leto Itn. JtnrfOra 285.
u Utifflni!.«nedeljo H. tfecemUra 192*.
Ceno Din r—,
Isbafa vsak daa pojoldat9 lintaUi atitujt la praiaisv. — laatratt; do 30 petit a 2 D, do 100 vrst
B D 50 p, večji Insertu peti t vista 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici besedi 2 D. — Popust po dogo* voru. — inseratni davek posebej. — „11*vam*ki Mirod" velja letno v Jugoslaviji 240 D. za inozemstvo 360 D
Uprava lit t*: Kaatiova ulica ite*. S, pritličja. — TeUfon štev. 3C-1. VrMalatv«; Knalia)?a ulica at 5| I. Bsdatrgpjti — Teltloa atov. 34.
•0*      Poštnina plalana v gotovini.
Politična svoboda pri nas in drugje«
O politični svobodi ne moremo govoriti aprioristično, to se pravi brez vsake primerjave s tistimi deželami, katere smatramo za tradicijonalno najbolj svobodoljubne države sedanjega političnega sveta. Potrebno Je torej primerjati naše politične razmere s političnimi razmerami Združenih držav, aH Anglije ali Francije in po primerjavi govoriti o obsegu politične svobode, ki vlada v Jugoslaviji!
Kratka primerjava političnih razmer v naštetih državah pa nam pokaže, da obstoja v Jugoslaviji velika politična svoboda. Naša politična svoboda se že skoro druži z anarhijo. Pri nas je danes skoro vse dovoljeno! Dovoljeno je prejemati iz tujine denar za prevratne namene, dovoljeno je propagirati nasilen razpad našega državnega in pravnega ter družabnega reda, dovoljeno je. da zastopniki takih prevratnih stremljenj hodijo po državi in da se imenujejo pobornike »demokracije, pravičnosti, antikorupcije ter nacijonalnega sporazuma«! To našo svobodo bo treba temeljito revidirati, kakor nam pričajo politične razmere v zapadnih demokracijah!
Le poglejmo v Združene države! Kakšna doslednost tamošnjih političnih oblasti napram prevratnemu boljševizmu, kakšno spoštovanje neovrgljlvili družabnih in socijalnih prrnclpov, ki daje vsakemu človeku absolutno enake pravice m dostope do vsakega človc- I škega, duševnega ali gmotnega dobra.
V Angliji je reformistiČni socijaii-zem doživel debakl, ker se je dokazalo Zinovjevo pismo na angleške komuniste, v katerih jih je ruski komisar pozival na upor proti angleški državni oblasti in na razrušitev angleškega soci-jalnega. družabnega ter produkcijskega reda. Amerikanski ali angleški Ra-dići bi bili že davno odpravljeni iz politične arene in vtaknjeni ali v luknjo ali pa v blaznico.
V Franciji čitamo te dni o obsežnih merah, ki jih je ukrenila francoska vlada radikalnega socijalista Herriota. torej vlada, ki je pravkar priznala sovjetsko Rusijo, proti francoskim in inozemskim komunistom! Pariška vlada je ze izgnala nad 60 inozemskih agitatorjev, sledili bodo novi izgnanci. V Parizu je dala aretirati na smrt obsojenega ubežnika, kapetana francoske armade Sa-doula, ki je 1. 191S prestopil k sovjetom in nato rovaril iz Rusije proti Franciji in vodil francoski komunizem. Saloul je romal v zapore. Sodilo ga bo francosko vojno sodišče.
Države z največjo demokracijo ne poznajo torej šale, kadar gre za osnovne državne in družabne principe!
Pri nas pa vidimo obratno! Radič si domišljuje, da je v nacijonalni naši državi sakrosankten in da sme počenjati, kar hoče. Lepe bi bile glave tistih »meščanskih« propagatorjev, ki bi si drznili v Rusijo, recimo na moskovskih ulicah oznanjati brezuspešnost sovjetskega gospodarskega principa in ki bi ruskemu delavstvu dopovedovali a»i slikali razmere, mnogo socijalnejše in higijenične, v katerih živi zapadnoevropski in ameriški delavec. Taki pro-pagatorji bi ne živeli en dan. Izginili bi brez sodnega reka in kratkim potom pod črno zemljo!
Pri nas je drugače! Tu Radič simpatizira z makedonskimi iredentisti, piše v inozemske liste proti Jugoslaviji, lahko nemoteno ruje v Zagrebu proti konsolidaciji in zadovoljnosti hrvatskih seljakov z našo državo, lahko razvija federalizem in naznanja bližnji razoad naše kraljevine v svojem glasilu! Nihče ne čuti dolžnosti, da možu zapre usta In da ga odstrani iz našega javnega življenja. Slovenski klerikalci se mu svobodno pridružujejo pod pretvezo« da je ustava papir, ki celo dovoljuje »zakonito« izoremembo sedanjega državnega, nacijonalnega In produkcijskega reda v nasprotno federalistično, komunistično in sovjetsko Jugoslavijo!
Po pravici se vprašamo, kako daleč pojdemo z našo toleranco, z našim svobodoljubjem?.
Politična situacija.
Posvetovanja v ministrskem predsedstvu. — Enotnost radikalne stranke. — Volilna borba. — Pogajanja z Madžarsko.
—Beograd, 13. decembra. (Izv. Ob 12.) S svojega potovanja po Crni gori je šele danes dopoldne vsled prometnih ovir prispel v Beograd ministrski pod* predsednik .Marko Trifkovic. Ta* koj je podal daljše poročilo o položaju v Crni gori in o stališču nacijonalnega bloka ministrskemu predsedniku Niko* li Pašiću. Crnogorsko prebivalstvo je njega in ministra dr. Grisogona iskreno sprejemalo in vlada povsod ve* liko simpatično razpoloženje za politi* ko nacijonalnega bloka.
V političnem življenju nastaja mrt* vilo. Nikakih znaČilnejših političnih do* godkov. Državni zbor je danes dopol* dne nadaljeval svoje delo ter določeval posamna volišča in predsednike voMl* nih komisij. Vsa volilna borba ie danes v stadiju do'očitve kandidatnih list. V ministrskem predsedstvu je Nikoga Pa* šič vse dopoldne vodil posvetovanja s posamnimi ministri in posVnskimi kan* didati. odn. voditelji radikalne stran* ke glede kompaktnega strankinega na* stopa Ministrskemu predsedniku Paši*
ću se je na vsej črti posrečilo odstra* niti vs^ lokalne diference, izravnati spore in je že danes jasno, da radikal* na stranka v državi povsod nastopi enot* no in disciplinirano Neprestano se vrše tudi posvetovanja med samostojnimi demokrati in radikali g.ede volilnega kompromisa. Danes opoldne se je pri* čela daljša konferenca ministrskega predsednika s prosvetnim ministrom Svetozarom Pribičevićem.
Ministrski predsednik je dopoldne sprejel ameriškega poslanika D o d g e» j a in češkoslovaškega poslanika Jana S e b o. Slednji je s PaŠićem obravnaval nekatera, obe državi zadevajoča vpra* sanja.
Madžarska finančna delegacija, ki bi imela te dni prispeti v Beograd v svrho nadaljevanja pogajanj, je svoj odhod iz Budimpešte odgodila, ker še ni zbra'a ves 7a pogajania potrebni ma* teri*1. nredsedn!k madžarske deletfaci* je Wodnyaner prisne jutri v Beo<?r?o\ da se sestane s nre^erfnikom naše de* legacije dr. Ninko Peričem.
Odnošaii Juoosla ije do Italije.
Razmejitev v Sloveniji Hofi^'tivno rešetk. — Vrt^an in Račiće va propaganda. — Odhod nvnistra  drja.  Ninčića v Par z.
— Plm, 13. decembra. (Izv.) V včerajšnjih razg^vor*!i med zim^n-n ministrom dr. N'nč'ćem, ministrskim pred«**dn?kom MnssoF-'iein In senatorjem Cont»rin«jem so b'la tw dnevnem redu vs*» še nereš?na, med o*»em*» dr*revama obstoječa vpr-S^nH. Dr. Pvbnf, Avmmnvlć" in polkovnik Drrš'lč so Imefi skupne konference z ltalljr>nsfo delegacijo v palači CMajL Obravnavali so konvencijo o tranzitnem nromet'i z Reko In rektTkac;jo meje v Sloveniji.
Zunanji minister dr. Ninčič je včeraj onoldne poselil v Vat'kami državnoga tajnika kardinala Ga«narriia ter ostal z njim v razgovoru tri četrt ure. Razpravljala sta vprr»šrnie kon'forrirta in o zvezah hrvatskih cerkvenih krogov s Stjepanom Radičem. FOkor do/navpjo iz zanesljivega vir*, ie Va*ikP»i zelo nezadovoljen, da je Stjepan Radič stopil v stike z Moskvo.
Po povratku iz Vatikana je zunanji minister v »Cirand hotelu« sprejel generalnega tajnika Društva narodov sir Erika Drumonda, predse^nka odseka za mednarodne man^in*1 Kolbana in šefa političnega oddelka M^ntuo.
Na čast zunanjemu min'stru je ministrski predsednik Mussolini priredil obed v palači Venezia. Prisotni so bili
minister de ^te*ani, vo?m m;n?ster ter ^eneral de O'-nr^'m. notranji mm^t^r Federzoni. ko'on'iski nvfcteter d** S~a-lea. senzor CnntarinT. kn*Tiev adjutnnt general Citf^'m. čT^nt naše defefradfe dr. Otokar Rvbaf, Avramov'č >n Draš-klč. rracVšrvo i&Sega poslaništva in dr. Ninčičevo spremstvo.
Popoldne je zunanii minister dr. Nmčič* pnset'1 romunskega posbnika Lahovarvia ter je z nrm ra^govarial o vseh va?nc?š:b f-ohlemih, ki se tičejo Jugoslavije in Italije.
V palači Cmgi je b*1 končno ob 17. popoKne zagrni «est~nek, ki so se ga i'de'e^'H mfufetiaH pred«e^r?5ir Musso-Pni, zunanji m*n?ster dr. IVinčt* In senator Contarini. Na tem sestanku je bita dePnUivno rVločcna meja pri Ffoteder-š'ci In pri Pton"n». Krkor zatrjujejo, j?e zunanjemu ministru uspelo prVobltl večje ozemlje pri teh dveh občinah. — Podrobnosti razmejitve nabavno niso popolnoma znane in objavljene.
Zunanji minister je zvečer priredil intimno večerjo na čast češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu. Ponoči je dr. Ninčič s svojim spremstvom odpotoval v Pariz, kamor dospe danes okoli poldneva.
Proslava petletnice ljubljanske univerze.
Danes ob 11. uri dopoldne je akademska omladina na svečan način proslavila petletnico obstoja našega najvišjega kulturnega zavoda. V zbornični dvorani univerze se je zbralo mnogo odličnih zastopnikov civilnih in vojaških oblasti, profesorski zbor s prorektorjem dr. Kidričem in nad 300 akademikov. — Opazili smo med drugimi velikega župana dr. B a 11 i č a, komandanta Dravske divizije, generala Stojanoviča, diplomatični zbor z generalnim konzulom dr. B e n e š e m na čelu, zastopnika mestne občine dr. J a m n i k a, prvobu-ritelja za ustanovitev ljubljanske univerze dr. M a j a r o n a in mnogo drugih odličnikov.
Zborovanje je otvoril predsednik tehničnega društva K u 1 j i š, ki je uvodoma pozdravil vse odličnike, ki so se zbrali, da skupno z akademsko omladi-
Tudi našo državo naj obvlada krepka državna in nacijonalna smer ter odločna volja, ki bo ob sodelovanju državnih zakonov in sodne oblasti znala uveljaviti splošno človeške principe razvoja in napredka proti domačim m v ar jem in oznanjevalcem splošne anarhije!
V Imenu pravne in državne vesti zahtevamo tako politiko in takojšen obračun z demagogi našega Dolitične-ga življenja! w
Ljubljana, 13. decembra.
no proslavijo nrvi jubilej liubbanske univerze. Izrekel je toplo zahvalo vsem, ki so zastavili vse svoi* moči. da se je po dolgih bojih uresničila največja želja sTovenskega ljudstva. Naelašal je, da so univerzo ustvarili številni borci, a akademska omladina da jo bo izgradila in izpopolnjevala.
Za pozdrave se je nato zahvalil prorektor dr. Kidrič, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da akademska omladina na tako svečan način pros'avlja petletnico obstoja svojega najvišjega znanstvenega zavoda.
Kot glavni govornik je nato nastopil filozof V a t o v e c, ki je v markantnih besedah orisal vso dolgotraino borbo, ki so jo vodili v bivši Avstriji številni zastopmki slovenskega ljudstva za otvoritev univerze v Ljubliani. Orisal je zasluge pok. dr. Ivana Tavčarja, dr. Majarona in naše parlamentarne dele-gaciie na Dunaju. Vsi njihovi napori so ostali zaman, kajti avstrijski birokrati-zem ni dovolil, da bi imeli Slovenci lastno znanstveno svetišče. Ko pa je dne 1. decembra 1918 napočila zarja svobode in vstaienje zasužnjenega naroda, tedaj se jc Slovencem uresničila tudi njih vroča želja po lastni univerzi. Dne 5. decembra 1918 je bil sestavljen osnutek zakona o ustanovitvi ljubljanske univerze, dne 2. julija 1919 je osnutek odo-
bril ministrski svet, dne 17. julija je bil osnutek sprejet v parlamentu kot zakon in dne 23. julija sankcijoniran od regenta Aleksandra.
Temelj za našo univerzo je bil torej na povsem trdni podlagi in sledilo je zgolj organizatorično delo. Dne 11. oktobra se je že konstituiral univerzitetni svet in 19. oktobra smo dobili prvega rektorju v osebi prof. dr. P 1 e m-1 j a. V vrstah akademske omladine je zavladalo veselje in povsod se je razlegal glas: *habemus reetorem*.
Kot drugi govornik je nastopil jurist Levstik, ki je v jedrnatih besedah opisal pomen naše univerze, na kateri se omlad'na vzgaja za ideale življenja, za načela socialne pravičnosti, za svoje poklice in za prosvetno delo med narodom.
Ob sklepu je Še predsednik Kuliiš prečital vdanostno brzojavko, ki je bila odposlnna Nj. V^l. kralju Aleksandru.
S tem je bila zaključena skromna, a lepa proslava petletnice naše almae matris!
Garancijski nakt med Annlijo in Francijo.
— Lonion, 13. decembra, (izv.) F .Isti o^lavllplo notek rr^ovorov ministra Chart**er!f?na z Briandom In dr. Peneš?m. FezHtat teh pogovorov je bil, da se i^ia t^Vnimenovani »ženevski protoni o medsebomi pomoči in razorožitvi« s^remen'tl v angleko-franco-cVo g'*r"i!el}sko nr^orfhA. členitev te po^ro^s« fe s~intr?»+i za lo^'čnn nostedi-co pol't'čn'h dogodkov v NemčMI.
Kriza nemške vlade.
— Berlin, 13. dec. (Izv.) Politična situacija se po malem razjasnuje. Kato-Tškl centrum ne vstopi v desničarsko ko-Poljo. ne nastopa pa proti desničarski vlidl. Desničarsko koaliciio tvoriio: ne«*ška ljudska strpnk«**, nemški nacljo-nafcl In bavarska ljudska stranka. Vlada desne koalicije razpolaga v parlamentu s 18° glasovi in pomenia vlado manjšine. Podpiral bi jo katoliški centrum z 68 glasovi, kar bi pomenjalo celotno, da je vladi v državnem zboru na razpolago 257 glasov, torej bi razpolagala z zelo neznatno večino, ker zn?Ša celotno število poslancev 489. Nemški nacijonalci ne zahtevajo za sebe mesta državnega kancelarja. Čeprav so najmočnejša stranka v desničarski koaliciji, zahtevajo pred vsem ministrstvo notranjih zadev in neomejen vpliv na prusko deželno upravo. Nemški nacijonalci so odločeni napraviti temeljito čiščenje v pruski državni upravi, češ da so se v njo po prevratu vrinili nezanesljivi elementi, nad katerimi je potrebna stroga kontroh.
— Berlfn, 13. dec. Včerajšnji ministrski svet je traja' nad štiri ure. Vršil se je V ministrstvu javnih del. Vlada je sklenila, da odstopi. J^ velika verjetnost, da ho podaTa ostavko pričetkom prihodnjega tedna. Politični krogi računajo, da bo sledila ostavki sedanjega kabineta sestava vlade meščanskega bloka, v kateri bodo sedeli nemški nacijonalci. Pri tej sestavi ne pridejo torej v poštev socijalni demokrati in demokrati. Odličen poslanec nemške ljudske stranke je izjavil poročevalcu imenovane stranke, da bi v tem slučaju prišel v noštev za državnega kancelarja prejšnji bavarski ministrski predsednik grof Lerchenfeld ali pa poslanec centruma Guerrard.
SEJA FINANČNEGA ODBORA
— Beograd, 13. decembra. (Izvir.) Za ponedeljek 15. t. m. ob 9. dopoldne je sklicana seja finančnega odbora. Na dnevnem redu so draginjske doklade upokojencem in svečenikom. Poleg tega je vlada zaprosila finančni odbor za odobrenje raznih izvenproračunskih kreditov. Nacijonalni blok ima v finančnem odboru večino.
VODJA RADIĆEVTH DISIDENTOV PRI KRALJU.
— Beograd, 13. decembra. (Izvir.) Pravo senzacijo je včeraj vzbudila vest, da je kralj pred svojim odhodom v Skoplje, to je 11. t. m. od 19. do 20. sprejel v avdijenci voditelja Radičevih disi-dentov odnosno ustanovitelja hrvatske kmetske stranke L o v r e k o v i ć a. Ta vest se danes oficijelno potrjuje. Lovre-kovič je včeraj odpotoval v Zagreb. —
Njegov sprejem na dvoru politični Krosi živahno komentirajo.
BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM IN INOZEMSKI DELAVCL
— London, 12, decern. ^Reuter) ^pW-nja zbornica ie predlog delavske stranke-, da  se dovoU  svobodno  bivanje irozetneov
na Angleškem, s 176 proti 37 glasovom odklonila. Notran;: minister je pri tem nach-šal, da ne more privoli:! v sprejetje takei^i predloga, ker )e T,.a Angleškem 1 ml!ik>n domačih delavcev brez posla in bi naval tu -cev njih položaj Se otežkočaL
ARHITEREJSKI SABOR V SREMSKIH KARLOVCIH.
— Beograd. 13. decembra. (Izvirj
Iz Sremskih Karlovce v javljajo: Arhi-rejski sabor je končal svoja posvetovanja. V glavnem je siu za sklicanje vase-lenskega sabora. Jugoslovenski cerkveni krogi so bili prepozno obveščeni i: Jeruzalema. Potrebni) je najmanje ti mesece, da se bi temeljito pripravili 2 i vaselenski zbor. Ta zbor se ima n.i predlog arhirejskega sabora vršiti prihodnje binkošti. Predpogajanja za vaselenski zbor se imajo vršiti v Niša ali na Sv. Gori. Arhirejski sabor je sklenil na svečan način proslaviti I6001etnico koncila v Niceji. Po pravoslavnih šolah se imajo vršiti tozadevna predavanja o pomenu tega koncila. Arhirejski sabor je dalje razpravljal o raznih aktualnih cerkvenih problemih tako tudi o drugem zakonu pravoslavnega svečeništva in o novem konfesijonalnem zakonu.
ČEŠKOSLOVAŠKI DRŽAVNI PRORAČUN.
— Pra*»a. 13 decembra (fzv.) Senat je včeraj sprejel pj trMnevni razpravi državni proračim za leto 1025 v prvem in v skrai-šanem drugem čitanju. S tem je državnf proračun v poslanski zbornici in v senatu rešen.
MADŽARSKI DRŽAVNI PRORAČUN.
— Budimpešta, 13. dec. (Izv.) V na-ronnt skupščini je finančni minister včeraj podal daljši ekspoze o finančnem stanju Madžarske Med drugim je omenil, da je določemh za rame investicije 12 miiiv-nov zlatih kron in da so se morali Izdatki za deželno obrambo zmanjšati za 15 milijonov zlatih kron S tem dokazuje Madžarska svojo miroljubno politiko. Zelo obširno je govoril o sanacijskem programu.
SOV.nrTPKA POMOČ KOMUNISTIČNIM AGITATORJEM V INOZEMSTVU.
— Mozkva. 12. decembra. Moskovski li-* sH pišeio, da je poteklo ravnokar dve leti. od'ar je pričela z delovanjem organizacija v korist zaprtih komunistov v inozemstvu. Ta or£anizaciia si je postavila nalogo, da denarno podpira v p.vi vrsti vse one pro* pugatorje komunističnih idej, ki so radi te* ga na evropskem zapadu in v ostalih Jelili sveta bili obsojeni na zaporne kazni. Isto* časno objavljajo listi statistiko, iz katero je razvidno, da je ta organizacija podpiral* kormmiste v NVm'iii. Bolgariji, Poljski, Ito^ liji, Snaniji in Finski.
Glasom teh listov je r Evropi zaprtih' okoli stotisoč komunistov. V preteklem letu je sovjetska vlada ooklonila zaortitn komu* nistom nad 1.000.000 zlatih rubljev.
Borzna poročila.
Ljubljanska bor/a danes ni poslovala.
Zagrebška borza-
Dne 13. decembra. — Prosil promet.
Danes borza nI poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 12.98, Dunaj 0.0947, Milan 2S4.50, London 314.25, Newm york 66V*, Pariz 362.50, Praga 202.25.
Inozemske borze.
— Curih. 13. decembra, Današnja l>or-za: Beograd 7.70, Pariz 27.65. London 24.23, Newyork 516.75. Milan 22_?6, Berlin 1.23, Praga 15.65, Dunaj 0.00728.
— Trst, 13. decembra. Borza. Beograd 34.70—34.80, London 108.90—109, Pariz 124 —125, NeVOrk 23.175—23.225. Curih 44v-449, Dunaj 0.0326—0.0328, Praga 69.70— 70.20.
— Dunaj. 12. dec. Devize: Beograd 1063—1067, London 333.500—334.500. Milan 3052—3064. Newyork 70.935—71.185, Pam 3810—3826, Praga 2143—2153, Curih 13.745 —13.795.
Valute: dolar 70.460—70.860, dmar 1C57—1063, lira 3025—3045, češka krona 2138—2144. ^
Stran 2,
»SLOVENSKI NA POD« dne 14 decembre 1924.
štev. Tso
Bela Ljubljana kliče:
Ha Ha Harrold L!oyd
»spat ¥ &]abi;aal v
.Elitnem Kinu Matica!!!
DJplomali5ni položaj SSSR.
Sojnz sovjetskih socialističnih re-pnblik je do danes de jure pripoznalo 22 držav. Prve države, ki so pripozna-Ie Rusijo, so bile štiri državice ob Baltskem morju in sicer 1. 1920 (Estonska. Litvanska, Latvija in Finlandija). Tem ni preostalo drugega, kot pripoznati Rusijo, ker bi bile drugače preplavljene od rdečega valovja boljševizma. Tem štirim, od razmer prisiljenim priznanjem so I. 1921. sledila tri priznanja s strani azijskih držav, ki so bila dana bolj Iz opozicije proti zapadnim velesilam, kot iz iskrenosti; to so bila priznanja Perzije, Afganistana in Turčije.
Prva velika evropska država, ki Je pripoznala Rusijo, je bila Poljska (18. marca 1921.) To se je zgodilo po končani zmagoviti vojni, v kateri je bil poljski general Sikorski potolkel rdeče upadnike pred vratmi Varšave.
Deveto priznanje je prišlo s stran Mongolije, deseta pa je bila Nemčija. Nemčija, ki je že prej vedno koketirala z boljševiki, je nekaj časa upala, da bo z njih pomočjo strmoglavila položaj, katerega je v Evropi napravil versaj-ski mir. Pozneje je seveda morala pokopati te varljive nade, ko je spoznala, da stoji sovjetska država na silno slabih nogah. Zanimivo je, da je nemški poslanik v Moskvi grof BrockdorfT-Rantzau, iz stare nemške plemišVe rodbine, zagrizen pruski junker. Kako se njegova nemška grofovska milost počutijo med slovanskimi boljševiki. nam ni znano. Nemčija je priznala Rusijo 16. aprila 1922.
Nato pride dotea, skoraj dveletna pavza. 2e se je zdelo, da bo ostalo pri tem in da predvsem ne pride do priznanja s strani zapadnih velesil: Anglije, Francije in Združenih držav.
Toda izvršil se je prevrat v angleški politiki, delavska stranka je priš'a potom volitev na krmilo in z noto 1 februarja letošnjega leta je priznala Sovdepijo. Ta vzgled je hitro kopirala Italiia (že 7. feb.). Sledile so: Norveška (13. feb.), Avstrija (20. feb.), G-ška (8. marca). Švedska (15. marca). Kitajska (31. maja). Danska (18. jun.), Mehika (avgusta). Madžarska (septembra) in Francija (28. okt.).
Od teh slednjih držav je vredno omeniti samo Francijo, ki je zaenkrat pod vlado radikalnega socijalista tter-riota.
Do priznanja  s  strani Anglije in
Francije je prišlo le. ker so zavladale v teh državah stranke levice. Med tem pa je delavska vlada v Angliji padla in sedaj bo zanimivo opazovati nadaljn! razvoj odnošajev te države do sovje-tov.
Zedinjene države niso še priznale Rusije in kot kažejo smernfce ameriške politike, je tudi ne bodo v doslednem času. Vzrok je idealne narave, čemer
se bi mogli pri kramarskem duhn, katerega radi na prt u jemo Američanom, čuditi. Za Američane je sovjetska vra-da vlada nasilia in terorja, dokler ta ne preneha, so mnenja, da za kulturnega človeka ni častno, Če bi se ž njo spuščal v dogovore.
Od slovanskih držav Rusije nista priznale niti Češkoslovaška niti naša kraljevina. Vendar je pa Csl republika že v zasebnih trgovskih stlkih( W so sicer še precej malenkostni) z Rusijo in tako ima Rusija v Pragi svojega tr-govskera zastopnika, g. Antonova Ovs-jenka. Tudi je sklenila Češkoslovaška provizorično pogodbo z Rusijo 5. Julija 1922. V Moskvi jo zsstooa g. Girsa.
Od drugih večj'h držav v Evropi Rusije niso priznale Španska. Romunija in Švica. Slednja Je. odkar Je Švicar Conradi ustrelil iz političnega maščevanja (preganjanje in trpinčenie nlezo-ve družine s strani boljševikov) sovjetskega delegata na lozanski konferenci Vorova, popolnoma pretrgala načere trgovske stike z Rusijo in prepovedala Rusom dostop na svoje ozemlje. Romunska je v sporu z Rusijo radi Besa-rabije. ki bi jo hotela imoti Rus*''a. Španska pa pod vlado vojaškega diktatorja tudi ne misli na priznanje sovjetske vlade.
Radi vzoo^tivitve diplomatskih odnošajev je S?ST? za°nkrat v pregovorih z Albanijo in Hedžasom. V deželah, ki so priznale Rušilo, je moskovska vlada imenovala politična predstavnike (Polored). v važnejših trgovskih središčih jim s'oje ob strani trgovinski predstavniki (Torgpred).
Politične vesti.
=r SLS in njen »nikdar ne Izpreme-njeni program*. V uvodniku »Stranka slovenskega naroda« (kakor da so vse druge stranke v Sloveniji stranke kitajskega naroda!) se je povspel Škofov list do smešne trditve, da SLS nI nikoli fz-preminjala svojega programa. Samo na Studencu so ljudje, ki se ne bodo smejali tej trditvi. SLS ie izpreminjala svoj program vedno, kadar je bila v nevarnosti njena politična in gospodarska moč. V Avstriji je bila najzvestejša in najboljša opora habsburške dinastije, in takrat ji je bilo slovensko ljudstvo deveta briga, v Jugoslaviji je jadrala od integralnega Jugoslovcnstva do popolne negacije jtigoslovenske misli. Kadar je bila slučajno na k<-m?1u, je branila z vsemi štirimi vidovdans^o ustavo fn državno avtoriteto, paktirala je celo z radikalno stranko in prijadrala stedni'č v separatistični republikanski tabor. Naša javnost še ni pozabila kato'iške parade in zanimivih prizorov na Kralja Petra trgu, kjer je duhovščina po navodilu od zgoraj prigovarjala kmetskemu ljudstvu, nai manifestira svoje monarhistiČ-no prepričanje. Takrat je bila SLS v Beogradu v nvlosti in je upala, da se definitivno polasti politične in gospodarske hegemonije v Sloveniji. Ko so pa splavate njene nade po vodi. je sam general SLS izjavil, da je »stranka z nikdar neizpremenjenim programom* bolj republikanska, nego Radič a'f Pre-peluh. Neizpremenljiva je v SLS samo laž in dvoreznost.
as Razpust občinskega sveta v Kar? lovcu. Občinski odbor v Karlovcu je bil radi znanih izgredov, ki so se ne* davno t?0a dogodili v Karlovcu, razpu* ščen. Za kraljevega komisarja je ime* novan vladni komisar dr. Dragotin Pavlinič.
s= Klerikalci in Gostinčar. Kakor je iz klerikalne kandidatske liste raz« vidno, je klerikalno vodstvo vrg'o biv» šega pos*anca Josipa Gostinčarja čez plot. Vrgli so ga med staro šaro, kakor zamorca, ki je opravil svoj posel, dasi Je eden najbolj poštenih in najbolj marljivih med klerikalnimi politiki. Kakor čujemo, se je Gostinčar moral umakniti, da napravi prostor dr. Go* aariu. Kadi objavljenja Costinčarj« vlada zlasti med klerikalnim de'av« stvom velika nevolja in ni izključeno, da pride v klerikalni stranki ie do ostrih sporov,
tm Rarhol v oporfcijonalnlh vrstah na vsi črti. Davidovićevi pristaši v ko» sovskem voMlnem okrožju so ime'i 7. t. m. svoj zbor v Prištini. V tem okrož« ju je prijavil svojo kandidaturo dose# danji pos'anec Magovčević.7aupniki so njegovo kandidaturo odkloniM m izbra« li za nositelja liste učitelja Alekso Po» povića iz Uroševca. .Magovčevič se te* mu sklepu ni uklonil in vložil svojo lastno kandidatsko listo. — Mtis'imani v Novem Pazariu so se odcepiM od dže# m i je t a in sklenili, da pri volitvah na* stojijo skupno z radika'i. Na čc'ti tega pokreta stojita Jusuf Maurič. žtman v Novem Pazariu in Ihrph»m rerkea, bivši žun«n v Kosovski Mltrovici.
= Protldržavna propagand* med Nemci. V Petfali v Vojvodini so bW aretirani nbčmski nač*»m?k Nemec H a a a in Štirje občinski odborniki, ki so obtoženi zaradi protidr*avne propagande. Radićev poslanec B^činlć je včeraj v Beogradu za n»» Intervenirat pri vladi.
