m
ZMJl ZA GORIŠKO I3T BENEČIJO
VIII. . št.
PHIHOBSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Zahtevamo konec londonskega mešetarjenja!
©V 9^	Poštnina	platana v gotovini
*	L.ZUO	7)	Spedizione	in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 17. aprila 1952
Cena 20 lir
Smrt fašizmu - svobodo tržaškemu ljudstvu!
Jjjk° je zaključil predsednik slovenske vlade Miha Marinko na protestnem zborovanju za Trst na ljubljanskem Kongresnem trgu - Na 1,1 nL?rovanlu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva takojšnji konec londonske konference, popolno enakopravnost tržaških Slovencev,
» imtev fašističnih zakonov, ki so v Trstu še vedno veljavni, in povrnitev vse materialne škode, ki jo je Slovencem povzročil fašizem
" . >   «   .______________________
Dobri rezultati dosedanjega deia tržaške delegacije v Londonu
r ie bUa dan* .manlfeftaci ie, ,	'3 r‘a velikem
Jlslo •nriK, • - rSu- kjer se >5 110‘000 ^udi’ iz	1.r:esta Ljubija.
^ H	i	«3 daline oko-
iin tran^-2sri}. e 2 2a»tava-
Jbrg pred. ‘nn^ na F*ostrh-!? pmtMtirs?	in ogor’
i?	itaIiiar>
k	So	naši	»	,*dlm pohle.
J1' Pray tak° Zaželi aino Sto 3° »radii sedanjih Acie:^Tra!°Jl<>rov.
«N»rf tržaškemu ljud-T«ta -naša
(,Je Deprestano odine-
Do?ri».rT•	Je govoril,
Slrm ^ predsednik ‘nte Movemfe Miha M a.
iM^eiah, krinko je v go. dni ’	ie Ljubljana že
At Beo?rari°^h’_ ljraY. ta' sf “Soslov^fi. ln Zagreb in ner>r i mes'a in va.
ogorčenih r*,'5.1«* ,1?? l2ražajo vsi na-Anest I“lo enotno voljo in * Nnisu Sfi upTei° vsake, i'travic , Pkmjevanja mi-
A iazirtn ^obonska konfe-< pStga	ker se je lotila
>»2Sn«* in ker način, VJc^ie *Jaisbjo	reševati
•52*t koK^f^Sa ozemlja, ' v * utrditvi miru fambe proti lla" S tSu'- ki jo izvajajo ‘i&M m etični krogi v Ita-bk,* Ai.^^tašistov in te.
'C' S« ^ do koniinJci-
’%£e ircvuT :pvanje tradi-S?*** P^;-tične politike VTsaie ^'°letja. To ni ro-0 odkritje. Tega 'th	kr'^.Zavedati	vsi oni
Lon-
a jiaieTjud.
italij.au-da jr pri. AaMasP!Yt-a 12 današnjih 'AAo 1 v svetu kaj ,.To u. Sfbe in na našo 'ALkltn-ai ,
]< ti.	jasno	poli-
«rp. Nahodu, če jim i^io PfeU mit in utrditev An;5411!! r, riaPa*>m. Suj eSa v Z lSa.v tako grenke ^Aobkhl° ^ tega zad-AtA1 načiif teh razlogov l^-^Javiu* uarodi upua-A^/fžudenje in o. t, btnAkika i° taka osva-
>£» in Aeti ^ neko M A tembo^tptisčanje. To
Vtr?1« Polh i-	Je la Irr-
kaj^a*. "uka predrzna m
1* ,^A*ra^iAIa3:inko govo-itaiii^V sklicevanju Sil*® osvit^ega “nperia. ini m I® v prvi s v p-
ki widlov ieUnozn -^	^ niiK	i opravi-
h^Vp 2abteve po Sov’ B» i. * Vprašal:
VellAr nil tamezni «Cspo-
e trk v A°barid’ č'sl° kVnl^7	slovenski
k<kJe itsiiian 50 tu dajali iSlbK 0 Borfbrm,1, v°iaki, < e S n-. nl,>	drugih
t*.hMUr°20v? Mar ml-v^von-dtifu in’ ^_bi koristilo r%S "® “ ^.obTambe, če bi K>r<«U“ 1 tali je in Mar 31 u? v zvezi s
kV lrWenfa V1*y°. da ita"
“.Uf- ■
bjij ^Hiod u Trst,
sapi s Pu* Dal-da tu ne
S^baJul, JMno, da bi v
SeiJ^t n*^in drugimi no-«>o0 .{^"»bda, samo
>^,»«CunJ» k° bi tsS°r^a?1, Du italijanskega
Je Mi^itikt. komin-
»^kim	nnk°	n;i-
>i?if{tlik«Jih°vim koftlnformi-V°.? b0 “oskovdcim Ces Poitl *boten OVina za-
'iiifl ‘t«lii v n-81.611 kar
“!&“ a«;
^V«0 dejal. J ’ tf-
k;V°jVaaj jvel •,
H 0 »8 nekavl italijan-biAde j ''odijo ° junaštvo, V	dornL05va3alne
Sl. d '^rinl !tvarnlLne' kjer ida je i je 2 intere.
K ?ajo sfr*sničn? al de,ov-
Kk'1	^tnokra-
innt^s-.
semmilijonsko enotno politič. no organizacijo Ljudsko fronto, komunistično partijo, zlasti pa jugoslovansko ljudsko armado, prekaljeno v težki štiriletni vojni, armado, ki je danes neizmerno sposobnejša kot takrat, ko je spravila na kolena in pognala iz dežele fašistične okupatorje.
«Naš namen, ki ga izražajo naši narodi, od našega voditelja pa do slehernega rodoljuba je čuvati mir in se postaviti po robu vsakomur, ki bi napadel našo neodvisnost, ki bi krnil kakor koli našo suverenost. To je jasno in glasno povedano v ogromnih demonstracijah po vsej državi, v teh demonstracijah sporočamo, da se ne bomo pomirili z nadaljnjim mešetarjenjem z našimi interesi*. Svoj govor je tov. Marinko končal z vzklikom: «Smrt fašizmu . svobodo tržaškemu ljudstvuln Po govoru Miha Marinka sta govorila prof. dr Lavo Čermelj in predsednik mestnega ljudskega odbora Jaka Avšič. Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta resolucija, v kateri prebivalstvo Ljubljane zahteva:
da konferenca v Londonu takoj preneha z delom;
da se v Trstu uvede popolna enakopravnost za Slovence: da se takoj uvede v Trstu slovenski jezik kot. enakopraven državni jezik: da se takoj ukinejo zakoni fašistične Italije, ki so še vedno v veljavi;
da se nadoknadi Slovencem vsa materialna- škoda, ki jo je povzročil fašizem ter da se pokliče na odgovornost kršitelje mirovne pogodbe, ki so odvzeli najosnovnejše nacionalne pravice 80.000 Slovencem v Beneški Sloveniji in na Goriškem.
Ogromne reke manifestan-tov so se nato razlile po ljubljanskih ulicah ter ogorčene demonstrirale še dolgo v noč.
C. STER (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16'. — Pq Beogradu in Zagrebu je danes jpreaovorila \Ljubljana. Poleg Ljubljane, kjer so bile največje demonstracije, pa so se množične demonstracije vršile tudi v Sarajevu. Banjaluki. Jajcu, Ljubiji, frijedoru, na Reki, v Rankcvičevem, Prištini, Trepči jn drugih krajih.
Protestni mitingi so bili tudi v raznih predelih in podjetjih Beograda. Delav-tvo Je Pri teh demonstracijah skandiralo “Dole Moskva, dole Rim — dole De Gasperi i Stalin!*-Okrog 18. ure se je pred poslopjem prometnega ministrstva zbrala velika množica beograjskih železničarjev, ki so poudarjali, da ne bodo Prenehali s protesti, dokler se londonska konferenca ne prekine. Večja skupina demonstrantov je šla pred italijansko poslaništvo, jejer je dala duška svojemu ogorčenju zaradi italijanskih apetitov, skoro ves popol-
Ameriški odgovor
na italijansko noto o siru
W ASHIN GTON, 18. — Ameriško zunanje ministrstvo je danes odgovorilo na italijansko noto, ki je protestirala proti omejitvam uvoza nekaterih vrst blaga y ZDA. Med tem blagom Sn tudi nekateri važni italijanski izvozni artikli, predvsem sir. V diplomatskih krogih so ta spor Imenovali «vo)no za sir*.
Ameriški odgovor pravi, da se bo vlada ZDA prizadevala ugoditi italijanskim željam, če bo to mogoče.
dne do večera so se po beograjskih ulicah slišali vzkliki: «Dcl z združenimi kominformisti in fašisti!*
Po nepopolnih podatkih je danes v raznih krajih Jugoslavije okrog 350.000 Jugoslovanov potrdilo: «Ne damo Trsta, naša armada je čvrsta*.
C lan srbske akademije zna-nosti dr. Siniša Stankovič je izjavil v beograjskem radiu, da konferenca v Londonu ne pomeni samo kapitulacije zahodnih velesil pred Rimom, temveč kapitulacijo pred zločinsko politiko italijanskega imperializma. «Ni še prepozno, da se konferenca prekine. Naše stališče je čvrsto in mi nismo ;n ne bomo priznali nobene trgovine na naš račun. To naj si zapomnijo vsi naši prijatelji in zavezniki*.
Podobno izjavo je podal tudi predstavnik Italijanov v Jugoslaviji, Giust-o Massarotto, ki je dodal: «Mi Italijani smo »ri-pravljenj braniti teritorialne pravice naše domovine skupno z našimi brati Jugoslovani*.
Današnja «Borba» objavlja protest Jožeta Borštnarja. bivšega komandanta, Viktorja Avbelja, bivšega komisarja, in drugih komandantov in komandirjev enot IX. korpusa v zvezi s procesom v Lucci. protestno pismo poudarja, da je resnica o protifašistični borbi borcev divizije «Garibaldi . Nati-sone* znana tudi zavezniškim častnikom, ki pozabljajo, da bi
morali tudi oni protestirati protj obsodbi v Lucci in nastopiti v obrambo pravih borcev za svobodo, italijanskih partizanov, njihovih vojnih tovari-šey v' težkih dneh borbe preti fašizmu.
Bivši komandanti in komandirji IX. korpusa poudarjajo, da je proces v Lucci samo del protijugoslovanske gonje, katere cilj je razpihovanje sovraštva med italijanskimi množicami, ki naj olajša doseganje osvajalnih ciljev. «Izjavljamo pred v?o svetovno javnostjo, da ne bomo dopustili mešetarjenja z našimi pravicami in da bomo trdno stali na braniku naših nacionalnih pravic in protifašističnih načel, za katera je bilo prelite toliko krvi naših borcev in italijanskih partizanov na tem ozemlju*.
B. B.
Spomenica FLRJ gen. Wintertonu o delovanju CLN
TRST, 16. — Sef gospodarske delegacije FLRJ v Trstu je izročil poveljniku cone A gen. Wintertonu spomenico o vohunskem delovanju tako imenovanega iiComitato di Li-berazioiie Nazionsle per TI* strian (CLN).
Na tiskovni konferenci ob navzočnosti predstavnikov svetovnega tiska so delegati poudarili, da bi povratek Italye pomenil katastrofo za Trst in črno snženjstvo za Slovence
LONDON, 16. — Predstavnik Foreign Officea je sporočil danes zvečer, da je angleško zunanje ministrstvo povabilo tržaško delegacijo, naj' mu pismeno prikaže svoje stališče o tržaškem vprašanju.
LONDON, 16. — Predstavniki tržaških političnih strank, ki so že teden dni v Londonu, so priredili danes v Grosve-nor hotelu tiskovno konferenco, ki se je je udeležilo približno trideset zastopnikov angleškega in svetovnega tiska. Med novinarji je bilo tudi nekaj italijanskih, ki pa so Že med konferenco začeli demonstrativno odhajati.
Tržaški zastopniki so poudarili, da bi vsaka povezava Trsta z Italijo pomenila katastrofo za tržaško gospodarstvo. Dodali so, da bi bile istočasno odvzete slovenskemu prebivalstvu vse narodnostne
in demokratične pravice, kot se je že zgodilo s Slovenci, ki so na podlagi mirovne pogodbe ostali pod Italijo.
Predstavnik Osvobodilne fronte Branko Babič je poudaril globoke vznemirjenost tržaškega prebivalstva spričo mogočih posledic londonske konference in ogorčenje, ker tržaško prebivalstvo ni zastopano na tej konferenci, na kateri odločajo o njegovi usodi. Tov. Babič je obtožil Zavezniško vojaško u-pravo, da je s svojo politiko favoriziranja proitaiijanskih strank povzročila sedanji resni položaj, v katerem italijanska vlada nadzoruje vse tržaško
Istrsko liudstvo ponovno protestira proti londonskemu mešetarlenln
Ha včnrajšnjeni veličastnem protestnimi zborovanju v,. Kopru je istrsko ljudstvo izražalo odločno voljo, da no bo dovolilo, da bi sc o njegovi usodi samovoljno odločalo -Z zborovanja so poslali Varnostnemu svetu resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se italijanski vladi odvzamejo vsi privilegiji in koncesije, ki jih izkorišča proti Slovencem
ozračje mednarodne napetosti,
KOPER, 16. — Danes popoldne je bilo v Kopru veliko protestno zborovanje. Zbralo se je toliko ljudi, kot jih Koper še ni videl skupaj. Nad 15.000 članov SIAU je napolnilo ves Ti-tev trg in bližnje ulice; nad množico so se dvigali transparenti in napisi z gesli, ki izražajo voljo našega ljudstva. «Trst smo osvobodili jn Trst bomo branili*. «Ne priznamo londonskega mešetarjenja*, «Nikoli več Italijg v Trst*, «Današnja Jugoslavija ni več Jugoslavija, ki je podpisala Rapallo*, «Dovolj je bilo 25 let suženjstva*. Ljudstvo je vzklikalo maršalu Titu, jugoslovanski armadi ter izražalo cdloč-6no voljo, da ne bo nikoli dopustilo. da bi se o njegovi usodi samovoljno odločalo, predvsem pa da ne bo dopustilo takih odločitev, ki ne bi bile v skladu 7, njegovim,- težnjami in pravičnimi zahtevami.
Na zborovanju s<; govorili tajnik okrajnega ljudskega odbora Karlo Prijon, predsednik piranskega MLO Antonio Pa-rtnzan, predsednik Zveze vojaških invalidov in član glavnega odbora borcev Slovenije Franc Krese, javni tožilec koprskega okraja Furlani jn tajnik mestnega ljudskega odbora za Izole Gino Gobbn. Tov. Furlani je v svojem govoru med drugim dejal:
«V trenutku, ko mi tukaj izražamo svoje ogorčenje nad
nesramnim poskusom, da b; s tem, kar je naše. razpolagali brez nas, se po ulicah Ljubljane in ostalih mest Jugoslavije zgrinjajo desettisoči jn, deset-tisoči, da skupaj z nami zakli-
čejo v svet našo jasno in odločno voljo: mi ki smo Trst osvobodili, Trsta ne damo.
Jugoslavija je leta 1947 pristala na mirovno pogodbo z Italijo, ker se je zavedala svoje odgovornosti v svetu, ker se je zavedala, kaj pomeni za narode, ki so žrtvovali milijone svojih najboljših sinov za svobodo, neodvisnost in mir. Tudi potem je Jugoslavija ponujala Italiji roko sprave. Na to plemenito gesto Jugoslavije odgovarjajo v Italiji z vedno novimi osvajalnimi zahtevami. V Italiji dvigata fašizem in škva-
v katerem naj bi De Gasperi v kalnem ribaril. Cas je, da se z londonskim mešetarjenjem preneha.
Ne samo to; zahtevamo tudi. da zavezniki odvzamejo Italiji v Trstu tudi one protizakonite koncesije, ki so omogočale Italiji, da je vodila v bližnji preteklosti raznarodovalno politiko in podpirala rast fašizma, in ki danes pmogačajo fašistom, tako De Gasperijevim demokratom kot kom informovi-kim moskovskim agentom, da pljujejo na vse, kar je našim na-
drizem, s pomočjo krščanskega j rodom najdražje. Tujega noče.
demokrata De Gasperija in moskovskega agenta Togliattija, ponovno glavo.
Današnje italijanske zahteve za Trst so samo odskočna deska za nadaljnja osvajanja: toda ne samo odskočna deska za Pulj jn Dalmacijo, temveč tudi odskočna deska za zahteve, ki so vsem narodom dobro znane. Londonska konferenca, ki s* pojavlja kot posledica fašističnega izzivanja po italijanskih in tržaških ulicah, skuša po zgledu Monakovega. kjer so prodali svobodo Češkoslovaške Hitlerjevim hordam, prodati Trst italijanskim imperialistom. Isti naši zavezniki, ki so včeraj na lastni koži čutili skupaj z nami, kaj je fašizem, sklepajo danes v Londcnu pod pritiskom istega fašističnega tako imenovanega javnega mnenja o tem, da se dajo nove koncesije Italiji v Trstu, Je koncesije pa pomenijo ustvarjati pot italijanskemu imperializmu, dajati pptuho italijanskim zahtevam pp Osvajanju, ustvarjati
Vidali - kominformovski bog Januš
M
Ll JAMSKI DELAVCI
kDELOm (5. aprila 1952); «Ti1o Je v govoru potrdil, da prepušča cono A De Gasperi ju — Titova vlada je odtočno proti STO*.	*
«L’UNITA’» (t. s.prile 1952): «in Un violento discorso contro 1'Italia, y dittatore di Bel-srado rivendica Trieste e il T.L.T.*
mo, svojega ne damo! V teh besedah, je zaključil govornik, se. skriva naša preteklost in naša bodočnost. V njih se skriva silna moč vseh naših delovnih ljudi, moč, pred katero so že nakoč trepetale tako imenovane slavne divizije, s katerimi danes v Italiji rožljajo.
Množica Je burno pozdravila tudi polk. Franca Kreset
Na koncu zbprovanja je bila resolucija na Varnostni svet Združenih narodov, v kateri zahteva ljudstvo Istrskega okrožja, naj končajo s pogajanji v Londcnu. V resoluciji je vključena tudi zahteva, naj se italijanski vladi odvzamejo vs-privilegiji in koncesije, ki jih ta izkorišča proti slovenskemu življu.
Acheson o jamstvih
evropski obrambni skupnosti
PARIZ, 16. ~~ V francoskih uradnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli sklep britanske vlade, da razširi jamstva, ki izhajajo iz bruseljskega pakta, na zahodno Nemčijo in Italijo.
