SiAJERS Erscheint jeden Samstag —Verlag u.Schriftleltung: Marburg (Drau), Badgasse b — Ruf 25-67 — Bezugspreise: la der Ostmark, vlerteljihr.RM UM einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Alfreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr Postscheckkonto Wien Nr. 550* Mr. 5) - III. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 14. August 1943 Einzelpreis 10 Rpl Stalinov cilj je svetovna revolucija Značilno tajno povelje rdečega carja — Boljševizem je le navidezno razpustil komunistično internacionalo — Zakaj no boljševiki sklepali zavezništva s plutokratskimi državami? — Stalinova brezobzirnost je blagodejno razčistila pravilna oceno boljševizma Ko je Stalin zapovedal razpust Tretje ali Komunistične internacionale (Kommterne), so v taboru njegovih anglosaksonskih zaveznikov hvaležno pritrjevali tisti politični krogi, ki jim je bilo rovarenje komunizma na lastnih tleh neljuba stvar. Mislili so, da je stvar sedaj v redu in da se je rdeči medved spremenil v nedolžno jagnje. Anglosaški, boljševikom prijazni krogi so dejansko zatrjevali, da boljševizem ni nikaka nevarna stvar, češ. da so njegovi cilji itak istovetni s cilji Velike Britanije in Zedinjenih držav. Moskva je s satansko zvijačnostjo podpirala razširjenje mnenja o nedolžnosti boljševizma in je bil razpust Tretje internacionale v zvezi s to agitacijo le nekako oportunistično menjanje dotedanje bojne metode. Toda ne samo v anglosaksonskih državah, tudi drugod so se zmotili vsi tisti, ki so verjeli, da je boljševizem spremenil svoje bistvo. Dokazano je, da je boljševizem menjal edinole krinko in nič drugegal Nedavno so našle nemške oblasti na vzhodu tajno povelje, ki ga je naslovil sam Jožef Stalin v svojstvu vojnega ministra Sovjetije komandantu šeste armije, generalu Karitonovu, komandantu druge armije, generalu Kuznecovu, in generalu Popovu kot komandantu neke večje skupine. To povelje so našli nemški vojaki pod ruševinami nekega sovjetskega bunkarja. Komandant 25. sovjetske brigade, polkovnik Poljakov, je izgubil Stalinovo povelje na begu skupno z drugimi važnimi dokumenti. V svojem povelju ugotavlja Stalin, da stremi boljševizem po svetovni revoluciji in po svetovni diktaturi proletarijata. V svojem povelju govori Stalin o treh etapah sedanje vojne Prva etapa je zanj etapa umika. Druga etapa naj uresniči očiščenje sovjetskega ozemlja, tretja etapa pa naj vodi h končnemu cilju proletarske svetovne revolucije. Stalinovo povelja se qlasi dobesedno tako-le: »Naj le meščanske vlade zapadnih demokracij, s katerimi smo sklenili zavezništva, mislijo, da smatramo za našo edino nalogo, prepoditi fašiste iz naše dežele. Mi boljševiki vemo — in to vedo tudi boljševiki po vsem ostalem svetu (tu je Stalin mislil na Komin-terno) —, da bo naša prava naloga pričela šele ob koncu druge etape sedanje vojne. Za nas bo prišla potem tretja etapa: uničenje kapitala. To tretjo etapo moramo že sedaj zavarovati Z našimi ukrepi moramo preprečiti, da svetovni kapital pravočasno ne spozna ta naš končni cilj. Teh taktičnih nkrepov se bomo morali lotiti tudi tedaj, ako bi se razvoj druge etape proti našemu pričakovanju zavlekel Takrat bomo namreč končnih ciljev bi ogrožalo to pomoč. Naj vas torej ne motijo ti ukrepi, ki bi utegnili tako v širokih masah Sovjetske Unije kakor tudi v inozemstvu vzbuditi vtis, da smo se izneverili našim načelom. Ne, mi se jim nismo izneverili in se jim tudi ne bomo nikdar izneverilil Tega se morate zavedati in v tem smislu morate voditi tiste, ki so vam zaupani. Naš edini cilj je in ostane svetovna revolucija, diktatura proletarijata po vsem svetu. Kakor se vedno spominjam prisege, ki sem jo položil ob rakvi našega učitelja Lenina, tako tudi vi ne boste pozabili te prisege. Mislite vedno na tretjo etapo, ki je še pred nami in ki je edinole odločilna za nas. Sklenili smo zavezništva, ker So bila ta zavezništva potrebna na poti do tretje etape. Toda naša pota se bodo ločila tam, kjer bodo naši zavezniki tvorili oviro v dosegi našega dokončnega cilja. Zavedajte se vedno, da se glasi naše geslo: „Prole-tarci vseh d^el, združite sel In da je naš končni cilj samo svetovna diktatura proletarijata"». Odkritost, s katero je Stalin razglasil pravi cilj boljševizma, ne dopušča nikake želje več. Povsem točno pa je orisal rdeči car klaverno vlogo, ki jo v tej vojni nujno igrajo anglosaški zavezniki boljševizma. »Zapadne demokracije« so Stalinu samo sredstvo za dosego boljševiškega cilja: svetovne revolucije in svetovne diktature proletarijata. Stalin je povsem odkrito dejal, da velja njegova borba tistemu svetu, ki se nahaja izven ozemlja Sovjetije. Z najbolj pristojnega mesta je bila tedaj prikazana vsa nevarnost, s katero ogroža boljševizem ostali svet. Boljševizem je dobro vedel, da ga Tretja internacionala nekoliko PK-Kriegsberichter Haußmann (Scherl). Bel einem Terrorangriff abgeschlagen. feindlicher ovira v njegovih stremljenjih po dokončnem cilju. Tretja internacionala je morala izginiti v ropotarnici boljševizma, toda njen duh je ostal živ. Boljševizmu ni šlo za obliko, nego zgolj za cilj borbe. Na tej poti k svetovni revoluciji mora Stalin že sedaj prekorakati marsikatero »etapo«. Zgodi se namreč vsled zavezniških okoliščin, da mora Stalin od časa do časa povabiti kakega odličnega Angleža ali Amerikanca v Kremlju k svoji mizi. Ta čast je doletela tudi bivšega predsedr niškega kandidata Willkie-ja iz Zedinjenih držav. Willkie je znan kot velik častilec boljševizma. Wlllkie spada med tista kapitalistična teleta, ki si sama izbirajo svoje boljševiške mesarje. Ameriški novinar Forrest Davis se torej sklicuje na Willkie spada med tista kapitalistična teleta, ki radi tega, da so se Anglo-Amerikanci 8. novembra 1942 izkrcali v Severni Afriki in da niso onemogočili utrditve zapadne Evrope. V zvezi s to zadevo je izvedel omenjeni ameriški novinar, da je Stalin na banketu v Kremlju »eksplodiral« v navzočnosti Roosevelt-ovega odposlanca na zelo neokusen način. Willkie — tako zatrjuje Forrest Davis — je predlagal Stalinu, naj napije sovjetskim in anglo-ameriškim letalcem. Stalin, ki je bil že vidno pijan, je vstal ter napil zibajoč samo sovjetskim letalcem, »ki so šli hrabro v smrt samo radi tega, ker so sedeli v anglo-ameriških letalih najslabše kakovosti«. Toda to še nI bilo dovolj. Stalin je celo pristavil, da mu je Churchill iz neke spremljave, ki je bila določena za Sovjetsko Unijo, »ukradel« 150 modernih lovskih letal. Stalinova trditev, da je Churchill čisto navaden tat, je silno neprijetno dirnila navzočega angleškega veleposlanika, ki je kar menjal barve. Kar se pa tiče tistih 150 letal, je imel Stalin pb Will-kie-jevih informacijah prav le v toliko, da so bila re« »ukradena«, samo da jih nI zaplenil Churchill, nego ameriški general Eisenhower, ki jih je nujno rabil za svoje afriške operacije. Povrnimo se torej k Sta-lin-ovemu tajnemu povelju. Najdba je vzbudila v bu-dimpeštanskih političnih krogih največje zanimanje in pozornost. Stalin-ovo povelje smatrajo kot dokaz, da Sovjetija ne misli boljševizma razširiti samo v niej sovražnih deželah, temveč po vsem svetu Boljševizem je po mnenju teh krogov pokazal svoj pravi obraz. Svoje anglosaške zaveznike bo vrgel z ladje v danem trenutku Belqrajska »Obnova« piše, da je sleherniku, ki pozna boljševizem in Stalin-ovo osebnost povsem jasno: boljševizem ne more r>osto-pati drugače niti po svoiem potrebovali podporo s strani naših zaveznikov, zlasti Tag für Tag meldet der Wehrmachtbericht von der erfolgreichen Bekämpfung z ustanovitvijo druge fronte. Terrorflieger durch Jäger, Nachtjäger und Flak. Kein Abschuß wird gemeldet^ der nicht bistvu niti olede svoiih p» Vsako nezaupanje na njiho- durch einwandfreie Belege bewiesen ist. — Unser Bild zeigt einen im westlichen Reichs- lifiörh ciliev B-stvo bolt- vi strani glede naših do- gebiet abgeschossenen Short-Sterling-Bomber. ševizma je zločin. Stalin-ov 4 Zaman so vsi sovjeisfki siapafli Tudi t preteklem ieJmi so se izjalovili vsi sovjetski poskusi prodora nemške fronte — Ogromne doveške in materijalne izgube boljševikov — Težki boji pri Bjelgorodu in zapadno od Grela Kronika vojnega dogajanja na vzhodni fronti v preteklem tednu je zabeležila 5. avcrusta močne sovjetske protinapade, ki jih je sovražnik namer h ob Miusu severno od Kjuibiševa novo zavzetim nemškim postojankam. Vsi ti napadi so se zrušili v nemškem ognju. Tudi ob srednjem Doncu so boljševiki zaman tirali svojo pehoto in tanke v nemški ogenj. Medtem pa so se v področju Biol-goroda razvili težki in menjajoči se obramba, boji. V orelskem lpku je nemško vojno vodstvo «krajšalo fronto ter so nemške čete v noči od 4. na 5. avgust izpraznile mesto Orel. Pred iz praznitvijo, ki je pa sovražnik nikakor ni motil, so nemške čete najprej odpeljale vse zaloge, nato pa so bila vse vojaško važne naprave v mestu uničene. Južno od Ladoškega jezera so se zrušili močni sovjetski napadi. 4. avgusta so nemške čete na vsej vzhodni fronti uničile' 123 sovjetskih tankov Nemško letalstvo je na žariščih obrambne bitk«, zlasti pa v področju Orel« in Bjelgoroda, razdeljp-valo silne udarce za sovražnika. V letalskih boiih je bilo 4. avgusta zbitih 161 sovjetskih letal. Ob reki M ms je sovražnik po poročilu z dn«-6. avgusta nadaljeval svoje poskuse, iztrgati nem ikim četam teren, ki so ga bile par dni popre? zavzele, toda vsi ti poskusi so bili zaman. Nemška čete so odbile vse napade ob velikih izgubah sa sovražnika. Ob Donecu so «a Izjalovili, lokalni sovjetski napadi. Pri Bjelgorodu so medtem beležili rastočo srditost velike obrambne bitke. Tudi jugozapadno od Orela sovražnik nikakor ni moge' prodreti nemških postojank. Samo eni skupini »» je posrečil vdor, toda istočasno je bila že obkoljena hi večjim delom uničena. Močni sovjetski napadi so se južno od Ladoškega jezera zaustavili ob hrabrega odporu nemških čet. Po sobotnem poročilu so se izjalovili ob Miusu In ob srednjem Donecu ittvihu lokalni napadi sovjetov. Ob gornjem Donecu hi pri jugozapadno od Bjelgoroda so nemške četa odbile močne sovjetske napade v trdih, menjajočih se bojih. Nemški letalski odredi so pri tem v nizkem poletu napadali sovjetske motorizirane kolone. Uničenih je bilo nad sto z moštvom natovorjenih sovražnih avtomobilov. V odseku pri Orehi so nemške čete ob uspešni podpori nemškega letalstva preprečile vse sovjetske poskuse prodora fronte. Tudi jugozapadno od Vjasme in južno od Ladoškega jezera so se razbili vsi sovjetski napadi Sovjeti so izgubili v soboto na vzhodni fronti 117 tankov. Kakor ja bilo razvidno iz nedeljskega poročila, »o boljševiki ob Kubanskem mostišču obnovili svoje brezuspešne napade s pomočjo številneoo letalstva. Pri Bjelgorodu se j« po tem poročilu nadaljevala trda obrambna bitka s sovjeti, ki so napadali s «sočnimi odredi. Na frontnem odseku pri Orelu ja vrgel sovražnik nove sale v boj. Vsi sovjetski poskusi prodora nenrfke fronte so s« izjalovili Prav tako brezuspešni so bili lokalni sovjetski sunki južno od Ladoškega jezera t«r ote Murmanu. Sovražnik je izgubil v nedeljo nad vzhodno fronto §1 letal. 9. avgusta Je sporočilo nemSko vrhovno poveljstvo, da so boljševiki brezuspešno nadaljevali svoje močne napade ob Kubanskem mostišču. Ob Miusu in ob srednjem Donecu so se medtem razvili le boji lokalnega pomena. V področju Bjelgoroda in Orela so 6e zrušili novi sovjetski napadi ob izredno težkih izgubah za sovražnika. Nemško letalstvo je uspešno bombardiralo v boiu se nahajajoče sovjetske čete. Poleg velikega števila tankov in topov so nemški letalci uničili tudi 300 motoriziranih, s sovjetskim vojaštvom zasedenih vozil Sovražnik je imel pri tem silno velike izgube. Južno od Ladoškega jezera so v ponedeljek beležili le lokalno bojevanje. 8. in 9. avgusta so Nemci na vsej vzhodni fronti uničili 352 sovjetskih tankov. Lahke nemške pomorske sile so v obalnem področju mesta Novo-rosijsk v Cmem morju potopile dvoje sovjetskih parnikov s skupno 1400 brt. Oba parnika sta zletela v zrak, ker sta bila natovorjena z municijo. V torek, dne 10. avgusta, je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se ob Kubanskem mostišču zrušili obnovljeni sovjetski napadi v ognju nemških čet. Na fronti ob Miusu so nemške čete v teku lastnih napadov iztrgale sovražniku zelo važno višinsko postojanko na način, ki je sovražnika iznenadil. Na ostalih odsekih te fronte ter ob srednjem Donecu so beležili 1© lokalne ope- racije. Medtem se je nadaljevala v področju Bjelgoroda velika bitka. Vsled silnih napadov nemškega letalstva j« imel sovražnik izredno krvave izgube. Zapadno od mesta Orel so se izjalovili vsi obnovljeni sovjetski napadi v teku težkih in mestoma srditih bojev. Sovražnik je pa tudi jugozapadno in južno od Vjasme napadal s pomočjo novih rezerv, tankov, metalcev ognja, salvnih topov ln letalstva. Prišlo je do silnih dvobojev z nemškim letalstvom, ki je razbijalo sovjetske napadalce in njihove tanke. Sovražnik je mimo tega obnovil svoje napade tudi južno od Ladoškega jezera, toda vsi njegovi napadi so bili razbiti večinoma že v stanju priprave. 9. avgusta so izgubili sovjeti na vzhodni fronti 215 tankov. V letalskih bojih so Nemci 9. in 10. avgusta uničili 119 sovjetskih letal. V svojem poročilu z dne 11. avgusta je beležilo nemško vrhovno poveljstvo na Kubanskem mostišču in na odseku pri Miusu zgolj slabotnejše sovjetske sunke. Pri tem je dosegel neki nemški napad svoj cilj. V Bjelgorodu so se nadaljevali medtem zelo težki obrambni boji. Sovražna pehota je ob močni podpori sovjetskih tankovski odredov zaman butala v nemške postojanke. Pri tem je bilo uničenih več desetin sovjetskih tankov. V odseku zapadno od Orela se je zrušilo več sovjetskih napadov v nemškem ognju. Samo v odseku ene nemške tankovske divizije je bilo uničenih 61 sovjetskih tankov. Tudi južno in jugozapadno od Vjasme je sovražnik zaman nadaljeval svoje poskuse prodora nemške fronte Le tu in tam so sovjeti lokalno vdrli, ali fronta je ostala trdno v nemških rokah. Južno od Ladoškega jezera je sovražnik obnovil svoje lokalne sunke, ki so jih pa nemške čete zavrnile. 10. avgusta je bilo na vzhodni fronti uničenih 348 sovjetskih tankov. Letalstvo je v vseh teh btevaii, naj švicarske oblasti izpustijo v Baziu zaprtega komunista Hotaaier-ja. Bivši komunistični vodja ia advokat Vincent je hatei spregovoriti množici, kar je pa peticija pravočasno pre-piaaiia Policija je končna razgnaia množico, v kaieii se je nahajal tujk zloglasni voditelj švicarskih bol^evSoev Nioolle. V njegovem spremstva se je nahajal tudi urednik komunističnega tista »TravaiJ«. Med raaganjanjeaa množice je izvršila policija oele vrsta aretacij. □ »Angina bafc prod afceftanti.