211. Številka. Ljubljana, v petek 14. septembra 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje In praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ograko deSeto sa vse leto 38 K., za pol leta 13 K, za Cetn teta tt K BO n, za jeden meaec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša pogtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, f3 ge dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12 Upravnlštvu naj se bls» t, j voli j o pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" tele Ton št. 34. — „Narodna Tiskarna- telefon st. 85. Volilni shod v Ribnici, dne 9. septembra 1900. Shod volilcev, ki ga je sklical dež. poslanec Višnikar v nedeljo popoludne v Ribnici, mu je dal sijajno zadoščenje za surove napade na Šusteršičevem katoliškem shodu pred 14 dnevi, in dela tudi vso čast narodni stranki. Udeležba, posebno kmetskih volilcev, je bila nepričakovano velika. Prostorna Arkotova dvorana in veranda sta bili natlačeni, mnogo ljudi je moralo poslušati na dvorišču pri oknih. Udeležba je bila gotova večja, kakor na katoliškem shodu ribniškem, in to brez posebne agitacije, kar se mora posebno uvaževati pri obče znanih hudih agitacijah za katoliške shode. Predsednikom se je izvolil gosp. dr. Schifirer, ki je prav spretno vodil zborovanje, njegovim namestnikom pa g. Matija Hočevar iz Vel. Lašč. še predno prične poročati poslanec, se oglasi učitelj Jaklič iz Dobrepolj, ki je pripeljal seboj kakih 14 dobro dresiranih „katoliških mož' z vidnim namenom, preprečiti ali vsaj po možnosti motiti zborovanje, ter pravi, da tukajšnji kraj ni primeren za volilni shod kmetskega poslanca. Jakličevi gardi se je pridružilo tudi par hujskačev iz Gorice •vasi, kateri so že na katoliškem shodu prodajali svojo katoliško surovost. Ta peščica razgrajalcev je napravila v sredi dvorane kare in razgrajala; le taktnosti poslanca, predsednika in narodnih volilcev se imajo ti razgrajalci zahvaliti, da niso frčali pri vratih in oknih na prosto. Učitelj Jaklič je pozabil, da je tudi dr. Susteršič sklical svoj shod v Ribnico, kjer je za farovškim zidom napadal nar. stranko, da je bil dalje tudi poslanec dr. Krek v ravno tisto dvorano sklical svoj shod, kakor poslanec Višnikar, in da je Ribnica središče okraja in najboj primeren kraj za taka zborovanja. Odločnemu odporu ogromne večine so se morali razgrajalci udati ter so proti koncu govora poslan-čevega čedalje bolj tihi postajali. Odlikoval se je baje najbolj dobrepoljski sirar. S tako zavednimi možmi katoliška stranka ne bode imponirala. Po pozdravu zbranih prične deželni posl. Višnikar, viharno pozdravljen, govoriti tako: častiti gospodje volilci! Kot vaš mnogoletni poslanec sem si štel v dol -nost vas sklicati na današnji shod. Posebno pa so me prisilili v to dogodki na katoliškem shodu v Ribnici danes štirinajst dni. (Ugovori med Jakličevo gardo.) Izrekam takoj, da ne mislim odgovarjati z jednakimi ljubeznivostmi, kakor sem jih slišal pri zadnjem shodu, da ni moj namen napadati in zabavljati, ampak da hočem stvarno in mirno poročati o svojem delovanju v deželnem zboru in o stranki, kateri pripadam. Moja želja je, da se današnje razprave vrše stvarno in dostojno. Pokažimo svojim protivnikom, da moremo tudi v boju ohraniti hladno kri, in da se znamo braniti dostojno. (Dobro.) Držeč se načela: „Da se resnica prav spozna, treba slišati, dva zvona", stopam pred vas samo z jedno prošnjo, to je, da me potrpežljivo poslušate, in potem odgovarjate in presojate moje delovanje in postopanje. (Katoliški zavedni možje v sredi dvorane opetovano motijo govornika, ogromna večina mu živahno pritrjuje in zahteva od iz-grednikov, da molče. Ko se hrup poleže, nadaljuje govornik z močnim poudarkom);-Možje! Jaz sem sodnik, pri meni se imavsakfalotpravicozagovarjati, mislim,da ni veliko, ako samo toliko pravice od vas zahtevam. Ako ste res zavedni možje, potrpite, da se po svoje opravičim na napade, potem pa nastopite in govorite, kar vam je drago. (Živahno pritrjevanje!) Obračam se posebno do tistih gospodov, kateri se ne strinjajo z mojo politiko. Vsi ne moremo biti jednih misli, že latinec pravi: „Quot capita, tot sensus" ali po naše: kolikor glav, toliko misli. Govornik prečita potem iz „Sloven-čevega" poročila (štev. 195) o katoliškem shodu v Ribnici dne 26. avgusta markan*-nejše zabavljice in, kakor „Slovenec" pravi, elementarne pojave ljudske nevolje. Liberalci vzdržujejo v zvezi z Nemci krivični volilni red in podpirajo nenravnost. Ko Jakličevci tudi pri teh citatih mrmrajo, nadaljuje govornik: Potrpite gospoda! Jaz navajam to, kar piše vaš list „Slovenec" o katoliškem shodu. Obžalujem le, da ni objavil tudi drugih ljubeznivosti, s katerimi je pital olikani dr. Susteršič narodno stranko. (Prav dobro!) Rekel je, da liberalno stranko, kakor nas imenuje dosledno, vodi zgolj samopaš-nost, da si žepe polnijo, da je med njimi največ goljufov, da se največ pravdajo itd. Ker se mi je takrat beseda odtegnila, sem primoran danes odgovarjati na te in-sulte in pojasniti stališče in razmerje strank v deželnem zbora. Kakor znano, obstoji deželni zbor iz 36 voljenih poslancev in iz knezoškofa ljubljanskega, ki je vsled tega dostojanstva član (virilist) dež. zbora in državnOzborske gospodske zbornice. V dež. zboru imamo tri stranke: katoliško narodno z 1-4 ozir. s škofom vred s 15 poslanci, napredno narodno z 11 in stranko veleposestnikov, katera ima z zastopnikom mesta Kočevja in trga Ribnice tudi 11 članov. Ako prištevamo g. knezoškofa, kateri se pa redko udeležuje zborovanja, je vseh članov 37, tako da znaša absolutna večina 19. Jasno je tedaj, da nima nobena stranka sama zase absolutne večine, še težavnejša je pa stvar, kadar je treba kvalificirane večine dveh tretjin glasov = 25 in V* navzočih-to je 28 poslancev. To je potrebno pr; spremembi volilnega reda. Ker imate obo narodni stranki samo 26 glasov, je zbornica nesklepčna, in prememba volilnega reda nemogoča, ako 11 nemških poslancev zapusti zbornico. Iz teh številk razvidite, da je nepošteno nam očitati, da mi vzdržujemo sedanji krivični volilni red in sedanje privilegije, katerih nismo mi ustanovili in jih tudi odpraviti ne moremo. „Slovenec" pravi, da sem popolnoma pozabil, da zahteva po splošni, direktni in tajni volilni pravici ni v židovskem smislu. Jaz pa pravim, da sta „Slovenec" in dr. Susteršič popolnoma pozabila ali pa nalašč zamolčala, da je deželni zbor po dne 28. jan. 1898. L sklenjenem volilnem redu (zakon z dne 5. novembra 1898. dež. zbor št. 40.) za deželnozborske volitve že uvel direktne in tajne volitve. Poročevalec o tem zakonu jo bil član narodne stranke, dr. Majaron, in nihče izmed na- rodne stranke ni ugovarjal tej premembi-Sprejeli smo, kar je bilo sploh mogoče doseči. Govornik konservativne stranke, kanonik Kalan, kakor tudi poročevalec, sta sicer izražala še daljnje želje, a priznala, da se za sedaj no morejo uresničiti. Gosp. kanonik Kalan je še prejšnje leto priznal v zbornici, da je bila večina njegovega kluba proti tajnim volitvam. Vi tedaj v prihodnje ne bodete več) volili volilnih mož, ampak direktno poslance in z glasovnicami. Volilni cenzus se je znižal na 4 gld„ ter je volilni kraj vsaka občina, katera šteje vsaj 500 prebivalcev. Za direktne in tajne volitve se tedaj ni treba več boriti, ker so že po zakonu vpeljane. Drugo vprašanje pa je, ako ste tudi za splošno in jednako volilno pravico, ali za to, da ima tisto volilno pravico vsak državljan, bodisi da plača kaj direktnega davka ali ne. Jaz dvomim, da so vsi pristaši nam protivne stranke za jednako volilno pravico, za katero se je izrekel dr. Susteršič na katoliškem shodu. Ako se jednaka volilna pravica izvede dosledno, bodete vi, gospodarji, imeli jednake pravice, kakor vaši hlapci in delavci in bodo tudi škofje vo? lili tako, kakor njihovi služabniki, izgubil* bodo sedanje privilegije ne samo liberalni, ampak tudi klerikalni veleposestniki in cerkveni dostojanstveniki, kateri uživajo v Avstriji velike predpravice. Jaz sicer ne dvomim, da pride enkrat do take volilne reforme, a mislim, da danes nismo še zreli za to. Uvedite na pr. na Ruskem danes konstitucijo s splošno jednako volilno pravico, in nastal bode kaos. Take pravice