finci še dalje trdovratno upirajo med P tkajaervijem. in Ke-mijaervijem. Silen mraz delno ovira vojaške operacije in predstavlja predvsem veliko ov'ro za ruske motorizirane oddelke. Zaradi hudega mraza so zamrzn.li številni motorji in so bile sovjetske čete prisiljene na tem delu bojišča zapustiti 200 tankov. Na osrednjem bojišču pri Soumisalm ju je sovjetski napad ustavljen. Med Muona-jaervijem in Kolajaervijem so divjali srditi artiler jski boji.
Kaj |e x ©Mopn^co »Oktjabrska revolucija"
Helsinki, 20. decembra. AA. (Havas). Čeprav se še zmerom širijo glasovi, da je neka finska obrežna baterija potopila sovjetsko oklopnico »Oktjabrska revolucija«,
v finskih uradnih krogih te vesti ne potrjujejo. Finska cenzura jo je pustila samo kot nepotrjeno informacijo. V pojasnilu pravijo, da so Finci morali uporabiti veLiko lokavost, da so oklopnico primamili čim bliže k obali, nato pa jo obsuli s topniškim ognjem in potopih.
Helsinki, 20. decembra. AA. (Reuter). Finski uradni kroga ne potrjujejo ve6ti, da je bila včeraj potopljena ena sovjetska vojna ladja.
Na norveškem ozemlju
Stockholm, 20. dec. p. (Havas). Po poročilih z norveške meje je oddelek sovjetskih tankov, ki je prodiral iz Pečenge proti norveški meji, prekoračil mejo in zašel na norveško ozemlje. Norveška obmejna straža je morala uporabiti orožje, da je preprečila nadaljnjo kršitev državne meje. Norveška vlada bo zaradi tega vložila oster protest pri sovjetski vladi v Moskvi. Splošno prevladuje prepričanje, da gre pri tem za namerno izzivanje obmejnih incidentov s strani Sovjetske unije.
Koncentracijska taborišča tudi na Finskem
Helsinki, 20. decembra. A K. (DNB). Predsednik finske republike je objavil nov odlok, s katerim se pooblašča vlada, da izvede nekatere omejitve osebne svobode državljanov za časa vojne. Sumljive osebe morejo biti po tem odloku prisiljene, da spremene svoje bivališče, lahko pa jih tudi internirajo, dokler bo trajala vojna.
$e en letnik vpoklican na Finskem
Helsinki, 20. decembra. AA (DNB) Finsko vojno ministrstvo je poklicalo pod zastavo letnik 1899.
Angleška letala za Finsko
Kodanj, 20. decembra. AA. (DNB) v diplomatskih krogih so izjavili v torek, da sta na poti dve britanski ladji z letali za Finsko. Število letal in kraj. kjer jih name ravajo izkrcati, nista znani.
ždanov v nemilosti
Kodanj, 20. decembra. AA. (Havas) Na Finskem krožijo glasovi, da je Zdanov, Sta linova desna roka, padel v nemilost, ker mu je svetoval, naj se začne sovjetski napad na Finsko v času, ki je zelo neugoden, m brez zadostnih vojaških priprav.