= Anglija In Francija. O sestanku Herriota s Chamberlainom povdarjajo v svojih komentarfh vsi francoski tisti, da sta oba ministra povaz~!a sv*ln želio, da se o'*r«nl francosko-an«1e5ko prij-te'Hvo. »Fcho de Pariš« piše, da je bilo Chamberla'nn veHko na tem, da bi nrisrčnn sporazumevanje zonet oživelo. Po »OuotJdlenu« je proglasil angleški minister za zun^rrfe zadeve, da hI se morale nakloni Francih* vse fam-5<*fne. katerih si želi v svoje varstvo. »Fiearoc sodi. da je tvorilo delikatno točko zgoraj omenjenega sestanka vprašanje narodnega gibanja v Afriki in Aziti, o čemer pa seveda še ni moglo nič prodreti v javnost. Kakor leta 1004 — p'še »Figaroc, — tako sta i danes Maroko in Eeipt dve polj! enega ter istega problema. »L'O-nvrc« pravi, da ni Izločeno, da pojde Herriot proti koncu decembra ali v začetku Jamarja v London, da bi z britansko vlado pretresal vprašanje kolinskega pasa. Kakor pišejo listi, se mora iskati temelj »prisrčnega sporazuma«, h kateremu sta se oba ministra vrnila. Tudt »Ere Noovelle« meni, da se sporazum med Anglijo m Francijo vrača v okvir iz !. 1904. Po »Matinu« Je bilo uvažavano tudi o postopa proti botjševiškl nevarnosti. Prav vse tako kaže, da bo Cham-berlain v tej zadevi razpravljal s francoskim delegatom Briandom v Runa.
Lepi kulturna priredite? f Jadram".
Pozdravni večer novincem. — *Knjiž* niča*. — Vttharjev Jubilej.
Snoel se je vriua v društvenih prostorih naprednega akademskega društva »Jadran« lepa kulturna prireditev, združena s po* zo ravnim večerom novincem, ki so letos v izredno velikem številu pristopih k temu društvu. V prostrani društveni dvorani se je zbralo več uglednih narodnih dam. d epu j taci)« starešinske organizacije in nad 1S0 akademikov.
Slavnostni večer je otvoril društveni predsednik Buljević, ki je pozd svil Številne goste in prijatelje društva ter zbra« no akademsko omladino. V imenu stare* šinske organizacije je govoril ravnatelj Je g, ki je prisrčno pozdravil omladino tudi kot predsednik Zveze kulturnih društev. Govoril je o kulturni misiji Zveze kulturnih društev, te najvišje napredne kulturne tn* sit"cije. V to je bil legitimiran predvsem radi tega. ker se je bal ta večer otvorila društvena knjižnica, iz katere bo Črpala omladina vse njeno ogromno d ;£evno boga« srvo. V lepih besedah je ravnatelj Jug ho* dril omladino, da se marljivo posveti svoje« mu Studiju tn samotjzobrazhi, da ho svoje na ta način pridobljeno znanje mog'a Siriti tudi med Rb-oke plasti nagega naroda. Dolžnost omladine Je, da sledi vztded'j svojih slavnih prednikov m da se utrdi ara bodoče delo kot nositeljica namredne misli io pijo* mrka nacijo-talnih idealov.
Po govoru ravnatelia Juga je društveni knjižničar Ospan s lepim nagovorom na svečan način otvoril bogato društveno knjižnico.
Nato je imel tov. S4ojan Bajti lep nt« govor na nslm'afse društvene člane. Nag'a« šal je, da jth društvo s veseljem sprejema v svojo sredo, s zeljo, da bi posvetili vse svoje sile tn moči za prospeh in procvit društva. Čim agUnejsa ho omladina, tem lepše sadove ho Ime't zaznamovati napredna misel t»'dl med širokimi plastmi našega na<*oda. V tmenu C. T. ie govoril še predsednik Maček, na kar je Odon Ptr.nlnSek nord-avil »Jadranske« v Imenu bratskega dmštva »Trig'av«. Svoj efekten govor je zaključil i besedami »Vlvat, florest. creicat Jadran'«.
Po tem oficijr'nenV d-*bi je ag;'nl dru« stveni orkester zaigral nekaj komadov, na* kar je društvo Se skromno proslavilo j"hi« M nat~ga «Mada£*»1ta VfTMrfa, Akademika Milan ,T"g In FogTar Jer gdx Koc"v*r»ova so *ar*e!i nd-ai lenih ViPiarjevih sMadh in
za to burne ovacije. Končno se Je vršita na čast novincem nl^sna zabava v zvezi % okvsno prirejeno čajanko.
Bil je lep večer, kf ostane vsem. gotovo r društvenim novincem v najlepšem *-*o* mmu! C
Ljubljanska porch.
Merilec svep ž<*~e. — Smrtna obsodba.
Vseh 23 pri1" fe Izpovedalo za ohMenca obremenilno. Vsi no s'ikall v pretres1}Ivih barvah mučenlstvo umorjen* *ene. Obtoženec je bil sicer skorej vedno p'Jan. vendar je teko pametno govori1, da se je v?d?Jo, da se *a pijača sploh ne prime. Priča Al. Jenko je bil v Ameriki 9 le* skupno z o^encerr. Pripoveduje, da obtoženca nikoli ni vcselftn de!o. zato mu ni um'I hm, krko Je mosel prinesti domov pol mWjona kron. Nnjbolf značilna }e bito za obto*enčevo prsumvelost izpoved **artfe Zupanove, kt je s'!«a?a. knko Je Nasr'IC t?k*j po nmor.t svnie iene pope-val: »Oh. kako te*ko se ločiti Je«.
Z?rnvomik Je predlagal nove zdravniške izvedence in ce*o vrsto novih prič. Državni pravdnik se Je nameravanemu zavlačevanju odločno uprl. na kar Je tudi senat zagovora ?kove predtotje zavrnit
Ob pol 11. predpo!nočJo te senat s'avh porotnikom 12 vprašani in sicer prvo glede umora svoje fene, drugo glede najetega m plačanega posilstva svoje žene, ostala vprašanja glede r?sn!h telesnih poškodb id.
Porotniki so obe glavni vprašanji soglasne, ostala vpr*««*>nja pa s veČino glasov potrdili, zanikali pa soglrsno vnra-&*afe glede pijanosti, nakar je bil Simon NagMč obsojen vsmrtna v e * a ? i h. (Obsodba }e bila izrečena Šele ob 2. uri po polnoči.)
fKonec)
Se o pusfoHš$in&h baronice Albori
BeoRradski hsti prinašajo obširna poročna o .oenzacijonamem b^gu baronice Albori, O čemer smo poročali včeraj. Kakor iavTfaJo nt« J« tmel beg notes IJobavaegas še drago osadje.
Beograd Je središte števfmlh lasfffe-vamih dražb, ki si snaH svoje frtve poiskati predvsem med bolj »m t sloji. Običal-no pade v roke teh lopovov kaka mbda elegantna ki rjorecena dama. ki se Je spustila v ljubavne avanture. Družbe ima i« povsod svoje špiloae na preši, tako na Korsn, v kavarni, pri prireditvah m družabnih večerih. In če vidijo, da imajo opraviti z veC ali manj lahkomisljenlm metuljčkom, kf teta od cvetke do cvetke — potem Je načrt kmala gotov. Taka žrtev običajno dobi grozimo pismo, v katerem je navedeno, da Je bita videne predvčeraj ialem v dražbi tega, včeraj v družbi dragega m danes t.
družbi tretjega gospoda, dalje, da je znano vse njeno predživljenje, da so na razpolago fotografije, ki so bile od vohunov posnete v precej pikantnih situacijah za omenjeno damo. H koncu je v pismu navedeno, da mora dama poslati toliko in toliko tisoč dinarjev odškodnine, če hoče, da njen mol ne zazna o njenih pustolovščinah. Običajno se prizadeta dama pisma ustraši m — Izplača zahtevano svoto za molčečnost.
Taka izsiljevala pisma Je prejela tudi baronica Anita A'bori. Pisma so bila pod-pisana s žigom: Banda rumenih krizantem. Anita Je prejeto že tri t?.ka pisma In v tretjem so lopovi zahtevali od nje kar 10.000 dinarjev. Baronica je plačala in ker so i! postajala tla le prevroča, se ie odločila, da pobegne s svojim novim ljubimcem Berger-Jem. Poročali smo, da j 2 bila baronica Albori prijeta v Sarajeva. TrkoJ drujrl dan je prišel nlen mož ravnatelj Obradovič. ki Jo le pezval, da se vrne, čeS da ji vse oprosti. Baronica pa le veMkodusno gesto svojega plemenitega moža kategorično cdV^onHa, izjavljajoč", da Jo samo smrt more ločiti od Berzerja. Oba. baronica tn Berger. sta bila prepeTJ^na v Reogrnd. Ogoljufan soprog je napravil ovadbo zoper svojo soprogo ir» nlenega zane'jivca, tn ako se baronica ne bo omehčala, b-* krake 1] ubav ne urice drago plavala, z?k*j zakonolom se kaznuje z ječo od 1 do 5 let
Uinotot uittor Sede]
L|nM'a«*
Kolodvorska uTca 26   Slomškova allca 2
toči svoja pristna vina
in 9'cr:
b1««f7&a*s Ufmr po   ....   1? Oln štajersko    m    t    •     12 In 19 M .,    §     •  •  •  •  '4 fl pelinkovac (prvovrsten)   •   •   •   SO -.
Za obilen obisk »e faitoT^le'e priporoča 7598 Viktor Sedej.
(z Celja.
Slovesna zaprisega celiskega župana se je vršila v petek, dne 12. t.
m. ob 5. popoldne v prenovljeni sejni dvorani mestnega magistrata. Navzoči so bili skoraj vsi občinski odborniki. Srezki poglavar g. dr. Čužek ie po kratkem nagovoru izvršil slovesni akt zaprisege, nakar je župan dr. J. riraš,?-vce, ki je kot prejšnji župan otvoril h vodil sejo, v iskrenih patrijotJčnih besedah nagovoril občinske odbornike, obljubljajoč, da se bo vedno zvesto držal položene prisege in z objektivnostjo vodil posle celjskega čupana. Prosil te pri tem delu navzočejra srezkega poglavarja trajne naklonjenosti In podpore. Poudarjal Je, da hi morali tudi vsi občinski odborniki ponoviti njegovo prisego, ki veže občinske odbornike kakor tudi vse prebivalstvo. Končal je z besedami: »2ive!a domovina! 2ivel naš kralj Aleksander I.!« Obč. odborniki so z glasnim vsklikanjem dali duška svoji narodni zavesti in jugoslovcnskemu čustvovanju. Zupan je še nato zaprisegel podžupana g. Gobeca in nato zaključil sfjo.
—c OdVknvanje. R-d Sv. Save iz izročil vladni svetnik dr. Žužek v priznanje nji« hovih uasT 3 na radntžnem polJM gg. dr. An* ton«! Božiču in ravnatelju Zadr-'žne zveze v Celri Jan'cn Lesničarju. Odličmma zadružnikoma k odlikovanju iskreno čestita« mo!
—c Umrla fe na ikrUticI h'erVa d'-rriv« nega pravdnima g. drja. Josina Podarja, Ms* ri!a Požar. — Težko prizadeti rodbini naše Iskreno sožalje!
—c Sočno hkarniHko fkifho v Celju onravlja ta ted^n lekarna »Pri Orlu«, Glavni trg.
— Zlarnel }e na posledicah afkohola 70» letni mestni revež J. Gobec
—c Pclfrlfska kronika. Od 3. do 9. decembra j« bilo v CetH izvršenih 13 a-etacij radi rarrrh k a renskih prestopkov. Raznih prijav te bilo vloženih devet.
—c Mikiavžrv iT<Vr v S^r-h^em doma v Gaherfu. O nrillki I. Miklavževega večera, ki ga )e p^r^dilo Prvdpomo društvo za revne otroke v Gaber tu dne 4. t. m. v Vmo* dvorani Oaberie, te bflo obda -ova nih 2*A ot^ok iz dečje stanice Canerje in osmovne d?5ke so* le ter zasebne sole soV ih sester v Celju z razn»m blagom m obuvalom. Pred nastopom SV. Miklavža SO đe'^ami'all otroci d-čie sta. nice v Onberj'i pod vodstvom ma-H've vrt« ns-ice gd'oe. Mare Pog'ai**novc. Odbor na* vedenega društva se pri tej priliki najlepše zahvalj-ije vsem. ki so na kakršenkoli na"«n prioomcgli. oziroma prispevali k navedeni obdaritvi. Naflrpša hvaTa ti-di zastopnikom lohrtvg. sreskega poglavarstva in ob^me O'eolica Celre, ki so se po svojih odnoslan« cih petr»-diB k taVo važnemu tn h-mnanitam nem u d"b». — Gab^rje pri Celju dne 11. d z* cerabra 1°24. — Odbor.
—m Umetni&ki klub »Grofiar s otvor! v nedeljo 14. trn. ob 11. dopoldne razstavo grafičnih del. Za razstavo se Je prijavilo mnogo umetnikov In obeta bltj prireditev zelo zanimiva.
—m Železniška nesreča a0 samomor. Dne 9. trn. so našli brezposelnega natakarja Janeza Laha ležati mrtvega na progi pred tunelom ?r\ Lajtersperku. Verjetno ga ie povozil iz tunela prihajajovi vlak. Dose-daj ni ugotovljeno, da-1! se ie zgodila nesreča, ali je morda Lah Izvršil samomor.
—m Nevaren zločinec prijet Pred d^e» vt je bil na kolodvoru prijet neki mladenič, ki se je brez voznega listka pri peljal Iz Zagreba. Pri zasliševanje je za?el mladenič v razna protislovja tako, da je obstojal sum, da gre to za nevarnega vlomilca. Nadaljna poizvedovanja so ta sum opravičila. Ugotovila se je, da je mladi mož Se dolgo časa zasledovan od zagrebške policije radi številnih, v Zagrebu izvršenih vlomov.
—m Nenavaden »gost« v poTIcrskrh zaporih. V četrtek popoldne je strašil po mariborskih nTIcah »*ttr!r*ožni pasant«. BOa fe to svinja, k! je uSIa iz hleva nekega posestnika. Svinjo je po dolgem lovu prijel mofi postave In ker ni vede! kam Ž njo, jo fe od-vedcl v policijske zadere. Njen lastnik se ta nI javlL
Iz Maribora.
—m Poroka. V cerkvi Sv. Magdalene se Je v četrtek poročil tajnik na mestnem magistra tu dr. Pran Rodovšek 2 2<l£ Oreto Setmra. Bilo srečno!
—m Ljudska univerza. V ponedeljek dne 15. tm se vrl* nadaljevanje predavanja o gotskih katedralah v Princiji Predavanje bo izpopolnilo rudi 45 skioptičirih slflt Vstopnina znaša 1—6 Din.
Zagoneten rmer v Studencih pri Mariboru.
V noči od četrtka n3 petek Je bi) v Studencih pri Mariboru izvršen zrgoneten umor, čigar žrtev je postala 35lctnn Tero-zija Miki. soproga Čevljarja. dogodka se poroča: V hi?i 5tev. 13 v Studencih le imel poleg delavnice tudi stanovanje, obstoječe Iz ene sobe in kuhinie. Čevljar WlkL Mlklovi niso trpeli pomanlkr>nia, vendar sta se zakonca vedno prepirala med seboj. Mncla slikajo kot lahkomiš'jencga človeka, ki le navzlic svojim 45 letom v veseli družbi prekrokal cele noči. Mož je svojo ženo vedno Šikaniral in celo pretepal DogocH'o se je celo, da ie Mlklova svojega moža it večkrat zapustila, vrnila pa se je na njegove proSide vedno, Tmela sta dvole otrnfc, od katerih se je nahajala 71etna hčerka pri Mlk'ovcm bratu v Sv. Benedl'ku, dočhu Je bila nlena Sletna sestrica doma.
^ena se Je pred dvema mesecema vrnila k možu u od tega dne Je vladal v hiU popoten mir. V četrtek zvečer, približno okoli 2\- pa so čule s'ranke v hiši čevljarja Mikla neko kričanje, ki le kmala ponehalo. NTihče ni smatra! zadevo za resno, ker se je splo?ro smatralo, da se zakonca zopet prepirata.
V petek zjutraj pa se ?e nenadoma razširila vest, da Je bila čevljarjeva Sena umorjena. Kr»*.ne}e se Je o umoru zaznalo:
Ko so zjutraj okoli 7. prispeli vajenci In pomočniki čevljr.rja Mikla kot oblčaino na delo, so v svoje nemalo sačudenJa našli vrata delavnice še zaprta. Ker se na ponovno trknnje nI nihče odzval. Je zavil eden tzmed pomočnikov okoli hiše in krenil skr>zi radnja vrata v stanovanje mojstra. Stanovanje je bilo prazno In ko Je trenotek za tem pomočnik stopil v delavnico, se mu Je tiudll grozen prizor. Cev-Harjeva žena Terezija je leža'a mrtva v hrti krvi, obrnjen-; z obrazom k tlom. Bilo le takoj jasno, da ie nesrečnica postala žrtev zločinskega umora.
O umoru so bi'1 takoj obveščen! orožniki, ki so delavnico in stanovanje zaprli. Na Hce mesta je tndl prispela sodna komisija, ki je ugotovila dejanski stan.
V hfsl čevljarja Mikla stanujoče stranke so pri zasliševanju Izpovedale, da Hta bila v četrtek zvečer pri MhVo dva tujca, ki sta se i nllm d*ie č?sa razgovarjala In približno okoli pol 21. sta odšla. Kmalu za tem so sosedle čuli iz Mtklovega stanovanja jok in kričanje. Kmalu pa je nastala v bisl popolna tišina, le Mlklov pes Je pričel okoli 21. močno Trjati hi cvfftl Mikla so videle stranke ob 22. še v hi«i od tega časa pa Je s hčerko vred brez sledu izginil. Oba moška, ki sta bila pri Mfklu, sta nosila a seboj dva večja zavoja in napolnjen na. hrbmlk. Kai s*a nosila, tega ne ve nihče. Tudi beg čevljarja je zavit v tema V splošnem prevbduie mnenje, da Je Miki svojo ženo sam umoril. G'obok3 rana na vra*u, ki je povzročita smrt nesrečne žene, le bfa zadana z rto*em. Preiskava, ki naj razkrije zagonetno rodbinsko zalolgro, Je v teku.
— Pazs'ava v Luflcl. Umetniški odbor Matice Srbske v Budlšlmi je priredil tretjo razstavo lo'.i«kosrbsklh umetnikov v slavnostni dvorani Srbskegn Doma. Slike so umotvori znanih srbskih umetnikov, med katerimi zavzemajo častno mesto zlasti: Novak. Ha j na ter DolnJMužIčan Lat* ko. Nrjveč slik }e razstavil Nov?k. nekda-n)i gojenec pra§ke ak?demlje. Snov svojim slikam zajema najraj$i Iz rarodnih pripovedk, starosrbske mitologije In tz najstarejše zgodovine. Haina (poučuje sed?J slikarsko umetnost v Rimu> ie razstavil portrete, med tem ko kaže Seca naravne lepote Iz Lužice. Dolnjelu-'lčan Latko, ki Je najmajši izmed arb«kih s'lkarjev, priča o Izrednem slikarskem talentu In ga črka vse-kako lepa bodočnost Na Razstavi so videti tuđ! umetna ročna dela gdč. Novakove In gdi. Kravcove. Prireditelj razstave Štrimpa je razstavil umetno posodo, narejeno po črtežu s'tkarja Novaka. Luži^kl Srbi so začeli kazati tudi v umetnosti, da nočejo zaostati za drugimi kulturnimi narodi In da hočelo dohiteti, kar so brez sva* Je krivde zamudili.
Cfev 285
•5«LO VPNSIC! NAROD« dne T4. decembra 1924.
Stran 8«
Zares, nič slepomišenja!
V 2S0. številki ^Slovenca« neki Slomškar priznava, da so klerikalni potentatorii pred vojno prestavljali napredno učiteljstvo, a hoče zaeno takratna nasilstvo opravičiti in olepšati. Zato piše: Toda tega ne izpodbijete, da so bili vsi, ki so bili po zakonu prestavljeni iz službenih ozirov — prestavljeni le na enaka mesta, kakor so jih imeli prej.« To trditev takoj izpodbi-jemo s sledečimi dejstvi: Bil sem šolski voditelj trirazrednice v Komendi, junija 1910 me je klerikalni re-'llm prestavil službeno na enorazred-nico v Krašnjo z manjšimi službenimi prejemki. Vrhutega je prestavil mene samega, ženo - učiteljico je pustil na službenem mestu v Komendi. Poleg degradacije je izvršil krščansko-kato-liški režim de facto — ločitev zakona. Pa ne samo to! V Komendi sem imel kot voditelj šole užitek ene njive okrog 2 orala posetve, na novem službenem mestu ni bilo niti Šoiskega vrta! Kaj je pomenila posebno med vojno in po vojni taka njiva v materijal-nem oziru. si lahko izračuna tudi tisti Slomškar, ki je bil upravitelj na soli z 23 učnimi osebami.
Nad učitelj Žirovnik je bil premeščen iz Št. Vida pri Ljubljani v Borovnico. Ali sta to enaki mesti, ako primerjamo obe šoli in oba kraja?
Nadučitelj Kalan je bil premeščen med vojno iz Veiesovega v Planino pri Ajdovščini. Ta premestitev se je izvršila ravno pred najhujšo italijansko ofenzivo in kraj Planina jc bil tik za fronto. Mirni kraj Velesovo pri Kranju in ob fronti ležeča Planina, ali sta to enak' mesti?
Učitelj Šmajdek je bil leta 1912 premeščen iz Rova, kjer je imel krasno urejen vrt in čebelarstvo, na Krtino, kjer ni bilo ne duha ne sluha o kakem vrtu. Ali je bilo to premeščenje na enaki mesti?
In ubogi nadučitelj Potokar, kako ga je premeščal klerikalni režim na senaka mesta*! Iz kraja, kjer je imel suho in zdravo stanovanje, so ga premestili katoliški režimovci v vlažno in bacilov polno stanovanje, kjer se *e nalezel jetike, katera ga je rešila vsega trpljenja.
Nadučitelja Petriča je degradiral klerikalni režim od voditelja dvoraz-
rednice za učitelja pod drugim šolskim voditeljem.
Isto pove lahko učiteljica Marica Žgur.
Učitelja Fabinca so isti ljudje premestili iz Jesenic na Savo ob juž. železnici.
Na te slučaje se hipno spominiam. Znano pa je bilo, da se je nekaj učiteljev usmrtilo radi klerikalnega preganjanja in šikaniranja. Pisec obrambe klerikalnega strahovladja lahko izve za dotična imena, ako pregleda predvojne številke »Učiteljskega Tovariša«. Na-gromadili so klerikalni strahovladarji toliko gorja, krivic in preganjanja, da jc bila napisana o tem obširna brošura »Dejanja govore«, v kateri pa je bilo komaj polovico navedenih klerikalnih lumparij.
Sedaj pa imajo Slomškarji (vsaj eden!) tako predrzno čelo, da si upa zagovarjati klerikalno čarugarstvo, to pa zbog tega, ker je sedanja prosvetna uprava popravila nekaj krivic, ki so jih povojni klerikalci prizadejali iz* nova učiteljstvu.
Kakor pravi pisec v »Slovencu-, je baje rekel Kaltenegger, vitez žalostnega spomina, da je bilo težje premestiti učitelja, kakor pa dvornega svetnika. Resničnost tega orakelskega izreka izpodbija dejstvo, da sem bil jaz tekom treh let 0907 in 1°10) dvakrat prestavljen, kar lahko tudi g. Kaltenegger potrdi. S tem zJobn*m premeščanjem so mi uničili skoro polovico oprave, ker je znano, da je skoro isto dvakrat se seliti ali pa enkrat pogoreti.
Napisal bi lahko še celo vrsto potrjenih dejstev, ki dokazujejo, da nobenemu stanu klerikalci niso prizadjali toliko krivic, kakor učiteljstvu. In vendar se nahajajo med učiteljstvom ljuJ-jc, ki poljubuicjo palico, ki nas je neusmiljeno tepla. Potrebno bo. da skoraj izpregovorimo tudi z naše strani o slepomišenju tistega dela učiteljstva. ki politično prisega na repi-blikanstvo klerikalne stran-k e. Morda bo to slepomišenie »patrio-tičnih« Slomškarjev kmalu postavljam pred gotovo — alternativo! Takrat bomo zopet videli junak**!
A. Geraiek.
Pros ve ta.
Repertoar Narodnega gledališča v LJubljani.
Drama. Začetek ob osmih zvečer.
Sobota. 13. dec: Paglavka. Red D. Nedelja, 14. okt ob 15. popoldne: Mogočni
prstan, mladinska predstava. Izven;
ob 30. zvečer: Danes bomo tiči. Izven
OPERA. Začetek ob Yt 8. url zvečer. Sobota, 13. dec: Lopudska sirotica. Red C Nedelja, 14. dec: ob 15. pop.: Cavalleria rustlcana, V vodnjaku,   ljudska predstava ob znižanih cenah.
«> *
—- Kove muzikalije. Vasilij Mirk: Mla* din&ki slbum. Ravnokar smo brali v slove n* skih listih, da priredi skladatelj Mirk v cer* kvi Sv. Ivana pri Trstu cerkveno*glasbeni večer. To bi bila prva prireditev te vrste med tržaškimi Slovenci. Na tem koncertu bi morali izvajati Mirkovi pevci mešane zbore: Bcranov Madrigal, troje poljskih cerkvenih pesmi iz 16. stoletja in dr G. KreJcov »B'a* gor jim«, dalje troje moških četverospevov Gallusa, Premrla in Forsterja ter končno di*> rigentova »Osmeroglasna staroslovenska ma# ša«. Prireditev pa je cerkvena oblast v katoliški cerkvi menda prepovedala in bo moral biti koncert 15. t. m. v helvetski cerkvi. Mirk tedaj krepko dela. Pevci ga dobro po» znajo iz njegovih četverospevov, izmed kate« rOi sta »Na trif'i* in »Katrira« povs^di zelo priljubljena. Novim »Akordom« je bil mar# ljiv sotn-dnik, do'-aj lepih stvari je izšlo v zbirki: »15 zborovih pesmi«, izdanih od Gla* bene Matice v Trstu, pisal je za klavir, po» magat in še nomaga s svetom in roko povso* di v Trstu. S~dai pa je klavirskemu narašča* ju podaril Mladinski album, ki je izšel v lastni zalo/bi: je prav li*no natisni^n pri Eberbt na D'*naju in se d^bi po vseh knji* garnah ter stane 40 Din. Zbirka obsega na osmih listih 16 kratkih skladbic, ki bodo še nekoliko spretnej^im učencem delale prav mnogo veselja. »Revol*cijonarn"ga* v nji ni prav nič, niti v melodičnem, ritmičnem ali oblikovnem smisbi, prav vse teče prijetno, gladko, forme so lahko rarumljive, glasbene misli ne našooirjene, mladinskem«! čustv>va# njo se prilegajoče, slog čisto pijanističen, prozoren in učenec ima pol^g vse«1* prinisan še smotren in skrbno izdelan prstoJclad. Al* bum bo z velikim nridom sl"žil pri klavir* skem pouku na naših glasbenih zavodih, pa •
tudi na klavirju vseh količkaj spretnih igral« cev ne sme manjkati. Klavira'-th stvari itak nikdo ne zalaga in je naša dolžnost, da z nakunom lične zbirke požrtvovalnemu skla« datelju pomagamo na S"ho Se boli to vel'a za orkestralne reči. L. Pahor izda Se ta mesec dvoje svoiih žalostnih koračni^. T -di v samozaložbi. Koračnici sta s-stavljeni iz žalobnih motivov in na<!"obnih rvsmi. nonaj« več slovenskih, a so v ni»h t-di d-M hrvat* akih in srbskih žalohnic. Koračnici sta s*>ret» no s-«*avljeni in po part?t*»H sVl-n«joč »-f-'-t* no instrumenti rani za harmnniiske p^she. izvedljivi sta trdi v maloštevilni zasedM in bosta ob vseh žalobnih prliVah p-av dobro sb'žili. Ako ob grobu maniVa pevcev, godba lahko svira sama cele dele koračnic, n. pr. »rVagor mu« ali »Vifj'-ed se rovnv, ki se nahajajo v njih celi. Koračnici irideta v po« sameznih glasovih (25) na m al-m formatu, prikladnem kot vložek v kora*ni$Ve Irni'žice. Cena obeh je 38 H;n in »'h i** treba črpnr^j naročiti pri skladatelju L. Pahorju v Li''b» ljani. Pr<**a'-o\a »'lica 10. —č.
— L'ubl'anska drama igra v nedel'o, dne 14. trn. dvakrat in sicer- popoldne oh treh MUčmskeea narodno pravljico z god-bo, petjem in plesom »Mogočni prstan« kot mladinsko predstavo In zvečer ob osmih velezabavno Nestrojevo vese«o-'gro z godbo in petjem »Danes bomo tiči«. Prihodnja dramska premijera bo v soboto, dne 20. trn. Vprizori se prvikrat na našem odru dr. Remca izvirna slovenska drama v t4. slikah »Magda«. V glavnih v'ogah nastoo'jo ga Nablocka, g. Rogoz in g. Kralj. Režira g. Lipah. Nadalje se pripravljalo dr. Laha »PeDeluh«. Dostojevskega »Stričkov sen« in Ibsov »Rosmersholm«. Koncem meseca nastop' g. Levar v naslovni vlogi Ro-standove heroične komedije »Cvrano de Bergerac«. G. O. Župančič končuje prevod Shakespearjeve »Zimske pravljice«, ki se uvrsti po božiču v repertoar. Takrat se vprizori tudi v deloma spremenjeni zasedbi Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflor, janski«.
— Nedelja v Narodnem gledaPšču v LhibFanl. Jutri v nedeljo so v Narodnem gledališču tri predstave in sicer: v drami ob 3. popoldne kot mladinska predstava pri znižanih cenah Milčinskega narodna igra Mogočni prstan, ki je do sedaj *e vedno dosegla tako pri mladini kakor tud! pri odraslih najlepši uspeh. Zvečer ob 8. pa se vprizori priljubljena komedija Danes bomo tiči kot izven predstava. V operi se poje popoldne ob 3. uri Cavalleria rustlcana in
V vodnjaka kot ljudska predstava pri znižanih cenah. V Cavalleriji nastopi gost tenorist g. Ado Darian, ki je že parkrat pel na našem odru z najlepšim uspehom uiogo Turriduja. Ostale viogc so v rokah gdč. Thalerjeve, Korenjakove, Smolenskaje *n g. Zatheya. V operi V vodnjaku pa nastopi v vlogi Lidunke prvokrat novo angažirana operna pevka gdč. Frisekova, ki je koncem lanske sezone nastopila z najlepšim uspehom v Traviati. Ostale vloge pojo gdč. Ro-pasova. ki kot Veruna prvič nastopi v tej ulogi ter gg. Banovec in Zupan. Tako bode ta nedeljska popoldanska operna predstava izredno lepa in zanimiva. — Cene znižane-Ijudske, začetek ob 3. popoldne.