še težko prenaša kulturno tako visoko razvita država, kakor je Francoska. Jaz mislim, da se tudi v tem oziru ne da vse hkrati prelomiti, ampak da je bolje, ako se korakoma, a dosledno razvijamo in napredujemo. (Odobravanje.) V parlamentarnem življenju mora vsaka politična stranka, ako hoče kaj veljati in doseči, težiti po tem, da pride v večino, ker mora večina odločevati. Take zveze vidimo povsod in večkrat prav nenaravne. V državnem zboru so so že družili nemški in slovanski konserva- Prvi poskus. (Pred otvoritvijo umetniške razstave.) „Raztresene sem ude zbral." Jutri, v soboto opoludne se bodo odprla vrata v veliko dvorano „ Mestnega doma" na cesarja Jožefa trgu, kjer je prirejena I. slovenska umetniška razstava. Ta pomenljivi dan mora se zazna movati kakor mejnik na našem kulturnem Polju, ob katerem se pričenja upodabljajočim umetnostim v Slovencih nova, plodnejša doba! Predno pa se v omenjeni dvorani razstavljene umetnine izroče javnemu ogledo-Vauju, ozreti se nam je na početek in razvoj ter doslejšnji uspeh težavnih priprav za to prvo skupno razstavo slovenskih umet likov in umetnic. Snovatelji „Slovenskoga umetniškega društva" so se imeli boriti z raznovrstnimi zaprekami ob ustanovljanju društva samega; se večje ovire pa jim je bilo treba premagati s prirejanjem I. občne umetniške razstave! r Ustanovljenje kakšnega novega, bodisi gospodarskega, političnega in narodnega društva v Slovencih, kjer jih kar mrgoli raznih jalovih društev, zadrug in zavez, je v obče kaj nehvaležno delo, ker se navadno ob konstituviranju društvenega odbora zajedno neha i delavnost društva. Kaj pa šele društvo, kateremu je namen in smoter: negovanje in pospeševanje lepih umetnostij, ki so bile doslej pri nas na Slovenskem še večinoma takozvane »španske vasi!" To jih je bilo vse črno nesrečonosnih gavranov, to je tesnosrčnih plašljivcev in omahujočih dvomljivcev, in to ne zgolj na suhih vejah, nego i na zelenem drevesu naroda slovenskega, ki so odrekali nameravanemu umet niškemu društvu takoj ob njegovem spočetju „življenjazmožnost", prorokovaje mu smrt pred njegovim rojstvom! Ko pa se je naposled društvo narodilo vendarle, nazivali so ga isti „krivi proroki" mrtvorojenim detetom, katero je najbolje zagrebsti takoj itd. Na videz je bilo novorojeno naše umetniško društvo res nekam preslabotno, to pa ne vsled življenske onemoglosti ob prvotnem spočetju, temveč radi pogrešanja zadostnih živil, t. j. pravih členov. Naši umetniki so namreč večinoma, in to najčilejši, onstran domovinskih mej, v inozemstvu, torej ne morejo izvrševati odborniških opravil tu v Ljubljani, katera je poklicani in izvoljeni sedež društva, domači naši „umetniki" pa so se abali natvezenega jim stra šila z novim umetniškim društvom, češ, da bode „liberalno", „ brez versko", „nemoralno", dasi pristna umetnost nima druge naloge, nego poveličevati prirodno resnico v obleki božanstvene lepote! Uvidevši torej, da je v društvenem osrčju premalo živi Ine krvi, napeljali so usta-novljalci umetniškega društva v prvotni njegov organizem: slikarstvo in kiparstvo, drugih, tema sorodnih življev: stavbnike in arhitekte ter pisatelje, pesnike, glasbenike, gledališke igralce, operne pevce itd. In glejte čudo! Z u vedenjem teh med upodabljajoče umetništvo okrepčalo se je njegovo prvotno prešibko telesce ter je začelo rasti in se razvijati v krepkega dečka, kateri stopi jutri pred slovenski narod kakor čil, življenja vesel mladenič s palmovo vejo umetnosti v roki! Da! Težaven, s trnjem posut je bil pot, katerega je prehodilo mlado umetniško društvo slovensko v teku jednega leta od skromnih sestankov nekaterih posamičnih prijateljev in ljubiteljev lepih umetnostij po skritih gostilniških kotih do velike dvorane v ponosnem .Mestnem domu0 stolice slovenske ! Namen prvotnih naših prijateljskih shodov je bil, da se prežene tisto brezmiselno ljubljansko cvičkoslavje, in da se neslane babjegregorske čenče in kvante nadomeste* z dostojnimi razgovori o vzvišenejših predmetih slovstva in lepih umetnosti v obče! Tudi tu smo po raznih ovinkih dosegli iz-voljenemu si nalogu primerno stališče. Vzle-tevali smo s početka semtertja, kakor mladi ptiči z veje na vejo ter se preseljevali od „Lloyda" k Fantiniju, od .Kapitana" v .Narodni dom" ter smo še danes, ob otvoritvi I. slovenske umetniške razstave, brez svojega doma, gostači pod tujo streho! Vendar, ako se bo mladeniško naše društvo razvijalo tem krepkim korakom, v malo letih si bo vzgradilo i svoj .umetniški dom", kjer bo prirejalo redne letne razstave novih, lepših, dovršenejših umotvorov . . . Toda k temu smotru smo storili še jedva jeden korak, in razstavica, ki se otvori jutri v tukajšnjem .Mestnem domu", je le prvi poskus te vrste kulturnega dela umetniškega, in še do tega smo se tivni poslanci z nemškimi liberalci, sedaj so bili združeni s češkimi liberalci in ra-dikalci, s Husiti. Pri nas se nihče ne spodtika nad to zvezo, za katero smo tudi mi. Kako pa je prišlo v našem deželnem zboru do tako razupite zveze z nemškimi veleposestniki? Znano je, da je imela naša »katoliška« stranka pri zadnjih volitvah leta 1895. res velike uspehe. Naravno je, da so bili zmagovalci takrat ponosni na te zmage, da so prezirali narodne poslance, in da je bila napetost med poslanci katoliške in narodne stranke velika. Ako narodna stranka ni hotela abdicirati in ostati brez vpliva in rok križem držati, je morala iskati zveze tam, kjer jo je iskala in večkrat tudi našla katoliška narodna stranka, to je pri Nemcih, katere moramo za njihov ugodni položaj le zavidati. Narodna stranka se pa s tem nikakor ni odpovedala svojemu narodnemu programu. Zjedinila se je bila samo glede nekaterih točk z Nemci, rešila je s tem slovensko gledališče, pridobila višji dekliški šoli letne podpore 3000 gld. in en mandat v deželnem odboru. Nasprotno pa je morala zagotoviti tudi nemškim predstavam jednako podporo, kakor slovenskim, to je 6000 gld. na leto za dobo šestih let. (Zabavljanje med katoliškimi zavedenci: kaj nam mar teater? Gospoda hodi v teater, kmet pa plačaj!) Potrpite nekoliko, povedal bodem, koliko plača kmet za to. Jaz mislim, da gledališka podpora letnih 12.000 gld. na leto v primeri z vso potrebščino dežele, katera znaša letos okroglo poludrugi milijon goldinarjev (1,500.000), nikakor ni velika ter znaša 1/135 ali za nemško gledališče samo V2B0 del vse potrebščine. Povdarjati moram pa še, da približno samo osmi del deželne potrebščine pokrije z dokladami na zemljiški davek, da pride tedaj od letne podpore 12.000 gld na ves zemljiški davek, kar ga plačujejo grajščaki in kmetje, samo kakih 1500 gld., ali za nemško gledališče 7 do 800 gld. (Jakličevim pristašem je tudi to preveč.) Pripomnim samo, da takrat, ko se j* bila sklenila tolikokrat napadena zveza z Nemci, nisem bil član deželnega zbora, in da tedaj mene osebno ne zadeva odgovornost za to zvezo. Vendar si štejem v dolžnost, vam pojasniti to zadevo. Vsak kolikaj izobražen človek mi bode priznal, da so gledališča v kulturnem in narodnem oziru velikanskega pomena. V gledališče ne hodi samo »gospoda«, samo Ljubljančanje, ampak tudi drugi ljudje in posebno dijaki, kmetski sinovi. Tudi g. učitelj Jaklič je bil gotovo večkrat v gledališču. Ob mojem času smo morali zahajati samo v nemško. Le včasih smo prišli do kake slovenske predstave v znam beznici stare čitalnice. Že stari Rimljani in Grki so imeli svoja gledališča, seveda ne takih, kakor jih imamo danes. Noben kulturni narod ni danes brez gledišča. (Splošno odbravanje in klici: tudi v »Katoliškem domu« se igra! Nemir med razgrajalci.) popeli z združenimi močmi malone vseh živečih umetnikov in umetnic slovenskih 1 A ni bila baš nemala naloga naposled, zbrati vse te raztresene ude, po domovini in v inozemstvu bivajoče slikarje, odnosno slikarice in kiparje ter spraviti njih različna dela pod isti krov! In koliko je stalo truda in stroškov prevažanje za razstavo prijavljenih umotvorov, slik in kipov, z vseh vetrov, in to iz dalje: iz Prage, z Dunaja, iz Mo-nakovega, iz Curiha, iz Sarajeva, iz Petro-grada, iz Pariza itd. Na tej I. slovenski umetniški razstavi zbrane umetnine pa niso šele ustvarjene nalašč za ta slučaj, temveč to so slučajni