Sabotaža v sovjetski
vojni industriji
Moskva, 20. dec. o. Moskovski radio je snoči objavil senzacionalno poročilo, ki po trjuje vesti, ki se zadnje dni širijo o razme^ rah v Sovjetski uniji. Govornik je namreč nagla:al, da se mora komunistična stranka osvoboditi vseh protirevolucionarnih teo dene. Sabotaža v podjetjih, ki so važna za državno obrambo, mora prenehati. Temu škandaloznemu početju trockistov se mo ra z vsemi sredstvi napraviti kone^, ker so to v resnici pomočniki Mannerheima. Sov jeti po deželi in v mestih so premalo previ dni pri sprejemanju novih članov v stran ko in na ta način se je mnogo trockistov vtihotapilo v komunistične vrste, kjer so si znali priboriti celo najbolj zaupna mesta Pravi komunisti morajo biti sedaj skrajno čuječi, da ne bodo trockistični saboterji pa dli sovjetom na Finskem v hrbet
Naša poročita po polnoči :
Goring — Mentrop
Po švicarskih vesteh fo nastala med odločilnimi čini-telji v Nemčiji zaradi zveze s Sovjetsko Rusijo velika
nesoglasja
Bern, 20. dec. z. »Berner Bundc poroča, da prihaja vedno bolj do izraza opozicija maršala Goringa proti zunanjemu ministru Ribbentropu. Goring ima na svoji strani tudi generaltteto. Bibbentropa dolže, da je zapeljal Hitlerja k sklenitvi zavezništva z boljševizmom. Zlasti general Reichenau je prav posebno nezadovoljen s sedanjo nem-ško-rusko politiko. Maršal Goring je tudi preprečil odločnejši nastop proti tako zvani črni fronti, češ da bi vsaka reakcija rodila nasproten uspeh. Baš zaradi tega je tudi ustavljen proces zaradi monakovskega atentata.
Včerajšnji posvet kancelarja Hitlerja s vrhovnimi vojaškimi poveljniki je bil v zvezi z nezadovoljstvom zaradi zavezništva Nemčije s Sovjetsko Rusijo.
Nemško-so vj etska
gospodarska pogajanja
Stockholm, 20. dec. z. Nemško-sovjetska gospodarska pogajanja, ki so rodila doslej le delne uspehe, so so stopila sedaj v odločilni stadij. Nevtralni gospodarski strokovnjaki so prepričani, da Nemčija ne bo dosegla zaželenega cilja, ker je spričo stanja organizacije sovjetskega gospodarstva, in spričo povečanih lastnih potreb zaradi vojne na Finskem docela izključeno, da bi mogla Sovjetska Rusija izvažati v Nemčijo vojne potrebščine in sirovine, ki jih sama nujno potrebuje.
★
Odnosi med Tiu&ljo in Sovjetsko Kmjo
Ankara, 20. dec. p. Turško zunanje ministrstvo dem antira vesti o poslabšanju odnošajev med Turčijo in Sovjetsko Rusijo. Vesti o koncentraciji turških čet in o snovanju angleško-francoske armade na Bližnjem vzhodu označuje uradna objava turškega zunanjega ministrstva za deplasira-no. Komunike naglaša, da so odnošaji med Turčijo in Sovjetsko Rusijo ne glede na neuspeh pogajanj, ki so se svoječasno vodila v Moskvi, prijateljski ln ni nobenega vzroka za kakršnakoli nasprotstva. Obisk, ki ga je napravil predsednik turške republike v obmejnih krajih, ni v nobeni zvezi z mednarodnimi odnošaji Turčije z njenimi sosedi.
/arnostni ukrepi
ob madžarski meji
Budimpešta, 20. dec. z. Zaradi nedavnega uidenta na madžarsko sovjetski meji so madžarske oblasti Izdale nekatere vojašk« varnostne ukrepe Moskovski radio se zara di tega zelo razburja in naglaša, da so ti ukrepi docela odveč, ker želi Sovjetska Ru sija živeti z Madžarsko v dobrih sosedstve-nih odnošajih. Zato so neprestane obhodnice na meji in gradnja utrdb brez smisla: V madžarskih političnih krogih pa opozarjajo na to. da ne gre za nikake izredne varnostne ukrepe in da je razburjenje moskovskega radia nerazumljivo.
Hlmmlcrjeva misija
v Rimu
Rhn, 20. dec. j. (Havas). Danes je pri--jjel semkaj šef nemške tajne policije Hmmler. Njegov prihod ie vzbudil v italijanskih političnih krogih veliko pozornost in se na splošno zdi, da je vodja raj-
ha poveril Hnrarilerju važno misijo » predsednika italijanske vlade Mussoiinja. V političnih krogih ugibajo, če ni Himm-lerjev prihod v zvezi z nadaljevanjem razgovorov, ki Jih je Hiramler pričel pred tedni o priliki svojega poeeta v Mdaau-Himmler js tedaj prišel v Milan v zadevi izselitve nemške narodne manjšine ia Zgornje Ad"že, kakor tudi zaradi velikega števila primerov begunstva bvšlh avstrijskih državljanov v Italijo. Verjetno je tudi, da kna Himmrrier naflogo pripraviti teren za osebni sestanek med vodjo rajha Hitlerjem in italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem.