— Lopudska sirotica v operi. Danes v soboto se poje v operi Vilharjeva Lopudska sirotica za red E. Tej predstavi bode prisostvoval g. avtor, ki se potem v nedeljo odpelje zopet v Zagreb. V drami pa se igra Paglavka za red D.
— Ljudska v'soka šola v LJubljani priredi v nedeljo, dne 14. trn. ob 10. dop. v zbornični dvorani na univerzi javno vsakomur dostonno predavanje o naslednjem predmetu: Pravo In morala. Predava g. univ. prof. dr. Taslč.
— IV. n*t?dincko predavanje »Glasba Cehov* se vrši jutri v nedeljo 14. t. m. ob 11. uri dopo'dne v filharmonlčni dvorani. Rogati spored izvajajo operna pevka gdč. Pozumova, kons. profesorji Ruža Slaisova: klavir, Jan Šlris: gosM in Karel Jeraj: go-s'i. Član opernega orkestra Gustav Muiler pa igra na čelo. Uvodno besedo govori zborovodja g. Zorko Prelovec. Posebno oooznrjamo na Dvofrkove Bagatele za k'avir, dve vijolinl In čHo. k* se ob tej pri-? 1 ilci v LJubljani prvič javno izvajajo. Sporedi se dobivajo v Matični knjigarni h pol ure pred začetom predavanja pred koncertno dvorano. Vsak soored stane 2.50 Din ter je podavanje v prvi vrsti namenjeno naši mladini.
— Ur*»e*nTški večer Podhov§ek-K«?lan-člč. Po daljnem presledku d^bi Ljubljana zopet posebne vrste umetnlšM večer, ki ga priredita P^dbevs>k In KocHnčič v po-n^d-'Mek 15. tm. v M^s'nem domu. Poleg Kocjanči^cvih recitacij bo govoril Podbev-šek o mladi literarni gener^ciH.
. — o ro*"nv*»n*m rdč. 1 tdli«> WMaVo-ve v Oor'c! prfohčuicjo primorski slovenski in italijanski li«**i prav laskava poroči-'a. »Fdinost« imenuje Wisiaknvo umetnico, ki se bo s*rsoma razvila v veliko in samo-nk'o individualnost. »11 Pi'-colo del'a S*»ra* o?$e o »simn-'tT^ni s'ovan<Wi r'rsi'ki« in o njenih »ol^s^ih tri^mfib«. 7e'o laskavo hvali Ust |nterpret*»ri?e Grlegove »rTrotike«, Debuss^'ieve »Grot'ske«, Svkoveg-* »Vetra« in Gounod'evega va|xka iz »Fans*a«. »La Vr>ce dl Gorizia« pa pri^b^uje daMSe poroko, v katerem navala, da I- Wh! kova ples-ta pred rafinirano p-'b'lko in da >,rne podr»fi s svoiimi s»'<rosMvn?n-»i nlesi de-IM-i+ne n^i'V«. vzbuiaioč pri tem skorai po-zabli-ne občutke* raznih ,notranilh em^clj z«»o kompliciranih čufn»h dojmov, življen-sV'h r;*mov, vfzfl s'^dkib g:b'»ni h harmonije. Wisl"kove čaka S'Mna kariera, ker ima x*se pocroje, d*» se dv|<rne nad obilne p'^s^'Vr. ki posečnio na?e odr , čim izno-no'r»i svoj s»o«r in v* v vse podrobnosti Iz-ob'?xi s s-»m"indiv}d'i-T*->imi potrzo^ni! I f-stl hv«Mlo t»'dt r^olst^^ko snremtjf>\f.-»*!je kanonika <r. ^^'n'k^. <*"s*ltamo naši umetnici na t^rn l*«nem uso^hu.
— Pr^vPrn) f#»*ff«»n»«« i%tna*~i*,+ V n*-deMo dne '4. t. m. s- ob 11. dopoldne nb-rr-vnnva tem*» ob konktretnih primerih na r«Ts*r»vj v TaV"pTX-vrTn n-w!H~mi. OJsVij-sffn im** naw*n d*»M |n*r1'r*»n*"-l-»'Jkti po možn^s+I v r^k* pod'°cro z*» las*na orav»fna oop-fanji. k^lr^^na <o pofrrbna z*» r^ztrni*. vanie H dozitek s7*varSve um^tnme, pos^b-n0 m^^-rne.    Referira cand. art. Stanko
V u r n I k.
P«+/> nred-^T-pnt- cJVta T»nr»fnostno - zcrodo-vfneko^a drn?^*n s** vr?J d^n^s oh 19. Ifri v fnh^r-7ftPtni rh~rnir\.  Predava  dr. Izidor
Cankar:  SMV-^rstvo Balkana. _
Vstopnice nri h'^^^inf.
— »S'oven«'! kvarfet« (Ranovec, Pečenko, Završan, Zupan) koncertlra v ponc. dr«f-k 15. t. m. v Ptuju. Prepričani smo, da p*nisko občinstvo z vc'lkim zanim^nlem pričakuje koncert tega prvovrstnega vokalnega kvarteta, ki je doserel povsod, klor le nastopal p^s^nno zadnjič v Maribor*, sijajen usoeh. Skrbno Izbrani spored vsebuje izključno slovenske skladbe. 634n
Jiilii^ka Krajina.
— Res>l"clJa p Htičnega druš va »Edjn^ft« v Trstu. Na pokrajinskem zboru 7. t. m. je bTo sprejetih 8 re~o'u-cij, v katerih se v prvi vrsti najostreje protestira proti zatiranju jez:kovnih pravic našega naroda; zahteva se preklic Gentilejeve šclske reforme; zahteva se neomejena svoboda združevanja in kulturnih prireditev; zahteva se, da se rešijo prošnje invalidov, vdov in vojnih siret, katerih je 1".000; protestira se proti zavlačevanju izplačevanja vojne odškodnine in tudi proti načinu odmerjanja odškodnine, dalje se poziva vlada, da reši vprašanje optantov; poziva se jugoslovensko ljudstvo, da z ozirom na težko gospodarsko krizo varčuje z materijalnimi dobrinami; zbor priporoča mladini udeležbo pri prosvetnih in
KINO IDEAL KINO IDEAL
predvaja od 13. decembra 1924 naprej
K5NIGSMARK"
99
Krasna najmodernejša drama v 2 delih po francoskem romanu Pierre Benoit-Zgodba vladarske hiša Lautenburg • Detmo!d.
I. del H. det
13., 14., 13., 16. in 17. XII.     18., 19., 20. in 21. XII.
Predstav« vsak dam ob 3., 5., 7. In 9., obs nedelji pa še ob 1 :11. dop«
Prodprodaja vstopnic In prtdtnimba sedeže« vsak dan od 10. do 12.
dopoldne In od 2. popoldne naprej- 7602
športnih društvih; zbor priporoča dalje, da vodstvo političnega društva »Edinosti« v Trstu prouči mladinsko vprašanje v deželi in posveti mladini največjo pažnjo, ker je ž njo najtesnejše spojeno vse nadaljnjo bitje in žit je našega naroda v okviru državtnih mej Italije. Posebno značilna za domače spore je sedma resolucija, ki se glasi: »Prisotni obsojajo najstrožje grde napade »krščanske« »Edinosti« v Gorici in njenih glasil »Malega lista« in »Goriške Straže« na naše politično vodstvo in posl. dr. VVilfana, kateremu izrekajo neomejeno zaupanje za neustrašeno in pošteno njegovo delo. V kazenski pravdi proti dr. Bitežniku se je jasno pokazalo, da nimajo za svoja očitanja niti najmanjšega dokaza, a s sklepom odbora »krščanske« »Edinosti« v Gorici, da ne bodo več odgovarjali dnevniku »Edinost«, so potrdili, da svojih očitanj in napadov ne morejo niti najmanje opravičiti. Njihovi napadi so se s tem izkazali kakor prazno za-lirbnto blatenja našega poltenega dela in naših poštenih narodnih delavcev. Odločno zahteva zbor, da needinjaška »Edinost« v Gorici vrne uzurpirano ime, s katerim narod samo s'epi.«
— O lavni varnosti v Istri je napisal »Piccolo« dolg članek povodom porotne razprave v Puli radi brigant-stva. Meseca junija jc bil vstavljen železniški voz z blagajnikom, ki je imel pri sebi 55.000 lir. da plača železničarje Qb progi, v spremstvu sta bila dva orožnika in še nekaj drugih oseb. Voz so ustavili briganti. en orožnik ie bil ubit, drugi težko ranjen, roparji so dobili v svoje roke ves denar. Brteant-stvo cvete v Istri dalje. Vrše se napadi na cestah in po vaseh. Okoli Tinia-na je bilo pred kratkim 15 požarov. Tržaški list kliče oblasti na pomoč proti brigantstvu in meni, da bi bilo treba tudi orožnike zamenjati z domačimi, ki poznajo deželo, jezik in navade p:ebi-valstva. Orožnik iz Sicilije je mogoče naiboljši vojak, ali tu ne opravi nič. Koliko teh orožnikov je že poginilo! List govori o nekakem atavističnem razpoloženju med ljudstvom glede bri-gantstva. toda bolje bi bilo, ako bi oži-goral rimsko vlado, ki nima v resnici prav nobene resne skrbi za Istro, ki je postala prava kolonija. Tam tiči pra/i in glavni vzrok bnVantstvu.
— Cerkev v stužbl poitalI}ančevanja na&esa l-udstva. Iz Opatije je odšel v Trst neki mladi italijanski duhovnik, ki je služboval tam tako. kakor zapovedujejo fašisti. Po njegovem odhodu so zapisali fašisti v svoje liste zahtevo, da mora priti na Izpraznjeno mesto duhovnik, ki bo v cerkvi nadalje v'soko dvisal čustvo italijanstva. Za hrvatskega vernika je zveličavna sedaj samo italijanščina, ki edina vodi v nebesa.
— Za dodatne ure s hrvatskim poukom se po istrskih šolah voditelji večinoma malo menijo. Kako tudi naj se vrše* take ure po šolah, ki so v rokah Italijanov, kateri ne znajo hrvatsko in slovensko, domačega učiteljstva pa Že skoro nI več! Tako čujemo zopet pritožbe glede dodatnih ur z Buzet-ščine, kjer se stariši zaman trudijo, da
dosegli to, kar jim gre po zakonu. V Saležu se trudijo 2e dolgo časa. da bi dobili šol«-, ali zaman. V zrenjsko šolo jj predaleč pa Italijanska šola tudi sploh ne veliu nič jugoslovensko deco.
—- Razcepljeni na vseh poljih. Pri ^\. Luciji In v Volčah sta kulturni društvi, ki nista včlanjeni v »krščanski« Prosvetni zvezi. Zato pa hočejo goriški krsčV.nsku soci-jalci osrečiti Sv. Lucijo in Volče z razkolni-škima društvamj, ki pa bosta seveda :>kr-ščanski in dosedanji dve društvi pri Sv. Luciji In v Volčah bosta proglašeni najbrže za »protikrščanski«. Društvo pri Sv. Luciji izborno deluje in je vprizorilo pred kraikini Ganglovo dramo rSin«. Potrebni in sposobnih moči za kulturno delo ni nikjer preveč, zato je vsako cepljenje neodpusten naroden greh. »Krščanski socijalcU bodo s takhn postopanjem delali ljudstvu samo škodo, nad katero pa bodo imeli svoje posebno veselje Italijani.
— Predvojaško vežbanje. Občine v po-stojnjskem okraju so dobile ou vojaškega poveljništva v Postojni okrožnico, s katero se opozarjajo mladeniči iz let 1906, 1&J7 in 1908, da se prične vpisovanje v tečaje za predvofaško vežbanje. Onim, ki obiskujejo dva taka tečaja po 4 mesece trajajoča, skrajša vojno ministrstvo vojaško službo za 3 mesece. Obvezni pa so ti tečaji za mladeniče takozvane tretje kategorije (na primer jedini sin matere vdove) in ako sc jih kdo ne bi udeležil, bo moral odslužit; vseh 18 mesecev vojaške službe.
— Promocije. Iz Subotice poročajo, da je promoviral doktOTjem prava g. Anton Zov'č iz Roviniskeca Sela v Istri. Na vseučilišču v Neaplju je promoviral doktorjem veterinarstva g. Cvetko Babuder iz Materije.
— Pri Idriji so orožniki aretirali tri Nemce, dva sta iz Hamburga in eden je v
Dunpja. Prišli so v Italijo preko Godovlc::. Po Jugoslaviji jih menda ni nihče oviral. Aretirali so dalje 35-letne>:a Albina Cundra iz Ljubljane in našli pri njem neko »prepovedano »orožje (najbrže za Italijanske predpise predolg žepni nož).
— Ponarejeni ban'covc po sto lir se raz-pečavajo po raznih delih dežele. Orožniki so zadnje dni dobili nekaj takih ponarejenih bankovcev na Krasu in pri Idriji.
— Kako Imajo delavce v Puli za norca. Pred kratkim je bilo iz ladjedelnice odpuščenih več delavcev. Nikdo se ni zavzel za nje. Pač pa sedaj kriče fašisti in pravijo, da so že dosegli v Rimu to, da ne bo noben delavec več odpuščen. Hvalijo se, da le že drugič njihova intervencija uspešna, ker prišla je brzojavka, ki prepoveduje na-da'jnje delavsko odpuščanje. Ali 2a one odpuščene se nihče ne briga! Uspeh bi bil le v tem slučaju, ako bi bili odpuščeni delavci zopet sprejeti v ladjedelnico! Cez čas bo sledil, prav gotovo, nov odpust, nato bodo fnSistl zopet ropotali in se po prsih tolkli, da ne sme biti in da tudi ne bo nihče več odpuščen, kajti pride sigurno zopet nova brzojavka iz Rima ... To je grdo varanje bednega delavstva. Obljubljajo tudi novo delo v ladjedelnici in tobačna tvornica sprejme nove delavke. Same gole napovedi, ki sc ne izpolnijo.
ribi 1
V nedeljo zvečer vsi - - ¥ Narođol dom - -na sokolsko akademijo!
Pri dopolnjevanju MAGGI zabele
, .      • Stev.  0       I       2 3
Cene dopolmcn h steklenic d n s-— io-— 17 — 3t> —
na] se pazi na to, da se zabela dopolni iz MAGGI-jeve velike originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati,   oziroma prodajati samo MAGOHeva zabela
in ničesar drugega.
ftfran 4
»atOf CN9M r*AKVQ€ gne i * occemof r*£*.
Dobro In okusno ped?o dosežete le t uporabo splošno priljubljenega praška za pedvo in vanilin sladkor znamke „ADRIA"
7570
Dnevne vesti.
V Lmbiiam* a nt 13 decembra f924
Nesramnost.
V Blasnikovi tiskarni je nekaj let sem izhajal »Avtonomist«, ki sta ga izdajala in pisala A. Prepeluh in Joža Pe-triČ. List je bil takrat v ozkih stikih s klerikalci, ki so ga tudi financirali, meneč, da dovede Prepeluhovo glasilo množico naprednomislečih ljudi v njihove vrste. Ta njih nada pa se nt uresničila, zato so postali v svojih podporah od dneva do dneva bolj skopi, dokler ni njih subvencija docela usahnila. To sc je zgodilo tako-Ie koncem lanskega leta. »Avtonomist« je jel hoditi — polagoma seveda, da se ni na prvi pogled opazilo — svoja pota. Ker pa list ni mogel izhajati brez gmotne podpore od tuje strani, se je Prepeluh letos spomladi napotil na Dunaj, kjer se je takrat nahajat Stjepan Radić, ter sklenil z njim pakt, v katerem se je zavezal ustanoviti v Sloveniji podružnico Radičeve stranke, katere glasilo bi naj bil »Avtonomist«. — Radić je obljubil v to svrbo izdatno gmotno podporo. Prepeluh je nato osnoval »Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev« ter prekrstil *Av-tonomista« v »Slovenskega Republikanca« ter si s stem zagotovil za svoje glasilo vir stalnih dohodkov. Da ta vir ne nsrbne, kakor se je to zgodilo takrat, ko so bili krušni očetje Prepeluhovega glasila klerikalci, je treba kruhodaialcu nametati peska v oči o kolosainem uspehu nove republikanske akcije v Sloveniji. In ta pcsel opravlja sedaj v potu svojega obraza »Slovenski Republikanec«, ker se pač zaveda, da gre za njegovo eksistenco.
V svoji zadnji številki je priobčil članek »Naša moralna zmaea*. v katerem je napisal tudi to-le nesramnost:
»Danes smo ie tafco d?leč. da se pred kmeti In delavci nihče več ne upA Javno zagovarjati monarhije In n7h*e več se lavno ne upa nastopiti proti republiki!«
To infamijo je zasreš:lo platio tiste stranke, ki si doslej! niti enkrat nI upala javno nastopiti, marveč je vse s vole sestanke prireievala kot zaupne pri zaklenjenih vratih, stranka, ki ni nastala iz notranjega prepričanja, marveč zgolj zato, ker jo je n?.ie1 in plačni Stjepnn Radić, mož, o katerem je baš te dni ugotovil zagrebški »Obzor«, da si je vbil v glavo fiksno idejo, da mora za vsako ceno postati prezldent — jugoslovanske republike.
In da doseže ta svoj čili. v to bi mu naj služili kot lestev trdi Slovenci, katere hoče za svojo priorego pridobiti potom plačanih Prepeluhovih agentov.
Toda Iz te moke ne bo kniha! V Slovencih Je pregloboko vkoren?n'en dl-nastlčnl čut, previsoko ceni, spoštuje ?n ljub? slovensko ljudstvo svojega viteš-kega kralja, da bi hotelo tega svojega z vsemi dobrim? lastnostmi bogato obdarjenega, plememtega In slmnofrne^n vladarja, ki je v borbi za živllenle in smrt zastavil na boilšču kr? In život zn svoj narod In domovino, 7J»menj*»tl s prezid en tom takšmh patoloških kakovosti, kakor je Radić,
Stiplca. le-ta nam vladpl ne bo, v tem so enodiišn! —  z  interno gotovih plačanih agentov — vsi Slovenci! ★  + ★
— Kraljevska dvojica v Skopljti. Po poročilih iz Skoplja sta Nj. Vel. kralj in kraljica včeraj ob 14. prispela v Skop-Ije. Na kolodvoru so kraljevsko dvojico pričakovali armijski komandant general T e r z i ć. metropolit, veliki župan, predsednik občine ter drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Na kolodvoru je kraljevsko dvojico prisrčno pozdravila velika množica liudstva. Kralj se je na kolodvoru tudi dlje časa raz-govarjal s turškim poslancem Ken.in Zijo, ki je opustil politiko Ferad beg Drage. V avtomobilu je nato kralj napravil izlet do sela Bardovca, kjer je I. 1912. v turški vojni stanoval kot komandant I. armije. Kraljevska dvojica se je v Skopi ju nastanila v metropoli-tovi palači.
— Odlikovanje književnikov In novinarjev. Na kraljev rojstni dan 17. t. m. bo podpisan ukaz, s katerim se odlikujejo starejši in mlajši novinarji oziroma književniki.
— Napredovanje oficirjev. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra 17. t. m. bo podpisan veliki ukaz o napredovanju aktivnih in rezervnih oficirjev. — Aktivni in rezervni oficirji imajo pri tem podati raport.
— Božične počitnice na šolah. Ml-nister prosvete je odredil, da trajalo počitnice od 24. decembra 1924 do 6. januarja 1925.
— Taka je njihova skrb za slovensko ljudstvo! »Slovenec« je porabil priliko« da tudi povodom kritičnega staaja
naših stanovanjskih razmer hujska proti državi in njenim organom. V poroči1 u iz Beograda imenuje vladni ukrep o podaljšanju stanovanjskega zakona »provociranje tožba med hišnimi posestniki In najemniki«. Mi se v tem izredno kočljivem vprašanju ne zavzemamo ne za eno, ne za drugo stranko, pač pa priznamo, da je naravnost dolžnost vlade preprečiti velike socijalne perturbacije, ki bi lahko nastale v državi, če bi najemnikov nihče ne ščitil, ker so njihovi vitalni interesi neposredno prizadeti in ker zakonite odredbe ne ščitijo res socijalno ogroženih in zaščite potrebnih najemnikov. Toda vreči vse v en koš in provocirati konflikte med posestniki in najemniki, kakor dela »Slovenec« v svoji neizmerni skrbi za nižje in srednje sloje, pomeni skraino socitamo brezskrbnost in podivjanost. Tudi ta slučaj kaže, kaj Je v resnici klerikalna lajna o socijalni pravičnosti. Nižji in srednji sloji, zapormrtc si te hinavce, ki vas mamijo s frazami o zaščiti vaših Interesov, v resnici so pa vedno pripravljeni zasadit! vam nož v hrbet!
— Crr^Vn konferenca na NtfMfat. Trgovska in ohrtn^a zbornica v Ljub-linnl opozarjV v^e Interesente, da se vrši redn^ ca»",n,-''a Vom^r^n^a m Pake-ku v ponedelek dne 15. de^mbra L 1. ob 5. uri popoldne v zgradbi carinarnice.
— Medn^ro^na rs"»*t*w*1 •*«»t'rtr***v« r»e »»motnost? Irt tnditsMle v PtItti leta 1025. 2 ozlrom na mednarodno knHumo manifestacijo, ki bo traiala od anrila ^0 novembra meamt Ma je n*sa
Vr. \ia<*a s^n-la. da se tudi na*i drsava udeleži re va?ne rastave. 7aradi teca «e naproš^io vsi 7?TntPresirnoi rar-stavltairi. z^sebmkl. nrivatn0 in državne inst;t"Hie. da pfHavTki kr, po«t-»ni-
Štvu V Parlga, V*ri in v l*at«ri Votlin! nameravalo rastaviti. JVi^oročam. da
no mn*no<;tl noSM'Mo fi»«*i sl:ve 07?ronia fotografije Stvari, ki fib mSo?;lo r^**a-viti, Kr. po<-|-in"«sf^'o se «tav'*a vsnm ra-interesir^»":m v državi m v M*o.f*mi«Jv« na razp^'a^o za v«?e nn^^bn*" Informacij". — Kra'|r,v*W n^tan*1, v Parirn dr.
M. S n a l a I * o v l č. — Pariz, dne 27. novemb-a f°*f.
— ^o'frrUVp ve**1      V ?^!^*H*tr«Tn 1 ravn^tr'K+vii  so s* vr*fla  pod    ©reds«»d- j s+v«m m:«ls*r» s**~br*č"|*» pocveMvanl** za j koffkor mogoče hi*ro nonrnvM?»n?«»   vago- | nov. D^vne d^vnlee so prcrNo*«*« s pnpt avVI jm!£*ii   z*»*o «** r^«*r»«,in rnd*>Mnla n^nrf»v1|~'na d*»la privatnim detavni^m. — i n^dn^r^dno nrnm*»*Tio društvo vod» p°ga-J^nn   za  nvdbo  s^'nlh voz  V1. rw.r*da n?» brrovt-»W?h. — Nova nroca n?tr#*-V;»r-dlšte se otvori na d^n 1. |»'^*%rtW 10?g
— Iz dr***vn* <tSf*K» VnoV^lena s*a HvSI vf*H divxn? nnr-ivnflc v 1 j»ntftm Tosfp M«jten in Hv*l v»*p davčni saimndl v P'nlii b'an Stprnšek: Imrn^van j* za Rftilvmfa orl d*»včn"TTi "rr»dn v ^tonn b{v<l davčni noravi'rti v IdrIH lo<c|n D e v e t a k.
— 0-'»***»«i ve** « r»prpmr^»n.i fe od po?*e PlmsV* Too'W k pošti v La^ko poštnrlm LeonoMIna ^ofl.
— Iz e»rH«V« «»11*1» P-em*»'t^«ni so: Iz Peo^rpda na P^Vpk c^rln'V Pntil M i. hel^ič: Iz R^zr-»da v Trf»* c^rlifV MIha C o n In Iz HohlnKVe Bistrica k carinarnici v N<-»vt *^r»d carinik   »ovan M 1 Č I 6.
— 0<f*o*enl nabori Po mform^^fJ^h fz volneea mMs'rstva so leto^nll vnh'Vl nabori. Vf bi sr Im^ll vrniti v mes*v*n februarju !Q25. nd'ofenl do 1. pprlla 1°2S.
— y% trzovlin lo obrtno šof-ttv-* v venin Po poročrn \z B^o^rndi |e bila v trgovinskem mln:s^rstvn včerat d->TKa konferenca, kitrre so se Dd-'e'Pi minister trzo-vfne in industrije dr. iHuro Stumin. minister 7.9 Jnmc »n rudnike dr. Ore~or ž e r-J n v In Sef odde'kn treovlskeza ml-H«*rstva v LJubljani dvor. svet dr. M a r n. Obravnavna so se predvsem vpraSnnja prevedbe učiteljskoga os^boja na srednji tehnični šoli v LJubljani, v puškami v Kranju in na družita trtrnvsko • obrtnih šotah v Sloveniji. Trgovinski minister je privolil v to, da »e predTo7i frrtntetrskrmu svetu v odobrenje načrt uredb-, s katero se ima v smisla člena 2S4. uradniškega zrkona omogočiti prevedba učiMIstva v višje kategorije. Trgovinski minister Je tudi dovo'il da se državno učite! jstvo lahko uoorrblja na nedržavnih strokovnih šolah. Za obrtnonadaljevalne Šole v Sloveniji se mr»k> dovotiM izredni krediti
— Pritožbe o bohiHkl biar. m» se vedno mno*e. V tem o žiru nam piSeto: Človek, W Je zavarovan prt tem zavodu, ne sme zbolerl v nedeljo ali pa na državni praznik. Enostavno zapro vrata, pa le stvar rešena. AH hI ne kazalo, da pri tem uradu vpeljejo tudi dežurno sl*»žho? Saj tudi bolniška blagajna prt svojih račo-?rlh ne izloča nedelj in državnih praznikov prt kasiranju članarine? Ce gre pa oboleli član v bolnico na tak dan, ko je bolniška blagajna zaprta ga pa tudi brez »upornice« od tega urada ne sprejmejo. Kal je torej storiti človeka, če potrebuje zdravniško pomoč v nedeljo ali na narodni praznik? Dva slučaja sta pri tem mogoča: 1. Da sc uvede dežurna služba pri bolniški blagajni, 2. da se Izda paragraf, da ljudje, ki so čla-a* aotaMkik MaoK ae •»•)• v
tj ah to narodnih praznflrih zboletl! Zadnje bi ae menda dalo najlažje ■vesti! To pa seveda onim, ki plačujejo, ni všeč, kar je razvidno Iz pritožb.
— Stanovanjski zafteav V političnih In drugih krogih povzroča največjo senzacijo rešitev ministrskega sveta v zadevi podaljšanja stanovanjskega zakona do 1. maja 1925. Minister za socijalno politiko je prvotno nameraval predložiti ministrskemu sveta v odobren ie uredbo, ki bi jo naj tudi podpisal kralj. Ministrskemu sveta jc minister za soc, politiko predložil elaborat In nekatere predloge za prehodno dobo od 1. lannarja 1925. pa do trenotka, ko se v skupščini sprejme novi stanovanjski zakon. Pristojni faktotji so predložili različne predloge, vsa so se strinjali v tem, da je treba stanovanjski zakon podaljšati in ukreniti vse potrebno, da ne pride do kakega socijalneza kaosa. Po daljši debati je ministrski svet sprejel predlog, da se ne Izda kraljevska uredba, temveč da se objavi samo utemeljena rešitev ministrskega sveta, s katero se veljavnost stanovanjskega zakona podajanje do 1. maja 1925. Ministru za socijalno politiko je obenem naloženo, da izdela novi stanovanjski zakon, ki se ima kot nujen predložiti novoizvoljeni skuptčim.
— Prošnje'za znižano vožnjo na železnici za državna uradni*:e. Učiteljska tiskarna Je založila formularje tiskane proSnJe za znižano vožnjo v smisla novega pravlnika o voznih olajšavah. Prašni e so v smislu pravilnika posebne za aktivne uradnike, posebne za vpokolcnce m posebne za rodbinske člane ter vdove In s'rote drž. ond. nfkov. Aktivni uradniki Imalo zase In za rodbinske člane vlazati prnSnie pri gvnlih uradih, kjer so nameSčeni: vpokoj*»nci, vdove m s'rote pa potom de'ezacije financ
— Premi'e za stro'evođje sera,ev«fce Želernlšae <nrekc*le. Ministrstvo saobračaja je odobrilo kred't 9 mfifoinv *t**»»riev ra izplačilo doslej neon-Sretlh ©Term* od 1. Vt«a strojevodjem sarajevske železniške direkcije.
— Vookojen aroznft nam pl*e: Z veM-kfm vesellem sem čftal vest. da Je uradniška pragmaMka zagledata beli dan. ker živel sem v nadi, da bo tudi nam takozvanim tihim Junakom prinrsla zbollianj- m'zeme-ga gmotneza polofaja. Vese'o prič^lcovanje pa se je dne 2. decembra spremenilo v veliko razočaranje, ker ei skromna pokojnina dobila mesto novinka precejšen ©dteg-
Hal. Dne 2. decembra ps je bila dobrote državni kruhorezcev deležna tudi mola ženi, ker za zadni dr»n meseca ni d"bf*T dnevnice 5 Din, In tako bo v mesecu, ki bo <tel 31 dni, praznovala državni post. Ali res nI med zos»>rvdi. ki sode v mehkih fotellih ni-kogf>r. ki bi Imel smisel za te*ko ©rožniSko slufbo, da bi dvignil svoj glas za te trpine? AM Ima res orožnik snmo d Ižnost. da v do'gih s'ufb^nlh le*ih ščiti življenle in imetie svojih sodržavljanov in Jim danile mladost in zdravje zato, da sme na str*r* leta — stradati? Orspodie za sorijalno skrbstvo. zdrt*ml*e se ob bo^ixnl dv*n*»*H url In n^J V?m uć*rl na uho poleg kMea: M|r liitd-»ri na z^mMt tudi k''*c: vpokojenim orožnikom zasluženo pomoč!
— Pofre*. 7. B'eda n^m Javlja prof. dr. Befar, d^» Je včeraj ob 4 .m f-flo na Bt-du ob-čuMtl MHaa potres. Orrnjl^če je bilo oddaljeno frakih 60 km. Registracija Je bila Izredno m^^na.
— Točen seznam   vseh   razonor no
vseh postajah v drfavi Je nVazalo generalko že»ezr»|?ko ravnateljstvo. Ta popis *e je !z-vr^il določenega dne fn ta*o Ima sedaj rav-nateTistvo v rokah natančno Število rabljl-vih In nerabljlvlh vaeonov.