« Tako piše loBdoBski list »Star« in nadaljuje: »Tega razvoja si da danes v Angliji nikiio ustavil, ker Angleži s« starikav narod. Naša zibelke se prazne Sčasoma bomo iw»ii več starcev kakor raladeničev. P« let« 19#t. je na vsake upokojitve zmožno starost odpadlo pe* otrok izpod petnajst let Ako gre razvoj v teas razmerju naprej, bo leta 1961. prišel še samo en otrok na enega upokojenca in leta 1971 trije upokojenci na dva otroka«. □ Kaex zahteva vei*3ko nadofeiast Amerike na svet«. Amariiki mornariški minister polkovnik keox je razvil pretekli petek v govoru, ki ga je kaei v mesta Bartingiofl (Vermont), nekak fantastičen »program« vlade Zedinje-nfii držav ' Knox je dohsseeno dejal sledeč«: »Ker bodo imele Zedi njene države ob koaca voj«e najjačjo armado, največjo mornarico iia naj«akiejš« letalsko brodovje, »aj prispevajo k svetovai varaosti svajo vojaško aadraoč.« Svetovne diktature Roosevelt torej noče zgraditi samo na židovskem zlatu, temveč tudi aa vojaški hagetconiji Zedinjenih držav. Angleži in boiiževTki sa Kaexovega programa prav gotovo ne bedo veselili, tako d« jim preostane satno še ena t»Uiba: Kaox sa je debela zanetil, ko je proro-kovai »ničinjje lepwuke v teku 99 ini, še bolj pa es j« msnda znreiil s svojo vejašfce hegemonijo nad ostalim svetoia. □ Ameriške skomine po Avstraliji in Novi Ze-laH-iji. Anglešifci list »National Review« je objavil te dni zel» zanimiv članek, ki pokazuje vso zaskrbljenost Aafiežev glede Avstralije in Nove Zelandije. Nabwaaga dvoma ni več o tem, da ste-ga Raasevelt sveje prste pa obeh omenjenih delih Britanskega imperija, Am<*r»kanci utrjejuje svoje oiinošaje aapraaa Avstraliji m Novi Zelandiji z vsemi sredstvi. Krona vseh teh ameriških prizadevanj pa je dejstvo, da se nahajajo na tleh Avstralije in Nove Zelandije tisoči mladih ameriških vojakov Lahke si jo misliti, da gre za psih»!oški učinek, ki ga nikaker ni podcenjevati. »National Review« prihaja do zaključka, da se edigr>va 1 Avstraliji kakor tudi v Novi Zelandiji »z r' tolerirana invazija«. List vprašuje z«>. ^i.jjieJfca vlada ne stori ničesar, da bi osla b9a .moriški in ajačHa svoj lastni vpliv Ameri-k«aci imajo v Camfeerri zele spretne diplomatske predstavnike, mimo tega pa je celo ameriški radio v sfcižhi ag-tacije med Avstralci in prebivalci Nive Zelandije Avstralci ae zamudijo ničesar, sarao da bi se prikupili Amarikancem Tako je Bipisal založnik lista »Melbourne Herald«. Sii Keith . Murdoch da potrabuje Avstraliia zvezo z Zeiiinjenimi drževami Ameriškim vojakom bi po niegovem mnenju trebalo dati celo avstralske in novezelaidijske državljanske pravice Kar se dogaja v Avstraliji in Novi Zalandilj, je po mnenju anijtaškega lista resna nevarnost za obstol Bri tanskeaa imperija O Sovačka je priznala samostojnost Burme. Slovaški ministrski predsednik in minister zunanjih zadev, dr Tuka, je zunaniemu ministrstvu Burme brzojavno sporočil, da priznava Slovaška samostojno državo Burmo in je pripravljena stopiti z njo v prijateljske stike. □ Ganleiter Sauekei je govoril v Parizu. Preteklo nedeljo je govoril Gauleiter Sauckel v okviru velike manifestacije deželne skupine NSDAP za Francije V Parizu. Sauckel je dejal med drugim, da preživlja nemški narod trenutno svoje največje, čeprav morda najbolj trdo razdobje. Sleherni Nemec mora tedaj manifestirati času primerno odločnost. V Dürer-jevem lesorezu »Vitez, smrt in vrag« vidi Sauokel oživotvor-j enega Nemca sedanjosti in ves nemški narod. Za nemško fronto stoji armada nemäWh delavcev, ki jo dopolnjuje vojska delovnih Evropejcev. Evropski delavski bataljoni so znamenje za veliko spreobrnjenje Evrope. S Führer-jem korakata Vojska in narod in korakajo evropske kolone za zmago in za izvojevanje pravične usode. O Prezident VanjMngvaj v Šangbaju. V zvezi s prenosom lastnine inozemskih koncesij na kitajske oblasti je dospal kitajski prezident Vang-čingvaj pretekli ponedeljek v Sanghaj, kjer je imel posvetovanja glede qospodarske obnove mesta. □ Jugoslovanski emigrantski vladni odbor se je preselil v — Kairo. Po vesteh, ki jih prinaša aemški tisk iz Sofije, se je jugoslovanska emigrantska »vlada« v smislu moskovskih zahtev preselila iz Londona v Kairo. Kremi je zahteval t® preselitev že za časa preosnove »vlade« prof. Stobodana Jovanoviča i« novi ministrski predsednik Uzunovič je moral obljubiti, da bo sedež svojega uradovanja pre-selil v glavno mesto Egipta, kjer se je že poprej naselila grška »vlada« s kraljem Jurijem na čelu. Namen te izsiljene preselitve je jasen; obe balkanski državi naj se odtegneta uplivu Anglije, da bi tako prišli popolnoma pod kontrolo Sovjetske Unije. Pa tudi bivši kralj Peter, ki je bival doslej v nekem londonskem predmestnem hotelu, je moral romati v Kairo, kjer so zanj najeli neko vilo. Za krizo zaupanja med Angliio in Sovjetijo je vsekakor značilno. da je Churchill še pred preselitvijo jugoslovanske emigrantske »vlade« imenoval angleškega polkovnika Archibald Dunlap-a »prvim adju-rantom« razkralja Petra. Ta polkovnik je baje živa zveza med angleško Vlado in med jugoslovanskim emigrantskim odborom, v resnici pa ima nadzirati mladega Petra Karadjordjeviča v njegovem delovanju in nehanju. PK. Weltverloren — wie man meinen könnte — liegt cfie malerische Küstenlandschalt unter den sengenden Strahlen der südlichen Mittagssonne. Sie scheint Mensch und Tier den Atem genommen zu haben. Aber dennoch verspürt man den Hauch Ägyptens, hier im einstigen Reich des Gottkönigs Minos,'das der asiatischen und afrikanischen Küste weit vorgeschobenes Bollwerk so nahe liegt, selbst aber noch nicht Europa ist. Die Straßen des Ortes mit kalkweißen Häusern erscheienen wie ausgestorben. Im Halbdunkel einer Taverne haben sich Kretaner zum Pokern niedergelassen. Hinter den grünumrankten Türen der Kastenhäuser klingt vereinzelt das Lied der Arbeit im schwachen Rhytmus auf Anspruchslos wie das Leben der Einheimischen selbst ist anscheinend auch der Bedarf an Tageslicht, das nur durch einen schmalen Türspalt in die fensterverhängten Räume fällt Alies lebt erst wieder auf, wenn der Abend mit seiner erlösenden Kühle hereinbricht. Auf der sich in vielen Windungen eng an das rötlich-braune Gestein der Inselbergeanpreßenden Paßstraße erreichen wir einen Gebirgsort der im saftigen Grün eines Hochtales eingebettet liegt. Seine Häuser sind zerstört. Mahnend erheben sich über den geborstenen Steinguadern nur noch die Kirchen und schlanken Zypressen. Hier wurden bei den Operationen auf Kreta deutsche Gebirgsjäger nachts von Zivilisten überfallen, niedergemacht und ausgeraubt, nachdem man sie am Ta- 'hi» t« prablam »khtolen šele te daj, kadar se bo emigracija lahko vrniia kot zmagovalka v domovino. Na istem stališču stala tudi vlada njegovega predhodnika i» »iir«io se ne bo čudil, če bo tudi njemu kmalu odMen-kalo Mlatenje prazne slame še ni nikdar nikomur koristilo. wuchernden Weinstöoken echte Kastanien-, Felgen-, Mandel- und Nußbäume immer unterbrochen von dem Silbergrün uralter Olivenbäume. Aiies überragend sind die Platanen, edn sicheres Zeichen dafür, daß in dieser Gegend ausreichend Wasser gibt. Und so findet man dann auch überall Quellwasserbrunnen und große Bewässerungsanlagen, die dieser Gebirgsaase ihr Antlitz gegeben haben. Nur Apfelsinen, Zitronen und Palmen fehlen hier. Sie wachsen, wie auch Agaven und Kakteen weiter unten in den Ebenen de« Nordens. Am Ausgang des Ortes treffen wir einen deutschen Unteroffizier, der uns bittet, Post mitzunehmen. Im Verlaufe der Unterhaltung stellt sich heraus, daß er bereits seit Beginn des Kretaumter-nehmens auf der Insel ist. Eine solche Bekanntschaft macht man heuta nur noch selten auf Kreta. Wir luden ihn daher in, sich mit uns zusammenzusetzen und über das Einst und Jetzt zu plaudern. Vor einer Taverne nehcen wir im Schatten wildrankenden Weines auf den eiligst vom Wirt herausgetragenen Stühlen Platz. Die im Innenraum beim Glücksspiel sitzenden Kretaner. daxunter ein Alter in der kre-tanischen Originaltracht, der Zalivaromitane, springen auf und grüßen uns ehrerbietig. Dann kommt mit ruhigem Schritt der hochgewachsen« Alte auf uns, und bittet uns, seine Gäste zu sein. Er macht einen stolzen Eindruck, dieser grauhaarige Kretaner in seiner Sackhose, einem reichverzierten blauen Westenjacket über weißen Hemd, einem schmalen wollenen Bauchtuch und den ledernen Kniestiefeln Als sich die stärkste Hitze gelegt hat brechen wir aus dieser so echt kretanischen Ortschaft auf S-chnell haben wir die Paßhöhe erreicht Vor uns in ihrer ganzen Fruchtbarkeit liegt die große Ebene, die felsige Küste und das blaue Meer Kriegsberichter Bruno Wittmaack. hm Ss'ns'Heii cwcl Taverne Zwei !o!ire danach auf der Mittelfeste Kveta Sijajen poiek nadaljnjih prireditev Orisgruppeniagov na Spodnjem Štajerskem Siavnosti y Schönsiein-u, Ras<-u in Schober-u 2e t ranih jutranjih urah je bilo mesto Schonstein t Kreis-u Cilli y zastavah. Tako pestro žive »like to mesto še v svoji zgodovini, ki je bogata in polna sprememb, nikdar nudilo ni. Točno ob 15. nri je vstopil v dvorano Heimatbund-a Kreis-fiihrer Dorfmeister s svojimi ožjimi sotrudniki, kjei so priredili veliko zborovanje. Po odpetju pesmi skupnosti »Nur der Freiheit . . .«, je Ortsgruppenfiihrer Pg. Meinhard Wrentschur podal ponosno poročilo o storitvah Ortsgruppe. V temperamentnem govoru je nato govoril Kreisfuhrer Dorfmeister o vsem, kar mora politični voditelj znati, da s trdno vero in močnim srcem vrli svoje dolžnosti. Govor je zaključil s klicom: »Vsak mora po tei vojni biti v stanju trditi, da ie z vršenjem svoje dolžnosti prispeval h končni smagi«. Po pregledu uradov je Kreisfiihrer otvorll razstavo o storitvah Ortsgruppe Najprej je zbor deklet pozdravil goste z odpetjem sveže ljudske pesmi. Storitvena razstava je bila čedno in okusno pripravljena Veliko zanimanja je bilo za va-iko knjigo. Gre za najboljšo v Kreis-n Cilli in vsebuje tri zvezke. Zelo vabljivo ie razstavil tudi nrad Frauen. Tu je vidna mnogostranost dela, očigleden pa je bil tudi občutek za podeželje Prav zanimiva je bila tud' razstava domačega slikarja Napotnik-a. Poučen je bil ogled gasilske razstave. Ljudska In glavna šola sta razstavili dok» tai napredek svojih učencev. Se istega večera so priredili na Adolf-Hitler-Platz-u koncert. Nastopili so: vod fanfar, dekliški pevski zbor ter tovarniška godba iz Sch6nstein-a. Višek je doseglo sviianje Fehrbelliner-jeve jahalne koračnice po tovarniški godbi in fanfarah V nedeljo je bila budnica godbe in fanfar. Nato eo vsi korakali v častni gaj, kjer se )e vršila spominska proslava v okvirju jutranje proslave za tiste, ki so padli za Fiihrer-ja in Reich. Višek vsega je tvorilo velezborovanje Na pestro okra-ienih vozovih, kolesih in drugih vozilih je prišlo prebivalstvo na to edinstveno zborovanje. Tudi iz sosednjih Ortsgrupp VVollan in Packenstein so z Ortsgruppenfiihrer-ji in Amtsleiter-ji prišli mnogi ■onarodnjaki v Schonstein, da so se udeležili prireditve vsega prebivalstva doline Schalltal. Na slavnostno okrašenem telovadišču se je zforalo 3000 ljudi, ko je prišel Bundesfflhrer. Ko so odsvirali pesem »Hoch vom Dachstein an . . .«, Je Kreisfuhrer otvoril zborovanje. Nsto je Bun- , desfuhrer v zajemljivem govoru apeliral na vse : delavoljne sile v Ortsgrupi ter se jim zahvalil i za nesebično sodelovanje, ki je omogočilo, da i spada Schonstein med tistih 53 Ortsgrupp Spodnje j Štajerske, ki so bile odlikovane s podelitvijo zastav. Ortsgruppa mora tudi odslej zvesto stati ob strani svoje zastave. Sledil je dohod zastave ter izročitev iste po Bundesftihrer-ju. Bil je ganljiv trenutek, ko je množica pozdravljala rdečo zastavo ter Ortsgruppenfiihrer podal obljubo, da bo posada isti vedno zvesta. Nato je Bundesfiihrer izdal navodila za nadaljno delovanje. S petjem himne in zastavno koračnico i je Schonstein zaključil to sijajno uspelo zborovanje. Ortsgruppentag so nato zaključili z veselim vaškim popoldnevom. Bila je to mogočna manifestacija za Fiihrer-ja in Reich. Z dvojno vnemo so bo delovalo odslej, zvesto paroli: »Zvesto stati za Fuhrer-jem ter se fanatično boriti do končne zmage«. * Ortsgruppi Rast so izročili zastavo, ki jo je dobila med prvimi na Spodnjem Štajerskem dne 8. avgusta. Pri tem je Bundesfiihrer-ja zastopal Pg. Hackl. V zagrizeno trdem boju in če bo veter še tako oster — tako je govoril Kreisfuhrer Doboczkv v svojem storitvenem poročilu — se hočemo tudi odslej izkazati vrednega tega odlikovanja ter nočemo preje mirovati, dokler se do zadnjega ne izvrši proces povrnjenja Spodnje-štaiercev k svojemu narodu. Na velikem shodu v nedeljo je govoril Pg. rtackl. Po njegovih dolgih izvajanjih je ravno žilava bojevistost Ortsgruppe zamogla kljubovati vsem nasrirotstvom kar je vsemu temu v brk našlo dober odmev. Zastava obvezuje, da se gruča okrog nje v znaku kljukastega križa bojuje do zmage in da isto pozneje ponosno izroči, v zavesti, da je izpolnila svoje dolžnosti, svojim naslednikom. Ttidi v poslovnem poročilu Ortsgruppenfiihrer-ja so vidne pomembne številke. Ustanovilo se je med drugim glasbo v Rast-u, igralno skupino laji-kov, pevsko skupino in pevski zbor. Priredilo se je 26 jezikovnih tečajev, ki jih je obiskalo 700 obiskovalcev Urad Frauen je v svojih šivalnicah in kuhinjah uril 3844 žena v 25.000 urah. V tem času se je hkrati predavalo o podpiranju vojakov po lacaretih in na frontah ter tudi v pogledu pomoči pri sosedih mnogo storilo. Za zbirke WHW in DRK se je doslej nabralo 100 000 RM. V šolah je dobilo 110 otrok hrano. Izdalo se je 4867 kosil. 