Večerno francosko
vojno poročilo
Pariz, 20. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 216. vojno poročilo:
Na zapadni fronti danes nI bilo nlkaklh pomembnejših dogodkov.
Chamberlain v avdienci
London, 30. dec. br. Ministrski predsednik Chamberlain je bil danes v avdienci pri kralju, kateremu je poročal o svojem inšpekcijskem potovanju v vzhodni Franciji in o sklepih vrhovnega vojnega sveta.
Kemška špifonaža v Belgiji
Curih, 20. dec. z. »St. Gallener Tagbiatt« poroča, da so v Belgiji prišli na sled široko razpredeni nemški špijonažni organizaciji. Deset nemških agentov je bilo aretiranih. Zaplenili so tud tajno radijsko oddajno postajo, mnogo zemljevidov ln razne risbe vojaških utrdb.
Hitler ogfotoval
na francosko fronto
Berln, 20. dec. p. Kancelar Hitler je danes odpotoval iz Berlina ter se podal na zapadno fronto, kjer namerava prebiti boži&-ne praznike.
Nemško uradco poročilo o Langsdorfovem samomoru
Buenos Aires, 20. dec. s. (Reuter.) Nemško poslaništvo je izdalo o samomoru kapitana Langsdorfa komunike, ki pravi: Poveljnik slavne križarke »Admiral Graf Spee« je preteklo noč prostovoljno žrtvoval svoje življenje za domovino.
Bl>kada in Italija
London, 20 dec. br. Zadnje dni so bila
..ed angleško in italijansko vlado po diklo-natski poti pogajanja glede izvajanja angleških blokadnih ukrepov. Kakor kaže,, je bil dosežen sporazum, s katerim so bile določene posebne izjeme za italijanske tovorne ladie. kl jih angleške kontrolne oblasti ne bodo tako pregledovale kakor ladje drugih držav. Nemčija bo lahko do neke mere izvažala svoje blago preko Italije.
Anglija in vgracanje pomoči Finski
London, 20. dec. br. Angleška vlada še ni odgovorila na okrožnico generalnega tajnika Društva narodov Avenola glede pomoči Finski v smislu sklepov Društva narodov. Angleški uradni krogi pa izjavljajo, da bo angleška vlada vsekakor že v kratkem pozitivno odgovorila na okrožnico. V ostalem je angleška vlada dovolila izvoz letal v Finsko.
Konferenca vseh vrhovnih poveljnikov nemške oborožene sile
Družba Alajzija Grebenška obsojena
Oba gla vna zločina ostaneta nepojasnjena
Berlin, 20. dec. r. Včeraj je bil pri kan-Ctlarju Hitlerju več ur trajajoč posvet vseh vrhovnih poveljnikov nemške oborožene sile z maršalom Goringom na čelu. Posvet je trajal več ur, vendar pa o njem ni bilo izdano nikako službeno poročilo. V javnosti je konferenca izzvala veliko pozornost.
Nemško In francosko vnjfto poročilo
Berlin, 20. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo:
Na več krajih zapadne fronte je uspelo našim izvidnlškim četam vdreti v sovražne postojanke. Pri tem je bilo ujetih več nasprotnikov.
Nemške letalske sile so v najtežjih okoliščinah izvršile več Izvldnlških poletov in napadov na pomorske cilje na Severnem morju. Po dosedanjih ugotovitvah so bile pri tem štiri lažje angleške vojne ladje z bombami uničene. Neko nemško izvidniško letalo je napadlo velik angleški hidroavion in ga sestrelilo.
V zadnjih treh dneh so nemSke letalske sile potopile 23 manjših ladij sovražnih stražnih formacij, med njim »Pearl«, »Se-renlty«, »Newcharles«, »Hydeplight«, »Ewe-ling Chlascllde« ln »Windon«. Izgube britanskih letalskih sli v spopadih 18. decembra so se po naknadnih ugotovitvah povečale za dve letali, tako da znašajo skupno 86 bojnih letal tipa »Vlckers-Wellington«.