List «Le Monde* piše, da je Velika pritanija prvikrat od Napoleonove dobe podpisala zavezništvo z Nemčijo, ker je napovedano jamstvo hkrati tudi zavezništvo. Sedaj pa pror
učujejo tudi predlog da bi ZDA in Velika Britanija nudile še drugo jamstvo v primeru, da ena od šestih držav evropske obrambne skupnosti umakne svojo vojsko iz te koalicije in ustvari državno vojsko. To jamstvo se nanaša predvsem na Zahodno Nemčijo in francoska narodna skupščina ga je postavila kot pogoj za sodelovanje Francije v evropski vojski. Predstavnik francoskega zunanjega mini. strstva je izjavil, da so z ameriško vlado že v teku tozadevna pogajanja.
Ameriški zunanji minister Acheson je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da se bo tedaj, ko bo sklenjen sporazum o evropski obrambni skupnosti in pogodben dogo. vor z Nemčijo, postavilo vprašanje razširitve jamstev 5. čl. atlantskega pakta na vse člane evropske obrambne skupnosti. Pripomnil je, da 50 ZDA pripravljene proučiti to vprašanje in ravnati v skladu s priporočili na zadnjem sestanku v Lizboni.
Acheson je tudi dejal, da rezultat moskovske konference potrjuje, da je bil njen namen ovirati priprave zahodnega obrambnega sistema, in je pri. pomnil, da skuša Sovjetska
zveza dobiti vojaške strateške proizvode s ponudbami, ki jih je stavila zahodnim državam. Izrekel, pa je mnenje, da Sovjetska zveza ni uspela doseči zastavljenih si smotrov.
Zopet kratek sestanek
v Pan Mun Jotnu
PAN MUN! JOM, 16. — Tudi danes ni bilo v Pan Mun Jomu nič novega. Današnji sestanek je trajal samo 20 sekund. To je četrti zaporedni sestanek, ki je trajal manj kot eno minuto. Delegati so sklenili, da se bodo ponovno sestali jutri.
Prvi razgovor
Eden*Amr paša
LONDON, 16. — Egiptovski poslanik v Londonu Amr paša je danes prišel z letalom v London in se je popoldne sestal z zunanjim ministrom E-denom. Po setanku je predstavnik! zunanjega ministra izjavil. da je Amr paša izročil Edenu pismo Hilali paše.
V Londonu prevladuje vtis, da bo prišlo do novih sestankov, na katere bo verjetno po. vabljen tudi britanski poslanik v Kairu Stevenson.
Zdi se, da sta obe stranki na današnjem razgovoru potrdili dosedanje stališče obeh vlad. Glavna težava je zaradi Sudana in na razgovoru ni bilo mogoče najti formule, ki bi omogočila začetek pravih pogajanj, List «Evening News» piše nocoj, da je Eden obrazložil Amr paši. da želi. da bi se rešil angleško-egiptovski spor, ne more pa iti mimo obljube, ki jo je dal Sudancem, da se ne bo odločalo o prihodnosti Sudana brez njihove predhodne privolitve.
življenje.
Branko Babic je poudaril, da Italija danes zahteva sodelovanje v upravi cone A, da bi jutri lahko spremenila «de faeto* priključitev Tržaškega ozemlja v «de iurea priključitev k Italiji. Poudaril je, da tržaško prebivalstvo želi upravne reforme, toda take reforme, s katerimi bi vojaška uprava izročila vso civilno upravo tržaškim državljanom in obdržala v svojih rokah samo nadzorne funkcije. Taka civilna uprava bi vključevala predstavnike vseh političnih strank, v -sorazmerju z njihovo močjo, medtem ko bi morale biti vse državne ustanove obvarovane pred kakršnim koli neposrednim ali posrednim vmešavanjem Italije.
Tov. Branko Babič je nato zahteval, naj se politični in gospodarski odnosi med STO in Italijo spravijo v sklad z določili mirovne pogodbe in naj se izvedejo določila mirovne pogodbe o enakopravnosti sloven-skega in italijanskega jezika. Zahteval je tudi, naj se Tržačanom prizna tržaško državljanstvo.
“Taka reorganizacija civilne uprave na STO, je zaključil Branko Babič, bi bila v interesu Trsta in tržaškega prebivalstva. Bila bi tudi v soglasju z določili mtrevne pogodbe in z načeli demokracije in miru*.
Predstavnik Slovansko - italijanske ljudske fronte Bcrtolo Petronio je poudaril, da- razvoj Trsta nikoli ni imel nič skupnega z italijanskim gospodarskim življenjem. Dodal je, da zahtevajo tržaški delavci spoštovanje mirovne pogodbe, kar b: zagotovilo politično in gospodarsko neodvisnost Trsta. Tržaški delavci zahtevajo tudi širše sodelovanje v organizaciji tržaškega življenja in izvajanje načel o enakopravnosti Italijanov in Slovencev.
Dr. Agneletto je podal zgodovinske podatke o sistematični raznarodovalni politiki italijanske vlade vse od dneva, ko je Italija okupirala Trst po prvi svetovni vojni, in poudaril, da je bilo med 25-letnim italijanskim gospostvom v Trstu in Julijski krajini na ti-
soče Slovencev in Hrvatov izgnanih s tega ozemlja, mnogo jih je bilo ubitih, na tisoče obsojenih in interniranih.
“Zaradi tega, je poudaril dr. Agneletto, je rešitev tržaškega vprašanja na osnovi neodvisnosti edina pravilna reši-tev».
Predstavnik Fronte za neodvisnost Bruno Černe je poudaril, da zaradi «neverjetnega popuščanja ZVU italijanska vlada nadzoruje vse gospodarsko življenje v Trstu in posredno dominira civilno u-pravo na področju s pomočjo skrbno izbranih uradnikovi).
Černe je izjavil, da zaradi finančnih, valutnih in carinskih sporazumov, ki jih je Italija sklenila z ZVU 8. marca 1949, cona A STO ninv. pravice uvažati ali izvažati kakršno koli blago brez predhodnega dovoljenja pristojnih ministrstev v Rimu. «Na ta način, je dejal tržaški predstavnik, smo priče gospodarskega absurda, da morajo biti vsi dohodki zunanje trgovine, ki jih dobiva cona s svojim izvozom, pristaniškimi služnostmi, brod-ninami in turizmom, prepuščeni italijanski vladi. Celo ameriške dolarje in angleške funte, ki Jih dajeta ameriška in angleška vlada Trstu za vzdrževanje njihovih čet v coni A, vnovčuje «Banca dTt.a-lia», ki daje Trstu v zameno italijanske lire.
Trst bi mogel okrepiti svoje gospodarstvo z osvoboditvijo izpod te gospodarske sužnosti in z razširitvijo trgovine s svojim zaledjem s sklepanjem primernih pogodb, je zaključil Bruno Černe. ,
«Vse slovensko in hrvatsko prebivalstvo STO zahteva brezpogojno ohranitev tega o-zemlja v skladu z mirovno pogodbo z Italijo in nasprotuje priključitvi tega ozemlja k Italiji in vsaki soudeležbi italijanske republike v upravi angloameriške cone STOs, je dejal dr. Josip Agneletto, ki predstavlja SDZ, SKSZ in Skupino neodvisnih Slovencev.
eSedanje italijanske aspiracije v zvezi s Trstom — je poudaril dr. Mario Stocca, predstavnik Tržaškega bloka —-
pomenijo željo po uvajanju ekspanzionistične politike, ki je že nekoč imela žalostne rezultate)). Poudaril je, da so imele nedavne demonstracije v Trstu in Italiji popolnoma fašistični značaj, in izrazil obžalovanje, ker so ZDA in Velika Britanija spripisovale napačen pomen tržaškim dogodkom in se dale zapeljati do sprejemanja predlogov italijanske vlade o začetku razgovorov o morebitnem sodelovanju Italije 11 upravi cone An.
Tržaški predstavniki so tudi izjavili, da so dosedanji rezultati njihovega dela v Londonu
dobri.
Londonski) barantanje
LONDON, 16. — Danes se jc po velikonočnem odmoru spet začela londonska konferenca o Trstu. (V nasprotju z nekateri, mi vestmi, ki so že včeraj govorile o začetku konference, so bili včeraj samo neuradni razgovori med člani raznih dele-gacij). Predpoldne pa se je načelnik angleške delegacije Sir Pierson Dixon sestal z vodite. Ijem italijanske delegacije Ca. sardijem, ki se je prel kratkim vrnil iz Rima z novimi navodili, Uradno poročilo o da-našnji seji je zelo kratko in ne pove ničesar. Ni še znano, ali bo prihodnja seja jutri ali kas. neje. Po italijanskih virih je zastoj nastal zato. ker se ame. riška delegacija upira italijan. skim predlogom, da bi vojaška uprava delila odgovornost z i-talijanskimi oblastmi.
Lord lsmay
prišel v Pariz
PARIZ, 16.' — Novi tajnik a-tlantske zveze lord Ismay je danes prišel iz Londona v Pariz, da prevzame novo mesto. Izjavil je. da se bo takoj lotil svojega dela. Jutri bo obiskal francoskega predsednika Au-riola in bo nato kosil skupno z generalom Eisenhotverjem.
VERONA, 16. — Danes je prišel v Verono maršal Mont-gomery, da pregleda nekatere enote atlantskih suhozemskih sil južnoevropskega sektorja.
Adenauerjev razgovor
z zahodnimi komisarji
BONN. 16. — Danes se je Adenuaer sestal s tremi zahodnimi visokimi komisarji in sklenili so pospešiti pogajanja za sklenitev splošnih pogodbenih dogovorov. Prav tako so sklenili, da se bodo sestali vsakikrat. ko bo potek pogajanj to zahteval. Po sestanku niso objavili nobenega poroči, la. Obveščeni krogi pravijo, da je Adenauer obrazložil visokim komisarjem stališče nemške vlade do zadnje sovjetske note.
V ponedeljek se bodo nadaljevala pogajanja med nemški, mi predstavniki in predstavniki zahodnih držav za “popolnitev pogodbenih dogovorov, ki naj napravijo konec okupacij, skemu režimu.
HAAG, 16. — Nizozemska policija je danes aretirala bivšega kapetana WesterUnga. Nocoj p«a 510 ga po zaslišanju iz-pustilj na začasno _ svobodo. VVesterlinga sta iskali tako ni. zozemška kakor indonezijska policija še od časa, ko je leta 1950 napravil znarvi napadi na mesto Bandung v Indoneziji,
EISENHOWERJEV USPEH pri volilvah v New Jerseyu
Za demokrate se je močno uveljavil Kefauver - Stevenson Izjavil da ne bo kandidiral - Eisenhowerjevi poslovilni obiski
WASHINQTON. 16. — Zadnji podatki o včerajšnjih pripravljalnih volitvah v državi New J'jrsey so sledeči:
Republikanci (izid za 3761 okrožij od skuipnih 3840):
Eisenhower 370.509 glasov, Taft. 219.786, Stassen 21.967, Mac Arthur 284 (ni kandidiral).
Demokrati (izid za 3440 o-krožij od skupnih 3840);
Kefauver 141.769 glasov, Truman 135 (ni kandidiral), Eisenhower 469 (ni kandidiral), ra zn; glasovi 331.
Na. podlagi teh podatkov do-mnevajo, da si je Eisenhorver v borbi z.a republikanko invs-stituro zagotovil do sedaj 119 delegatov, Taft pa 206.
Eisenhovver si je zagotovil vsaj 31 od 38 delegatov iz te države, ki bodo odšli na kongres republikanske stranke, medtem ko jih bo Taft imel od 4 do 6. Stassen pa enega.
Vendar Pa so organizatorji kampanje za Tafta, ki je za. man okušal doseči, da se njegovo ime zbriše s seznama delegatov v državi New Jersey, izjavili, da predstavlja izid mo. ralno zmago za Tafta. Eden od teh organizatorjev je izjavil, da si je Eisenhovver zagotovil samo okoli 60 odstotkov glasov pri teh volitvah, za katere ni Taft vodil nobene kampanje, dočim j*z Eisenhovver ja podprl sam guverner in so zanj vodili ogromno propagando, za katero so potrošili ogromno denarja.
Taftovi privrženci poudarjajo, da je pripisati zmago Ei. senhowerja ((izdajstvu* guvernerja v New Jerseyu, ki je v zadnjem trenutku usmeril tam., kajšnji politični stroj republikanske stranke E korist Eisen-
hotverja. Za Eisenhowerja Pia je nedvomno glasovalo tudi mnogo neodlvisnih, ki b; pozneje lahko glasovali za dem okra-tičnega kandidata, &s bi bil ta kaka znana osebnost. Guverner države Illinois, senator Ste* venson, o katerem se je mislilo, da bo uradni kandidat demokratske stranke, pa je dan;s izjavil, da ne more sprejeti te kandidature, ker kandidira za guvernerja v državi Illinois ter da nima nobene druge amr bicije,
S tem prihaja še bolj v o. spredje senator Kefauver. ki si je sedaj brez vsakršne podpore demokratične stranke zagotovil precej naklonjenosti med ljudstvom.
General Eisenhower ie danes zjutraj začel s poslovilnimi o. biski v raznih evropskih prestolnicah. Danes je z letalom odpotoval v Bruselj, kjer se je sestal & kraljem Baldiuinom. Popoldne se je z letalom vrnil v Pariz. 23, t. m bo odšel v Haag, pozneje pa' tudi v Qslo in Kopenhagen. V Bruslju se jp Eisenhovver sestal tudi z angleškim vojnim ministrom Headom, ki se je pravkar vra. oai iz Zahodne Nemčije.
Na letališču je general novinarjem izjavil, da ne bo odgovarjal na nobeno politično vprašanje, dokler b0 nosil vojaško Uniformo. Dejal je, da je ponosen na sodelovanje z Bel-gijci in je pohvalil vojaške napore Belgije.
Ob svojem povratku v Pariz jc Eisenhovver žarnimi! za izid volitev v New Jerseyu in Je dejal, da je z izidom zado. voljen.
Medtem je iz Pariza odpotoval v Washington poveljnik
Eisenhowerj*»vega glavnega stana general Gruenther, ki bo imel v raznih ameriških mestih vrsto govorov in se bo vrnil v Pariz 28. aprila.
Murphy poslanik ZDA
na Japonskem
W ASHIN GTON, 16. — Robert Murphy, ki je bil do sedaj
ameriški veleposlanik v Belgiji, je bil danes imenovan za prvega veleposlanika Združenih držav na Japonskem i>o formalnem prenehanju vojnega stanja s to državo.
Murphy je v ameriški diplomatski islužbi od leta 1920. Služboval je Y Španiji, Nemčiji, Franciji in Belgiji.
Menziesove izjave
o potovanju v London
CANBERRA. 16. — Avstralski ministrski predsednik Men-zies je na tiskovni konferenci potrdil, da bo odpotoval v London, da tam razpravlja o vprašanjih, ki se tičejo angle. ško-avstralskih odnosov Dodal je, da bo lahko odpotoval šele po 18. maju, ker se mora prej udeležiti zasedanja parlamenta.
Kakor se je zvedelo, bodo na londonskih sestankih razprav-lj'ali predvsem o obrambi, zlasti pa o udeležbi Avstralije pri obrambi Srednjega vzhoda ter o omejitvi uvoza v Avstralijo. Menzies bo potoval tudi v Wa-shington, kjer se bo razgovar-jal s Trumanom o finančnih vprašanjih, ki se tičejo tihomorska obrambe,
PRIMORSKI DNEVNIK
=* 2
17. aprila M®
:
■
Brezp
Sl
ra vnosi ovencev
GORICA, 16, — S podpišem mirovne pogodbe je italijanska klerofaeistična De Ga spe-tijeva vlada sklenila spoštovati vse njene člene, taiko člen IS, da bo zagotovila vsem ljudem, ki živijo pod njeno ju-risdikcijo, ne oziraje se na spol, raso, jezik in vero, vse človečanske pravice, svobodo besede, tiska, religije, političnega prepričanja in združevanja, in člen 16, da ne bo preganjala italijanskih državljanov, ki so od 10, junija 1940 do zaključka mirovnega sporazuma sodelovali ali simpatizirali z zavezniki.
Oba navedena člena mirovne pogodbe sta nudila italijanski vladi dovolj prilik, da z dejanji dokaže, da je pretrgala s staro fašistično prakso in da se bo v duhu člena 17 iste mirovne pogodbe borita proti obuditvi fašističnih vojaških in političnih organizacij.
Po štirih letih, odkar so dali na preizkušnjo italijansko vlado glede izpolnjevanja mirovnih določil, moramo Slovenci v Italiji ugotoviti, da je ravnanje De Gasperijeve vlade zelo oddaljeno od členov mirovne pogodbe in da se v ničemer ne razlikuje od ravnanja fašistične vlade do leta 1943.
Dogaja se ravno nasprotno, kar smo pričakovali in kar je pričakoval ves svobodoljubni svčt. V italijanskih vodilnih osebnostih je Mussolinijeva fašistična šola vzgojila megalomanski italijanski šovinizem dc najvišje mere in zato taki ljudje ne morejo iz mej fašističnega postopanja. Oni popolnoma istovetijo fašizem z Italijo, to je zanje pojem in zato ni čudne, da pri-zadeja tudi Slovencem v Italiji ravnanje sedanjih oblastnikov škodo, ki je v bistvu enaka fašistični.
Poglejmo samo nekaj primerov:
Medtem ko so v Lucci sodili garibaldinskim borcem, ker so se borili za uničenje fašizma, so zadnia leta rehabilitirali fašista Gambaro, Roat-to, Robottija in druge, Grazio-li pa je postai celo prefekt. Mussolinijev sin se brezskrbno ziblje na Caprih ob zvokih italijanskih popevk, njegeva matj, Mussolinijeva žena Rahela, pa se z velikim uspehom poteguje za vrnitev nakradenega Mussolinijevega plena,
Bolj kot naravno je torej, da ne morejo postati členi mirovne pogodbe niti italijanske ustave pdnomočni, ako sedijo ob krmilu ključnih položajev italijanskega vladnega življenja taki ljudje.
Ako smo zgoraj navedli samo nekaj vidnejših imen, petem si lahkr mislimo, da je njim podobnih manjših ribic še vse polno na vseh vladnih položajih, začenši v Rimu pa tja do najzaikotnejše italijanske province.
Tudi v Gorici jih imamo tc-liko, da s pridom vztrajno dodajajo na fašistični plamen vedno toliko olja, kolikor ga je potrebno, da ne zamrejo stari ideali.
Zato v Gorici Slovencem še vedno niso vrnili Ljudskega doma, ki ga je fašizem pod pretnjami odkupu za revnih 200.000 lir. Ni dovolj, da nočejo vrniti slovenskega premoženja. S takim ravnanjem skušajo preprečevati tudi pravilno kulturno rast slovenskega zamejstva.
Zato od 84 v zadnjem času imenovanih porotnikov na porotnem sodišču ni niti enega Slovenca.
Zato slovenski jezik ni niti uraden niti dopuščen na sejah mestnega sveta, pokrajinskega sveta, na sodišču, na vseh državnih in poldržavnih uradih, ker tamkaj ni slovenskih u-radnikov.