76 otrok se je poslalo na oddih Za malčke se je uredilo lep otroški vrtec. Mladina Rast-a si je pri športnih tekmah priborila razne nagrade. Urad Wehrehrziehung vodi tri šturme. Možje Wehrmannschaft-a iz Rast-a so bili soudeleženi v bojih s tolpami in sta dva našla v teh bojih junaško smrt za domovino Z uspehi, ki so bili doseženi pri zbiranju tekstilij in starih oblek, se zaokroži slika delovanja Ortsgruppe Rast in storitvena razstava v novi šoli zapušča najboljši vtis, ker segajo njene storitve daleč preko običajnega okvirja. V.soboto je skunina igralcev lajikov priredila veseloigro »Die Tugendbrille«. V nedeljo ie bila jutranja proslava ter počastitev junakov v gaju junakov. Ortsgruppa Schober v Kreis-u Marburg-I.and je nokazala, kaj zmore skupno delovanje vodstva Ortsgruppe z županom. Ortsbauernfiihrer-jem in prebivalstvom. Ortsgruppenfiihrer Rupprich je na PK-Kriegsberichte'r Altvater (Scherl) Bin neues sowjetrusisches Sturmgeschfitz ti der großen Materialschlacht, bei der die Sowjets viele Tausende von Panzern verloren, wurden auch diese Sturmgeschütze, die mit einer 12,8-Zentimeter-Kanone bestückt sind, eibeutet PK-Kriegsberichter Karl Müller Eisenbahngeschütze sichern die Kanalküste. Geschützexerzieren an einem der mächtigen Riesen, die die Kanalküste gegen jeden feindlichen Angriffsversuch sichern. — Die Munition wird auf das Geschütz übernommen apelu, ki se je v'šil minulo soboto, o tem ponosno poročal. Ortsgruppa meri 40 kvadratnih kilometrov s 1700 prebivalci. Wehrmannschaft ima dva šturma z 280 možmi. Udeležba prebivalstva na kulturnih prireditvah je vedno zadovoljiva. Proces izravnavanja z osialim delom Gau-a je v lepem napredovanju. Prebivalstvo je požrtvovalno in vedno pripravljeno pomagati Akoravno ni bogato, se je pri zbirkah krzna, tekstilij itd vedno izkazalo. Prispevki za WHW in DRK so se leta 1942/43 dvignili "Za 350% napram 1. 1941/42. Vaška slika se je izboljšala, mladinsko delo intenziviralo, vaški večer- !n druge prireditve so gojile in utrjevale duh tovarištva v smislu nemške ljudske skupnosti. Razstava storitev je podala lepo sliko o delu te kmetijske Ortsgruppe. Razstavili so delo ogelnice, sodarja, čevljarja, žaqa'ia ln vrtnarja. Pri tem niso pozabili dekoracij iz svetovne vojne ter kronike grada Wildhaus in ostal h lokalnih zapiskov. Vse skupaj je predstavljalo razstavo velike družine, v kateri se vsi skupaj dobro poznajo in so vedno pripravljeni, eden drugemu pomagati ter se razvijati v svojem bregu med reko Drau in gorovjem PoBruck. Te misli so se zrcalile tudi iz govora Pg. Tutter-jJ naslednjega dne, ko je v zastopstvu Bundesfiihrer-ja izročil zastavo. S podelitvijo zastave, tako je izvajal zastopnik Bundesfiihrer-ja, je dosedanje tiho, verno in požrtvovalno priznanje za Fuhrer-ja in Reich našlo vidno priznanje. S tem ni rečeno, da se bo sedaj počivalo na doseženih uspehih, temveč, zarisana pot se bo še bolj intenzivno nadaljevala brez ozira na dogodke po bojiščih, dokler ne dosežemo vse obnovitvene cilje na Spodnjem Štajrrskem in zmago. Slično podobo o mišljenju vaške in ljudske skupnosti je Ortsgruppa pokazala tudi na vese-Mčnem travniku pri velezborovanju. Pri ¡gToh, plesu in petju prebit dan si bo prebivalstvo dobro zapomnilo, častni gostje so pa iz Schober-a odnesli vse najboljše vtise. Eine lebende Eesinng Gebirgsjäger kämpfen gegen achtfache ifbermachi Ihre Gräben sind verschüttet, ihre Kampf- und Beobachtungsstände eingerissen, ihre Wohnbunker zertrümmert, die Fernsprechleitungen zerfetzt. Vier Tage tmd Nächte hat die sowjetische Artillerie gehämmert, den Stacheldraht zerstampft, Trichter geschlagen und wieder eingeebnet und neue Löcher gebohrt. Und immer noch heulen die Granaten, zittert die Erde. Das kleine Häuflein Gebirgsjäger das den vorgeschobenen Stützpunkt südlich des Ladogasees hält, denkt nicht daran, den brodelnden Sandhaufen zu räumen. In kurzen Feuerpausen während der Nacht schaufeln sie ihren eingebrochenen Kampfgraben notdürftig frei, bauen einen tiefen Stollen, schleppen krie- chend und keuchend ihre Verwundeten zurück und spähen lauernd hinüber zu den zerschossenen Waidern und Hügeln, wo die bolschewistischen Stellungen sie von drei Seiten umschlieesen. Mit achtfache* Übermacht hat der Feind versucht, den Stützpunkt einzudrücken. Trotz der schweren Verluste in immer neuen Wellen. Viermal schou ist er eingebrochen, viermal im Nahkampf zusammengeschlagen worden. Und wieder donnern die Einschläge schwerer Granatwerfer Pausenlos und unberechenbar. So fängt es immer an. Alarml Zum wievielten Male? Im Stollen sammelt der Kompaniechef die Stoßreserve. Ein Dutzend Männer: jeder stopft sich Kappel, Taschen und Brotbeutel voll Handgranaten. Ein Melder rutscht vor den Eingang. »Herr Oberleutnant! Volltreffer beim 1. Zug. Fünf Mann verwundet«. Bald darauf ein Oberjäger: »Herr Oberleutnantl Ich hab nur noch drei Mann!« Der kleine Sanitäts-Unteroffizier klettert über die Kameraden hinaus. Er horcht auf das Pfeifen der Granaten und zögert einen Augenblick, dann ist er verschwunden. Die Beobachter der Artillerie keuchen herein: »Sperrfeuer liegt gut!« — und dann der Ruf, der letzten Entschlossenheit weckt: »Sie greifen anl« Schon ist der Kompaniechef im Graben. »Alles raus!« und dann sind sie alle Infanteristen: auch die Artilleristen, die Nachrichtenmänner. Sie kauern in den Granattrichtern, Pistolen und Handgranaten in der Faust. Sowjetbomber stürzen vom blauen Himmel und jagen Mg-Garben herab. Kein Baum, kein Strauch, bietet Tarnung. Sie pressen sich in die Löcher und stehen gleioh wieder zu Sprung und Gegenstoß bereit. Die Masohinenpistole in der Rechten, rasche klare Befehle rufend, das Kinn trotzig hochgezogen, bückt der Oberleutnant über den Grabenrand. Aber die Bolschewi-sten bleiben vor der Mulde, die sie sonst beim Angriff deckt, erschöpft liegen. Da springt er zum Stollen zurück, fordert Granatwerferüberfall und funkt zum Bataillon: »Alles in Ordnungl« .Im Gefechtsstand der Kompanie, der noch heil geblieben ist, treffen sie sich wieder: der untersetzte Oberleutnant mit dem geknoteten Halstuch und seine Unterführer. Rote Ränder und tiefe Schatten um die Augen, Stoppeln um Kinn und Backen, Sand in den Haaren und Risse in der verschmutzten Uniform. Einer spricht dem andern zu, er solle sich eine Stunde schlafen legen. Vier Tage und Nächte sind sie kaum dazu gekommen. Aber jeder lehnt ab. Man sei zu verstört, wenn man plötzlich geweckt werde. Sie sprechen triumphierend von ihrem Kampf: »Hier haut' er uns net' raus. Do gibt« nhc, das eigene Leben interessiert jetzt net, müssen immer ans Große denken.« Essenholer stellen schweißtriefend ihre Kanister ab. Sie bringen die ersten Eisernen Kreuze mit. — Kriegsberichter Heinrich Rodemer. er Stalen zastopnik Stabschef-a SA, Obergruppenführer Jüttner, je dne 6. avgusta prispel v Gau Steiermark, da si ogleda odrede SA Pregledovanje je začel pri enotah vpostavljenih šturmov Gebirgescbützenstandarte Leoben. V Eisenerz-u S8 se postrojili možje Erzberg-a, večinama plav-žarji iz Donawitz-a in rudarji iz Seegraben-a. Kljub najtežji obremenitvi pri delu in v službi, so ti možje kazali dobro vojaško držo in veselje do vpostave. Besede, Ki sta jih po pregledu spregovorila Obergruppenführer in Führer Gruppe Südmark, Nibbe, so bile najvišje priznanje. V sobeto je Obergruppenführer Jüttner te može obiskal na njihovih delovnih mestih v Erzberg-u. V Leoben-u je bival na spominskih mestih julijske vstaje, obiskal je dvorišče za vešanje v deželnem sodaiču ter se pri tem spomnil umorjenih SA-mož, ki so žrtvovali svoja življenja za veličino svoje domovine V Grazu je sprejel Obergruppenführer-ja in njegovo spremstvo. Sledil je ogled Einsatzsturm-bann-a brigade GJ. 95 in Wehrmannschaft-a iz Graz-a pri vajah na vežbališču Feliferhof. Zaključek je tvoril SA-Appell na Freiheitsplatz-u. Tam sta govorila postavljenim možem z-istoprik Stabschef-a in Gauteiter Kakor" v Erzbergu, tako je Obergruppenführer Jutmer tudi v Grazu visoko ocenil storitve m stanje izvežbanosti vpostavljenih šturmov in Wehrmannschaft-a. V svojem govoru je povdaril, da mora biti srčnost, junaštvo ter veselje do vpostave vzor vsem. Za mrači^eže v vrstah SA ni prostora. SA mora biti podoba prave n«oškosti in dokazovati, da stoji neomajivo za Führer-jem. Polni fanatizma in vojaških vrlin morate lastnosti čuvati. Štajerska je že od nekdaj kot obmejna pokrajina Reich-a doprinašala znake junaštva, ki morajo biti današnjim moškim v vzgled Obergruppenführer je v imenu najvišjega vodstva SA navzočim možem in voditeljem z Gruppenführer-jem Nibbe na čelu izrazil najvišje priznanje. Pri tem je dejal: »Uspelo Vam je vkljub težav in obremenitev štirih vojnih let ustvariti moč, ki je zmožna ?a vsako vpostavo. Kdor le zmožen takih storitev, se mu ni treba bati bodočnosti.« Moštva šturmov v vpostavi se naj smatrajo za podaljšano Gauleiter-jevo roko ter morajo tudi tako delovati ter izvrševati vsa dela, ki jih zahteva Führer. Z ozirom na usodno borbo našega naroda iie Obergruppenführer citiral Nietasche-jevo misel- »Kaj je dobro? Zvest in hraher biti je dobro.« Nemški ljudska skupnost, tako je nadaljeval Jüttner, mora podati dokaze, da se kot obrambna skupnost uveljavi V vseh enotah oborožene sile stojijo neznani možje odredov SA kot vzgled vsem ostalim Führer je to vpostavo tudi priznal, ker je iz regimenta »Feld-herrahaUe* napravil divizijo. Gauleiter je v svojem govoru spomnil, kako so pred pet in pol let' dne 19. februarja 1938 stali SA odredi kot predhodnica ljudske skupnosti na E3Ü istem trgu, da bi začeli boj zoper zasovražen sistem. 2e takrat se je lahko slutilo, da bodo nekoč lahko branili tudi Reich pred zunanjimi sovražniki. Ako je večina SA mož v vojni, ki se je razširila v svetovne mere. mora vladati v oslabljenih vrstah stari duh. Obrnjen k starejšim SA-možem, si je spomnil časa, ko jim je SA bila domovina. Naj prinesejo prihodnji tedni in meseci kai hočeio, ničesar ne more priti, kar bi nas pretreslo. Kot Führer-Jevi politični vojaki morajo možje šturmov posebno v težkih časih skrbeti, da se vera in zaupanje v narodu ne zrahljata. Kot zadnji SA-Führer, ki mu je bilo namenieno, da vodi štajersko SA izza dobe prepovedi k zmaai, je Gauleiter izrazil up, da bo njeaovo ne-omeieno zaupanje ki ga im.a v moštvo, opravičeno. In če bi se nekoč naše šturme klicalo, potem naj pokažeio, da znajo naskočiti. Po zaključnih besedah Stabsführer-ja Gruppe, Brigadeführer-ja Kuhn-a so se med sviranjem godb razšle enote. V Marburg-u sta iz Graz-a prihajajočega SA-Obergruppenfiihrer-ja Jüttner-ja z njegovim štabom pričakala pred gradom Bundesführer Steind! in SA-Standartenführer Knaus. Obergruppenführer si je ogledal postavljeno častno enoto Wehrmannschaft-a in mladino mladinske organizacije Deutsche Jugend Nato se je podal v grajsko dvorano, kjer so mu predstavili voditelje uradov zveznega vodstva organizacije Steirischer Heimatbund, Kreisführer-je in .Wehrmannschafts-führer-je. Temu je sledilo veliko zborovanje Wehrmannschaft-a v Ljudskem vrtu, na katerem je imel Obergruppenführer sijajen govor. Omenil je Scharnhorst*, ki je leta 1806. rekel: »V vseh časih je pomenilo propad narodov, če so začeli nekaj drugega višje ceniti kakor vojaške sposobnosti!« K tem vojaškim vrlinam je šteti pripravljenost za vpostavo, hrabrost, zvestobo, ljubezen do domovine ter neomejeno vero v bodočnost domovine.« Kakor SA, je tudi moštvo Wehrmannschaft-a Spodnje Štajerske nosilec teh lastnosti hkrati pa tudi nosilec politične voiaščine. Zaupanje, ki ga stavi Führer v njegove politične vojake, zahteva veliko obveznost vseh mož Wehrmannschaft-a Obergruppenführer Jüttner je nato še priznal dober izgled in prvovrstne storitve Wehrmannschaft-a, ki je za svobodo svoje lepe Spodnje Štajerske že večkrat prelivala svojo kri. Kot zaključek je Obergruppenführer opominjal može da ostanejo vedno obrambno pripravljena skupnost, ki je Ffihror-ju brezpooolno vdana in zvesta in bo vse storila da. se floseže zmagovit konec vojne Bund°sführer se je potem zahvalil Obemruppen-fflhrer-ju za nieqov govor ter mu zagotovil, da bo brambno moštvo Spndnip Štaiprciro pa na i pr-Mp *ar hoče. obvarovalo zvestobo Führer-in do zad-nlega rno*a Sledila je počastitev Führpr-ia In petje himne. V večernih urah je Obergruppen- führer Jüttner nadaljeval svoje potovanje po Spodnji Štajerski ter se pe*ial v Rohitsch-Sauer-brunn, kjer je pregledal šole za voditelje Wej|r-mamischaft-a organizacije Steirischer Heima-t&wr d ter prisostvoval učnemu tečaju. Tekom ponedeljka je Obergruppenführer obiskal še šolo v gradu Wurmberg, nakar je preko Marburg-a odpotoval v Gau Kärnten. Angleži pesesfd sama parazitski način vofsUvanfe Angleška zgodovina je bogata na vojnah. Vsak globlji upogled v isto pa lahko ugotovi neovfg-ljivo dejstvo, da je Anglija v vseh časih umela pošiljati druge narode po kostanj v ogenj. Njena hinavska zunanja politika je znala vedno insce-nirati spore, ki so rodili vojne, v katerih so krvaveli drugi narodi za angleške Interese. Takih metod so se Angleži posluževali, odkar živijo na svojih otokih V državni obliki. Domišljavost in oholost Angležev, ki jim je uspelo v času, ko so se na primer Nemci izživljali v kulturnem udejstvovanju, osvojiti si sko-ro tretjino zemeljske oble, stoji na stališču, da je angleški narod nekaj boljšega, nekaj vzvišenega in dragocenejšega od dTugih narodov in da ga je za to treba prav posebno v vojnah čuvati, da se ne izgublja »plemenite« angleške krvi Teh načel se angleška vojna politika drži že od nekdaj in redki so primeri, kjer bi bili Angleži v kaki vojni drugače postopali. Anglija ne vpostavlja rada svojih oboroženih sil v beje, kjer bi lahko prišlo do izgub. V tem pogledu je znano samo nekoliko slučajev, ki bi se jih do neke meje lahko označilo za izjeme in sicer v vojnah za kolonije. Če je šlo za zavojevanje raznih prekomorskih dežel, iz katerih so si potem uredili svoje kolonije, so navadno za take operacije uporabljali lastne čete. Pri takih zavojevalnib pohodih so Angleži vedno nastopali z veliko premočjo proti nasprotnikom, ki v svojih zaostalih domovinah niso bili niti vojaško organizirani, niti vojaško vežbani, še manj pa za vojno oboroženi, da bi Angležem lahko bili nevarni. Anglež je po vsem tem, ne samo, kar se tiče gospodarskega izkoriščanja zemeljskih dobrin ši-rom sveta znan kot človek, ki zna sijajno živeti na račun in v škodo drugih narodov, temveč tudi kot človek, ki si je znal ta položaj zavoje vat i in priboriti v največji meri s krvjo tn življenjem drugih narodov. Izbruh in razvoj sedanje vojne nam je najnovejši dokaz o gornjih trditvah. S praznimi obljubami je Anglija zapletla v vojno Poljsko, Norveško, Francijo, Holandijo, Belgijo, Jugoslavijo in Grčijo ter jih pustila, da so za njene interese ne samo krvavele, temveč na celi črti propadle. Pomoči, ki jo je London tem državam obljuboval, ni bilo, ker je nikdar ni mislil aH nameraval in tudi ni mogel nuditi Tudi angleška pridobitev Zedinjeaih držav Severne Amerike za vstop v vojno na strani Anglije, predstavlja niz v ukrepih, ki je v nadaljevanju na evropskem kontinentu izgubljen« angleška vojne našla nove bojevnike, ki naj krvavijo za Angleže. Isto se lahko reče s pridobitvijo Sovj&-tij« za vstop v vojno zavezništvo z Anglijo. Način vojskovanja, ki ga sedaj vodijo Angleži in Amerikanci posebno proti Nemčiji, je do neba kričeč dokaz, kako »e Angleži izogibajo častnemu vojskovanju, kjer Je treba računati hi<11 na rizt-ko in osebno junaštvo Blokada morskih poti, ki naj ovira dovoz prehrane in povzroči glad ter bombardiranje odprtih, neutrjenih mest z masovnim pobijanjem nedolžnega civilne«?