proizvodi iz prejšnjih dob, po umetniških atelierjih nabavljene. —P. n. občinstvo, obiskujoče to zbirko raznovrstnih umetniških izdelkov, naj torej ne pričakuje med njimi predrznih titanskih neboskokov in čudežev, nego zadovolji naj se le 8 prvim poskusom občne umetniške razstave na Slovenskem, od katere ugodnega gmotnega in moralnega uspeha je zavisen nadaljnji razvoj in napredek naših lepih umetnostij! V to pomozi razsodnost in toleranca napredoljubne slovenske inteligence! Pa pustimo druge narode in poglejmo bližje med naše sosede Hrvate, kateri v kulturi niso pred nami, a za gledišče mnogo več žrtvujejo, nego mi, zlasti za opero. Gledališče v Zagrebu dobiva, ako se ne motim 40.000 gld. deželne podpore. Gospoda moja! Pomislite, da plačuje Ljubljana tretjino deželnih naklad, da plačuje samo za naše deželne ceste na 30.003 gld., da je Ljubljana jedino slovensko mesto, središče Slovenije, katera sicer v današnjih časih ni dosegljiva, nam pa mora vendar biti idealna zvezda, ki naj nas vodi. Ako ste domoljubi, ne plujte v svoje glavno mesto! (Viharno odobravanje in ploskanje.) Gospoda moja! Žrtev dežele za slovensko gledišče je razmerno majhna, nikar ne mislite, da so s podporo 6030 gld. zagotovljene slovenske predstave. Ako bi vam bilo znano, koliko morajo žrtvovati posamezni pristaši narodne stranke v Ljubljani za narodna društva in posebno za slovensko gledišče, bi jim gotovo ne očitali samopašnosti in nem-čurstva. Ker je deželno gledišče glavno orožje, s katerim nas pobijajo naši katoliški sorojaki, si dovoljujem pojasniti, kako je prišlo do zgradbe novega gledališkega poslopja v Ljubljani. Kakor znano, je bilo staro poslopje, kjer se je navadno igralo samo nemški, leta 1887. pogorelo. Odločevali so v prvi vrsti lastniki lož, katere so bile skoraj samo v nemških rokah. Dežela je opravljala nad 100 let zaklad, čigar dohodki so bili odločeni za gledališče. Gledališke razmere so bile tako neugodne, da je bila skoro sreča, da je pogorelo staro poslopje. Narodni poslanci, kateri smo bili takrat še vsi skupaj pod vodstvom prerano umrlega deželnega glavarja dr. Poklukarja, smo se morali odločiti za novo zgradbo. Bili smo jedini v tem, da dežela ne sme dati iz rok gledališkega zaklada in ga prepustiti nemškemu »Theatervereinu«, kateri je hotel s podporami kranjske hranilnice graditi nemško gledališče, ker bi se potem ne moglo več misliti na slovensko. Za zgradbo novega poslopja se je porabil gledališki zaklad, staro gledališko in re-dutno poslopje, podpora glavnega mesta in kranjske hranilnice in drugi prispevki. Poleg tega se je najelo posojilo 100.0C3 gld. na račun gledališkega zaklada, tako da dežela pri tem ni imela posebnih žrtev. Dobili smo lepo gledališko poslopje, katero ima dežela v svoji upravi in ga lahko prepusti samo slovenskim predstavam, kadar bode to mogoče. Sedaj se igra štirikrat na teden nemški in trikrat slovenski. Gospoda moja, ne varajmo se o tem, da za sedaj ni mogoče uvesti vsaki dan slovenski predstav. Za to nam manjka denarja, denarja in denarja, iger, igralcev in obiskovalcev. {(Dalje prih.) Krščanstvo v papeževi državi. ii. Papeževa država je bila le senca države. Pomisliti je, kako se je s tem ljudstvom ravnalo v Rimu skozi več kakor tri stoletja. Ta krščanska država je trasirala vse menjice na nebo, in beračenje ji ni bilo neljubo. Kdor je kaj imel, je dajal, kdor ni ničesar imel, je beračil ob cerkvenih vratih in pri samostanskih portah zavžival ostanke opulentnih pojedin menihov. Nihče ni mogel naprej, nihče si ni mogel pomagati na lastne noge, nihče drugače kakor z gcdobijo. Le skozi stranska vrata, po skritih hodnikih se je hodilo. Delo in poštenost nista bila beliča vredna; kdo naj bi se bil podal na to pot? — Berač, ki si je kake rane napravil, je več pridobil, kakor pošten rokodelec. Prvo vodilo življenja je bilo, da se je človek kakemu mogotcu zadinjal; vse se je trgalo za prijaznost kakega kardinala ali prelata. Varovanec takega, ali le tudi njegovega tajnika ali dvornika bil je srečen, mogel je živeti brez skrbi, dobil je svojo pravdo, obvaroval se kazni, če je kako hudodelstvo storil. Kdor je imel lepo ženo, lepo hčer, sestro, katero je izvohal vohun kakega „monsignore" ali celo kake ,emi-nence", ta si je kmalo lahko kupil vilo ali hišo in je čez rame gledal siromaka, svojega prejšnjega prijatelja. Le dvomiti ni smel o naukih cerkve in biti je moral marljiv in pred javnostjo, kakor se pravi »veren katoličan" in dobil je za vse lumparije v spovednici odvezo. Papežev prestol zavzemali so tudi starčki. Ti so se hitro menjavali. Cesar nitji človek danes ni mogel doseči, mogel je doseči jutri. Hitro oboga-tenje bilo je vseh hrepenenje, in življenje je bila loterija, v kateri plemenit človek in dober delavec ni nikdar ničesar zadel. Ta teokratična država je ljudstvo odkazovala le na svet onkraj groba in izključevala meščanske čednosti in etične nagone. Četiri stoletja po času protireformacije držala je ta vlada ljudstvo kakor kača, ki se je ovila okrog svoje žrtve in je iz tega lepega ljudstva in okolice Rima iztrebila vse čednosti, ki napravijo kako ljudstvo veliko: samozavest, ponos, veselje k delu, podjetnost, pogum, širši pogledin zaupanje v lastno moč. — Zlato, ki je iz vseh dežel onstran gora in morja v Skrinje papeževih denarničarjev teklo, za-moglo je sicer nekaj lepih umotvorov ustvariti, zapustilo pa je ljudstvo brez pomoči, strto in kopičilo je le nesnago in cape" — Dne 6. marca 1877. je katoliška ljudska stranka na Bavarskem izdala ta-le program: Katoliška ljudska stranka si je postavila kot najvišjo zadačo, da vse javno življenje katoliškemu teženju zopet pridobi in katoliške principe kot podlage vladanja ter družbovanju postavi in jih oživotvori. — Tako nekako tudi zdaj po preteku par desetletij katoliški shodi na slovanskem jngu trobijo v svet. — Slovenski duhovnik je vedno za nekaj idej nazaj, in je gotovo, Če se je udeležil katoliškega shoda v Ljub* ljani, imel obilo duševnega v žitka. Tudi katoliška država na slovanskem jugu se skoro uresniči, saj jo pomaga graditi mož, katerega sv. Duh direktno obsenčuje, in proti takemu aranžerju tudi vsi zlodeji ničesar ne premorejo. Obžalovati je le, da bodo naši škofje v bodoči tej državi malo manj porajtani in tudi manj duhoviti. Pa enkrat bo le ta toliko v milosti stoječi .gospod" dr. Susteršič umrl. Slovenci nimamo doslej rojaka-svetnika; tedaj ga bomo imeli pravega „Siča". Kaka milost zopet tu ubogim Jugoslovanom! Ali bi se bilo v takih razmerah čuditi, da .verni katoliki" kakor muhe jeseni v to našo bodočo katoliško „državo" pađajo. XX. V LJubljani. 14. septembra. Cesar o bodočih državnozborskih volitvah. Včeraj zvečer se je raznesla po Dunaju velezanimiva in izredno važna, daleko sežna vest. Poroča se namreč, da je imel naS cesar, ki se je vdeležil velikih vojaških vaj na Gališkem, v Jaslu pogovor z načelnikom poljskega kluba, vitezom Javvorskim. Govoreč o sedanjih političnih razmerah je dejal — baje! — cesar te le besede: .Razpust državnega zbora in bodoče volitve so zadnje ustavno sredstvo, katero sem poskusil." Et meminisse juvabit! Kakor poroča ogrski brzojavni kore-spondenčni bird, je poslal ravnatelj kabinetne pisarne, Schiessl, sarajevskemu nadškofu, dru. Jos. Stadlerju, dne 8. t. m. to le pismo: Obširna poročila, katera so prinesli listi o teku katoliškega shoda v Zagrebu, so omenjala med drugim tudi, da je Vaša nadškofovska milost na banketu, ki je tvoril zaključek shoda, v gorkih besedah izrazila željo, naj bi se Bosna in Hrvatska zjedinili čim preje. Ker je to vprašanje čisto politično ter leži torej izven svetega poklica Vaše nadškofovske milosti ter spada rešitev tega vprašanja v delokrog gotovih posvetnih faktorjev, zlasti pa v suverenske pravice Njegovega Veličanstva našega premilostnega gospoda, zato bi bilo upravičeno misliti, da je zgorej omenjeno poročilo napačno, in da VaSa nadškofovska milost tega ni izrekla. Ako pa se je to vendar-le zgodilo, moram naznaniti po najvišjem naročilu Vaši nad-Škofovski milosti resno svarilo in trdno pričakovanje Njegovega Veli č a n s t v aflnašega premilostnega gospoda, da se v bodoče Vaša nadškofovska milost i v Svojih govorih, i v Svojih dejanjih političnih