Zato so izgnali iz slovenskih, šol 54 dijakov, ker maj bi bil njihov občevalni jezik italijanski«.
Zato od 98 šol v Beneški Sloveniji, katere obiskuje okoli 5.000 Izključno slovenskih otrok, ni niti ene slovenske in niti enega slovenskega otroškega vrtca.
In ker to zahtevamo, nam v klerofaMstičnem vGiomale di Trie ste« grozijo, da «izda-jamo interese in državni ponosu, zato e je zaničevanje (namreč slovenskega ljudstva) prema Im; treba bi ga bilo še obsoditi (!).
Za vse te krivice se Slovenci nimamo kam pritožiti. V parlamentu ne govorijo o naših pravicah, ker so kominfor-mistični poslanci «zagovorniki manjšinskih pravic»	De
Gasperijevi tekmeci v protislovenskem delovanju. Na mestnih občinskih sejah ni mesta za naše pravice, ker je njegova naloga: «upravljati«l Isto tudi na polcrajinakih sejah.
Ali ni potem bolj kot jasno, zakaj nas Jugoslavija kot podpisnica mirovne pogodbe, članica OZN in naša zaščitnica brani v tej brezpravnost ?
Uničevanje koloradskega hrošča
moramo pričeti z največjo odločnostjo
Danes, četrtek 17. aprtla
Rudolf, Vitigoj Sonce vzide ob 5.17. zatone 18.35. Dolžina dneva 13.36. bun< vzide ob 1.56, zatone ob w.» Jutri, petek 1«. aprila Mirt, Gradislava
Predavanja strokovnjakov Kmetijskega nadzorništva o zatiranju tega škodljivca
STANDREZ, 16. — Pred leti v naših krajih koloradskega hrošča sploh nismo poznali. Danes pa predstavlja poleg slinavke in parkljevke za kmetijstvo naj hujše zlo. 2e skozi več let je pridelek krompirja znatno manjši, čeprav se kmetje skupaj z oblastmi trudijo, da bi ga zatrle in obvarovale kmetijsko gospodarstvo.
Toplejše vreme je krompir privabilo iz zemlje. Z njim pa se je na kromoiriščih pojavil tudi hrošč. Kmetje so ga opazili že na marsikateri njivi. Da hi bila letošnja borba proti njemu čim uspešnejša, se je pokrajinsko kmetijsko nadzorni* štvo pričelo že sedaj zanimati za njegovo uničevanje. Danes so imeli na njegovem sedežu v Gorici vaški predstavniki sestanek, na katerem so se po-razgovorili o načinih in sredstvih, s katerimi naj posežejo kmetje v borbo.
Prisoten je bil tudi voditelj nadzorništva dr. Marsano, ki je dejal, da je treba z uničevanjem hrošča pričeti že sedaj v začetku. Hrošč je namreč pravkar prišel iz zemlje in bo v najkrajšem času pričela samica leči jajca, katere se v nekaj dneh dvignejo na več de-settisoč. Ako ga uničimo, preden prične leči jajca, je s tem opravljeno nadvse koristno delo.
Seveda pa je za uspešno uničevanje potrebno, da sodelujejo vsi kmetje, predvsem pa tisti, ki sadijo krompir. V ta namen bodo imeli naši kmetje po vaseh v soboto in nedeljo sestanke, na katerih bodo posamezni predavatelji nadzorništva pojasnili pridelovalcem, kako je treba hrošča uničevati.
Uničevanje hrošča bodo go-riške kmetijske oblasti uvedle skupno z jugoslovanskimi, kajti ravno onkraj meje so v lan-
skem letu dokazali z množičnim uničevanjem, pri katerem je sodelovalo skoraj vse prebivalstvo, da je potrebno samo z odločnostjo in tudi z zakonom doseči, ako je treba, da kmetje uničijo škodljivca.
V naslednjih dneh bo nad-zorništvo poslalo vaškim zastopnikom zračne sesalke in potrebne preparate. Ker pa se zdi, da imajo na zalogi premalo takih naprav, priporočamo, da si jih vaščani samj kupijo, ker ne stanejo veliko in jim bodo tudi v bodoče koristile.
Otroci iz Ta mor v Beneški Sloveniji’,
KRATKE VESTI
Iz beneških vasi
Podbonesec
Pred sodiščem sta se morala zagovarjati 31-letni Alojz Paus. sa sin Jožefa in Tuzzi Ivan Battista, sin pok. Ivana, star 24 let, Oba iz Podbonesca. Obtožba jima je očitala, da sta se 9. junija 1951, ko so proglasili za blaženega Pija X, skupno z nekim prijateljem, ki je medtem umrl, polastila slike tega papeža, jo pomazala s tem, da sta narisala nanjo brke in druge nespoštljive znake ter jo nato izobesila na trgu v vasi. Sodnik je bil zelo strog in je obsodil Pausso na 6 mesecev, Tuzzija pa na 4 mesece zapora, z vsemi zakon, skimi olajšavami.
vzdrževal svoje družine. Proti njemu je pričala žena Marija Trinko in obtoževala moža raznih slabih dejanj. Nato je zaključila z besedami: «Na vsak
Grmek
Pred sodnikom ,dr. Zuccarel-lom se je moral zagovarjati
38-letni Gorjup Valentin, sin tudi za kmete iz Oslavja tn St' Jožefa iz Topolovega. Obtožen Mavra v nedeljo ob 10. uri; v je bil, da ni opravljal svojih Steverjanu pa v nedeljo ob družinskih dolžnosti, ker ni, 11. uri.
Kmetijska predavanja
GORICA, 16. — Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo je za uspešno borbo proti širjenju koloradskega hrošča uvedlo po okoiliških vaseh vrsto strokovnih predavanj, katerih namen je, poučiti pridelovalce krompirja, kakor tudi ostaile kmete o načinu in uporabi sredstev za uničevanje tega škodljivca.
Predavanja bodo razporejena takole: v Standrežu v nedeljo 20. ob 11. uri dopoldne v tamkajšnji šoli; v Sovodnjah v soboto 19. ob 19.30 uri; na Peči v nedeljo ob 10. uri; v Pevmi,
način sem mu odpustila in vas prosim, gospod sodnik, da bodite z njirp milostiv». Iz poteka obravnave pa je bilo videti, da je ubogi Gorjup vedno delil s svojo družino bedo in blagostanje ter da je' bil vedno dober družinski oče. Vse njegovo razsipanje je bi' lo v tem, da je bil še preveč velikodušen s svojo ženo in : otroki. Zato ga je sodnik popolnoma oprostil vsake obtožbe .
Čedad
IZPRED SODIŠČA
Oprostitev Lisice
kerje šel samo na sprehod čez me o
GORICA, 16. — Pred sodnika dr. Sieno je prišel na današnji razpravi 45-letni Lisica Anton s Travnika 20. Obtožnica mu je očitala, da je 6. t. m. nezakonito prekoračil državno mejo med Jugoslavijo in Italijo. Lisico so že naslednjega dne, ko je stopil na jugoslovansko ozemlje, tamkajšnje obmejne oblasti vrnila čez mejo. Pred sodnikom, kot tudi že pr; prvem zasliševanju, je Lisica trdil, da je nenamenoma zašel čez mejo v bližini Mirna, kamor je šel na sprehod. Oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov.
Za njim je prišel na vrsto 52-letni Donda Ersilij iz Ko prive, ki je prav tako pred časom pobegnil v Jugoslavijo v okolici Trbiža in so ga jugo-slovanske obmejne oblasti že nekaj dni po njegovem prihodu vrnile v Italijo. Upoštevajoč, da je bil že kaznovan, so Dondo danes obsodili na 4 mesece zapora in plačilo 20.000 lir globe. Poravnati bo moral tudi sodne stroške.
Podjetna begunka
GORICA, 16. — Nekega dne preteklega marca je gospodinja Accornero Gema iz Ul. sv. Gabrijela 14 raztegnila več komadov perila na sušilo, ki je na dvorišču njenega stanovanja. Ko se je stemnilo, je Ac-cornerova vzela košaro in šla na dvorišče, da bi pobrala perilo. Toda perila ni bilo več. Cim si je opomogla iz osuplosti je odkorakala na bližnjo orožniško postajo in prijavila tatvino. Orožnikom je zaupala, da je po njenem mnenju perilo odnesla hišna pomočnica njenega sostanovalca, Orož. niki so še tisti hip počakali na 33-letno begunko Lenaz Normo, ki je vsak večer po delu šla domov. Vedeli so, da jo po-navadi ubere po Ul. sv, Gabri, jela proti meji, nato čez mostiček do njenega doma v Ul. U-go Poscolo 32.
Lenazova se je tudi tistega večera vračala domov po isti poti. Pod plaščem je skrivala precejšnjo culo, ki so jo orožniki razvezali in v njej našli del ukradenega perila. Pred sodnikom na kazenski sodniji se je danes izgovarjala, da jo je revščina pripravila do tega. Obsodili so jo na 3 mesece zapora in plačilo 10.000 lir globe pogojno.
torju. Med službovanjem sta nekega dne zlezla v nemško skladišče in se polastila 20 litrov strojnega olja, ki sta ga nameravala prodati v mestu. Smola je hotela, da sta, ko sta odnašala vrč olja, naletela na nemškega stražarja. Nemci so nepoštena vojaka zaprli in jih nato prijavili sodnim oblastem. Njuno obtožnico so šele danes izvlekli na kazenski sodniji na dan. Sodnik dr. Siena je Giordana in Frassine spoznal za kriva tatvine in obsodil vsa. kega na 8 mesecev zapora ter plačilo 9600 lir globe. Kazen so jima pomilostili na podlagi amnestije leta 1946.
Obsojena, ker sta kradla
olje nemškemu okupatorju
GORICA, 16. - Leta 1944 sta bila kot letalca uslužbena na goriškem letališču 27-letni Giordana Jurij iz Aoste in 27-letni Frassine Peter iz Brescie. Kot vsa preostala italijanska vojska sta bila tudi onadva podrejena nemškemu okupa-
Oproščena tatiča
in obsojena neprevidna kupca
GORICA, 16. — Mladoletna Kovic Faust iz Ul. Leoni 54 in njegov prijatelj Milocco Silvan iz Ul. Codelli 15 sta več mesecev sanjarila o mali vsotici, s katero bi si lahko privo. ščila nekaj zabave. Uresničitev njunih sanj je predstavljal težek kotel v pralnici Milocco-vega soseda Cotarja Jožefa iz Ul. Codelli 14 in stfenila sta ga ukrasti. Nekega zimskega večera sta splezala v pralnico in kotel odnesla. Kotel, ki je tehtal 8 kg in je bil vreden 8000 lir, sta skrila v Kovičevem seniku in ga nekaj dni potem razbila ter kotlovino prodala starinarjama Zuleger. ju Ivanu iz Ul. Leoni 82 in Bressanu Belindi iz Ločnika.
Cotar je tatvino prijavil policiji, ki je tatiča kaj kmalu izsledila. Na kazenski sodniji so danes Kovica in Milocca oprostili zaradi mladoletnosti, Zulegerja in Bressana pa so spoznali za kriva kupčije ukradenega kotla in obsodili prvega na plačilo 6000, drugega pa 1000 lir globe.
Niso imeli sreče s trgovino
GORICA. 16. — Gostilna s plesiščem »Alla Pergola« na Korzu Italia 70 je z razsodbo sodišča z dne 4. februarja letos šia v konkurz. Njena lastnL ca 64-Ietna Taučer Ida pa je danes morala pred sodne ob-blasti, ker ni v času poslovanja svojega obrata vodila obveznega knjigovodstva. Pred sodnikom se je zgovorila, da je knjigovodstva nevešča in so jo zato oprostili z utemelitvijo, da ni zakrivila kaznivega dejanja.
Zaradi istega prestopka pa so nato obsodili na 1 leto zapora 40-letnega trgovca Rijavca Jožefa iz Ul. Ciconi 11. Poleg tega, da ni v času poslovanja svoje trgovine ki je šla v konkurz preteklega februar ja, vodil obveznega knjigo vodstva, mu je obtožnica očitala, da se je ob konkurzu skril.
Prav tako jo je ob konkur-.
zu svoje trgovine pobrisal tudi 26-letni trgovec Miliotto Alfonz iz Ul. Oberdan 9. Miliotto je šel za izgubljeno srečo v Kanado. Danes so mu v odsotnosti sodili, ker ni v ča su poslovanja svoje trgovine vodil obveznega knjigovodstva in se nato izognil številnim upnikom. Obsodili so ga na 6 mesecev zapora pogojno.
Z nogo pod voz
GORICA, 16. — Ko se je včeraj v poznem popoldnevu vračal 52-letni kmet Stanislav Pintar iz Ul. XX. septembra 31 domov, se je v. bližini Oslavja ponesrečil. Pintarju, ki je prihajal z vozom, obloženim z drvmi so se namreč splašili konji in je zato padel pod voz. Mimoidoči so ponesrečencu pomagali izpod voza. Ker mu je pri nesreči zmečkalo desno nogo, ki ga je hudo bolela, so domači poskrbeli za takojšen prevoz v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki nudili pomoč. O-zdravel bo v 40 dneh.
Kovačev samomor
OSLAVJE, 16. — Ko so danes dopoldne nekateri ljudje prišli po opravkih v kovačnico Ivana Oblaka, so s strahom ugotovili, da se je mož obesil. Vest se je kot blisk razširila po Oslavju in vseh Brdih, kajti ni bilo človeka, ki bi ne poznal marlijvega kovača.
Ljudje domnevajo, da je Oblak napravil samomor iz zdravstvenih razlogov, v njegovi visoki starosti so ga namreč1 zelo mučile razne bolezni, predvsem revmatizem. Ker iz neznosnega položaja ni videl izhoda, si je vzel življenje.
Avtobus na premiero SNG ..Dundo Maroje"
V soboto 19. t. m. organizira Zveza prosvetnih društev v Gorici avtobus za Goričane, ki nameravajo na premiero SNG «Dundo Maroje«, ki bo v dvorani Avditorij v Trstu.
V nedeljo 20. t. m. bo SNG nastopilo prav tam s trodejan-ko R. A. Goetza «Dedinja».
Kdor želi k eni ali obema predstavama, naj se javi na sedežu ZSPD v Ul. Askoli 1.
KINO
VERDI. 17: «Rommel, puščavski lisjak«. J. Mason. VITTORIA. 17: »Tajnosti Hod-lywooda», R. Ccmte, J. Adams CENTRALE. 17: ((Kaznjenca«, R. Conte in A. Totter. MODERNO. 17: «... in z otrokom smo v treh«. R. Joung in B, Hale.
Dr. Zanuttini je zapustil službo pri tukajšnji bolnišnici, ker je zmagal na natečaju za službo zdravnika v civilni bolnici v Vidmu. Namesto njega so imenovali dr Della Giusti-na, ki je nastopil te dni svojo novo službo. Novemu zdravniku izražamo najlepše želje.
* * *
Kamion podjetja Zuliani iz Čedada se je pri Portogruaru zaletel v platano, nato pa se je prekucnil čez bližnjo škar-po in se popolnoma razbil. Na kamionu se je'vozilo pet ljudi in sicer 44-letni Spartaco Zuliani, Gino Cucetta, pomožni šofer Carlo Liberale star 43-let, 27-letni Karel Makorič in njegov brat 28-letni Anton Makorič. Medtem ko sta se prva dva samo potolkla, so bili ostali trije pri priči mrtvi. Med temi tremi sta bila dva delavca iz Sanguarza ,z Čedada. Njuna smrt je zbudila globok vtis v vseh Nadiških dolinah, ki so tako tesno novezane s Čedadom,
Brdo
Triletni otro^ Walter Tom-masino, sin Alojzija iz Tera se je odtegnil varstvu staršev in splezal na bajkon ter padel nato iz višine treh metrov na tla. Domači so mu takoj priskočili na pomoč in ga odpeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da se je ranil v glavo in se bo moral zdraviti precej časa, Na vsak način pa je otrok izven nevarnosti
Sferna
uhedn&tiki
V «Primorskem dnevniku« smo brali vest, da se je za gradnjo ceste na Pečinje priglasilo zelo malo brezposelnih, čeprav je v naši občini zelo mnogo delovne sile. Vzrok tega naj bi bila nizka plača, ki jo nudi delovni center, ki je prevzel ta dela. V članku je bilo namreč zapisano, da plačujejo samo po 400 lir na dan. To ni točno, kajti tudi v tem delovnem centru daje jo delavcem po 500 plače, če so samci, in 600 lir če so poročeni.
Malo število brezposelnih, ki so se prijavili na to delo, je treba spraviti v zvezo z začetkom pomladanskih del. Letos so kmetijska dela sploh zastala zaradi obilnega snega in je sedaj treba ta dela pospešiti, drugače nam ne bo uspelo posejati vseh njiv. Hkrati moramo tudi obrezovati sadje in trte, trebiti travnike, in pašnike itd.. Zato je sedaj velika zahteva po delovni sili. Oni, ki sedaj delajo tu, dobe 500 lir na dan in kosilo. Delovni center pa kosila ne daje, zato gredo brezposelni raje delat h kmetom. Zato je stvar samo prehodnega značaja in se bodo nato vsi brezposelni vrnili v delovni center. Ze sedaj se nekateri' vračajo in narašča število delavcev pri tem centru.
Skupina prebivalcev iz  	Sovodenj
Zanimivo predavanje
v Vidmu
V okviru kulturnih izmenjav med Koroško in Furlanijo, ki jih hočejo vedno bolj okrepiti, je bilo včeraj v Vidmu predavanje prof. Rudolfa Heggerja, docenta na dunajski univerzi. Ta znameniti avstrijski znanstvenik, ki je strokovnjak za arheologijo, je predaval v dvorani tehnične šole »Zanon« Predmet predavanja so bila izkopavanja pri Mag-dalenbergu. Tu so odkrili veliko keltsko mesto in mnogo ostankov te stare civilizacije. Predavanja so spremljale tudi skioptične slike.
Oživljen turistični promet v Terski in Nadiški dolini
Obstaja tradicija, da ljudje I ček «Ape» GO 4268, last firme
•pynn lpin vroTilz-n	*	A*	a	f+	4	1.;	~	 :	1	in i ~ z.
praznujejo veliko noč doma, velikonočni ponedeljek pa namenijo za razne pomladanske izlete. Letos pa so to tradicijo nekako prekršili. Ze na veliko noč smo videli mnogo avtomobilov raznih turistov, ki so se vozili po Terski in Nadiški dolini. Seveda je prišlo mnogo več turistov na velikonočni ponedeljek. V zadnjem času namreč opažamo, da posvečajo ljudje vedno več pažnje našim krajem.
Največ ljudi prihaja v Trlan. Na velikonočni ponedeljek pride v Trlan zelo mnogo ljudi iz Vidma in Tarčenta in celo iz drugih provinc Benečije. V ta namen organizirajo tudi izredne vožnje z avtobusi za one, ki nimajo svojega vozila.