Pariz, 20. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 015. vojno poročilo:
Na fronti nič omembe vrednega.
še o letalski bitki nad Helgolandom
Kodanj, 20. dec. j. (Havas). Tekom vče-"j njega dneva sta dve angleški bombni letali ponovno napadli nemško letalsko bazo : pri Bantumu in Hornomu, v bližini nenrko-j danske meje V obrambo se je dvignila vt-' sta nemških- lovskih letal, ki so začela obstreljevati angleška bombnika s strojnicami. Posadka obeh angleških letal ie odgovarjala z obrambnimi strojnicami in letalskimi topovi, ter krožila nad nemškima letalskima oporiščema, dokler nista zmetali vs.h bomb, 1 nakar sta odleteli proti zapadu.
London, 20. dec. s. (Reuter) Po zasUša-nju angleških letalcev je ugotovljeno, da je bilo v veliki letalski bitki nad Helgoland-skim zalivom predvčerajšnjim sestreljenih celo več nego 12 nemških letal. 6 izmed njih jih je bilo najnovejšega tipa »ME 110«.
V nasprotju z nemškimi trditvami je slej ko prej res, da se samo 7 angleških letal še ni vrnilo v svoja oporišča. Eno samo angleško letalo je v bitki sestrelilo 5 nem-ških letal. Angleško letalsko ministrstvo | ugotavlja, da 36 letal, kolikor pravijo \ Nemci, da so jih sestrelili, na angleški 1 strani sploh ni bilo. Nemška letala so bila v veliki premoči ter jih je bilo toliko, da se niti istočasno niso mogla približati angleškim letalom.
Novo angleško sredstvo proti letalskim napadom
London, 20. dec. s. (Reuter) Proti napadom nemških letal na Anglijo je bilo sedaj uvedeno novo obrambno sredstvo. Vzdolž obale je bilo razvrščenih več manjših ladij, ki dirigirajo balone, pritrjene na jeklenih žicah, slične, kakor jih uporabljajo za obrambo Londona.
Manjši spopadi na fronti
Pariz, 20. decembra. AA. (Havas) Včeraj je bil nekoliko živahnejši artilerijski dvoboj, razen tega pa so tu pa tam krl-žarile tudi patrole. Nemška pehota se je posebno udejstvovala na lorenskem bojišču. Nemški poskus, da bi izvedli napade na pomembne francoske postojanke, je bil takoj preprečen v samem začetku. Dvema nemškima patrolama se je posrečilo približati se francoskim postojankam, in je tako dvakrat prišlo do precej živahnega streljanja. V bojih na lorenskem bojišču se je na obeh straneh udejstvola po ena četa. Zaradi slabega vremena so letalci precej počivali. Bilo Je le nekaj ogledniških poletov in so nemški letalci leteli zelo visoko nad severnim in severozapadnim delom Francije.
Nemško odposlanstvo v Moskvi
Moskva, 20. dec. s. (Reuter). Semkaj je 'ospela nemška mišja, sestavljena iz uradnikov gospodarskega, poljedelskega in zu-njega mnistrstva.
Sovjetsko društvo za pospeševanje kulturnih stikov z in- <vrm je priredilo včeraj prvič sp '.'"ni .u Ja^t šer.iški kolo ni ji v Moskvi.	I
Celje. 20 decembra V Celju Je dva dni trajala razprava proti Alojziju Grebenšku in njegovi družbi, obtoženi nekaterih dvojnih roparskih umorov ter cele vrste drugih zločinov. Senatu je predsedoval s. o. s. g. dr. Franjo Farkaš, ki je nocoj ob 19.45 razglasil naslednjo sodbo:
Alojzij Grebenšek Je zaradi zločina po § 317, 318, 328 in 370 obsojen na dosmrtno robijo in na trajno izgubo častnih pravic, kakor tudi na plačilo odškodnine v znesku 26.050 din;
Avgust 2gank je obsojen na 10 let robi-je, na trajno izgubo častnih pravic ter na 6 660 din odškodnine:
Andrej 2gank je obsojen na 2 in pol leta robije ter na izgubo častnih pravic za isto dobo;
Pavel Arh je obsojen na 2 leti robije ter na izgubo častnih pravic za isto dobo.