vpraSanj ne bode udeleževala. Sprejmite itd. Želje nemških nacionalcev. V Aschu je bil volilni shod, katerega so se udeležili vsi generali nemških nacionalcev: dr. Bareuther, Wolf, Schonerer, Iro, Kittel, Hofer, Fochler in Stein. Bareuther je dejal, da tudi novi državni zbor ne bo mogel delati- Njegova stranka stoji na stališču, da mora dobiti v nemške-avstrijskih dednih deželah vodstvo, kajti nemški narod mora biti prvi v državi, saj je nje gov jezik državni, uradni, parlamentarni in armadni. Govornik je končal z besedami: .Kar hočemo je, da se vladaj Avstrija nemško!" Wolf je dejal, da Nemci nikakor ne smejo odnehati od zahteve, da se določi nemščina zakonitim potom kot državni in armadni jezik. — Bodoče leto treba preprečiti volitev delegacij in odpovedati plačevanje davkov in oddajanje rekrutov tako dolgo, da sprevidi vlada, da se proti Nemcem ne da vladati. Rumunsko-bolgarski konflikt. V političnih krogih se je raznesla včeraj vest, da so diplomatske zveze med Bolgarijo in Rumunijo pretrgane, da je iumunski poslanik zapustil Sredec, in da je vojna pred durmi. Toda ta vznemirjajoča vest se ni obistinila. Vzlic temu pa ni dvomiti, da so se razmere še poslabšale, ter da je do poravnave še daleč. Vesti iz Sredca so napravile Rumune še nezaup nejše, in ogorčenost rumunskega časopisja proti Bolgarom narašča. Glavni vzrok tega je, da se bolgarska vlada brani, kaznovati one Bolgare, ki so krivi umorov Rumunov. A tudi vojaške vesti bude" in nete" sum Rumunov. Zato pa pišeta celo vladi blizu stoječa lista .Constituzionalul" iu .Tira-pni" — jako ostro proti Bolgariji. Oficiozna .Rumanie" pa poroča, da so se zbrale na meji nove bolgarske čete, ter da se obdu-navske trdnjave Silistria, Viddin in Varna utrjujejo. „Romania Juna" ve celo, da bo dospeli iz Odese ruski ženijski častniki na Bolgarsko, da pomagajo pri utrdbah. Ta list meni, da je vojna neizogibna. Objektivnemu opazovalcu pa ni možno zvračati vse krivde radi nastalega razkola le na Bolgare. Rumuni so Bolgarom že nekaj časa sem slabi sosedje. Bolgarska vlada zahteva, da ji naj da rumunska vlada jasnih dokazov o krivdi bolgarskih, umora obdolženih državljanov. Teh dokazov ru munska vlada ni prinesla, pač pa je tudi sama zbrala v Dobrudši in ob Dunava mnogo vojaštva, zlasti topničarstva. Rumuni nimajo torej vzroka, delati se toli ogorčene! Dopisi. Iz Borovnice, 12. septembra. (Pet-indvajsetletnica nadučitelja Papi er j a.) Naš mnogozaslužni nadučitelj g. Fr. Papler, obhajal je dne 5. t. m. svojo 251etnico, odkar učiteljuje v Borovnici. Povodom tega in radi prevelikih zaslug, katerih si je pridobil v teku tega časa, kot vrl nadučitelj, izvrsten sadjerejec, delaven občinski odbornik in načelnik gasilnega in bralnega društva, imenoval ga je tukajšnji občinski odbor v svoji seji dne 26. avgu^r t t. 1. častnim občanom borovniškim. V predvečer 251etnice priredilo mu p gasilno društvo v zvezi s kolesarskim društvom krasno baklado, in domači pevski zbor odpel je prav ubrano nekaj pesmi. Na to poklonile so se mu deputacije tukajšnjih društev in gospod slavljenec se je za pn-rejene ovacije zbranemu mnogobrojnemu občinstvu ganjen zahvalil. Druzega dne izročil mu je občinski zastop prekrasno izdelano diplomo, želeč mu, da, kakor do zdaj, še v nadalje deluje mnogo let v korist šole in občine in za blagor slovenskega naroda. Na večer zbrali smo se njegovi prijatelji, domači in od drugod, v prav lepem številu v gostilni gospoda župana k prijateljskemu v6Čeru. V vznesenih besedah napivalo se je gosp. jubilantu, proslavljajoč njegovo neumorno delovanje, vršile so se resne, a tudi šaljive napitnice, katerim se je g. slavljenec primerno zahvaljeval. Vsi udeleženci tega večera so bili prav zidane volje, in med lepim petjem potekal nam je prav hitro čas. Ta večer je pokazal, koliko in kakih odličnih prijateljev ima. g. Papler, in kako visoko ga vsi čislajo. Občinski odbor borovniški pa je s tem imenovanjem pokazal, kako se zaslužnega učitelja odlikuje. Slava takemu občinskemu odboru! Prešernova slavnost v Kranju. Malo je krajev na Slovenskem, kjer bi se letos ne bili spominjali stoletnice rojstva pesnika velikana, ki je s svojimi deli položil Sele pravi temelj slovenski književnosti, m 03T Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 211, dn6 14. septembra 1900. v tisočerih in tisočerih srcih obudil plamen domoljubja in narodne zavednosti, ki je tisoč in tisoč src razveselil in tolažil. PreSernovo ime je neločljivo zvezano s Kranjem. V prijazni gorenjski metropoli je Prešeren živel in deloval, tu je izdihnil svojo blago dušo, in ondu na koncu mesta na tihem pokopališču je našlo njegovo srce niir, tam počivajo njegovi zemski ostanki. Kranjsko mesto proslavi v nedeljo stoletnico, kar se je slovenskemu narodu porodil Prešeren. Mesto Kranj, ki se je vedno in tudi v časih najhujšega pritiska narodnih nasprotnikov zavedalo svoje narodnosti, in to posvedočilo v mnogih bitkah, se zaveda tudi dolžnosti, ki jih ima napram našemu Prešernu, in zato priredi v nedeljo slavnost, ti utegne, sodeč po pripravah, postati impozantna. Slavnost, katere poglavitna točka bo razkritje spominske plošče Prešerno ve, obudila je povsod veliko zanimanje, in pričakovati je, da prihite čestilci Prešernovi od vseh strani v Kranj, da pomagajo poveličati spomin velikega našega pesnika. Zlasti bi bila dolžnost Ljubljane, da poSlje na to slavnost Prešernove stoletnice kar mogoče največ zastopnikov, saj se gre za slavnost v spomin tistemu, ki je v ozidju ljubljanskega mesta ustvaril neumrljiva svoja dela. Rojen je bil Prešeren sicer v mali gorenjski vasi, a živel in delal za narod je v Ljubljani in v Kranju. To nam nalaga dolžnost, da pohitimo v nedeljo v gostoljubni Kranj in prisostvujemo razkritju spominske plošče Franu Prešernu. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. septembra. — Osebne vesti. Za praktikanta pri deželnem odboru sta imenovana gg. Ivan Pavšek in Henrik Logar. — Državnozborske volitve na Ko roškem so že razpisane in se bodo vršile v peti kuriji dne 5. januvarja, v kmetskih občinah dne 10., v mestih dne 12, trgovski in obrtni zbornici dne 14. in v veleposestvu dne 15 januvarja. — Uljudno vprašanje. O prizoru, ki se je primeril na katoliškem shodu po go voru kardinala Missie, poroča „Slovenec* tako-le: „ Tedaj pa so zborovalci na kolenih prejeli slovesen blagoslov, podeljen po vzori: em kardinalu. Slovesen je bil ta trenotek in tako ginljivo-pretresljiv, da je le malokomu izmed zborovalcev vsled skrivnostno sladkega ginjenja ostalo oko suho*. Ne dvomimo čisto nič, da so bili zborovalci skrivnostno sladko ginjeni, mislimo pa, da to ni prihajalo od blagoslova, nego od obilnega zatekanja v spodnje prostore Alojzijevišča. Vsekako je moral biti ta ginljivo pretresljivi prizor jako zanimiv, in si dovoljujemo „Slovenca" vprašati, če se je ta prizor fotografiral. Zaslužil bi bil to na vsak način in ta fotografija bi bila tudi jako lep spomin na katoliški shod, posebno za tiste, ki so bili skrivnostno sladko ginjeni. — Izposojeni prapori. .Slovenec" je v svojem poročilu o ponesrečeni bakljadi bahato pripovedoval, da se je v sprevodu nosilo ,24 praporov krščansko-socialnih društev". Drugi ljudje, ki niso bili .skriv-nostno-sladko ginjeni", so našteli samo 16 praporov. In mej temi sta bili tudi zastavi pevskega društva v Selcih in pogrebna zastava „Marijine bratovščine". Ljudje so se čudom čudili, kako prideta ti zastavi v to družbo. In izvedeli so, da sta prišli obe ti zastavi na katoliški shod, ne da bi njiju lastniki o tem kaj vedeli. Pogrebno zastavo so klerikalci vzeli, &e da bi bil to odbor dovolil in tudi zastava pevskega društva .Ratitovec" je prišla na shod, ne da bi bil vedel za to odbor. Kako se imenuje tako ponujanje? V Selcih je ljudstvo ogorčeno, da fie je zastava njegovega društva nosila mej klerikalnimi zastavami, in je že poskrb-ijeno, da se kaj takega nikdar več ne zgodi. — Pijani bombardon. Eden najduho-vitejših prizorov II. katoliškega shoda bil je izvestno pijani bombardon. Duh božje kapljice šinil je apostolu Muzike s tako silo v glavo, da je moral fijakar skrivnostno-sladko ginjenega lahkoživca z inštrumentom naložiti ter ga peljati pod molčečo plahto .Alojzevišča', kjer se je udal Morfejevemu objemu, — Piske. Ko je časnikarski odsek v rokodelskem domu svoje posvetovanje končal, je vstal neki rudečelični kaplan ter dejal, da je oštirka v rokodelskem domu pripravila veliko pišk, klobas itd., da je pa zelo malo ljudij prišlo, in da se boji, da se ne bode jed pokvarila. Zato vabi, da se navzoč-niki odzovejo mnogoštevilno temu vabilu, da pospravijo vse, kar je oštirka pripravila. Menda je kapelan za to vabilo in to reklamo dobil od oštirke celo piske — in morda še kaj več. — Slavnostno akademijo priredi umetniško društvo povodom otvoritve I. slovenske umetniške razstave v soboto, dne 15. t m. v gorenjih prostorih .Narod nega doma" ob 8. uri zvečer na korist umetniške razstave. Vspored, ki se je objavil predvčerajšnim nepopolno, je tale: 1- Iv. pl. Zaje: Ouvertura „Graničari", igra vojaški orkester. 