Trlan je majhna vas v nižini, naprej od Nem, in leži prav tam, kjer potok Karnahta zapusti gorsko sotesko ter začne teči po ravnini. Tako leže hiše prav pod pobočjem gore Bernadija. Na pobočjih tega hriba so kmetje z marljivim delom očistili zemljišče grmov in kamenja ter pripravili travnike in vinograde. Na te travnike hodijo ljudje uživat malico, ki jo prinesejo s seboj. Pri tem pa še zalijejo potico in gnjat s sladkim Vincem, ki jim ga ponujajo z vseh stojnic, ki so tod posfeja-ne. Gre za izvrstno vino iz Romandola, druge zelo znane vasi, ki leži nad Trlanom. Seveda dš to vino pečat vsemu prazniku, ki se neha pozno v noč .V dolini je namreč več brjarjev. na katerih mladina vztrajno pleše.
Skoraj vedno je na to opa-silo lepo vreme. Tako je bilo ugodno vreme lani in tudi letos. Zato je vladalo veselo in svečano razpol 4fenje že zjutraj med mladimi in starimi, ki jih vino in pomladne sapice zelo oživijo.
Velik praznik pa je bil razen v Trlanu tudi po vsej Beneški Sloveniji. Z razliko z drugimi leti, pa letos sadno drevje še ne cvete, tako da še ni pravega občutka pomladi. To pa seveda ni motilo turistov, ki so kljub temu prišli k nam. Na vsak način smo z zadovoljstvom ugotovili, da jih je bilo letos še več kakor lani. Seveda lahko to pripišemo tudi dejstvu, da narašča število avtomobilov in da je ve.$np._ več motoscooterjev. Le ,škoda, da je cesta v Trlan slaba in polna lukenj.
Kljub slabi cesti pa je mnogo turistov šlo celo do izvira Tera in do vasi Muzec. Dalje se ni nobeden spustil, kajti v Tam na mejo pojdejo šele takrat, ko bo postalo bolj toplo.
Mattioni, ki ga je vozil 18-let-ni Blason Benito iz Ul. Colom bo 8. Srečanje dveh «Ape» je mlada šoferja kar zmedlo in v vzajemnem ogledovanju vo-zil sta zapustila vsak svojo desnico in na sredi ceste trči la drug ob drugega. Pri ne sreči se je Svaluto ranil v gla vo, medtem ko ni Blason utrpel hujših posledic.
Svaluta je rešilni avto Zele' nega križa pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu rano obvezali. Ozdravel bo v osmih dneh. Škodo, ki sta jo utrpeli vozili, cenijo na 30 tisoč Rr.
NOVI FILMI
Hefoedete
bvAHV
Večkrat smo že pisali o humorističnih filmih sodobne kinematografije, nismo pa še imeli prilike govoriti o Clifto-nu Webu,
Te dni vrtijo v Gorici «G. Belvedere zvoniš. Kot vse o-stale njegove interpretacije, je tudi ta polna tistega zdravega humorja angleškega tipa, ki gledalca venomer ščegeta, ne da bi ga privedel do prave eksplozije smeha.
Film nas postavi v zavetišče za oslabele starce in nam nakaže, četudi malo pretirano, različne tipe ljudi, ki tu čakajo smrti. Razume se, da prihod g. Belvedera povzroči v zavetišču malo revolucijo. Iz te situacije nastane cela vrsta zapletljajev in dovtipov, ki so tipični za vse Webove filme.
Glifton IV't:b nam je znan že iz mnogih prejšnjih filmov Videli smo ga v obleki vzgojitelja, ki ropa ženska srca. in v vlogi univerzitetnega študenta, ki nadkriljuje lastne profesorje. Medtem ko so bile prejšnje njegove produkcije zgolj humorističnega značaja, zapazimo v zadnji nekaj novega, ki bi nas moglo spominjati na pietisjičnega Capro-vega vangela tretjega razreda«.
Nesreča v Raštelu
GORICA, 16. — Danes zjutraj okrog 1Q. se je tovorni motorček «Ape» MI 60048, ki je last firme Galbani Melzo. peljal s Travnika proti Raštelu. Motorček je vozil 20-letni Svalutb Franco iz Korza Italija 12. Ko je «Ape» dospel na sredo Raštela, je proti njemu privozil drugi tovorni motor-
Izlet SPD na Kanin
GORICA, 16. — 20. aprila bo na Kaninu, tradicionalni veleslalom z mednarodno udeležbo. Napovedujejo tudi prihod Jugoslovanov. Sodelovala bo vsa italijanska, avstrijska, nemška in francoska elita. Ob tej priliki organizira Slovensko planinsko društvo enodnevni izlet z odhodom s Travnika ob 5.30 uri. Vpisovanje pri urarju Šuligoju na Travniku. Vožnja za člane 600 in za nečlane 650 lir. Odhod ho točno ob napovedani uri.
Volilni imeniki na vpogled
GORICA, 16. — Goriško županstvo sporoča, da so na volilnem uradu do 30. t. m. na vpogled volilni imeniki, ki jih je volilna komisija pregledala in popravila. Vsak volilni u-pravičenec si volilne imenike lahko ogleda v uradnih prah
H
Zahteva po izboljšanju mezd
je za Enotne sindikate drugotnega pomena
Glavno vprašanje |m jim je borba proti coni B, ki l>o na dnovnoin redu tudi na njihovem kongrosu
Tržaški delavci globoko občutijo vprašanje nizkih mezd in plač in prav gotovo je, da ne bi jih bilo težko mobilizirati v borbo za rešitev tega vprašanja, če bi zaupali v sindikalne organizacije. Njihovo nezaupanje pa je popolnoma upravičeno.
Ko so Razredni sindikati predlagali skupno borbo vseh delavcev za zvišanje osnovne plače za 30 odstotkov in ko_ so ugotovili, da bi bilo za preživljanje delavcev z družino potrebnih 60.000 lir na mesec, so se voditelji Enotnih sindikatov in Delavske zbornice temu rogali in dejali, da so te. trditve demagoške. No, pred kratkim pa je na sindikalnem zborovanju sam Radioh potrdil, da delavske plače zadostujejo komaj za kritje polovice potreb.
Vsem je jasno, da tržaški delavci s sedanjimi plačami ne morejo niti skromno živeti. Kljub - temu pa se niso sindikalne organizacije zganile. Sele ko je v Italiji CGIL zahtevala, da se morajo mezde in plače zvišati za 15 odstotkov, so se zganili tudi Enotni sindikati in zahtevali isto. CGIL pa je tedaj to zahtevala iz politično agitacijskih razlogov, kasneje pa je spet vsa stvar zaspala in so jo privlekli iz naftalina sedaj, ko se bližalo volitve.
Nihče ne trdi, da morajo biti sindikati apolitični, saj zahtevajo to le delodajalci. Toda sindikati tudi ne smejo služiti interesom posameznih strank in morajo braniti razredne Interese delavcev, ne glede na njihtV vo prepričanje. Tu pa vidimo da so sindikati vpreženi v strankarski voz in da marsikdaj ne postavljajo svojih zahtev v dejanskem interesu delavskega razreda.
O upravičenosti zahteve po zvišanju mezd in plač sploh ni nobenega dvoma. Prav zato bi morali sindikati voditi borbo za to povišanje vse dotlej, dokler ga delavci ne dosežejo ne glede na trenutne strankarske koristi.
V Italiji in v Trstu pa opažamo v zvezi s to zahtevo nesramne špekulacije. Predvsem je videti, da sindikati ne jemljejo resno borbe za zvišanje plač in da organizirajo v ta na-
Z „lambretto“ na izlet z Rdečim križem v bolnico
. 20-letm Silvio Maffei, stanujoč v Ul. Madonna del Mare, i.e včeraj popoldne odšel s svojo «lambretto» na majhen iz-let proti Miljam, vendar se ni vrnil z lastnim vozilom domov. temveč se je moral z rešilnim avtom zateči v bolnico.
Mladenič je namreč' na ovinku nasproti ladjedelnice Sv. Roka zašei proti središču ceste in je tak0 nepričakovano z vso Mio trčil v avto »Fiat 1100», katerega je vozil lastnik 32-letni Otello Vivoda iz Campor,
ki je tedaj privozil z nasprotne smeri.
Naravno je, da je Maffei zaradi silovitega sunka odletel s sedeža na tla in tam obležal. V bolnici, kamor so ga takoj po nesreči pripeljali, so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku, ker so mu ugotovili pretres možganov ter rane na bradi, nad desnim očesom in na gležnju leve noge. Ce ne bo komplikacij, bo ponesrečeni motociklist okreval v 30 dneh.
men le kratkotrajne stavke, omejene na posamezna podjetja, kar seveda ne more roditi uspeha. Nadalje zahtevajo zvišanje mezd in plač le za industrijske delavce, kakor da bi se stvar ostalih ne tikala, čeprav je jasno, da je potrebna borba viseh delavcev, sicer ne bodo delodajalci nikoli popustili.
Najbolj nesramna igra pa je v tem, da Enotni sindikati zahtevajo zvišanje plač in mezd za 15 odstotkov. Delavska zbornica pa tej zahtevi nasprotuje ter zahteva nekatera druga izboljšanja, kakor zvišanje družinskih doklad, pokojnin itd. Vse to nasprotovanje je le pe' sek v oči delavcem, da se lahko sindikati zaradi svoje neaktivnosti izgovarjajo drug na drugega. Edini, ki pri tej komediji trpi, pa je delavec.
Le čemu se Enotni sindikati in Delavska zbornica tako hitro sporazumejo, ko gre za šovinistične manifestacije? Tedaj so vsi složni: Enotni sindikati, Delavska zbornica in delodajalci.
V soboto bodi imeli Enotni sindikati svoj četrti kongres. Iz besed »sindikalistov« vidimo, da ne bo na dnevnem redu glavna točka težki gospodarski položaj delavcev in zahteva po zvišanju plač, marveč borba proti coni B in ljudski oblasti, torej prav proti oni oblasti, ki je dala delavcem v roke tovarne. To naj bi bila po mnenju kami-n-formovskih voditeljev Enotnih sindikatov njihova glavna naloga, obupni položaj delavstva pa jim je deveta briga, ker zanje je važno le to, da služijo predvsem interesom Moskve in Italijanskega imperializma, kar so pokazali prav ob zadnji delodajalski »stavki« y prid šo-vinistom.
Udarec žerjava ga je vrgel v morje
Med razdiranjem neke stare mornariške vojne enote v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, je žerjav zaradi napačnega manevriranje s precejšnjo silo udaril ob ogrodje, kjer re stal 30-letni Renato Robba iz Milj, ki je bi] tedaj zaposlen prj delu. Mož je zaradi močnega u darea izgubil ravnotežje in zletel naravnost v morje.
Z rešilnim avtom so morali Robbo, čim s0 ga privlekli iz vode, odpeljati v bolnico, kjer so ga sprejeli na I- kirurškem oddelku, kajti ponesrečenemu dielavcu sp ugotovili poškodbo na hrbtu v višini prsnega koša z verjetnim zlomom reber ter udarce na nogi in desnem kolenu. Zdlravniki menijo, da bo Robba okreval v 10 ali najkasneje v 30 dneh.
Nevarno kolo angleškega tanka
Med popravilom zobatega kolesa nekega angleškega tanka, se je 40-1 etni mehanik Omero Tassia, iz Ul. Riccardi 60, ki je bil zaposlen v angleški vojašnici v Ul. Cumano, precej ranil po kazalcu, sredincu in prstancu desne roke, zaradi česar sc je mora] zateči v bolnico, lej er pa so mu samo izprali rane in ga odposlali domov. Okreval bo verjetno v 6 ali 7 dneh.
Ponesrečeni kolesar
Nekj neznani Dešec, ki je nepričakovano prekoračil cesto je bil kriv, da je 50-letni Mode-sto Bernardi iz Ul. del Friuli, včeraj cb 18.15 padel s kolesa tn se ranil tako, da so ga morali pripeljati v bolnico. Možakar je izjavil, da je nenado-ma v upanju, da prepreči ka-rambol, zavil na stran, vendar je zaradi tega izgubil ravnotežje in nadel. V bolnici so go zdravniki siprejeli zaradi prask na rokah in obrazu ter rane na nosu na opazovalnem od1-delku, kjer bo ostal približno 7. dni.
ynQ
ZA TRŽAŠKO OZEMLJI
V soboto, 19. aprila H* cb 20.3« uri i v AVDITORIJU v TRS«
p r e ta i e r a
»UND0
MAB«4«
Komedija v treh dejaoJ Spisal: Mario D^ Prevedel: I. Mah^c Režiser: Modest Sane Scenograf: Jož* C**® Osebe: Dundo Maroje, dubrovjij ški trgovec • ^ Cmobori; Bokčilo. niti sluga - Jožko Luk«, ^ ro, njegov sin - Stane ^ rešinič; Popiva, Marov ga - Silvij Kobal, Marova nevesta - . 3 Starčeva; Balba, r dojilja - Angela va; Lavra, rimska zana - Angelca Petruniela, njena » u n ja - Elza Barbičev Todeško - Belizar Sa^ ^ Pomet, njegov	■
že Babič; Niko. d« ški mladenič - Sr®“vllijjd šir; Piero, duto0^ mladenič - LOJp r;<sr; Zid Sadi -	?<r
Prvi krčmar * Anwn^. žar: Drugi krčmar' ^ Kapetan straže -	.
šti-n; Signor Ondaro« Ernest Zega-Pesmi kompom^Lf, prof. Karel Boštja^
V nedeljo, 20. * ob 10.30 uri (predP01. v AVDITORIJU v
tržaška pr*®'*
JURCti
Pravljica v štirih d®
s prologom Spisal: Pavel 9®$ Režiser: Modest Scenograf: Jož*
Osebe:	^
Piščalka, popotni jjjjii, kant - Josip «i . \0.
popotni muzikant Starc; Trobenta, hV-muzikant - Jožko -jeva: Jurček - Tea »“j* • Matevž, Jurčkov, jjfia. L j ud e vit C rnaboru p Jurčkova mati - *;iLj ' doškova; Pes ,c , Franc Pertot; Lipew$3 vij Kobal; Cene * Str Košir; Veter - Stsh j^lf rešinič; Nevihta " , V' Reharjeva; Smeš* J ton Požar; Vila . ,\> Sancinova; Krčniatvi' nest Zega; Urša, pfit’ Valerija Silova; „ ' hlapec - Julij vsSi*!! Nastopajo še:	.	gol«
Pampanela. kozltoe .Vj, > ni možički, 2 d®*
divja možičK^^
V nedeljo, 20. M**1*
ob 20. uri ^ v AVDITORIJU v
Drama v treh ,)
(sedmih slik^' }Jf
Po romanu mesa «Washin*W‘1 - S* ren napisala ,, sdA, gustus Goetz.	»v
ščine prevedla
tieličeva- m
Osnutki za sceno: Marija aMt-Režiser: Jož*
- v*e
Prodaja vstopnic j#*J tri predstave «*' v V', četrtek, 17. aPr t,-3nri®jV tiskarne. Ul. sv. <jd 20, od 10. do 12. >n
UP M 1 ^
LJUDSKE KNJlf
UL GePP* 9/ fff
Ljudska k«JiiniC
Sluje:	„elc	Iti	&
vsak ponedeUeK^.
tek od I®- do četr*^ vsak torek ® od 16. do 19- ^
S. Gregorčič^ j.OOO^f
IV del. P£'n.° BeloO> Franček	liri £v‘
zem, platno l-®^ «
Levi: Kristus	670 ,
v Ebohju, P^k. prag jjri Pav la • Za^tplatno. JgUc* kuharica, P°p Rajd^ & Fran	&
polplatno	br0*. J	.
'far: Tovarna.	°	^
DOBITE Jljj	»piMAŽ*
ŠKI” JI	^RlCl
TRSTU in	^
Usoda
italijansk
demokracije
kl ^ u aparatu enako-ieri l° ~ 9°val besedo za be-mi ie zdel ko 9las S «Wr«. Težko so jj e bcsede in o čemer je
‘ir0™’ ',c f ču,°kot
cest, '‘Obtoženci na protin J1 ytle!siu Lucca. obsojeni tie»akt 4,0 tr’d«« ' let
nun' ,SeJe kot ]az slučajno ndiUi- t,ste"1 trenutku pri ,a! 3 em sprejemniku, je mo. brus nenadni ogorčenosti iktniLi-kletev' zaradi zadnje tiolii !,Uo 3nusne podlosti
* tak £ sodni'1 obtasti. d%onlfC[?d-no .? Pospešenim Italiji 1asr8ticnega duha u tel ' P° Pootaesečnem soje-nokr^.-^asprotfa 2 vsemi dc-pravicami ui ii^;« zajamčenimi v to	ustavi’ protizakoni.
skit, so.fa skupino italijan-60r m'baldincev, ker da SO, fetnn,56 Proti fašizmu in fa-
°iiami 2 edini'
i»«,i. Z. ’’ izdali svojo itali-domovino.
Ii»i *° obs°dbo Je obstoječi rc-
tznoter tahp ne samo * na
k„ ! na vzven dokončno S?Wr81 že	dvom-
Sodja 'teto svojega pravo-to*kui&b iie s tem tudi
•Mo«	enkrat pred vsem
ttc!«.- ..urnazati pošteno ime Id „ j® 'e9° naroda, česar mu tielc0- ° ntk°H pozabil in bo za to še terjal odgoifor.