* prebivalstva, bi naj po Churchill-ovih računih zrušilo odpornost, moralo in življenjsko silo nemškega ljudstva, da b! si zaželelo mir. nakar bi ti angleški »junaki« kot »zmagovalci« zasedli Nemčijo in z njo povezano ostalo Evropo. K wečl gre za račun brez krčmarja! O Bilanca anglo-ameriškega letaisfcega terorja v FrancijL V francoskem mestu Clermont-Fer-rand so te dni otvorili razstavo, ki J« nekaka bilanca dosedanjega anglo-ameriškeg« letalskega terorja na francoskih tleh. V teku 30 mesecev so anglo-ameriški letalski gangsterjl ubili 7139 oseb Ranjenih Je bilo 12820 oseb 48.000 poslopij pa je bilo razrušenih ter več ali manj poškodovanih IZREK TEDNA Kdor obvlada samega sebe je najmočnejši! Nemški pesnik Johann Wolfgang von Goethe )• dejal: »Wer mit dem Leben spielt, kommt nie mrechti wer sich nicht selbst befiehlt, bleibt immer Knecht.« (Kdor se igra z življenjem, nikdar m pride prav* kdor samemu sebi ne zapoveduje, •stane vedno hlapec.) Goethe je v teh svojih mislih povedal, da so tyudje, ki se Igrajo z življenjem, zgrešena bitja, ki ne pridejo nikjer prav in nikjer ne uspevajo. In to drži. Igra z življenjem je najbolj nevarna. Postavljati na kocko vse, se pravi, računati z možnostjo, da se izgubi vse. Takih ljudi je bilo v vseh časih in niso splošnosti nikdai koristili, temveč škodovali. Realno in zdravo mislečim ljudem, ki so k sreči tudi v večini, igralci z življenji ne morejo biti simpatični in dobrodošli, ker v največjih primerih prinašajo nevoljo. V mislih »kdor samemu sebi ne zapoveduje, •stane vedno hlapec« je pa zapopadeno še veliko več. Biti samemu sebi poveljnik, se pravi obvladati samega sebe ter imeti oblast nad lastno osebnostjo. Takih ljudi je pa na žalost res bolj malo. Lahko se pa reče. da je najbolj močan, najbolj energičen, najbolj sposoben in najlepši značaj tisti, ki v prvi vrsti obvlada samega sebe, ■voje strasti, nagone in želje ter jih spravi v sklad ■ ostalimi ljudmi Iz življenja vemo, da je dober vzgojitelj tisti, ki je sam dobro vzgojen, pa naj sd bo to kot oče ali mati, učitelj, oficir, obratovodja, ali voditelj ljudstva. Kako naj učitelj, ki ni dostojno vzgojen in ne zna brzdati svojih slabih lastnosti, lepo in primerno vzgojuje mladino? To mu je nenjo-mogoče. Oče, ki je vdan pijančevanju in ni tako močan, da bi premagal svoji družini škodljivo strast nikdar ne more na svoje otroke v vzgojnem pogledu ugodno vplivati. Mi vemo, da se otroci veliko raje poprijemajo praktičnih vzgledov, ki jih vidijo, kakor pa naukov, ki jih slišijo ali čitajo Mladina si podzavestno in zavestno Jemlje za vzgled to, kar vidi pri starših, vzgojiteljih, voditeljih in sploh na doraslih ljudeh To velja v veliki meri tudi še za dorasle, ker človek se uči in vzgojuje, dokler živi. Zato se slabo vzgojeni ljudje, ki stojijo razen tega še pod vplivom in vodstvom slabih značajnih potez ter so vdani slabim strastem, za svojo okolico vedno »kodliivi. Osebe razburljive narave, ki ne morejo in tudi nočejo obvladati samega sebe, so človeški družbi navadno pri vsaki priložnosti povod za jezo in prepir. So ljudje, ki mislijo, da so poklicani in ustvarjeni ukazovati vsem in vsakemu, ne da bi •e vprašali, če imajo prav in če so sploh opravičeni, komu vsiljevati svoje misli in svojo voljo. Te vrste lastnost ne predstavlja nikakšno energijo ali moč, kakor to mogoče kdo napačno misli, temveč dokaz, da Je tak človek brez vzgoje, brez olike in da ni v stanju zapovedovati samemu sebi, da bi postopal kakor mu morda veleva razum. Samo kdor premaguje in obvlada ter pravilno vodi samega sebe, je v stanju svetovati, poučevati in vzgojevati druge ter Jim dajati dobre in lepe vzglede Goethejevo mnenje, da ostane vedno hlapec, kdor samemu sebi ne ukazuje, je razlagati tako. da ae taki ljudje pri rednih in normalnih razmerah ne morejo dvigniti in postaviti na zvišane polo-la je, ker za Iste niso sposobni Druge voditi in drugim ukazovati je sposoben najbolj tisti, ki je v •tan ju voditi v prvi vrsti samega sebe. (Johann Wolfgang von Goethe se je rodil dne 28. avgusta 1749 v Frankfurt-u a/M. ter je živel 4o 22. marca 1832. Umrl je v Weimar-ju.) Bilder aus dem Kriegsgeschehen 0 financiranju volne Vojskovanja so že od nekdaj stala ogromne vsote Zgodovina vojn nam o tem pove da so ravno razpoložljiva denarna sredstva, s katerimi ■e je plačevalo vojskovanja, bila ▼ mnogih slučajih ne samo merodajna za Izbruh in začetek, temveč tudi za razvoj in zaključek vojn. Kakor si je v času vladanja plemstva plemič na podlagi svojega denarnega bogastva lahko Zelte, Bunker, Geschütze und Lauig.äben Unser Bild vermittelt'einen eindrucksvollen Blick auf das SumpigeiK.. und legt zugleich beredtes Zeugnis ob von der Einöde und Trostlosigkeit, mit denen sich unsere dort kämpfenden tapferen Truppen abfinden müssen Soweit das Auge reicht, sieht man nichts anderes als Geschützstellungen, Zelte, Bunker und Laufgräben. iMraiP £ ■ Wm ; Von der großen Abwehrschlacht an der Ostfront. Ablösung ist unterwegs zur HKL, um den in pmispnlosen Abwehrkämpfen üeyenuen Grenadieren einige Tage der Ruhe zu ermöglichen. najel in oborožil vojščake, da bi napadel svojega nasprotnika ali pa se branil pred njim, tako je tudi pozneje, ko so si narodi uredili prve državne oblike in države, plačilna možnost bila tista sila, ki je omogočila in odločala o vojnih pohodih. V tem se seveda še do danes bistveno ni ničesar spremenilo. Modernizirali in izpopolnili so se samo načini in metode vzporedno z razvojem splošnega napredka. Nekdanji groi kot mali vladar je imel oskrbnika, ki mu je razen privatnega premoženja urejeval tudi financiranje njegovih vojnih pohodov. Današnja moderne države pa že imajo popolnejše organizacije finančnih zadev. Bralce »Štajerskega Gospodarja« bo gotovo zanimalo, kako in iz kakšnih sredstev financira naša država te ogromne stroške, ki jih zahteva interes naroda in domovine. Med prvo svetovno vojno so v Nemčiji z vsemi sredstvi pridobivali ljudstvo za državna posojila. Delež davkov na financiranju vojnih izdatkov je bil komaj 13%, torej prav skromen. Glavni vir financiranja se je nahajal v vojnih posojilih, ki so se nalagalu kot hranilne vloge. Tekoče denarne potrebe Teicha so krili iz predujmov Reichsbanke proti kritju z zakladnimi papirji, ki so jih potem zamenjali z dohodki vojnih posojil. V sedanji vojni pa koraka Nemčija v tem pogledu čisto po drugi poti. Danes je predvsem delež davkov pri financiranju vojne znatno večji. Državni in upravni dohodki skrbijo trenutno za 50% vseh vojnih izdatkov. To je po mnenju našega finančnega ministra bistveno cenejše, ker ne povzroča nikakšnih obrestnih in poravnalnih stroškov. Razen tega tiči še v tem narodnogospodarska korist, da se davkoplačevalec s plačevanjem davkov obvezno odpove izrabljenju plačanih vsot v korist bodočih nakupov. Teoretično je torej celotno financiranje vojne potom davkov željeno. Gospodarski minister Reich-a je pa v nekem svojem govoru v berlinski hranilnici označil meje davkom, ki se jih mora vlada v praksi držati, ker jih rodi volja m veselje do storitev. To seveda ne izključuje, da se na nekaterih izrednih področjih, posebno, če gre za neželjene vrednostne pridobitve, ne bi moglo naviti davčnega vijaka. Pa tudi v kolikor se današnja vojna financira s posojili, se to razlikuje od načina v svetovni vojni. Vojno posojilo 1914/18 je bilo glavni instrument takratnega financiranja, torej dolgoročen vrednosten papir na dolga leta. Danes pa odpadejo na dolgoročne obveze cečinoma manjše vsote Ne ljudstvo, temveč kreditni zavodi in zavarovalnice ter velika podjetja, ki vlagajo del svojih svobodnih in razpoložljivih sredstev na denarni trg, so danes glavni upniki države. Pri našem, takozvanem »tihem« financiranju vojne, ki se vrši v okviru veledisponentov med denarnimi bankami in denarnimi zavodi, si široke plasti prejemnikov mezd in plač ne nabavljajo same državnih vrednosti, temveč plačajo svoje prihranke kot hranilne vloge kreditnim institutom. Isto velja za denarne prebitke podjetij, ki potujejo v kreditne banke. Torej: aparat, ki je po svoji obrti poklican upravitelj denarja, postane posreden nosilec financiranja vojne. Ta metoda ima več prednosti. Predvsem je tehniško bolj enostavna, ker se pogaja z manjšim številom institutov. Je pa tudi cenejša. Obrestne postavke denarnega trga se menjajo po izbranem tipu med 2,1 in 2.8%, medtem, ko se plača za dolgoročne vrednosti 3,5%. Pri tem našem »tihem« vojnem financiranju si država izposoja v kraju najnižje obrestne postavke. Ravno to je v vojnih letih 1939/40. omogočilo znižanje obresti Ko bo končana vojna in nastopi večja možnost za nakup blaga v civilne svrhe, bo večina trgovskih tvrdk svoje blagovne zaloge povečala. Te tvrdke bodo blago morale dobaviteljem plačati. V to svrho bodo razpolagale s svoiimi bančnimi računi. Ko jih bodo nakazale, jih bodo banke takoj vpisale dobaviteljem na žiro-račune v dobro. To se pravi, da bo denar potoval samo od računa do računa Med poedminti instituti bo to morda povzročalo dotok ali odtok, v glavni bilanci celotnega kreditnega aparata se pa ne bo ničesar spremenilo. Z drugimi besedami se to pravi, da ostane plačilna možnost naših kreditnih zavodov nespremenjena kljub spremembam, ki prideio po zalrliučku vojne Uči se nemščine! B M Ri I liliET@VA!L£€ smlacvi mim___ Cas mlačve je pred nami. Sicer je že tu pa tam kdo, predvsem kak kmetič z velike družino in z male žita, omlatil svoj letošnji žitni pridelek, v glavnem pa se bo vendarle mlačev šele začela. Lansko leto ob tem času smo ©bjeviti nekoliko navodil našim kmečkim gospodarjem, kako je ravnati z mlatilnicami, da brezhibno in popolno delujejo. Opazili pa smo, da ni dovolj, ako kmečke gospodarje opozarjamo na pravilno ravnanje z mlatilnicami, to je, na pravilno postavljanje na vodoravno podlago, na vzporednost osi mlatilnic in pogonskega stroja, na pravilno namestitev jermenov, na zadostno in pravilno mazanje itd. Naši kmetovalci delajo namreč pri mlačvi mnogo stvari napak in še več stvari površno, kar vse se na trpežnostl mlatilnic, pa tudi na količini pridelka zelo hudo maščuje. Na nekatere take stvari bi želeli naše kmečke gospodarje posebno opomniti. 1. Mlatilnl prostor mora biti trden in nepropusten! V po sameznih okoliših naše dežele je prostor, kjer mlatijo žito. različen: V hribovitih krajih mlatijo navadno na lesenem »podu« nad govejim hlevom; v ravnini so »skednji«, kjer mlatimo žito, navadno pri tleh: koder pa mlatijo z velikimi prevoznimi mlatilnicami, napravijo navadno mlatilni prostor ali »gumno« kar na prostem. Leseni podi nad hlevi so bili kar dobri za mlačev, dokler so mlatili žito s cepci, pa tudi pozneje še, dokler so uporabljali za mlačev le male ročne mlatilnice, ki so imele samo boben in drugega nič. Vendar so že ročne mlatilnice trpele škodo, ker se je marsikateri pod ves tresel in zibal pri mlačvi. Na takem podu je bila mlatil-nica kmalu v vseh sklepih in oseh omajana, osi so se ukrivljale, ležaji vnemali in vsako leto je moral kovač znova uravnavati zobe na bobnu. Lansko leto pa smo videli stvar, da so se nam ježili lasje na glavi! Premožnejši kmet, ki je hotel biti tudi napreden, si je nabavil in na tak lesen pod postavil veliko, moderno čistilnico, ki ne samo. da žito omlati, marveč tudi loči zrnje od slame, ga prereseta, pa tudi zveja in očisti. Taka mlatilnica je seveda precej zamotano sestavljen stroj, za katerega pravilno delovanje in trajnost je predpogoj, da stoji na popolnoma trdni podlagi ter da se ne more niti sem, niti tja premikati. Kaj takega pa na lesenem, rekli bi lahko, v zraku prosto visečem podu ni mogoče doseči. Leseni trami, še bolj pa desknat pod sam, je namreč prožen, ter se zato pri teku mlatilnice trese kot struna na goslih. Posledice takega tresenja poda so se pri mlatilnicah kmalu pokazale: Leseni sklepi so se kaj hitro razmajali, kovinske vezi in vijaki so se potrgali, osi so izgubile svojo vzporedno medsebojno lego in stroj, ki je stal mnogo denarja in še več dela, je bil po prvi mlačvi zrel za temeljito popravilo! Vse to samo zato, ker ni stel med delom na trdni in mirni podlagil Zapomnimo si torej: Mlatilnice (z izjemo najmanjših ročnih) smemo postavljati na lesen pod nad hlevom samo v primeru, če je strop spodnjega prostora (hleva) močan zidan obok ali pa dovolj močna železobetonska plošča! Kjer tega ni, moramo brezpogojno pripraviti prostor za mla-čenje nekje na tleh ali p1» se odreči mlačvi na veliki samočistilni mlatilnicil Kdor ne uboga ter z veliko muko zvleče na svoj stari, mali lesent pod novo, veliko mlatilnico, — pri čemer mora navadno še celo kako steno podreti — bo moral kmalu z enako muko, pa še z jezo povrhu spravljati stroj spet s poda in ga poslati tovarni nazaj v popravilo! Če imamo prirejen skedenj za mlačev na tleh. Je pod lahko bodisi lesen, bodisi betonski tlak. Četudi je betonski tlak lažje napraviti kot dober lesen pod v skednju, je vendarle pravilno napravljen leeen pod v skednju boljši od betonskega tlaka Kajti, čeprav smo rekli, da mora stati mlatilnice na trdni 'n mirni podlagi, je vendarle potrebno, da je ta podlaga vsaj nekoliko prožna. Betonski tlak pa je popolnoma negiben, mrtev in zato kot neposredna podlaga mlatilnici nI najboljši. Nasprotno pa je pri lesenem podu, ako je položen na trdno podlago, najbolje na betonsko. Seveda mora biti pod iz dovolj debelih, medsebojno uvezanih podmic. Mlatilnico pa postavimo v smeri, kakor ležijo trami pod podom, najbolje vprav na dva trama. Mnogokje pa naletimo še na preprosta »gum-na«, kjer so tla iz zbite ilovice, ki jo navadno pred vsako mlačvijo namočijo in nanovo zbijejo. Tako »gumno« iz zbite ilovice je za mlatilni stroj najboljša podlaga, slaba pa je v toliko, ker je žito, kar ga popada na tla, na takem gumnu navadno izgubljeno. V mnogih okoliših naše dežele, kjer so lani in letos dobili piecejšnje število novih, velikih mlatilnic-samočistilnic, za katere pa ni na razpolago primernih mlatilnih prostorov, bi se dal mogoče pripraviti mlatilni prostor pod kakim ko-zolcem-dvojnikom. Seveda bi bilo treba tla primerno pripraviti: bodisi zbili iz ilovice ali pa napraviti za pod mlatilnico začasen lesen pod. Naši leseni podi nad hlevi imajo — smo rekli — to slabo lastnost, da so preveč prožni in šibki, da bi smeli brez škode postaviti nanje kako večjo mlatilnico. Pa tudi, če- mlatimo z malo ročno mlatilnico, ali pa celo po starem, s cepcem, moramo vendarle odpraviti še nek drug nedostatek naših lesenih nadhlevnih podov, ki ga imajo skoraj vsi brez izjeme: Špranje v podu moramo zamašiti! V naših krajih pridelamo malo žita in še tega ob težkem delu. In ko je zadnje delo, mlačev, opravljeno, nam razteče po raznih špranjah v podu in steni še to malo žita, kar smo ga pridelali. Žito namreč teče kot voda, posebno še, ker se med mlačvijo ves, pod trese. Nihče naj zato nc začne z mlačvijo, preden ni skrbno zadelal s cunjami vseh špranj v podu in stenah! To delo traja sicer precej časa, a se izplača! 