Skupno morajo vsi obsojenci plačati ia
>dškcdnino 3.500 din.
Alojzij Grebenšek, Avgust 2gank in Arh pa so oproščeni obtožbe, da 90 umorili in oropali Franca Janšeta in njegovo ženo Julijana v vasi Seščah pri St. Pavlu pri Preboldu. Nadalje so Alojzij Grebenšek, Avgust Zgank, Pavel Arh in Julijana Ter-čičeva oproščeni obtožbe, da so umorili in oropali gostilničarja Antona Ocvirka in njegovo ženo Rozalijo v Medlogu pri Celju. Slednjič sta oproščena Alojzij Grebenšek in Avgust Zgank, da sta izvršila napad in vlom v trgovino Marka Vrane-šiča. v Grušovljah. Velika zločina v Šeščah in Medlogu ostaneta torej še nadalje nepojasnjena in to je glavna senzacija ob zaključku dvodnevne razprave proti varni družbi.
Mladi kraljevi gostje
Beograd, 20. dec. p. Srednješolci, ki so čez božične praznike gostje Nj. VeL kralja so si danes dopoldne ogledali muzej kneza Pavla in znamenitosti Beograda, nato pa so se odpeljali z avtobusi na Avalo, kjer so se poklonili na grobu Neznanega junaka in položili nanj tudi venec. Profesor Jovičič iz Skopi ja je imel pri tej priliki lep nagovor o borbah našega naroda za osvobojenje in zedinjenje. Z Avale so se odpeljali na Oplenac, kjer so se poklonili na grobu pokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja. Po ogledu kraljeve grobnice, so se vrnili na Avalo. kjer jim je bilo prirejeno kosila
čiščenje Zagreba
Zagreb, 20. dec. o. Zagrebška policija že več dni prireja sistematične racije po vsem mestu in okolici, da očisti za praznike mesto vseh kriminalnih tipov. Do sedaj je bilo aretiranih že nad 300 sumljivih oseb. Deloma so jih odpravHi v domovinske občine, deloma pa so jih zaradi raznih deKktov izročili sodišču. Organizirane so posebne patrole, v katerih so po dva detektiva, po dva člana Hrvatske zaščite in dva policijska stražnika.
Vzajemna zavarovalnica kupila palačo v Zagreba
Zagreb, 20. dec. o. Palačo na Zrinji-št. 17, v kateri je kavarna »Zagreb«, je ku
pila za 5,315.000 Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani. Kavarna »Zagreb« bo ostala ie nadalje, le del stanovanjskih prostorov bo preurejen za podružnico ljubljanske zavarovalnice.
Odlikovanja v gozdarski službi
Beograd, 20. dec. p. Na predlog ministra za šume in rudnike, so odlikovani z jugo-goslovensko krono IV. stopnje višji svetnik tega ministrstva inž. Ivan Rotar, z redom sv. Save III. stopnje, tajnik ministrstva inž. Joža Schneider, z redom Jugoslovenske krone V. stopnje računski inseptor direkcije šum v Ljubljani Julij Lavrenčič, z redom sv. Save V. stopnje pa knjigovodja in šef računovodstva šumske direkcije v Skopljn Anton Bratui.
Premestitve pri pošti
Beograd, 20. dec. p. Premeščeni so k pošti Črna pri Prevaljah Ernest Flajšman iz Trbovelj, k pošti Maribor L pa Anton Sever s pošte Maribor IL
Vremenska napoved
Zemunska: Na zajpadk/. polovici države in v severnih kraj-b nekoliko mrzieje. Oblačno % dežjem po vsej kraljevini. V gorskih predelih v srednjih in severooof nodnjfc krajih bo aaegfe