*e jp^'tr s* priznajmo, zgodilo čas	to' ^ar )e b,l° ves
fajrin ovat i, do česar je (to (j0[n'.0ra*0 Priti, če naj bo-»teio i,jCe,te Posledice vedno »tli elfc«(Ken odraz določe-
2ot0 ” okoliščin-Ja oiolr’	sni° nefc' druge-
eo s pričakovati od ljudi, h satne°k *eml)° prignali že •Podarsk70 rof>a Popolnega go-ciatn ' e®a' političnega, so. liudstj, Z^orna' ki so lastno fa>ega° mahnili v kaos najbolj <S,°*P« glede njegovega 'Joj, . J1* bodočnosti, ki so **t >i'elovne množice, zagri-•t ttak- najbolj nevarnim 'kfojj ,C|onarnim ciljem, ogo-k H,.Se za poslednji drobec Hoit bo samo formalne \ ' ac'je! Zares čedalje .Ste, tesno skrb zbujajoči fajmJ! notranjem življenju ^	* republike, so samo
,, Taz stvarnega notra-
5’nerf ?. • In ,c,co’ 'w de?^‘
,e* ne w Parni in Sicilijo, da-ttctj s:°?e biti več govora o cik, °°di vrsti demokra-s®iio navidezni, for-J*Hj ‘, ajti ta se bolj ali ;ekih -,;^dno vendarle drži i<ir>ste , anHh pravil, ki naj 11 t»Qn brkj če že ne du-,a "nena niški .'
zbor, , ki je sodil , etim garibaldin. ,Je> t> popolnem nu-
M
r**Ptu ZOor- ki ja sodil
{Cln, pa esctiw garibaldin. ,r>r°th v,e’ p popolnem nu-ki „ avtonomnim statu-tbnik °.J bi ga imel po u-Jitiijic?	ih- sprejel ukaz
r*' 2 regi. klerofašistične vta. J- ihrn.j>n, cinizmom zavrgel tli,fa klne dokaze, ki so U fa prom 50 obtoženci v 1 San>o 'Jai'stibne borbe vrši-ton°st	h	Svet0 Patriotično
kJfanih	so torej obtožbe
tu skbn*t rank neosnovane, p tliinskJ'll[ane> obsodil ga-yiibo, borc° na prese-
s^*0alif 6«°^ kazni ier tako „ et°oi	vsem naprednim
It;	,V° Podobo stvarne.
jJr je (j, , sosedni republiki, j aue „°Cto osnovni zakon it ^ den,*uden PtPtr- vsak kt pa iluzr, attinih svobo. \ febn0 ren- Menim, da ni i,kak0 n.VPsebej dokazova-W «C“ * tc'1 okoUščn 'Volt V državljanih i« ”c varnT!mejS’ občutek
^ lhfaon,q S’Z ^ U Sal"°
Stl,e skupJprasuJejo, kdaj h 'fabotneu 3pet zdrvelo v " ? ^rem diktaturo, ki A; odkrit i.? danes zamisliti OiSilo ojotizem. *>iSen?h°Č“ obt°jenih de-
* S krVCT;k'ie ™
t%k li krint: t. > da so h m.e *B0d0uj„ h dneh 'tali-
l^da UviT P0svetili svo-
crler,	■b0rbi Proti
Kiltov , " rtoiznačiinejših »o 'ar,r„0 *e Merikalno.
°^ro«tja !!a * Italiji bes-
> b ^dZiT^ breZ'
o« °	fcar
% rfj* de timi-	2! 2 l3ud'
Po ni!h Cijo' fc“’- »a-®*cill J 'P Pridobuevarnlh tru-
^i0rn°lfabov tVlh italiian-
ta
I??’ d" se pri-
^ C f*sa' fc«*o bi
H*?Po }as,,dnJlko republi.
ita^o ječo, da
n0^l m dp!or-
kotZrtVt- '— tetnu * mtzogibnu
tPtPerinV11*.'1 navzno. ’ Po«a ra'ftiin,e vojne
J 0rn ^Proti - ojaištvn in
fa laA1# bi trdnim Ijud-,pet pr«’ aH slej
S. P°KleP tpl°a
V<‘tcepU «ar;tf dj6nJfc , t».	Hmsfcih	zavoje.
\	*	&	jih	s;
SVft na^avno}
pozna-
se,p:av,je
Tr ra^ofašistov
^;eai -s sbe;° r«*;
'tPar^ijatcT^1 banteirji
‘ '‘“»itateUndisfi
natne-
nilt potešiti svoj že tradicionalni apetit in izliti svoj žolč. In s tem v zvezi tudi ni težko razumeti, zakaj se danes pred italijanskimi sodišči nahajajo v svojstvu obtožencev, ne morda razni vojni zločinci, ki se v jatah sprehajajo po Italiji, niti nešteti fašistični hie-rarhi in generali, organizatorji množičnih pokolov v Sloveniji, Dalmaciji, Liki, Crni gori in drugod, marveč prav italijanski borci za svobodo, garibaldinski partizani, prav ljudje, ki so se ramo ob rami z nami borili proti tem istim zločincem.
Italijanski buržoaziji je namreč prepotrebno, da se s postopno likvidacijo najbolj elementarne svobode, v italijanskem ljudstvu predvsem otopita zavest in občutek nenadomestljivosti tega kar izgublja, ker bi 'v nasprotnem primeru nujno morale slediti zanjo zelo neviečne posledice. Eden od taktičnih ukrepov v tem smislu je tudi ta, da se v ljudstvu ubije zaupanje in vera v najbolj poštene in dosled. ne demokratične borce, recimo tako, da se jih kompromitira ter prikaže kot navadne kriminalce in izdajalce. To je vsekakor prvo, kar treba doseči, medtem ko naj bi se z istočasnimi spretnimi a skrajno nečastnimi in podlimi sredstvi, odvrnilo pozornost preprostega ljudstva od njegovih lastnih težav ter naravnalo s pomočjo umetno ustvarjene psihoze ras. ne in nacionalne mržnje proti nekemu fiktivnemu sovražniku, ki bi v sedanjem trenutku in našem primeru ne bil nihče drug kot — Jugoslavija,
Res bi bil naiven, kdor bi ne bil še spregledal, da pomeni zadnja obsodba garibaldinskih borcev v bistvu obsodbo italijanskega osvobodilnega gibanja, vseh demokratičnih pridobitev iz protifašistične borbe, predvsem pa obsodbo jugoslovanskega osvobodilnega gibanja, tegd revolucionarne vojske in skoraj odkrito grožnjo socialistični Jugoslaviji grožnjo, ki se je ne more prikriti z nekaj licemernimi frazami odgovornega predsednika italijanske vlade o njegovi spravljivosti,, potem ko. je v resnici dobesedno odklonil ro-Vb*'sprave,‘kT mu "jo je odkritosrčno ponudil maršal Tito.
Ta obsodba, ki jo moremo z juridičnega stališča in na veliko sramoto italijanskih pravniških tradicij smatrati za navadno pravosodno burko, nosi v bistvu v sebi vse elemente resnične tragedije, usode-polne tragedije, ki jo združena italijanska reakcija pripravlja svojemu lastnemu in vsem sosednim, predvsem pa našemu narodu Ves napredni svet bi se pravzaprav moral globoko zamisliti ob teh izredno nevarnih pojavih in bi nikakor ne smel dopustiti, da se italijanski politični šarlatani, z njim značilnim pobalinstvom in brez najmanjšega čuta odgovornosti, še naprej poigravajo s svojega in ostalih narodov svobodo, poigravajo z mirom, ki ga danes v svetu tako težko ohranjamo.
Rimsko informbirojevsko vodstvo pa si nad usodo ena-inštiridesetih partizanskih bor. cev svetohlinsko pere roke. To je bilo pričakovati in n:mamo se čemu čuditi. Zc dolgo je namreč tega, kar si ljudje okrog Togliattija z njim vred pero roke nad usodo svojega ljudstva. Tako so napravili takrat, ko so v svoji kratkovidnosti z blaženo spokojnostjo prepustih narod fašističnim krvolokom, prav tako v dneh osvobodilne borbe, ko so vsled plesnivega oportunizma, ki so mu bili vdani, obviseli dogod. kom prav na končku repa, ta■ ko tudi, ko so povsem ravnodušno dovolili svoji buržoaziji, da je ogoljufala italijansko ljudstvo za odločilne demokratične svoboščine priborjene v osvobodilnem, boju, tako, ko so s pomilovanja vredno neprizadetostjo slabičev izdali v dneh po atentatu na Togliattija stvar italijanske revolucije, tako, ko so Scelbovi karabinjerji pobili na desetine uporniških kmetov, kolonov in. po■ lovinarjev na italijanskem ju-fu itd. Prav tako tudi danes niso mignili s prstom zaradi usode obsojenih garibaIdincev, ki je pravzaprav usoda italijanske demokracije. To ne s pada več v njihovo področje, vprašanje demokracije in zmage socializma v Italiji ni več vprašanje italijanske revolucionarne partije, temveč monopol sovjetskega imperializma! In tako stojimo danes pred tragičnim dejstvom, da je KPI kot revolucionarna partija do. končno izkrvavela, da je samo še ogromna soha na lončenih nogah, ki jo bo prvi svinčeni piš podrl na tla in jo razbil na tisoč koscett.
Ni pa te sile, ki bi podrla svobodoljubno italijansko ljudstvo, ki je preroško spregovorilo skozi ponosna usta garibal-dinca; «Vi ste nas obsoditi, toda ant smo zdaj ie močnejši kot prej«.
Tudi v Italiji bo še kdaj pomlad!..,
DUŠAN FURLAN
15
V Beogradu je bil v soboto in nedeljo prvi kongres jugoslovanskih ekonomistov. Kongresu so pole* IM delegatov prisostvovali tudi tuji gostje, funkcionarji in predstavniki znanstvenih in družbenih organizacij, med drugimi tudi predstavniki ekonomistov jugoslovanskega m an-gloameriskega področja Tržaškega ozemlja.
Izjave predstavnikov slovenskega javnega življenja
tržaškem vprašanju
Josip VidmaL’
Predsednik Prezidija Ljudske
skupščine LRS in publicist
Pri sedanjem vprašanju glede Trsta gre za poizkus nasilne kršitve naših pravic, ki so nam priznane v mirovni pogodbi. Seveda za naše naravne pravice. Ogorčenje, ki so ga pokazali v teh dneh vsi naši narodi in ki je doseglo svoj višek v pretresljivi manifesta, ciji bratstva in edinstva ob govoru maršala Tita v skupščini, je opozorilo tistim, ki hočejo kupčevati z našimi pravd, cami, da si jih nikdar in po nikomer ne pustimo in ne bomo pustili kratiti. Gre pa pri londonski kupčiji še za drugo stvar. Gre za dojstojnost in zvestobo, ki ju svet mora gojiti, če hoče ohraniti mir. Več, gre za dostojnost in zvestobo med zavezniki, saj to smo med vojno in po vojni bili. Narav-
no, da teh dveh stvari od Ita. lijanov, ki niso bili zavezniki ne nam ne Zapadu, ne pričakujemo. kakor naj bi ju ne pričakoval noben narod, ki hoče voditi realno politiko. Vso pravico pa imamo zlasti mi, ki smo zadnja straža na Vzho. du, pričakovati zvestobo in dostojnost od naših zapadnih zaveznikov, kajti samo taki odnosi lahko ustvarijo in vzdržujejo trajna in trdna prijateljstva in zavezništva. Postopek pri reševanju tržaškega vprašanja, pri katerem je Jugosla. vija kot najbolj prizadeta država izločena, je vse prej kot lojalen. Prepričan sem, da v nobenem primeru ne more roditi dobrih sadov. Vsekakor pa je nedvomno, da brez Jugoslavije o tem vprašanju ni mogoče in ne sme biti mogoče ne sklepati, ne odločati. Zavest o naših pravicah in strnjena enodušnost vseh jugoslovan-
Praznik cvetočih češenj
Spet so ozelenele naše poljane, posule so se s cvetjem. Tudi drevje se oglaša. Sveti Jurij se že oklepa breze, da spleza nanjo. Marelice po vrtovih in - breskve po vinogradih so bujni šopki matere Narave; najlepši njen okras pa so po vrtovih, klancih in gozdovih cvetoča češnjeva drevesa.
Kdo bi ostal doma in bi ne hotel biti deležen dražesti razkošne Vesne?
Se vse 'bolj kot mi je dovzetno za lepoto narave japonsko ljudstvo na Daljnem vzhodu. Posebno se navdušuje nad cvetjem od pomladi do jeseni, od prvih zvončkov do poslednjih krizantem. Prazniki cvetja, po japonsko Hana-Matsuri, se kar vrste. Prvi največji Hana-Mat-surj praznujejo 8. aprila, ko po
kot n.aše. Tam polagajo vso važnost na bogastvo in razkošje cvetja, ki ga da vsako češnjevo drevo, in na plemenitost duha. Češnja je na Japonskem izrazito lepotično drevo. V vseh odtenkih od bele do rožnate barve krasi vrtove in parke, ponekod zbrano v celih gozdovih. Cas cvetenja se ne ravna le po krajevnem položaju, temveč tudi po vrsti drevja. So zgodnje in pozne češnje. Na jugu se pokaže cvetje že sredi marca In traja po podnebju do aprila, v severnih krajih cvete še maja.
Pogled na cvetoče češnjeve gaje je čudovit, nepozaben! In
■0
zato je Hanami, obisk cvetočih hcrm. (Klabund je pri nas znan češnjevih nasadov, na Japon- tudi po svoji drami «Krog s skem največji aprilski dogo- kredo« )
dek. V Tokiu se vrše prava ro-| Čeravno leži japonsko otoč-manja v kraje, znane po bo- =e sre<ji morja in bliže ravni-
gastvu cvetja in številu češnjevega drevja, kot n. pr. park Neno ter na bregove rek Su-mida in Asttkajama.
«Cešn.jevo cvetje Kiota v istem sijaju dehti, kakršno staro to mesto že tisočletja krasit,
stoji nekje zapisano.
vseh budističnih templjih sla-, Domnevajo da se je ta na. ve krstni dan Bude, svojega ^	a	nekaj	več
boga. To je predvsem praznik;	prvotno	je	bi)a
otrok. Na stotine se jih zbere!
to samo ena izmed zabav te-
pred templji in po parkih, *Uer!danje najvišje družbe. Ker je prisostvujejo obredu Kambal-|v vgakem Japoncu
po n ar a-
Sl.l.in Sj,?}.: 'Z Vi malo pesnika, je nudil Hanami najlepšo priliko za sestavljanje ljubkih in duhovitih kratkih pesmic, znanih pod imenom haj-haj. Japonci, oča-
rcHne ‘pleše v počaščenje praznika. Kambutsue obhajajo tako/ da z majhnimi žličkami vročega čaja polivajo kip Bu-de-otroka. Vsa mladina v praž-nji obleki. Kimono, japonsko vrhnje oblačilo s širokimi rokavi, najbolj živih barv, tekmuje v pestrosti z bujnimi šopki, ki jih drže otroci v rokah in z njimi kasneje posipljejo Budov kip.
April je najrazkošnejši cvetni mesec na Japonskem. Tedaj je vse številno otočje en sam cvetoč vrt. Dežela je kot zavita v dehtečo kopreno. Povsod cvetje, pesem in radost. Vse hiti v naravo, ki tako mamljivo vaibi in kliče. In ljudstvo slavi praznik vseh praznikov. Ohonami, praznik cvetočih češenj.
Nobeno cvetje ni Japoncu tako pri srcu kot češnjevo. Vzgojil in oplemenitil si je 136 vrst češnjevega drevja. Kdor vse vrste pozna in Jih medsebojno loči, upravičeno uživa velik ugled med rojaki. Japoncu ni za češnje kot nam, on ne vidi v njih pravega slastnega sadu po dolgi zimi. Tudi niso japonske češnje tako okusne
rani nad lepoto narave, so dajali duška svojemu razpoloženju v kratkih priložnostnih''stihih. Citali so jih zbranemu ljudstvu,, ki jih je poslušalo s pravo pobožnostjo. Najbolj u-spele so . pritrjevali na češnjeva debla, da so še drugi lahko uživali poleg naravnih lepot tudi lepoto srčnih izlivov.
Več ko tisoč let so stari stihi pesnika Tsurajukija:
«Nartihlo poda beli sneg — in vendar: veter, ki boža naša čela, je mlačen in mehak.
O, kakšen čudež se je zgodil:
Ta sneg ne pada izpod neba,
Oblakov nikdar videl zri ne mraza ne viharja, dehteči mili sneg pomladni češnjevega c vetja.»
Najlepše pesmi te vrste so zbrane v zbirki Kokinšu in v znamenitih . Genjiških povestih.
Se iz časov pred našim štetjem so znani stihi pesnika To-monorina:
«Mar tudi danes, ko je pomladno nebo tako mirno, nemirno cvetje češenj pada?«
In tako se je nadaljevalo iz leta v leto, iz veka v vek. Osem sto let je poteklo, odkar je neznan pesnik potožil:
«Morava se gledati z žalostjo t) srcu. češnja moja na bregu!
Razen tebe — razcvetene — drugega nikogar nimam ...»
Tako je nekdaj bilo in nič drugače ni danes. Tudi zdaj se
pesnikuje in ljudstvo raja, čeravno se' čuti in opaža tudi v tem zahodnjaški vpliv.
Neki sodobni pesnik pa je zapej takole:
«Zavela je sapica in stresla s češnje cvet Igo nežen smehljaj otroka ...»
Slikovit kot njegova pomladanska narava je Japoncev pesniški jezik i® tujcu težko umljiv.
Po japonskih motivih in v vzhodnjaškem duhu je nemški dramatik Klabund napisal dramo »Praznik cvetočih češenjs. Slovensko narodno gledališče v Ljubljani jo je pred zadnjo vojno uprizarjalo z velikim uspe-
ku, se v podnebnem pogledu Japonska ne razlikuje dosti od naših krajev. Mnogo rastlin', ki jih poznamo z naših lok in gozdov, raste tudi v deželi malih rumenokožcev. Prav tako je s pticami. Zato tudi razdobje češnjevega razcvitanja sovpada z našim, ki se pričenja marca v južni Dalmaciji in na
otokih ter se zaključi maja v naših planinskih vaseh.
Brez dvoma se tudi med nami ne najde le poedinec, ki ob pogledu na bujni šopek raz-cvele češnje in na snežinke njenih odpadajočih cvetnih listov občuti isto, kar je izrazil preprost pesnik v haj-haj maniri:
«V vsaki solzi, ki ji kane iz očesa, vidim
nasmejane obraz® svojih otrok ...»
VIKTOR PIRNAT
skih narodov sta nam porok, da je vse londonsko početje tisto. čemur pravi naše ljudstvo: račun brez krčmarja.
Dr. Gorazd K ti st: j
Rektor ljubljanske univerze
Dogodki, ki se te dni odvijajo v Trstu, v coni A STO in v Italiji, navdajajo s skrbjo in gnevom slehernega Slovenca in Jugoslovana, navdati pa morajo s skrbjo in gnevom sploh vsakogar, ki so mu pri srcu pravni in moralni temelji miru in urejenega sožitja med narodi. Priče smo organizi. ranemu protijugoslovanskemu iredentističnemu besu, ki ga netijo i najvišji predstavniki oblasti v Italiji z De Gasperi-jem na čelu i predstavniki italijanskih političnih strank in skupin od neofašistov tja do kominformovcev.
S tem ustvarjajo vzdušje umetno razbičanih šovinističnih, proti miru in normalnim sosedskim odnošajem naperjenih strasti, da bi dokazali, da je treba poteptati mirovno po. godbo z Italijo, ji priključiti STO in tako še povečati krivice. ki so bile s to pogodbo prizadejane slovenskemu in hrvatskemu narodu.
Ves profesorski zbor slovenske univerze združen s študen. ti v skupno telo, dviga svoj glas in apelira na vest in čut odgovornosti v minuli antifašistični svetovni vojni združenih zavezniških sil, da se ravnajo po mirovni pogodbi z Italijo in da ne dopuste nobenega odstopanja od nje v nobenem pogledu, dokler ne bi bil glede morebitnih zaželenih spre. memb dosežen sporazum z našo državo.