2. Mlatimo in shranjujmo vsako žitno vrsto in sorto docela ločeno! Če gremo takole v zgodnjem poletju med žitnimi polji, bomo videli, da je le redko kje najti njivo, kjer ne bi bilo med pšenico nekaj rži ali ječmena, med pšenico-golico pomešane nekaj osinke itd. Ali ste že kdaj pomislili, odkod ta pojav? Samo od tega, ker navadno kmečki gospodarji niso dovolj natančni pri čiščenju podov, mlatilnic in žitočistikiic, trijerjev, žitnih shramb in vreč. Toda ni največja škoda radi kake malomarnosti ta, da se nam žito raznih sort pomeša, marveč še večja nevarnost preti malomarnemu gospodarju v tem, da, se mu lahko vtihotapi k zdravemu žitu bolno in okuženo. Ze pred časom smo zato opozarjali, da je treba vsako sorto žita ločeno žeti in spraviti. Danes pa nadaljujemo: 1. Skrbno pazi, da se žitu. v kolikor je namenjeno za seme, ne bo pri mlačvi primešalo nobeno zrno drugosortnega žita. Zato je treba paziti že pri spravljanju žita na pod ali gumno. Vendar pa to zdaleč ni dovolj. Mnogo bolj važno je, da a) temeljito očistimo mlatilnico po m.-ačvi ene sorte in pred mlačvijo druge sorte žita. Na to je treba prav posebno paziti pri velikih samo-čistilnih mlatilnicah ki mlatijo žito raznih posestnikov Vprav v teh mlatilnicah rado zastane v korcih dvigalnih naprav in po raznih kotičkih kolikor toliko žita, ki se nato primeša sorti, katero naslednjo mlatimo Za mlačev semenskega žita zato take velike mlatilnice niso najbolj primerne. Če pa se jih poslužujemo tudi za mlačev semenskega žita, moramo paziti, da jih dodobra očistimo, nato pa še prvo vrečo omlačenega zrnja denemo vstran, torej ne k semenskemu blagu. b) enako temeljito očistimo tudi »pod« pred in po mlačvi vsake žitne sorte. Če je pod gladek betonski tlak. je to lahko mogoče, težje pa na lesenem podu. Kjer pa je pod ves v špranjah, je temeljito čiščenje nemogoče, zato je nemogoč tudi lep. čist žitni pridelek. Da so naši stari dedje znali ceniti važnost čiščenja podov, lahko sklepamo iz dejstva, da je bil nekdaj, ko so mlatili še na cence, na vsakem yečjem podu nastavljen po en mlatič samo zato, da je sproti pometal in čistil pod »Pometač« ;e užival pri mlatičih razne predpravice in se je smel postavljati s »pušeljčem« Pometači so, hodili od soseda do soseda »metle postavljati«, pri tem pa so drug drugemu »pušeljce« kradli Ves ta stari običaj, ki je dandanes skoraj že izginil, ima svoj pomen v povdarku važnosti čiščenja poda za mlačev. o) prav take skrbno, kot mlatilnico, moram« pred čiščenjem vsake sorte žita očistiti tudi ži-tečistilnico aH vejevko, — ako nismo mlatili na samočistikii mlatilnici. č) nič manj Važno ni, da do slednjega kotička, do slednjega žitnega zrnja in do slednjega prahu očistimo tudi žitne shrambe, kamor bomo shranili novo žito ki nam bo služilo za seme. Očistiti je treba seveda shrambe za vse žito, vendar za semensk« še prav posebno skrbno d) kadar semensko žito čistimo in sortiramo pred setvijo, bodisi na trijerju, bodisi na velikih modemih napravah (Saatgutbereiter) pa je skraj-aa pazljivost glede predhodnega čiščenja stroja samega še posebno važna. Pomislimo samo, da gre skozi te stroje za pšenico ječmen, za ječmenom morda rž, ena sorta sledi drugi, dobro žito slabemu. Ce torej stroja pred vsakim čiščenjem ne očistimo do slednjega zrna, je neizogibno, da se čistemu semenskemu blagu primešajo druge, morda celo okužene sorte. Naj torej vsak kmet sam pazi, kadar pelje svoje žito čistit, da bo čistilni stroj zares prej temeljito očiščen, preden pride njegove žito na vrsto In če je boben za kvašenje žita (Beiztrommel) posebej, je seveda treba tudi tega enako skrbno čistiti. Pri tej priliki omenjamo, da so vprav radi lažjega čiščenja za naše razmere, kjer je treba skoraj vsako uro čistiti in kvasiti drugačno vrsto in sorto žita, primernejši manjši žitočistilni stroji (n. pr. Heid Saat 6) z ločenimi kvasilnimi bobni, kakor pa velike naprave z vdelanimi kvasilnimi bobni; e) končno ne smemo pozabiti niti na dovolj skrbne čižčeaje žitnih yreč. Ni dovolj, vrečo iz-trkati, preden nasujemo žito vanjo, marveč, treba je vsako vrečo obrniti. In končno, čeprav semkaj skoraj več ne spada, pripominjamo, da smo videli žitno njivo, kjer je aekaj metrov na enem kraju njive rasel ječmen med pšenico — samo zato, ker niso «čistili sejaktega stroja, preden so sejali pšenico za ječmenom. Ohranjevanje čistilnih sort pri žitu je posebno važno dandanes, ko mora kmet stremeti, da dobiva potrebno se-siensks žito iz lastr.eqa pridelka ali v zameno od soseda, ker je nakup semenskega žita ed drugod omejen. 3. Mlačev je nevarna — mvzaost požara in nesreči Na kmetih se pripeti največ požarov in največ nesreč vprav za časa mlačve. Požar nastane, ker eden ali drugi mlatičev n« upošteva tega, da ie v bližini žita strogo prepovedano kaditi Ali pa, ker mlatijo zvečer pri pe-trolejski luči. Ali, ker so pri mlačvi z bencinskim, pa tudi z električnim motorjem premalo previdni. ■Naj mlatimo na kakršen koli način, vedno ici^iEio pri rokah večji čeber Vode in maln briz-tako, I1:«! so vsepovsod na drieli coraz-r!?ijape v svr&o »protiletaiHke zaščite«. Kajti ▼ prven? trenutku se da vsak ogenj pogasiti, požar Fii^acc le. če ta trenutek zamudimo, ker ni w»de v bližini. Še hujše so nesreče, ki nastajajo pri mlačvi Največkrat zgrabi kakšen jermen ali kakšno gonilno kolo človeka za obleko in ga potegne k sebi ter zmrcvari. Zato pazimo, da ne bomo pri mlačvi zaposlovali premajhnih otrok, še manj p« neokretnih, aH celo pohabi ienih ljudi! Obleka zi mlačev naj bo čimbolj priležna, po možnosti i kratkimi rakavi. Predpasnik ne spada k mlatilnici! Nadalje moramo paziti, da so vsa zobata kolesa in vsi prenosi (transmisije) pri mlatilnici zavarovani, tako da ne morejo zgrabiti nikogar na lepem Nove mlatilnice so itak vse že tako i> delane, pač pa so v tem ozira pomanjkljive starejše mlatilnice Vlagalec snopnja v mlatilnico mora biti spreten in zanesljiv človek Na očeh naj nosi žič-nata očala, da je zavarovan pred žitnimi zrni, ki frčijo iz mlatilnice nazaj ter so že mnogo ljudi oslepili Steklena očala so porabna samo. če so iz stekla, ki ne razprši, kakršna so n. pr tudi stekla avtomobilskih šip. In še nekaj: Pri nas je navada, da dajejo mla-tičem dobro jesti in dobro piti. Kar se pijače tiče, nismo protivni, če postanejo od nje dobre voli«, ko je mlačev končana Dokler pa se mlati naj mlatiči ne pijejo preveč, ker vprav pijača povzroči največ nesreč pri mlačvil GOSPOPAilSTYO Gospodarstvo Sicilije in Sardinije Največji italijanski sredozemski otok Sicilija je v glavnem kmetijskega značaja. Devet do deset milijonov centov pšenice znaša letni pridelek, kar predstavlja 15 odst. celotne italijanske potrošnje. Pridelovanje svežega sočivja, ki gre v veliki meri na italijansko celino je pomembno. 18 odst. vsega pridelka svežega sočivja Italije zraste na Siciliji. Važno vlogo v gospodarstvu Sicilije igra tudi južno sadje. V pridelovanju oranž v Italiji je Sicilija deležna s 60 odst., mandarin 70 odst., citron 93 odst., mandeljnov 40 odst. in orehov 47 odst. 90 odst. vsega, kar Sicilija izvozi, je: južno sadje, vino in sočivje. Ostalih 10 odst. izvoza predstavljata žveplo in asfalt. Statistika iz leta 1938.. izkazuje, da je Sicilija prodala za milijardo lir svojih produktov, ki so šli iz otoka, na otok je pa prišlo samo za 350 milijonov lir blaga, ki ga doma ne izdelujejo. Na Siciliji je za kmetijstvom rudarstvo prvi vir dohodkov. Pridobivanje surovega asfalta v Ra-guzi je v zadnjem času pred sedanjo vojno prišlo vedno bolj do veljave. Žveplo je pa najbolj važna zemeljska dobrina Sicilije sploh. Industrija žvepla tvori nekakšno osrednjo industrijsko pa-nono na otoku. So pa tudi druge industrijske panoge, ki delajo v glavnem za potrošnjo, kakor mlini, tovarne testenin in predelovalnice ostalih kmetijskih pridelkov. Vsa industrija sestoji iz malih podietij in je pomembna le kot celota. Industrija zaposluje skoraj četrtino sicilskega prebivalstva. Kar se tiče sistema denarnih kreditov Sicilije, je še v zastoju. Statistika izkazuje 296 delniških družb, v katerih je vloženo 560 milijonov lir delniškega kapitala. To predstavlja komaj 1,1% vsega italijanskega delniškega kapitala. V ostalem sta na Siciliji dva dobra kreditna zavoda, in sicer centralna hranilnica »Viktor Emanuel« ter Sicilska banka. Sicilska banka je imela od leta 1868. do 1926. pravico do izhajanja lastnih bankovcev. Po uradnih statistikah je gospodarska struktura drugega največjega italijanskega otoka v Sredozemskem morju, Sardinije 96,5% kmetijsko-gospodarskega značaja. Pri tem je 51 odst. same paše, 3 odst. otočne površine je grmičasto go-zdovje, 26,8 odst. se pa lahko obdeluje in po-seva Zemlja, ki jo obdelujejo, se mora vsako drugo leto pustiti neobdelana, da se odpočije, in je potem samo 16 do 18 odst kmetijsko-obdelo-valne zemlje. Pšenice pridela Sardinija do dva milijona centov pri enmilijonskem številu prebivalcev Vinogradov je kakih 32.000 hektarjev. Omeniti je še olive, mandeljne in orehe. Gojitev ostalega južnega sadja ne igra velike vloge. Iz hrastovih gozdov pridobivajo precej plutovme. Ovčarstvo tvori podlago z.a izdelovanje sira. Pravo narodno bogastvo Sardinije je v njenih zemeljskih zakladih. Na otoku je precej nahajališč cinka in svinca, molibdena, nikla, mangana, železa in kobalta. Tudi premog pridobivajo na Sardiniji. Sardinija ima razen rudarstva tudi drugo manjšo industrijo za predelovanje kmetijskih pridelkov, nadalje je tam tudi nekaj industrije preprog in tekstiiij ter industrija plutovine. Po važnosti stoji seveda rudarska industrija na prvem mestu. GOSPODARSKE VESTI X Japonsko gospodarstvo v Severni Kitajski. Po sedmih letih vojne med Japonsko in Kitajsko je Japonska v zasedeni Severni Kitajski.to prostrano deželo spremenila v veliko in važno pokrajino v japonskem gospodarskem bloku Velike Vzhodne Azije. Kot nosilca vsega obnovitvenega pronrama je smatrati veletvrdko Development, ki kot družba kontrolira veliko število velepodjetij. Med temi so prometna podjetja, elektrarne, rudniki itd. Naložba kapitala je izvršena tako obsežno, da kontrolira Japonska danes skoraj vse delovanje velikih gospodarskih podjetij Severne Kitajske. Glavna skrb Japonske je bila, da je Cang-kajškovo Kitajsko, ki je industrijsko še bolj slabo razvita, napravila za svojega dobavitelja premoga, železne rude, surovega bombaža, volne, kož, mi-neralij in kmečkih pridelkov. Japonska je posebno premog, industrijsko sol, bombaž in volno v velikih količinah nabavljala v Severni Kitajski. Da se je vse to lahko zadovoljivo vršilo, je bilo treba najprej urediti prometne zveze, kar je Japoncem imenitno uspelo. Japonci so namreč v rekordnem času povečali severo-kitajsko železniško omrežje, regulirali in izgradili ceste ter uredili rečno plovbo. Pri tem se je obstoječe luke primerno povečalo. Na podlagi nahajališč premoga, železne rude in surove soli, ki jih je bilo treba šele izslediti in pridobiti, se je ustanovilo tudi severo-kitajsko težko industrijo, ki se lepo razvija. Japonska pri vsem tem ne pozablja na kmetijstvo Severne Kitajske. Ker je Kitajska že pred izbruhom sedanje japonsko-kitajske vojne Japonski dobavljala velike količine bombaža, Japonci sedaj, ko so te pokrajine v njihovem dosegu, pridno delujejo, da postane Severna Kitajska vodilen dobavitelj bombaža za ves veliki gospodarski prostor Vzhodne Azije, ki ga upravlja, vodi in ustvarja Velika Japonska. X Plače šoferjev. Trenutno se vršijo predpriprave za ureditev plač šoferjem. Plače, ki se bodo določile, morajo še bolj kakor dosedanje odgovarjat stvarnim storitvam voznikov motornih vozil, i X Lancnno olje kot kurivo. Ker so argentinske elektrarne že pokurile koruzo in pšenico, je pomanjkanje kuriva prisililo argentinsko vlado, da bodo v kurilne Jvrhe uporali 500.000 ton lanenega olja za pogon elektrarn. Izgleda, da lanenega olja vsled prometnih težav ne morejo bolje izrabiti. X Turčija gradi novo železnico. Uprava turških državnih železnic te začela s predpripravami za gradnjo železnice Caršanba-Erba. S to progo se bo od glavne proge Sivas-Samsun odcepljena proga podaljšala za 100 km. X Reja kuncev. Vsled racionalizacije živil so se v mnogih gospodinjstvih lotili reje kuncev. To je dobro in v redu ter nima nikdo nič proti temu, če si prebivalstvo na ta način preskrbi od slučaja do slučaja kakšen kos mesa brez nakaznic. V interesu prehrane vsega ljudstva pa je, da se za rejo' kuncev ne kupuje in ne konzumi-ra krme, ki bi jo lahko uporabili drugod, temveč mora reja kuncev sloneti na lastni prehrani brez oškodovanja ostalih zalog. Oprijeti se je kuncev velike pasme, ki hitro rastejo in se dobro razvijajo. Križanje manjvrednih plemen je brez smisla. X Nove železarne v Mehiki. V Monterrey-ju v Mehiki so ustanovili železarne, ki naj omogočijo izvoz surovega železa. Produkcija je predvidena na 60.000 ton letno. X Bolgarske hranilne vloge naraščajo. Vloge v bolgarsko poštno hranilnico, ki so leta 1942. znašale 6632 milijonov, so se od kraja junija t. 1. zvišale za 344 milijonov levov. X Produkcija petroleja in premoga v Ameriki. Ker državna statistika Zedinjenih držav Severne Amerike glede produkcije petroleja in premoga ni točna, znaša po švicarskih poročilih, ki slonijo na cenitvah, kakor sledi: Petroleja producirajo mesečno po 16 milijonov ton povprečno, napram 14,2 milij. tonam v letu 1943. Prodobivanje premoga je pa v letu 1942. naraslo za 43%, in sicer na 580 milijonov ton. X Ribje bogastvo Ukrajine. V Kijevu je ustanovila nemška uprava tvrdko Fischzentrale GmbH., ki bo delila in predelovala ribe. Njena glavna naloga je razbremeniti trg ter oskrbovati prebivalstvo in vojaštvo z ribjim mesom. Ukrajina je bogata na ribah. Ves ogromni prostor lahko oskrbuje z domačimi sladkovodnimi in morskimi ribami. Vojna je ukrajinskemu robolovu mnogo škodovala Sedaj hoče nova uprava dvigniti ribolov z nabavo novih in módernih lovskih potrebščin, treba je pa seveda tudi osigurati in urediti odjema!