— Rezervnim ©fc'rtem. Llhiblj. pododbor ndruZ «poroča. da bo v kratkem rešeno vprašan le spre lema v armado tist'h re-zervn:h časfnikov. ki dosedaj se r*an »ili spre;eti. Glavna krivda za to pada na okrožne komande, ki n'maio dovolj osohja. da bi pravočasno res'la prošnje. Takisto se vkratkem ugodno rtsi vpra^anie amfatrm Ja opreme. Podonnnr namerava pri-«"iir1 tudi več strokovnih nreoavanj. Zc te Jn* So predaval v OPcirs^em domti v v>»a*'i»ci voH'ode M Kiča nače!":k ita^a Drav«ke d|-viz;ie g. polkovnik Ner?e''knvi^ o organizaciji nase vojske. Kdaj se bo vršilo to predavanje, se naknadno razglasi. Na to predavan ie že danes opoT^rtamo.
— Baron Cnhrmeck? nmrL V Altaussee je v visoki starosti °1 let umrl Ivan Ha »tki Chlumeckv, bivS predsednik avstrijskega parlamenta in dolgoletni član avstrijske gosposke zbornice. Baron Chlumeckv Je svoje dn» igral vel'ko vlogo v avstrtskl politiki. Rojen je bil 1. 1834 v Zadru. Živel pa ie večinoma na svojih posestvih na Mo-ravskem. V moravskem deželnem zboru jc bil nad 4© let poslanec In *icer od L 18f*5— 19©6 Bil je vodtelj takozvanega astavover-nega veleposesfva. Kakor že njeeovo Ime kaže. ie b*l češkega pokolema. kljub tema pa je Ml vel!k nasprotnik Cehov in Slovanov vohče Vsa niegova politika je bila usmerjena na to, da bi preprečil odločilen Vpltv slovenskih narodov na državne posle v Avstrtfl. Ko je bila v Avstriji sprejeta vo-JIHna referma, sloneča na splošni in enaki volilni pravici je Chlumeckv končal svojo karijero v parlamenta in postal član gosposke zbornice. To je nadaljeval svojo proti-slovansko pol'tiko. dokler ni prevrat definitivno prekrižal vse njegove račune. Po prevratu se je umaknil v privatno življenje In se je pojavfl v javnosti samo se enkrat, ko je Izdat svojo znano brošuro *Moj političen testament«. 2 baronom Chlnmeckvm Je legel v grob eden Izmed tistih avstrijskih državnikov, ki so se zagrizli v fiksno idejo, da je samo v nemstvu spas Avstrije In bili baš radi te svoje ideje grobokopl habsburške monarhije.
— Cee* kožabovlno so sledeče: kune zlatice do 1400 Din. kana belica do 1000. lisica do 380, jazbec do 150. dihur do 150. podlasica do 50, veverica letna do 18, zajec zimski do 18, zajec letni do 7, srna do 50 dinarjev. Te cene so se klačevale na nemškem tržišča v Lipskem Cene se razumejo za srednje dobro kožuhovtno, prav dobra kožuhovina ima vKjo ceno. Za nase kraje se vr« letošnji sejem kožuhovine v
21. jaaaar* 1088. na dao Sv. Neže v
prostorih ljubljanske borze na Kongresnem trgu v Ljubljani. Lovcem svetujemo, da se sejma udeležijo in da čakajo s prodajo svoje kožuhovine do sejma. Cene, ki se bodo plačevale na svetovnem tržišču za kožuho-vino objavimo Se enkrat pred ljubljanskim sejmom * Lovska zadruga?. 629 .i
— Gradba novih mostov. Ministrstvo gradjevina jc razpisalo I5ci:acijo in odobri'o kredite za gradbo novih mostov in sicer kredit 130.000 dinarjev za most preko Une v Bosanski Krupi in 150.000 dinarjev za gradbo mostu na pot! Prilep-Kičevo.
— Iz Rusije so se vrnili z velikim fran coskim parnikom »Porthos«. ki je prispel te dni v Split, štirje juKoslovenski državljani, dva sta :z Like, eden iz Dubrovn-ka in eden iz Srbije, ki so bili v ruskem vjetriStvu doslej. Preživeli so vse fzpremembe v rx»ki državi Jn še le pred kratkim se jim Je do-srečilo, da so mogli odpotovatf domov. Z omenjenim parnHcom je prispelo tudi 350 Rusov, ki so Živeli v Šanzaju kot ruska kolonija.
-• Izplačilo kllometraie Železničarjem.
Ministrski svet je na snrčni seji odobr!1 prometnemu ministru kredit 9 \n pol miTiJona dinarjev za izplačilo premij in kilometraže železničarjem. Za te izdatke nI bilo v proračunu dovolj preskrbljeno in mora vlada naknadno rf-hiM odohrenie finančnega odbora.
— Ča*a Radenske vode izpita prrd jedjo, povzroča dober teki 67/n
— Živčno bolnim In duševno potrtloi preskrbi Izredno mita zrenč«ca »Franz-Jo*ef« dobro prebavo, čisto glavo In mirno snanle. 3623
Nepreknsl i i vi
le
EKCELLH
= flualnl sfroH =
Ofcjlel re* mi fin   pred n«
J. BOREC. L'nbllana, ^ *n
Ne4ose*niv ko(>s(>ulcciil J matpri-zlu, _ Izredno - ni'ke cene.
(z Ljubljane.
— Jožo slo vensko novinarsko udruženje sekcija Ljubljana, ima v nedeljo 14. tm. ob IOl dopoldne izredni občni zbor v re-stavraciii »Pri t :ku«. Rimska cesta. Na dnevnem redu sa važne stanovske zadeve, zato Je udeležba nujna.
— Z ljudske univerze. Kot Icontr.fktual-na asistenta Ijub'Jrnske univerze sta sprejeta Rngelbert Hrlbernlk in Leon D e -tel a v smislu člena 31. uradniškega znko-na. Ministrski svet Je odobril zadevni predlog prosvetnega nrnlstra.
— Občni zbor društva dK^zrio« bo v ponedeljek dne Z), decembra 1924 ob is. v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo ravnate ja. tajnika in blagajnika. 2. Poročilo revizorja in odobritev računov. 3. Določitev članarine za leto 1025. 4. Volitev članov ravnateljstva. 5. Volitev dveh revizorjev. 6. Sklepanje o morebitnih samostojnih predlogih. 7. Slučajnosti. — Računski zaključek društva »Kazino« za upravno leto 1°23 24 Je v smislu § 11. točke c) društvenih pravi1 r^zpolo^en na vpogled članom pri društvenem oskrbniku g. Zupanu od vštetega 20. do 28. decembra 1924. — Ravnateljstvo.
— Marmnetno gledaoče CeSkosiov. Ohce v Narodnem domu v Ljubljani igra v nedeljo 14. tm. »Marbne?«. Začetek točno ob 16. uri. Vstopnina dobrovoljna. V kri*je velikih režiisk;h stroškov, prosi se za Izdatno podporo. 619/n
— Napredna ©Taška organi radia •Preporod« se najlepše zahvaljuje ind. lesni družbi »Dravi«, ki je darovala društvu dva lepa stola. Odbor S J. S. U. »Preporoda*.
— Veliko okrožno Invalidsko zborova-n*e sklicuje za nedeljo 14. tm. točno ob 9. dopoldne v  prostorih  restavracije »Zlato-
! rog* Qosnosk3 ul'ca v Ljubljani, odbor za I razplet politične situacije slovenskih invalidov v UoNtafH s sledečim dnevnim redom: I l Da presedamo svoie vrste 'n konstatira-j mo 6 letno dcisrvo sramote. 2. Ali je potrebno in če gredo vse slovenske vojne žrtve z odločno ter «a»nnstoiTm hesedo v oar-j lament. Vabilo se tudi invalidi in upokojenci vseh ostalih nanog. Dolžnost vsake vojne žrtve, neglede na njeno prepričanje je, da se zanesljivo teza zborovanja udeleži. Ljubljana, 11 dec. 1924. Zdravo. Podmenik 1. r. predsednik. 6ZzVn j        —   lOnemar^zrancno   predavan'© ge» dr. S'mečeve s fl'mom: »Kako al ohranimo zdrav'e« se vr*i v torek T 6. tm. ob 8. zvečer v Mestnem domu. Vstop prost vsakomur. Prispevki za kritie troSkov dobrodošli. Splošno žensko društvo.
— Oospotfnlskl koledar Jngosloven-ske Matice za leto 1925 je Izšel in se dobiva pri podružnicah za člane a Dfn 12 v knjigarnah za nečlane Din Ift. Ljubbanskt člani ga doH»o v pisarni Jugoslovenske Matice Pred Škofijo 211. 621/n
— Izenačenja Julijskega (o rt o do k sne-ga) koledarja z Oregorjansklm odgođeno. Tak© so poročali te dni naši listi. To je predvidela tvrdka Bonač in je dal3 v svojem znanem tedenskem »Beležnem koledarju« za leto 1925 natisniti tudi srbski koledar. To pa predvsem iz razloga, ker obstojajo že mnogostranski živahni stiki med nami Slovenci in Beogradom in je zlasti v interesa pridobirvenih krogov, da vedo za pravoslavne praznike. Tudi koledar za leto 1925 se raprezentira v zelo lični obliki sto praktično novostjo, da nudi na zadnji strani pregled za celo let©. Koledar stane 20 Din in se dobi v vseh boljš'h papirnih trgovinah Slovenije. Preprodajalci ga lahko naročajo pri tvrdkl !. Bonač sin, Ljubljena, Čopova ulica 16. 627/n
— člant »Jadranske Straža« Jn priiateli društva se uljudno opozarjajo na »drn-Žabno-zabavnf večer«, ki se vrS! v soboto, dne 13. tm. ob 10. v veliki unionski dvorani. Namen večera Je v prvi vrsti, združiti zopet enkrat svoje člane Jn prijatelje v neprisiljeni domači zabavi ter jim dati priliko, da se med seboj spoznajo. Ker Je to ob enem nekak »predvečer« k velikemu Jaki se ima vršiti lfc jam.
prfh. leta. vab!mo s tem vse patrijotskl čuteče občinstvo, da se udeleži večera v čira največjem številu. Član*! Vaša dolžnost je, da posečate društvene prireditve, zato naj niti eden ne izostane! 614/a
— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je dne 11. decembra 192-1 priredilo spominski sestanek v čast trem odličnim rdravnikorr, kaiere je letošnje leto pograbila amrt iz naše srede. Letos sta umrla častna člana Slov. zdravniškega druSlva dr. Ivan Kosirnfk v Zagrebu in dr. Jaro-s!av Hlava v Pragi. Dne 25. oktobra t t je smrt pobrala dr. Jovana Danica iz Beograda. Dr Ivan Kosirnik Je bil rodom Iz Štajerske, deloval pa je kot primarij kirurškega in pozneje intemesa oddelka v Zagrebu ter si je pridobil nevenljivih zaslug za procvit medicine in ljudskega zdravstva. V osebi Jaroslava Hlave nso izgubili samo Cehi odličnega svojega kulturnega delavca-znanstvenika in izredno dobreca človeka, ampak ž njim je Izgubilo celo Slovenstvo rno'a Širokega s'ovanskega obzorja. Hlava Je bil posebno velik prijatelj Jugoslovanov in našega dijaštva, ki je študiralo v Pragi. — Dr. Jovan Danić pomenja v zgodovini srbskega naroda posebno priljubljeno in obče spoštovano osebnost. Bil je upravnik Duševne bolnice v Beogradu, večkratni predsednik Srbskega iekarskega društva in Glavnega sanitetnega saveza. Nazadnje je bil predsednik beograjske lekarske komore. — Spominski govor, poln pietete do pokojnika. Je imel v čast proiesorja Jaroslava Hlave ni'%«:ov učenec dr. Jo<ip Bcn^arL
— Mesto stenotlpfstlnTe razpisuje Izvršni odbor v Ljubljani za svojo pisarno. — Služba bo izprazniena z Novim letom 1925. Reflektira se v prvi vrsti na vojne sirote ali vdove, ako pa takih ni pa na druge prvovrstne moč1. Prošnje je vladati sama pismenim potom do 24. decembra ti. na naslov Izvršneza odbora Udruženja vojnih Invalidov v Ljubljani, št. Peterska vojašnica. Prosilke morajo biti perfektno vešče stenografije in strojeosja. Ponudbe naj obsegajo tudi pogoj plače. b22 n
— Razni vlomi in tatvine. Na Vodnikovem trgu je bilo vlomljeno v barako bra* njevke Marije Kovačić. Tatovi so odneslt c* 40 Din slaščic. — Istega dne, t. J. 10. t m, jc bilo vlomljeno rudi v zaboj branievke Marite Trokan in je bilo ukrid-nth 30 ven« cev fig v vrednosti 200 Din. — S podstrešja hise st. 27 v Bohoričevi uljci je bila Mariji
Pavlic ukradena moška srajcs, vredna 50 dinarjev. —  Iz stanovanja   Ane  Fflhian na
Krekovem trjju Žt. 7 je bilo sl"žkinii Ani Kokalj iz kovčka ukradenih 2500 Din. — Solistu opernega gledališča. Antonu Sublju. je bili iz garderobe ukradena črns usniata
listnic« z 202 Din gotovine in raznimi listV
nami.
— Prebrisan atepar. Pred dnevi je prišel k branjevki Frančiški Prepeluh na Starem trg i neki približno 24lotni neznanec rn tam kupil moško srajco za 75 Din. Srajco jc pla« čal s starim avstrijskim 1000 kronskim ban* kovcem, iz katerega mu jc prodajal V a v na« gtiei irnla-'a'a se 925 Din. misleč, da Jt je dal 1000 Din bankovec. Sleparja zasleduje policija.
— NeareBa na Mettnem trgu. Dne 12.
! t. m. okoli !6. je strojni monter Fran Man* del j na Mestnem trgu poplavljal plinovo svetiljko. Ko jc snel s svetilke mre/ico, je i nenadoma udaril plin vanj in Maridelj, ki ! se je onesvestil, je padel z dva metra visoke lestve na tla. Težko poškodovanepe »o pre* peljali v bolnico.
—- Surov trgo\*ec. Včeraj rjutraj Je ta Sv. Jakoba trgu udaril trgovec Jakob Yo!« kar iz Vojs4ce pri Kamniku brc?: vsakega poi'oda sodarskrga vajenca Andreja Knifi* ca z bićem po glavi in ga težko poškodovat, roti surovemu trgovcu je bila vložena ovade ba. —
^— oGostrtna prt Fafmoštru* priporoča šnerfoliteto *sladki Mosler« iz KraJčine Ormož in dolenjsko izborno Portugalko. 62^h
— Kavarna gostilna Central pri Zmajevem mostu toči pristni cviček I Din 12. riz-ling 1 Din 13, jerrzalemec 1 D:n 16. m prvovrstno črnino 1 Dfn 12. Vinotoč čez uMco naravnost iz soda. Za obilen obisk se priporoča Štefan Mikolič. 569/n
— Pozor! Vsled opustitve trgovine razprodajam vsakovrstno srebnvino. zlatnino kakor: ure. zapestnice, uhane, prstane, ure budilke itd. Posebno priporočam jedimo etodie v kasetah (besreck) kakor tudi lepa darila za ženine in neveste po znatno znižanih cenah. Zahtevajte ponudbe! Oglejte s! Možno! — Jos. Šelovin-Cuden, Ljubljana, Mestni trg št. 13. 618/u
— Tragedija ruskeaa kneza. V četrtek j zvečer se ie v Ljubljani ustrelil ruski čast-' nik knez Ahmed Drača bej Iz Atana v Za-! kavknzijt. Težko ranjenega so prepeljali v
ljubljansko bolnico, kjer Je včeraj podlegel poškodbam. Motiv samomora ni znan.
— Podjeten gost. Snoči ie sedel v kavarni »Slon« brezposelni natakar Karo! Za-laznik. Možu, ki nI Imel v žepu prebite pare, so se delale pajčevine po želodcu in tožilo se mu je po dobri večerji. Zato Je napravil kratek proces. Na eni izmed miz Je bi'a večerja, določena za nekega gosta. »Korl« se je s s1astjo lotil okusne pečenke in ko so ga opozorili, da večerja ni namenjena njemu, je začel razgrajati in kričal je, »da šmrkovci ne bodo učili njega, starega natakarja«. Mož ga je imel precej pod kapo. Red je napravil došli stražnik, ki Je podjetnega Zalaznika spravil* na varna
— Radi beračenja Je bil v Selen burjo vi and prijet de'avec Josip Mlakar, rodom Iz Cerkne pri Idriji. — Na Starem trgu Je v pftanem stanju nad'ej&oval pasante brezposelni delavec Ivan Pavšič. Oba sta bila Izročena sodišču.
— policijske ovrdbe. Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvina 3, poSkodbe tuje lastnine I, nesreče I. prestopka cestnopolicijskega reda 13, preko-
| račenja policijske ure 1.
I — Aretacije. Radi poneverbe t, prepovedanega povratka t, nedostojnega vedenja 1 m *1 t ^»"K".
— TVRDKA J. MAC*!K. Aleksandrova eesta 12 omdala v«a obfačTa aa gospode hi otroke do božičnih praznikov po znatno
• saiiaali ctaak. 4*01
Stev 285
»SI O VENSKI  NAROD«  dne M. decembra 1924.
Stran S
Aventin proti Viminalu.
V palači na Viminalskcm griču, kjer Je sedež ministrstva notranjih stvari, se je takrat, ko je ministrski predsednik Mussolini še sam vodil to ministrstvo, zvarilo — ne da bi on vedel za to — vst ono, kar danes z nepobitnim uspehom izrablja proti njemu in njegovi stranki opozicija, ki je po umoru poslanca Mat-teottija zapustila zbornico, odšla, kakor pravijo, na Aventin.
V parlamentu, vsaj v poslanski goornici, ni več življenja. Razprave se vrše, ali mrtvilo, ki je zavladalo vsled odsotnosti opozicije, je Čim dalje muč-nejše, in sami poslanci večine se izogibajo zbornice, kadar in kolikor le morejo. Zunanji svet pa skoraj niti ne opaža več, da poslanska zbornica zboruje. V senatu je nekoliko živahnejše, kar se je pokazalo zlasti ob splošni in po drobni razpravi proračuna ministrstva notranjih stvari, tekom katere so razni zastopniki opozicije z naravnost nepričakovano vehemenco udrihali po vladi in po njenem predsedniku in njegovi notranji politiki. Minister notranjih del, Federzoni, vobče ni prihajal v poštev. Glavni in takorekoč edini cilj strel, ki so udarjale iz palače Madala, je bil v resnici le Mussolini kot načelnik vlade in vodja fašizma, in možje kakor Lu-signoli, Albertini, general Giardino, general Zupelli, general Tassoni, ki so z neusmiljeno brezobzirnostjo razkrivali grehote fašistovske notranje politike, se smejo ponašati, da je nj nove obtožbe fašistovske vladavine odobravalo vse, kar ne nosi v žepu fašistovske izkaznice, Položaj v senatu se je silno izpre-menll od poletnega zasedanja sem, in četudi je Mussolini ob zaključku podrobne razprave o proračunu ministrstva notranjih del dobil od senata zaupnico 190 glasov proti 70, pomenja vendar to razmerje glasov, da se je skoraj tretjina »očetov domovine« odtegnila glasovanju in da taka zaupnica pomenja skorajda nezaupnico. Vpiv mirno na Aven-tinu čakajoče in opazujoče zbornične opozicije se pač očividno razširja tudi že na senat, k Čemer pa seveda tudi znatno prispevajo dogodki zadnjih dni: tri dni prej, ob zaključku splošne razprave o proračunu ministrstva notra-
| njih stvari je glasovalo za zatrpmco vladi še 206 senatorjev proti 54!
So pa tudi dogodki, ki bi drugje že
vsak sam zase izpodbil noge naj trdneje stoječi vladi. V Italiji pa je seveda stvar drugačna, in Mussolini je imel doslej za vse take sunke vedno isto kretnjo, vedno isti izraz: »me ne fregoc, »mi ni mar!«
In teh dogodkov, ki imajo svoj prvi izvor vsi v Vilinalski palači, kakor vse kaže, še ne bo konec. Opozicija na Aventinu sicer miruje in mirno opazuje, ali so nekje nevidne sile, ki delujejo nepretrgoma in spravljajo na dan vedno več one strahovite gnilobe, ki razjeda fašizem od glave nizdol do nog. Fašizem se brani na vse kriplje, toda sredstva, ki jih uporablja, so večinoma le eš podlaga za nove obtožbe. Spominjate se, da je umoru poslanca Matteotti-ja kmalu s?edil umor fa?istovskega poslanca Casallnja, ki ga je fašizem skušal izrabljati kot protiutež proti Matte-ottijevemu umoru. Danes sc že precej jasno namiguje, da je bil umor poslait* ca Casallnija zasnovan v krogih, ki so .Jili zelo blizu umorjena in da j? pričakovati v kratkem tozadevnih razkritji Revo!verski atentat, ki je bi! prošlo nedeljo izvršen na kremonskega prs^an-ca Farinaccija. in ga je fašistovski tisk proglasil za Čin protifašistovskih elementov, pa se je razblinil v n:č: otroci so metali kamenje, ki le zadelo Farinac-cijev avtomobil, in so ljudje, ki men;jo, da je biV> tudi to — naročeno. S takimi sredstvi se pač ne da zbrisati vt:sk razkritij, ki prihajajo z nasprotne strani!
Človek, ki nepristranski opazuje ta boj med fašizmom in njegovimi nasprotniki, dobiva vtisk, ki ga nudi lov na nevarno divjo zver. Lovci jo ro'ag^ma obkrožuiejo, krog se vedno bolj zožuje, in ko hoče zver tu ali tam pretrgati obroč, pa poči strel. Končno se vsuje svinčena toča nanjo z vseh strani, in je — konec.
Pravijo, da ni več da^č čas. ko se boj med Aventinom in VlnVnaJom na enak način konča s koncem sedanjih gospodarjev v Viminalu.
Pravni vestnik.
Dr. J. B.:
Reorganizacija italijanske vojske po načrtu gener. tfi Giorgia.
V Rima, 9. decembra.
stalno In v določenih dobah leta formirajo oreaničnl bataljoni. Terftonialni del tvori depo. ATpinskl centri Štejejo v celoti 2S bataljonskih kadrov. Stanje pehotuesca častni-štva je določeno na 7597. med njimi 69 generalov.
Konjica ima svoje nadzorništvo konjice, 3 konjiška brigadna poveljnlštva. 12 konjiških polkov (vsak ima dve skupin? eskadro-nov), 3 eksadrone konjušnikov (palafrenferi) Vsf polki se nahaiajo vedno v polnem efektivnem stanju. Po'esr te*a so Se St'rje posebni centri za LacM. SicPijo in Sard'nMo. Ca-štniStvo S'eje 585. med njimi 4 generale.
Topništvo Ima svoje nadzorništvo. 10. zbornih topniških poveljništev, lf> povel}-ništev lahkega topmštva, 1 poveljnIStvo za Sardinijo. 26 poljskih topniških središč 10 srediSč tovornega topništva, 10 sredic tcžkeea poljskega topništva. 3 središča gorskega topništva. tO srediSč težkega topništva, 11 središč protiletalskega topništva, eno Solo za protiletalsko topništvo, eno mešano središče za Sardinijo, 10 topniških ravnateljstev.
Doslej je bilo topništvo razdeljeno na 27 poljskih polkov, 10 polkov težkega poljskega topništva in 10 protiL*taTskIh polkov. Izprememba je to^ej zelo dalekosežna. Konjiški topniški polk se je odpravil. Uredba središč le enaka kakor pri pehoti. Znatno se pomnožuje število častniStva. Dočim ie bilo doslej samo 10 generalov, poveljnik^ i zbornega topništva, jih bo po novi uredbi 24 in sicer en general nadzornik, dva generala dodeljena nadzomištvu, 10 poveljnikov zbornega topništva in en poveljnik skupinske šole. število častnikov bo 4066.
2en1jske čete imajo svoje nadzorništvo, svoje stavbno ravnateljstvo, 10 zbornih že-nijskih poveljništev, 10 zbornih ženlisklh središč, eno srediSče za ta Kunske mostičar-je (pontlerl lagunari), eno železničarsko srediSče, 10 ženijskih ravnateljstev, en vo-Jaškl zavod za radiotelegraftc In elektrotehniko, eno radiotelezrafsko In elektrotehnično delavnico, eno stavbinsko delavnico. Radio telegrafski polk se odpravlja. Namesto nje*a se ustanavljalo ženijska tn-strukcijška središča za Izvežbo v posamnlh strokah. Število častnike v znaša 1038, med njimi 13 eenetalov.
Stroka oboroženih voz ima svoje for-rracrjsko srediSče (poveTjništvo depoja in instrukcijske sknnine) In kadre (edinlce oboroženih vr>r). CastniŠtvo je prideljeno od razn'b strok.
Načrt predvideva posebno pospeševanje k e m i j s k e službe, ki obsega eno vojaško kemijsko središče, ki Ima svoje ravnateljstvo In kemijsko skupino.
Avtomob'lskl zbor Ima \n zbornih ov-tomobTNklh srediSč. eno Šolo te eno delavnica Vojaških okrožij je 105.
Vo'aške šole se: vnlaškl kolegiji, naborne šole za častnike stalne aktivne službe, neabornc šole ta rezervne častnike m podčastnike (pri določenih zborih), osrednje šole vršijo vojaški kulturni zavodi, šola za telestno vzgoja
Umetne razglednice
mm atnltaiail Miti (ICO kosov od dina i je v ?0»— naprej) nudi
NaČrf za reorganizacijo vojske, kf ga je sestavil sedanji - vojni minister, general Dl Giorgio, je bil, kakor sem že poročal, svoj-Čas predložen v pretres vrhovnemu vojaškemu svetu, ki pa ga je odklonit. Ministrski svet je vkijub tej odklonitvi odobril načrt m sklenil, da ga vlada predloži parlamentu To se je že tudi zgodilo In načrt bo brez dvoma sprejet, dasiravno mu je odločno nasproten gotovo najpristojnejši Činitelj, vrhovni vojaški svet.
Po tem načrtu se vsa stalna vojska (evropska) delu kakor doslej, na 10 teritorlial. armadnih zborov fn 13 divizij. V obmejnih pasovih obstoje odsečna (comando di set-tore) in obmejna pasovna poveljništva (co- | mando di zona di frontiera). ki so podrejena poveljnlštvom velikih teritorijaln.h edinic. Pehota, konjica, topništvo, ženijske čete, oborožena vozila in pomožna služba imajo svoja središča (centro). Pri teh središčih obstoje poveljništva in kadri organskih edinic. Nekatere teh edinic so stalno v efektivnem stanju, druge pa samo v določenih dobah leta. Stanje pehotnih, topniških In ženijskih edinic določa državni proračun po zaslišanju mnenja ministrskega sveta.
Generalski čini so: maršal Italije (ma-resciallo d'ltalia), general vojske (generale d Esercito). armadn? general (gen. d'Arma-ta), zborni general (gen. di Corpo d'Arma-ta), divizijski generai (gen. dl Divls'one). brigadni general (gen. di Brigata). Prva dva čina se podeljujeta Izključno za delovanje v vojni. Armadni generali so v mirnem času štirje.
Število generalov je določeno takole: maršala Italije 2, generalov vojske :n a*-madnlh generalov 6, zbornih generalov 17, divizijski m brigadni generali 104. Uvedeni so zopet nadzorniki pehote, topništva, ženijskih čet, alpinskih čet, konjenice m ber»a-Ijerjev. Nadzorništvo pehote je ad personam poverjeno vojvodi d'Aosia.
število častnfštva generalrega štaba je določeno takole: 28 polkovnikov. 66 podpolkovnikov. 129 majorjev, 145 kapitanov; prideljenih je generalnemu štabu še 239 častnikov v čina podpolkovnika, majorja in kapitana.
Načrt določa tudi nstanovo vrehovnega vojaškega sveta (Consiglio deli' Esercito), čigar sestava in naloge pa se določajo pozneje.
OrožnIŠtvo (R. R. carabinieri) ima svoje vrhovno poveljništvo, skuolnska poveljništva (comando gruppo). šole za piiomce, 2 legtff pitomčev. 21 teritorijalnih legij, šoio za častniške in Solo za podčastnike pitom-ce in 2 eskadrone kraljevih orožnikov (garda). Orožništvo šteje 1412 častnikov, med njim! 6 generalov.
"~ Pehota ima svoje nadzorništvo pehote (Ispettorato dl tanterla). nadzorništvo gorskih čet (alplncev in gorskega topništva), nadzorništvo bersalierjev, eno poveljništvo grenadlrske brigade (brigata eranatlerl), 51 poveljništev linijskih pehotnih brigad, 3 povelmiStva alpinsk'h skupin, 2 grenadirskl središči (centro), 102 središči linPske pehote, 12 bersalierskih središč In 9 alpinskih. Vsako središče ima svoj mobilni in teritorijalni del. Mobilni del obsega polkovno poveljništvo. kateremu so v mirnem času podrejena vsa središča, hi različno Število bataljonskih kadrov. Potom teb kadrov ta
Kaj je zakon
Gospod urednik! Cltam v »Slovenskem Narodu« dve razpravi, ki se tičejo zelo zanimivega vprašanja sodnikove kompetence in delokroga. V eni razpravi zagovarja Lniv. prof. dr. Tasic* skupno s prof. dr. Dolencem mnenje, da ie sodnik po naši ustavi in tudi sicer upravičen sodi.: o ustavnost! poedirrfh, od poedinih skupščin Jn vlad Izdanih novih zakonov. Drugo mnenje zastopa univ. prof. dr. Sknmovič, ki zanika to sodnijsko pravico. Pri tem se dr. Skumovič opira na podrobno analizo Vidovdanske ustave, ki govori o sodniški kompetenci.
Debata sama me zanima, ker se dotika vprašanja, za katero sem se že na univerzi prav globoko zanimal, m ker iz vprašanja s'edl tisočletna pravda o bistvu pravice. Povdarim takoj: Meni se vidi stališče prof. Skumovča absolutno pravilno! Ne soglašam morebiti z njegovim patrljotičnim okraskom, ki ga podaja na koncu svoje razprave ki je pravno nepotreben, dasi poliiično upravičen. Drli pa njegova interpretacija Vidovdanske ustave glede sodniške kompetence in delokroga? Naj ml bo dovoljeno podkrepiti torej to njegovo mnenje načelno še z rekeza stališča, ki se bliža pravni filozofiji. Spor nastaja po mojem mnenju radi tega ker so filozofične meclenosti zajele dober del modernih pravoslovcev. Samo taki meg'eni Mozofični teoriH se imamo zahvaliti, da se tu In tam pojavlja mnenje, da je sodnik kompetenten soditi recimo o ustavnosti zakonov.