Slovenska univerza goji, zavedajoč se odgovornosti nasproti svojemu ljudstvu, velike ideje človečnosti, pravičnosti mednarodnega sodelovanja, zlasti pa idejo narodove pravice do lastne nacionalne kul. turne in politične neokrnje. nosti.
Zato pribija v teh usodnih trenutkih z vsem poudarkom, da bi poteptanje prevzetih po-
Sfretosferni poleti
Zdaj, ko so stratosferni poleti nekaj vsakdanjega, so postale čudne lastnosti oglja in mnogih drugih snovi v višini nad 10.000 m za znanstvenike zelo važna vprašanja. Strato-siera (del zračne plasti okrog zemlje, katere temperatura je odvisna od višine) se dan za dnem spreminja tudi po področju, nad katerim se razprostira. Stratosfera se lahko začenja v višini 7700 m nad tečajem ali v višini 19.000 m nad ekvatorjem. Na nedavnih poskusnih poletih nad Južno Anglijo so ugotovili, da je začetek stratosfere na tem področju variral od 7000 in 11.000 m. temperatura na tej višini pa se je gibala med — 40 in — 68 stop. C. Najnižja doslej zabeležena stratosfema temperatura je znašala nad ekvatorjem — 92 stop. C.
Razen nizke temperature sta značilnosti stratosfere še redek zrak in neznatna količina hlapov, ki jih je v stratosferi približno tisočkrat manj. kakor nad površino zemlje. Zaradi pomanjkanja vlage v stratosferi so postale lastnosti oglja bistveno važne, ker se iz njega narejene ščetke za prenos električne energije zelo hitro obrabijo. Na zemlji trajajo več let,
I ZANIMIVOSTI I
I IZ PRIRODE, TEHNIKE, 1 ZNANOSTI
zelo hitro, za dober centimeter na uro. Ce bi dopustili, da bi se ščetke povsod obrabile, bi bi' električni stik pretrgan. Na nedavnem daljšem poletu nekega angleškega letala na reakcijski pogon je malo manjkalo. da se zaradi tega v veliki višini ni zgodila nesreča. Električne naprave v letalu bi morale imeti več vlage, znanstveniki pa so ugotovili, da bi potrebovali za velik bombnik 570 litrov vode, kar bi pomenilo znatno obremenitev. Zato bo treba najti drugačen izhod.
Drugo važno vprašanje je razjedanje kovinskih površin. Člani posadke stratosfemih letal izdihavajo ostanke vdihanega zraka, ki so posebno škodljivi kovinam, ker razjedajo notranje kovinske površine letala Zato so morali znanstveniki odkriti nova sredstva za zaščito kovin. Najtežavnejše
v stratosferi pa se obrabljajo vprašanje stratosfernih poletov
Centralna slovenska leposlovna revija je Novi svet, ki izhaja že sedmo leto. V prvi številki tega letnika je vsebina prav pestra: Marijan Mušič se spominja največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika ob njegovi 80-letnici v toplem članku, kjer prikazuje človeško podobo in predvsem njegovo delo. Arhitekt Plečnik je anal zbuditi v javnosti anise-l za pravilno vrednotenje in praktično uporabljanje estetskih načel v urbanistiki. V tem je znak nove dobe, modeme, ki je pre-
\ SLOVENSKE LITERIRSE REVIJeJ
NOVI SVET
(Letnik VII, št. 1, 2, 3)
temu bolj prijal prvi, onemu pa drugi način. Kateri mu bo bolje služil? Pisec zaključuje, rodila z modernimi načeli ne (da ^ odvisno od igralčeve in
teligence in avtokritičnosti, da
le slovstvo, glasbo in slikarstvo, temveč tudi arhitekturo. Mojstra Plečnika se spominja tudi K. Dobida, ki natančneje našteva arhitekturne pridobitve ljubljanskega mesta, ki bi se lahko združile pod enoten naziv Plečnikova Ljubljana. Mojster Plečnik se je prav tako uveljavil v inozemstvu, na Dunaju in potem v Pragi. Grad Hradčane so preuredili po njegovi zamisli. V prozi je vodilni sestavek iz zapuščine po-kojnega pisatelja Prežihovega Voranca Zadnji Volodej. Piša-telj je prikazal v kleni in jedrnati besedi svoj koroški svet, v njem pa Volodejevo družino v delu in trpljenju za svobodo v zadnji vojni pod Nemci.
Esej o igralstvu je napisal Bogomil Fatur. V njem razčlenjuje osnovne elemente in vir igralskega ustvarjanja od starih dob do sodobnosti. Gre namreč za alternativo: ali igralčeva notranja vizija, ekstaza, inspiracija in e-ntuziazenn ali študij po naravi, empiričnost, imitacija in komparacija določenega igralskega lika. Pri u-stvarjenju nekega lika, je igralcu oboje potrebno, vendar bo
začuti, kateri od teh elementov mu je po naravi bližji. Gotovo pa je cilj modernega psihološkega igralca Slej ko prej človek, ljudstvo, doba in kultura.
V ilustracijo pesniške letve hrvatskega pesnika Dobrtša Cvetkoviča (razpravo o njegovem življenju in delu je prinesel NS 1951) j« nekaj pesmi: Pesem o smrti, Oblak, Pesnik, Pesem mrtvega pesnika. Vrnitev v prevodu Mateja Bora.
Odlomek iz Ivana Potrča kmečke drame Krefli prikazuje njeno I. dejanje. Ta drama je tretji del trilogije, ki naj prikazuje sodobno stvarnost življenja na vasi, boje za uveljavljanje novega socialnega reda in odmiranje starega. Podrobnosti so stvarno, realistično prikazane; tudi dialog je živ.
V Naših problemih polemizira pisec članka Obdobja novejše slovenske politične in kulturne zgodovine z Lončarjem glede poimenovanja in upravičenosti mejnikov v slovenski zgodovini od 1868 do 1918. Josip Vidmar ocenjuje Kocbeko-
vo knjigo Strah in pogum, v kateri priznava, da je pisana z oblikovalno sposobnostjo in poudarja Kocbekovo težnjo, da prikaže psihološko dogajanje v nekaterih člankih narodnoosvobodilne borbe; toda delo ne daje široke slike celokupnega dogajanja, ampak je subjektiven prikaz določenih dogodkov in določenih tipov, ki so si vsi med seboj podobni, ker so odraz pisatelja samega, čeprav nastopajo sedaj v tej, nato v drugi vlogi. Po svojem nazoru so dua-listi, v njih je stalna dilema med dobrim in zlim. »Dogodki so prikrojeni miselnosti, zaradi katere je bila knjiga napisana«, trdi kritik Vidmar.
V rubriki Gledališče ocenjuje Janko Kos gledališko predstavo Garson Kanin: Cez noč rojena.
3. številka: uvodni članek Je prispeval Boris Ziherl; Ob Prešernovem dnevu, kar je govoril na svečami akademiji 7. februarja v Ljubljani. V njem je več vprašanj, ki go v zvezi s povojnim razvojem slovenske književnosti. Med drugim ugotavlja, da je večina slovenskih povojnih pesniških in pripovednih del posvečena narodnoosvobodilni vojni. Gotovo kaže največji vzpon poezija. Od proze
pa je marsikaj, kaor meji na reportažo in ne presega preprostega pripovedovanja o dogodkih in ljudeh iz zadnje velike vojne. Ugotavlja nadalje da je proletarsko jedro, ki je bilo v partizanskem gibanju odločujoče važnosti, v literaturi odmaknjeno, zato ta literatura ne d.aje resnične slike te stvarnosti. K0 ugotavlja, katere so napake in pomanjkljivosti pisanja, našteva sledeče: prisiljena tendenčnost, po kateri so ljudje razdeljeni v nosilce čednosti in nosilce pregrehe; pomanjkljivo podajanje notranjega človekovega sveta, mišljenja in čustvovanja (psihološko poglabljanje); junaki navadno niso tipi naše družbene stvarnosti.
V eseju Meditacija razmišlja Josip Vidmar o finesah pisateljskega ustvarjanja. Med prozo je poleg Vorančevega Zadnjega Volodeja še črtica Ferda Kozaka Primer Tomaža Goloba, ki je eden izmed mnogih žrtev okupatorja v zadnji vojni. Pesmi so Prebujenje pomladi (Bogomil Fatur), Homo es (Jože Smit), Gorski vrh je prevod srb. pesnika Vladimira Popoviča. Bogomil Fatur je napisal esej Pogled na sodobno francosko literaturo, kjer nam je približal razne vodilne sme-
ri, ki določaijc danes njeno podobo: 1. skupina nadaljuje klasično meščansko tradicijo, ki pelje od Balzaca do Zolaja; 2. skupina odlikuje nekak meščanski humanizem. Nadaljevati hoče etično tradicijo socialnega humanista Romaina Rollan-da. Najnovejša po datumu je tretja skupina eksistencialistov, ki grade svoj nazor v slovstvu na osnovi filozofije, katere glavni ideolog je Jean Paul Sartre. Pisec nato razčlenjuje nekatere osnove te najbolj moderne smeri v francoski literaturi, ki je našla odziv že drugje po svetu. Stanko Škerl nadrobno ocenjuje in pohvalno piše o Salvinijevi Italijanski antologiji slovenskega pesništva: Zimzelen jn rožmarin. Prevajalec je med Italijani strokovnjak za jugoslovanska slovstva, saj je že več let pred vojno spremljal in seznanjal svoje rojake z leposlovjem sosednjih jugoslovanskih narodov (Liriche slovene moderne 1938) Knjigo je opremil z dobrim Vivodom in opombami; izbor pesnikov je obsežen (32) in prevedenih pesmi je 37. Vidik pri sestavljanju je bil predvsem estetski. Prevodi so dobri, vendar ima olb branju človek vtis, da niso tako zvočno — sugestivni kakor izvirne pesmi. (Prevajalec lirike bi moral biti sam pesnik, ki obvlada vse finese obeh jezikov in jim poišče najprimernejši izraz; tako nekako kot to lahko zasledimo pri Gradnikovih prevodih.) F. D. ocenjuje Sigismunda Herbersteina knjigo Moskovski zapiski, ki jo je za 400-letnico slovenske knjige izdala v slovenskem prevodu Državna založba Slovenije.
(Konec jutrij
pa je vpliv temperature na kovino. Na kovinske dele vpliva zaradi zunanjega mraza nizka temperatura, pa tudi vročina, k; nastaja pri trenju trupa z zrakom. Ko leti-letalo na reakcijski pogon * hitrostjo 962 km na uro, znaša temperatura na površini trupa — 13 stop. C. če pa bi letelo nad 2000 km na uro, bi se dvignila zunanja temperatura trupa na 118 stop. C. Pri hitrosti nad 3000 km na uro bi znašala temperatura zunanje površine trupa že 335 stop. C.
Na srečo sedanja hitrost tudi najhitrejšega letala ni prevelika. Zato ta lastnost kovin znanstvenikom ne dela hudih preglavic. Ko pa se kovine o-hlade. se njihova odpornost proti eiektriki zmanjša. To se dogaja, dokler ima kovina nizko temperaturo. Da bomo razumeli, kaj vse pomeni to za bodočnost vzemimo za primer trup letala narejen iz sodobnih snovi m dolg v zmernem podnebju 27 m Na letališču v tropičnih krajih se lahko podaljša za 3.75 cm Ce se letalo dvigne v stratosfero, pa se lahko trup skrči za 7 cm. Zaradi vsega tega znanstveniki odkrivajo jn preizkušajo nove snovi za izdelovanje stratosfernih letal. Prepričani pa so, da je rezervna sila letala v stratosferi večja, ker je polet mirnejši, kovinske Zlitine pa so pri nizki temperaturi čvrstejše.
13.000 m nad zemljo
Pred dobrima dvema tednoma so v potniškem letalu na reakcijski pogon «Comet» postregli potnikom s kosilom, ko je letalo letelo s hitrostjo blizu 1000 km na uro. Letalo je bilo na poti iz Južne Afrike v Anglijo, na enem svojih poskusnih poletov med Johannesburgom in Londonom. Ta pot je dolga 9650 km. Promet na tej zračni progi z letali na reakcijski pogon se bo začel maja.
Naloga poskusnega poleta je bila ugotoviti morebitno reakcijo poleta s tako hitrim letalom na potnike. V letalu je bilo 12 potnikov. S kosilom so jim postregli 13.000 m visoko, ko je bila hitrost leta 1067 km na uro. Tedaj je letalo letelo med Bejrutom in Rimom. Strežnica meni, da je mnogo laže nositi jedi na mizo v letalu na reakcijski pogon, ker se skoraj sploh ne guga. Trese se tako malo, da so postavili svinčnik pokonci na mizo, pa med poletom ni padel.
Bolnišnica v letalu
Celo bolnišnico s 36 posteljami in vso opremo lahko zdaj v nekaj urah spravijo štirje možje v ameriško prometno letalo «C-54». Bolnišnica ima operacijski prostor in aparate za obsevanje, tehta pa z vso opremo samo 5000 kg. Zaboji so narejeni tako, da jih lahko uporabijo hkrati kot mize. Medicinske posode so iz plastične mase, postelje pa zložljive, da zavzemajo malo prostora. Bolnišnica v letalu ima tudi vse perilo za bolnike.
godbenih obveznosti in žrtvovanje koristi slovenskega, hrvatskega pa tudi svobodoljubnega italijanskega življa v STO iredentističnemu izsiljevanju bil najhujši udarec tistim naprednim načelom sožit. ja narodov, ki jih proglaša za svoje OZN, torej tista najvišja mednarodna politična zveza, ki bi v smislu mirovne pogodbe z Italijo morala biti za-ščitnica STO.
Ing. Jn/.c Hocidl
Rektor Tehnične visoke šota
Zadnje dni nas razburjajo razne vesti po časopisih in radijskih postajah, da italijanski imperializem ponovno steguje svoje roke po našem ozemlju. Motili so se tisti, ki so mislili, da je fašistični zmaj za vedno strt. Začel je zopet dvigati glavo in stegati svoje kremplje proti nam popolnoma tal-o kot je bilo pred zadnjo vojno. Po italijanskih ulicah se slišijo zahteve po Tržaškem svo. bodnem ozemlju, Istri, Reki, Dalmaciji, kmalu bodo dodali še Albanijo in Grčijo. Človek ne more razumeti, da je kaj takega mogoče sedaj, ko še niso zaceljene rane, lei jih je zadal človeštvu fašizem. V vojni je bil premagan, a si ,ie že po nekaj letih zopet toliko opomogel, da si upa obnavlja, ti svoje predvome metode it* hlepeti po naši zemlji. Ni mogoče razumeti, da to ne samo da podpira nego celo da vodi to kampanjo oficialna italijanska vlada, ki je komaj podpisala mirovno pogodbo in bi morala vedeti;
j. da je italijanski fašizem kriv svetovne vojne in vsega gorja, ki je zaijdi nje. nastalo.
2. da je Italija med premaganci in bi se morala držati mirovne pogodbe, po kateri je že itak dobila več kot ji pripada po katerem koli vidiku.
3. da obnovitev fašizma neizbežno vodi v novo, morda zopet svetovno vojno.
Zato je skrajni čas. da vse miroljubne države in vsi trez. no smileči diplomati z vso silo in z vsemi močmi delajo na to, da se fašistični grabežljivosti stopi na prste in se ga že v kali zatre.
Vsi narodi, posebno pa jugo. slovanski, si žele mir,' mirno sožitje z vsemi sosedi.
Vsakdo, ki pošteno in trezno misli, že lahko iz zemljepisne lege Trsta razvidi, da spada Trst k zaledju, to je k slovenski zemlji. O tem smo prepričani vsi Slovenci in Jugo. slovani in to stališče bomo branili do skrajnosti z vsemi močmi.
Dr. France Hočevar
Predsednik Vrhovnega
sodišča LRS
Težko mi je spregovoriti o Trstu v teh dneh, ko človeka boli, da bi kričal.
V teku zgodovine so večkrat tujci stegovali roko po naši lepi in bogati zemlji. Toda poslednja vojna bi ravno v tem oziru morala pomeniti končani prelom. Saj je zbližala, pobratila narode in ljudstva ravno v njihovi skupni vojni proti fašističnim nasilnikom, v borbi za to, da se enkrat za vselej iztrebi možnost nasilnega oku-piranja tujih narodov, trganja in prisvajanja sosednih ozemelj, samovoljnega vkorakanja v tuja mesta in podobno.
Tragične okolnosti ter agre. sivna in zavojevalna politika Sz so preprečile po končani vojni, da bi narodi temeljito izkoristili zmago nad fašizmom in za vselej utrdili mir v svetu. Namesto, da bi se proces demokratizacije v bivših fašističnih državah izvedel do kra. ja, fašistični ostanki izkoriščajo konjunkturo in se ponujajo kot zavezniki v obrambi pred rusko agresivnostjo. V Italiji pa je fašizem z jezuitsko spretno zamenjavo političnih figur uspel obdržati takorekoč vse pozicije v svojih rokah in brez dvoma že daje ton njeni notranji in zunanji politiki.
V tem pogledu ima vprašanje Trsta še poseben pomen. Tu prvič po drugi svetovni vojni oživljeni italijanski fašizem sega po tujem ozemlju in pri tem uporablja vse registre hkrati, od diplomatske ofenziv, nosti, preko histeričnih fašističnih uličnih manifestacij do zaletavih izjav njenih vodilnih državnikov.
Ce kdo, potem se gotovo slovensko ljudstvo spominja tega načina in tega glasu in mu v njem ni težko spoznati — fašizma!
Zato sem bil vzradoščen nad odločno izjavo maršala Tita v Ljudski skupščini.
Naše ljudstvo bo pod vodstvom svoje Partije in tov. Tita odbilo tudi ta nov napad, napad z zapada oživljenega italijanskega fašizma!
Brez sporazuma z Jugoslavi. jo se ne more rešiti vprašanje Trsta. Cas bi že bil, da bi naši sosedje in zavezniki spozna, li, da se z našimi narodi ne da več pometati, saj so za svojo politično zrelost in junaštvo dali dovolj dokazov, tako med narodnoosvobodilno vojno, ka-jkor tudi po njej!
\ / ["5 f" k i	r	Vremenska napoved	za danes
V Sl I A/l	h	obeta	še naprej	pretežno
T IVLIrlL	oblačno vreme. —	Tempera-
tura v glavnem brez sprememb. — Najvišja temperatura v Trstu je včeraj dosegla 22; najnižja 14 stopinj.
STRAN 4
:t
ZADNJA POROČILA
t KA fJkJ
I	1	
		
		
		
		
		
		
17.' APRILA 1953
! ■
Sltm » f
'HI f
h:;::.:
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cene Trste 14.00:
Iz francoske operne zakladnice.
14.35: Poje kvintet Niko Štritof.
— Trst II.: 13.30: Prokofjev: Romeo in Julija, suita št. 2. 21.00: Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi. __ Trst I.: 12.15: Operetna glasba. 21.15: Koncerti.