-ski trg. Tovarne za predelavo rib se bo izpopolnilo z novimi stroji, vodstvo pa je v rokah zmožnih nemških strokovnjakov. Ko bo vse zopet v normalnem teku, bo Ukrajina lahko celo izvoznik ribjih konzerv. X Romunija računa z dobro letino. Romunski kmetijski minister Marian je dal listu »Curentul« podatke o letošnji žetvi, ki jo je označil za zadovoljivo, če že ne izredno dobfo. Romunija je posejala nad 3 milij. hektarjev s pšenico in 236.000 hektarjev rži. Danes žanjejo srednjedober pridelek po 1000 kg. na hektarju. Romunija ima tudi 4 milijone hektarjev koruze, ki še ni precenjena. Lahko se reče, da je prehrana prebivalstva in armade zavarovana za leto dni in da bodo ostale še re- i zervne zaloge. Prebitek računajo na 80.000 vagonov pšenice in na 25.000 vagonov rži. Vlada študira kako bi vse te zaloge shranila po silosih, ki jih ima država na razpolago. Na podlagi dobre žetve sladkorne pese in oljaric se bo razmišljalo o zvišanju sladkorja in olja. X Turška veleprediinica razširjena. Po izjavi turškega gospodarskega ministra bodo Turki svojo predilnico v Carigradu od sedanjh 9000 vretenc povečali na 20.000 vretenc. To bo potem druga največja predilnica Turške. X Bolgarija pospešuje perutninarstvo. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je izdalo ukrepe, da se perutninarstvo, ki je zadnji dve leti precej nazadovalo, zopet primerno dvigne. Po vaseh bodo pospeševali jesensko valitev. V večjih krajih, kjer se nahajajo naprave za umetno valitev, bodo v kratkem času doseženi željeni uspehi. X Slovaška ima dovolj krušnega žita. Žetev ¡e na Slovaškem srednja ter pravijo, da je za domače potrebe dovolj krušnega žita. Isto velja za krmila, s katerimi bodo izhajali do nove letine. Od okopavin so krompirjeve njive v prav dobrem stanju. Tudi ranega krompirja se je precej pridelalo Pridelki sočivja so bili povprečni ter se ga bo nekaj lahko ¡zvozilo. Kar se tiče oljaric, stoji mak na prvem mestu. X Stanje italijanskih državnih dolgov. Notranji dolgovi Italije so koncem marca 1943 znašali 4012.014 milijonov lir. Od tega je konsolidi-ranih 255.054 milijonov lir. Koncem junija so cenili notranje dolgove na 438 milijard. Konsolidi-ranih dolgov je bilo kakih 53 milijard lir. Dolgoročni dolgovi, kakor zakladne listine, ki tečejo devet let in plačilne nakaznice za javna dela so znašali 157,4 milijarde lir. Od državnih plačiln;h sredstev je bilo v prometu'za 5762 milijonov lir. Struktuelen državni dolg je znašal koncem marca 156.960 milijonov lir. Od tega odpade na kratkoročne zakladne papirje 43.303 milijonov lir. X Madžarska pšenična žetev je največia v zadnjih petindvajset letih. Po dosedanjih cenitvah je pšenica letos tako dobro obrodila, da bo prebitek večji, kakor je bil po letih 1918. POZOR! Naročniki »Štajerskega Gospodarja«! Ako naročnik spremeni svoje stanovanje ali svoj naslov, mora to pravočasno javiti svojemu poštnemu uradu, ki mu dostavlja naš list. Poročanja o takih spremembah na našo npravo so brezpredmetna. Kakor poštni uradi sprejemajo naročnike za naš list, tako sprejemajo tudi denar za naročnino. Pisanje na našo upravo po poštne čeke ni potrebno. M-PK-Kriegsberichter Kind (PBZ — Seh) Von der großen Materialschlacht im Osten. Eine bolschewistische Panzerbereitstellung wurde durch einen Stuka-Angriff zerschlagen überall sieht man die Trümmer bewegungsunfähig ftemin-iiegender Panzer meist englischer Herkunft. MALE VESTI * Eisernes Kreuz II. Klasse za hrabrega Spodnje-Stajerca. Komaj 191etni Gefreiter Josef Kreinz iz Drauweiler-ja pri Marburg-u, Menzelgasse 15, je dne 22. julija dobil odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse, ker se je izkazal hrabrega v bojih. Kreinz je bil že enkrat ranjen, trenutno se pa nahaja zopet v prvi bojni črti. * Hrabri Spodnještajerci. Grenadier Josef Dobai iz Schober-a v Kreis-u Marburg-Land je prejel za hrabro obnašanje pred sovražnikom Eisernes Kreuz II. Klasse. Isto odlikovanje si je priboril Grenadier Franz Paulitsch iz Kämtnerdori-a pri Hehlenstein-u, Kreis Marburg-Land. Paulitsch je bil hkrati imenovan Gefreiter-jem. * Spodnještajerci so vedno in povsod junaki. Grenadier Fr Fnschek iz Oberdorf-a, Kreis Cilli, je kot prvi Spodnještajerc v svojem polku dobil otfiikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse za hrabrost, ker je 25. aprila t. 1. kljub močnemu sovražnemu obstreljevanju rešil strojno puško. Frischeck je hkrati postal Gefreiter Razen njega so se glasom povelja poveljnika polka odlikovali tudi mnogi Spodnještajerci in Frischeckovi rojaki kot odlični sta-eici ter so bili za to odlikovani. Istočasno je bil odlikovan za hrabrost z odlikovanjem Eisernes Kreuz U. Klasse Gefreiter Anton Vollmeier, sin krojaškega mojstra iz Wurmath-a pri ZoUnitz-u an de* Drau * Junadka smrt SpodnjeStajerca. Bne 17. julija je padel junaške smrti v izvrševanju svojih vojaških dolžnosti Spodnještajerc Franz Schelesnik, Gefreite), doma iz Pettau-a. Doma zapušča ženo, hčerkico in mater. * Za Fiibrer-ja in Reich je živel in umrl. Znani prvoboritelj za nacionalsocializem v današnjem Gau-u Steiermark, Gauschulungsleiter dr. Heinrich Hoffer, iz. Graz-a, ki je bil že leta 1941 ranjen v vejni z Grčijo ter za tam pokazano hrabrost odlikovan z odlikovanjem Eisernes Kreuz, je nedavno tega na vzhodni fronti blizu Ladoškega jezera daroval svoje mlado rodoljubno življenje na oltar naroda in domovine. Na povratku iz neke važne rn nevarne akcije, ki jo je strumen in hraber Leutnant s svojimi vojaki uspešno izvedel, «ja je zadelo smrtonosno jeklo. Gauleiter je pokojnemu junaku v Landhaus-u priredil žalno počastitev, ki so se je udeležili njegovi sobojevniki in tovariši v pokrotu ter mnogoštevilni znanci m prijatelji. * Gauleiter ceni bojevnike za nemštvo. Gauleiter in Reichsstatthalter je spodnještajerskemu bojevniku za nemštvo August-u Stoinschegg-u poslal ob 70. letnici rojstva srčne pismeno čestitke ter se mu zahvalil za dolgoletno delovanje v službi nemštva na Spodnjem Štajerskem. * Stiki Spodnje Štajerske z ostalim delom Štajerske. Ortsgruppenfuhrer-ja iz Mahrenberg-a na Spodnjem Štajerskem in iz Eibiswaid-a v Kreis-u Deutschiandsberg, sta se s svojima štaboma sestala v Eibiswald-u. V srčnih pozdravnih govorih je bilo vidno veselje o zopetni obnovitvi stoletnih stikov med obema krajema. Sledil je dogovor obeh Orts-grupp. Prva skrb obeh Ortsgruppenfuhrer-jev bo uvedba avtobusne zveze med Mahrenberg-om in Eibiswald-om preko Ra«lpaJ3-a. * Kulturno delo v Marburg-u. Urad Volksbil-dungsstatte v organizaciji Steirischet Heianatbund v Marburg-u je imel v poslovnem letu 1942 43 lepe storitve. S predavanji, leposlovnim čitanjem, filmi delovnimi skupnostimi, naučnimi potovanj itd. se je ljudem nudila možnost izobrazbe. Ljudje so hkrati spoznali zaklade nemške kulture, probleme politike, geopolitiko in zgodovine. Vsega je bilo 62 prireditev, predavanj, tečajev in domovinskih večerov, katere ie obiskalo 10.149 ljudi. To je po- , nosno priznanje prebivalcev mesta Marburg k nemški kulturi in nemčkemu duhovnemu življenju, za urad Volksbiidungsstatte pa obveza, da svoj program za delovno leto 1943'44, ki se začne septembra, še bolje izdela m izvede. * Obisk v taborišču plotov v Pragorhof-u. Taborišče pimfov v Pragerhof-u je nedavno obiskal Gauleiter dr Uiberreither v spremstvu Bundes-fiihrer-ja Steindl-a. O ureditvi in voaatvu taborišča sta se oba laskavo izrazila. Tudi Gebietsfiih-rer Danziger je obiskal taborišče. * Promacija Spoifesještajerca. Na nemški univerzi v Pragi je promovirai te dnj Prane Wein-gerl, sin veleposestnika Franz-a Weingerl iz Ran-zenberga pri Marburg-u doktorjem pravnih in državnih ved * Egidi je pogostil ranjence. Urad Prauen v organizaciji Steirischer Heimatbund je povabil ranjence in rekonvadescente iz Marbu,rg-a na za-kusko. Ze na kolodvoru so bili gostje sprejeti z godbo in petjem. Med sviranjem gooibe je povorka nato odšla v dvorano. Za jedila in pijačo so žene lepo skrbele, znak radodainosti prebivalstva za naše vojake Naravnost veselje jo bilo gledati vesele obraze naših vojakov, ki so brli prijetno iz-nenadeni, Ho so videli kakšne dobrina so za njih pripravljene Prireditev je otvoril Ortsgruppen-fiihrer. Delovna dekleta iz Wien-a pa so z igrami, glasbo in petjem razvedrila navzoče. P-oslovitev je bila vesela in hvaležna * Voditeljica šoenskega falanglstičnega žen-stva, gospa Pflar Primo de Rivera. je obiskala te j dni razna mesta v .Nemčiji, kjer si ie ogledala | razne naprave in zavode V ponpdeliek je od- j potovala iz Stuttgarta nazaj v Madrid. O priliki j .poslovitve se je gospa Pilar Primo de Rivera naj- | prisrčne i Se zahvalila za izkazano pozornost v j Nemčiji. * Nemška počastitev nekdanjega ruskega generala. Tik pred osvoboditvijo Sevastopola po nemških m romunskih četah, so boljševiki uničili nagrobni spomenik ruskega generala Totleben-a. Nemške vojaške oblasti so sedaj ozpostavil« njegov nagrobni spomenik. Totleben je bil nemške narodnosti in je služil v prvi polovici prejšnjega stoletja v ruski armadi. Med krimsko vojno se je odlikoval pri obrambi trdnjave Sevaš topol * Prispevek za poročno opremo. Kakor znano, dobijo hišne pomočnice, ki služijo v hišah z večjim številom otrok, po gotovih letih službe pripomoček iz državne blagajne za nabavo bal« ali opteme za poroko. Pravico do takih prispevkov imajo hišne pomočnice, ki so bile najmanj štiri leta kot edina stalna hišna pomočnice v hišnih gospodinjstvih nemških državljanov Isto pravico imajo hišne pomočnice, ki so služboval« pri sličnih razmerah v tujini živečih nemških družin. Ženske kmetijske uslužbenke, ki razen kmetijskega dela pomagajo tudi v hišnem gospodinjstvu in pr otrocih imajo isto pravico do prispevka za opremo Kot čas zaposlitve se računa tudi morebitno učno dobo Za družine z večjim številom otrok se računa tiste ki .eiajo najmanj tri etroke izpod 14 let Prispevek za opremo p« štiriletnem službovanju znaša 600 RM ter se u vsako nadalinje leto zaposlitve zviša za 150 RM Najvišja svota prispevka znaša 1500 RM T» p«ispevke dobi hišna pomočnica izplačane, kadar se emožj Če se pa ne omoži, jih lahko prevzame v gotovini, ko dovrši 30 leto starosti. PTošnje za izplačilo je predlagati Arbeitsamt-n v okraju, kjer prosilka v času vlaganja prošnj« stanuje. Za sestavo prošnje se pri uradih \r-beitsamt doWjo v to svrho predpisane tiskovin« * Kako gospodinja najlažje zakolje perutnino in zajce? Da se za žival vsa procedura izvrši brez bolečin, je najbolje, da se živali najprej s krepkim udarcem po glavi omami in šele potem izpusti kri. * Moderno mineralno kopališče sredi Sofii«. Kakor znano, stoji sredi bolgarske prestolnic«/ staro mineralno kopališče iz turške dobe. Te dni je objavil netn«ki inženjer dr Koch zanimive posameznosti novega mineralnega kopališča, ki g« bodo zgradili tam, kjer se nahaja dosedanja star« stavba. V določenem času bo-o namreč zgradit najmodernejše in najmomrmentainejše mineralno kopališče Evrnpe. * Krvoskrunstvo. 731etni Anton Lienhart ti Graz-Neuhart-a je zlorabil svoio lastno hčerko c» \ dsiče ga je radi zločina krvoskrunstva in zapeljiva® ja k nemorali obsodilo na 15 mesecev ječs Hčerka, ki ee jo tudi morala zagovarjati rad' krvo- j skmnstva, jo dobila 4 mesece zapora pogojno n« tti leta. Dr. F. J Lukas: Ausschneiden! Izrezattl D©«siscli siir Effwaclhseiie me^IsoslSsfil» tsod p*ali4iscl* (Nemščina za odrasle metodično tn praktično.) Zeitwörter in der Möglichkeitsform ich würde — jaz bi du würdest — ti bi er würde — on bi er, sie, es würde — on, ona, ono bi wir würden — mi bi ihr würdet — vi bi sie würden — oni, one, ona bi ioh würde kommen — jaz bi prišeL -a, -o du würdest kommen — ti bi prišel, -a, -o er, sie, es würde kommen — on. ona, ono bi prišel, -a, -o wir würden kommen — mi bi prišli, -a, -a ihr würdet kommen — vi bi prišli, -e, -a sie würden kommen — oni. one, ona bi prišli, -e, -a ich hätte, ich wäre — j er bi bil, -a. -o du hättest, du wärest — ti bi bil, -a, -o er, sie, es hätte, er sie, es wäre — ©n, ona, ono bi bii, -a, -o »Haben« kot glavni glagol se glasi »imeti«, ich hätte gerne Wasser — rad. a-, -o bi imel, -a, -o vode. nbungssätze: 1. Ich würde kommen wenn ich Zeit hätte. 2 Du würdest mir das Buch leihen, wenn Du es hättest. 3. Er würde in dieser Stadt übernachten, wenn er ein Zimmer Gefunden hätte. 4. Sie würde heute .Wienerschn'tzsl "machen, wenn sie Kalbfleisch hätte 5 Wir würden den Flugplatz besichtigen, wenn wir die Erlaubnis hätten. 32. Stunde. 6. Ihr würdet den Brief schreiben, wenn Ihr Briefpapier hättet 7 Sie würden abreisen, wenn Sie das Visum schon hätten. 8. Sie würden die Türe absprerren können, wenn Sie den Schlüssel nicht verloren hätten. 9. Ich würde sicher gekommen sein, wenn ich gesund wäre. 10. Du wärest glücklicher, wenn Du einen guten Freund hättest 11. Glaubst Du, daß er mit 20 RM zufrieden wäre? 12. Wenn wir Zeit hätten, wären wir morgen mit Euch gefahren. 13. Ihr wäret sicher nicht gekommen, wenn ihr alles vorher gewußt hättet. 14 Wenn die Schüler fleißig wären, würde sie der Lehrer loben 15 Wenn er gesund wäre, würde er mehr arbeiten. Für den Autofahrer 1. Ich weiß nicht, was los ist, der Anlasser springt nicht an. 2 Das Auspuffrohr ist verho gen. 3. Wo haben Sie fahren gelernt? In der Autofahrschule Müller 4, Die Reichsautobahnen sind die schönsten Autostraßen der Welt. 5. Was kostet dieses Motorrad mit Beiwagen? Es ist fast wie neu, es kostet 2300 RM. 6 Verzeihung wo ist hier eine Tankstelle? 7 Diese Zapfstelle Ist die ganze Nacht in Betrieb. 8 Die Bremsen d!e«es Wagens funktionleren ausgezeichnet 9 Schnell, ziehen Sie die Bremsen an! Sie müssen stärker bremsen! 10 Haben wir noch genug BT«tnnstoff? ich hoffe, dnß es reichen wird, aber d*s Ol el zu dick wenn wir dünneres öl hätten, wäre es besser. 32 Verstehe« Sie den Mechanismus der Kupplung? Noch nicht ganz 33 Ich glaube, der Motor ist heiß gelaufen, wir werden nachschauen müssen. 34 Wieviel zeigt der Geschwindigkeitsmesser? 90 Kiloroetei in der Stunde Wenn wir mit diesem Tempo weiterfahren sind wir bald am Ziel 35 Schon weder ein Pneumatikdefekt' Wo ist die nächste 3«. paraturwerkstätte? 