Sodniška funkcija je sila enostavna. Sodnik ne sodi o pravici, ki je samo popu laren izraz za zakone, ki torej omogoča kolektivno poimenovanje državnih In drugih vel'avnHi zakonov. Trdim celo, da ne eksi-stira pravna norma, to sc pravi člen kakeca nagega zakona, v katerem bi nastopala besedica »prav'ca« kot Integralen pojem! — Pravica sploh ni praven poiem s stališča strore pravne analize In pravne pozitivnosti. Nimamo niti eneera pravnega področja, ki bi tako korektno govorilo o pravici, kakor recimo o lastnm-i. Ko sodnik sodi odnosno presoja poedlne pravne slučaje Iz živbenfa m družbe sondira pravni slučaj, ga ana'izira In pravno preparira. Potem poišče tisto sploSno plavilo v pozitivnem zakonu, po katerem razsodi, da Ima ta ali druea stranka »prav«. Imeti »prav* se pa pravi, da je niegov pravni slučaj, da je njegovo pravno staVSče konkretn4 slučaj sptosneea pravf'a. zabeleženega v zakonih. Tu je sporedno govoriti o pozitivnih aH samo o zakonih, ker vsak šolnik ve konkretno, ka) je zakon fn ve povečirri. kam seči. če zakona ne zna na pamet TaVorvano f»oIen*e nI nič dmeega kaVnr splošna fo«'č>a na'ora po'sVa'l k razčiščenega pravn«"«*rn «»anu splošno pravdo v norltlvrtem zakona. Ali so ta pravMa v por'tlvnni zaVonlh dobra an slaba, an «4i v sVarfn z dmejlml zakoni, a'1 ndg">varta*o selošnema p^a vnema čn?a. to ie nogfavfe rase, ki ga tanko re*n'e sodntk, kakor vsak rtmi državl'an In študent prava doma na zapećka, k| pa ne spada v sodno
sodnika?
• Prof Tasič nas obveSča, da ie naša reprodukciia njegovega mnenja nepopolna. Ponija nam radi teea kratVe načelno napisane opa/Ve o svoiem stališču, ki jih obia-vlmo v ponedeliek. Gornta Izvabila ohranijo kljub temu svojo veliavo. In sicer na- j pram gor determiniranem stališču! Op. ured. 1
dvorano! S tega pozitivnega in tehničnega stališča je jasno, da sodnik ne sodi (beseda soditi nas tu zelo vara) pravico, nego da razsojajo sklednosr poedineca pravnega slučaja s splošnim zakonskim pravilom. Ta skladnost, odnosno ta operacija, kt razčlšča In secira zamotane pravne slnčVe konkretnega življenja In gospodarstva in potem te slučaje primerja z zakonskimi pravili bi ki na podlagi teh zakonskih previ* cđre'a sankcije civilnopravnega aH pa kazenskega Tr^ča'a, ta operacl.a le Interesantna doveli, da lahko zan'ma sodtUha mno-go več. kakor pa tisto san'arenje o tr-ra^caV-, ki so po!-nrt brez vsebine   K več-erru da oo!m.?rra-
jemo vse konkretne pozitivne zakone, brez ozira na svoja mora'na stališča d » nlih, — pravico! 8 te?a točro opredcllenc-j h» praktično edlnopravtlncga stan5ča o delovanja sodnikovem, o n'egovem sodniškem sklepanja In sodbenem akta (sođn** Izvrtala samo trmstvene, foir*Čne akte. ne pa moralne presoje!) *e povsem loir^črto. da sodnik ne sme sodit! o ustavnosti zakonov. Ce bi se to pravilo sploSno nveTi3vlIo, tedaj bf morali sploh pozitivni zakoni mfpa^tl !n bi se moralo uvesti povsem Individualistično, torej nekolektlvno. .neenotno, anarhistično sojanje! Da acF to onemogoči. Imamo ravno pozitivne zakone In Imenn'efo sodn'ka za gori okačeno ftfnkci'o lo«r'čne<ra podre*an'a In —<1|IjTilTa ter ra*Č**Čevar»*3 poefUn'h pravnih sfnčalev ž'vljcn!a In gospodarstva s pozitivnimi zakoni.
No živlienje je včasih Ljd<*"*ašini m zato se lahko dog«^i. da temu ali on.? nj sodniku zmanika solidno stalile 'n .'a ^e pri kakem konkretnem slnlaiu po!a\i 'Ivom, kai je treba smatrati kot pozitiven zak.m, Vendar se tu moramo popravTtl: Pn'avl se lahko dvom. aH kaka nnva Ts^na. Irm.n«' t-na raVon. i*s*rera *^s^avn*m r*o1^čba-n o zakonskih Ps*b»ah? «f> se po»avl fak krokreten dvom. te**af dela sod^'k tudi m :<ttt terena ls*o, kar dela n?» drneem gori oVav-ravanem konkretnejšem terenn. V*ame sr'oSno zakorsko p^avT1o, v tem s'nča'u ns*avo In pog'eda. aU knrsVre'nl nravnl ro-tnv. Mfn'MMKj spo-«* r^'av, fa »%r»-«*t zr^^^-'-a Ps'1-a wMre/a r,o?očb^m visfe*»a n*av'*a, torel n« ta ve. Zonet analiz1 *a. oodre.*a *n rad-re*a «poren »lučaj a pravCom, ta z ustavni SfMP'fH »presn*a«. rrav'n-o, nstavnosf r^Vo-na Ta »ostavnost« pa ne obstoja v nehotičnih In meglenih »pravicah« In fl'^^offinh. ma--\feč kolikor je meni znano, v nekih sporednih atributih obnarodovanja itd. Prav je torei s so'er»Iem ustavnosti pozitiv, znkrnov! N.'rk o sodn'b a^^'h to «e pravi o sodm*ko-vib mnstvenfn pastorkih »e ze*o potreben. Sfip%?iw potrehn'cmo so^*no lor:vo. "'»sto aregteaega rnvora o sojenju, o določanju ptavlce. ustavnosti Itd.
S tega stališča je torej stvar povsem jć-sna. Zj» sodnika so zakoni. Izreki In formule kakor matematični Izrek? in formule za tehnika, ko obv'ada konkretne sljč.He prirode Al so ti Izreki dohrl aH s'ahl. ali so te formule dobre a't sfabe. o tem ne sodi, ne eovorl sndn'k. Nic^ov poklic jc. da re-gidlra pravno žvllenie po teh Izrekih, da loč* r?sr»rnf'a In nasprotnike po pravnih do?očn*h. Z^Von« so zanj n*»knki aksiomi. O pravnih aksiom'h v tem prenesenem pomenu od'oča le budska vol'a potom skupščinskih predstavništev r*o že znanih, danes parlamentarnih načinih.
ona \zvt$\ to dejanje v prisotnosti svojecai moža, zakon večinoma domneva, da jo ja on napotil, fn ga pokliče na odpovor, razen ako dokaže, da ie ni »spoti!. Ce pa on nI bil udeležen pri dotičnem dejanju, mora ona v večini slučajev poravnati škodo s svojim lastnina denarjem. Problem lastnim zakonskh in nravic do nje Kadar se fant in dekle poročita In imata vsak zase nekaj premoženja, bodisi v uotovini ali blagu, nastane vprašanje. kakt» pravico ima vsak zakonce do lastnine dru* gesa.
Lastina Je po zakonu razdeljena v dva
splošna razreda: nepremičnine kot zemljišča, poslopja m dr. in premičnine kot obleka, pohištvo, dragu'ji itd. Premičnine ali osebr.a lastnina Stegnejo obstojati iz troje vrst predmetov: i.) onih poscdovan'h za časa poroke, 2.) dobljenih ob poroki m 3w) kasneje nabavljenih.
V spI^Sncn velja načelo, da. kar it kdo posedoval pred por -ko, ostane tudt ro poroki njegova izključna last Poročna d:r!!o. so v splošnem lastnina neveste. Premičnin *, kupljene po poroki, so v mnogih slučajih lastnina onega, ki jih je plačat To je. ako jih le mo2 kupit ali dal ženi denar, da jih kupi, so njegova lastnina. Ako pa jih k'-r/i žena s svcilra lastnim denarjem, io navadno njena lastnina. Drugače Je z nepreirJčnlnr-mi. £eni ima neko pravico do moževih ncprcrničnlrt, takozvano pravico do dote.To je njena pravica do dosmrtne rabe gotovega dx.!a nepremičnin za slučaj moževe smrti. To se smatra kot nadomestilo za oskrbo« ki bi šla sicer na možev račun. Slično pravico ima tudi mož do ženinih nepremičnin. V mnogih zveznih državah so te pravice predmet posebnill zakonov, v drugih pa veljajo Se vedno stara pravda pravnega običaja. Splošno velja pravilo, da, kjer ni posebnega zakona v tem pogledu, ni ta pravk3 zrkonskih odprav* ijcna. Niti mož nI:i žena ne more v navadnih razmerah prodati ali oddati svo]o n?premiČno lastnino brez dovoljenja drugega zakonca. N. pr., ako mož v svoji oporok! zapusti svojo lastnino, ne da bi se spomnil žene, ima ona navadno pravico saj-fitevati svoj delež kljub oporoki.
Anterlfti zoftnnl o cdnoftllli m?d možem in žena.
Vzdrtevanfe žene in družine.
Pravilno mor3 nvz" vzdrževati svojo ženo od časa poroke, dokler zakonsko razmerje ne preneha vsled smrti alf razporo-ke. Te do^nostl se mora vsak moSki zave dati. predno se oženi. Zakon ne zahteva, da mora mož troSiti za ženo več kot Je normalno potrebno, predpostavila pa. da Jo mora zalagati z vsemi opravičenimi potrebščin-mi. Kake so te potrebščine, za to ni mogoče abso'utno pravilo. AH zdi se naravno, da spadajo take stvari kot s*r>no-vanie, hrnna in obleka med te potrrbs^He. Kake vrs*e naj bo strnovanfe. hri»na ?n obleka, to je seveda odvisno od gmotnih razmer moža In okoliščin obeh strank, pri čo-mur je treba zhstl uvagevJU zdrnv«/veno stanje in n*»vade. Zdravnic oskrbi Je n<*k"i. s čemur mora mož oskrbovati svoto ženo. AH odvisno Je od mnorfh okoH-S^ln. dn-M le moževa danost n*»kmMM avtomobil pil drj'^oreno hl'o aa dr-»-*tno. V rrk~*'rih dru*fn*>h so d"ki*» potrebne, v drneih pa ne. Ok^HSČIne. ki koočaio to dolžnost s s*r»nl mo*a. so: U smrt en*ra ah drugetrn znkonca: 2.) mznoroka In 3) slabo vroVnfe s strani žene. Razlog z.n prvi dve točT'l le s*mo ob seN umeven. Vorn-šanie slrbega ved^nia žene pa potrebuje nekoHko pojasnila. T^ko vedenje mora biti zelo resne narave. V navadnih razmerah mof. ni opravičen odrekati vzdrževrnie svoji leni, Ce tndl ne živi z nlo v popolni sfogt Ali v večini slučajev bi zadostovala možu z?konska nezvestoba ali pobeg s strani žene brez pravega razloga, da ji odreče vzdrževanje.
Trrba Je omeniti, da za mojEa to ne velja, če le on ženi nezvest, ali če pobegne od nje. lo mora vseeno vzdrževati.
Vprašanje, k* ko pride fena do s vole pravice. Je deloma odvisno od tega. kje njen mož živi. Ako živi ie vedno s njo in Jo noče vzdrževati, ga mora žena citirati pred sodišče, ki mu naloži, naj atorl svojo dolžnost. V mnogih mestih so posebna sodišča, takozvana Domestlc Relationa Courta, ki se bavljo s takimi vprašanji. Kjer nI takih sodišč, se je treba pritožiti pri državnemu pravdniku ali Javnemu obtoži telju, ki predloži stvar kazenskemu sodišču.
Teili Je s'učaj. ako mol pobegne. Naj-prej ga ie treba rajati ki ao asa acfciUaU 4i
plačuje. Večinoma se kazntije nevzdrževa-nje z zaporomo. Postopanje je v takem slučaju različno In odvisno od krajevnih razmer.
Ako ravna mož s svojo ženo tako grdo, da Je ona prisfiena zapustiti ga. je njena pravica do vzdrževanja ista, kot da da bi še živela z nilm.. Zakon zahteva seveda od žene, da mora tudi ona Izpolnjevati svoje zakonske do'žnosti. Dna mora pomagati pri gospodinjstvu. Ako zapusti moža brez pravega razloga, fzgrbl večinoma pravico do vzdrževanja. Dolžnost očeta do vzdrževanja otr^k Je porlavje nase. Ta dolžnost mu Je naložena ob rojstvu otroka in se nada'Ju'e do otrokove smrti ali do časa, ko se lahko sam preživlja, fo-rej do njegr-ve polnoletnostt V mnogih državah Ima o*e pravico do z~s'užkov svojih otrok, dokler ostanejo z nJim pod isto streho.
V zatemna kontrola s ikonskih.
Po prvotnih zakonih Je bil mož pogtft. var družine In žena se je morala uklonit! njegovi fcontnv*!. Dstanki tega načela so d^oma ve'invni Se d-md lnnšnli. rodn ne v tako strogi obliki. Nekdaj Je imel mož pravico kaznovati svojo ženo. Te pravice danes nima več; on ne sme žene tcpsM, niti ona njega. Ali vsak zakonec Ima v slučaju fizičnega nasilja pravico do samoobrambe.
V večini slučajev ima mož še vedno pravico izbrati stanovanje in določati v splošnih obrisih, kako naj se denar troSi. Ali te pravice ne sme zlorabljati v Škodo žene aH družine.
Kdal le mol odgovoren se dejanja svoje tene.
Ako ima fena kak spor s sosedi, povozi koga z avtomobilom aH na kak drtg način povzroči škodo kaki drugi oseb!, nastane vprašanje, kakšno pravico Ima oškodovana oseba. Ako toži ta oseba ženo za odškodnino in žena nima nfkakega denarja aH lastnine, s katero bi poravnala škodo, pride na vrsto njen mož.
Prvotno je zakon v splošnem smatral, da Je mož v vseh slučajih odgovoren za škodo, ki jo jc povzročila njegova žena. Ali dandanes to nI več tako strogo. Ako mož zapove svoji ženi, naj stori škodljivo dejanje, Je seveda oa sam odgovoren. Ako
124 T
L E K E
P4A R O K C
O.B*
MESTNI TRO S RNATOVIC
— 11. knllievna tombola Jugoslovensk*
Matlce. Vse one. ki se zanimajo za letošnjo književno tombolo Jugoslovenske Matice, opozaij.i pokrajinski odbor kot prireditelj tombo'c, da se žrebanie številk ne vrli v sredo 24. decembra ti. ampak v sobota, dno 2%. Januarja 1925 tako, da bodeta objavljen! prvi dve izžrebani številki v neJe-Uo 25. januarja 1925. Matica prosi vse one, ki Imajo tora bolske karte v prodaji, da neprodane Karte vrnejo do 20. januarja 1C25 pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Kakor že javljeno, Ima am-ba 6 knjig, terna 10, kvaterna 14, cmkvina pa 17 kntl? za debitke. I. tombola je kompleten »Dr m In Svet« (34 letnikov), I! tombola vseh 17 knjig prejSnjib dobitkov In po prosti i7berl kn!? do 1000 Din, III. fombu'a kakor dru^a in izbera do &K> Din, pri Čstrti tomoboM ie irbera do 600 Din in pri p- i do 500 Din poleg 17. navedenih knii*. Rojaki, sezlte no tabteah, ki se prodaiajo S 8 Do, Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice; o31 /n
— Izrerm! občni zbor pevskega dro-štva »LVbPa^skl Zvon« se vrSI v ponedeljek, dne 15. decemebra ti. ob pofogmlh zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: Izprememba društvenih pravit
— V društva »Soča* v Ljubljani predava danes v soboto dne 13. tm. v salona pri *Levu« g Ante Mervič, ravnatelj meščanske Sole v Ribnici o temi: »Vzroki svetovnih katastrof (vojne) tdeja večnega miru v teo'V'i In praksi«. G. predavatelj bo orisa! najT'avnejSe svetovne zgodovinske dogodke, kakor Perzijsko grški boji, Rim-karta-gino, Carigrad In islam, 30 letno vojno Itd. ter naslikal na podlagi teh dejstev otopijo večnega miru. Cani in prijatelji društva •Soča« udeležite se polnoštevilno tega lepega zgodovinskega predavanja. Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop vsem prost.
— Plesni odbor mat. Tehniške srednja Sole m učfteHSča naznanja, da se vrši prihodnja plesna vaja v soboto 13 tm. S tem se objava pri zadnji plesni vaj! prekliče — Odbor. «3/»
Urto *r.na» eSmfifc *ur»n h Marn>
Kailnu! stan
my
u ileilaa/tf
1
'rflOERSCfkVVPICERSCO
kima. 17.
Jttfirtft o JtijaiH Nnfli a Jk|finn%: AUGUST LCCHNER. 6RAZ
mmsi it. i. 9m\
Po slovanskem svetu.
I spomin profesorju Hlavi.
Nedavno nas je presenetila in globoko ofaJostila trpka vest o smrti našega učitelja, profesorja patološke anatomije in bak-terioJegije na stari Karlovi univerzi v Pragi, dr. Jaroslava H1 a v e.
Kdo iz njegovih starejših in mlajših slušateljev se s tihim veseljem, zadoščenjem ter a hvaležnostjo v srcu ne spominja njegovih predavanj. Bila so nam spočetka nekoliko dolga in suhoparna. Že po prvih urab nas le znal »9tarl pan z vržinko« — tako smo ga imenovali — zainteresirati s svojim atrmrn« prepričevalno sigurnim glasom za svoj predmet. Govoril je tiho, skoraj monotono počasi, a zvezno in baš s tem nas je z lahkoto obdržal pozornimi, čeprav je pre-daval od 11. do 13. ure. Predaval je kljub častitljivi starosti ter bolehnosti najraje sam to tudi praktične veibe in sekcije je vodil sam. Bil je rad vesel, vedno dobre volje in se milo šalil, ko nas je s pedagoško spretnostjo uvajal v praktične vežbe pri mikroskopa in pri sekcijah. Pri Izpitih sicer strog, vendar mu je bilo nad vse važno, da kandidat.razume is pojmuje snov. Kot učitelj nam Je posvečal vso svojo pozornost in brigo tako, da smo pod njegovim vodstvom v patološki, anatomiji in bakteriologiji z razumevanjem In kaj lahko prišli v klinična predavanja.
Pa ne samo kot učitelj-protesor znanstvenik — je bil inteHgent širokega obzorja: temveč prvo kot človek je vzbujal za-upanje in mi njegovi slušatelji smo se s popolno vero lahko zatekali k njemu za svet ln pomoč, in to ne samo v strokovnih temveč tudi v zasebnih in političnih zadevah, ker smo vedeli, da je bil rstari pan« vedno dostopen za naše težnje.
Človek kleallst, kremen značai. silne volje, delavnosti in vstrajnosti. si je znal dobojevati tudi v onih trpkih časih narodnega političnega robstva kljub številnim za-
— Illl      I       i|IT°Tnr—"T"-T--T-.MT ■ rrTEMHi
prekam svojo samostojno znanost in vedo. S svojim čistim mišljenjem, plemenitostjo duha, s trezno razsodnostjo in s prikupi ji -vo. Častitljivo zunanjostjo je dajal mladim slušateljem ne samo veselje do medicine, dajal je moralno podporo z nasveti mladim absolventom in med vojno je kot Čeh-Slo-var. bodril svoje slušače-vojake, da naj tudi na front' nikdar ne pozabijo, da so v prvi vrsti Slovani.
Razume se, da se duh tega človeka znanstvenika ni zadovoljil s teoretičnim in praktičnih bogastvom v medicinski vedi, ki ga je dajal v svojem zavedu skozi štiri decenije tolikim slušateljem, z-a to je osia-vil spomin svojega življenskega dela v številnih razpravah, brošurah ter v plodovi-tem delu kot predsednik »Spolka čeških iekarov<i skozi 27 let Bil je Mlava kot znanstvenik samostojen, to najlepše pričajo številna originalna dela njegova. N. pr.: o patologiji pankreasa, o strukturi Koplikovlh peg, o histologiji exanthema scarlatinae In ošpic ter pegastega legarja itd. Skupno z Oberzutom je leta 1894 izdal češko delo »Pathologiaka anatomie in bakteria-logie« in leta 1897 »Specialni pathologie«. Pred dvema letoma je končal veliko delo Patliologicke anatomie v petih zvezkih, ki pa radi tehničnih ovir ni-še popolna izšla. Tudi je bil umrli kot znanstvenik večkrat delegat na svetovnih medicinskih konjrre-sih, kjer je vedno poleg svoje vede branil svojo narodnost in povdarjal nujnost slovanske vzajemnosti in dela. Tako se je udeležil leta 1897 mednarodnega znanstvenikov kongresa v Moskvi, leta 19T0 v Parizu, kjer se je ustanovil komitet slovanskih znanstvenikov, katerega predsednik je bil umrli vse do konca svoiega življenja, dalje v Zofiji in leta 1911 v Krakovu. Leta 1914 tik pred vojno bi imel omenjeni slovanski komitet na iniciativo profesorja Bchtereva zborovati v Pelrogradu pod imenom »Sjezd socialnega preporoda«, kjer
Je Imela četvorica znanstvenega komiteta poleg strokovnih referatov tudi politične probleme slovanskih narodov v bivši monarhiji na dnevnem redu, Žal, radi vojne se kongres ni vršiL
Drugo veliko monumentalno delo češke kulture in znanosii, za katero je deloval in se boril skozi celo svoje življenje, je krasni institut patološke anatomije na »Alberto-vuc, ki s pravico ni s ponosom nosi njegovo ime rMlavuv ustav«. Srečen je bil stari Miava, ko je dne 15. apnla 1921 slavnostno otvoril ta ustav v predavalnici v navzočnosti celokupnega profesorskega zbora, zastopnikov vseh visokih šol, vlade, v prisotnosti mnogoštevilnih slušateljev, ustavnega osobja tn zdravnikov iz cele Cehoslovaške. Ganjen in s solzami v očeh je otvoril institut in izjavil, da je to najsrečnejši dan njegovega življenja.
S tem dnem mu je bila izpolnjena zadnja želia. ki se je po tolikih letih m po tako napornem delu uresničila. Naštel in zahvalil se je pri svečanosti vsem, ki so delali in pomagali pri tem težkem delu skozi celo svoie življenje. Izpustil in pozabil ni niti zadnjega sluge: Tudi v tem sa vid! plemeniti značaj in socialni čut Hlave-človeka.
Nam Jugoslovenom je bil velik prijatelj, vedno se ie živo zanimal za naš narodni
Sokolstvo.
pokret. Radoval se je srbskih zmag na Balkanu m našega narodnega ujedinjenja in \ (Viikar). Irvajajo člari rs p+ti osvobojen ja ravno tako kot osamosvojitve lastnega čehoslovaškega naroda. BU je skoraj vsakoletni mili gost na našem divnem Bledu, kjer se je osebno spoznal skoraj z vsemi našimi starimi veljaki.
Slovensko zdravniško društvo ga je enoglasno izvolilo za svojega častnega člana. Naša v'ada je znala ceniti zasluce pokojnega, zato *a je lansko leto odlikovala z najvišjim odlikovanjem Sv. Save.
Vsem nam bo spomin našega učitelja mil in drag. Naj nam bo kot človek plemenitosti, značaja, vzor in kot »stari pan« nam ostane v pozneiših letih legendarna osebnost. Ponosni smo, da smo bili njegovi slušatelji. Večnaja pamjat!    Dr. Jos. Denčan.
SOKOLSKO DRUŠVO V SISKI
priredi v nedeljo 14. decembra 1924 v Ljubljani v veliki dvoran: Nerodnega doma
TELOVADNO AKADEMIJO
s sledečim sporedom: 1. Arija »Eskrmilc-c iz opere »Carmen« (Bizet). Poje g. Berlct. 2 Društvene skupne proste vaje Ses'c.il br. V. Čeme. Izvaja skupno moška in žen; skt3 deca, 3. članske savezne tekmo\a'ne proste veje, predp'sane za m^dztefno tekmo t. 1925. I^vajsjo člani. 4. rJ^iranka Marija* (Ipcvec). Poje br. Burja. 5. S'<rp:ne. Izvaja moški naraščaj. 6. Bredi'a. Sasfopi vr.s'a članov. 7. Telovadna etida na Dvo'ako\o aHumomsko«. Sesta\-il br. V. čeme. Izvcja ženski naraščaj. 8. Tclrvzdia korrno'ici:a na pesem »Što čutiš Srbine tužni?«: (Jen' o). Sestavil br. V. Čeme. zve j a moški nar-*č~j. Poje pevski zbor nerodne čitalnice v šški.
9. Bojni ples na pesem »Uboif* (Zt*jc). Se* stavil br. dr. Viktor Murnik. Izvaj-jo čl-ni.
10. Telovadni ples po Brefhr\nmi »Turški koračnici*; sesf/n'll br. dr. Viktor M-rnk. Izvajajo telovrdei ^f'*rr/A-ow iole p~d nje* povtm osebnim \*rdsd\*om. 11. Tef^vrdr.n rle^orija na pesem »Slovenec. Srb. Hrvrfr
Poje p>'v:»
• ski zbor. Sesttrvit br. dr. Viktor Mumik. j Začetk točno ob 20. uri.
j Pevske sol^stnčke spremita na kla\*irju gosp. kapelnik Seffct. — V s t o n n in a: 1. sedeli Din /5.—. H sedeži Din 70.—, stojišča D'n
8.—. dijaška stojišč* P in 5.--Po ekad";
mi jI se vrši pri Jatelj*ki večer v prostorih
restavn^cije »Zvezde*. — Vstop pr^sf. ZDRAVO! 635 n ODBOR.
tekoče leto, da natn bo mosoče račun članarine za letno bilanco pravočasno zaključiti. 633/a
— Sokol LJubljana II. vabi svoje Članstvo k prijateljskem sestanka, ki se vrši danes, v soboto ob 2fl. v gostilni pri Kavčiču na privozu. &26/ti
— Sokoli Jezdeci se vabijo na obvezen sestanek dne 25. un. ob 9. zvečer v Narodni kavami. Spored: porazgover glede volitev odbora in predavanje. Zdravo! Odbor.
638/n
— Sokolsko ćruštvo v LjVM'anl (Narodni dom) naznanja svojemu članstvu, da so zdai uradne ure vsak de'avnik od 17. do 19. ure v društveni odborovi sobi (Narodni dom, prit'ičie levo). Pozivamo članstvo, naj čimprej poravna zaostalo članarino za
Turtstika in sport.
— Jutri v nedelio se vrši v Stuttgartn
tekma med Nemčijo in i>vico. Švicarji postavijo sledeče mošivo: Pulver (Joung Boy:0. Rcvmond (Servette, 2ene.). Rcm<e-yer (Joung Boys). Oberhauser (Nordstern), Schmiodltn (Bern), Taetfer (Joung Bo3*s), f3hrcr:ho!ger (Nordstern), Pache (Servette), Dietrich (Servette), AbeLzglcn II. (Grashop-pers), Abe^glen I. (Santoval).
— Postava Avstrije proti Španiji Avstrijski savezni kapetan ;c doiočil za tekmo proti Španiji sledeče moštvo: Satt (Rudolfs-hCgel). Rainer (Vicnna), Tandler (Amateu-re)—Kurz (Vie^na). Puschner (\Y. A. C), Netsch (Rnpid)—Cutti (Amat.), Gscinveidl (Vienna), Horvvath (Simrnering), VVieser (Amat.), \Vessely (RapidV Rezerve: Ostri-czer, Hoss, Schieri, Richter.
— Brata Konrad, znana hi popuTame madžarska igralca, ki s:a pred kratkim Izstopila iz kluba Amateuriev, sta sedaj pristopila k Vicnni, za katero znači n;ih pristop znatno ojacenje.
— S. K. Ilirija naznanja, da je V5C ko-respodence r.aslovljati na g. Fran Jeraln. Ljubljanska kreditna banka. Na isti naslov naj se tudi dirigira pošto »Upravo spcnnlii prostorov S. K. Ilirija*. 630/n
Listnina uredništva.
G. B Z. v Laškem. Lepa hvala za poročilo, kl pa je došlo prekasno. Vest o železniški nesreči je bila v listu že dan preje. Priporočamo se za vbodoče! Uredništvo.
E<L Rlce Burroughs:
30
&arzanov srn
%; Prebivalci naselbine so se strnili za starim moškim s strogim in ostrim pogledom, ki je skozi vrata prijahal brez pozdrava in ko Je skočil raz konja, je usmeril pot naravnost proti največji koči, ki je stala v sredini naselbine. Tu je govoril nekaj s staro, brezzobo, grbasto in grdo žensko.
Vse to je Korak mirno opazoval. Videl je, Jtako se je stari mož pri črncih o nečem informiral in kako so mu ti kazali v smer proti najodda-fienejšem kotu naselbine, katerega pa iz glavne ulice ni bilo videti, ker so ga zakrivale koče domačinov in hiše Arabcev.
Kazali so v smer, kjer se je igrala mala de-kHca. Korak je bil prepričan, da je ta stari mož njen oče. Bil je najbrže dolgo časa odsoten in zato so prve njegove misli veljale otroku. Kako bo srečna, ko ga zopet zagleda! Kako pohiti k njemu in se mn vrže okoli vratu, in kako ga bo poljubo-vaia in kako jo bo on pritiskal k sebi!
Korak je vzdihnil in pomislil na svojega očeta In mater, ki živita daleč, daleč .tam v nepreglednem Londonu.
Vrnil se ie ponovno na drevo, pod katerim Jc bila deklica. Hotel se je veseliti vsaj veselja
drugih, ako že njemu samemu sreči ni mila. Mogoče mu stari mož dovoli, da tupatam pride k njim v naselbino kskor dober prijatelj. Treba se mu bo pokazati. To upanje je vredno tega. Toda naipreje počaka, da se mož pozdravi z otrokom, nato šele bo dal znamenie, da je tu, seveda popolnoma miroljuben in prijateljsko razpoložen.
Arabec je med tem tiho korakal proti deklici. Sedaj in sedaj bo pri njej. Kako bo ona veselo presenečena! V Korakovih očeh so se zalesketale solze ginjenja. Stari mož je stal tik za dekletom. Njegov resni obraz je ostal mračen in strog. Otrok še ni slutil njegove navzočnosti. Se vedno je nekaj šepetal s svojo Geeko. Stari mož je pokašljal.
Dekletce se je prestrašilo in urno obrnilo. Sedaj Je Korak mogel jasno in razločno videti njen obraz. Bil je krasen in poln milobe. Poteze so bMe pravilne, sladke in lepe. Tudi njene krasne. Črne oči je zazrl. Mislil je, da v n tih uvidi odsev čarobn* otroške ljubezni, toda tega odseva v njih ni bilo. Mesto tega je videl v očeh grozo in strah, grozo in strah so govorile njene ustnice, celo njeno nežno telo. Na drobnih, grdih Arnbčevtb ustmeah se je pokazal zloben nasmeh. Dekletce je poskušalo, da se odmakne, toda predno je prišlo iz dosega starega moža, jo je ta tako surovo in mofno brcni, da je ubogo malo bitje odletelo kakor po zraku daleč vstran. Nato je mož skočil k nji, da jo za-
grabi za lase in natolče, kar je bila njegova navada.
Na drevesu nad njima se Je dosedaj mirni deček spremenil v divjo, strašno zver. Celo truplo ie nemirno drgetalo v jezi in gnevu. Zobje so škripali in grozili.