2. E. Gangl: Prolog, govori režiser g. R. Deyl 3. A. Foerster: .Kitica", čvetero-spev, pojd gg. M. Dev, W. Radkiewicz, T. 01šewski in A. Polašek. 4. a) J. čajkovskij: .Bol", b) J. Novotny: .Razhodna divčina", poje g. J. Germ. 5. Rubinstein Poper: Melodija za celic in klavir, izvajata gg. P. Lozar in G. Cinner. 6. Moniuszko: Arija iz opere .Strašni dvor", poje g S. Orželski. 7. a) Smetana: Arija iz opere .Hubička", b) J. Pro-chazka: Pesen .Milova\of", poje gdčna. E. Noemi. 8. V. Parma: Intermezzo iz opere .Ksenija", orkester. 9. J. Čajkovskij: Arija iz opere .Evgenij Onjegin", poje gospod T. 01šewski. 10. A. Dvorak: .Rasi, rasi, travica!", pojeta gg. M. Dev in W. Radkiewicz. 11. a) N. N : .Prognani poljski knez", balada, b) G. Meverbeer: Arija Hoela iz opere „Dinorah", poje g. J. Nolli. 12. G. Donizetti: Šesterospev iz opere .Lucija", pojo gg. E. Noemi, M. Dev, T. 01šewski, Orželski, J. Germ in Polašek. Vse pevske točke spremlja na klavirju g. G. Cinner. — Po akademiji ples, pri katerem svira vojaška godba 27. pešpolka. Vstopnice se dobe v trafiki gosp. Češarka. Z ozirom na namen akademije so preplačila dobrodošla. — Sokol ljubljanski se udeleži nedeljske Preširnove slavnosti, katero prirede čitalnica in narodna društva v Kranju, po deputaciji z zastavo. Člani deputacije se odpeljejo z jutranjim vlakom ob 7. uri 17 min. z južnega kolodvora in je želeti, da bi bila deputacija, kolikor možno mnogobrojna. Gotovo se pridružijo Sokolovi deputaciji tudi odposlanstva druzih narodnih društev ljubljanskih, da pomnože sijaj slavnosti, katero priredi prestolica gorenjska v spomin največjemu geniju slovenskega naroda. Res je, da je bilo v poslednjem času mnogo večjih narodnih slavnosti, katere so zanimale in okupirale razna ljubljanska narodna društva, a to jih gotovo ne bo zadrževalo, da tudi pri tej priliki store svojo narodno dolžnost. Na svidenje torej v Kranju! — Slovensko akad. ferialno društvo „Sava" opozarja še enkrat svoje člene in vse akademike, da se odpeljejo druStveniki jutri ob 4. uri popoludne v Kranj. Kdor se tedaj ne moro odpeljati, naj se posluži vlaka, ki odide ob 7. uri 9 min. z večer. — Zveza slovenskih kolesarjev ima letošnji občni zbor dne 23. septembra 1900 ob 10 uri dopoldne v novo zgrajenem pa-vilonu .Narodnega doma" v Ljubljani. Istega dne ob 3. uri popoldne pa priredi zveza o priliki dirke kluba slovenskih bi-ciklistov .Ljubljana" na ljubljanskem dirkališču dirko za prvenstvo zveze za dobo 1900—1, pri kateri smejo dirkati samo člani zveze. Dolžina: 4.800 in = 12 krogov. Maksimalni čas = 8 minut. Vloga 5 kron. Nagrade: Častni znak in častno darilo v vrednosti 100 kron za prvega, 50 kron za druzega in 30 kron za tretjega. Razun ga pa dobi prvi še naslov: Dirkališki prvak Z. S K. za dobo 19000—1. Prijave in vloge sprejema do všt9vši 19. t. m. zvezni blagajnik g. Ivan Frelih. — Slovensko zidarsko in tesarsko društvo naznanja, da se izvanredni občni zbor, kateri je bil določen na nedeljo popoldan ob 4. uri, prestavi na nedoločen čas vsled slavnostij, katere se praznujejo v nedeljo, dne 16. t. m. — Izpod llovce se nam piše: Tako blizo smo Bleda, pa vendar smo — vsi klerikalci od prvega do zadnjega pod povelj stvom dveh župnikov, Vaših dobrih znancev Mraka in Pristova. Veste, pa se tudi jaz bojim, če me izvohata, ne bo se mi dobro godilo. Pa povedal Vam bom vendar zanimivo dogodbico. Pred letom so se vasi iz ven blejskega kotla ob Savi Bohinki zdru žile v jedno županijo. In županom smo volili Seljana, tam na drugem koncu županije. Ribnanom je bilo malo daleč hoditi v še več kot uro oddaljeno Belo v županijsko pisarno, prosili so na pristojnem mestu, naj bi bila pisarna sredi županije, to je: v Selih. Utemeljili pa so svojo prošnjo z daljavo poti in z nevarnostjo poti. Rekli so namreč, da se boje hoditi v Belo, ker bi jih morda tam celo pobili ali poklali, kakor se v Beli večkrat zgodi. Pristojna oblast poslala je ta akt na županstvo, da se izreče o njem. Zupan skliče sejo, in na dnevnem redu je bila tudi rešitev tega akta. No, do tepeža ni sicer prišlo, pa menda ni dosti manjkalo, Beljani so tudi ljudje, Občinski odborniki beljanski so rekli sledeče: Vi Ribnani ste to in to rekli v tej prošnji; Vi ste nas ob-rekovali in mi Vas tožimo. Tožili Vas pa ne bomo, ako nam podpišete tu črno na belem, da ste se v prošnji lagali, da bi se bali hoditi na Belo. Pa Ribnani so se podpisali — namreč občinski odborniki, češ, da so res lagali, in Beljani jih niso tožili, poslali pa menda ta podpise pristojni oblasti. Seveda je bil župnik beljanski tudi deležen te zabavne dogodbice s svojim svetom kali. Glejte, taki so še pri nas ljudje — in take pristaše imajo naši klerikalci. Bog jih jim daj obilo. Vi liberalci jim jih gotovo ne zavidate. — Iz Zagorja ob Savi se nam piše: V Toplicah pri Zagorju je bila letos izpraznjena služba nadučitelja. Za to mesto se je oglasilo več starejših in zaslužnih učiteljev z izvrstno kvalifikacijo. A nemška rudniška gospoda neče o teh ničesar vedeti (niti temo predlogov niso stavili), ker so Slovenci ter se kapricira za sina prejšnjega nadučitelja Plhaka, ki je mnogo mlajši od ostalih prosilcev. Leta jim zato ugaja, ker je zagrizen „heilovec". Nemška gospoda je odposlala že več deputacij v Ljubljano, da bi na merodajnih mestih pritiskale, da ne bi bil imenovan kak Slovenec. Pribiti je treba, da prošnja tega nemškega varovanca niti pravilnim potom ni bila vložena ter bi se iz formalnih obzirov niti vpoštevati ne smela, kakor se tudi prošnje drugih prosilcev ne upoštevajo, ako ne dojdejo v predpisanem roku okrajnemu šolskemu svetu. Ali naj tudi sedaj obvelja: „Ja Bauer, das ist was anderes?" — Za trgovce. Firma I. Pipan & Comp. v Trstu zalaga raznovrstna kon-sumna društva na Kranjskem. Zdaj je njen potnik g. Josip Firisin na potovanju po Kranjskem in obiskuje prav pridno tudi trgovce, katerih oškodovanje in uničenje pospešuje firma Pipan & Comp. — Poročil se je dne 10. t. m. v Gorici g. Anton Gosi ar, c. kr. sodni kanclist v Mokronogu z gdčno. Justino Vuga v Gorici, čestitamo! — Zlata poroka. Iz Trojan se nam poroča: Dne 8. t. m. praznovala sta Gotard in Jožefa Fakin zlato svojo poroko. Preteklo je 50 let, odkar sta v isti cerkvi, pred istim altarjem sklenila vez za življenje. Seve da poročil ju ni isti župnik, temveč šesti naslednik njegov. Navzlio revščini in mnogo-kratnem pomanjkanju vzredila sta tri sine in dve hčeri v vrle može in žene. Unukov imata zlatoporočenca 15 in dva pravnuka. Zlatoporočenca Štejeta 145 let, a sta še čila in zdrava tako, da smemo upati še demantno poroko. Slavnost se je vršila zelo slovesno in sicer največ po zaslugi znanega rodoljuba Fr. Konšeka, veleposestnika in poštarja in drugih vrlih Trojancev. Pri zahvalni pesmi porosilo se je sleherno oko. — Podružnice sv. Cirila in Metoda za Tržič in okolico redni občni zbor se bode vršil v nedeljo, 16. t. m. ob 4. uri popoludne v gostilniških prostorih g. A. Per-neta. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. — Iz Celja se nam poroča: Dne 12. t. m. prignal je orožnik gosp. E., Ambro-schutza na okrajno sodišče. Vzrok areto-vanja ni znan, kdor pa te celjske ptiče pozna, ne more si nič malega predstavljati. — Bralno in pevsko društvo „Maribor" priredi v nedeljo, dne 16. kimovca t. L, na vrtu .Narodnaga doma" v Mariboru Slomšekovo slavnost Začetek ob 4. uri popoldan. Vstopnina: za ude in dijake 40 vin., za neude 60 vin. Ako bi bilo dne 16. kimovca t 1. slabo vreme, se vrši veselica z istim vsporedom v nedeljo, dne 23. kimovca 1900. — Mestna kopel. Od 2. do 8. sep-terabra letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 871 kopel in sicer za moške 710 od teh 526 prsnih in 184 kad-nih, za ženske 161, prsnih 52 in kadnih 109. — Gospodinjska večerna šola pričenja svoj 14. tečaj v ponedeljek, 17. septembra 1.1. Poučuje se brezplačno v kuhanju, šivanju in likanju. Dekleta, katera žele vstopiti v to šolo, morajo se oglasiti pri voditeljici v društvenih prostorih (Rimska cesta št. 9) od 5.—7. ure zvečer. — Tatvine. V noči od 11. na 12. t. m. je v Blumauerjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah neznan tat ukradel delavcu Ivanu Končini iz Male Loke v litijskem okraju stotak in tri desetake. Sumljiva te tatvine sta neki moški in neka ženska, ki sta s Končino na mrvi skupaj spala. — Nožarju in prodajalcu bicikljev Josipu Kolarju na Mestnem trgu št. 9 je neznan tat ukradel iz prodajalnice šest pnevmatikov, vrednih 96 kron. — Hlapcu Karolu Golobu na Ambroževem trgu št 7 je ukradel nekdo nikel-nasto uro in nikelnasto verižico. — Ogenj v dimniku. Včeraj popoludne sta dva dimnikarska pomočnika v hiši Antonije Kaligar v Kolodvorskih ulicah snažila dimnik. Dimnikarja sta vrv pri snaženju dimnika tako globoko izpustila, da se je ista na štedilniku kavarnarja Alberta vnela in vžgala saje v dimniku. Ogenj se je takoj pogasil. — Nepreviden kolesar. Včeraj zvečer je v Kolodvorskih ulicah neki kolesar se zaletel v hišnega posestnika Jožefa Kušarja v Kolodvorskih nlicah št. 33 in ga podrl na tla. Poškodovan je bil na levi nogi. — Z voza padel je neki hotelski sluga včeraj ponoči na Marijinem trgu, ker se ga je bil preveč navlekel. — Nezgoda. V Toeniesovi tovarni je parna žaga delavcu Ivanu Peršinu odtrgala na desni roki palec. Ponesrečenca so pripeljali v deželno bolnico. — V grebenično jamo je padel včeraj zvečer 3 leta stari deček Ludovik Štrukelj, stanujoč na Vozarski poti št. 3, in bi bil gotovo v gnojnici utonil, da to ni zapazila dekla Marija Jesinovič in ga potegnila iz jame. — Nogo zlomil si je danes zjutraj Gregor Herša, hlapec pri Matiju Dolničarju v Šmartnem ob Savi. Sel je kosit na travnik in je v temi stopil v jamico, padel in si zlomil desno nogo. * Duhovnik — slepar. V Florenci so imeli v neki cerkvi umetniško izvršen, nenavadno krasen kropilni kotel, čegar vrednost je bila baje okoli 40.000 lir. Neki duhovnik pa je kotel prodal starinarju Pallottiju za 2000 lir ter dal narediti novega, ki je bil originalu prav sličen. Policija straži sedaj prodajalnico starinarja, da bi kotla ne prodal. Juristi pa se bavijo s kramarskim duhovnikom. * Ljubica mu je pomagala obesiti se. Da ljubica pomaga ljubimcu obesiti se, je pač nekaj novega. A v Ameriki — v tej deželi originalov in čudežev — se je zgodilo, da je bil v newyorski ječi ponare-jalec denarja, Pavel Jansen; ker ni hotel ostati več let zaprt, je prosil ljubico, naj mu prinese vrv. In res, Italijanka Jette Baver mu jo je prinesla v lončku z juho vred. Jansena so našli obešenega. * Strašna katastrofa v Sev. Ameriki. O strašnem orkanu v Sev. Ameriki poročajo: Grozni viharji na južni obali so povzročili ogromno škodo in silne nesreče. V Galvestonu je ubitih 3—4000 ljudi. Si-rotniščnica in obe bolniščnici so porušene, pod ruševinami pa polno trupel. Po hišah stoji voda do l1/« ni visoko. Železniške proge so porušene, polja uničena. V luki Galve-stona je vihar razbil 8 parnikov. Obal je pokrita z mrtveci. Mnogo ljudi pa je odneslo morje. Škoda v Teksasu znaša okoli 50 milijonov kron. .World" piše, da je bilo v Teksasu ubitih in utopljenih okoli 10 000 ljudi. V kraju Janjacinto je ostalo le 15 ljudi živih. Pojavile so se bolezni. Radi bede in obupa je izginil vsak red Ljudje kradejo in ropajo. V Galvestonu je proglašeno obsedno stanje. Več rešilnih vlakov je obtičalo, ker ni prog. V Galvestonu je okoli 50.000 oseb brez strehe. Vojni minister je poslal 10.000 šotorjev in živila. Telefonska in brzojavna poročila. Kranj 14. septembra. Prešernove slavnosti v nedeljo se udeleži poleg vseh domačih društev mnogih požarnih bramb, akademičnih društev in ljubljanskega „Sokola'" še več druzih zunanjih društev, mej njimi tudi pevsko društvo „Nabrežina" iz Nabrežine. Dunaj 14. septembra. Cesarjeva graja nadškofu Stadlerju je obudila v političnih krogih velikansko senzacijo. Tolmači se kot obsodba hrvatskega političnega ideala in kot obsodba duhovniškega vtikanja v posvetne stvari. „N. Fr. Presse" povdarja, da cesar ni brez vednosti in privoljenja Kallava izrekel Stadlerju graje. Dunaj 14. septembra. V ospredju vse politične diskusije stoji izjava, ki jo je storil cesar napram Ja\vorskemu, da so državnozborske volitve zadnji poskus, vladati konstitucijonalno. Vsi listi nemških strank izkoriščajo to izjavo proti Čehom in ščujejo strastno proti njim. Budimpešta 14. septembra. Vsled cesarjeve graje nadškofu Stadlerju ne pozna prešernost madjarskega časopisja nobene meje več. Vse madjarsko časopisje pravi, da je s tem hrvatsko teženje po zjedinjenju z Bosno v srce zadeto in daje „hrvatska propaganda" udarjena po glavi. Vladni listi pravijo, da, če to ne pomore, pride še drug udarec. London 14. septembra. Roberts je proglasil vojno stanje za ves Trans-vaal, kar pomeni, da se bo z vsacim burskim vojakom postopalo kakor z ustašem in ga smatralo veleizdajcem. London 14. septembra. Iz Lau-renzo Marqueza se poroča, da je general Botha odložil poveljstvo nad bursko armado in da je na njegovo mesto stopil Wilensen. Bratje Sokoli! V nedeljo, 16. septembra t. 1. vrši se v starodavnem liranjia slavnost Prešernove stoletnice katere se udeleži „Soliol" po deputnelji z IMtoVOi Člani deputacije se zbirajo v društveni obleki na južnem kolodvoru ter se odpeljejo ob 7. uri 17 minut zjutraj in dospejo ob 8. uri 11 minut v Kranj, kjer se bode vršila slavnost po naznanjenem vsporedu. Na obilno udeležbo Vas vabi z bratskim A~a silni-! Odbor. Darila. Upravnistvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda. G. Franjo Arh, c. kr. davčni pristav v Kranji 10 K. — G. Anton Goslar v Mokronogu nabral v veseli družbi 5 K. — Skupaj 15 K. Živeli i Proti zobobolu in gnjilobi zob izborno deluje Melnsina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina iciilog^n. (10—37) lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu. Umrli so v LJubljani: Dna 10. septembra: Ivan Dejak, c. kr. kapitan v p. in posestnik, 44 let, "VVolfove ulice st. 12, otrpnjenje srca. — Anton Stragišar, posestnikov sin, 15 mes., Krakovske ulice št. 1, želodčni in črevesni katar. V deželni bolnici: Dne 6. septembra: Mihael Slejko, gostač, 66 let, otrpnjenje srca. Meteorologiono poročilo. VUina nad morjem 806*9 m. rjređnji rsračni tlak 7S6-0 mm. Čas opazovanja 13 14 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra v mm. Vetrovi Nebo 7419 7437 7431 116 si. svzhodj jasno 7 7 si. vzhod j megla j 21 3 sr. jvzhod skoro jas. Srednja včerajšnja tomperatara 12 9", aor-male: 15 2°. IDTjLrj-svjsG-ca, "borza dne 14 septembra 1800. Skupni državni dolg v notah .... 97 65 Skupni državni dolg v »rebr.T . . , . 97 25 Avstrijska zlata renta.......116 40 Avstrijska kronska renta 43/G . . Ogrska alata renta 4%..... Ogrska kronska renta 4°/o • • Avstro-ogrske bančne delnics . , Kreditne delnic3 ....... London v ista........ Nemški drž. bankovc sa 100 mark 80 mark......... . 20 frankov ......... italijanski bankovci...... C' kr. cekini......... 