36 Am besten ist es. wir tauschen die Reifen aus. Wir haben doch rückwärti * Opera v Napulju težko poškodovana. Pri zadnjem letalskem napadu na italijansko mesto Na-pulj je bila tamkajšnja opera — eno izmed najlepših gledališč na svetu — zelo težko poškodovana. * Kitajski denar za japonska vojaška letala. V Sonanu (Singapurju) bivajoči Kitajci so zbrali 100.000 japonskih jenov za nakup vojaških letal, ki jih bodo podarili japonski vojski. * Veleparnik »Normandie« dvigujejo. Preteklo •oboto so pričeli v njujorški luki z dviganjem francoskega veleparnika »Normandie«, ki je eden izmed največjih parnikov na svetu sploh. 93 ogromnih črpalk je pričelo omenjenega dne črpati vodo h potopljene ladje. V to svrho so morali zamašiti 5000 oken in lukenj. Del teh odprtin so morali celo zavariti. * Čebelarke — nov ženski poklic. V učiteljski ioli v Graz-u goji direktor Hans Groyer 28 panjev čebel. Pri tem mu posebno pomagajo mlade pomočnice, žene in dekleta, ki so kakor mnogo-kje, prevzele to delo po v vojno službo odišlih moških. Skrb in delo s čebelicami pa te pridne ženske ne smatrajo samo za nekakšen prehod ali mimoidočo zaposlitev, temveč hočejo postati prave čebelarke Slično šolsko čebelarstvo nameravajo baje ustanoviti tudi na učiteljski šoli v Marburg-u, kjer naj bi si bodoče učiteljice pridobile teoretično in praktično znanje o čebelarstvu Čebelarski strokovnjaki pravijo, da so ženske prav posebno pripravne za gojitev čebel, ker so v posesti vseh za to potrebnih lastnosti, to so: čistost, smisel za red in veliko potrpežljivosti. Ce se k temu doda še nekoliko poguma in vztrajnosti, je žena lahko idealna čebelarka * Zemun dobi trgovsko akademijo. Hrvatsko ministrstvo za kulturo je odredilo, da se s po-četkom prihodnjega šolskega leta v Zemunu otvo-ri nemško trgovsko akademijo. Za prvo leto je lamišljena otvoritev prvega in drugega razreda, pri zadostnem številu učencev eventuelno tudi tretjega razreda. * Tobačne karte v Belgradu. Da bi se omogočilo boljšo razdelitev tobačnih izdelkov, bodo v Belgradu s 1. septembrom uvedli tobačne karte. * Skrb za zimsko prehrano. Hrvatski gospodar-iki minister je odredil predelavo 1500 vagonov ločivja v konzerve kot rezervo za prihodnjo rimo * Italijanska potniško-letaska družba »Ala Ita- Bana« (preje Ala Ldttoria) je te dni vzpostavila potniški letalski promet na progi Rim—Tirana— Sofija—Bukarešta in nazaj. Vsako sredo bo odletelo po eno letalo v obeh smereh. * V Turčiji pobijajo »črno borzo«. V Turčiji pobijajo oblasti »čmo« trgovanje z maslom in sirom. Ta trgovina je večinoma v rokah židovskih špekulantov * Zamenjava mladine med Hrvatsko in Bolgarijo. Vodja ustaške mladine je sklenil na svojem obisku v Bolgariji z voditeljem bolgarske mladinske organizacije »Branik« dogovor, da bo potovalo 25 fantov »Branika« na Hrvatsko in 25 fantov »Ustašev« v Bolgarijo. Bolgari odpotujejo 15. avgusta in ostanejo tam 20 dni. Ustaška mladina pa pride 20. avgusta v Bolgarijo ter bo raz'deljena po delovnih taboriščih Branikove mladine * Bolgarija strogo kaznuje vojne špekulante. Vojno sodišče v Vratsi je radi špekulacije s pralno sodo obsodilo nekega trgovca na dosmrtno ječo in 120.000 levov denarne^"kazni. Isto sodišče je kaznovalo dva Žida, vsakega po 100.000 levov, radi špekulacije z blagom. * Sadjarji! Danes ko je vsako pšenično zrno j in vsak krompirjev gomolj dragocen in vreden, da se ga skrbno hrani in stavi za prehrano na razpolago, pod nobenim pogojem ne smemo dopuščati, da bi se odpadno sadje ne uporabilo. Kakor lani, se mora tudi letos odpadno sadje nabirati ter oddajati pri za to določenih zbiralnicah Iz odpadnega sadja se izdeluje marmelado, ki služi za prehrano naših bolnikov, ranjencev in otrok. Sadje, ki segnije pod svojim drevjem, povzroča kmetovalcem in sadjarjem škodo. Čr-vivo in natolčeno sadje se lahko uporabi tudi v domačem gospodinjstvu v razne koristne svr-he. V najslabšem primeru se ga da svinjam * Grki, Srbi in Danci v Angliji, stari 16 do 65 let, se morajo javiti za delo V angleški vojni industriji. Zadevna odredba angleške vlade velja tudi za ženske omenjenih narodnosti od 16 do 50. leta starosti. * Sovjetska podmornica potopila turško Jader-nico. Kakor se je šele te dni izvedelo je neka sovjetska podmornica dne 22. julija tik pred Bos-porom potopila neko turško jadernico, ki se je nahajala na Vožnji iz Burgasa v Istanbul. * 400 nemških železničarjev lz Slovaške v Reich. Nemška in slovaška državna železnica sta se dogovorili, da odpošlje Slovaška 400 svojih železničarjev nemške narodnosti v Reich na službovanje. Prva skupina teh železničarjev se je že odpeljala v Reich * Ne brzojavljajte, če ni neobhodno potrebno! DeutsOhe Reichspost poroča: »V nekaterih področjih Nemčije je brzojavni promet naraetel za večkratno normalno število. Poštna uprava radi tega žal ni v stanju, da bi vse brzojave odpremila in dostavila v normalno hitrem času. V mnogih primerih se mora brzojave pošiljati po pošti, ker so žične napeljave preobremenjene. Razume se, da so pritožbe radi takega dostavljanja brezpredmetne. Na mestu in potrebno je, da se kolikor je največ mogoče omeji brzojavljanje.« * Huda kazen. V Krieglach-u zaposlen 561etni delavec Johann Matzular je kupil šest tobačnih kart vsako po 30 RM. Z istimi je nato kupil tobačne izdelke ter prodajal cigarete neznanim osebam po 25 Rpf komad. Radi prestopka zoper predpise, ki urejujejo potrošnjo in cene, ga je deželno sodišče v Leoben-u obsodilo na osem mesecev ječe in 500 RM denarne kazni * Ameriške karijere. Po nekem članku, ki ga je napisal dr. Ley, posnemamo, da je William Hull, oče današnjega ministra zun^nj. zadev Zediiijenih držav Severne Amerike. Cordell Hulla, bil član neke tolpe bančnih roparjev in da je svoječasno ustrelil enega svojih sličnih pajdašev. Pozneje je bil lastnik tajne žganjarne, ki mu je prinesla veliko denarja. S tistim denarjem je nato začel špekulirati s stavbenimi parcelami, kar mu je toliko vrglo, da je svojemu sinu ob smrti zapustil milijon dolarjev. Sedanji zunanji minister Cordell Hull je rekel o svojem očetu, da je on storil samo to, kar bi tudi on kot sin bil vsak čas storil. Oče je pač bil »korenjak«. Cordell je poročen z neko Židinjo. * Turčija bo uvedla motorne vlake. Turški prometni minister je nedavno obiskal Carigrad ter izjavil, da misli Turčija na uvedbo motornih vlakov v lokalnem prometu. V Izmirju so baje v tem pogledu napravili zadovoljive izkušnje. * Močan porast zločinov v Angliji. Angleški notranji minister Morrison je nedavno tožil glede porasta zločinov v Angliji. Leta 1942 je b;'o obsojenih 12.400 zločincev in medtem ie število zločinov še bolj naraslo * Bombe na stanovanjska področja. Kakor poroča milanski dopisnik švicarskega lista »Neue Zürcher Zeitung«, je o priliki zadnjega napada anglo-ameriških letalskih gangsterjev na mesto Milan v Italiji najbolj trpelo civilno prebivalstvo. Švicarski dopisnik je imel vtis, da so letalci brez vsakega cilja metali svoje zažigalne in eksplozivne bombe na stanovanjske dele mesta. Tudi napad na Turin je povzročil razdejanje slovitih kulturnih spomenikov. Tako je bil poškodovan zlasti trg San Carlo Zgorela je tudi palača Carg-nano, v kateri se je rodil kralj Viktor Emanuel n. * V Mehiki lovijo divje osle. Kakor poročajo iz Guatemale, so pričeli v neki mehiški pokrajini nedavno z uspelimi lovi na divje osle. V to svrho so se ustanovile posebne lovske družbe, ki uspešno lovijo osle ter dobavljajo mesto tovarnam za mesne konzerve. * 14 ameriških vojakov utonilo v Angliji. V Zapadni Angliji so imeli Amerikanci te dni vojaške vaje. Pri tem se je sredi neke reke prevrnil čoln, v katerem se je nahajalo 20 ameriških vojakov. Kljub takojšnjemu prizadevanju vojaštva in civilistov, so rešili samo šest mož. Štirinajst jih ie utonilo. einen Reservereifen. 37. -Während des Krieges müssen alle Scheinwerfer abgedunkelt sein. 38. Eine schlechte Straße, wir müssen langsam fahren, sonst kommt der Wagen ins Schleudern. 39. Bitte sehen Sie nach, ob das Schlußlicht jetzt brennt. 40. Geben Sie mir bitte aus dem Werk-reugkasten einen großen Schraubenzieher und einige Schrauben. 41. So, jetzt haben wir glücklich eine Katze überfahren, glauben Sie, daß dies Unglück bringt? Ich bin nicht abergläubisch. 42. Hier ist schon wieder eine Sackgasse, wir müssen umdrehen. 43. Ein Bekannter von mir hat kürzlich einen schweren Autounfall gehabt, er liegt noch Immer im Krankenhaus. 44 Das Ventil ist undicht, wir müssen es austauschen. 45 Es regnet, «ehalten Sie den Scheibenwischer ein! 46 über diese Steigung komme ich unmöglich mit meinem Kleinauto. 47 Führen Sie den Wagen in die Garage, ich benötige ihn heute nicht mehr. 48. Merken Sie sich immer: Rechts ausweichen, links vorfahren! 49. Auf dieser schmalen Straße Ist das Überholen verboten. 50 Vorsicht! Einbahnstraße! Aufgabe. Machen Sie folgende Übung. (Beispiel: Er kauft das Auto nicht, weil er kein Geld hat — Er würde das Auto kaufen, wenn er Geld hätte.) 1 Er fährt nicht mit dem Autobus weil er keine Zeit hat. 2. Der Filter ist verstopft, weil er nicht rechtzeitig nachgesehen hat. 3. Der Geschwindigkeitsmesser zeigt nicht an weil er kaputt ist. 4 Er huppt nicht, weil in diesem Ort Huppverbot ist. 5 Er fährt nicht mit dem 2. Gang auf den Berg, weil dieser zu steil ist. 6 Er kauft sich kein Motorrad weil er zu wenig Geld hat 7 Er fährt nicht !n die Garage, weil hier keine Garage ist. B. Das Auto schleudert, weil die Straße schlecht ist. 9. Er dreht nicht um. weil zu wenig Platz ist. 10. Er zündet die Taschenlampe nicht an, weil strengste Verdunkelung ist. Wörter abdunkeln — zatemniti abreisen — odpotovati abschleppen — odvleči absperren — zapreti, zakleniti Achsenbruch (m) — osni lom Akkumulator (m) — nabiralnik, baterija Anlasser (m) — zaganjač, štarter anspringen — vskočiti anzeigen (ein Instrument zeigt etwas an) — nakazati aufhören (es hört auf) — prenehati, preneha) austauschen — za-, izmenjati ausweichen — izogniti se Autofahrer (m) — (avto-) vozač, šofer Autofahrschule (w) — šoferska šola Autostraße (w) — avtomobilska cesta Autounfall (m) — avtomobilska nezgoda Beiwagen (m) — prikolica benötigen — potrebovati beschädigen — poškodovati besichtigen — pregledati Betrieb (in Betrieb sein) — obrat (v obratu bitij rabiti se) bremsen (die Bremsen ziehen) — zavret! (na zavore pritisn'ti) Brennstoff (m) — gorivo, kurivo Defekt (m) — poškodba Draht (m) — žica Durchfahrt (w) — prevoz, prehod, vožnja skozi kaj einschalten (etwas) — vključiti Filter (m) — cedilo Flugplatz (m) — letališče Gang (m) (Auto) — prestava Garage (w) — garaža Gashebel (m) — vzvod za plin Gfälle (s) — padec Geschwindigkeitsmesser (m) — brzinomer heißlaufen (Motor) — vneti se, segreti se Huppe (w) — signalni rog, trobilo huppen — signal dati. trobiti Huppverbot (s) — prepoved trobljenja infolge — radi Kabel (s) — kabel Kerze (w) (Auto) — sveča Kette (w) — veriga Kleinauto (s) — mali avto Kotflügel (m) — blatnik Kupplung (w) — spenjalo, zveza Kühler (m) — hladilnik Kühlung (w) — hladilo, hlaja kürzlich (vor kurzem) — nedavno Mechanismus (m) — mehanizem merken (etwas) — zapomniti si kaj Motorrad Is) — motorno kolo nachschauen — pregledati ob — ali Ordnung (w) — red Panne (w) — motnja, nezgoda passieren (sich ereignen) — zgoditi se, primeriti Pech (s) (Pech haben) — smola (smolo imeti) Pneumatik (w) — balonski obroč reichen (genügen) — zadostovati Reichsautobahn (w) — državna avtomobilska cesta Reifen (m) — balonski obroč Reservereifen (m) — rezervni obroč rückwärts (hinten) — zadaj Sackgasse (w) — slepa ulica Scheibenwischer (m) — otirač za šipe Scheinwerfer (m) — žaromet #-PK-Kriegsberichter Adendorf—PBZ (Sch) Kafieehoier Die Küche ist nach vorn gekommen. Von jeder Gruppe geht ein Mann mit den Feldflaschen seiner Kameraden, um den Kaffee zu holen. Die Hitze ist fast unerträglich, und der Durst ist groß * Strelno orožje ni za otroke. Neki mož, ki je v svoji službi nosil pištolo, je nedavno isto čisto zoper svojo navado položil doma v kuhinji na kredenco, na mesto da bi jo bil zaklenil v omaro. Ker je drugega dne moral zgodaj proč, je na pištolo pozabil. Slučaj je nanesel, da je predpoldan neki 141etni fant obiskal sina odsotnega moža, svojega šolskega tovariša. Fant je zapazil pištolo ter se začel z njo igrati. Na enkrat je počil strel in fant es je zrušil mrtev na tla. Oblasti so nato obtožile lastnika pištole radi prestopka zoper varnost življenja. * Slovaški železničarji v Nemčiji. Med upravama nemške in slovaške železnice je prišlo do odgovora, po katerem bo odšlo 400 slovaških železničarjev za časa trajanja vojne na službovanje na nemške železnice. schleudern — zanašati Schlußlicht (s) — končna svetilka Schraube (w) — vijak Schraubenschlüssel (m) — izvijač, ključ za vijake Schraubenzieher (m) — izvijač, zatičnik sieden — vreti stehenbleiben (ich bleibe stehen) — ustaviti Steigung (w) — strmina steil — strm streifen (etwas) — zadeti (ob) Tankstelle (w) — bencinska postaja Taschenlampe (w) — žepna svetilka Tempo (s) — tempo, brzina treten (auf etwas) — stopiti umdrehen — obrniti umkehren — obrniti undicht — propusten tiberholen — prehiteti übernachten — prenočiti Ventil (s) — zaklopka Verdunkelung (w) — zatemnitev verrußen — (za-) osajati (se) verstehen (-stand, -standen) — razumeti (razumel, -a, -o) verstopfen — zamašiti vorfahren — prehiteti Vorsicht (w) — opreznost Wasserkühlung (ač bo volja zapustnika. Ta glavna pripomba se mnogokje tako razlaga, da se tudi ni treba tako strogo držati načela o lastnoročnem pisanju testamenta, če se le izpolni volja zapustnika. To mnenje pa ne drži. Po 5 21. zakona o testamentih, lahko zapustnik sestavi testament v redni obliki le tako, ako ga lastnoročno napiše in podpiše. Testamenti, ki so v nasprotstvu s tem predpisom, niso veljavni. * 97krat stari oče. 821etni Gustav Hausdörfer iz Neustadt-a pri Coburg-u je po6tal sedemindevet-desetič stari oče. Ta še zelo čil in zdrav mož ima 97 vnukov in pravnukov. Od teh se nahaja 22 moških pri vojakih. Eden njegovih vnukov je pred leti v tekmi za ustvarjanje postal zmagovalec Reich-a. Hausdörfer je v Nemčiji edinstven slučaj. * 15Ietne ločene žene v Ameriki. V amerikanski oboroženi sili, ki je ostala doma, se baje močno širijo ßpolne bolezni. Letno beležijo kakih 400.000 novih okužb. Zanimivo je tudi stanje mladih žen, ki se poročajo že v otroški dobi. Taki zakoni se baje hitro razbijejo. »Philadelhia News« piše, da se v Zedinjenih državah poroči letno nad 14.000 deklet komaj stare 15 ali pa še manj let. Vsako leto se loči najmanj 250 žen, starih komaj 15 let. * Švica najame notranje posojilo. V Švici .pričakujejo razpis novega notranjega posojila v višini 100 milijonov švicarskih frankov. * Menjalnice blaga. Po vzoru mesta Königsberg, ki je uredilo leta 1942 prvo menjalnico rabljenega blaga, so razna mesta Nemčije ustanovila slične zavode. Nekatere menjalnice se ba-vijo samo z zamenjanjem pohištva, druge vodijo oblačila, so pa tudi take, ki vodijo vse vrste blaga. Večina teh menjalnic je v rokah mestnih občinskih uprav ali pa jih slednje nadzorujejo. * Misterijozna najdba. V bližini mesta Hilver-sum v Holandiji je nekaj fantov našlo pol pokrito žensko, ki je izgledala kakor da spi. Ker se jim je trd izgled žene zdel sumljiv, so šii nekoliko bližje, nakar so v travi našli listek z napisom. »Ne budite me — spim.