Poglavar je skočil k otroku, da bi ra pograbil, toda v tem hipu se je Korak z bliskovito in strašno naglico spustil na tla in stal polei: groznega starca. Njegova levica je sicer še vedno tesno in trdo držala kopje, toda on je ha to pozabil. Njegova desnica ie bila stisnjena v močno, granitno pest; z njo je udaril glavarja preko ust, tako kakor bi blisk treščil iz neba.
Poglavar je omedleval, krvavel in se zleknil oo zemlji. Korak se je obrnil k otroku, ki se je •nedtem postavil na noge in preplašen gledal se-7aj niesa, sedaj poelavarja. Z mehkim prijemom Jo je Korak objel okoli pasu, kakor bi ji hotel reči. ''a jo bo on varoval in ščitil. Tako je čakal, da Arabec pride k zavesti. Nekai minut sta tako oba nepremično stala, na kar je dekletce izpregovorilo:
»Ko pride k zavesti — me ubije« je povedala v arabščini.
Korak ni razumel. Potrese! je z slavo, nato io nagovoril angleški In ko je opazil, da ona tega ne razume, je isto ponovil v jeziku veleopic. Toda očividno tudi sedaj ni razumela. Sklonila se je
k poglavarju in mu iz pasa potegnila dolg in oster nož in se z njim udarila po prsih. Sedaj je Korak razumel: stari mož jo hoče usmrtiti. Deklica se je tresla po vsem telesu. Toda ali se ni bala Koraka?
Zakaj bi se ga tudi bala? Saj ji je vendar prav v tem hipu rešil življenje, katero je ogrožal strašni naselbine poglavar. Še nikdar te nt nihče tako ščitil. Pogledala mu je v obraz. Bil ie to lep mln-deniški obraz, ravno tako zarujavel. kakor njen.
Občudovala je njegovo leopardovo kožo, ki je pokrivala njegovo telo od pasa do kolen. Na njegovih rokah in nogah je občudovala razne dragocenosti, tako. da se ji je vzbudila strast nevošč-liivosti. Tudi ona si je zaželela takih dragocenosti. Toda za malo Meriem takih stvari v naselbini niso poznali.
Korak je opazoval dekletce. Kar se njega samega tiče, ni nikdar posebno ljubil deklic. Ni vedel, kaj naj stori. Ali naj jo tu pusti, da jo stati Arabec še nadalje muči, morda celo ubije? Ne!
Toda, ali jo sme vzeti seboj v džunglo? Kaj bi tam počel s tem nežnim, slabim m prestrašenim otrokom? Oviral bi ga v njegovih dejanjih. Ona bi kričala in se tresla strahu že samo, ako bi v luninem svita zagledala svojo lastno senco. Kaj bo, ko zasliši rjovenje in tulenje divjih zveri, ki kličejo v temno noč in iščejo žrtev in ki ne poznajo usmiljenja.
Darujmo za sokolski Tabor!
||i|pr-*^HUjyjj
I
f
k
GieichenbfirSki
Emma ln Konstantinov vrelec .-«1111111111111
7578
elod, divji kostanj
kun«1* vsak* »nollno A. ffrftnwa!d, Kleganatalf, W. Henstadt, Ostarreici.
Najboljši  šivalni stroji
m
.-------- ----J
mam m ŠMam\ *> edino le
Jotip Petelinca
znamk«
Grltzner in Adler
zi rodbinske in obrtne rabo
i H,.,   L ubrana
blizu Prešernovega spomenike
VMfetaa paraattfa • Pevk v vasaafa bratplataa
s
■
o o
m
i
o
■
0 ■
0
al
o S
Božičnem i nooolefne
razglednice
o
■
0 0
narodna knjigarna
Prafmara aHca 7.
I
PrtTte !
Pogtepe!
Občudujte!
gaf Peri z zrakom!
Zaradi velikega navala In na zolia aasaodlni pa a^ I j ian o za tri aall
Sedaj
Tudi fufrl v rterfeljo ob pol 11. dopoldan I
Zakenilrv z«la*?*d^aet Pateat m- I^Jjenl
pn-dfte Poskusno pranje v L?ubl'ani ****
ponedeljek 15 ,   torek 18.,  a reda 17. decembra 1924 v dvorano y,Neroefnrga dema" v rritljičiu
Ob 4. rop l"i k drupemu »^»sVusnrmu rr*r|u ob .S. ror*. *n pr:ne itr ^rboj m vsak sJufaj neka   vmAz*' ega renta.  Aparat ntane 160 Din in se Ishko takoj kun{ <a odnese. Proti
Saložiivt stroškov d-m ap;rxt 24 m na poskoSnjo in vrnem dinar   a bi ne agajt!. Velik vaseh  v Mariboru, Za<?iehu. Subnt ri. k kor tudi v Ceškv» ovaSki in AvsMijl. 761» Čeikoalevaikl pateatl
^ ^^ajaaaaaaaaaaaajaaaaa^
Razpis mizarskih del.
Društvo za zgradbo Doma Sokolu I na Taboru v Ljubljani razpisuje
mizarska dela
nri svoH zgradbi
Zfldnii ?*? za vlaganje nonncfb ie v ponedeljek, dne 29 decembra 1924 ob 17. url. Zapečatene ponudbe ie vlagati v p's*rn« društvenega gradbenega vod«tva na zgradbi. Proračun mora biti sestavljen na prrdols»nem formnlarju.
Solo'na rop ini a« pr^omočlci zn sestavo nror*č'»na, srloSiri Jn posebni po~oil se dobe od vštetega 17. drcembra 19M ddie vsak rtVlavn'k popn'dne o-l 15 do 18. ure v t isirnl gradbenega vodstfa. Kompleten izvod pnnomo/kov m pogojev ae bo izdaial proti povračila deanskih s ros ko v. I točasno je ponudnikom dovo'jen ogli-d gradne ter bodo dani nt ogled načrti z»radtw ln vzorca vrat in oken, katera sin mnrort^lna »a okovje ln način l»vr5;tve.
Peaebaa tehnična pojasnila glede Izvršitve se bodo dajala v p sarnl v čet tek. dne 1« decembra In soboto, 2J. decembra 1924, obakrat ponoidne od 13. do 14 ure.
V L ub' ani. dne 12. decembra 1°24. 7590
Mehonllno umetno ln rotno vezenje
perila, zastorov, to'lrt, enUanje, p'edtiakan e.
MATEK - L'nM'ana
(poleg hotela Štrukelj)
MoSko perlo, kravate, 2epni robci gradi za Umnice po znatno *n{« žanih cenah. 7B13
Pisemski papir
priporoča
Harodna knjigama.
Kie bi kuoilza Božici
Vsekakor v trgovini DOLENC, Sv. Petra c 8
v Uublianl
kjer je na razpoiaeo raznih Igrač, molkih sraje,  kravat, C volne ln parfumov ; vse po zmernih cenah. *
6910 ppjdppj terel Hal
Alfonz Breznik
Mvii štita* otep. Nitka ta stM izvedenec ■alstare to to Rojspesabpt3i trika Jufostovlle.
LJubljana. Meitnitrg3 iT-* ~
Zalepa In
nI no« In h Mizi. Hotna
naiooro'o. — BaJlaV
eieoelnloa •tafnel|elftt ktaelr'ev, pip. nlie« atolaareo Bdoenderfer, F&rmfer* Orfplaal atlnil, Ccapka eto. - Prekroka   — Paerevda In aqjlaiova««io aoilpaomeieo olellno« pedala aooat
U2n
7M»
Primarii dr. MIRKO CERNIC
specialist za kirurgijo w Mar boni
ee Ja presolil in ordin'ra od 14. do 16. ure
na trgu Sv boie it. fi. 1. ntAsUoD e. ttlelon Stev. 35S (nasproti Gr?jake kleti).
Primeren prostor
ta sni^no Industiljo. najranje et, 200 ai2 vrlik, z rodno silo približno 40 HP, blizu večjega kraja, kjer so na razpjlago ženske moči,
SMT «• name ▼ aalaau "Vol
Ponudbe pod .Industrija 75S5" na t-pravo Slov. Naroda.
Nalivpera sviju sustava
bo Din. 22.—. 45.—, €5.—. Zlatna bo Din, 160.—* 120.—, 170*—, 200.— (189.—, 325J0 Penkala) 2S0<—, I9&r—, 350^- (3S0—, 500.— Waierauui).
lm mm Si Kugi ŠOTI. Hit 38
Na zahtjev badava ijenki knjiga, papira, bazičnog
nuhiie, itd.
rfCOVPNSKI NAt?OfW
14. decembri IyJ4
Stran T.
Originalne (pme) polrebSiin« fimt h pratmt a Opategnrt dobile edino te pri L. Baraga. Selenburgova ulica Me«. 6.
15 letno Illttlt
veinl strati • aaarsaljlolsa.
FlP.Bl
^■^SsjSSF"*" Volnene topite
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
*l tL t.
14» T
«*>«• •/«. 116t
TFTIglRRirm U- in U. fc> y. fl- P> ii« ■■ IFPlTfri
n?
1
3EEHEH3
ura za v ljenje
J( aJ JJJJJJJ^JJ
FTTFTB
fusnperir. modne telovnike, obojke sv terfe, čcnice tn tole no ade nUklh cenah, ima v ve j ki izbiri tvrdka
F. L Oarlftar, .Pri Ivanki* Sv. Petra cesta 29.
Donosno noflletie
Ma drobno I
pri
In*!!
Na dobelo!
5
Ve led pomanjkanja prostore« rasprodam plemen psplr a mapali In kasetah kakor fanti eVnao rasna M ki a« zeva In naslona darila as Izdatna znižani osni. Oglejte si Is« lozbe  In  osno.   S epoetovenjere
Vinko Weixl, Maribor
veletrgovina.
muppa.huppa. rive-STiP,
cara
In vse drnge moderne p'ese na ptoStah, edino v zoJogt gmmnlneov
A. Ras&erser, Sodna nI. 5
Nejlepie kelltae derllel
Vel ka zaloga gramofonov. nlo*č m posameznih delov.
Centralna Banka za trgovinu, obrt i industriju d. d.
Jelattev trg 4. ZAGREB (vlastita pa?at!a) Diončka glavn'ca Din 80.000 000 —
Brzojavi: CENTROBANlCA
»94
TELEFON: Devizni odio; 3-07, 10 78. 13 33. noćna služba: 7-78. — MENJALNICA: 5 56, kn-čna centrala: 2-85 7 13, 7-96, 11-94 t 12-23. PODRUŽNICA : Brod n/S., Djakovo. Ivanec, Karlovac Klanjec, Krapina. Koprivnica, Maribor, Novi Sad, Poirga, Ruma, Varaždin t Vel. Treovilte. — AF1-LIRANI ZAVODI u svim većim trgovačkim središtima Jugoslavije. — IZRAVNE VEZE sa prvo* razrednim bankama a cijeloj Europi i Americi.
po v«e\ državi s le'n'm dobičkom 450 000 D n se proda tako) rad* b lrzm. Potresen kapital 15)000 Din. P -nudbe pod .Rijetka prilika* na Češki jn^o^ta venski oblasni xa\od, Zae'-b. Mcsnička br. 11 7552
los. Podkraišek
Loatm, JsrOctv trg
ftrlporoč* svojo bogata zalogo vseh vrsi sntosn. aa'sete Maso. sala sažetka ta iMp. vse po iwBooa rsaos Pismena naročila ločno z obratno posto. 137/T
aae««oeo«««ae«aaaaaaaooooeaa»t'
Specijalno
i5i t emajliranje
liiOlK V CfJB
kakor tudi rarne kovtrtas'e
predmete, napisne table, po-siel'e, mize. siole itd. lm-Juiem vsa pleskarska, Hćar sk 50bo- in črk^ slikarska dela po zelo ueodnih cenah.
Prano Bofcal,
Cslaesfis sssta •*
Zg SUka (poleg rmtnfce)
aseeasaaaeaaeaseaassaB
ZAGICE =
^arsW f^-^^jg^l
flasi-tatno ifcto rstoge proti vpnsiljaM 10 dinarjev, ash
Velik popusti
fn ejnaa *-««;*»♦« <*»t« «4ap»«ap
«**aa«tr» uftnkn*/i»«*«t .PUPU-N^*L- na«hnli«e sr»«Htvt» m prv »rehfavtv <• fei pe<N W«*»«««*f w> •a trn Ona. .CHEMICAL
w o a k a*. r#«»tT»*i. N«t«m# a.
ftflVM »'a SS"-. 7«S
Teod. Kom. Uubl'ana
roifeeok« ceste mU 3.
eassL stosaa. sotaotsiPivi a oSrasoi aststat*
SJSjNS3 o
Izdelovanje poand iz pločevine rn 'Imel, barvo, lak »n med vsake velikosti kakof tudi posod (škatle) .1745       ra krm«erve.
II
FID E S"
REVIZIJSKI KOMERCIELNI
I   aaalalSaaiaaiaa        AffltOn KntZOVa
LjuDiianai uL3. Teief.959
(Lastnik Milan Bo? atJs/, bivši ravna« teli Trgovske banka v Ljubljani.)
izvršuje izvršuje
Revizije
in sestave bilanc, mese&t h zaključkov. Inventar Itd. enkrat ■H v rednih preal«IMh.
7567 Polaganje
novih kniigovesto*
00 sadni h pr izkušenih na.bjlj prakrčnh metodih. Zasfa* rple, nepraktične s steme in enostavna knjirovoestva se ar«ureja v nove pregledne si« eme s posebnim odrom t.a zahteve davčnih oblasti. Za tnale In »redne obrate, ki >} ne morejo nastaviti lastnega knjig »vod e. žele pa imeti jasno fl'ko o delovanja, iivtiuje \ta kni gov<dstvena sata po izurjen h ura n k h proti maHinl mesečni odškodnini. Specialni sistemi so oortrnke in aake trgovce.
Organizacije
trgovskih, Induitrijalni i tn obrtnih podjetij. Poenostavrjenje
dela v pisarnah.
Strokovna mnenja fn vaa zaupna trgovska dela.
Strogo strokovno delo in abso urna Ujnost faJiaiCcna Zase«
r
Drva
trbovalfski
premog
H. Pctrič Mabllana
Cosposvetsks ee«ti S
Telefon 343
t a
Čreva
106 t
vseh vrst, kakor vsako leto po naiusjodne«fi ceni vedno na za-lofi. Kavnotam se k'»-*nk» en-revi Na tsalenl loj In se paaca po sa)vit i dnevni
Mvatinsta, Poljanaka cesta 85.
!! 25. leto obstoja tvrdke!!
KUPIM
1
ajirfte" Gorizii
citant)
L
7531
Pleskar
(emajlira r) se sprejme. — Tribuno F. B. L. Ljub. ljano, Karlovsko cesta it 4,__ 7601
Trgovski Tajeaec
iz dobre ljubljanske družine, s potrebno solako izobrazbo, se sprejme v trgovino — Julio Meinl, d. d_75&2
Issirjefia
758 pletilja
«e tako) spre me'o. O--hra hrm^M In »t»nov*nfe v h *l E. Costlnč-r.   SffUTCa pri Kamni u u.   Že ezniiks posta ia Holmec
Motorno kolo
»Douglas*. v skoro no« vem stanju, se po zelo ugodni ceni prod«. — Henrik Kends, Ljubljana.
7564
Strojnik,
Tnofen, trezen in zanea« Ijiv. ae išče za parno 2a< tfo na DoVnjskem. Plača po dogovoru: stanovanje prosto. — Ponvdbe z na« vedbo dosedanjega sluz« bovania na: Ljubljana, postni predal 83. 7596
Knjigovodja^
perfekten bnanealV. v vseh trgovskih poslih vertrran. s večletno prt. kso. Uče prnrnv« me« %tm v tnjov»'rm ali tnd'*« stri|«v#»m podietfTi. — Pnn»»dhe n*>d »Samostoj« f»« mr>č H***** no upravo •5?lov. No rodo«.
Kot nrefeinrfec Ve«a fn skladiSčnf^
te's»n premeniti »lulbo h VakemM farnemu r*«diet« j»i v S'-vralji: vrič srm rudi Sr**1 olpco Vnjigovnd« %tvm. SpHčVvuta ns ra»« nolago — Ceni. P'-n-d« be p*>d »Le«r*a <"*bef7S94» **o upravo »C^rt^ V«ro. da«. — Va«*op z novim 'rtom |025 alf pozneje.
Tražite li
namfeSt erjlc ?
Vaničfte is Oni jeka or* *»in to natjerale i poare« r1ov«f>*« namieStenia — ssPORTI fVA« — SvoVI brr»i donn«i avti*, kra« ieva aemlje oVo 3f0> ogt«. aa ndnoae^lh ar na prao* no m testo so m*'<Vorre I fcenake no siraVosh^vat« **com. njcm»^om i mad. Jara'-om ieriVn. fi+f+dni **e*T*ltr'nf primjerak kart i rtertrdil # a* r*nttrenem f*e iafte ae. CUi-na eofev 'Pnoa b»v>ta in dtna*^t — Va ietlan miesee 3* H?« n**a. no četvrt gorft»» fPO dinar« 7312
I    Vntom P
i
Doltj kožah,
dobro ob«*anien. napro* rfaj. — Og!~da se v trgn« vinf Friach, Ljubljana. Mari itn! trg. 7n00
Moško kolo,
Vompterno. s dvojno pre« <*avo. močno. jeVo malo -abli^no. ae proda. — L|»Hlono. CosposVo utl« ca 15. pritličje, desno.
7589
Proda se gostilniški inventar.
Knpeti najemni gostilni« *Vi prostori ta^oj na rar.» noliifin. — Ponudbe pod •Gostilna 15t>/7ntMa na ?provo »Slov. No rodo«.
Zlate ribice
(Goldfische) za v stekle« ~>e vaze za na okna. ae dob* v gostilni Vidmar. Ljubljana. Sv. Jakoba trg
7603
Lovci pozor I
Prodam stilsko trocevko* brczpeteltnko kal. 16 X 16 X 8. — Prestava za kroglo avtomatična. Stre! vseh cevi izvrsten. — Natančneje pove uprava •Slov. Nar.«. 7527
I    Xomii I
Eno ali dve
ireblovani sobi,
če mogoče s posebnim vhodom in event. priliko za kopanje, v sredini me* sta. vsaka soba s po eno posteljo, iščeta pri nem* Sko govoreči rodbini dva mlada trgovca s 1. ali 15. janvarjem. — Dopis: pod »MeMovana soba 7610« na upravo »Slov. Nar.«.
I K«
Temicmiie
I
Hišo. parce!of
nepremičnine prodajate? — Javite naslov »Posrc« dovafcu«r. Li bliana. Sv. Petra cesta 23. da ga od« da interesentom! — It« ognite se stroškom! 7605
Kože — polhove in lisičje
ter od druge divjačine — kupti je za inozemstvo v vsaki mnn*ini. — Zd'a« vič, trgovina nsnit. Li'tb» liana. Sv. Florijana flioa *tcv. 9 90/T
Pozor!
K»*p"t|em po nalviSjih re» nah stare obleke, čevlje. nnhiStvo Pd. TV»n!snira zadoatuie. da pridem na dom. — Martin Dramč. T-ivb!iar»a. Sv. Jakoba na-bre#Je 20 750?
I  S^novrn:s I
Na stanovanje
in ra j trk ae sprejme go* spod. — Naslov p*>ve uprava »SI. Nar.«. 7588
Na stanovanje
sprejmem gospoda. — V a »lov pove uprava »»SI Naroda«. 7590
Iščem soSo
9 separatnim vhodom v bližini trga Tabora ali ResMevo cesta. Miklo*ičc* va cesta. Prlsoino ti lira. Ahoclievo cesta, Sfcoffo rilca. Ilirska "lica ali Ko, mensJcetfa ulica — Na« «!nv nove uprava »SI«*v. Naroda«. 7568
Krasno nebfovano stanovanje
iz treh sob In po**ranskib proatorov. v sredini mr-s*a. se odda začasno bolite sibtironi rodbini: b-di lokali so plsa-ne. — Po» izvedbe pH rd«ni sloven^ «W posredovalnici — IC.
Troha . Maribor, Slo, venska ulica 2 7556
Leno stan o vr nje
v novi alt stari hiSf v sre« dini mesto. 2—3 sobe s oritiklipami Wčcm fn plar *am vsako najemnino. — Za ta Vej ali pozneje. — r*onudhe pod »I Tgodno 75^1« pa upravo »Slovenskega Naroda«.
Dve sobi za Enejši modni salon
potrebujem nujno. Naj* raie v I. nad«tr v centru« mu mesta Ljubljane, in ricer v sHenhurgovi. Pre« lemovi. Frančiškanski uli» ci ali D*moioki cesti. Kom« grešnem tmi. Morijinem trg«t. Sv. Petro c«sri. ev. bfd? no lepem svetlem dvorišču. — Nostov p^ve uprava »SI. Nor.«. 7567
Hotelska zgrada
sa krasnim porketiranim sobama, lijepom prilikom za restauraciju, kavanu i vrt. sve u novom stanju, a dnbro posječenom ku« m listu Hrvatskog Zagor« ia. u kojem je vrlo po» ^^ebno veće svratiste, sa elegantnom i mod *m~m reKtauracijo*n —» rT^^<ij" ^gent«»ra »Intermissor«?. Zagreb. Samostanska ''liv -a br. 9. Tel. 21—64. 7583
Trgovina
t mekanim blagom v vi» no« in sadjerejskem Vra« ju na Sudnjem ^ajer« «kem. poleg cerkve In <o» le. ob okraitii cest*. poH« ni in telefonski urad v hi'i. se z vsem hlagom ?n t lepim stanovanjem za večjo družino, a kletio, s' ladišči ter vrtom odda takoj v najem, oriroma "e iSče kom na ri^n. — Potreben kapital SO—100 's^oč dinariev. »a katere da se v potrebi rudi krite Jena varnost. — Dopise -*od »Trgovina 1875« na Moma Companv. Li"ba ljano. 7609
Tiskara«
"astoltra se Iz 2 bi as ti« 9*-ar*V*b stroja tvornice »Morfltng« fl stroja SO/80 rabljenog ali n vrlo do, hrom ataniti. 1 stroja 42 52 nosve nov) 1 Amerikan« ke. 1 velikog strota za rezanje. I stroio 70 bef« fanie, 1 stro ta r.m perfo. -iranie te 3 elektrrmoto« »•o snabdjevena sa svtrn •>»trrhnim slovima, ti* skarskim materits'om te nM^ntrn notrf«*f»nama — prodaje se jeftino itz vr« fo povoline ttvi^te — -Slaven« d d., Ilira S?. Zagreb 1220*
Trgovska hiša
v le prm mestu na SpodN njem Štajerskem na naj« lepšem prostoru (Cerk» vrnem trgu) — ta radi rardr*ižirva takoj proda. V hI5i primano dobro vpeljana trgovina. Speče« rira. manufaktura, drlo« ma tudi zelezntna. Ob« <toji iz: lepe enopsd-^troprte bt$e. dveb veli* kih trgovskih lokalov, trrb aktadišč. »estih sob. dveh kuhinj, treh hlevov ra konje, govejo sivino *n svinje, popolnega gospodarskega poslopja, le« nega velikega vrta Veg tr&ovaki Inventar, V hisi te električna napeljava. Trgovino zapira frfezen rolo. Prip-avno tudi za vsako dn»go obrt. Cena 215.000 Din. Naslov po« ve uprava »Slov. Ns^o. do«. 7586
Parcela
za stavbišče vile ali hi5e na lepem kraju v mestu Ljubljani se takoj ugcd? no proda. — Potv-dbc na upravo »Slov. Norodaa pod »Lepa parcela,-7595«.
Krasna vila
na najlepšem kraju v mestu Ljubljani, pet mi» nut od g*avne pošte, sc za 550 000 Din proda. — Stanovanje takoj prosto. Plačilni pocr-ji ugodnt — Por-dbe pod »Krasna vi« Ta 7504» na upravo »SI. Naroda«.
£okah
i
Iščem delavnico,
svetlo, s B"himi prostori. 120—200 m', za plemeni* to obrt v mestu. V oko« lici ni izključeno. Ofcrte naravnost na naslov. — Naslov pove pove un-a* va »SI. Naroda«. 7591
I Dopisovanje |
Mladenič
v 32 letu, i malim pre« moženjem v gotovini, iz* učen boljšega obrta, zVlt rnania z gospico a'i mla* do vdovico v svrho zc* nitve. — Le re*nr ponudbe s s'iko. kamera sc na Setjo vrne. r*"»d »Drž. na* me$č**necf75°7« na upra« vo »Slov. Naroda«.
I
R?zno
I
Franc Erjavec
»Pri  zlati lopati* trgovina   z   železnino — l.i'-Miana, Valvazorjcv trg 7. 76/T
Perje,
kokoSje. račje in gosje, nua. oddaja vsako mno. >inir» po zmerni ceni — tvrdka £ Vajda. Tako. vce 52/T
Sna'ne sobe
od 3000 Dtn: kuhinjske oprave od 1000 Din naprej izdeluje Bs-'mgart« ner. m^rarstvo, Tcha-ie. Tošta Store. 7017
Slike za
legitimacije
''deluje r»*t:bttrele fo*-*v. fraf Hl'GOM HTR^KR. L I tt bi i a no. Volvozori«»v trg št. 7 7553
Pohištvo!
Kdor si želi nabaviti krss* no in trpežno pohištvo po zelo ugodnih c*nah — orodaia isto Matija An* rftovic. Vidovdnnska cesta >t. 6 (nasproti hiralnirt.)
Je Sflep^sfn
= Sisak =
Dcmski klobuki.
nekiteni, od 100 do 150 dinarjev, b^tržunasti nakb teni od 200 do 300 Din. Velour svileni po 200 Din. — Oglejte si izložbo. — Horvat, modistka. Sto* ri trg 21. 141,T
Okraske
za hoSČTiO drevo, svečke, božične in novoletne ra»* clednice najceneje v va» liki izbiri. — Ivan Bahrx» vec Ljubljana, Sv. Jako* ba trg 7. 150/T
Zdravniški zavod
Vilu dr. Pcčnik, penzija 7, rd-ivni'-om. Sečcvo, roSta Rogaška Slatina. — Za lahko hr'nc. trdi pli1.«« So D^gcballe. Di;:t». Lfe« ^c«, Mastkurcn. 1'Vrstua hrena in soba od 73 Din r.aprcj. 1397T
Trbovel:av|
premog drva, koka
ang'e'kl premog Slezi'skc brikete
rfcbr, ILlUiJA
ta, Krafja Patra mj t.
Tek 22a — Plaaio mol na obroke. 7TT
Za Eožič in Novo leto!
Mamico, razveselite otro* ke in kupite igračne vo« zičke in tnala kolesa, tri« cikclnc. holenderje. sto« lice, zloJliive rudi za mi« žice, Šivalne atroje itd. rajecneje pri »Tribuna«, F. B. L., tovarna dvoke** les in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska ce* sta št. 4. 126/T
»Gon««
nov preizkušen In edino siguren lek proti kap«v vici (triper) ter zaataro» Icmu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur« ■ a Za popolno ozdrave iienie treba šest lončkov. Vsak lonček t navodi'om stane 45 Dn. — Proizva* ia in po poŠti razpošilja t"di no zdravniški pred« pis lekarna Penfč, Žanre« prešič. Hrvatska. 99/T
Zanesljivo
eksistenco
Vam nudijo vaalc mesec 1 in !5. pričenjajoči se glavni tečaji za prikroje* vanje, pomerjanje, pre* skuscvenjc. izdelovanje, šivanje vseh moških, dim* skih, otroških oblačil, vsega perilnega in doma« čega šivanja. Temeljite teoretična in praktična ie» obrazba vse oblačilno •'metriosti po edinem ob« lastveno zaščitenem sistemu novega časa. Zuna<* njim učencem preskrbi« mo stanovanje In hrano cvent. znižano železniško) vožnjo, spretnim ahso!#> ventom službe. Prijav« vsak dan, prospekt ha učni r**d potom ravnatelj* stva VVfen L. Backerstr. ° aH Klagenfurt, Fried« richsplatz 18. 64/T
1 -X3QOQBQGI
Kuverte
pripof*o6a
Narodna tiskarna
*    TALMaoNB IPAK NA«JtaOI*«JA
^ Clovno a\a$\*p$\aa in   ^     t t/anaali^
ekledifčo po taverni ki etni l\CinaiCf
5f     3*rr+b. Samostan-
sko ul t* 7ef 8—90
HOVOI
laiveOe zanimanje
NOVO!
okra Mi v sJatema
8EIDB 1«^ 44
ker \t zidanv tem sistema tehnično In ekonomsko do* viseno. nojhitre $e tn Mjcveejse. Splošno rozomost vzbuajo
nosniki aiatama „SEIDEL"
IJaMl—a. Tabor sstv. i.
8š
'i
atapniaa - SCIOEL • ograj«.
aelaoveJfti naU Is
Isvretae eeeeet.
TTiaj
_a!
B. 0. B. tvornrta Itetrn. tlagafn
O. d. Yahevee -
Saa^aaa Bab, Vakovat — Tal. tat M\ Seasvoosfa. tn edatava vsakovisaso
Meaafe Is Jeolobeteae eaaav> za Oekaaaeata
treoornlh vrat itd. Hrt. v aijrtpSi in najaotadncjil ladaiavt,
Olavao iasH>r»eh»o In tanoproJaja ca re(>> J«ces!tvik> alrasfa Ooldataln, agentura io Ooiniti.onfJna trgovin« Vc-
kovar
fastaSitvo Io depot: MatadoP, Zagrtb
Ilica Hov. b. »T
stran S.
0popolni
2ATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI
t-
.SLOVENSKI NAROD, dne 14. decembra 1924
Ma KRIŠTOF   ■ BUlvARf 1™»!^^^
k i* a ia d i
Damska in otroška konfekcija — prodnja po nizki ceni ^ jopa. lađi za deklice, telovnike, čeplee in drage pletenlno      J - f
Muco, predpasnike, krilo, obleke in drujro dimsko Vonfekdjo
OTROŠKE OBLEKICE. PLA46KE
velika izbila.
8*1
a. o -
75 i
Sanotoriiun Dr. R. JzejB
n cdrail* 1 fllecu. — ASbazla (Italija).
Dietno liječenje 2a debljanje I kTepIjenje. Prvorazrrdn zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Prem ene iS off-wech9el) za ženske i živčane bole«ti. Djeca od 7 godina primaju se 1 bez pratnre, 69 T
la KNOCH jciraie za pogon
Rezano ie samo iz najboljih volovskih kru-ponov garantirana težina 0-98 - I, Šivano, lepljeno in preteenicno, v vsrh dimcnri;aii na skladišču.     Tel. 247
al. L&MPRET, LJUBLJANA, Krtkov trg 10 TromISVo sklad ičst Z&83SB, Maa 44
dvorište (Hotol Royal> 109-T Telefon 20 54
štev. 285
Kožuhovina vseh vrst
na izbiro pri L« R O T«  Ljubljana, Gradišče 7.    74 T Strofe**«, barvanje ixdo!ava kožuhovina.
K = Tovarna vijakov H
B   Soloine stavbene družbe M
"    Maribor, Aleksandrova cesta 12.