Iti.15: Risto Savin: Trio v g-molu. 20.15: Pojo listi ljubljanske Opere.
0 MOŽNOSTI PREDLOŽITVE TUNIŠKEGA VPRAŠANJA SKUPŠČINI OZN
INDIJA BO PODPRLA
akcijo arabsko-azijske skupine
V Novem Delhiju kritizirajo sklep večine v Varnostnem svetu. Achesonove izjave. Razglas dveh tuniških ministrov v Kairu. Razveljavljen ukaz o imenovanju bejevega kabineta
KAIRO, 16. Dva tunizijska ministra. Šalah Ben Jus-sef in Badra. ki sta že tri tedne v Kairu, sta po sklepu Varnostnega sveta, da se tuniško vprašanje ne vpise na dnevni red, objavila razglas. y katerem se izraža začudenje, ker »o nekatere velike države podprla francosko stališče.
Razglas izjavlja med drugim: «To stališče kaže, kako prevladuje v mednarodnem mnenju najvnost in nepoznavanje dejanskega stanja, medtem ko so dejstva očitna tudi za preprostejše Jiudi»- Razglas zaključuje v upanju, da bo reakcija, ki jo je povzročil sklep Varnostnega sveta, pripravila glav-
no skupščino OŽIN, da revidira to stališče in da prizna utemeljenost tuniških zahtev. ((Tuniško ljudstvo«, poudarja razglas. »se ne bo uklonilo pred francosko kolonialno tiranijo in ne bo popustilo v borbi zaradi tega trenutnega razočara-nja»- Razglas je objavilo predsedstvo stranke «Neodestur».
Francoski delegat v Varnostnem svetu, Hoppenhot, pa je danes po radiu Združenih narodov izjavil, da je večina držav članic v Varnostnem svetu s podporo francoskega stališča «pokazala zaupanje v miroljubne	pomirjevalne	izjave
francoskih oblasti«.
Nato je Hoppenhot izrazil
POPLAVE V SEVERNI AMERIKI
STO MILIJONOV dolarjev škode
Računajo, da bo v nekaterih predelih v nadaljnjih 24 urah voda narasla na 10 m Predsednik Truman v prizadetih krajih
OMAHA, 15. — Nad pol milijona hektarov rodovitne zem. Ije, kar predstavlja največje bogastvo na področjih ob rekah Missouri in Mississippi, je že pod vodo. Poleg tega je voda zalila 34 mest in vasi. Najvišjo raven, ki jo je voda dosegla zaradi narasle reke Missouri, je bila zabeležena prx mestu gioux Citv v državi •Jova. Od tega velikega dotoka Mississippija pa so ogrožena številna druga mesta, zlasti Omaha v Nebraski in Con-cil~Bluffs. Ro sodbi tehničnih strokovnjakov, bodo vode dosegle višino okrog 1Q metrov. Ze včeraj je voda narasla na 8,22 m. medtem ko v poplavi leta 1881 ni presegla 7,70 m.
Jezovi na tej reki so bili zgrajeni, računajoč da reka ne bo nikdar narasla nad 8 metrov. Kakor smo že včeraj poročali. so iz Council Bluffsa izselili dve tretjini prebivalstva, medtem ko so morali iz naselij v okolici Omahe na nasprotnem bregu reke odseliti 5000 oseb. Položaj se je poslabšal včeraj tudi v Minnesoti, kjer se zdi, da bo mesto Saint Paul ostalo popolnoma poplavljeno. Ret tisoč prebivalcev tega mesta je brez strehe. Na tem področju so se poplavam pridružile tudi nevarnosti požarov, kajti vodni pritisk je zrušil ogromne rezervoarje bencina, ki je potem odtekel v reko. Reševalne skupine skušajo z amfibijskimi prevoznimi sredstvi rešiti iz Saint Paula zadnje prebivalce. V bližini mesta je voda popolnoma preplavila mornarsko vežbališče, toda poveljnik in mornarji nočejo zapustiti zgradb, v katerih hranijo važen material. Vendar so v tem kraju snoči ’ opazili malenkosten padec vode.
Od Dakote do Nebraske se 15 tisoč ljudi trudi, da bi omejilo povodenj z nasipi. Peta a-meriška armada, s poveljstvom v Chicagu, je poslala na pomoč prebivalstvu Omahe in Council Bluffsa 2800 mož. Takšen je položaj v trenutku, ko je predsednik Truman odpotoval v prizadete kraje. Sto tisoč do, larjev je bilo določenih v podporo državi Minnesoti kot prva pomoč prebivalstvu brez strehe, predsednik Truman se je danes sestal v Omahi z gu-
IV
«Zločinci bi morali razumeti. da se na dan proslave .mape, v katerem so osredotočeni veliki ideali in upi vsega ljudstva, ni smelo poseči po udarcu, ki je bil naperjen proti reitmu. S takim udarcem m mogoče lomiti nove struje, nove sile, novega stanja duha in novega relima, katerega zgodovinska realnost in politični vpliv sta iznad vsakega strankarskega pojmovanja kot nesporne blagodaLl. Od tam je prida varljiva nada, da je mogoče z novim potresom zrušiti politično stavbo, ki je bila zgrajena leta 1922. Ta. varljiva nada je po Matteottl-jevem umoru prevzela mnoge politike, kt so na njej zasnovali svoje zadrianje.
Toda se v januarju so lah. ko ugotovili, da so nujno razočarani in da se novo gibanje ni ustavilo. Mislimo, da je one. ki so vztrajali v ■slepi zablodi, obsedla zločinska blaznost, in to prav v trenutku, ko je domovina napela vse sile, da bi odstranila tudi zadnje sledove nediscipliniranosti in da bt drlavi. edino drlavi. ustva rila potrebno avtoriteto in silo za začito javnega reda*.
Te misli uradnega vati-
vernerji prizadetih držav.
Računajo, da bo reka Missouri čez 24 ur dosegla najviš-jo raven. Ogromen plaz vode se približuje mestu Omahi z brzino 8 milj na uro. V tamkajšnjih mestih so pričeli mobilizirati prostovoljce za reševalna dela, pri samem jezu ob Council Bluffsu je zaposlenih 5 tisoč mož, nadaljnjih pet tisoč Pa pri zavarovanju Omahe. Rdeči križ poroča, da je bilo doslej pri poplavah prizadetih 106.480 oseb. Brez strehe jih je ostalo najmanj 75 tisoč. Bolj na severu je reka Mississippi prepodila iz stanovanj 8 tisoč oseb in povzročila nad 10 milijonov dolarjev škode samo v Saint Paulu v Minnesoti.
Iz Kanade poročajo, da je iz mesteca Eastend pobegnilo 800 oseb, potem ko je voda v kraju narasla nad 1 m visoko. Področje okrog tega mesteca je bilo popolnoma izpraznjeno. Trdijo, da je to najhujša poplava v tem kraju po letu 1903 V mestecu so ostali le štirje policisti, nekaj uradnikov na telefonski centrali in lastnik neke kavarne.
Glasnik Rdečega križa je o-cenil dozdajšnjo škodo poplav v ZDA na najmanj 100 milijonov dolarjev.
Iz Saint Paula poročajo, da je povodenj blokirala 2 tehnična delavca na nekem kovinskem stolpu, visokem 35 m, ki služi kot antena. Nesrečneža sta morala ostati tam celih 12 ur. Toda potem ko so ju rešili, sta ugotovila, da nesreča vendafle ne prihaja vedno sama, kajti delodajalec se je odločil, da jima teh 72 ur plača kot nadure s 150-odstotnim dodatkom.
Na svojem letalu «Indipen-denc» je predsednik Truman danes dopoldne preletel poplavljena področja. Predsednikovo letalo je za tem prista. lo na letališču v Omahi, kjer je Truman zbranim/novinarjem izjavil, da so povodnji povzročile mnogo več škode, nego lanskoletne v Kansasu in Missouriju, Predsednik je nadalje izrazil željo, naj bi kongres izdelal načrt, ki bi zavaroval pred poplavami področja vse od Pitsburga do Den-verja in od Minnesote do Mehiškega zaliva.
kanskega glasila so zavalo-vile ne samo skozi Italijo, temveč tudi po vsem ostalem katoliškem svetu, kjer so Jih razumeli kot Izraz po, sefone naklonjenosti in simpatije za sistem, ki bi mu katoličani morali pomagati in se zanj zavzemati.
Nedvomno je v iskanju čim bližnjega in Intimnejšega stika s šefom faMstične stranke bila nekoliko komična težnja, da tega nekdanjega antiklerikalca in ateista prikažejo svetu kot branitelja in zaščitnika vere. Samo tako Je mogoče razumeti Imenovanje Benita Mussolinija za drugega častnega predsednika Bratstva tretjega reda sv. Frančiška-Prvi častni predsednik je že bil italijanski kralj.
Po tem atentatu so najviS-ji cerkveni dostojanstveniki tekmovali, kdo bo lepše in pohvalne j e govoril o ogroženem življenju voditelja fašizma. Škofje in kardinal so brali zahvalne mase. Imeli so prlgodne prilike, v katerih so poudarjali zasluge državnika to se zahvaljevali bogu za rešitev življenja, ta. ko dragocenega za vso Italijo. «Bog Je tudi tokrat pokazal, da ščiti Italijo«, so pravili škofje. Livomski škof je imenoval Mussolinija «11 Duce latino« in hvalil v cerkvi njegovo politiko, ki
dvom v možnost, da bi se našla večina, ki je potrebna za sklicanje izrednega zasedanje glavne skupščine OZN, ki naj bi razpravljala o tuniškem vprašanju. Potrebna je namreč dvotretjinska večina, da se kako nov0 vprašanje voiše na dnevni red skupščine.
V*pooblaščenih krogih v Novem Delhiju se izjavlja, da bo indijska vlada v celoti podprla vsako pobudo arabsko-azijske skupine za sklicanje izrednega zasedanje glavne skupščine OZN o tem vprašanju. V Novem Delhiju ostro kritizirajo stališče, ki ga je zavzela večina v Varnostnem svetu, in poudarjajo se nedeljske izjave ministrskega predsednika in zunanjega ministra Nehruja, ki je poudaril, da bi ugled Združenih narodov zelo padel v Aziji jn Afriki, če bi Varnostni svet odklonil proučitev tuniškega vprašanja.
Danes so objavili v Uradnem listu ukinitev dekreta, s katerim je bil ustanovljen vladarjev kabinet. Naloga tega kabineta je bila zlasti skrbeti za zvezo med vladarjem in generalnim rezidentom.
Ameriški zunanji minister Acheson je na današnji tiskovni konferenci podprl sklep a-meriške vlade, da se vzdrži glasovanja glede vpisa tuniškega vprašanja na dnevni red Varnostnega sveta. Izjavil je, da ((trenutek ni umesten, da bi Varnostni svet upošteval to vprašanje«. Dodal je, da je edina pametna pot dati Franciji im Tuniziji potrebni čas, da se najde rešitev z neposrednimi pogajanji. Medtem javljajo iz Tuniza, da bo francoski generalni rezident De Hautecloque odpotoval jutri v Pariz, kjer se bo sestal s francoskim ministrskim predsednikom in s posameznimi ministri.
Švedska neodvisnost
WASHI.NGTON, 16. —.Švedski ministrski predsednik Er-lande je na sestanku Organizacije prekomorskih pisateljev izjavil, da nima Švedska namena stopiti v to ali ono vojaška zvezo. «Mi», je dejal, «menimo, da bomo dokaj bolj. še služili miru, ako nadaljujemo s svojo skromno zunanjo politiko«. Erlander je dejal, da Švedska ni hotela pristopiti k Atlantskemu paktu delno zato, ker želi, da ostane tudi Finska neodvisna. Po njegovem je to velika prednost za Švedsko z vojaškega stališča, imeti med Švedsko in močno sovjetsko sosedo svobodno Finsko. Kljub temu pa, je poudaril, je Švedska pripravljena upreti se kakršnemu koli napadu. V 48 urah lahko mobilizira 600 tisoč mož in 1200 letal, med temi okrog 600 na reakcijski pogon.
Nadalje je švedski ministrski predsednik zagovarjal tudi gospodarsko politiko svoje države, poudarjajoč važnost trgovanja s SZ in satelitskimi državami. Izrazil je željo, naj bi Zedinjene države skušale razumeti švedsko zunanjo politiko, akoravno jim ta ni po volji. «Morda so naša predvidevanja zmotna«, je zaključil, «toda to bo pokazala le bodočnost«
»PO ZMAGI REVOLUCIONARNE STRANKE V BOLIVIJI
Narasli reki Mississippi in Missouri sta v zadnjih dneh povzročili ogromno škodo v sedmin severnoameriških državah. Gornja slika kaže poplavljeno vss ob reki Missouri v državi
Nebraski.
ESTENSORO NAPOVEDUJE podržavljenje rudnikov kositra
Zaskrbljenje v ZDA, ki so glavni odjemalec bolivijskega kositra
■ LA RAZ, 16. — Voditelj bolivijskega. revolucionarnega gibanja Victor Paz Ettensoro je bil danes imenovan za pred.. tednika Bolivije. Investituro mu je podelil začasni predsednik Hernan Siles. Po inoestituri je Estensoro izjavil, da bodo s podržavljenjem rudnikov kositra začeli šele po skrbni proučitvi.
LA FAZ, 16. — Radio je javil, da se je včeraj popoldne zbrala velika množica ob priliki povratka predsednika E-stensora.
Kmalu po svojem povratku je Estensoro sporočil, da namerava imenovati komisijo, ki naj prouči vprašanje podržavljanja rudnikov kositra, ki je glavni vir bogastva za državo. Bolivija je med glavnimi dobavitelji kositra za ZDA. Za Malezijo je Bolivija največja
r
ii
Z,.;.::!
6 -«T' i
MOGADISIG. 16. — Zaradi nesoglasij med Kabili je prišlo do spopadov v kraju Koriole v Uebi Sebeliju in v Barderi v Visoki Džubi. V prvem kraju sta bili med spopadi ubiti dve osebi, 25 pa ranjdnih, v Barderi pa je bilo 15 mrtvih in 30 ranjenih. Policijske sile skušajo vzpostaviti red.
Danes ponoči
Robinson - Graziano
CHICAGO, 16. — Danes ponoči se bosta spoprijela Sugar-Ray Robinson in Rockj/ Graziano za naslov svetovnega prvaka v boksu srednje kategorije. Opoldne je bilo tehtanje; Robinson je imel 71,327 kg, Graziano pa 72,460 kg.
JUGOSLOVANSKI
NOGOMETAŠI V TUJINI
Dinamo: Anvers 5:1
ANVERS, 16. — Dinamo je danes premagal reprezentanco Anversa s 5:1 (1:0). Dinamo je imel od začetka do konca igre iniciativo v svojih rokah. Doseženi so bili zelo efektni goli. Danes je vsa napadalna vrsta odlično delovala in bila zelo koristna. Razen doseženih golov so Dinamovi napadalci štirikrat zadeli tudi vratnice. Gole so dosegli: v 20. min. Čajkovski, v 50. min. Wolfl, vse ostale gole pa v 50.. 70. in 80. min. Čajkovski. Dinamo jc z današnjo igro navdušil do zadnjega kotička napolnjen štadion.
V glavni tekmi je Koln premagal Rapid z 2:1 (1:0) in tako osvojil prvo mesto na turnirju. ----------
Partizan: Manheim 5:0
MANHEIM, 16. — Danes je Partizan igral tretjo tekmo na svoji turneji po Zahodni Nemčiji. Pred številnimi gledalci je Partizan premagal klub Manheim s 5:0 (3:0). Jugoslovansko moštvo je danes prikazalo svojo najboljšo igro na turneji. Doseženi rezultat bi moral po prikazani igri biti še večji. Partizan je bil ves čas v premoči in je s svojo igro navduševal gledalce. V moštvu ni bilo slabega mesta: obramba je bila uspešna, medtem ko je napad v trenutkih igral preveč za gledalce.
Prvi gol je dosegel Valok v 6. min. V 17. min. je zatresel mrežo Bobek, v 31. min. pa je bil spet uspešen Valok. V drugem polčasu so domačini izvedli nekoliko ostrih napadov. vendar je bila obramba Partizana vedno kos položaju. V 25. min. je na Bobekov predložek Valok dosegel četrti gol. Peti gol je iz 18 m dosegel z ostrim strelom Herceg.
TENIŠKI TURNIR
za prvenstvo Italije
V drugem kolu so se uveljavili favoriti
RIM, 16. — Tudi danes na teniškem turnirju za mednarodno prvenstvo Italije ni bilo večjih presenečenj. Nepričakovan je edino poraz nemškega igralca Buchholtza, reprezentanta v tekmovanjih za Davjsov pokal. Premagal ga je neapeljski igralec Centonze v štirih nizih. Oba drugokate-gornika Lazzarino in Facchi-ni, ki sta presenetila v prvem kolu z zmagama nad Jugoslovanom Branovičem	in nad
Amerikancem Garrettom, sta srečno prebrodila tudi drugo kolo; nista pa imela nevarnih nasprotnikov.
Danes je prvič	nastopil
Drobny in z lahkoto premagal Južnoafričana Williama. Prvič je nastopil tudi Patty, ki s Čilencem Ayalo tudi	ni imel
težkega dela. Tudi ostali favoriti — Sedgman, Dorfman in Nielsen so svoje nasprotnike premagali v treh setih. V tretje kolo se je plasiral tudi Mitič,
V igrah moških dvojic se Je jugoslovanski par Mitič-Brano-vič z lahko zmago nad Italijanoma Covijem in Lucchetti-jem plasiral v drugo kolo.
Tehnični rezultati:
Moški posamezno: Centonze (Italija) ; Buchholtz (Nemčija) 11:9, 3:6. 6:1, 6:1; Golden (ZDA) : Bergamo (Italija) 6:1, 9:7. 6:2; Lazzarino (Italija) : Migone (Italija) 3:6, 6:3, 6:4, 2:6, 6:3; Faehin (Italija) : Soriano (Argentina) 6:2, 6:4, 6:3; Nielsen (Danska) : San-hueza (Cile) 6:0, 6:1, 6:2; Mitič (Jugoslavija) : Balbiers (Cile) 6:8, 6:3. 6:4, 4:6, 6:2: Mo-rea (Argentina) : Centonze (Italija) 6:1, 6:2, 6:4; Drobny (Egipt) ; William (Juž. Afrika) 6:2, 6:1, 6:0; Patty (ZDA) : Ayala (Cile) 6:2, 6:1, 6:1; Dorfman (ZDA) : Canepele (Italija) 6:2, 8:6, 6:3; Cucelli (Italija) : Draper (Španija) 6:3, 6:3, 6:4; Merlo (Italija) : Peten (Belgija) 6:0, 6:0, 6:1; Romano del Bello (Italija) : Koch (Nemčija) 6:2, 6:1, 6:1; Sedgman (Avstralija) : Clerici (Italija) 8:6, 6:0, 6:3; Gardini (Italija) ; Chatrier (Francija) 6:0,
0:6. 7:5,	7:5; Sconecky (prej
Poljska) : Goepfert (Nemčija) 6:2, 6:2, 6:2.