97'90 115 05 90 85 1709 -663 50 242-12' /, 118 25 2366 1930 90-30 1141 Css. kr- avstrijske Izvod iz voznega reda veljaven od dne. 1. junija 1900. leta. Odhod iz lOvibU&rio yvl. kol. Proga 6es Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po ncči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, ISl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Lmc, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vluk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubuo, Dunaj; čez Selzthal v Solnotjrad, Inomost, čez Klein - Keifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobui vlak v Trbiž, Pontabei, Belj&k, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoiudne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reiding v Steyr, Line, Budejevice, Pken, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vave, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobui vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v STovomesto ln v Kocovje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoiudne, ob 6. uri 55 in. zvečer. — Prihod v Izubijano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fraa-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. - Ob II. uri 16 m. uopeludue osobni vlak z Dunaja via Amsietfen, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Sokograda, Linca, Stevra, Pariza, Geaave, Cro-jha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeiu, Ltnd-Gaste-ia, Ljubna, Celovca. Poa-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludce csobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 61 ra. zvečer osobni vlsk z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga iz Novega mesta in Kodevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 82 m. popoiudne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kanonik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoiudne. ob S. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (.1305) 16 Trpovsfco izobražen ml slovenščine in nemščina v govoru in pismu zmožen, išče službe kot magaciner, komp-toarist, fakturist ali potovalec. (1885) Prijazne ponudbe pod .manufaktura 16' naj se pošljejo upravnistvu „Slov. Nar.u. P^r Uniforma popolnoma nova, nenošena za prostovoljca - enoletnika 27. pešpolka je delavnikih oh -4., O. in H. uri zverer. Cene: I. prostor »O kr., H. prestor Mi kr. Otroci in vojaki iz moštva plačajo polovico. Programi se dobe pri blagajni. Velespoštovanjem (1875—2) Jfc*\ J- Oescr. Dr. Friderika Lenglel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (37—17) Dr. Friderika Lengiel-a 9 ^ «b - nr- ir m W Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X. V stanovanje sprejme 1*04 iz boljših hiš mestni učitelj. Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.". Poštna in brzojavna upraviteljica Išče sl-u.ž"be. W ») Ponudbe naj se pošiljajo pod „upraviteljica" upravnistvu „Slov. Naroda". Mlad trgovski pomočnik 4 tiiuniifakliiriMt). zmožen slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi in italijanskega v govoru, ter ima tudi veselje • potovanja, želi svojo dosedanjo hIuzIiu pr«--nteiičti. Ponudbe pod A. IS. upravnistvu Naroda". (if&g _:;) 1 >ij se vsprejmejo v stanovanje in na hrano. Izve se v Gospodskih ulicah št. 3, pritlično. (181i Spretna prodajalka slovenskega in nemškega jezika zmožna, izurjena v vsem trgovskem poslu, sprejin 2 se takoj pod ugodnimi pogoji pri 1864 Lebinger & Bergmann v Litiji. Marija Sever učiteljica na klavirju stanuje na Jurčičevem trgu št. 3 in se nahaja doma vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne. (1804—4) Dva dijaka iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje in hrano v neki učiteljski rodbini. Več se izve na Rimski cesti štev. 9 (visokopritlično stanovanje št. 3). (i8».i a V službo sprejme se takoj trgovski pomočnik špecerijske stroke, kateri je zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, pri Urban VVeber nasl. v Zalem logu pošta Železniki. (1862—2) Dijak se sprejme v popolno, dobro preskrbo za 18 gold. na mesec. Stanovanje jako lepo (v krasni legi». lastna spalnica ter prosta raba klavirja. Naslov se izve pri g. Juliju Klein-(zaloga stekla) VVolfove ulice št. 4. (i829-;;i Več let staro, pristno dolenjsko vino (Manvein) od stare trte se toči Čez ulico II*«* k* l»o 48 kr. (1869-2) v Vodmatu, Bohoričeve ulice št. 5. Haspis nagrad sa gospodinje. Kolegij raz8ođništva za nagrade je razdelil jedil sledeče: K gospej Mariji Pubetz, Stražov..........100 60 40 20 20 20 2U 10 10 10 10 10 10 10 10 gdč. gospej gdč. gospej gdč. gospej Ani Hacker, Wilhelmsburg Niž. Avstr. Margareti Bock, Dunaj I. Auerspergstr. 4 Idi Kohlmever, Ebensee......... F. Lerperger, Ebensee Oberlangbath 110 Mariji Steinitz, Libejitz pri Vodnanu F. Wagner, Dun. Novomesto,Hauptpl.l6 B. Fahn, Brno-Schreibwald, vila Fahn E. Fellner, Dunaj IX. Maximilianplatz Rudollini Kirschner, Alland im Geb. 15 A. Kiinzel, Dunaj V, Schonbrunnerstr. 47 H. Jankova, Dunaj III. Esslarngasse 6 Ter. Obermaver. Freistadt, Gor. Avstr. Karolini Paar, Č. Rudolec pri Dašiču . M- Pawlu, Dunaj XIV. Mariahilferstr. 204 AniRobrich, Domeschanpri Sternberku na Moravskem............... 10 M. L. Schmid, Celovec, Vitringer R. . 10 A. Bernard, Kralj. Vinohradi Kollarjeva ulica 3.................... 6 Praga, septembra meseca 1900. nagrade za recepte kislih, z Vinacet-kisom narejenih K gospej M. Beranek, Dunaj, IX. Mariannengasse 3 6 „ S. Brever, Dunaj XVII. Geblergasse 39 6 „ L. Bruml, Weidlingpri Klosterneuburgu 6 „ Pavli Eckstein, Plzen Šipka ulica 13. . 6 „ Rozi Feder, Line Marktplatz 9..... 6 gdč. Ani Funk, Dunaj LX. Seegasse 13 . . . 6 gospej M. Grebner, Bregana 46 pri Jesenicah 6 „ Hermini Kopke, Rumburg........ 6 „ Ani Lederer, Duhovce.......... 6 „ Mariji Mach, Brno Elisabethstr. 8 . . . 6 „ P. Maver, Dunaj XIX. Pokornvgasse 11 6 „ P. Mussoni, Solnograd Biirgelsteigstr. 6 6 „ A. Obermaxer, Dunaj XV. Mariahilferstr. 6 „ Mariji Pribil, Ebelsberg pri Lincu ... 6 „ J. Richter, Teplitz-Schonau, Schulgasse 6 „ K. Richter, Trutnovo, Briickengasse . 6 „ S. Rosenberg, Dunaj II. Rembrandstr. 39 6 „ Frici Schermer, Novi Tišin, Stadtpl. 29 6 „ M. Schneider, Solnograd, Arenberg 3 . 6 (1859) Union delniška družba. Opozarja se na razglas št. 6669, objavljen v časopisih „Grazer Zeitung", „Grazer Tagespost", „Laibacher Zeitung", Klagenfurter Zeitungu, „Slovenski Narod", „Osservatore Triestino" in „Wiener Land\virtschafliche Zeitung" zaradi zagotovljenja kruha in ovsa za garnizijske kraje 3. voja Gradec, Maribor, Celovec in Gorico, od 1. januvarja 1901. leta do 31. decembra 1901. ieta. Natančneji pogoji ogledajo se lahko slednji dan pri vojaških preskrbovalnih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu in Gorici, od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoiudne, nadalje pri političnih okrajnih oblastvih in kmetijskih deželnih društvih. Zvezki pogojev se pri omenjenih preskrbovalnih skladiščih dobe po 4 kr. za tiskovno polo, eventuelno tudi po pošti. (1819-2) C. in kr. intendanca 3. voja. Dva ali trije dijaki iz boljSih hiš sprejmejo se v stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo. (1872-2) Več pove iz prijaznosti Felix Toman Resljeva cesta št. 26. Mlad, izobražen trgovski pomoćnik vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v špecerijski in manufakturni stroki, želi službo spremeniti. (1863—2) Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar.". za svojo trgovino z mešanim blagom poslovodjo neoženjenega in spretnega prodajalca, ter dobrega (1883—1) trgovskega pomočnika. Zajedno sprejmem tudi izurjeno kuharico ki je zmožna voditi gospodinjstvo. .^rvton. Trevn trgovec v Jesenicah na Gorenjskem. Bottger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, I 40 kr. in 60 kr. se dobiva samo (1393—10) v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek« v LJubljani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt 11. februvarja 1899. Ij. H.res, mlekarija. Najboljši bosenski kalcijev karbid vsaki kg daje zajamčeno 290 do 320 litrov plina. davna zaloga t Edgardo Prister v Trstu, Acquedotto št. 8. •~--(1836—2) Zastopnik za Kranjsko in Spodnje Štajersko: Fran Železnik Ljubljana, Dunajska cesta št. 7. Podpiaanec priporoča Se jed nega učenca v prodajalno za Ljubljano. Deček dovršil je v Ljubljani 5. razred ter tudi napravil vsprejemni izpit za srednje šole. Priporočenec je priden, pošten in ubogljiv sin trgovca in posestnika ter v 14. letu. — Pogoje pove Jakob Žebrć, učitelj v Starem trgu pri Rakeku. Vstop takoj. (1867—2) Nikdar več v življenju!! 355 važnih komadov za samo 3 K 60 h. 1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone, 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in se 256 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiSi, gratis. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 H «0 h. Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpoSiljalna tvrdka (.1865) 1^. Windi»ch Krakonv HIo. MS/^K. Za neugajajoce se vrne denar. Na hrano in stanovanje, kjer je tudi klavir na razpolaganje, se sprejme 1879-1 gojenec au gojenka iz boljših rodbin. — Natančnejše pogoje pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Nar.*. Gostilna v večjem kraju na Gorenjskem, z živahnim prometom, se odda v najem ali na račun. Oglasila pod šifro A. T. upravnistvu „SIov. Naroda". (1884—1) Vabilo izrednemu občnemu zboru Posojilnice v Trebnjem kateri bode v nedeljo, dne 23. septembra t. I. ob 4. uri popoiudne "w Kadražnl pisarni. Dnevni red: 1. Sprememba zadružnih pravil. (1860) Načelstvo. Na trgovskem učnem in odgojevalnem zavodu v Ljubljani, ustanovljenem L 1834, se začne pouk dne 1. oktobra 1900. Pojasnila in programe daje Artur Mahr (1778—3) imejitelj in ravnatelj, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono. Pričetek šole na mestnih ljudskih šolah. Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani in sicer: Na I. in II mestni deški 5 razrednici, na mestni nemški deški 5 razrednici, na mestni dekliški 8 razrednici, na vnanjih dekliških šolah pri ss. Uršulinkah, na mestni nemški dekliški 6 razrednici in mestni 2 razrednici na Barji začne se šolsko leto 1900/1901. v torek, dne 18« septembra t« 1. s klicanjem sv. Duha. Za vpisavanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk je določen 17. september t. 1. Vpisavalo in sprejemalo se bode: za I. mestno deško 5 razrednico v šolskem poslopji v Komenskega ulicah; za drugo mestno deško 5 razrednico v šolskem poslopji na Cojzovi cesti; za mestno deško nemško 5 razrednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cesti; za vnanje dekliške šole pri ss. Uršulinkah v uršulinskem samostanu; za mestno nemško dekliško 6 razrednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cesti, za mestno dekliško 8 razrednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cesti, in za mestno 2 razrednico na Barji v šolskem poslopji na Karolinški zemlji. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani smejo se sprejemati v mestne šole le z do voljenjem c. kr. mestnega šolskega sveta. (1781—3) C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 30. avgusta 1900. Ogerste-lirvatsto delniško društvo za slobodno plovio Ker je prvih 3300 delnic, imajočih pravico na dividendo leta 1900. pokritih, in z ozirom na obstoječe povoljno stanje brodarinskih kirij (naval) je odločilo doli podpisano arnštvo nabaviti še četrti parobrod ter nudi na javni podpis 1100 delnic po 1000 kron cd štev. 3301 nadalje, al pari, s pravico na dividendo bilance leta 1901. Podpisi se sprejemajo pri sedežu društva na Reki proti istodobnemu vplačilu 30 o, dočim se ostanek 70% more namiriti brez daljnega poziva do dne 31. decembra 1900. Na temelju Članka 4 društvenih pravil imajo posedniki delnic od štev. 1—3300 od vsakih 3 delnic prednost na jedno novo. Ogersko-hrvatsko delniško društvo za slobodno plovitbo na Reki. Opomba: V smislu ogerskega zak. Članka XXII. iz L 1893 so delniška društva za Pomorsko plovitbo oproščena pristojbin, koleka in davka za svoje delnice. (1873—1) M j i fiiil 1 i .& i 1 * 1 a 1 H -L i—--1 S 3/99/182 (1866) V konkurzni stvari Jernej d S bi I-a se vsled predloga upnikov dovoli prostovoljna dražba v konkurzno maso spadajočih in do sedaj še ne izterjanih terjatev 4450 K, ter se narok za izvršitev dražbe določa na 26. dan septembra 1900 dopoldne od 11.—12. ure pri tej sodniji s pristavkom, da se bodo terjatve s svoto nominalne vrednosti izklicale in proti najvišji ponudbi in takojšnemu plačilu oddale. C. kr. okrajna sodnija v Mokronogu I. dne 3. septembra 1900. -h Knj igarn et Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 priporoča svojo popolno zalogo vseh v tukajšnjih in v vnanjih učnih zavodih uvedenih šolskih knjig v najnovejših, izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah. (i88i—i) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj. E IT" E cz E XI -m .E £ «° o o -S "> CIO -2.e **> m « o3-"5 c N STTRIA" Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava ~>N Styria kolesa s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123—71) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezatl *3T Ceniki poštnine prosti. -^0 Filiala v Kamniku: Janko Pohlin. spoštovanjem FrailC Cud6l), na velikem t™ naTproti rototza. r—1 Q3 „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani iTa.lc-u.p in prodaja vseh vrat rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejsih pogojih. (1877—1) Posojil« na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti knrzni izgubi. Fromes« k vsem žrebanjem. Spxejexa.a3a.Je denarnih, vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto s 4°/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjlc najkulantneje. Borzna naročila. C. kr. žensko učiteljišče v Ljubljani. Vpisovanje v vadnleo in v otroški vrtec se bo vrSilo v petek, 14. septembra, od 8.—10. ure. Imena vsprejetih se bodo razglasila popoldne ob 4. nri. Ponk se začne v ponedeljek, 17. septembra, ob osmih. V I. letnik, in v tečaj ca otroške vrtiinrlce se bodo vpisovale go-jenke v soboto, 15. septembra, od 8.—10. ure. Isti dan se imajo oglasiti tudi gojenke, ki imajo delati ponavljalni izpit. Pismeni vsprejemni izpiti se začno v ponedeljek, 17. septembra, ob osmih. Gojenke, ki so bile že vlani na zavodu, se imajo oglasiti v sredo, 19. septembra, med 10. in 12. uro. Sveta maša bo po končanih vsprejemnih izpitih. V Ljubljani, dne 2. septembra 1900. (17B9-3) Ravnatelj stvo. Zdravilišče Krapinske Toplice | i me na Hrvatskem od zagorske železnične postaje Zabok-Hroplnske Toplice eno uro oddaljene. Omnibusi k vsakemu vlaku. (1740—3) Odprto do konca oktobra. Cena stanovanj od 1. septembra dalje za **0/0 znižana. "W Izvrstno urejeno zdravilišče, izborna restavracija, lepo sadje, milo podnebje itd. Št. 723. Prieetek tečaja. M. š. s v. Prvi mestni slovenski otroški vrtec v Komenskcfra ulleali in drugi mestni slovenski otroški vrtec v Cerkvenih ulicah se letos otvorita v sredo, dne 19. septembra s sv. mašo, katera bode za I. otroški vrtec v farni cerkvi pri sv. Petru, za II. otroški vrtec v farni cerkvi v Trnovem ob polosmih zjutraj. Vpisovali se bodo otroci v ponedeljek, dne" 17. in v torek, dne" 18. septembra t. 1. od devetih do dvanajstih dopoludne in od treh do petih popoludne. za vsaki otroški vrtec v dotičnih šolskih prostorih, in sicer v Komenskega ulicah št. 12 (I. nadstropje) in v Cerkvenih ulicah št. 21. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 30. avgusta 1900. (1782—3) Cene knjige za Priporočam svojo izborno zalogo ur, zlatnine, arebmine in optičnega »laira. Žepne ure zlate, srebrne iz tula, jekla, nikla, kakor tudi budilke, stenske in salonske ure. Zlate in srebrne verižice, prstane in uhane tudi z diamanti in briljanti, zapestnice, obeske itd. -ar" Prodajam po najnižjih tovarniških renali. j j Vse novosti vedno v zalogi. ^ Ceniki zastonj in franko. #J>]p«»M»l»a»* Da je moje blago res dobro in fino, jamči to, da ga pošiljam celo v inozemstvo. (1766—3) « i i i F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih roblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 33 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann = "mra,r z= | v Ljubljani, Dunajska cesta g priporoča svojo naj- 13 večjo zalogo vseh H vrst 3 žepnih ur | zlatih, srebrnih, iz iji tule, jekla in nikla, (3 kakor tudi stenski h [•? ur, budilk in salon- jlj sklh ur, vse samo 2 dobre do najfinejše m kvalitete po nizkih H cenah. l-jj iToTroatl 1 v žepnih in sten- H skih arah so vedno jjf v zalogi. 38 j£ OST Popravila se Izvršujejo najtočneje. ji Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnil. aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila in vnanja naročila točno In ceno. 38 8* X Su f nih ostankov vedno veliko v zalogi. Za jesensko in zimsko sezono se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x 38 a Hugo Ihl xxxy Ljubljani x x x v Špitalskih ulicah št. 4. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. Izdajatelj in odgovorni orednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk mNarodne Tiskarne" 37