Vijaki za los vsako vrsto In vsako velikosti, zakovico so ploEevIne Is iole-so, bakra, modam no in aluminija*
&a1et*re<ea slovanska
pftlaifta i HGanka
d8lavnvca
i van Ericelt. Dana ska e. 19,
se priporoča Izvršitev točna c*»nt 7m orne 17°*
Ma debelo I
6o92    Med dobrimi d al boljši aos
mtr limu itmia
o
za rorlbJoo, obrt la Industrijo. fl|
Solfane osna la navdal * nlaćllal pona'l. Var stao lansira I — Pavk v vezanja artaplaoaal R-
IGN. V0
Strina
VOtOdBSTO,
Sferni trg.
navdal nlaćllal pona'i. B| Peak v vntBi« ertiilaoaal Fm
K, Llobljana I
II UiiCa 7.     Irolf Mn^tt 11
aa|veot« saleio pristnih
dalmatinskih vln
ima ađlaala
JOSIP POVODNIH
Maribor, Vojasalska ni. 6.
Prodajajo se le pristna, prvovrstna dalmatinska vina po nantžjih cenah in je p. t. interesentom na razpo'ago vedno več vagonov raznih vrtt. Kadar pridete v Maribor, obiSČite mojo splošno mano z zadovolnimi posti vedno napolnjeno klet, ki Vam nudi dobro kapljico in okusne dalmatinske zakuske! 7575
16/20/25 PS godina 1916
Badenije 25/30/35 PS godina 1919
Sfluggasmotore rabljene
Deutz 8, 12, 15, 20, 30, 35 PS H. B. IH. 30, 35, 40 PS
ima na sMatiišču Osijećtta ljevaonica željeza i tvornica
145T strojeva d. d. n Osjehn.
Klavirje
"gtssBJe In poprav ia solidno In ločno   ler  ere tudi  na aVŽcJe.
Feliks MtaST«
61 T
Strešno lepenko lesni cement
dobar? a nabere Je t vsa'I mar.liir
Jos. R.P11.1, Ljubljana
Grada&ka al 22 TelcTca 151
rTdl--»r» rrovr „Gn'aer" ć^avlge •n lovoko eevlle d h te le «
novo uieiriv rpov'n: m delavnic'
Ja Braier
Turialki tro CBreo} i.
Istotam se »zdel ujeto ve^h vr«t čevlji po meri n vse vrsfe hfnfr čevl ev.  —   Trgovci sopva?'
Ctra soilefne? Postrtlbi toina!
dr»bn., KOŽUHOVINA,
Velika IzbVa koz In kosuHovinastlh Izdelkov. Spra
jomon a v popravila In eretovljenje« Opoeliolnl oddolak za atrofo*«ja In barvanja voob vrat kož v «aah nngočlh barvah.
= PfiVfl JSHBUfUSKI KRZnaVRSirC-BARVARSKA Miti =
Peter Semko, Lgubljana
Tvornica: Cl in ca V * it. 5 — Trgovina: Krlžovnlfika ul. 7
-mm vrata h m>± dittiaolnol 6924
TORINO-FIAT 505
se ugodu o preda. 20 HP, 5estsede2ea, Stlrl cMIn-drl na'niuellsia tipa, M raesace v rabi. Garantirano brezhiben. HasL pri oprani S'on. naroda.
r510
Kja aa najbolje sa Mtfclevža Irt božično d a rt I a kupi, jo braa Slvonaa mino.
•a
	S		
	»ms		
5>
Ljubljana
Sv. Petra cesta 3
Nudi eonTonftv« oe?|o-nofcem velko Izbiro razne« qa perila In rokavic nogavlo daljo ve'ika izbira damskih molkih ir. otro -.kiS zimskih potreb« Oćin ter raznih površnih joplof jumperijav. otroških obloko. - Svilena in pleteno oonisvez« nioe Itd. Ud. Ud. 7Ti3
Za Božič daje rf Eli t as
badava */• srećke Masne lutrije O. kota i jednu svilenu kravatu ili jedan najfiniji par sili. tlor Čarapa tko naru« jedrn od 3 bož. naeradna paketa sa 7 orig. poznato prvo*laift|h parf. I kosm. predmete. Cijena
sa pošt. i ambal. Nagr. paket L Din I45—, Nagr. paket II. Din 1C0—, Nagr. paket ir. Din 280—, Novac sa naručbom na Parfumeric „ ELIT AS* d. d. Zagreb, Draškovićova 13. 7b2\
VELIKA TVORNICA ŽARNIC,
kt uzica svetovni sloves, tiče za Slovenijo
prvorazrednega zastopnika.
Ponudbe zelo resnih, kapitala zmotnih mte-reseutoV) ki imajo velik kroif odjemalcev, naj se naslovijo pod „JVeltmarke No. 6!)73" na npravništvo Slov. Naroda v Ljubljani.
SALAMA prve vrsti nova roba posva zreta
dobiva se svuda
Eli Prva hrvatska tvornica s*- ^
lame, sušena mesa i masti ^
M. Gavrilovrća sinovi d.d.
Gencalno 7astupstvo aa Sloveniju:
H. Bunc In drugi
Ljubljana, Cel!t, Maribor
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
p r o d o j o 75 T
s: premog :s
iz slovenskih premogovnikov
x%ih kakovoi'1, r celih vatronlti pa originalnih cenah
prem govn kov ca domačo up rabo kakor tudi za   industrf «ka    podjetja   in   razpečava   na dfbelo
inozemski  premog  in koks
vsake vrste In vsakega izvora te priporoča ^osebno prvovrstni ccsko*kovaSkt in angleški koks ca livarne »n domačo uporabo, kovaSkl premog, črni premog in br kete
fclatlnvf • Prometni zavod za premog d. d9 rlOjlOVa    v LJubljani, MUlatlćava oeata II II.
POZOR!
r
[
>
Od 15. do 21 XII.
prodala se v oddelku na drobno z znatnim popustom nasedanie nizke cene I Pozor!
HENRIK KENDA
asa dna trga vina, Motim trs 17* 7570
ČEŠKA l
etevllka 104 Oolalftka al«
u a
In
Sareiema
ISTRI JALNA  IM  G O S P
p**ra*nfoa v LfnMjoatl, aorlfln tra atov. 9. 87 aodratolo v voob voojib brojib Ceboelevaike raar—
knjttlpe In račune ter prevaja vee bančno in bo
S K A BANKA
Iraojj
Hranilno vloqo na kniltlao In takaal rocnnl
K6 «„170,000.000«—»
ae transakcije kar nafkulantneje.
6281
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne o-
f
stf»v 285
•5LOV*N5Kl NAPO!)« dne 14. decembra 1924.
Skrati 9.
Gospodarstvo.
Rak-rana v našem obdavčevanju.
K Članku, katerega smo objavili s tem naslovom v 243. št. z dne 5. t m. smo prejeli od kompetentne strani tole pojasnilo:
Kar se tiče konkretnega primera, ki Je da! povod k članku, ugotavljam, da je imela občina (Št. Jurij pri Grosupljem) v letih 1922/1923 z nekim do-zldkom pri šoli ter z razširjenjem dvo-razrednice v štirirazrednico veli*e stroške, in da so se občani sami Želeli tega bremena čim prej, in sicer baŠ na ta način iznebiti, da se doklade so-razmemo zvišajo. Zanimiva je motivacija, ki jo je uveljavilo županstvo, namreč, da imajo ljudje še denar in da torej bolj kaže, za izvestno dobo zvišati doklade. nego ob nestalnosti valute najeti relativno visoko posojilo, k! bi bilo potrebno. Tako je prišlo, da so se obč. doklade, ki so daleko najvažnejši del doklad za to občino, sklenile:
za leto 1922 v izmeri 57595 * » 1923 » » 137895 » a 1924 i » 1550% Pritožb ni bilo nobenih, zlasti ne, kar se tiče doklad na hišno najemnino, da s! ravno se diferenciranje doklad špe-cljelno pri tem davku že dclj časa pripušča. Pač pa je državna uprava za leto 1924 iz lastne inicijative znižan dokladnl odstotek od 1650 na 1350, 5!a Je torcl v zaščiti interesov davkoplačevalcev celo dalje, nego neposredno prizadeti sami in si nima kaj očitati, tem manj, ker jrre samo za začasno, če tndi brez dvoma zelo občutno obremenitev.
NI pa tako enostavna principijelna stran vprašanja. Princip ena. komeme porazdelitve občinskih doklad, kakor naj se po zakonu (prlm. 5 74. obč. reda za Kranjsko) praviloma uveljavlja, je bil teoretično vedno toliko spodbiten. ker je dane in deloma zelo velike različnosti v obremenitvi po državnih davkih naravno le še pove-čaval. NI dvoma, da je bil pri enakem dokladnem odstotku donos hišni naj-marinl podvrženih poslopij po dokla-dah od nekdaj primeroma težje prizadet, nefco donos iz zemljišč, ker je bila tudi odmerna podlaca — državni davek — relativno večja. Ali napaka, kolikor je 5p!oh bila napaka, je bila prenosljiva, ker se je pri neprimerno niž-fh dokladnih odstotkih, nejro jih imamo danes, seveda tudi neprimerno manj občutila, in ker je bila ob zvišanju hišnim posestnikom odprta možnost, da so diferenco prevalili na najemnike — možnost, katere se tudi notorično le izjemoma niso poslužili. Načelo enako-mernosti doklad se je dalo zbog teca tem bolj zagovarjati, ker je brez dvoma onemogočalo izigravanje ene skupine interesentov proti druži, in to ie bil ravno njegov glavni namen. V obeh smereh so se pa razmere temeliito spremenile. Dokladni odstotki se danes zvišavajo takorekoč po stoticah. kakor so se prej po deseticah, in kar je še važnejše: zaščita najemnikov je prinesla maksimiranje najemnin in pre-strigla možnost prevalitve. Izven di-skuzije je torej, da so visoke doklade pri hišni najemnini ob nespremenjeni stanovanjski zakonodaji za posestnike mnogo bolj občutne, nego n. pr. pri zemljarini, hišni razredarini, a tudi pri občni pridobninl. in da morejo pri iz-vestni višini denos popolnoma absorbirati in ga celo pretvoriti v deficit.
Toda — tudi doklade na posebno i prldobnino uplivajo približno analogno, j zlasti v dobah nazadujoče konjunkture. '
Ta opllv Je v zadnjih letih tem večji, ker porast nominalnega donosa, kakor ca je povzročalo poslabšanje valute, pri podjetjih ni bil oviran po kakem maksimiranju, kakor pri najmarini, in se je torej tudi odmerna podlaga čez mero zvišala. Znana in n. pr. na Češkem tudi že uzakonjena zahteva delniških družb in drugih podjetij, ki plačujejo posebno pridobnino, je, da se do-k lačna pravica avtonomnih za stopo v limitira. Odredbe, ki jih predlaga g. člankar, bi se torej Že v interesu enakomerne zaščite posameznih interesnih skupin ne smele omejiti na hišno najmarino, marveč bi se morale v primernem obsegu proširiti najmanj tudi na posebno pridobnino. S tem bi pa stali na enkrat sredi problema avtonomnih financ. Jasno je, da bi mora!! avtonomni zastopi to, kar bi se jim pri teh davkih z diferencijacijo navzdol vzelo, nadomestiti iz drugih virov, bodi s tem. da bi se Jim odobrili novi davčni objekti, ker so tudi potrebe avtonomnih zastopov prav tako kot državne od leta do leta večje, ne pa manjše. f!no kakor pa drugo sega tako globoko v gospodarske in tudi politične interese, da je treba vprašanje vsestransko in z največjo stvarnostjo premotriti. Sicer je dana nevarnost, da enega zadovoljimo, dva druga še veliko mani. nego če vse pustimo v miru. Težave so tem večje, ker očitno ni dopustno, postopati v enem slučaru tako. v drugem zopet drugače, Htarveg je treba ustanoviti gotova enotna pravila, do-Čim oblastne skupščine š> ne funkcionirajo, in torej razun narodne skupščine nimamo fnra, kjer bi se mogla stvar S sodelovanjem legitimiranih zastopnikov vseh vdeležencev normativno urediti. Posledica tega je. da bi v sedaniih razmerah vsa odgovornost koncem koncev padla na administrativo, ki ni niti poklicana, niti vsoosobljena. da bi jo v ti meri nosila. Vsekakor pa ni resnica, kakor trdi g. dopisnik, da bi bi'a dokladna kalamiteta »čisto slovensko blago«. Naj le popraša v tain^tvu Zveze industrijski korporacij v Beogradu, pa se overi da dru^odi ni mnogo bo!i-še, marveč še slabše. Če že ne glede doklad k hipnemu davku, gotovo pa glede obremenitve podjetij, ki to zavezana k javnemu polaganju računov. Vprašanje avtonomnih financ se je ravno v obče kljub svarilom predolgo odlagalo in stopa sedaj s tem večjo strogostjo v ospredje.
Dokler ne pride do sistematične ureditve, se bomo morali zadovoljiti z administrativnimi remedurami v nai-bolj kričečih primerih. Mnogo pa bi bilo že pridobljeno, ako bi interesentje boli kot dosedaj varovali svoj interes, vzeli računske sklepe in obČ. gospodarstvo v obče pod strožjo kontro'o ter se po potrebi pravočasno pritožili, kar je danes največja redkost.
Stalna razstava vzorcev industrije Slovenije v Skcpiju.
Uprava Ljubljanskega velesejma se že dalj časa bavi z načrtom pridobiti naSi produkciji v Sloveniji večji konsum. za kar sc izkazuje že dalj časa potreba. Slovenska in-dustrii3, absolutno vzeto. Je v primeri z inozemsko Se majhna In v povojih relativna, za dosedanji konsum že prevelika. Del sašili tovaren ne dela s polno kapaciteto, režije so iste, povpraševanje manjše In vs'cd tega narašča cena lzd?!ku. Našo industrijo se mora polno znpos'iti in to je mogoče edi-nole s pridobitvijo novega konsuma, ki ga Je iskati sedaj v pokrajinah naše države, kier je industrija spJoh še nerazvita. Tu pride v poštev Jugovzhod naše države, posebno Južna Srbija.
Vse predpriprave so v polnem teku, da ae ustanovi v trzovlnsekm središču Jul ne Srbija — Skoplju, institucija, katere namen m nalota bo, zainteresirati tamošnje trgovce sa nase blazo. z intenzivno propagando posredovati za čim ožje stike m s tem povečati prodajno organizacijo naše industrije, obrti In veletrgovine obratno pa zopet zainteresirati naše trgovce za surovine tamošnje bogate dežele.
To se bo dalo izvesti na ta način, da se priredi v Skoplju stalna razstava vzorcev, kateri bo priključen tudi informativni In prodajni urad. Uprava Ljubljanskega velesejma je stopl'a v stik s trgovinskimi organizacijami Južne Srbije, na čelu JI Trgovska zbornica v Skoplju Jn se JI le zasigurala popolno moralna moč In sodelovanje. Rezervirani so že lepf razstavni lokali v sredini mesta. Službujoči aparat, ki bo sestavljen te Slovencev In tamošnjih domačinov, bo dajal vsakemu razstavljavcu po njegovih Jntencljah vse potrebne informacije o gospodarskih prilikah v Macedoniji. zbiral bo podatke o plačilni zmožnosti m solidarnosti odjemalcev, obratno pa bo s smiselno propagando zainteresiral trgovce skopHrnskfei okoliša za naš trg, podajal o naših kliiarib vse Informacije o blagu, pošli jalnih ln||Iačflnih pogojih i. t. d. *
Uprava stalne razstave vzorcev v Skoplju bo prevzela tudi prodajo blaga za niene razstavtjalce In sprejemala naročila In ker Je zaslgurana moralna pomoč m sodelovanje tamošnjih trgovskih faktorjev, bo lahko dalala tudi gotove garancije sa pravflno in soMdnp Izvedbo zaključenega trgovskega sklepa.
Tukajšnji pridobitni krbgi so pokazali za nameravano akcllo tnko veliko zanimanje, da bo rezervirani lokal najbrže klhib njegovi veMkl obsežnosti prrmijhen. Zanl-manlc pa vlada tudi že v Južni Srbiji, kar naj deloma Izorlčuje sledeči članek, povzet Iz skoplianskcga dnevnika »Naša Stara Srbija« z dne & decembra t. 1.
»Ekspozitura f Jub'Janskog vr»Š3ra n Sknpllu. Prema odluci tmravc L|ubTl*»nskog vašara, za kn?n nedelju dana We> u Skop'Ju otvorena ekspozitura tega var?ša. Tlm povodom dražio Je u Skoolle polovinom pr. meseca direktor pomenotog vašara gospodin M. Ou?-ir. da na licu mesta ispita uslove za ekspozituru.
Osni^an'e eksoozlture L|ubllnnskog vaši ra u Skoplju. znači veliku dobit na Južna Srbiju, naročito u oogledu ekonomskog zbll-ženja sa zanadnlm krrjcvima naš? države.
Cvdašniim trgovcima biće olrMano u toliko. 5*o če ceo lrger s mustrama imati m samom Skonlju I time fzbeči troMcove oko putova n* r\ ?!l izncnndlenla od strane trgovačkih putnika.
Prodni u če obavljati dva činovnika. Jedan Iz Jtržne Srbije. ćr\\z\ Iz Slovenačeke, I to Isključivo no mustrama I angro.«
O ce'1 akciil. ki Je zelo zanimiva In ki me<rne na'o Industrijo, obrt In trgovino dvigni*! do večjega rrzmaha. bomo prihodnjič točne J še poročali. Pmin^ntna važnost te organizacije pa Je razvidna že Iz današnjega poročila.
»ndi'strljalcl. obrtniki in veletrgovci. ki še niso v zvezi za nameravno podjetje, dobe vse de'pj'ne inormaclje pri ravnateljstvu
vefcsefnisaeHa urada.
S *o pridobitvijo pa se bo tudi še boM dvignil pomen našega veleseima. ki si bo na ta način zasigural vsakoletni vc1ik obisk trgovcev Iz Južne Srbije, ki se krijejo 2 veSkimi feomMiaJ blaga.
Valutni oregled.
Politično In gnspoda-sko življenje nretc* č^nr^a tedna Je bilo pod vtisom sestanka an* gfHflcegl in franco?l°r»'! zima**!;?«?'* ministra v Parizu, na' ar je Cbambc-letn od~>otoval v Rim na zasedanje Zveze narodov. V posveto* van jih v Parizu in Rimu se bodo obravnavali vsi aktvalni proh'emi evropske politike. Na dnevni red pride h?di položaj v Aziji in Afri* ki V zve/i s potrebo razčiščen is političnih razmer je Mla preložena rudi mcdzaveznišlca konferenca finančnih ministrov do januarja 1925.
Angleški funt zadnie dni ni kazat posebnih p:ememb nanram dolari-?. Hne 5. decembra ie notira! v Lond^n'j 4 675 ameri« ških. aH 4.6762 Vanad^Hh dolarjev napram 46537 ameriških, odn. 4.6362 kan. dol. An* glc^ki f-nt je ne'-co!i;-o poV-o'-iI c^lo napram najboljši kontinentalni valuti — hetandske* mu jjold;narj'\ in sicer je notira! 5. dceems. bra 11353 goldinarjev, napram 11.47 gold.
28. novembra. Na londonski borzi Je položaj stabilen. Emisija vrednostnih papirjev gre svojo normalno pot. Pretekli teden je bilo emitirano grško posojilo v znesku 1.250.000 angleških funtov s 7 % obrestno mero.
Frsncoski frank je zopet nekoliko poskočil napram angleškemu funtu in dolar* ju. Dne 5. decembra je notiral funt 85.69, dolar pa 18325 francoskih frankov, napram 8630, odnosno 18.675 francoskih frankov dne 28. novembra. Na tečaj franka vpllvs v prvi vrsti ameriško posojilo ▼ znesku 100,000.000 dolarjev.
Švicarski frank je nekoliko po» skočil napram dolarju In padel napram an« gtelkemu funtu in francoskemu franku. Dne 5. decembra je notira! dolar v Ženevi 5.1637, angleški fttnt 24.195. 100 francoskih franVov pa 2830 Švicarskih frankov, napram 5.18, 23.99 in 27.625 — 28. novembra.
Belgijski frank je nekoliko padel napram frane. in poskočil napram svic, franku. Dne 5. decembra |e notiralo 100 bc!» ifijskih fran'-ov v Parizu 90 70. francoskih v Ženevi pa 25.80 švicarskih frankov, napram 91.225 francoskih in 25.25 švicarskih frankov 28. novembra.
Italijanska lira je padla napram francoskemu in SviearsVermi franku. Dne 5. decembra je notiralo 100 Ur v Parizu 70.60 francoskih, v Ženevi pa 22.30 Svic. fran« kov. napram 81.10 francoskih In 22.487 Švt# carskih frankov 28. novembra.
Nemška marka je ohranila svoj sta« hilni tečaj, ki je v zveri z dolarjem in zlato pariteto. 100 mark notira n. pr. v Pra«i stal« no 811 Kč. Iz Mewyorka noročaio. da repa« Mra Nemciia del razpoložliivih deviz oo* Dawesovcga posojila v zlatu za državno banko.
Avstrijska krona je neVoliVo nacHa napram tujim valntam, razen dolarja. 1 mil t topov aK je notiral v Ženevi 5. de<-orr>. bra 7?.*5 Švicarskih frankov, nanram 73 n5 švicatskih frankov 28. novembra. Število brezposelnih le v Avstriji narastlo. kar vpti* va r^dl na tečaj krone.
Češkoslovaška krona Je posko« rila napram švicarskemu in rad'a nanrtm frano«"-*VCTnti franku, loo K? ie notico v Parizu dne 5. rf-^embra 55.88 frunros^ih. v že* nevi pa 15 575 švicarskih fra^l-ov. napram ^6.30 francoskih, odnosno 15.55 Švicarskih fran'-ov 28. novembra. Dolar notira v Pragi 34.05 Kč.
Romunski lej je nekoliko pad-1. Dne 5. decembra je norlrat« 100 le lev v Pa* i-*zu 8.00 frankov, napram 9.50 frankov dr*n 28. novembra. D'-tar je notiral v Rrikarr^ti 5. decembra 204 leje. napram 196 lejev dne 28. novembra.
N a S d i n a » Je prei*n ji teden zonet po« »Vorll in doaef*-! ta teden v norastu svoj vi.šrlr. Dne 5. decembra ie noHraTo 100 n?n v ž~n-vi 7.60 Sviears^-ih frankov, v Pra<«i na 50.125 Kč. r-nrim 73375 švicarskih fran« kov, o^^osno 49 575 Kč dne 2* novembra.
—T n r 5 V a I i r a ie n-AoH^o nad1« Dne 3. decembra je norr-a?a v Cari<t-adu 0.54 do* larja. nanram 0.5475 dolarja 26. nove^hra.
Bolr-arski lev je v ženevi stabilen, v Pragi in na Dunaju pada. v Carigradu pa skače. Dne 5. decembra in 2S. novembra ie notiralo 100 levov v ženevi 3.775 švicarskih frankov, v Prati 5 decembra 2*855 Kč. na* pram 25.027 K? 28. novembra. Na Donafa ie notira! lev 5 t. m, 518 aK, napram 510 aK dne 28. novembra.
—K PapMa pi papirnih izdelkov smo trvozlU Iz Češkoslovaške v oktobru tt. 253.642 kg za vrednost 664.897 Kč: januarja do oktobra smo uvozili papirja in papirnih izdelkov 1,645.158 kg za vrednost 4.618.524 Kč. — Ves naš uvoz Iz Češkoslovaške v oktobru znaša kg 11.480.008 (komadov 30T65) v vrednosti 71,683348 Kč. Vsega Češkoslovaškega nvoza letos do oktobra je bilo kg 149.360.120 (kom. 255.395) za vrednost 699.184.193 Kč.
—c Trgovsko gibanje v Trsta v oktobra tekočega leta. Po kopnem In po morju je znašal trgovski promet v Trstu v preteklem oktobru skupno 4356.418 kvlntalov napram 4,447.073 kvlntalov lanskega oktobra. Povišek torej za 2.7%. Po kopnem je znaša! uvoz 1.295 365 kvintalov. Izvoz 1 milijon 346 870 kvlntalov skupno 2.642.235, torej povišek 17% napram lanskemu oktobru. Po morju je znaša! uvoz 1,197.924 kvintalov napram 1.484 507 lanskega oktobra; izvora je bflo 726259 kvintalov napram 704 379 lanskega leta: skupno 1 924.183 kvintalov z znižanjem 12.1% napram oktobru 1923.
Fr. 2.
Povest o tobaku.
Prijatelja Matevža je 5!:oda. Trav škoda sa ie. Pripovedovati sicer ni znal: pripovedoval je In pripovedoval, nazadnje pa ni bilo poante. Poanta je tista ko se človek potem smeje. Poante ni znal prinesti. Kar se tiče poante, le n. pr. prijatelj Tomo čisto drugačen. Kadar pripoveduje Tomo in pride do poante, tačas s pestjo đresroc v rebra, pa ne v svoja in se priCne grohotati in se potem vsi jako smejemo.
Za poante je prijateli Matevž bolj škarta. Škoda ga je pa le, erucače je bil fin in obziren Človek. Žfvi duši ne bJ storil za las zlega, ne da bi se koj opravičil: »Pardon!« Pa če je v pisarni kako rešenje zavozH in so se nadenj pri-kregale stranke, je takisto rekel: »Pardon?« — Tobakarjev v obče ne maram; prijatelj Matevž je bil to bakar, ra se je vsaj poprej oprostil: »Pardon!« potem pa pnbal kakor lokomotiva.
Spominjam sc, zadnii večer, ko smo bili še vkupe. je pravfl povest o tobaku — zdi se mi, da je hotel opravičiti kajo, zato je povedal povest, — resnično je bil obziren. Pa jc kakor po navadi zgrešil poanto. Drugače, kakor rečeno, ga je zelo škoda. In je bila Dovest o tobaku taka-le:
Dejal je, da je osebno pozna! jro-' spoda. ime mu te bilo M ribar ali DoM-1 nar, tako nekakšno. Ta £osnod <+n Sc je "?.!jnbll v jroGpoc'iCno in je bi! vanio zaljubljen kakor mlad osel. Ona se je tudi vanj zaljubila z vso silo svojega deviškega srca. ka?ti je imel jako elegantne hlače in je bil iz dobre biše, ona pa je bila tudi jako dostojno in nedolžno dekle. Zadubljena sta bila drujr v drugega in je potom gospod stopil pred mater svoje milienke, črn. skrtačen in polizan kakor m?nd osel, in je dejal, da ne more živeti brez roke gospodične I hčerke in da vdano prosi za imenovani del njenega telesa.
Gospe je bi! mladi gospod všeč in ie tudi poznala njegove starše, da niso h rez. In je rekla, da ji je Čast in da jo veseli.
Toda je bila gospa pri Sveti vojski, ne vem, ali je bila za kaplora ali za komanoirja, pa imajo pri Sveti vojski iako stroge zakone in ie gospa vprašala gospoda Hribarja ali Dolinarja, ali pile alkohol. Alkohol da je jrrob rodbinske sreče. Kot dobra mati in ugledna šarža Svete vojske ne bi nikakor mogla izročiti roke svoje hčere možu, ki je vdan grobu rodbinske sreče.
Prijatelj Matevž je dejal, da je alkohol tekočina, ki se sploh ne da piti: da peče kakor hudičevo olje ki ga pre-
dajajo v lekarnah. Pa je snubec lahko z mirno vestjo potrdil, da ga ne mara In ne pije.
Gospa pa da je mJadeea gospoda bistro pogledala in ga vprašala, kaj je s tobakom. Tobak da je strup, neizogibno da tira vsakera kadilca v pre-rirodno propast, v telesno in duševno. Prerada ima svojo hčerko, da bi družila njeno srečo 2 žalostno usodo takega človeka.
Snubcu so bili prsti na desni roki rumeni od samih cigaret pa prav na t ti roki ni imel rokavice in je bil jezen kakor mtod osel. zakai je b:l rokavico slekej baŠ s te roke. Pa ni mogel drugače, skesano je priznal, da je kadilec; obljubil pa je, da se bo poboljšal in kajo opustil, le roke hčerke naj mu nikar ne odreko!
A1! gospa ie odmigala s prstom: ne boš! Bila je kaplor alf komandir v Sveti vojski in še dobro ohranjena in čvrsta in je rekla: noprej da se mora mladi gospod poboljšati, poorej, poprej, potem bosta še le govorila o ženitvi! In da je njen mož vedno istega mnenia kakor ona. fn hčerka tudi. 7ato da je vsaka da!ina beseda zastonj!
Mladi gospod Je bilo zelo pokloftan. Vendar kaj je hotel, obljubil je, da se bo odvadil kaji; v srcu pa Je stiskal
zobe. Gospa mu je dovolila, da se pride zopet pokazat čez mesec dni.
Prijatelj Matevž je dejal, da se človek kaji še težo odvadi kakor pijani. Toda gospodu rHrann ali Dolinarju da je reč šla izpod rok in kakorkoli: ko je minil mesec, je stopil pred gospo, da ne kadi.
Prsti res niso bili več rumeni in tudi dišal ni več po tobaku. Pa je gospa poklicala hčerko in je bila ginjena kakor mlad ose! in se je razjokala, naj se vzameta. Poslali so še po gospoda očeta, na dvorišču jc bi! in krmil kokoši, in je dejal, da je tako prav, zakaj naj bi se nekaterim bolje godilo kakor nekaterim! In sta se vzela in sta šla na ženitno potovanje ne vem na Dunaj ali v Benetke, kamor pač hodijo na že-nitna potovanja. In je to do semkajle prav lepa izpodbudna povest, jako primerna za Sveto vojsko.
Pa ie dejal prijatelj Matevž: »Pardon!* naj še malo počakamo, povest da gre še naprej! In je povedal, da se je mladi par čez štirinajst dni vrnit Prva pot mlade gospe da je bila k majki, pa jo je skrbna majka izpraševala, kako te bilo in kai.
Mlada gospa je ^ihala nos. da ni 1 bflo nič posebnega in da ne ve. čemn | sta šla na Dunaj ali v Benetke, vse to j se lahko doma vidi v kina, in ni treba 1
—g Tečaji Iz vinarstva in maslinarstva. Ministrstvo poljedelstva in vode je vče ;zi sklenilo, da vporabi prihode ćetrteca koia razredne loterije za tečaje iz vinarstva, in sicer v sledečih mestih: v Karlovcu. Mariboru, Zagrebu, Osijeku. Splitu, Dubrovrrku, Mostarju in Cetlnju. Pomoč znaša 2000 do 5000 dinarjev. Na Cetinju, v Dubrovniku in v Splitu se vrše še tečaji iz maslinarstva. Tečaji trajajo teden dni in se vrse po zimi. Učitelji so že določeni.
—g Nezaposlenih v AvstrlH, ki so dobivali podporo, je bilo v prvi polovici novembra zopet 90.000, število, ki se od januarja do novembra ni več beležilo.