Moški pari: Dorfman-Gar-rett (ZDA) : Maggi-Sirola (I-talija) 4:6, 6:3, 4:6, 6:4, 6:0; Mi-tič-Branovič (Jugoslavija) : Covi-Luchetti 6:3. 6:0, 6:0; Mer-lo-Gori (Italija) : Verriti (Ita-lija)-Abboudy (Egipt) w. o.; Centonze-Seaunich (Italija) : Balbiers-Taverne (Cile) 6:0, 6:8, 0:6, prekinjeno zaradi teme.
Zagrebški kolesarji
na Dunaju
Na kolesarskem kriteriju na Dunaju so tekmovali tudi kolesarji zagrebškega «Jedin-stva«. V konkurenci seniorjev je zmagal znani avstrijski specialist za te dirke JVimrasr, medtem ko je Zagrebčan Osrečki zasedel četrto mesto, Milivoj Bat pa se je plasiral na peto mesto. Sodelovalo je 79 vozačev.
Velik uspeh jc dosegel v tekmovanju juniorjev Edo Bzik, ki je prepričljivo premagal mlade avstrijske vozače. Nastopilo je 84 kolesarjev na krožni progi, dolgi 25 km.
rt ali
Z vseh vetrov
Košarkarska tekma med pančevskim «Dinamom» in moštvom «Prag» (Stuttgart — Zahodna Nemčija) se je po izredno zanimivi borbi zlasti v drugem polčasu končala z zmago Dinama 29:25 (16:11).
Sved Nilson, ki je že dve leti v ZDA, je dosegel te dni v metanju krogle nov švedski rekord z rezultatom 16.40 m. Nilson, ki je nastopil pred dobrima .dvema letoma tudi v Ljubljani, se v ZDA ni naselil, temveč je tam samo začasno zaposlen kot precizni mehanik.
BEOGRAD, 16. — Dunajski rokometni klub »Ostbahn« je danes izgubil tekmo z beograjskim «2eleznifarjem«, članom prve jugoslovanske lige. z rezultatom 8:6 (polčas 4:2). V nedeljo je «Ostbahn» v srbskem mestu Svetozarevo premagal domačo »Mladost« z 12:1,
Tekma po Maroku
LARACHE, 16. — V drugi etapi krožne kolesarske dirke po Maroku je zmagal Italijan Piazza, ki je prevozil 190 km dolgo progo Rabat - Larache v 5 urah. 16’ in 19”. V skupini z zmagovalcem je prišlo še pet tekmovalcev; 2. Zaaf (Al-žir), 3. Longo (Maroko), 4. Blomme (Belgija), 5. Amar Lakdar (Alžir), 6. Marty (Maroko), vsi s časom zmagovalca.
Po današnji etapi je Italijan Giacchero izgubil oranžno majico, ki jo bo oblekel Belgijec Blomme. Na drugem mestu v skupni oceni je Piazza, tretji pa Marokanec Longo.
Izvrstni rezultati
zagrebških strelcev
Prvi rezultati streljanja s švicarsko vojaško puško v Zagrebu so bili več k°t zadovoljivi. Rezultat zmagovalca Ste-vana Prauchardta, ki je dosegel 523 krogov od 6Q0 možnih (166, 176, 181) je za 9 točk boljši od državnega rekorda in za 7 točk slabši od svetovnega rekorda. Izvrsten rezultat je dosegel tudi Tihomir Sertič s 517 krogi (169, 173, 175). Njegov rezultat v streljanju stoje je samo za 3 kroge slabši od svetovnega rekorda. Nikola Skorič je dosegel 502 kroga (166, 151, 185). Njegov rezultat v streljanju iz ležečega položaja je samo za 4 kroge slabši od svetovnega rekorda. Vsi ti rezultati govore, da so naši strelci pred olimpiado in svetovnim prvenstvom v izvrstni formi.
NOVI SAD, 16. — Včeraj je bil v Novem Sadu brzopo-tezni turnir na 1Q deskah med člani šahovske reprezentance Belgije, in novosadskega šahovskega kluba. Zmagal je novosadski šahovski klub z visokim rezultatom 74,5:25,5.
proizvajalka kositra v svetu in njeni rudniki so po večini last treh velikih skupin: Patino, Aramayo in Hochschild. Izvoz se ceni na preko 80 milijonov dolarjev letno. Nekateri opazovalci so mnenja, da je bil dolgi spor z ZDA glede cene kositra med činitelji, ki so povzročili revolucijo. Izvoz kositra v ZDA je bil prekinjen skoraj eno leto.
Vest, da namerava bolivijska vlada podržaviti rudnike kositra, je povzročila v londonskih finančnih krogih zaskrb-Ijenje. Vendar pa so ti krogi zavzeli stališče čakanja, «da vidijo, kaj bo«. Kakor je znano, dobiva britanska industrija iz Bolivije 60 odstotkov potrebnega kositra.
V notranjosti pa nastajajo s povratkom voditelja narodnega revolucionarnega gibanja E-stensora, ki je bil šest let v izgnanstvu v Argentini, številna vprašanja na političnem področju. Dokler ne bo sestav. Ijena nova vlada, bo položaj ostal nejasen. Nekateri trdijo, da nastaja možnost spora med Estensorom, ki ga imajo za voditelja desne struje revoucio-narne stranke, in Silesom Suazo. ki ga imajo za voditelja leve struje, in ki je pravi organizator revolucije in se je sedaj zadovoljil z mestom začasnega podpredsednika.
Druga važna osebnost je voditelj rudarjev, Juan Lechin. ki je bil zaradi svojega levičarskega nastrojenja izgnan iz države. Dejstvo je, da so rudarji dejansko omogočili zmago pri zadnji revoluciji, ker so bili karabinjerji, ki so se bili tudi uprli, premagani. Končno nastaja tudi vprašanje premagane vojske, ki pa predstavlja važno silo, katere sodelovanje je potrebno za obnovo države.
Dr. Victor Paz Estensoro, vodja bolivijskih upornikov, ki se je pred kradkim postavil na čelo nacionalističnega revolucionarnega gibanja in se z državnim udarom polastil oblasti v Boliviji.
KAIRO, 16. — Egiptovski vo. jaški glasnik javlja, da je bil pri Gazi v Palestini ubit izraelski vojak, dva pa zajeta na ozemlju, ki je zasedeno po e-giptovskih vojaških silah. Ujet. nika so vrnili izraelskim oblastem, o dogodku pa je bilo poslano poročilo Združenim narodom
KINO
v TBSTt
Rossetti, 16,00:	»Veliki Caru»
Mario Lanza.	tots.
Excelsior. 15.30: «Dav*d in bea». G, Peck.	;rt.
Nazionale. 16.30: »Kraljica V-tov«, J. Pettrs.
Fenice. 16.30: «DoUna nja«, R. VValker m J- D™'rr(n*
Filodrammatico. 16.00: «Z
sanje«, W. Chiari.	,,3
Arcobaleno. 16.00:	»Dvor
Artuja«, Bin Crosby.	s
Astra Rojan. 16.30:	«Bombe
Varšavo«, Ida Lupino. v Alabarda. 16.00:	«Nartcy	t
Rio«, Jane Poweli.	^
Armcnia. 15.30:	<(S>dai0i	r
nec«, R. Ryan, C.	tve
Ariston. 16.00: «HOČetn ja«, Ava Gardner.	.	pu-
Aurora. 16.00: «Ana, vzemi v ško«, B. Hutton. _oa5ev», Garibaldi. 14.45: »Upor ap S. Mac Nally.	„	p,
Ideale. 16.00: «Fatalni SOOPi Clark.	vrti,
Impero. 16.30:	«Dunajska
W. Fritacti.	#užid>*’
Italia. 16.00: »Nesrečna A. Fabrizi in P- De f,nik?nar* Kino ob morju. 16.00:
ski Napoli«, E. De,
Moderno, 16.00:	»Modra
Savona. 13.00: »Po WaterloJ“’1 Wayne.
Viale. 14.30: «Kon—tiki» » ci na glave«.	„prt*Wr
Vittorio Veneto. 16-OC1	^
pod soncem«, M. CHn, Azzurro. 16.00:	«Krlnka
cev«, p. Goddard.	je
Belvedere. 16.00: »Rango©™*-koli«, J. Wayne	precii-
Marconi. 16.00: »GricI s' v kajo«, R. Scott. _	, iB
Massimo. 16.00: «Bil )e da«, Wl. Chiari. ni«rr“ Novo cine. 15.30:
Bountyav, C. Gable. :■ Odeon. 16.00: «Anna LUc*5 Goddard.
RADIO
JIGOSLOVA**?! CON K Titi*1*
254,6 m ali KC ČETRTEK, 17. april* 1 ^
6.43 Jutranja glasba. JJ, |!>’ ročila. 7.15 Jutranja S1*5 -p#’’ Poročila. 13,45 LabK* jjpč
14.00 Iz francoske operb* ^ nice 14.35 Poje kvint«* Štritof«. 18.00 Na harm®
Jože Rijavec. 23.05 Za®1!* (oi, čila, 23.10 Glasba za la"
• K Sl II-
306,1 m ali 980 kc-5^,1 7.15 Poročila. 7.30 glasba. 11.30 Lahki ork«5* ',y Novi svet.. 12.10 Za vS*7 ]/ kaj. 12.45 Poročila. I3-" glasba. 13.30 Prokofj«*', &■' in Julija, suita št. 2. 1*1 K ba za štiri klavirje. N- |P čila. 17,30 Plesna cl»^>* Zapavna glasba. 1900„- OP^, na za Slovence, 19.7» -god1'' arije in dueti. 19-45 ^ (0
20.00 Slovenski motivi..**^ )V Cankar: Kralj na BetaJ^ pT Sibeliusove skladbe.
čila.
r it s T *-
id'
7.45 Jutranja glasba, “-ptf kester. 12.15 Opereto* »j V 14.00 Ljudske pesmi. 1 r*vi)' glasbe. 20.30 Radij5**-21.15 Koncerti. 23.00 Lan14*
327,
12.00
»LOVK« l J ‘* 0
,1 m. 202,1 m,
n.vaj Slovenska	^
glasba. 12.30 Poročil*- „nj J" bavna glasba. 13.15 11 J, ni-b operet. 14.00 Dr. j4.l0Ju, pel; Jezikovni pogovori. jn jo-ster spored orkestra^1 ^ ps. stične lahke glasbe. •,, te čila. 15.10 Zabavna 81* ,6.)5 " Zeleh ste — poslušaj**' ^ h4 sto Savia: Trio v teraj°^j ja Slovenski trio.	tejj
liki orkestri. 17.40 P M*v,. Zajca poje 5JJ, Skenderovtč. 18.4a s' r<Ji. L). rodne poje Franc_J* Poročlla:	19.40
isopr**1 p-
20.15 Pojo solisti llu“J’ran). Sure Vilma Bukovec	L
ti ja Sken-derovič _(5°p ^ jjr*te
doir Franci in M*FO*i*V (tenor). 22.00 Poroči’*-
UNIV. PROF. DR. VIKTOR NOVAK: MACHH1JI (KI BI K S?
lijanskega rimskega klera, J osnovi njegove ■ !n0postlft
'" 1 " 1 1 1 n	sn	d	oh	II	i	nriomvnr*	Torta	rpA	HtlhOVTlCl	«	J
VATIKANSKA POLITIKA DO JUGOSLOVANOV POD ITALIJO
Ima višji, vsakemu pravemu J steh, posvetni In duhovni,
Italijanu zelo ljub cilj: razširitev italijanske (suverenosti na dežele, ki so nekoč bile rimske. Livomski škof ja pozdravil zaščitnika take po. litlke in mu obljubljal po. mo,.; vse italijanske katoll-tke cerkve. (Glejte, je nadaljeval škof. mar je slučajno, čeprav danes, ko tudi sam ministrski predsednik odhaja v Afriko, potuje tjakaj tudi moj tovariš, nadškof genovski, Moretti? On nosi tja kip Milostne matere bolje, glavni smisel njegovega potovanja v Libijo pa jc ta, da svet vidi, kako italijanski oblasti, drlavna in cerkvena, gresta po vzporednih poteh, ki jih je nekoč nakazal stari in slavni Rim*.
Bolj Jasno in bolj določno je komaj mogoče izraziti ne le sodelovanje, temveč enotno gledanje na imperiall-sti&no politiko Italije, enotno gledanje pri obeh obla-
fašistitoi to cerkveni. Toda tako kot livomski škof so čutili to govorili mnogi drugi cerkveni dostojanstveniki. Njihovi govori so bili iz. raz programa, ki se Je že izvajal. Tržaška «Istrska beseda« Je mogla necenzurirano opomniti, da Je eden izmed največjih uspehov Mussolinijeve politike ta. da je Vatikan soglasen z njegovo politiko to da ga zato podpira	(Starokatolik,	1926,
št. 4).	*
Naravno je, da se je v tako pripravljenem ozračju na obeh straneh postopoma izgrajevala ideja .reševanja rimskega vprašanja, ki je nastalo leta 1870, ko Je po dokončni združitvi Italije izginula papeška država. Z likvidacijo »Partito po pola-re» so nastale osnove za prve razgovore, ki so začeli v oktobru 1926, končali pa fetbruarja 1929. Čeprav so
bili tl razgovori nevezani ln so se vršili med dvema prav. nikoma, sta bila Mussolini to Pil XI- vsak preko svojega delegiranega izvedenca v stalnem stiku. Papežev izvedenec je poročal Vatikanu nič ananj kot 129 — krat, pretdno so se začeli uradni razgovori.
Prav v času, ko so se začeli ti prvi razgovori, je kardinal Merry del Val, papeški odposlanec na katoliškem kongresu v Assisiju, izrazil hvaležnost (Onemu, ki drli v svojih rokah uzde italijanske vlade in M je, očitno z boljo pomočjo, mnogo izboljšal srečo naroda in pomnotU svoj ugled v svetu*. Sam Pij XI. je 20. decembra 1926 v svečanem nagovoru označil Mussolinija za ^človeka, ki ga je poslala Previdnost«. (G- Salve-mini, II Vaticano e il fasci-smo, 4).
Cela vrsta pojavov je potrjevala vse bližnji ln iskre-
nejši odnos med obema u-radno še vedno ločenima oblastema, kljub ostrih nastopov fašistov protj onim duhovnikom in ostalim predstavnikov ljudske stranke, ki se niso pustili vpreči v fašistični jarem.
Toda prav zato so v vrhovih pazili, da bi se razdalja čimbolj zmanjšala, ostrina pa otopila. Izkoristili so vsako važnejšo priložnost, da se ta intimni odnos med cerkvijo in fašizmom po-udari in na viden nafto sporoči svetu.
Eden izmed takih dogodkov je bil zabeležen med velikimi manevri italijanske mornarice v Tiremskem morju v juniju 1927- Ladje so defilirale mimo duceja-Med dostojanstveniki Je bil navzoč tudi kardinal Vto-cenzo Vannutelli, ne kot privatna oseba ali kot Ita-lijan. temveč kot predstavnik cerkve. Se več, Vannu-telil Je Italijansko mornari-
co blagoslovil. V presenečenje nefašlstičnlh ljudi je Vannutelli v govoru povzel osnovne tendence Mussolinijevega fašizma. «S tega morja, ki pripada Italiji, kjer se visoko dviguje nova bazilika (v Ostiji), posvečena Kraljici miru, bodo te ladje vedno in povsod plule z boijirn blagoslovom za srečo in veličino domovine».
Kardinal Vannutelli, visok dostojanstvenik rimskokatoliške cerkve ki ji pripadajo številni narodi, je govoril jasno, toda papež ni popravil njegovega govora. Fašisti so bili navdušeni. Zato je njihova «Illustrazio-na Italiana« (24.7.1927) registrirala govor kardinala-dekana rimskega kolegija m povsem pravilno razlagala njegove misli- «Ni bilo mogoče govoriti bolj smiselno o vojnih zadevah, postavljajoč vojne oklopne ladje v senco Kraljice miru. Vsi oni, ki bi se v inozemstvu mo-
so dobili odgovor:	Toda
kardinal je povedal ono. kar je hotel povedati«.
Istega leta decembra je v tajnem konzistoriju Pij XL ponovno poveličeval Mussolinija kot človeka božje previdnosti: «Niti Italija, ki nam je zaradi narave in vere iz mnogih razlogov posebno pri srcu, se ni izognila viharju- Vsa Italija je namreč, vzdrhtela od gneva in groze, ko je izvedela za zločinski atentat proti onemu človeku	(Mussoliniju),
ki s tako veliko močjo in bistroumnostjo drli v roki krmilo drlave, da upravičeno lahko rečemo, da bi vsa drsava propadla, če bi moral propasti on*.
Noben papež ni po letu 1870 o nobenem državniku izgovoril, niti med štirimi očmi, kaj šele v konzistoriju, takšne pohvale, niti ni enačil ene osebnosti z vso državo. Čutiti je bilo, da stoji teokratični absolutizem na podobni ideološki podlagi kot fašistični totalitarizem. Earadi tega je prežet z istim duhom tudi «Osserva-tore Romano«, ko je ob prazniku ustanovitve Rima poudaril, da «ni daleč dan, ko bo ponovno nad svetom triumfiral Rim, v katerem
reč duhovna -	.	,
oblast*. «Kajti pa? XIV. stoletja. Tk®1Vifi *g( Bonifacij VIII-	K
govoril o dveh tovne vladavine, ajadP>jf versi monarhi* vSa ^ se IR misli v R» Qd to^e let j a ponavljale- neopy ugasljiva želja *n no načelo, ki b objLft ko oprijela in„,leeia končno s.P°Sf duce % P' lini in	mode**
pež, in ustvaria * nl.
šlstični cezar°?Sojne^ V
»t	medse®	Piti.
V takem
priznavanjih ozrač|®tflž<3
Ijalo potrebno sti« %ff
25^
»suženjske« nujn°
1870, ki so v vsem 1
katolicizmu. P» ie
»h staln^učffv8n>$
ggt8&**>
Glavni urednik BRANKO BABIC - Od« urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHJ St. 6 III nad - relefon Stev. 93-BU8 ln 94-638 — Postni preda) 502. — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska 5t. 73-38 — OGLASI: od 8.30 • 12 In od 15 . 18 — Tel. 73-38 —‘Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: a vsak mm »Irlne I nolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-II., Tel. U-32. Koper, Ul. Battistl 301a-I. Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna S700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvou ‘^’ozem5KC*", T’ Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.3374, - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega	O-Z0 ^,
Ljubljana Tyrševa 34 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tr. ikega