* Fantje so se nato oddaljili ter pozabili na dogodek. 12 dni pozneje so fantje zopet prišli v pustinjo, da bi se tam igrali, kjer so na svoje začudenje našli ženo v isti legi. Njeno telo je pa bilo že načeto po mravljah in žuželkah. Obvestili so policijo, ki je ugotovila, da gre za mrtvo telo. Pozneje je pa zdravnik ugotovil, da žena še živi. In ree je živela še do naslednjega dne, ne da bi se ji bila povrnila zavest. Policija je sedaj pred zagonetko, kako je žena 12 dni brez zavesti živela v pustinji. * Finska dobavlja lesene stanovanjske hiše. Finska je začela z izdelavo lesenih stanovanjskih hiš (ne barak), ki jih njena lesna industrija namerava dobavljati nekaterim deželam na jugu in vzhodu Evrope. Nekoliko kupčij je že sklenjenih. Po poročilih iz Finske, se baje Madžarska, Romunija, Bolgarija in Italija resno zanimajo za nakup takih hiš, ki se izdelujejo v finskih tovarnah. So zložljive in se lahko po prevozu r druge dežele v kratkem času postavijo. Finske stanovanjske hiše so prikupnega izgleda, praktične in imajo razmeroma dolgo življenjsko dobo. * Skrb za inozemske delavce v Nemčiji. Reichs-arbeitsminister je izdal odredbo o taboriščih za inozemske delavce za časa trajanja vojne. Odredba je stopila v veljavo 1. avgusta t 1. ter urejuje stanovanjske razmere delavcev, zaposlenih po podjetjih in upravah. Pri tem so izvzeti delavci kmetijstva in gozdarstva. Kot taborišče za delovne sile se smatra skupno stanovanje desetih delovnih moči V posebnih primerih se to število od strani oblasti lahko tudi zniža. Kdor zaposluje delavce in jih nastani v taborišču, mora to oblasti javiti ter sporočiti ime istega, ki bo odgovarjal za taboriščni red. Taborišča morajo biti preskrbljena z dobro pUno vodo, preskrbljeno pa mora biti. tudi za odvoz vseh odpadkov, Odredba predpisuje notranjo ureditev taborišč, spalnic ter dnevnih stanovanjskih prostorov. Za vsako posamezno taborišče se mora urediti skupno prehranjevanje Za najmanj 5 delovnih sil mora biti tekoča voda na razpolago. * Dobrina in last vsakega posameznika tvori največjo vrednost naroda. Kar vsak od nas u-stvari in prigospodari, predstavlja ponosno podlago večine in moči vsega naroda. Zato čuvati narodno premoženje. Ta dolžnost zahteva prav posebno pozornost napram nevarnosti ognja. Požari nam namreč vsako leto uničijo ogromno ljudskega premoženja. Od vseh požarov pa že od nekdaj odpadejo dve tretjini na podeželje. Veliko požarov izbruhne radi nepazljivosti, nevpo-števanja zakonskih določil. Z eno besedo: 60% vseh požarov, ki uničujejo žetev, bi se lahko preprečilo. Radi tega se obrača urad Schadenver-hutung, Gaudienststelle Appel, na vse kmetijsko prebivalstvo širom Gau-a, da bi se posebno sedaj v vojnem času upoštevalo vse ukrepe, ki preprečujejo požare. Ne kadite v šupah in v bližini žitnih zalogi Ne uporabljajte odprtih svetilk, temveč predpisane, ki so zavarovane! Pazite pri motorjih, avtomobilih, železnicah, cestah itd.l Imejte pripravljen pesek z lopatol Diesel-olje in bencin se ne gasi z vodo Vžigalice imejte vedno na varnem I Kdor greši zoper te predpise, koristi sovražniku I Redewendungen was ist denn los? — kaj se je tukaj zgodilo? zu Ende gehen — izvoziti so ein Pechl — taka smola! bei diesem Wetter — v takem vremenu einen Gang einschalten — prestaviti (prestavo) den Akkumulator laden — nabiralnik nabijati lieb aussehen (ironisch) — lepo izgledati (ironično) was ist denn passiert? — kaj se je zgodilo? es ist am besten, wenn ... — najbolje je, če... es ist kein Platz hier — tu ni več prostora. * Novi bankovci v Bolgariji. Bolgarska narodna Danka bo v kratkem stavila v promet nove bankovce po 20 levov. * Gospodarski svetniki v Srbiji. V srbskem uradnem listu je objavljena odredba, ki določa položaj gospodarskim svetnikom v Srbiji. Odredba smatra gospodarske svetnike kot poklicno zaposlene osebe javnega reda. Pravico do teh položajev dobijo absolventi ekonomsko-trgovskih visokih šol z osemletno prakso. Gospodarski svetniki bodo med drugim tudi kontrolirali poslovne knjige. * Portugalska ima centralno oskrbovalnico. Portugalska je s posebnim zakonom ustanovila generalno intendanturo za splošno preskrbo. In-tendantura bo organizirala pravično razdelitev vseh razpoložljivih dobrin ter kontrolirala njih uporabo. Odredba pravi nadalje, da so posledice vojne in letošnja žetev spravile Portugalsko v mučen položaj v pogledu preskrbovanja z živili in surovinami. * Švicarska zveza obstoja 652 let. Nedavno tega je narod Švice obhajal 652. obletnico ustanovitve takozvanega Schweizer Bund-a, to le zveze kantonov, ki sestavljajo švicarsko državo. PK-U-Boot-Waffe — Atl. (Sei) Feinddampfer geht aut den Meeresgrund Wieder ist von unseren tapferen U-Boot-Männern ein feindlicher Frachter mit einer wertvollen ladung torpediert worden, der nun seine Fahrt m die Tiefe antritt w love kaHe za živila V t ri in p e t d ese t i dodelilni perijodi veljajo iste porcije živil kakor v 52. Perijoda teče od 23. avgusta do 19. septembra 1943. Sprememba je samo v žitnih živilih. Porcija istih ostane seveda nespremenjena, pač pa se razdeli tako, da dobijo potrošniki 500 g žitnih živil in 100 g krompirjevih izdelkov. Kruh, moka, meso, našlo, margarina, sir (z izjemo izredne dodelitve), kvark, testenine, kavin nadomestek, kavin dodatek, mleko, sladkor, marmelada, umetni med in kakao-prašek ostanejo v istih količinah, kakor so bili v 52. perijodi. Nad 14 let stari dobijo kakor t minuli perijodi namesto jedilnega olja 125 g masla. Na ta način dobijo normalni potrošniki 675 g, mladoletni od 14 do 18 let pa 925 g masla. V svrho izravnave s kruhom in mesom zapadejo v bodoče tedenski odrezki kart za mast šele s koncem perijode. V veljavo stopijo ti odrezki kakor doslej, v začetku dodeljevalnih tednov. Prej-faia uporaba je kakor doslej, tudi odslej prepovedana. Riž se bo oddajal na odrezke, s katerimi •o ga potrošniki pri svojih trgovcih naročili. Na-ročiine liste 53. dodelilne perijode od 23. do 28. avgusta 1943, morajo oddati potrošniki pri svojih razdeljevalcih blaga. Omeniti je še, da postanejo i zaključkom 52. dodelilne perijode, to je dne 12. avgusta 1943, vse do sedaj v prometu se nahajajoče marke za dopustnike (Urlauberkarten) neveljavne. TO 81 m® o Japonska ribiška mornarica. Japonska je že od nekdaj bila v veliki meri navezana na ribolov, da je na ta način izpopolnjevala svojo prehrano, u kar kmetijstvo samo ne bi bilo nikdar zado-itovalo. Japonci kot otoški narod, so pravzaprav največji ribiški narod ter je ribištvo na Japon-ikem tako razvito kakor nikjer drugod. Da je v deželi, kjer že od pamtiveka v glavnem živijo od ribolova, mnogo dobrih in sposobnih ribičev, ne bo treba povdarjati. Ribolov, kakor ga poznajo Japonci, pa zahteva seveda tudi dovolj ribiških ladij, ker japonski ribiči ne ribijo samo na morskih obrežjih, temveč globoko po oceanih. Po ugotovitvah vodje nemškega ribiškega instituta v Hamburg-u posedujejo Japonci danes 360.000 ribiških morskih vozil vseh vrst in velikosti. Večje ribiške ladje krožijo po Velikem Oceanu tako, kakor krožijo po Ledenem morju med Alasko in Sahalinom ter drugod in ostanejo seveda po tedne in cele mesece na odprtem morju, nakar se vračajo z lovom v domača pristanišča, kjer se res plen primerno izkoristi. Obsežnost japonske ribiške mornarice v primerjavi z nemško izza leta 1939. je najbolje razvidna v številkah ribiških ladij. Nemčija je takrat imela 12 tisoč ribiških mornariških enot vseh velikosti in vrst. o Po zavžitju sadja ni dobro vodo piti. To se •trokom razlaga navadno v času črešenj, velja pa tudi pri ostalem sadju. Pitje vode na sadje razširi in napne želodec, kar postane lahko nevarno. Največja nevarnost obstoji v tem, če bi se t tekem stanju človek podal na kako športno ndejstvovanje ter svoje telo še posebno napenjal. Te dni je neka 161etna deklica po zavžitju sadja pila vodo ter šla kolesarit. 2elodec jo je pa pri tem spravil v tako mučen položaj, da je padla s kolesa ter si pretresla možgane. o Kopanje. Cas kopanja je na višku. Upoštevati je treba, da je tudi kopanje lahko človeku v pogubo. Tako na primer ni dobro, da nekdo močno razgret po hitrem tekanju takoj skoči v hladno vodo, da bi se v isti ohladil. Tudi s polnim želodcem ni dobro da se človek poda takoj v vodo Po vroči sončni kopeli je tudi priporočljivo, da se telo nrej ohladi in šele potem skoči v kopelj. Plavanje daleč na nekontroliran del rek, ribnikov ali jezer je opuščati. Kopanje v vodah, ki so bolj podobne močvirjem kakor tekoči ali itoječi vodi, ali pa kjer raste mnogo rogoze, ni priporočljivo. Ne hodi v vode, ki jih ne poznaš, ljudje, ki so bolani na ušesih naj ne plavajo. Vsaka luknjica v ušesnem bobnu lahko povzroči veliko nevarnost za plavalca, ker mu lahko postane slabo, izgubi ravnotežje in tako dalje in je navadno izgubljen, ker ne zna več ločiti, kje je igoraj ali spodaj. Ako plavalec pri plavanju dobi krča v bedro mora ostati miren, nakar krč lahko popusti Predolgo kopan ie in plavanje ni koristno. Ravna se seveda po vsakem posamezniku. o. Cement je danes zelo važen produkt. Cement je danes nekaj tako važnega, da si nf misliti, kako bi danes izgledal svet, če bi ga ne imeli. Cement je namreč v zadnjih petdesetih letih postal najbolj razširjeno in najbolj čislano sredstvo za gradbene svrlie tam, kjer je graditi nekaj močnega in trdnega. Ce se cement poveže z železnimi armaturami, mu pravimo beton, po najnovejšem celo železo-beton. Kombinacije jekla in cementa se lepo izpopolnjujejo. Jeklo prevzame po-tezanje, beton pa pritisk. Zato se ni čuditi, da se gotove širine takega materijala lahko smatra za varne pred obstreljevanjem. Tudi naš val na Atlantiku in razne druge utrdbe so iz železo-betona, kakor so iz železobetona fundamenti velikih mostov. Surovine, ki jih potrebujemo za izdelavo cementa so na evropskem kontinentu v neizčrpnih količinah na razpolago. To je Nemčiji tudi omogočilo velikanske zgradbe, o katerih či-tamo v raznih vojnih poročilih in ki jih najbolje poznajo naši vojaki, ki nam čuvajo Evropo. Da je ta železobetonska nemška fronta neprebojna, vedo prav dobro tudi Anglosasi, zato pa ne napadajo naših utrdb, temveč se omejujejo na bombardiranja iz zraka. o Soja kot surovina. Mnoge evropske države gojijo sojo, ki igra v prehranjevalnem gospodarstvu veliko vlogo. V Zedinjenih državah in na Japonskem pa izdelujejo iz soje že plastične snovi odlične kakovosti. V Ameriki je v tem pogledu začel že pokojni tovarnar avtomobilov Ford kot prvi iz soje izdelovati gotove avtomobilske dele. V vsakem avtomobilu marke Ford je v barvah in priboru najmanj 10 kg soje. ZANIMIVOSTI Brugi letošnji lunin mrk (K delnemu mrku 15. avgusta.) Kakor smo že v zadnji številki »Staj. Gosp.« na kratko opozorili, je za to nedeljo zvečer napovedan tudi pri nas viden delni lunin mrk. In sicer bo to letos že drugi delni mrki prvi je bil 20. februarja, toda že tako zgodaj zjutraj, da praktično ni prišel v poštev za opazovanje. To pot pa je čas pomrčenja zelo ugoden: dan nedelja in čas zvečer Gre torej le še za — ugodno vreme. Pomrčenje se pričenja ob 19. uri 59 minut, torej okroglo ob 20. uri. Ker pa luna- v naših krajih ob tej priliki vzhaja šele četrt ure pozneje, se nam predstavi kot rdeča, od zemlje že obsen-čena krogla. Opazovalec bo lahko s prostim očesom sledil razvoju obsenčenja, ki doseže ob 21. uri 28 minut sredino pomrčenja, in sicer 88 odstot-kot luninega premera (ob popolnem mrku je cela površina obsenčena oziroma se vidi polna senca cele zemljel. Tako preostane od velikega premera polne lune le še čudno oblikovani srp. Pojav bo še bolj zanimiv kot pri popolnem mrku, ker se vidi tudi Zemljina senca v rdečkasti barvi. Ob 22. uri 58 minut je konec te zanimive prikazni. Senca izgine in luna se zopet zablesti v svoji običajni milini. Zgodovina astronomije zaznamuje kot najstarejši in že opazovani lunin mrk leto 2137 pTed našim štetjem. Tedaj so Kitajci ubili dva astro- noma, Ri nista še znala pravilno napovedati in razjasniti lunin mrk. Od tedaj je država sama morala prevzeti skrb za red tudi na nebesnem svodu. Se danes živijo plemena, ki ta naravni pojav obhajajo z velikim truščem in vriščem, ker še verujejo, da tako motnjo na polni luni povzročajo hudobni duhovi. In koliko vraž in praznoverja o luni kot spremljevalcu naše zemlje živi in kroži še danes tudi med nami. Toda kakor bomo ob drugi priliki videli, imajo tudi vse te blodnje svoj vzrok. Človek, čim bolj priprost in z naravo povezan je, tem bolj podzavestno čuti, da je sam le živi del in ud le dozdevno mrtve narave. Nasprotno pa je bila največje čudo človeškega razuma iznajdljivosti ugotovitev vzroka, in določitev časa teh pojavov točno do zadnjega drobca sekunde. Se danes vzbuja občudovanje tudi točna napoved celo krajev in delov zemlje vidnosti oziroma nevidnosti pomrčenja. A to še ni vse. Nemirni človeški duh prodira še glolje, še dalje in višje v večnost in vesolje. Cira dalje bolj se zaveda, da Stvarjenje ni bilo nikdar ne začeto in ob gotovem času dovršeno, nasprotno, da je baš človeku pri vseh njegovih slabostih dana možnost soustvarjenja in izpopolnjevanja že obstoječega. Izmed vseh nebesnih teles (vštevši sonce) je baš luna tisti planet, ki nam je najbližji in s katerim smo tudi v vsakdanjem življenju najbolj povezani. Spor učenjakov o uplivanju lune na življenje, zlasti pa na vreme, še zdavno ni končan. Onim, ki vsak tek upliv oporekajo, torej zanikajo, nasproti stoji1 ogromna ljudska masa, ki je v svojem poklicu (kmetijstvo) najbolj navezana na upliv spioh narave. Vzrok odpora je v podzavesti priprostega človeka, da morajo obstajati neke tajne skupnosti med hino in zemljo in sicer še globlje tajnosti, kot so med soncem in zemljo. P. Zatemnitev od 22.