—g O uvozu Itall'anskega vina ▼ Češkoslovaško. Po konvenciji k ftafijansko-češkoslovaški trgovinski pogodb! je določan uvozni kontigent vina iz Italije v Ccškosln-vaško s 110.000 hektolitri. Konvencita je stopila v veljavo šele 7. nov., dovoljeval pa se je uvoz vina celo leto In tako je sedaj kontingent izčrpan. Dovoljuje se Izjemoma nvoz vin, že prej naročenih, a!i na račun prih. leta. Italijani pa s tem niso zadovoljni in pravijo, da ona prejšnja as ročila sploh ne spadajo v kontingent ter isček> dogovora za Se čim več]! izvor, svojega vina v Češkoslovaško, ako mogoče tttdi preko kontingenta.
—t Dovoljenja za Izvrševanje obrti s? bodo podeljevala odslej strogo samo onim. ki zadoste zakonskim predpisom. Tako Je odredilo ministrstvo za trgovino m Industrijo, ker so doslej le prevečkrat doNU pravico za Izvrševanje obrti ljudje, ki ct§o imeli za njo potrebne kvalifikacije,
—g »Fldes« revlzl'sk! m komerdlelni biro. Pod to tvrdko se je ustanovilo v Ljubljani podjetje, ki so ga do danes industrljal-iri. trgovski In obrtniški krogi najbolj pogrešali. eR^nl časi zahtevajo od vsakega opreznega trgovca, da vodi svoie knjige na tak način, da iz niih lahko vsak čas razvidi stanje podjetja, črpa pouk za nadaljne delovanje in da iste odgovarjajo zahteram davčnih oblasti. Fides izvršuje revizije, bilance, polaga nova knjigovodstva po najmodernejših slstemm. daje strokovna mse-nja In izvršuje sploh vsa bllančno-tehnlčna In knjigovodstvena del* 00 izurjenih uradnikih. Zlasti manjšim m srednlm obratom, ki si ne morajo nastaviti lastnega knjigovodjo, je dana možnost, da si potom »Fl-desa« upeljejo fn vzdržujejo praktično in rrndemo knjigovodstvo proti zmernem mesec, honorarju. Glej današnji oglas 62-i'n
ZA
IN
ZIMO
SO VSE NOVOSTI
RAMGARNA SUKNA
nonnr,
LODEN
COUVERCOUT PALMERSTON
ZA MOŠKE OBLEKE IN SUKNE
LFAUŠ
SUKNO
travers
KASAN
KAMGARN
ZA DAMSKE KOST! ' S t
at-r
UKNB
PLIŠ
KRIMER
RARŽUN
A^TRAHAN
DEFTIN
ZA DAMSKE PtASCE IN JOPE
v bogati izbiri ter naidovršenejsib kakovosti dosle, Og!e?te si z?!ogo in Izložbe, prepričani bodete da se kvalitativno najbolje kuni pri
LENASIaGERKMAN
LJUBLJANA
orezebavati v mrzlih hotelskih posteljah. Majka je bila jako začudena in je še izpraševala in še in je spoznala: kakršna ji je hčerka šla na potovanje, takšna se je spet vrnila, in ne bi bilo nič drugače, če bi bila ves čas prebila v samostanu!
Gospa si je mislila: Ne pije nič, ne kadi nič, to je prav! Ali da bo zet kar vseh čednosti vzor, tega nisem računala, — in je naročila hčerki, naj ji pošlje zeta.
Zet pride, tašča za ostro prime, pa je prizna!: tako in tako in da je vse res. Kajti da mu škoduje, ker ne kadi! Zvest je svoji obljubi, dana beseda da mu je sveta in da ne kadi in da ne bi za nič na svetu prelomil dane besede! Toda mu škoduje, tako in tako mu škoduje, in se mu nič ne ljub: in bo šel za svetega Alojzija, če bi kod katerega potrebovali. In da je žalosten kakor mlad osel.
Tašča se je ustrašila teh besed. Pa je vzdihnila. da je zakon sveta reč, in je zeta svečano odvezala obljube — naj le kadi po drajri volji! Pa je zet navdušeno objel taščo, da je kar zastokala, in je bil vesel kakor ne vem kdo.
Prijatelj Matevž si je naklonil kratek požirek. jaz pa sem mu izrazil skro;rmo mnenje, da konec povesti ne učinkuje harmonična in da sa £*
fUfart 10
»SLOVENSKI  NAROD,  dne U decembra 1924.
štrv. *J8b
To in ono.
Val m odkritje ruskega biologa.
Čebelarji in naravoslovci, pozor!
Noben čebelar aH prirodoslovce trt domneval, da so mogoče prehodne oblike med matico In čebelo-delavko. Razlika med obema |e zelo velika. Tako aanimhro obliko, Id vsebuje docela razvite Jajčnike matice, t drage strani pa voskove Žleze In tudi organe na nožlcah za nabiranej cvetnega praha, ki jih Imajo samo delavke, se Je posrečilo odkriti profesorju moskovske univerze fL Koževniku v nekem poskusnem Čebelj-nakn že leta 1919. AH to odkritje še ni bilo tako zanimivo, kakor odgovor na vprašanje, na kak način In potom katerih bioloških procesov Je nastalo to čudovito, doslej neznano bitje.
Prof. Koževnfkov Je sklenil najti odgovor na to vprašanje potom poiskusov i spremembo prehrane ličink, iz katerih se zvale matice. Pet let je trajalo naporno eksperimentiranje, ki se je Jele letos zaključilo s popotnim uspehom. Na neki opazovalnici se mu Je namreč posrečilo dobiti potom spremembe (poslabšanja) hrane razvijajoče se matice tipično prehodno obliko med matico In čebelo-delavko Slično obliko nove vrste Čebele Je odkril tudi v nekem drugem čebeljnaku, kjer so čebele slabega ulja same zakrivile slabo prehrano. Ta doslej neznana bitja, ki Jih je odkril profesor Koževnikov, predstavljajo senzacijonalno zanimivost za teoretično biologijo, ker nam reproduciran, kako so nastale prvotne Čebele, predniki sedanjih čebel. Teorija o evoluciji nas v tem slučaju uči, da Je nastala to-fJka razlika med matico in delavko polagoma stopnjema in da so Imeli predniki seda* njih čebel znake matice In delavke, kakor Vidimo to pri čmrljih. Profesor Koževnikov Je torej konkretno vpostavfl ono prvotno obliko, ki Jo Je doslej domnevala samo teorija.
To odkritje Je velike važnosti tudi za praktično čebelorejo. Ono kaže, da je organizem čebele pod vplivom zunanjih faktorjev neprimerno bolj spremenljiv, kakor se It doslej mislilo. Ta ugotovitev pa odkriva Široko polje za plemensko čebelorejo. Naše Čebelarje čaka torej obilo plodonosnega dela, ker Jim bo odslei omogočeno dvigniti čebelorejo na višjo stopnjo.
Nesrečna ljubezen.
Ljubezen ft za mlađega Človeka prva velika žlvljenska preiskušnja. Orta kaže, kako razume človek druge ljudi, kako se zna prilagoditi življenju In družbi. V ljubezni se meri sila požrtvovalnosti, plemenitosti, kreposti in splošnega moralnega nivoja mladina. Vsak človek ima v Življenju svoj čas, ko je ljubezni najbolj dostopen. Telesno je to doba dozorelosti, duševno pa doba največjega razmaha In poleta. Tisoče ljudi prestane to življensko preiskušnjo in nastopi pet k rodbinskemu življenju. AH ljubezen je večkrat tudi nesrečna. Dnevna kronika prinaša stalno rubriko o neštetih nesrečnih zaljubljencih, ki jih žene kruta usoda namesto v mirno rodbinsko Življenje ▼ smrt ali pi v neznosno življenje, polno duševnih mak In neutešenih Zelja. Čitatelji se Čudijo takim tragičnim slučajem kot romantično smolo nezrelih ljudi, brez katerih si je težko misliti sedanje družabno življenje. Ker so ti slučaji zelo pogosti, se hočemo nekoliko po-mudltl pri njih in ugotoviti socijalno-pslho-loške momente, ki igrajo v ljubezni 2elo važno vlogo.
Dasi tvorijo ženske med samomorilci komaj eno tretjino, vendar se Število Ženskih ljubezenskih tragedij neprestano množi. Vzrok je ta, da roditelji ne pripravijo hčerke na kritični čas, da ji iz nerazumljive sramežljivosti prikrivajo resnico o spolnem nagonu in tako sami podzavestno povzročijo njeno nesrečo. Poleg tega so krive todi gospodarske razmere, da narašča Število mladih ljudi, ki zapuščajo domaČe ognjišče m gredo za zaslužkom baš v kritičnih letih. Kdo pa se zmeni dandanes za moralno
dodali tobakarji za svoje nečedne namene.
Pa je dejal prijatelj Matevž: aPar-don!c In naj Se malo počakamo! čez Štirinajst dni da je mlada sospa spet prišla v poset k gospe mami In je bila lepo rdeča In vesela in je povedala, da njen ljubi možiček kadi in da mu kaja jako dobro de\ ona pa da se tudi prav dobro počuti in zdaj da bi 51a ne le na Dunaj In v Benetke, ampak celo v Rim.
Ker je bila hči srečna, je bila srečna tudi majka in ni bila več tako vneta za Sveto vojsko, kar se tiče kaje. nego je pri tej priči dovolila še svojemu soprogu, da kadi. Pa ko je črez štirinajst dni ji hčerka zopet prišla v poset, še vedno cvetoča in zadovolina, jo je majka vprašala: »Hm!« in »Khm!« in kak-Sen tabak prav za prav da služi zetu? Menda da ni vsak tobak enak. Ukazala je hčerki, naj ji skoro prinese par zavojčkov onega tobaka, ki ga kadi zet Da bo — hm in khm — za očeta!
Kaj je bilo potem, prijatelj Matevž nI povedal. Kakor rečeno, v pripovedovanju ni bil mojster. Drugače pa ga je jako škoda!
Kajti se je oženil.
Prijatelj Tomo je bil na svatbi In je dejal, da je bilo zelo veselo. Novopo-.ročenca da sta dobila obilo lepih daril. Najbolj pa da se je postavil on, prijatelj Tomo, s svojim darilom: ženinu, prijatelju Matevžu, da Je v roke stisnil dva zavojčka tobaka — za vsak primer?
In me fe prijatelj Tomo  t pestjo dregnil v rebra in se zagrohotal bi m val Jako smejali.
življenje armade mestnih osftrf&efft, fovaf-tifškfh delavk. pToeajalk, ženskih pisarniških moef m njihovih molkih kolegov? Ne amo* mo se Čuditi, da ima prezgodnja osa melo si mladih ljudi katastrofam« posledice za njihovo medsebojno življenje, da dobi naravno razmerje med moškim in žensko najrazličnejše spačene oblike, ea pride do nesoglasja z moralnimi družabnimi nazori » slednjič do Ijabavnih tragedij.
V mestih se pridruži tem socijalnim momentom se psihološki v obliki pretirana razdraženosti živcev in ametnega razvne-manja bajne mladeniške ali dekliške fantazije. Novine m kinematografi uče mlade ljudi, kako se tragika dela, ko jim na dolgo in širiko opisujejo odnosno kažejo pretresljive prizore S samokresi, vrtoglavimi skoki v vodo, stravi is zagonetnimi hotelskimi sobami Kdo bi se čudil, da postane taka mladina ob prvi agodni priliki žrtev raz-vuete fantazije m velemestnih sredstev, o katerih fantje in dekleta po deželi nimajo niti pojma? Naša racijonalistiena in Indivi-duaHstiČna kultara vodi le itak v pretirano osamelost. Nezaupanje brani mladim ljudem obrniti se v nesreči za nasvet na prijatelje ali roditelje. Roditelji igrajo v novinarskih poročilih o ljubavnih tragedijah običajno 7ek> nezavidno vlogo. Navadno so prepozno obveščeni o tem, v kakšno moralno nevarnost je zašlo njihovo dete, ali pa se ne zmenijo za take slučaje četudi so tfm znani.
So pa še druge Žrtve nesrečne ljubezni, ki po številu prekašajo prvo Skupino. Niso preživele vse stare device ali stari samci ljubavnoga romana, ker so ostali samci radi različnih spolnih bolezni, ki jih ljudje tako radi tajc in prikrivajo. Koliko takih nesreč-nežev je med nami, koliko domačih ognjišč je porušenih in koliko mladih sil za družbo izgubljenih? Zadostuje en moralni padec, da se mladi ljudje uklonijo kruti usodi, mesto da bi se skušali dvigniti in nadaljevati Življenjsko pot. Spolne bolezni so na strašnejšl socijalni bič, ki tepe zlasti mladino, ker se sramuje priznati svojo trenotto slabost in iskati takoj zdravniško pomoč.
Slednjič prištevamo med Žrtve nesrečne ljubezni tudi Številne Jluzljonlste, ki nimajo poguma pravočasno priznati, da sd precenjevali predmet svoje IjubeznL Taki ljudje se uklonijo posledicam s\oje Izbire in nosijo vse življenje težko breme razočaranja in ohlajene ljubezni. Vse to ao znaki nezdravega rodbinskega življenja. Mnogi mladi ljudje nimajo od doma zadostne moralne opore m ko dorastejo preneha vsako razmerje med njimi hi roditelji In ka; pomagajo materine solze nad mrtvim otrokom, ki je šel v smrt radi njenih zastarelih predsodkov! Človeška družba ne more spremeniti žalostne resnice, da živi po mestih tisoče in tisoče mladih ljudi, zlasti deklet brez rodbinskega nadzora. AH družba lahko prepreči vsaj najbolj kričeče pojave. Poskrbeti je treba, da bi imela ženska v javni službi ob prostem času dovolj razvedrila in zabave, da bi ne bile odvisne od slučajne miloščine moralno pokvarjenih pustolovcev. Ta naloga čaka v prvi vrsti Ženska društva.
Hitite po darilo!
Kdor kapi izvrstno zimsko suknjo, raglan ?li oh'eko. prejme darilo v gotovini. Vsakdo naj ugodno pf llko iz oristt. Zimske aukn e -n oblek« slove kot na j bo! iS izdelki v Ljubljani,
Drago Schvb, t ubijana.  ^ t
Epizode iz življenja.
L
V velemestno opravljenem kinu, zadaj v udobnih naslonjačih separirane lože sedita gospod in gospa. Ona soproga uglednega veletrgovca, on oficirsko slokl policijski komisar. Nestrpno čakata na začetek prelestnega filma, ki ju zasanja v nebeške višave ... %
Kmalu zazvoni. Enkrat, dvakrat, trikrat, dvorana se stemni, na platnu se Javi nesmiselna, oh, za gospoda in gospo suro-voordtnarna in neumetniška reklama. Da le kmalu začne film in da nad dvorano za-kraljuje tajnosti polna, presladka tema, da zvabi oči vseh prisotnih opojno samo na platno, da ne slišijo drugega luma okoli sebe . . .
Trenotek nirvanske teme je že tu. Loža se diskretno oživi Gospod in gospa zaideta na polje ogledovat si mak! Setnja je krasna. Divno se zibajo valovi presladkfh notranjih prvin, na platnu vzdihujejo trpeče, ljubeče duše, v loži se vi jejo vzporedni ljubezenski filmi. Film teče gladko, kar zastane sapa v premišljeni zabavi . . •
Med 7 minutnim filmskim trakom prvega dejanja nastane kratek stik, pri 5 minuti ustavi operater film in razsvetli dvorano . . .
V razkošni loži zadaj — strašen krik! Iz diskretnega položaja zakrlči, kakor v blazni bojazni, gospa in se zvali na tla. zadeta od srčne kapi. Prepeljejo jo v sanatorij, tam Izdihne po eni uri blaženo dušo...
To je resnična epizoda Iz resničnega življenja, s tragičnim koncem ter z galantnim svojim začetkom . • .
II.
Gospe se mudi v cerkev. Pobožna |e, rada se pomoli Bogo, da jo usllši In Ji orne* hča presitnega soproga. Kako blagodejen je mir cerkvenega zatišja In tista poglobitev v tihe blaženosti svetotajstva. V cerkvi al oddahneS od krutega In vsakdanjega življenja in se lahko naslanjaš na svojega večnega prijatelja . . .
Gospa pride v cerkev. Z orlovskim očesom zapazi že čakajočega prijatelja. Srce II vzkipi notranjost čuti avetotajttvol
Is cerkve odhajajo zadnji verniku dala ta mrak. Popoldanska tlužba le pri ara)«, i«
zapuščajo verniki in vernice božji hram. Samo dva sta le Zatopljena v molitev . . .
Povsod! vlada mir in tišina. Somrak! Kako prijetno In udobno le V spoved niči! In kako varao! Nihče ju ne vidi, nihče ne sliši. Sveti kraj Je to, kakor nalašč za sveto daritev. Veneri . . . objem, poljub . . . združitev . . . Med fafškfrn uživanjem za-škrfpljejd vrata. Strah obvlada telo, da odfeveft!. kako že pravi Simon Jenko? »Telo se drži telesa« . . ., fako nekako poje in nato žak'jučuje: »Midva pa SVa se ljubila, lep večef je nama bil!«
Toda »vernikoma* v cerkvi tis ikrat ni bil lep večer. Priti je moral zdravnik, da Je s svojo umetnostjo vzpostavil prvotno spanje ... In tiste dni potem so božji hram znova blagoslov? jati. Gorele so sveče d h-teČ dim se je d\igal nebu pod ob'akc, svečenik je pel «ab omni malo*-, mogočni kor pobožnih vernic pa Je Bogu udano od^o\ar-jal: »Iibefa nos, domine!« . . *
Otroci, le pridno h Jejle ia mrtt, c'ktt so ve it, fla „H rim" vse ko.} V;m dlsl9 trot vse eruge sU8 t khl • 3s ka :or e roža r3eli postirc'o lika cttcEi, hi Mor Vam le snli In »oglat, pntane B:bel ia mi ni h Otroci, le prtOito f* je te, ia ma* ci, 0e ■:■ porotr, ta rajil k t a.'o jo mgrtb, naj 8aio V m Jo čokolado, tovarna pi raJ Jrtar borem bo J lila z nov m raporom, ta n:Bar nt zmaijka ki Yaa tako dobro diši.
JEJ
Proces Haarmann.
Proces Haarmann postaja polagoma največji senzacljski proces sveta in naval na sodno dvorano je tako od strani publike, kakor s strani novinarjev, kriminalistov psihijatrov in drugih vedno večji Državni pravdnih je v zadnjih dneh zahteval Izključitev javnosti, vendar Je bil predsednik porotnega senata mnenja, da kdor meni. da bo s poslušanjem razprave škodoval sebi, naj odide sam.
V četrtek se je vršilo nadaljno zasliševanje prič. Zaslišana je bila gospa Engel, ki je kupovala pri Haarmanru meso, kasneje pa je bila njegova gospodinja. Meso je bilo temnordeče in se Ji Je zdelo kot konjsko. Cena mesu se ji je zdela zelo nizka, vendar jI je Haarmann zagotovil, da dobiva meso od ncke<ra mesarja, ki mu ffa prodaja cenejše. Pri Haarmannu je videla večkrat mlade ljudi, vendar je soft kasneie priznala, da >e perveerzen. V splošnem je En-gelnova, zelo obremenila policijo.
Priča Schulz, Gransova Iji-Nca, je Izpovedala, da je videla ležati v Haarmanno-vi postelji nepremično nekega mladeniča. Haarmann ji je zatrjeval, da irfe«r*nlC mi Pri razpravi je Haarmann oporekal irr ,->-ved Schulzove in *e zatrjeval, ^a ie bil kii-tičnega dne v sobi Oran s. t a aj nasprotne trdil, da trupla sploh nI videl.
Dramatičen je bil prizor, ko so zaslišali pričo VVitzla, očeta umorjenega Roberta WItzla. VVItzel je bil prvi, ki je tStt-mD Haarmanna zločina ter je skušal policijo spraviti na pravo sled. Razburjen in globoko pretresen je stopil VVItzel f dvoran >. Popreje so ga preiskali, ker so bile razširjene vesti, da namerava nesrečni -".če na Haarmanna Izvršiti atentat Pri prtčč/anfti je VVItzel težko obdolžil in obremenil poB-cljo, ki da nI poslušala njegovih nasvetov in prigodllo se je celo. da mn n*so hoten* pokazati glavo potegnjeno iz Leine. za katero je menil, da je sinova V dvorani je nastalo veliko gibanje, ko se Je Witzl obrnil proti morilcu In z donečim glasom zakričal, ća je Haarmarm Izvrševal umore pred očmi policije. Predsednik je moral energično Intervenirati, da je pričo pomiril. Kasneje je bila dvorana na ukaz državnega pravdnfka izpraznjena Kot zadnja prič je bil zaslišan aretiran Witkowski katerega je Haarmann obdolžil, da je soudeležen pri umoru. VVit-kowak1 je obdolžen, da je skupaj z Oran-som usmrtil mladeniča po imenu Hennlesa. Obdolženec je odločno tajil, da bi koga umoril. »Jasno ie, da je v morilsko atero hannoverskega »tigra« vpletena tudi policija. Pričakuje se tozadevnih aretacij.
Dama z 980 toaletami.
V londonskem sanatoriju 5t. Thomas je pred dnevi umrla vsled ponesrečene operacije 49 letna Mistres Smith-VVilkiason, ki je bila lastrlica najkrasnejše garderobe kakršne ni posedovala nobena dama v Londona niti angleška kraljica ne.. Mistres Sinite VVilkinson je bila soproga veletrgovca, ki je prišel Iz Poljske v Anglijo in je bila dolga leta članica najuglednejših londonskih klubov. Na najvejčih plesih prireditvah so občudovali izredno eleganten in lin okus visoke arisiokratinje, ki je vedno nosila najnovejše pariške in londonske toalete. Njena ambicija jc bila, da velja vedno za najele* gantnejšo damo Ang'lje, In res si je kmalu priborila slavo najboljše oblečene dame britanske prestolice. »Jaz ne nos m« je Izjavila napram prijateljicam »nikdar ene toalete dvakrat«. Pred leti je VVilkinsonova pripovedovala poročevalcu irancoske modne revije, da je od svojega 21 leta dalje izdala nič manj kot 6 ftftlfjufiov fra-kov za različne kTobuke, 2 in pol milijona frankov za toalete In 16 milijonov ža bisere, brili-jartte in drug^ dragocenosti. Kila le lastnica biserne ovratnice, ki Je bila baje tast umorjene ruske carice. Kakor znano so bl'J juveli bW*e carske rodbine po bohševi-Škem prevratu od agentov sovjetske vlade prepeljani v Anglijo ia tam razprodani. Pri razprodali si je VVUklnsonova priborila krasen cartčin kolje, ki ga je ta običajno nosila na dvornih plesih rn ki je bil nailjubM okras Katarine Velike. Govori se, da Je VVilkinsonova plačala za ta nakit ogromno vsoto 70 tisoč funtov šterlingov. Med dragocenostmi njene garderobe je vzbujal največio pozornost kožuhovinast plašč, čigar vrednost je bila cenjena na pol milijona frankov. Plašč, kakor tudi druge dragocenosti, so tile visoko zavarovane. Mr. \Vilklnson je imela tudi krasen klobuk, ki je bil okrašen s peresi rajčice ter je bil zavarovan za 1506 funtov šterlingov.
Soprog te elegantne žene. č'jrar ne baš lahka naloga je bila, da poravna vse stroške za te dragocenosti, je bil ga pred vojno eden najuglednejših londonskih trgovcev. Tekom vojne si je svoje premoženje s spretnimi Špekulacijami na borzi, zelo pomnoži]. Vendar vsa njegova bogastva niso zadostovala za vse i2datke njegove žene. Zntrjuie-jo, da ie nesrečni VVilkinson vtaknil več kot tričetrtlne svojega premoŽenja v garderobo svoje Žene. Vsled njene zapravljiv-Ijivosti je prišel pred leti v denarne stiske in je moral prodati krasno palačo v Citv.
V ostalem Je bila Mr. VVilkinson čudna ženska. Njena zapravljivost je bila brezmejna kadar je šlo za toalete in juvele, v drugem oziru pa ni biMa samo verčna, temveč naravnost skopa. Kupila si je pač biserno ovratnico ruske carice, ni pa smatrala za potrebno, da zamenja svoje stare In nemoderne mobilije z novimi Zapustila je bogato garderobo s 980 toaletami.
Z ženitovanja nazaj v šolo.
Poroka Charlle Chaplina s filmsko divo Lito Grev je bila zadnja senzacija ameriškega časopisja, ki je posvečalo ljubljencu klnopublike dolge članke. Slava Chaplina, ki je vatcd nastopa Harold Llovda že nekoliko otemnela, je nanovo zasijala. Listi poročajo, da je mlada Chaplinova žena sodelovala pred leti s Chaplinom kot angelj v filmu »The Kid« in ga že takrat ko je bila še na pol otrok, očarala. Kasneje sta se ločila In letos spomladi se je Chaplin na novo sestal ž njo. Prosila ga je. da jo sprejme v svoio filmsko družbo In Chaplin Je temu radevolje ugodil. Li ta Gray je imela v naslednjem Chaplinovem filmu »Kopači zlata« glavno vlogo, in ko je bil film dokončan se je Chaplin poročil ž njo. Poroka se ie vršila v mestecu Mepalme v Mehiki. Navzoči Mehikanci so bili presenečeni nad blagoslovom riža In starih čevljev, ki sta j?h prejela oba novoporočenca od Številnih prijateljev. Ti darovi namreč pomenijo srečo. Naravno, da je bila cela poroka fotografirana za film in tudi na poročnem potovanju mladi zakonski par nI Imel miru pred vsiljivimi operaterji. Sedaj pa prihaja vest, da mora oboževana diva po končanih medenih tednih zopet v — šolo. Pri poroki je bilo namreč navedeno, da ima mlada filmska diva \9 let. NewyorŠka »Times« pa Je objavila rojstni list Lite Grea, Iz katerega Je razvidno, da je bila rojena dne 15. aprila 1908, torej štele komaj 16 pomladi. V različnih državah Amerike pa Je v veljavi zakon, da so 16 letni še vedno šoloobvezni In šele pred kratkim Je sodnik v Connecticutu za-ukazal soprogu neke 16 letne devojke, da mora svojo ženo takoj posuti v šolo in skrbeti, da ostane tam do 18. leta. Torej mora nova fi'mska zvezda Lita tudi v šolo! Za ta se potegujeja številni učitelj! In v časopisih je nastala radi Lite Gray huda polemika.
Litina mati je priznala, da je na poročnem listu navedena starost njene hčerke za tri leta zvišana. Obenem pa je skušala dokazati, da so smatrali Lito Grav vedno za 19 letno dekle LTpa. da ji nična mladost v zakonu ne bo Škodovala. Chaplin Je Lito odkril ko ;e bila stara 13 let In je z njenimi starši napravil pogodbo, da stopi s 16 leti v njegovo družbo. Naravno, da takrat na poroko ni raČuhal in to temmanj, ker je bil zaročen z znano fi-msko zvezdo Polo Ne-gri. Ta Zaroka pa se je Kasreje razdrla, ia sedaj je Chaplin srečni mož Lite Gray. Samo še ::i popolncn:a njegova...
;g> £0isn£o
imm IEA
L100 Gronirucs No
Drcbiž.
• Danska arilstinia. k! skače iz IV. nadstrop*a. Iz Berlina poročnj-v da je dne 1. tm. danska artistirrja Moriš skočila Iz IV. nadstropja, da dokaže, kakor Izvajajo poročila v listih, ravnatelju Varietć-gledali-šča. da je ona zmiv ia na p ta v I jati take skoke brez vsakega pripomočka in ne da bi se pri padcu ranila. Njen skok se je izvršrl res brez vsakega poškodovana njenega telesa. Novinarjem Je Izjavila, da Je bila nekoč vsled neke nezgode prisiljena, skočiti iz IV. nastrop;a. pa se JI je p\<~c!i'o pri padcu ohraniti si svo;- lastno gibanje In tako misli, da lahke skoči iz lake visine na zemlio vedno, ne d.i bi se poškodovala.
• Kri'M lasle vzrok slabih kupčij. Trgovec Goldberg vel;a v Ameriki za kralja med fabrikanti lasnih Igel. Odkar so v modi kratki las.'C. njegove kupčije rapidno padajo od dne do dne. Predno je zavladala moda kratkih las, je Imel on ogromne dohodke, ka'ti samo v Severni Amerfki Je vsak dan 80 ml! jenov žen izgubilo 05 milijonov lasnih Igel
• Tudi madžarski škore proti modi. Madžarski škofje so na svoji zadnji konferenci protestirali proti prozornim In globoko izrezanim ženskim oblačilom. V takih oblekah se ne smejo več prikazati v cerkvi in katoliške učiteljice, tako površno oblečene, ne smeio poslovati v šolah. Vse to Je bilo naznanjeno tudi s prlžnlc na Madžarskem.
• Silriročna In šHrinožna epidemija na pariških odrih. Listi poročajo Čudne reči z odrov v Parizu. Da si n. pr. privošči M'le. Spinellv, originalna umetnica, scnzacihkl entreee v tretjem aKtu »Pcole des cocottcs« s tern, da imponira z velikim krasnim psom posebne pa^me, je še nespodtnklllvo, tudi Še gre, da sodelujejo mali psički pri bondo-lre - dekoracijah, toda pri nekaterih nnj-novej^ih komadih igra živalski svet že res prav posebno vlogo. Nekako skromno se še obnaša dromednr v t.Petite Bonfte d* Ahr licm«, pod katerim naslovom tiči Hagar, ki prinese plesalca in kupletnega pevca Mil-tona na svojem hrbtu, začetkom nove sezone pa so nekateri štlrinoZci dobili celo čast onstova iger. V »Potinlcre« igra čisto mal psiček najvažnejšo, ne bnŠ hvalevredno vlogo, ker le dresiran za prlvabllcnle llu-bfmccv svoji gospodinji. Na repetoaritt se d^be tudi opičje komedlle. V »Marygn!Ju« igra neka opica, katere pa se ne vidi, za potek dejanja važno vlogo. V »Comedie Cau-martlne« nastopa govoreča opica, ki prl-vrbi vsak večer poTn obisk. Mnogo se kritizira nastonanje izrabljanje živali na odrih, ali ravnatelji so z novim položajem zadovoljni In pravilo, da zlasti opice znajo polniti p'^dališke b'-^nine.
• Za »sve^o leto« napovedani romaril. »Popolo d' Ital'a« prlobčuje dosedanja naznanila o prihodu romarjev v Rim v svetem letu. Tz ItalMe Je narnanienlh doslei 95 romarskih skupin. Iz Nemčife 42. Iz Francie 10, iz Avstrije 10. iz Češkoslovaške 5, Z Portugalske 4. Iz Švice 3. iz Belgije 4, Iz Poljske 2, Iz Azije 4, Iz Afrike 3. Iz Amerike 5, Iz Avstralije 1. skupaj s 150.000 romarji. Vseh romarjev pa bo najbrže 500 tisoč aH pa Se več.
(j/ovni urcdn;k: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: JOSIP ZUPANČIČ.
i
t